Številka 173 TRST, v sredo 24. junija 1908 Tečaj XXXII! IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nv5. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 Bt. mro. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inscratni oddelek uprave „Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". NAROČNINA ZNAŠA KVVTO Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Je moč I za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonina na a«£«ljako Izdanja „BDMOSTC" atana: o«lo-letno K 5-ao, pol leta a OO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma m na sprejemajo in rokopisi se ne vraCaJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoJtno-hranilnKni račun 5t. 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Minister Derschatta v Galiciji. LVOV J2. Železniški minister dr. Der-scliatta, ki se je včeraj v Borislavu podrobno informiral o razmerah tamošnjega petrolej-skega okraja, 6e je danes popoludne z namestnikom podal v Przemysl, od koder se mini6t< r zvečer vrne na Dunaj. Proračunski odsek. DUNAJ 2'J. Proračunski odsek poslanske zbornice je odobril vladno predlogo glede proračuna melioracijskega fonda za 1008. Referentom za melijoracijski zakon je določen dos!. Stein\vender, soreferentem pa posl. Udržal. Konec dijaškega štrajka v Ino-mostu. INOMOST 23. Dijaki so sklenili, da nehajo štrajkati. Vsled ukaza akademičnega serata tukajšnjega vseučilišča prično zopet predavanja prihodnji ponedeljek. K požaru v Zirlu. INOMOST 23. Med razvalinami so našli zopet dve tiupli. Doslej so izvlekli izpod raz-va in štiri mrliče. Enega ctroka pogrešajo. Baron Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 23. Hrvatski ban Rauch je dospel dane3 semkaj in je imel dolgotrajno kinfcrtnco z ministerskim predsednikom dr. Wekerlem in hrvatskim ministrom. Srbska kriza. BELIGRAD 23. Ve] i mirov ić je vaprejel penudbo kralja, da sestavi novi kabinet. BELIGRAD 23. Kralj je vsprejel demisijo kabineta Pašičevega ter je poveril sestavo novfga kabineta staroradikalcu Velimiroviou. Kokovcev predsednik državnega sveta. BEROLIN 23. „Vosp. Zeituug* poroča iz Pctrograda : V poslanskih krogih se govori, da bo iinančni minister Kokovcev imenovan predsednikom državnega sveta na mesto Akimova, ki hoče odstopiti. Španska kraljica povila drugega sina. MADRID 23. V minoli noči je kraljica Viktorija povila drugega sina. SAN ILDEFONSO 23. Novorojenega kfanta so ob 1. uri popoludne upisali v civilni register pod imenom Jaiine. Maroko. BEROLIN 23. „Berliner Tageblattu poroča is Pariza : Zdi se, da je stvar sultana Abdul Aziza sedaj popolnoma izgubljena. Iz zanesljivega vira so zagotovlja, da so evropske velevlasti na predlog francoskega ministra za uranje stvari pripravne priznati Mulej Ha-lida sultanom. BEROLIN 23. ,. Lokal-Anzeiger" poroča iz Tangerja : Prebivalstvo v okolici hoče odrezati mestu Tankerju živila, da je tako prisili da piizna Mulej Hbiida sultanom. Nikake nevarnosti pa ni, da bi unanji prebivalci napadli meato. — Pred vsemi primorskimi mesti so vedno usidrane vojne ladije, da v slučaju nemirov posredujejo. Iz Perzije. TEHERAN 23. (Reuterjev biro) Danes zjutraj so parlamentarno poslopje in bližnjo mošejo zasedli kozaki, ki so pozvali parlament. da na zeljo sahevo izroči nekoliko oseb. Parlament ni hotel tega storiti, »'leni političnega kluba so streljali na vojake in jih nekoliko ubili. I« šahovega šotora so ob 9. uri predpoludne prispela ojačenja s topništvom, ki so neprenehoma do 10. ure streljala. TEBRIS 23. (Petr. brz. ag) Splošno razpoloženje se je obrnilo t prilog reakcijo-jn8rni stranki. Včeraj in dane9 so členi du-I hovščine, visokega plemstva in osebe, ki so j prej pripadale revolucionarni stranki, br-i zojavili šahu, da ae mu podvržejo. Na usta-' škem gibanju krivijo neke gotove osebe, med njimi generalnega guvernerja. Devet črncev linčanih. HONSTON (Texas) 23. V nedeljo zvečer j ie bilo nedaleč od Hemphilla linčanih devet črncev, ker so umorili dva belokožca. Belo-j kožci in črnci hodijo okolu le oboroženi, i Bati se je bojev med obema rasama. Rusija. Napad na bančnega uradnika. TIFLIS 22. Dane? predpoludne je sedem roparjev pri vhodu v komercijalno banko napadlo nekega bančnega uradnika, ki 6e je hotel z veliko denarno s^oto podati v podružnico državne banke. Roparji so streljali z revolverji in so metali bombe, od kateiih je ena eksplodirala. Eden pasantov je bil ranjen. Uradnik je nepoškodovan zbežal v banko. Od roparjev je bil eden ranjen, drugi so po begnili. Ruska črnomorska eskadra. SEBASTOPOL 23. (Petr. brz. sgen.) Eskadra jnd poveljstvom kontreadmirala Živinskega, in torpsdovke pod povelj-tvom kontreadmirala Sarnavikega so odplule v turške vode. 150 oseb zastrupljenih po sladoledu. PETROGRAD 23. V Moskvi je minolo nedeljo za časa dirk obolelo 150 oseb za za-strupljenjem po sladoledu. Več oseb se nahaja v opasnem 6tanju. Uveiesa je preiskava. Dunaj 23. Državno- in dežclnozbor^ki poslanec dr. vit. Malacbou ski je noccj v tukajšnjem sanatorij" umrl. Dunaj 23. Železniški minister dr. Derschatta je danes zjutraj prispel iz Lvova, minister Gessmann pa iz Krakove. Rim 23. V Bologni in v Speziji je vse mirno« Montreal 23. Mesto Threcrivers je požar skoraj popolnoma uničil. Kako postopa z nami oprava drž. železnic!! Interpelacija drž. posl. Matica Manili ća in tovarišev v zbornici poslancev dne 2<>. junija na ministra za železnice. Dne 31. maja je hrvatska šolska družba sv. Ciri'a in Mit »dija za I-tro incela svojo redno letno glavno skupščino v Puli. Na to skupščino je prihitelo našega naroda iz vseh krajev Istre in sosednjega Trsta, a bilo bi ga še več, da ie uprava državnih železnic v Trstu hotela v tem pogledu iti izletnikom na roko. Tako je možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija za Istro v Pazinu dne 20. maja 1908 potom načelnika železniške postaje v Pazinu predložila pismeno prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da bi ob navadnih predpisanih tari t alnih pogojih da-o dne 31. maja 1908 na razpolaganje po-- 1. Je-li vaši prevzvišenosti znano iz jav-seben osebni vlak z vozovi III. razreda na nih glasil gori opisano postopanje uprave dr-progi Buzet-Pula za izletnike na družbino žavnih železnic v Trstu s prositelji za po-glavno skupščino v Puli, tako, da bi vlak -1oho 0 postajal na vseh postajah od Buzeta do Zabroniča. V začudenje vseh je ravnateljstvo državnih železnic po 4 dneh odgovorilo odboru rečene podružnice, da posebnega vlaka z vozovi III. razreda ne more dati ampak le vlak z vozovi za živino (Kasten wagon), ker da so vozovi III. razreda že pripravljeni tega dne za progo Trst- Jesenice. Odbor podružnice je po svoji dolžnosti in s polno pravico a limine odbil tako žaljivo in nedostojno ponudbo ravnateljstva, izjavivši z indignacijo načelniku postaje v Pazinu, da na vlak z vozovi za živino izletniki ne morejo nikakor re ti-k tirat i. Poleg tega je odbor zaprosil načelnika postaje v Pazinu, naj poskrbi, da bodo vlaki v smeri proti Puli mogli tega dne vsprejemati veče število potnikov. V ta namen je c. k. ravnateljstvo v Trstu vzlic zatrjevanemu pomanjkanju vozov III. razreda pripravilo za rezervo štiri vozove v Herpeljab, šest vozov v Pazinu, a dva v Kanfanaru, da se po potrebi vlaki povečajo. S to rezervo samo je mogla železniška uprava cb le malo dobre volje sestaviti zahtevani osebni vlak. Ta bi jej bil gotovo prinesel večega dohodka, nego ga je imela od tako razkropljenih vozov, ki se večinoma niti upotrebila niso. Po vesti namreč, da ne bo posebnega vlaka, je med onimi, ki so se pripravljali na izlet, mini'a volja za ta izlet, pak je ostalo doma mnogo njih, ki bi bili radi plačali voznino. S takim postopanjem uprave državnih železnic oškodovalo se je moralni in materijalni vspeh „Družbine" skupščine, dečim se ni interesom železnice same čisto nič korl-ristilo. K temu je bJ onega dne promet na progi Trst-Herpelje Pula kakor nalašč jako nereden. Vlak, ki po voznem redu odhaja iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj, dosel je v Pulo še le okolo 11. in pol mesto ob 10. uri 5 m. ; a drugi vlak, ki je imel dospeti v Pulo ob 1. uri 10. m. došel je nad pol ure kasneje. Ta je namreč imel preslab 3 lokomotivo, pak ni mogel zmagati strmine pri Pazinu radi priklopi j enih štirih vozov od rezerve, ki so imeli pomnožiti večerni vlak na povra^u Pule« Zato se je po vožnji kaki 2 km ob velikem strahu med pot:iki vrnil na postajo v Pazin, kjer so prazne vozove rezerve odpeli, da je mogel vlak dalje. S tem je Beveda tudi ta vlak moral zakasniti. V i iti namen pripravljali so se rečenega dne tudi izletniki iz Trsta v Pulo. Radi prireditve posebnega vlaka so povprašalo esebno pri prometnem referentu na ravnateljstvu v Trstu, ki jim je rekel, da ae jedini rezervni stroj nahaja v popravilu in da bo trajalo dlje časa, predno bo popravljen. Ko pa se je istega referenta zaprosilo za poseben vlak iz] Pule v Trst za povratek izletnikov, ki bi bili šli iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj, odgovoril jim je z : „n e m o ž n ou. Iz navedenega izhaja dovolj jasno, da se je cd strani uprave državnih zeleznic hotelo naše občinstvo uprav šikanirati ter da se ni PODLISTEK. JAoja smrt Francoski spisal EMILE ZOLA. ( Prevel I. K ). Dan je minul. Gospa Gabin, ki ni smela izgubljati toliko časa. je bila zopet vzela v roke s\ojo delo in je prosila Margareto za dovoljenje, da bi smela poklicati Dede, „ker," kakor je rekla, „ni dobro puščati dolgo otrok samih.** „Pridi noter,u je rekla polglasno in pripeljala hčerko v sobo, „ne bodi neumna in »e usedi, in da mi ne pogledaš tja, drugače -- Brezdvomuo se ji je zdelo spodobneje, če me otrok ni gledal, in zato mu je prepovedale. Dedi pa je gotovo ušel od časa do časa kak pogled na-me, kajti slišal sem, kako jo je udarila mati po roki in jezno po: ovila : „Delaj ali te pa zapodim vun, in ponoči pride gospod tukaj in te pocukne za noge.*4 Obe, mati in hči, sta se bili usedli za našo mizo. Ropot škarij, ■ katerimi sta izre-zavali zastorčke iz papirja, mi je razločno udarjal na uLo. Izreza vanje je bilo gotovo trudapolno, kajti delo je šlo le počasi izpod rok ; štel sem en zastor za drugim, da sem dušii svoj vedno bolj naraščajoči strah. Slišati ni bilo v sobi drugega ko potiho škripanje škarij. Margareta je morala utrujena zaspati. Dvakrat sem slišal, da je Simo-neau vstal in tedaj mi je prišla ostudna mi gel, da je morda zlorabil Margaretino spanje in se svojimi ustnami doteknil njenih las... Čeprav sem tega človeka jedva pozna), sem vendar čutil, da je ljubil mojo ženo, in občutil sem vse muke ljubosumnosti. Tu sem zaslišal, da je Dede zahihilala, in to me je še bolj razburilo. „Kaj se smejaš, spak neumai ?u je vprašala mati. „Postavila te bom pred vrata, če se ne boS vedla spodobno. No, kaj se je smejati ?u Otrok je nekaj jecljal; da se ni tme-jala, ampak samo zakašljala. Jaz pa sem si domišljal, da je Dede videla, kako se je Simoneau sklonil nad mojo spečo ženo, in da se ji je zdelo to komično. Ko se je bil docela storil mrak in je stara prižgala svetilko, je potrkalo na vrata. sebne vlake ? 2. Ako ni, hoče se-li dati natanko obvestiti o vsem ter za bodoče ukreniti potrebne odredbe, da se ne bo več tako nedostojno in žaljivo postopalo z občinstvom ? Austrijska poslanska zbornica. DUNAJ 23. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu. Posl. Bjeladi-novie je zahteval izdaten državni kredit za gospodarsko povzdigo Dalmacije in odredbe za pobijanje malarije. Posl. Faidutti je izjavil, da je italijanska ljudska stranka vedno pripravljena braniti svobodo pouka. Ako bi se pa hotelo to svobodo za katoliško akademično mladino omejiti, bo stranka to najodločneje pobijala, ker nasprotuje pravičnosti in zakonom. Dolžnost ljudskega parlamenta je, da deluje za blagor avstrijskih narodov v slogi in požrtovalnosti. Govornik je urgiral ustanovitev centralnih zadružnih blagajn, preskrbovanje pitne vode za Goriško in Gradiško, ustanovitev zdravilišča za pelagro, odredbe za pobijanje malarije, regulacije S)če, uredite? kolonstva, povzdigo reje sviloprejk in svilne industrije. Govornik se nadeja, da bo kmalo zamogel poljedelskega ministra pozdraviti na Goriškem. K kcncem seie se je podpred. Starczyn-ski v toplih besedah spominjal danes umrlega poslanca MaIacho\vškega. Prihodnja seja jutri, Ogrska, Ogrska vlada proti baronu Rauchu. „N. Pester Journal" poroča, da se je neki člen ogrske vlade (baje nrnister Josi-povie) nastopno izjavil o banu baronu Rauchu: Naj veče presenečenje, ki smo je morali izkusiti v zadnjih mesecih, nam jo pripravil ban baren Pavel Iiaucb. Ta mož, od katerega smo toliko pričakovali, je povsem nesposoben. Nesposoben da bi delal mir ; nesposoben za boj. Zato ni nobene druge rešiUe hrvatskega vprašanja, nego pošten kompromis. Do tega pa ne pride do jeseni ; možno je, da se porodi v znamenju fuzija inadjarskih strank. A na včerajšnji seji dr/.avne zbornice je Wekerle zopet hvalil Raucha ! Državna zbornica. BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je nadaljevala debato o davku na žganje. Govorili so posl. Vinković, Pribičevir in Budisavljevi«' v hrvatskem jeziku. Poslednjemu poslancu je predsednik po opetovanih opominih odvzel besedo. Ministerski predsednik dr. \Vekerle ie predlog zagovarjal in priporočal zbornici, da jo sprejme. — Na pritožbe hrvatskih poslancev je pripomnil, da je vedno respektiral pravice bana, zajamčene v zakonu in da stori to tudi v bodoče. Eden hrratskih poslancev je omenil, da se je vlada pri razdelitvi kontingenta dala voditi od političnih tendenc. Gospodje iz Hrvatske so lahko prepričani, da bo upliv, ki pristoja hrvatski avtonomni vladi tudi v tem oziru oseguran. Posl. Banjanin : Vlada Rauchova jo žganjarska vlada! (Velik hrup.) Ministerski predsednik dr. \Vekerle: S takimi opazkami ne pridete do cilja! Ako hetelo vstreči temu občinstvu na r.j?ga škodo, j še tako napadate bana, on ostane na svojem a tudi ne na korist uprave same. Radi U ga j mestu in srcer tako dolgo, dokler n« pride vprašujejo podpisani njegovo prevzvišenost g. naša politika tamkaj do veljave. (Živahna ministra za železrice : pohvala. Ploskanje pri večini. Hrup pri Hr- „A, to je gotovo gespod doktor,je 1 rekla gospa Gabin. Bil je v resnici doktor. Opravičil se je, da prihaja tako pozno. Gotovo je prehodil danes že veliko stopnic, ogledal že veliko mrličev. Ker svetilka pač ni zadostno razsvetljevala sobe, me menda ni takoj zapazil, kajti vprašal je : „Ali je mrtvec tukaj ?u „Da, gospod doktor,1* je odvrnil Simoneau. Margareta se je bila trepetaj e dvignila, gospa Gabin porinila svojo Dede pred vrata, ker, kakor je rekla, „ni trebi, da bi bili otroci povsodi zraven," in potem je povela mojo ženo k oknu, da bi bil tudi njej pri hranjen žalostni prizor. Med tem je bil stopil zdravnik naglo k moji postelji. Ugaml sem, da je bil truclen in nestrpen ter da se mu je mudilo. Ne vem, ali se je doteknil moje roke, ali je počivala njegova na mojem srcu, meni se je zdelo samo, kakor da se je malomarno sklonil k meni. „Ali naj Vam posvetim, gospod doktor V" je vprašal uslužni Simoneau. -,Ne, ni treba," je mirno odvrnil zdravnik. Kaj, ali je bilo mogoče! „Ni treba," je dejal. Mož je imel moje življenje v svojih rokah in zdc!o se mu je nepotrebno, da bi me skrbno preiskal! „Ali za božjo voljo, sai vendar nisem mrtev!"' Hotel sem zakričati na vse grlo, da nisem mrtev ! A doktor je ravnodušno vprašal : „Ob-korej je umrl ?■* „Danes ob šestih zjutraj," je odvrnil Simoneau. Divje ogorčenje je vstajalo v meni, dočim so me oklepali ledeni okovi. O, da nisem mogei ganiti uda, da nisem mogel govoriti. Zdravnik je še rekel: „Slabo vreme danes, kako soparno in tei:ko, nič ni tako utrudljivega kakor ti prvi pomladanski ; dnovi !• In šel je. — Vzel je seboj moje življenje... O, ničvredneža ! Solze, krik, kletve so me dušile, so grozile raztrgati moje krčevito zaprto grlo, skoz katero ni prodrl noben dih. O, ničvredneža, ničvredneža, iz katerega je navada naredila stroj, ki je stopil k mrliški postelji, zgolj da ie zadostil formalnosti ! Ali pa je bil popolnoma neveden ali pa njegova veda sleparska, ker ni znal razločiti na prFi pogled življenja od smrti ! O, in odšel je, odšel je! (Dalje.) Stian II »EDINOST« štv. 173 V Trsta, dne 24. junija IdOi vatib). Ban ie eden t asih državnih dostojanstvenikov. Pri na3 zavzema ugledno mesto in bo sodeloval z nami popolnoma solidarno. — Prav zato smo ga postavili tamkaj za našega eksponenta. (Živahna pohvala pri večini, velik hrup pri Hrvatih). Ministerski predsednik je rekel, da je ban delujoči člen vlade v Hrvatski in sicer ugleden člen. Zastonj, da ga tako omalovažujete ! Bodite prepričani, da bomo nasproti Hrvatski respektirali obstoječe zakone in da hočemo tem zakonom na vsak način priboriti veljavo. (Hrup pri Hrvatih). Pohvala pri večini). Konečno je ministerski predsednik prosil, naj zbornica vsprejme predlogo o davku na žganje. Nato je bila razprava prekinjena, Prihodnja seja jutri. Srbska kriza. Iz Belegagrada poročajo, da razvoj krize ni v zadnjih dneh v ničemer napredoval, ako-ravno se govori o koalicijskem ministerstvu. Kralj Peter skuša izogniti se razpusta skupščine. V političnih krogih sodijo, da krona pozove staroradikalen kabinet Velimirovićev, ki bi poskušal rešiti proračun in tudi pogodbo z Avstro-Ogrsko. S3 le, ako se to posreči, se krene drugim potom, ker provizoričen proračun poteče še le 14. avgu3ta. ne plašijo več I m- Nemške grožnje kogar Liit „Nordd. Al!g. Zeituog" je prinesel te dni bobneč članek, v katerem je ponavljal grožnje cesarja Viljelma. Pozival je na ko-raj/.o vso Evropo, češ : Nemčija se bo znala braniti proti vsaki evropski konstelaciji, ki bi bila naperjena proti njej bodi politično, b^di gospodarsko, bodi strategično. Nikakor da nedopu ti Nemčija, da bi prišlo do druzega Algesirasa. (Kakor znano je bila tu mednarodna konferenca radi maroškega vprašanja, na kateri je doživela Nemčija — ob azistenci naše ljube Avstrije — grozen tiasco.) Notorična stvar je, da je list „Nordd. Allg. Zeituog" v zvezah z berolinskim dvorom in da dobiva inspiracije iz najviših krogov. Z gotovostjo moremo računati, da je tudi inspiracija za rečeni članek prišla iz teh krogov. Ta moment treba posebno naglasiti, ker po n;em še le moremo ceniti vso težino ojstrega odgovora, ki ga je dal pariški „Tempa" ne članek v „Nordd AUg. Zeitung". ,.Temp3w pravi, da mora biti avktor članka v nemškem listu blazen in da bi najbolje storil v svojem lastnem interesu.; da se umakne v kako blaz-n i c o. Minoii so časi, ko se je Evropa pokorila volji Nemčije. Zapomnijo naj si v Be-rolinu, da bi moglo priti do konference v Carigradu, Jcjer doživi Nemčija — Algecirasšt. 2!! Prav iaia pariški list : minuli so časi, ko je žvenket Bismarkovih ostrog razširjal strah m trepet po Evropi. Nemške gcožnje dokazujejo le, da so v Nemčiji zbegani radi nove konstatacije, ki se po spretnih potezah angle-ške diplomacije pripravlja v Evropi. Vedo pač, da so to novo konstelacijo oni sami izzvali se svojo brutalno-ekspanzivno poUtiko. Groze v svoji obnemogli jezi, zato patigrož nje nikomur ne imponiraj o. 13 g RUSIJA. Finančni odbor državnega sveta je vspre-jel proračun vojne mornarice v znesku 83 mil. rublje v, 11 mil. več nego je dovolila duma. To ee upotrebi za gradnjo ntmh ladij. Drobne politične vesti. Potočki — knezi. Lvovsko nSlovo Pulskie" poroča, da bodo člen gospod ke zbornice grof Roman Potočki in dediči umorjenega namestnika grota Andreja Potockega povišani v knežji stan. Ob enem se jim prizna enakopravnost z vladajočimi hišami. Načelnik generalnega štaba FZM. Konrad pl. Hotzendorf je dospel v ponedeljek v spremstvu mnogoštevilnih štabnih častnikov v Braševo na Sedmograškem. Od tam so je podal v Sinajo poklonit se romunskemu kralju. P u n t turških vojakov. V Mo-nastiru so se spuntali vojaki, ki bi imeli prestopiti v reservo. Dnevne vesti. Kaj pa slovenski socijalni demokratje ? 1 V seji zbornice poslancev dne 20. t. m. je imel poslancc sodrug Scabar daljši govor deloma v italijanskem deloma v nemškem jeziku. Govornik so je gotovo bavil s socijalnim problemom, s postulati sodobnega socijulnega gibanja, zahteval je socijalnih reform v prilog širokim doslej zanemarjenim slojem — si gotovo misli vsakdo, ki ni čital govora sodruga Scabaija. Moti se mož temeljito: Scabar ni imel niti besedice o socijaluem problemu, o socijalnih reformah. Hoteč opravičiti se, da je začel 6voj govor na italijanskem jeziku, je rekel, da je to storil zato, -da tudi v tej zbornici zazveni od našega morja svarilo v jeziku njega, čegar svobodna misel je bila v Rimu živ plamen, y jeziku Giordana Bruno, čegar petstoletnico smrti so vsi tržaški svobodomisleci proslavili iz vsega srca". Govoril je zato, ker je njegova italijanska narodnost z a slavila jubilej moža, ki bo, tudi če propade bodočega človeštva radi svojih pozitivističnih razglabljanj — Roberta Ardigo, Potem se je poslanec Scabar toplo zav zemal za italijansko univerzo v Trstu v imenu proletarijata, „ki zahteva kruha za svoj želodec in svoje možgane od elementarnih šol pa do vseučilišča". Tudi v imenu narodne avtonomije je zahteval Scabar italijansko vseučilišče. Dalje je zahteval: da se v Avstriji priznavajo studije, dovršene v Italiji, da se učiteljišče v Kopru razdeli, da se podpira šolstvo v Istri (seveda italijansko), a posebno še obrtno-nadaljevalno šolo v Trstu, nautičao šolo itd. Zakaj naglašamo te zahtevke posl. Sca-barja ?! Morda zato, da bi ga grajali in obsojali ? Ne! Ni na kraj miBli nam ni to. Konstatovati smo le hoteli, da je sodrug Scabar govoril tako kakor ne bi drngače noben italijanski nacijonalist. da se moremo obrniti do naših slovenskih sodrugov: Kdaj bodo oni tako odločno nastopali ?a kulturne postulate svojega naroda, brez ozira na okolnost, da se za te postulate bore slovenski nacijonalisti ?! Če se more sodrug Scabar brez škode za svoje strankarsko stališče iden-ti likovati s poslanci italijanskih nacijonalist o v, zakaj naj bi ne smeli storiti jednako tudi slovenski so drugi ? ! Kaj smeli ? Morali bi!! Kaj pravite slovenski sodrugi ? ! 1 Pisarske moči na tržaških sodiščih. Na svojedobno stavljeno interpelacijo poslancev Rybara in tovarišev je odgovoril minister za pravosodje v seji zbornice poslancev dne 17. jonija tako-le: Gospodje poslanci dr. Rybar m tovariši so v seji te visoke zbornice dne 21» decembra liX)7 stavili na-me vprašanje, da-li mislim odpomoči pomanjkanju pisarskih moči na okrajnem sodišču za civilne stvari v Trstu ter uporabljanju neplačanih pisane, to je, volonterk na tem sedi&ču. Na to mi je čast odgovoriti, da sta bili v letu 1906 za sodišča v Trstu dve mesti kancelijskih oficijantinj določeni in spopolnjenif Da se ima naraščaja, je više deželno sodišče ivsprejelo eno volonterko, ki je v kratkem času dosegla fstabilno mesto pisarniške pomožne uradnice. Temu je bila posledica, da se je zglasila cela vrsta volonterk za brezplačno 'službovanje, da za* dobe prakso in pozneje morda plačano mesto. V mesecih december 1906 do febmvarja 1907 je bilo res vsprejetih pet volontark, ki se jih je pa vseh poučilo, da iz službovanja kakor volonterke ne izhaja nikaka pravica do plačila ali do dosege plačanega masta, in ki [so vse podpisale primerno izjavo. Vzlic temu pa. se jemlje v prvi vrsti ozir na volonterke, ako navBtaja potreba za najetje provizoričnih pisarskih moči, Itako, da so v resnici k&kor volonterke večkrat in skozi dlje časa dobiv&le dnino. Razun tega jim je predsedstvo vitega deželnega sodišča večkrat dajalo podporo ▼ denarju. Jedna teh volonterk je med tem do segla stabilno mesto pomožnih pisarniških uradnic, ostale štiri pa se odpravijo iz prakse volonterk, ako ne bo možno v teku dveh let po vsprejemu spraviti jih na plačana mesta. Kar se dostaja v interpelaciji omenjene pomnožitve pisarskih moči na okrajnem sodišču v Trstu je resnica, da je hitro naraščajočemu obsegu [poslovanja na vseh sodiščih posledica ta, da* se od kancelijskih in pisarniških moči mnogo zahteva in se v tem pogledu pripravlja potrebno, da se femu od-pomore. Iredente v Trstu pa vendar ie ni. Kakor vsem znano se je dne 12. t. m. društvo Lega patriotica della Gioventii Triestina vdele-žilo jubilejnega obhoda na Dunaju, Mej temi udeleženci sta bila tudi dva mesarska pomočnika. Eden je bil uslužben pri mesarju Rudolfu Pen>o in drugi pri mesarju Karlu Pe-riatti, oba pri ljudskem vrtu in Bicer eden pod in drugi nad kavarno Milano. Ko sta se ta dva mesarska pomočnika vrnila iz Dunaja, sta jim njihova gospodarja jednostavno odpovedala službo in to izjedno-stavnega razloga, ker sta se vdeležila patrijo-tičnega obhoda na Dunaju. Oba sta radi tega sedaj brez službe in takorekoč na cesti in prisiljena sta se izseliti iz Trsta, ker po nji-hovej iz;avi ne vdobita v Trstu nobene v njihovo stroko spadajoče službe. Pri obeh zgoraj imenovanih mesarjih se poslužujejo patrijotje slovenske, italijanske in nemške narodnost'. Pri zadnjem se poslužuje celo ces. kr. orožništvo. Radovedni smo, ako se bodejo patrijotje vseh treh narodnosti kakor tudi ces. kr. orožništvo tudi za naprej posluževali pri zgoraj imenovanih mesarjih. Potem pa naj še kdo reče, da iredente v Trstu ni. Ob godu slovanskih blagovestnikov razpošilja odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metodija nastopni poziv: Med tržaškimi in sploh princ doljubi se je naj preje uvedla navada, da se na dan slovanskih blagovestnikov. zaščitnikov naše šolske družbe, spominjajo tega narodnega praznika s C i r i 1-M e t od ij e v i m darom. Podpisani odbor si dovoljuje radi tega tudi letos prositi Vas tem potom, da blagovolite počastiti spomin sv. Cirila in Metodija z malim darom naši podružnici. Da je naša šolska družba potrebna izdatne podpore, je lahko vsakomur umljivo, ako pomislimo, da je letošnje šolsko leto razširila tr- ___ ______ žaško šolo še za tri razrede, in italijanski tudi; d a namerava prihodnje leto zo pet jskega^aplavza za d ▼ a r a z r e da. Poznavajoč Vaše družbe, ponavljamo še enkrat uljudno prošnjo, da se za praznik sv. bratov spomnite s poljubnim darom. Vsak, tudi najmanjši dar bo vsprejet s hvaležnostjo. Pripomba. — Ciril - Metodijev dar sprejema t č. podruž. blagajnik gosp. Ivan Vrščaj, ulica Kandler št. 5. Z posebne prijaznosti pa sprejema event. darove tudi upravništvo „Edinostih Shod voznikov tržaške okolice. Minoii četrtek, dne 18. t. m. sta, kakor je že bilo katere se te mlade moči prav pri ino pripravljajo. Bodi mi dovoljena dobrohotna opazka. Ljudje, ki so platili sedeže v prvih vrstah, imajo tudi pravico, da vse dobro vidijo in slišijo. Kdor je poklican, da skrbi za red, naj pazi torej, da se ne bodo otroci — kakor jo bilo na zadnji predstavi gnetli okolo cdra iti tako motili gledalce v zasledovanju dejanja na odru. V. V. Rojakom! Podpisani izreka iskreno zahvalo objavljeno, dr. Josip Mandić in g. Andrej jvsem bratskim društvom, ki so pripomogla se K r i ž m a n č i č, sklicala voznike iz Padrič, Trebič, Bazovice in Lonjera na shod v Padri-čah, radi vstanovitve zadruge vieh voznikov tržaške okolice. Da si ni bilo nobene reklame, se je na shodu zbralo do 7 O voznikov. Dr. Mandić in zahvaljuje g. Križmančič sta temeljito razjasnila navzo- .Kralju in svojim sodelovanjem, da je naša slavno3t dne j 14. t. m. tako krasno vapela; dalje se zahvaljuje tudi vsemu občinstvu na mnogoštevilni [udeležbi, vsam rojakom-domačinom, ki so nas s toliko vnemo podpirali in nam stali ob strani se svojemu pevovod'i gosp. I. g. H. Sosiču na tohki požrtvo- čim voznikom veliki pomen nameravane za- j valno3ti. Najsrčnejše pa se zahvaljujo gosp, drage, ter sta se v dokaz tega sklicala na 1 državnemu in deželnemu poslancu d.ru Oto-sedanje žalostne razmero-voznikov in na njih jkarju Ryb;>ru za prekrasni slavnostni govor, položaj. Zborovalo Be je- do 8 ure zvečer, i Mili rojaki! Hvala vam vsem, ki ste Vsi navzoči vozniki so sa* izjavili za namera- nam omogočili ta slavnostni dan. ki nam vano zadrugo- in izvolili za vsako vas po 4 ostane neizbrisno v spominu za vedno. S tem j smo ojunačili svoje vrste, okrepili svojo Iju-I bežen do rodne zemlje, za katero so se i»o- odposlance, ki bodo v skupnih sejah dolo cili potrebne priprave. Ob 8. uri zvečer sta r» to dr. Mandić jevali naši predniki in nam jo- ohranili. 0,u ;. Križmančič, spremljena od nehaj vozni-: načeni bomo Btopali po poti. ki nas vedi dc Fran Grgič, tajnik, imel danes v ieveto redno kov podala v G-ropado, kjer se je impro-1 omike in napredka. visiral drugi shod. Tudi tukaj se je izvolil j Za pevsk0 društvo „Slovan" ae, Padričali : pripravljalni odbor. Prihodnji shod bo v nedeljo, dne 2 t. m. ob 10 uri in pol predp, na Opčinah, Podrobnosti objavimo v kratksm. Izlet „Tržaškega Sokola" v Devin se bo vršil dne 29. t. m. s parnikom „Capodistria". j V Devinu, na vrtu restavracije „Ples"r se bo 1 vršUa javna telovadba, pri kateri na-1 ni ge kaa9ČQ0 doio5ena, a vendar utegne stopi močna četa Sokolov; izvaiale se bodo bi{i ker { južna železnica v očigled rasto-med dragim proste vaje s p.e te ?a »skol- -J izdatkom'novih dohodkov. skegazleta v Pragi. V častnem ste- j vilu nastopi tudi ženski oddelek in na-] Prvo društvo orožniških Anton Grgič, predsednik. Tržaški cestni svet bo sredo ob 7. uri zfečer svojo j sejo. — | Južna železnica namerava odpraviti že letos s 1. oktobrom retour-vožno listke. Stvar veterancev v dejamo se", da bsdo naše telovadke po toli-j Trstu. Pripravljalni odbor tega, društva je kem trudu žele na javni telovadbi mnogo pri-1 dne 20. t. m. sklical vstanovno zlorovanje. znanja. Pred javno telovadbo se bo vršil j Po pozdravu predsednika pripravljalnega koncert vojaške godbe bosanskega pešpolka : odbora, ces. kr. okrajuega tajnika gosp. Yi-žt, 4, katera bo hirala tudi na parniku. Iljema Schaferja, je zaprosil za besedo ce3. Po javni telovadbi se bo vršil v krasnem'kr. okrajni tajnik iz Sežane gosp. Franjo odprtem restavracijskem salonu ples. Na Čebokli. povratku se božo prižigali krasni umetalni j V jedrnatem govoru je opisal namer ognji» Odhod ob 3. uri pop. od pomola sv 'tega društva t, j. čuvanje in zLstopan;e inte-Karla, iz Devina ob 8 in pol uri zvečer. Vos-|re30v, izhajajočih iz svoječasno nina za tja in nazaj z vstopnino na veselico j kakor orožniki. Ol> enem je vred 2 K.; samo vstopnina k veselici 50 stot. : priporočal, naj goje patrijotičri čut in negu-Vozni listi-vstopnice so v predprodaji 'jejo medsebojno kolegijalnost. Nadalje je povrni vrat3iju „Narodnega doma" (glavni vhod), dar j al govornik, kako da morajo vsi ulje de-.. . . . , t, j • j - 'lati v prospeh društva. Svoj govor je zaklju- Vsem dopisnikom na znanje! Zadnje dni^ g trpikn£niin žiTijo na £e3{irja. katersmu smo dobili od več strani rokopise, pisane S/pozivueo se 2borova!ci navdušeno od- zvali. višene službe drultvenikoui svinčnikom. Kar je znano kake sitnosti ima s Pozlvu tem uredništvo, ki ima itak dela č&z glavo, prosimo od dotičnih gospodov v prihodnjič več obzira. Kolo sreče se nam Slovencem redko kdaj obrača povoljno, le kadar si pomagamo sami med seboj, takrat nam je sreča milejša. Dne 5. julija imeli bomo tudi „kolo sreče" na veselici ženske podružnice. Da bi pa to kolo prineslo sreče čim večemu številu obiskovalcev, treba lepih daril; zato se obrača podružnični odbor do radodarnih rodoljubov in rodoljubktnj proseč jih kakega primernega darila. Došlo je že nekaj krasnih daril, a da bi bilo kolo res za vsacega „kolo sreča", prosimo še prispevkov. Vsako dari'o bo vsprejeto s hvaležnostjo. Darila vsprejemajo odbornice podružnice ; ali naj se isti blagovolijo poslati v „Nikolajev zavod" nI. Fameto št. 18, ali pa k vratarju „Narodnega doma". Izkaz daril se priobči kasneje. „Divji lovec" pri Sv. Jakobu. Neumorno delujoča „Čitalnica" pri Sv. Jakobu vprizo-rila nam je minole nedelje zopet predstavo Divjega lovca" in to s popolnim vspehom. tembolj ker je na tej predstavi gostoval člen trž. gledališča g. Veble. Res velik napredek je napravila „Čitalnica" v tem okraju v tako kratkem času svojega delovanja. Ljudstvo je prihitelo v tako velikem številu, da je bil vrt ..Kons. društva" napolnjen do zadnjega prostorčka. Glede proizvajanja, kakor sem že omenil,, je bil vspeh popolen. Gosp. Veble, frenetično pozdravljen že ob svojem prvem nastopu, je v ulogi norega Tončka vzbu al čim veče zanimanje se svojo izbirno komiko ter je žel mnogo pohvale. Protagonista g. Angelski in g.ca K. Požar sta bila na tej predstavi re3 ko3 svoji nalogi ter isto vršila prav izvrstno v vseh detajlih. Izborna sta bila v izrazih ' maščevalnosti zatajevanja, jeze in žnlosti. G. | Čelški v ulogi „starega rihterja" je proiz7ajal svojo nlogo tako dobro, da je ljudstvo z vidnim zanimanjem sledilo njegovemu težkemu fn sploh primorskimi rc- igranju : posebno v nastopu „zmrelega rihterja • je kar pretresal dušo gledalca. G. Dobčnii, kakor „izrezan1* Gašpar, ta vampir Majde in Po prečitanju pravil v deželnih jezikih in kratkom pojašnjenju, predlagal je predsednik pripravljalnega odbora g. V. S_hafer, da se odpošlje brzojavka v kabinetno pisarno, kar je bilo enoglasno sprejeto. Že dne 22. t. m. došla je iz kabinetne pisarna sledeča direktna brzojavka da se njeg. Veličanstvo zahvaljuje na izrezu putri^o-tiške vdanosti. Predsednikom tega na novo vstanovlje-nega društva je bil enoglasno izvoljen c. kr. finančni pristav g. Ferd. Brundu'e, a »jega namestnikom g. ce3. kr. okrajni tfjuik Vijem Schafer. Slovenska knjigoveznica v Trstu. Kakor naznanjeno, otvoril je te dni v Trstu, v u'ici Cecilia št. 9, Anton R e p e n š e k. bivši | vodja knjigoveznice A. Galirščcka v Gorici lastno knjigoveznico, v kateri izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Slavnemu občinstvu najtopleje priporočamo to novo narodno po.i-jetje. — Svoji k svojim! Nova cerkev v Tr3tu. V petek 26. t m. ob 8. uri zjutraj polože temeljni kain?n za cerkev Srca Jezusovega v ulici R;ne$, ki jo zgradijo v spomin 60-!etnice cesarjevega vladanja. Tržaška mala kronska. Nezvesta strežnica. Pred štirimi telni je zidar Jakob Polščak, stanujoč v hiši it. 339 v Barkovljah, naprosil sosedko neko Marijo S., Btar 22 let: naj streže njegovi hčerki, ki jo bila bolna vsled pljučnice. Ko pa je In'i okrevala, je Poljak zapazil, da so mu zmanjkale tri svilene rute v vrednosti K, in njegov sum je letel na prejšnjo strežnico. Ovadil je to policiji in vsled hišne p-eickave pa se je res našlo pri oni deklini vkradene stvari. Aretirali so jo. Blazen, ki se je hotel vreči pod vlak. Anton Ros sit< i, star 41 let, stan njo* v u1. Veltro št. 574, se je včeraj hotel vreči ped vlak. Zdravniška postaja ga jo dala preu?sti v opazovalnica. Radi pohotnosti proti naravi sta bila posestva njenega očeta, je igral istotako vse minolo sob0to aretirana Jakob Gruzovin. hvale vredno. Tudi drugi so izvajali častno : uglužbene(. pri državni železnici, star 25 let, svoje manje uloge ; odlikovali eo so vrsti g.ce se-tre Milcr, I. Bizjak: dober krčmar in gostilničar. A. Požar, Konipara, Velušček, Petrinja, Mihalič in drugi. Petje s premije van jem čitalniškega or- J kestra je vspelo dobro, le v prvem dejanju je # na kapelnika od strani1 Zavratui napad pri Lozicah. Ko Henrik Honig, star 15 let, dijak iz Gorice. Ranjen s senenimi vilami. Matej Furlan. star 17 let, iz Sv. M. Magd. spodnje 4- 5. bil od lastnega brata nehote zaboden % senenimi vilami v mečo leve noge. se i« pe^e^kTso a tel i^ od 'zadej7~ "" ~ j predvčerajšnjim neki Anton Koritnik,, ^tir 4 7 citainiški -i-- . * ... ---- orkester je žel tudi vseatran- ;let iz Lozic na Vipavskem, vračal d a izborno proizvanje slovanskih ' dela na polju, so ga itirje njeau čjsto mntin ilvntnn riflnndli in rsmll. \ č rodoljubno srce in vse njegove pleme,' živel v spominu vs*g* uverieni. da uvidevate potrebe naše šolske komadov možje zavratno napadli in ranili. Da čitalnica re3 ne pečiva, priča vest, ga spremili v tukajšnjo bolnišnico, da nam v kratkem vprizori ..Rokovnjače" za to našli na njem dve rani, na čeraj so Zdravniki čelu in na V Trstu, dne 24. junija 1908 »EDINOST« stv. 173 Sira a IIT o&enčju, razne praske na licu. čelu in na. vratu, in krvave bunke na hrbtu, plečih in j na nogi. Ne ve se za vzrok zavratnega napada. Toliko radi mnogih ran, kolikor radi prestanega strahu se nahaja Koritnik v precej težkem stanju. lavna nasilstva. Alojzij Gruzovin, star 22 let, kamnosek brez po3ia in stanovanja, je bil predsinočnjim aretiran, ker je brez vzroka parkrat udaril nekega Ivana A. s pestjo po glavi. Na policiji pa se je vedel objestno in nasilno. Oddali so ga deželnemu sodišču. Predsicočojim je bil radi izgredov aretiran kočjaž Amadej T , stanujoč v prenočišču ulice Pondare3. Tudi proti redarjem je nastopil nasilno. Samomor v vodnjaku. Predsinočnjem se je 18-letni Just Kriščjak, sin g. Ju sta Krišč-jak, posestnika v Sv. M. Magd. epodnji, vrgel v svrho samomora v vodnjak tamošnjega posestnika Antona Nardina. Pred hišo starišev 6e je nesrečnež slekel in potem storil smrt. Ob 8. uri zjutraj so ga izvlekli iz vodnjaka. Za vzrok samomora so ne zna ; sodi se pa, da se je usmrtil radi obupa, ker je bil brez Jela. Mladenič je bil obče spoštovan, priden in uzoren sin. Pogreb bo danes popoludne. Smeialoa. Raztreseni profesor. Nečakinja (je razburjena planila v sobo) : Striček. stri ček, pravkar sem se zaročila z zobozdravnikom! — ^tric: Ali te je hudo bolelo, Rožica . Koledar In vrsme. — Danes : Ivan Kr-tnik. — Jutri: Prosper škof. Temparatura : včeraj ob 2. uri popoludne -f- 2-i® Cela. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved na Primorskem: L°po. večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Tempcra-tnra malo spremenjena. Tendenca za nevihte. Sodna kronika Tatinska banda. Včeraj se je zaključila obravnava proti Antonu Strajn. Andreju Prelc in Andreju Franceschinu. Po zaslišanju treh nadaljnih prič je potem zaključeno dokazovanje. Porotnikom je bilo stavljeno de3et^ vprašanj o krivdi, od teh pet za Antona Stranj, glede tatvine in krivega priglašenja, dve za Andreja Prelc glede tatvine in tri za Andreja Franceschin glede tatvine in javnega nasilja. Porotniki so pritrdili vsem vprašanjem enoglasno. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Antona Strajna na 18 mesecev, And. Franceschin na 7 mesacev in Andreja^ Prelc na 0 mesecev težke, poostrene ječe ; Strajna in Prelca se po prestani kazni postavi pod policijsko nadzorstvo. Obravnava je končala ob 2*/4. Predsednik se je zahvalil porotnikom in zaključil poklao porotno zasedanje. Obrtno sodišče. Včeraj so se vrfcile pred obrtnim sodečem sledeče obravnave, glede katerih se predvčerajšnjem ni posrečila poravnava : — Ivan AVidmer, prej zaposlen kakor glavni monter v tukajšni tovarni avtomobilov, je zahteval plačilo K 27 na mezdi za do vržena dela. Zastopnik tovarne je trdil temu nasproti, da je \Vidmer napravil tovarni razne zlobne poškodbe ravno za K 27 in da je tudi iz.tal aualogno izjavo vodstvu tovarne. — Natakar Peter Knežević, ki jc bil brez odpovedi odslcvljen od lastnika gostilne „Pri treh kronah", Antona Mahniča, zahteval ; in rcuo vezanje knjig za Šolske, ljudske in zasetinf knjižnice »"r čitalnice. Vezanje raznih zapi.*.likov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveSko stroko Zunanja naročila izvrSujem aolilao in točno. Auto 11 Repenšek, knjigovez. Jm ::::: V pekarni in sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst via flcquedofto 15 v podružnici via Miramar 6 se dubi svež kruh, najfinejše moke, čakolada fina dozertna — vjna v buteljkah, raznovrstni biškotl, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte, in krokante. — • •• • •• Jfajvečja zaloga stekla in porcelana _ . , , „ za domaČo rabo Popolnoma konknrencne cene. ln g03tiin* Vrsta vrčka itev. 5 JAKOB :■: :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. Vrsta vrfika fit 4 Tržiška fouarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karholinej, Naftalina „grossol" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ________ploščah in vsakovrstnem lamarlnu.\v.v. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi ia asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagon«, mast-vaselina za koza, mast za orožje, voščilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Stran IV »EDINOST« etv. 173. V Trstu, dne 2i. junija 1908 CARLO «OHTA^ Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drobne - TELEFON 865. = za svojo oeebo bi bil rad storil občinstru to uslugo, toda glede pevce? ga ne veža nikaka dolžnost. Sicer pa vkljub temu ni vladala grobna tišina, kajti zunaj cerke „poveličevala" je slovesnost skupina vzor — možakov, zbrana okrog — vinskega soda! Je-li bil tudi gosp. dopisnik osebno zastopan v tem krogu, to je Tijegova stvar. Toda bolje bi bil vkrenil, ako bi na to omejil svojo kritiko. Iz Štanjela. Pevsko in bralno društvo „Štanjel" priredi dne 28. t. m. veselico s petjem, igro in plesom. Iz prijaznosti, sodelujejo : pevski zbor iz Šmarij, društvo „Dneva žar" iz Kazelj, društvo „Lira" iz Komna in „Kraški slav ček iz Kobjeglave. — Pričakuje se obilne udeležitve tudi iz Trsta na našem Krasu v starodavnem „msjstu Štanjelu-' z dobrim teranom in vipavcem. Vesti iz Istre. Poljedeiski mlnieter v Istri. Govori se, da pride v Istro minister za poljedelstvo Ebenbocb, da na licu mesta vidi posledice suše. Polaer Tagblatt. puljski nemški dnevnik, bo prenehal izhajati. Vesti iz Kranjske. Tujci na Gorenjskem. V ponedeljek je dospelo na Bled več sto izletnikov z Dunaja in češki turisti. 160. odborova seja „Slovenske Matice" v Ljubljani dne 11. junija 1908. Predsednik je pozdravil navzočne posebno še nove odbornike gg. Fr. Maslja-Podlimbar-skega, dr. Fr. Mahoriča,_dr. E. Poljanca, E. Schwentnerja in Silv. Škrbinca, ter zahvalil izstopih še odbornike, gg. prof. A. Bavtelna, ravn. Iv. Maherja in svet. Iv. Majcigerja na njih trudoljubnem delovanju. Nadalje je iz rekel zahvalo g. mestnemu županu Iv. Hri barju na podaritvi 12. delnic „Narodne tiskarne"', ter poročal o snujoči se „Zvezi slov. znanstvenih društev", ki jej „Matica" pristopi kakor enakopraven člen. Z vsklikom je bilo voljeno dosedanje predsednifitvo: dr. Fr, Ilešič predsednikom, ravnatelj P. Grasseli prvim in kan. Iv. Sušnik drugim podpredsednikom, vladni svetnik dr. Fr. Detela blagajnikom, ravnat, dr. L. Požar in dež. svetn. dr. Fr. Zbašnik ključarjema. V knjižni odsek so bili na novo izvoljeni odborniki Maselj, dr. Mo-horič in Schwentner, v gospodarski pa Schvv-entner in Skrbinc. Vse knjige za 1. 1908 pojdejo še pred šolskimi počitnicami v tisk. Za „Narodne pesme" se je v smislu natečaja določila tiskarna. — Radi klišejev se stopi v zvezo z „Dioničko tiskarno" v Zagrebu. — Ob nasilni smrti dolgoletnega poverjenika dekana Erjavca v Vipavi se izraža sožalje, Od zadnje odborove seje je na novo pristopilo 92 členov. Vesti iz Štajerske. Pivo se v Mariboru s 1. julijem podraži. Gostilničaiji se izgovarjajo, da so tudi pivovarne podražile pivo, da so davki narasli itd. Zaupnica dr. Ploju. V Obrežu pri Središču je imel državni poslanec dr. Ploj dobro obiskan shod, na katerem se mu je izreklo popolno zaupanje. Književnost in umetnost Učne slike za rudninoslovje. V lete šoji h počitnicah sem mislil posnemati domsce slike, ki jih je treba za rudninoslovje; zadržujejo pa me druge risbe in nekateri kraji so oddaljeni od Maribora, Zato se obračam k ljubiteljem svet!o-pisja. da mi pcšjlejo naslednje posnetke in sicer v mali obliki, k večjemu 9 X 12 cm. Pokrajina v por tir j u (razgaljen), Polšnar, Kokra. Leknjaki, Okroglo pri Kranju (zadnji del), aparat mora biti povsem vodoraven, — Laberje (grušč) z gorovjem, iz Julijskih ali Savinjskih Alp. Tesni, Vintgar pri Bledu. Podi, iz Savinjskih Alp. Igla pri Solčavi ali bkalnate piramide v Dolžanovi soteski. Izdrto obrežje, Dalmacija. Položno obrežje, Gradeška okolica. Triglavski lednik. Dolina na Krasu. Prelomnica ob Trnovskem Lesu, posneto iz Gorice. Kaka nova jama s kapniki. Značilna groblja ali kaka opraskana skala iz ledniške dobe. Razen teh sprejemam z veseljem še druge svetlopise, ki eo značilni za kak geološki pojav; prav rad jih vložim v knjigo, ako se" ujemajo z besedilom. Neprilepljeni posnetki (najbolje na aristopapirju) naj se pošiljajo na naslov : Prcf. dr. L. Polj anec, Maribor. Razne vesti. Suša v Dalmaciji. Iz mnogih krajev Dalmacije prihajajo vesti o silni suši. Celo trava na travnikih se je posušila, žito je počrnelo in libtje pada z drevja. Dolgotrajna suša je v mnogih krajih popolnoma uničila vso letino. Nevihte v južni Nemčiji. V soboto no po vsej južni Nemčiji napravile nevihte silno škodo na letini. Na mnogih krajih so bile tudi razdejane brzojavne in telefonske proge. Silna vročina je vladala minolo soboto na Dunaju. V mestni meščanski deklinaki šoli v II. vkraju se je vsled vročine onesvestilo 15 deklic, pzi nekaterih so 'uo*a št. Velika izbera verižic, zlatih in srebrnih ur kakor tudi stenskih ur vsake vrste UstanoTno leto prodaji >: priznati kakor najbolja In arvrekos'Ji-va vrsta V6fh E iuiIjfcVih higijcniuu . predmetov in ril.jih n»churj«.r — DVELETNA garancija -- tf. Gal — Zrs-, &>rso 4. FoJilj.itve fo glJ* 3» 4> aelalnic?. pasov, tllr.lh pasov, »laatic-nth nesovlc, obvez, ravnođnajf-v, Ser-Se!J In biciat. IrigatorJI o-J 3I. l"20 najral. Toplomeri za vročioo K 2. K ~ 5U Brezplačno Krasne fotografije SB za birao, prvo sv. obhajilo in poroke «. m lol'j.io ciki r, p^č pa po znižani ocnl pri cril.io. ^en: fotografu 3@?kiču v Trstu zraven glavne po>ie .št. I1 v Gorici gosposka ulica stev. T V Tratu se slika do 8. ure ivečer pri čarobni električni razsvetljav! = Fed. F. Huber Succ. «i ii TRST. ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak. čopičev. pramenlj. kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železne 2tco, elaatlko za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice 'Z J, v fr r.. • .4i m§ EDINA HLADILNA PIJACA JE: Sumeči dtrat Šumeči citrat KB. šumeči citrat tolo, Brusudin, Brusi oelscbmit. Paaco, Petrone. Pettorich K.er se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako /.a želj en a pijača, posebno pa v poletnem času kjer se jo porabi v veliki množini. šumeči citrat rZirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim) boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo \ si ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki kakor ta hladilna in v toplih krajili, se Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije šumeči citrat .,Zirilli{, kateri vzdržuje telo v popotnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so veino pre-skrbi j eni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat ^Zirilli*1 je vrhu tega najuspešneje sredstvo proti morski bolezni. oni nadkriljuje vse druge pijače te vrste . N-B. šola citrat „ZIRILI.I* ni enak E^'EZS&Sg*T&S&Z limonado. Ako se knpnje na drobno, paziti treba na prevaro, poskusiu treoa, B «qaq Tovarna s Trat, ulica Aleasandro Mangoni st. 6. - Telefon !8bJ. in napravi izvrstno inme«v> nosi znamko tvrtlke Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. PoČkajl** KogJ, Hotel Balkan