/and itftlCQ. NO. 143 Ov? °»0^ C5/7e Tl/S' ERI GAJU ••/.,, a iM tmiT 11 22} lAmVAO* ®m£ NfctfonaJ tfki bitenuttoiul CircolatioB CI^EVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 23, 1970 $LOV€NlAfti MCWSPAI^a ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Čad še zmeraj ped francoskim vaništvom čadska republika, ki zavzema pol milijona površine, pa ima le 4.5 milijona prebivalcev, sJe trudi za preprečitev tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. FORT LAMY, Cad. — Čadska republika ima iste težave kot Nigerija in Sudan. Tudi čadsko Prebivalstvo je deljeno po ve-rah. Na severu in severozahodu živijo muslimanski Arabci, na 3ugu pa krščanski črnci, največ tatoliški. So tako močni in primeroma dobro organizirani, da imajo v rokah čadsko vlado. To hi po godu muslimanskim arabskim plemenom, ki praviloma hočejo priznati vlade v Fort La-hiy. Tako živi dežela v stalni državljanski vojni, ki ogroža državni obstoj. Kadar se politično stanje prehudo zapleta, pa pošilja Francija svoje padalce, da dela]o red in držijo republiko ha nogah. Ravno sedaj je politično stanje kritično, zato so tam francoski padalci, ki pomagajo centralni vladi, da vzdržuje vsaj nekaj miru v deželi. Pri tem se ne more reči, da je čadski predsednik Tombala-baye neroden politik. Znal si je svoj čas pridobiti simpatije libijskega kralja Idrisa, zato niso hiogli arabski uporniki, ki živi-Jo v severnem delu čadske republike, priti do vpliva v Libiji- Sedaj je čadski predsednik haprosil Francijo, naj mu poma-ga pri ureditvi stikov med Ca-dom in Libijo. Pariz je takoj hazumei, za kaj gre. Navezal je dobre trgovske stike z Libijo in °benem posredoval pri libijski vladi, naj nadaljuje Idrisovo politiko v čadu. Nekaj podobnega se je zgodilo v odnosih med Čadom in Sudanom. V Sudanu ne marajo kristja-nov, ker imajo stalne težave s krščanskimi uporniki na sudan-skem jugu, pa vendar ne mara-j° sporov s krščansko vlado v ^adu, ker vedo, da bi se z dru-gačno politiko zamerili Franciji. Tako sta se vladi v Sudanu in Čadu sporazumeli takole: su- danska vlada ne podpira čadskih upornikov, kadar se pokažejo iz Čada v Sudanu; čadskaI vlada pa odganja krščanske u-Pornike, kadar se prikažejo iz| Sudana v čad. Novi grobovi Joseph Rakovetz Potem ko se je po 5 mesecih vrnil iz bolnišnice, je danes zjutraj umrl na svojem domu na 16207 Parkgrove Avenue Joseph Rakovetz- Pogreb bo iz Želelo- j vega pogrebnega zavoda na E. j 152 St. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Anton Bokal Sr. Danes zjutraj je umrl v Wes- Evropska sodba o ZDA Iz s/ou.nose/fnn j J2RAEL ODLAŠA ODGOVOR __ f GOWANDA, N.Y. — Po eno _ ^ ^ NA AMERIŠKI PREDLOG GOWANDA, N.Y. — Po eno Poznavalci Amerike v Evro- loto trajajoči mučni bolezni jt pi priznavajo tej mogoč-jPrern'n'l J5. julija 1970 v bolnost, bogastvo, tehnološke uspehe, pa jo zaradi notranjih sporov, napetosti in premajhne it č i n kovitosti zvezne vlade ne priporočajo v zgled za posnemanje. WASHINGTON, D. C. — Po podatkih U. S. News & World tern Reserve Nursing Home v I Report, objavljenih v zadnji Kirtlandu 83 let stari Anton ] številki tega znanega časopisa, Bokal Sr. s 731 E. 157 St. Bil je : smatrajo v Evropi ZDA za de-bolan več mesecev. Pogreb bo|vej0, ^atere zgiedu “se je treba iz Želetovega pogrebnega zavo- j^ognitp^ ne pa mu slediti. _ *, i 2DA so velika, bogata, mo- da na E. 152 St. Podrobnosti jutri- ------o— Peipižig pcvlša! svo|8 poslaništvo v Varšavi so gočna in tehnološko uspešna dežela, lastnosti, ki jih ji Evropejci že dolgo zavidajo, toda a-meriška družba se zdi treznim opazovalcem v Evropi v razpa- WASHINGTON DC - Naša danJu- Ameriško ljudstvo je ob-’ , • i^sedeno z rasnimi spon, ekonom- diplomacija je zve e a, a , ^ n etostj0, vojno v Vietna- peipinška vlada povišati ^Je| nasilnimi zločini, vdajanju poslaništvo v Varšavi v velepo | ^ n e m j r , na visokih slaništvo. Mislijo, da je Peiping storil to radi tega, *er bodo ki ^ Evropejci mislijo, da jele malajski komunisti skusali obnavljati svoje stike z zunanjim svetom preko Varšave in ne preko Moskve. Zato gornja novica ne bo ravno razveselila Kremlja, nišnici Martin Urbank z 18 Frederick St., star 70 let, doma iz vasi Leskovec, fara Drnovo pri Krškem, od koder je prišel v Ameriko leta 1920 in se nastanil v Pennsylvaniji. Veliko let je družina bivala v Gleasonton, Pa., zadnjih 25 let pa v Gowan-di, kjer je delal v tamošnji usnjarni, dokler ni stopil pred par leti v pokoj. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo Mary, rojeno Pirc (prej poročeno Selan), doma iz Bučke na Dolenjskem, sina Edwarda, pastorke Frances Mlakar v Dunkirk, NY., Davida Selana (Warren, Pa.), Helen Mikol (Verona, Pa.), Joa Selana, Mary Krai in Stella Couch (New York, NY). Pogreb je danes zjutraj iz cerkve sv. Jožefa na tukajšnje pokopališče. j Iz Clevelanda j j in okolice j Davis odstopil— Vlada Izraela je odložila napovedano sejo za 24 ur, da bi i Gen. B. O Davis Jr. je včeraj dobila med tem nova zagotovila v zvezi z ameriškim poslal županu C. Stokesu osebno m • . V J * v-\ i i~* v-**. T 7 , si predlogom za časovno om'ejeno ustavitev sovražnosti z Egiptom in Jordanijo. Del vlade sc upira sprejemu ameriškega predloga. JERUZALEM, Izrael. — Izra- in je kasneje izjavil časnikar-elski odgovor na ameriški pred- jem, da izraelskega odgovora I lo Amerikancev zadovoljnih s položajem in takim razvojem svoje dežele. Amerika preživlja svojo ago- Rusi vodijo rakete na vzhodni strani prekopa TEL AVIV, Izrael. — Ruski strokovnjaki za obrambo pred prevzeli log za vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu je odložen še za nekaj dni. Predsednica vlade Izraela Golda Meir bi rada pridobila za sprejem predloga vse skupine v vladi. Za to potrebuje v zvezi s predlogom nekatera nova “pojasnila” in zagotovila. Večinska delavska stranka, ki ji pripada 15 ministrov v vladi, zagovarja sprejem predloga, med tem ko se mu desno usmerjena Gahal stranka, ki je hudo nacionalistična, upira. Zadnja ima v vladi 6 ministrov ter je pri zadnjih parlamentarnih vo-itvah svoj položaj v parlamentu okrepila. Izraelska vlada bi se morala sestati danes na ponovno sejo, letalskimi napadi so . nadzor nad raketami letalske o-^na kateri bi naj razpravljala o -------- j.--- „ - D hrambe vzhodno od Sueškega ameriškem predlogu. Seja je . i- z ide ;n^°' Evropo pa skrbi, kam bo to'prekopa, ker domačini nalogi ^jia preložena za 24 ur. V tem ki se o cu po.,re^no pri privedlo, v kakšno smer bo kre-jniso bili kos. Menda so večkrat j času upa vlada dobiti nova zago- te£a' nila. Evropa se sprašuje, če je rakete prezgodaj sprožili in pri j tovila v pogledu izvajanja dolo- Ministrski predsednik u ^' Amerika s toliko domačimi te- tem sestrelili kakega pol ducata ^il premirja, ki ga vsebuje ame- lai je menda izjavil, da bo nje- ^avamj ge Sp0sobna voditi svo- lastnih egipčanskih letal, med riški predlog. na ameriški predlog ne bo “še nekaj dni”. Združene države so predložile 19. junija, naj bi Izrael, Egipt in Jordanija za dobo 90 dni prekinili vse sovražnosti in naj bi v tem času posebni pooblaščenec ZN G. Jarring znova poskusil najti politično rešitev spora na Srednjem vzhodu na temelju resolucije ZN od novembra 1967- Ta resolucija zahteva umik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja, pa tudi priznanje pravice suverenosti in meja Izraela. Nočelno sta obe strani resolucijo sprejeli, tolmači pa jo vsaka po svoje. Egipt je na stališču, da mora Izrael izprazniti “vse” zasedeno ozemlje, med tem ko je Izrael pripravljen vrniti Arabcem vse ozemlje z nekaj mejnimi popravki”. svo- gova vlada nadaljevala stike bočim svet. V Ameriki vidi po- naso deželo, kakor hitro bo ure' | ma j kanje narodne volje, ki se maknila. jena “afera s Kambodžo . Pei- kaže v nasprotovanju vojaški ping nima torej ne namena in službi) v dija^h nemirih in u-želje, da pretrga zveze z poru pro^i naborom, v Senato- vem nasprotovanju predsedniku v vprašanjih zunanje politike, v tem ko so se jim izraelska iz- ne ZDA, mora pa začasno igrati vlogo užaljene velesile in zato odlagati nov sestanek med našimi in kitajskimi diplomati. Utemeljeni upi? WASHINGTON, D.C. — Kongresni demokrati se hočejo v jesenski volivni borbi posebej posvetiti Srednjemu Zahodu v prepričanju, da so farmarji nezadovoljni s sedanjo zvezno vlado in da bodo zato volili demokrate. Demokratski strankini vodniki upajo, da bodo lahko v “far-marskem pasu” izvili republikancem vsaj en ducat mest v Predstavniškem domu. Bo Kissinger ostal? pismo, v katerem je izjavil, da odstopa kot mestni varnostni direktor, ker naj bi mu župan ne nudil dovolj opore pri vršenju poklicnih dolžnosti. Zlasti ga župan ni podpiral pri naporih za vzdrževanje reda in zakonitosti v črnskih predelih mesta. Romanje v Lemont— Romanje oltarnih društev v Lemont bo 8. avgusta- V zadnjem dopisu o romanju v AD je bil datum pomotoma napačno naveden. Zadušnica— V četrtek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Champo ob 14. obletnici smrti. WASHINGTON, D.C. — Hen-. „ „ . ry A. Kissinger, glavni Nbconov uporu starih intemacionalistov svetovalec za vprašanja narod- proti obveznostim v tujini, novim in starim. Amerika po sodbi Evrope “izgublja živce”. Predsednika Nixona dolže onstran Atlantika odgovornosti za “socialno krizo”, ki naj se kaže v odtujitvi intelektualcev, študirajoče mladine in črncev od Bele hiše. Le redki sodijo, da se mu bo mogoče umakniti iz Vietnama, ne da bi pri tem tvegal njegovo izgubo. Glavno nalogo Nixonove vlade vidijo v ustalitvi gospodarstva, ki se ne more rešiti inflacije, pa je vendar zašlo v zastoj. ne varnosti, ima na univerzi Harvard dopust le do prihodnjega januarja. Če se bo hotel vrniti na univerzo, bo moral tedaj oditi iz Bele hiše. Ali se je o tem že odločil in Egipt je izjavil še pretekli teden, da sprejme ameriški predlog v celoti in brez pridržkov, koncem tedna je to storila Uidi Jordanija, četudi se gverilske skupine temu močno upirajo. Predlog predvideva, da ne bo nobena stran 90 dni ustavitve sovražnosti uporabila za utrditev svojih vojaških položajev vzdolž Sueškega prekopa, Jordanija pa naj bi se obvezala, da bo preprečila vse napade gverilcev preko črte premirja na po Izraelu zasedeno ozemlje. Jorda- če se je, kako, za enkrat javnost še ne ve, prav zato pa tem. nijska vlada, ki ni posebno trd- več ugiblje. na, javno noče prevzeti nobene take odgovornosti, četudi jo je Nekaterim se zdi, da je vlada voljna izvajati, ker ne mara tve-v ameriški demokraciji premalo'gati prezgodaj novega spopada močna, da često ne more rešiti z gverilci. nujnih in važnih vprašanj, ker j Izraelski poslanik v \yashing-ne dohi potrebne opore v Kon- tonu se je včeraj razgovarjal gresu. Iz državnim podtajnikom Siscom ZDA obljubile Španiji pomoč pri njeni obrambi WASHINGTON, D.C. - Pretekli teden je bil dosežen meč vladama ZDA in Španije sporazum o ohranitvi ameriških letalskih oporišč pri Saragosi in Torrejonu ter pomorskega oporišča pri Roti. ZDA bodo imenovana oporišča uporabljale na-daljnih pet let, Španija pa bo zato dobila 20 milijonov neposredne pomoči, 125 milijonov posojila Export-Import Banke ter nekaj odvišnega orožja in ladij iz ZDA. ZDA so obljubile poleg tege ‘podpreti o b r am b n i sistem' Španije. Ta je namreč zahtevala trdnejše jamstvo za lastno o-brambo, dokler daje ZDA m razpolago svoja tla za njihova vojaška oporišča. Lefosnje jesenske volitve v Clevelandu ne bodo zaspane V Vatikanu pridno delajo na reformi kanonskega prava Vatikan. — že i. 1962 Pokojni papež Janez XXIII sprožil idejo, da je treba prede-ati kanonsko pravo, temeljni ] 2akon katoliške cerkve. Bogo-| slovci so dolga leta pilili bese-ki je menda sedaj doseglo končno obliko. Načrt pride se-daj pred na r o d n e škofovske I konference, potem šele na sino-1 do 1. 1971. V remensh prerok pravi: Delno oblačno, soparno z Možnostjo neviht. Najvišja temperatura okoli 88. CLEVELAND, O. — Navadno so takomenovane kongresne volitve to je tiste, kadar ne volimo predsednika zaspane. Volivci se ne brigajo dosti zanje, ako jih kdo ne opozarja nanje ali pa so na glasovanju tudi zadeve, ki morajo, hočeš, nočeš zanimati vsakega volivca. Take volitve bodo letos v ohajski državi. Volivci bedo opozorjeni nanje z najbolj neprijetne plati potrebni so novi davki! Ti morajo biti odobreni ali mestnih svetih ali pa po legislaturah. Da je prišlo do takega stanja, ni-bilo treba ravno pro-rokovati. Zopet se je uveljavila stara resnica: draginja rodi visoke cene, cene silijo delavce in uslužbence, da si priborijo višje place. Višje pa po je vzel zares. Letos bo to, kot vse kaže, nekoliko drugače. Drži, da je draginja dvignila vse cene brez izjeme. Kdor je imel srečo, da si je priboril višje dohodke, ga povišane cene niso tako zabolele kot tiste, ki so obviseli na dohodkih iz prejšnjih let. So to v pivi vrsti upokojenci, ostareli, nekvalificirani delavci, sezonski delavci, brezposelni, mali rentniki itd. Vseh teh je v naši deželi tretjina. Vsi ti morejo shajati le na ta način, da omejujejo svojo potrošnjo. Kako jo omejujejo, lahko opažamo povsod, v prodajalnah, gosilnah, barih, zabavah, veselicah, na kopališčih, piknikih itd. Pa je ravno sedaj prišla cela vrsta javnih uprav s predlogi, da se povišajo davki. Vodniki javnih uprav to dobro vedo, zato skušajo v načrte za nove davke vnesti tudi spremembe davčnega sistema. Tako željo ima tudi župan Clevelanda C. Stokes. Ravno sedaj je objavil osnutek, kako bi mesto črtalo davek na nepremičnine in zato uvedlo večjo davčno doklado na dohodnino. Stokesov načrt je takoj sprožil burjo. Vsak davkoplačevalec je hitro izračunal, ali bo pri tem imel kaj koristi ali ne. Hitro se je pokazalo, da so male občine o-koli Clevelanda proti Stoke-sovemu načrtu. Vsi njihovi župani so takoj protestirali. Je tudi razumljivo. V Stoke-sovem načrtu tiči tudi želja, Spor se je torej šele začel, zato se v podrobnosti ne moremo spuščati. Jih Stokesov načrt tudi ne navaja. Bistvo spora je v tem: Doba varčevanja, ki jo je pred leti vpeljal takratni župan F. J. Lausche, je za nami. Spada v preteklost. Mesto ima zmeraj več potreb, ki se ne dajo odložiti. Marsikaj je treba modernizirati, kar bi moralo biti narejeno že davno. Potem pa še naša lokalna prosveta, ki mora na vsak način dobiti več dohodkov, da ne bo se bolj hirala, kot že hira. Končno besedo bodo imeli volivci v novembru. Takrat Bonn in Varšava odložila razgovore VARŠAVA, Polj. — Pretekli teden sta poljska in zahodno-nemška delegacija končali razgovore o “normalizaciji medsebojnih odnosov”. Potem sta sklenili, da se sestaneta zopet šele po počitnicah v septembru Pravi razlog bo nekje drugje: Bonn in Varšava hočeta počakati, da vidita, ali je možno doseči sporazm med Varšavo in Zahodno Nemčijo. O V/ V tlA. v* --- da bogatejši davkoplačevalci bodo najbrže računi že čistej plače je treba kriti z višjimi’ Kar je kdo z žrtvami privar-davki. To resnico smo pre- čeval, naj gre sedaj za večje skušali že do sedaj, toda nas davke! Kdo bi se ne jezil? ni posebno bolela. Večina Posebno še v naši državi odrinejo nekaj več lokalnih davkov kot do sedaj. Vkljub temu so delavske unije tudi protestirale, češ da županov načrt daje več ugodnosti bogatim davkoplsč evalcem ši, kot so danes. Znano bo tudi, kakšno stališče ima v tem pogledu državna uprava v Columibusu. Kakšen bo rezultat volivne debate in izid volitev, je težko reči. Na nek ni poseono vccma x •jacivnu ac v nasi arzaVl gaum U a V K u y naš potrošnik. Komaj čaka, da bi bil konec naraščanja dra- kakor smo se v letih 1929'1933-ginje, pa bo že prišel pod udarec novega režima za povišanje cen uvoženega blaga. Seveda bo prišlo do vzdihovanja, bo pa prepozno; vzdihovanje bo pomenilo zvenenje po toči. našel, če bi ga iskali prav, nesebično in požrtvovalno. Ce imamo denar za vojne, v katerih se samo vse uničuje in razbija, zakaj ga ni za pomoč revnim doma? O saj jim je pomoč na razpolago, pravi ta in oni. Seveda jim je, ampak le tako, da se jih zakuje v oderuško vračanje, iz katerega se mnogi vse žive dni ne morejo izkopati. Je še mnogo drugega, kar nas vse oklepa v sedanji naš gospodarski in socialni red, ki je za nekatere rodoviten vrt, ki čudovito rodi za “bogate strice”, drugim, to je milijonom in milijonom, ki s trdim delom gnojijo “rodovitne vrtove za bogate strice”, pa ne nudi drugega kakor le skrb, če bo jutri kaj za v lonec dati in za druge zahteve njihovega življenja. Tu, tu bi si morali naši gospodarski krogi natakniti dobra očala in pogledati na te težave, ki se prav v sedanji dobi zopet zelo občutno pojavljajo in obnašajo med nami. Zgleda, kakor da se bližamo neki kritični gospodarski dobi, Naznanilo naročnikom kO v Ely, Minnesota Spoštovane naročnike v Ely in okolici obveščamo, da je dolgoletni zastopnik Ameriške Domovine g. Joseph J. Peshel zaradi lepe, častitljive starosti 91 let opustil zastopstvo našega lista, .zato jih lepo prorimo, da bi odslej pošiljali naročnino naravnost v urad. Uprava bo naročnike pravočasno obvestila o zapadli naročnini. Gospodu Josephu Peshlu, kateri je prevzel zastopstvo Ameriške Domovine pred davnimi 64 leti, dne 6. junija 1906, v takrat precej težavnih okoliščinah, se lastništvo lista najprisrčnejše zahvaljuje za ves njegov trud, za vso podjetnost, za vztrajno požrtvovalnost, za dopisovanje in poročanje, za vso naklonjenost in prijaznost ter mu želi še mnogo zdravih, zadovoljnih in veselih let. Bog ga živi! AMERIŠKA DOMOVINA NEKDAJ ■ras CHICAGO VES SVET JE NA NEKIH ših ZDA skušamo priti z inte-KRIZIŠC1H. Tudi naša Arne- gracijo vseh raznih plemen v rika (ZDA) je na takih križi- neko skupnost, kar pa prav po-ščih. Kam kreniti, na kako pot, v kako smer, da bi bilo za vse prav? Izbira ni lahka. Seveda, vsakemu se dopade pot in smer, ki naj bi bila zanj ugodna in koristna. Toda v družbi je treba Da bi se le motil, da bi temni oblaki, ki jih sape nosijo in o-bračajo po obnebjih našega gospodarstva, izginili, in da bi jih čas in čuječnost onih, ki jim je ta skrb poverjena, odgnala od nas. R. Odmevi z božje njive EUCLID, O. — Naš lokalni list “Euclid News Journal” je 4. junija 1970 na prvi strani lista natisnil čez šest časopisnih' kolon sliko, ki je bila povzeta na pokopališču All Souls v petek, 29. maja 1970, ko so gradu- nega pevca, zapela narodno ža-lostinko “Gozdič je že zelen”. Pri drugi kitici je Rigler pevce opozoril: “Sedaj pojemo v prosti naravi in ne med štirimi stenami. Fantje, pojte fortissimo!” Po odpetih žalostinkah smo šli čez cesto v meni tako priljubljeno št. 26. Na lepem gričku stoji z zasajenimi rožami ozaljšan kip od smrti vstalega Zveličarja, ki z odprtimi rokami vabi pokojne: “Pridite, blagodar-jeni mojega Očeta, in posedite nebeško kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta.” Skoraj tik kipa na levi strani je grob Silvestra Sekne-ta. Tudi ob njegovem grobu smo pomolili, pevci pa so mu zapeli narodno ž a 1 o s tinko: “Krogla priletela, v srce me zadela.” Ta blagi fant se je šel javit za vstop v vojaško službo. Pri vhodu v naborni urad je skupina mladih “kuštravcev” mu hotela zabraniti vstop. On pa jih je z razprtimi komolci pahnil proč in je stopil v urad. — Na desni strani kipa je grob pok. L Intiharja. Tudi za njega smo pomolili ter potem skupno zapeli pod vodstvom g. Riglerja “Oj, sveti križ, življenja luč.” — Tekom petja mi je pogled obstal na ženi, materi pokojnega, ki je vsa bleda stala pri podnožju take družbe), kjer so vsi sosedi drug z drugim zadovoljni in da drug drugemu pomagajo. Družabne razmere v posameznih deželah m državah so kolikor toliko znane, kakor tudi od-nošaji m rj*:mere med deželami in državami. Marsikje so zelo sitne, ki vodijo v skrajnosti. Sedanji svet je pod vplivom dveh gospodarskih in socialnih ideologij, ki jih predstavljata dva različna tabora. Naš svobodni zapadni svet (kolikor je uumace imeresenrc. ua ra sisrem pomeni smrt svobodne take§a)’ Je Pod vplivom go-gospodarske konkurence, je jasno na prvi pogled. Zato sPodarskega kapitalističnega re-skuša vsaka država doseči, da domača javnost čim manj da’ Dm£ri del sv*fn ^ ^ "q- govori o njenih kvotah pri izvozu. Te taktike se poslužuje tudi naša zvezna vlada. Tudi ona stoji na stališču, da mora biti uvoz blaga načeloma svoboden in da kvote pomenijo le izjeme od pravila. Tako je tudi do sedaj postopala. Uvoz blaga je pri nas svoboden prepovedan je le uvoz blaga, ki lahko dela škodo našemu zdravju, spravlja v nevarnost našo varnost itd. Ves drug uvoz je prost, ako ni navezan na kvote. Vsega skupaj imamo šest skupin blaga, ki je njihov uvoz v našo deželo navezan na kvote. Vsaka teh kvot ima svojo zgodovino, navadno ne čisto nesebično. Ne kaže nam na primer prepovedati uvoza čevljev, pa vendar so tovarne čevljev drezale tako dolgo v administracijo, da je pristala na uvoz po kvotah. Za kvote in proti kvotam se ravno sedaj bije boj v tekstilni panogi. Pri mesu in mesnih izdelkih je že dolgo vpeljan, poznamo ga tudi pri sladkorju, nafti in jeklu. Pa vendar so do sedaj veljale vse kvote kot nekaj izrednega, kar kazi načelo svobodnega mednarodnega blagovnega prometa. Ravno sedaj je obravnaval znani Millsov odbor predstavniškega doma predlog, da se uvedejo kvote za tekstil in za čevlje. Kar mimogrede je bilo vneseno v besedilo tudi načelo, da more federalna administracija kar sama uvesti sistem kvot za vsako blago, ki ga proizvaja tujina,-pa je pri nas našlo hitro širok krog odjemalcev. Kako mora pri tem postopati administracija, je v načelu tudi predvideno. To je izredno važna zaCyva. Do sedaj administracija ni roda So to poizkušali/a le malo bi jo vodili nesebični človeški cilji,\ ti so pa taki, v kakršnih rokah so in kot jih kdo vodi. Če jih vodijo dobri previdni vodite-. Iji, so dobri — v rokah nepre- vpoštevati tudi druge, ne le sa-j vidnih so slabi in puščajo za šemo samega sebe. Srečna družba boj le slabe posledice in sitno-je le tam, (če je kje in koliko sti. Pri nas v ZDA je v teh časih najvažnejša zadeva naše narodno gospodarstvo. Vsi želimo in iščemo tako gospodarstvo, ki naj bi nudilo vserp slojem, revnim in ubogim kakor bogatim, prilike in možnost za primerno v . , . i - ------o------|groba in s solzami v očeh in ”";predul<; Mord“ bl uspe* an trnje Villa Angela akademije žtilostjo v srcu gledala na grob vala taka poizkusnja hitreje, Ce - 1 ............. b obiskale grob njih sošolke Amy!ki je v njem ležal njen dragi Sambula, katera je bila ustre- l sim. Poleg nje je stal v žalost jena skoro pred svojim domom zatopljen, oče pokojnega. Sredi na Pawnee Ave. 22. novembra 1969. V osmini Spominskega dneva sem se v družbi mojih hčera odpeljal na pokopališče Vernih med njima pa je stal s sklonjeno glavico mal fantek im ko je dvignil glavico, sem opazil na njegovem licu solze. Zdelo se mi je, da je nekdo porinil debelo seje do seje, od sestanka do se-štanka. Za novo članstvo Društva sv. Jožefa KSKJ je skrbel" kako bi dobil čim več novih članov. Manca pa, da je samevala doma. Isto da delam tudi jaz, je rekla, samo da meni roji po glavi petje: petje, pevske vaje, nastopi, koncerti ter da zato porabim malo časa za dom. Bridka resnica! A do vseh potankosti točna. Ko se človeško življenje nagne na zaton kot večerna zarja, začne človek pojmovati svoj zemeljski tek. Dokler polje po njegovih žilah mlada kri, nima miru. Nemirno je človeško srce, dokler ne počiva v Tebi, o Gospod. Pravi, tihi mir pa prevladuje na božji njivi, le prisluhniti temu miru se človeku upira. Kadar pa človek premaga samega sebe, mu je tak mir ljuč n drag. Ob slehernem obisku svojih dragih na pokopališču je človek temu miru bližji. Nekoč pa nas bo ta mir za vedno objel. In sladko nam takrat bo! France Kovačič —^—o------ Kes// iz Slovenije duš. Po končanih razgovorih v grčo v moje grlo, in nisem mo-tamkajšnjem uradu je uslužbe- gel več peti. Človek komaj pri- nce nas odpeljal v sekcijo št. 26 ter nam pokazal prostor, za katerega smo se v uradu dogovorili. Po pregledu se je moja de na svet in že okuša, da je prišel v dolino solza. Spomnili smo se tudi dveh sinov slovenske krvi: Petriča, ki počiva tu- življenje človeka. Prav pri reše- vanjih teh težav pa nastajajo neprestana nesoglasja. Zakaj? Vsak hoče več in več. da. Drugi del sveta, ki ga je zasenčil komunizem s svojim temnim redom, je pod vplivom komunizma. Slednji vozi po svoje in njegovi načrti so uničiti in razbiti gospodarski in socialni red našega demokratičnega Za-pada, kolikor je ta že vreden tega imena. To je sicer že vse znano. Borba med našim Zapadem in komunističnim Vzhodom je vidna vse naokrog, kjerkoli se srečujeta. Komunizem neti in pod- hčerka napram uslužbencu iz-j kaj, in Zonte, ki počiva v ne-razila: “Moja pokojna mama je j znanem grobu v Koreji. Po končanih razgovorih in snidenju je eden iz skupine pevcev dejal: “Sedaj pa vas povabim, da vam pokažem, kje je moj poslednji imela veliko težavo spraviti me iz postelje vsako jutro! Na dan poslednje sodbe bom pa lahko _____j. __________ iX1 vcu. vstala, ker me bo Amy Sambu- r-—- Vsak gleda, da je njegova skle-1la s SV0J° trobento zbudila in'dom — grob.” Ko smo prišli na da bolj in bolj polna. Človeško* mi §odla in moje uho. Ležala' prostor, je ta pevec naglasil: je to. Prav zato, ker je preveč bom namreč tik nje.” j “Znameniti dr. Jerko Gržinčič človeško, je takšno, kakršno je. Človeško življenje ni tako' ie nek°č dejal, da je srečna že-Naše denarne ustanove, ki pred-j“Pod vsako kritiko”, kot se to na’ ki ima Pevca za moža!” stavljajo plesne odre okrog “zla- čuje dan za dnevom, samo poj- mo.ia žena> ki sniva pod to tega teleta”, imajo velike oči inim°vati ga moramo pravilno, kaj hudo poželjivost. Navijajo MoJa hčerka se že sedaj raduje, cene, obresti posojilom, toda le ko bo brez težav odšla v dolino pod zanesljivimi pogoji, da so Jozafat k poslednji sodbi, varni pred zgubami, zanesljivo! Vse tri cerkve: vojskujoča — varnost zahtevajo, zraven pa vi- verniki na zemlji, zmagoslavna šoke obresti, da tisti, ki posojilo ■— poveličani v nebesih in trpe-dobi, ga v desetih letih dvakrat ča — verne duše v vicah so v plača. Tisti, ki si izposodi, posta- mesecu novembru bolj tesno Slab obisk koncertov , Madžarski pevski zbor iz Ko-szega je na povabilo soboškega pevskega zbora vrnil obisk. Soboški pevci so v Koszegu navdušili poslušalstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano. V Murski Soboti so madžarski pevci peli le iz vljudnosti, ker je bila dvorana skoro popolnoma prazna. Za koncert, ki ga je imel radijski kvintet iz Ljubljane v grajski dvorani pokrajinskega muzeja, so uslužbenci muzeja po cestah ponujali vstopnice brezplačno za slučaj, da dvorana ne bi bila prazna. ne “molzna kravica”, ki daje potem mleko denarnim zavodom. Takih svetu povezane skupaj kot kdajkoli drugič. Daši v.Ameriki praznu- “molznih kravic” je pojemo Spominski dan na milijone in milijone. v mesecu pihuje sovraštvo proti našemu j Mleko dajejo tistim, ki oskrbu-gospodarskemu, političnemu in jejo plesne odre okrog “zlatega socialnemu redu in sistemu, kjerkoli dobi priliko. Prilik pa je mnogo vse na okrog. Mi po zapadu jih sami ustvarjamo. Največ s tem, ker je med zapad-nimi deželami preveč gospodarskega in političnega .tekmovanja. Vsak le samega■* sebe vidi' ;za bližpjega mu ni dosti. Iz teh* že ’tisočletja stdrih kri-vuljastjh potov bi radi y neko naaju, se ta dan v duhovnem o-Zlru ni:ti primerjati ne da z dne- 7 ~ ---o- ™m Vernih, duš. Podcenjevati teleta . Te razmere so vzrok, da Spominski dan tudi ne smemo v našem gospodarskem redu ni- Lep običaj je to. Spomin na na-koli revežev ne zmanjka. Pa še pokojne je na pokopališču tudi sitnosti nikoli ne zmanjka, vedno bolj zbran in iskren kot Vsak se skuša izkopati iz njih. Pa v veseli družbi. Mase zahtevajo večje plače, to j Na letošnji Spominski dan je p^? zopet dviga cene, zvišuje rev-1 leP° število naših rojakov obi-ščino it.d Nastajajo protesti, 2? skalo pokopališče Vernih duš njimi nezadovoljstvo. Vse to pa Uredijo veliko1 pa se jih je poje voda, ki goni kakor voda v' {mtidijo ob grobu pok. dr. Mihe stružnih koritih mlinska kolesa1 Kreka, pomolilo, prižgalo lučke radikalnih ' -tv in ” rušo, ni bila srečna. Kolikokrat mi je prigovarjala: “Ne hodi na pevsko vajo! Ostani doma!” Nisem je ubogal. Nato smo po valoviti božji njivi zamišljeni šli mimo groba dr. Kreka v sekciji št. 18. Tam počiva tudi pokojni pevec Louis Grdina, malo proč, v isti višini Nemogoča odločitev Spor med ljubljansko veleblagovnico Mercator in beograjsko 0bCm° prišel Pred vrhovno sodišče. Beograjsko podjetje Prostor za projektiranje in študije je pred tremi leti prosilo za lokacijsko dovoljenje za veleblagovnico v Novem Beogradu. Ker se po treh natečajih ni javilo nobeno beograjsko podjetje, je Prostor kot edini interesent dobil lokacijo. Investitor-sko ponudbo Mercatorja je Prostor sprejel šele, ko so odklonila to vsa beograjska podjetja. Po dveh letih od izdaje odloka in po šestmesečnem odlaganju izdaje gradbenega dovoljenja, je sedaj občina razveljavila - °dl°k oddelka za gospodarstvo Sullen, ne daleč od nje pa-m finance svoje skupščine, češ da ni bil za to pristojen. Prostor in ljubljanski Mercator sta vložila tožbo, ker imata pač zaradi odloka beograjske občine o-gromno škodo. Mercatorjeva ve- - ------ ^blagovnica bi imela v Novem novem pogreb, zavodu, je Man- Beogradu 600 nameščencev in je ca Pančur prišla se poslovit od :del osebja podjetje poslalo na nje. Vkljub temu, da je Manci šolanje v Švico, bilo odsvetovano, da naj zaradi Miss je grob mojega prijatelja in so-pevca pri zborih Soče in Ilirije Leona Kaušeka. Samo nekaj parcel dalje je grob Mance Pančur. Ko je moja pok. žena ležala na mrtvaškem odru v Grdi gospodarski kapitalistični sam sebi izpodkopava tla. imeIa pravice, da sama'odreja ^m^TdS^ j™/0*' Za J Tl'- ,..................... -.....•- stanek Kongresa, sedaj ji tega ne bo več treba. Admini-ihov ^loh ne. Tudi v sedanjosti ' .Spveda dajati nasvete tolažiti vodstvom Ivbna .Ri^0^ ' p °Sctno izra?iJa- da J« stracija bo sama odločevala, kje je treba uvesti kvote, bo '»f™ tak.v pota/Pri nasV na- M.V v takm' vdovah j/: lahkb. iblasega in bolezni ne hodi iz hiše, ker je to prenaporno za njo, je prišla in se z molitvijo poslovila od moje pok. žene. čez 39 ,dni se je pogrebni'sprevod , zopet vil po Chafdon Rd.. in ' Manca Pančur je bila izročena'materi zemlji. Moja pok. žena se je ob neki' priljki žalostno izrazila, da je I et dni šole v tednu Z novim šolskim letom bo v Sloveniji okrog 200 osnovnih in' siednjih šol uvedlo petdnevni tedenr ena/tretjina šol pa bo še vedno imela pouk tudi ob sobo-tab. V letošnjem šolskem letu je petdnevni teden s prosto soboto imelo 70 osnovnih/3 posebne osnovne šole in tri gimnazije. HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta V nedeljo, 2. avgusta 1970 ste vsi iskreno vabljeni na Slovensko letovišče pri Boltonu, kjer se bo v pripravi Društva Slovencev Baraga ter drugih organizacij in skupin vršil XI. SLOVENSKI DAN (Posvečen 25-fetnid našega zdomstva) * Ob 11.30 zjutraj se bo darovala sv- maša za vse žive in mrtve Slovence. * Ob 2h se prične pester kulturni program, na katerem bo kot slavnostni govornik nastopil pisatelj g. Karel Mauser. Naj bi ob tej 25-letnici našega begunstva znova v nas zagorel ogenj medsebojne ljubezni in zaupanja, da bi z ramo ob rami stopili mimo tega mejnika v boljšo in svetlejšo Prihodnost. Tako nam Bog pomagaj! PRIREDITELJI Rame iz vse dežeie Minister odgovoren za pošto, je izjavil Pretekli teden, da je podobno £ot v Veliki Britaniji in v druženih državah treba raču-nati s povišanjem poštnine tudi v Kanadi. Izjavil je, da bo pri-man.lkljaj pri pošti v tekočem Proračunskem letu zaradi del- 111,11 štrajkov daleč presegel Predvidenih 82 milijonov. Listu v podporo j MONTREAL, Que. — Prejel Eric Kierans, ki je sem sporočilo, da mi je potekla naročnina tega priljubljnega lista za nadalnje leto, na katerega sem že naročen takoj od prihoda v Kanado in priznati moram, da sem z njim nad vse zadovoljen. Hočem ga obdržati še za naprej, saj bi ga radi novic in vsega, kar je v njem povedano, zelo težko pogrešal. Ker je list tako nepristranski _ in realen, bi ga vsakemu pripo- v Vlada se jezi nad unijo po- ročal, predvsem tistim, kateri se štarjev, ki izvaja omejen štrajk še s spomini tako radi vračajo v 1)0 raznih delih obširne Ka- našo Slovenijo, ljubijo materin naed, in sama začasno ustavljaj jezik in naše običaje, kar bodo Pr°met v odgovor na poštni lahko oživeli, če bodo redno štrajk. Poštni minister je za ko-1 pr.ebirali te zanimivosti, katere nec tedna zagrozil uniji poštnih nam list AD prinaša, ^lužbencev, da utegne predlo- J Prilagam denarno nakaznico žiti vladi popolno ustavitev' za eno leto in $4 za tiskovni Poštnega prometa, če unija ne'sklad AD ter želim, da nas še b° Prenehala z omejenim štraj-1 dolgo let zalagate z novicami in kori1, ki ga prenaša iz kraja v vsem, kot se to delali doslej. krai postopno po vsej deželi, j Mnogo uspeha vsem pri tem 9lavna težava, trdijo, je skrb napornem delu, lep pozdrav Poštnih uslužbencev za stalnost J vsemu osobju pri listu ter vsem Mihovih služb. Boje se, da bi Slovencem po širni Ameriki! avtomatizacija ukinila preneka-j Stefan Sorko |er° službeno mesto. Zato je ^ o_____ U(1i osnovna zahteva, da naj bo, ''sem sedanjim uslužbencem za-j filaS Z ZahOlIži Jsrnčena stalna zaposlitev, ki1 llai bi jih varovala pred nevar- j LETHBRIDGE, Alta. Zad-k°sl-io odpusta in jim jamčila njič sem zapisal, da nas je tu bodočnost. v naši okolici 29 družin. Zdaj * moram popraviti, samo 28 dru- Kretekli teden so bile poslane žin je in 3 upokojenci. Živimo v°jaške sile v Alberto, da bi va- vsak po svoje, kot vemo in zna-r°Vale ‘kričeče žerjave’, ki ima- mo. Koliko nas slovenske stvari tam svoja naravna vališča,'zanimajo, pove število sloven-Pred požarom. Gozdni požar je skih časopisov med nami. Samo ;aiel bližino bivališč in vališč ena četrtina dobiva redno AD, "javov, ki so v nevarnosti, da od tega kar vsi trije upokojenci. v miru božjem. Vsem njegovim iskreno sožalje. Jože Dimnik, st. Na novo mašo v Kanado ELK RIVER, Minn. — Cas res se ne nameravam več. Ostale 3 dni sva bili v nadlego pri Am-, brožičevih. Bilo je res veselo, z atom sva šli kupovat vrtnice, sin Jernej pa nama je razkazal mesto Toronto. Prav lepa hvala, |Jernej! Da ne pozabim dobre tako hitro beži mimo nas, da gal J , . . , u l ! H na , , . ,. J . imame, ki je tako skrbela, da naje nemogoče dohajat!. Nameni-^ ni ničegar manjkalo in še za na pot nama je dala potice in klobas, tako sva še domov prinesli za vsakega grižljaj. Prav , - j lepa hvala vsem, ki ste nama Čeprav se nisem lahko odločila' .v . „ za nnf ml m *Qi v., i. ^ „„ , pripravili in prpomogh, da so bili najini dnevi res veseli in nama bodo ostali za vedno v la sem se malo napisati o mojem prvem obisku Kanade in u-deležbi na novi maši preč. g. Božnarja. Bilo je nebeško lepo.1 lepem spominu. Prav lepo pozdravljeni vsi, posebno pa družina novomašni-kova (Božnarjeva), Ambrožiče-va in Slanova! Ivanka Kraljic in hčerka Marija L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA BOLD za pot, mi ni žal. Vse je šlo v redu. Čeprav je vzelo 24 ur vožnje z avtobusom, sva kar srečno priromali s hčerko v Toronto. Ko sva prišli v Toronto, sva imeli smolo, kot so včasih doma rekli. Družine Ambrožičeve nisva mogli najti, ker nisva imeli telefonske številke. Ko sva poskusili po naslovu, nama je u-službenec na postaji dal napačno smer in tako sva prehodili in prevozili precej mesta. Zače- '0,T ie.,ŽVkrbeti' ?e bova Za Jožeta je to, da je prestopil sploh prisil kam v bližino cer- v clevelandsko žkofija dobro za. kve.^ker nisva nič iiedeli, kako t0, ker „ tam več slovenskih ^i.. ni'* leiilev je bila, 2Upnij a]j vsaj mešainh Manjka d po icem __i - j , , v . . . u x Cerkvi danes nekoliko vre. A domače besede. Vem, da so zapomnimo si, da je to le pre-zrtve Združene v vsem delu, pa h„dnpga 2na£.aja pomnimo, da kaj je vse to. Tudi mi tukaj moramo vzdrževati cerkev, šolo, pa še vseeno ni nič našega, nič slovenskega. Zer izurnro, saj jih je vseh skupaj Drugi nimajo veliko časa za e še nekaj ducatov. ! branje, vse samo dela, hiti in » zbira dobrine tega sveta, boga- V bolnišnicah v Torontu je ' stvo, ki ga uničujeta molj in rja. olikšno pomanjkanje zalog Ena od naših družin nima še krvl. da so se morale te omejiti svoje hiše. pa jih imajo skupaj 'lr' res le nujne operacije, pri vendar 51. Te so iaz ičnih veii-katerih je potrebna večja trans- kosti in oblik, obsežnosti in o-Uri2ija krvi. Zastopriik Rdečega kusa križa je dejal, da je pomanjka- •|e nastopilo kot posledica za-l'rtja 15 industrijskih klinik. m Poštna uprava je objavila, da ° nadaljnega ne bo sprejemala ^čajnih pisem za Veliko Bri-tanijo. še vedno sprejema letalca pisma. Običajna kpisma bi '^tičala v pristaniščih, ker bri-ansko p r is t a niško delavstvo strajka. ♦ Kobert Cruise, 20 let stari domačin v Sarniji, Ont., je bil kaznovan z $100 globe, ker je po-Vzročil javni nered, ko je imenoval predsednika vlade P. Tru-1 oauja, ki se je tedaj mudil na obisl ijo”! ku v mestu, ’ “fašistično svi- deluje pri tem božja roka in nad' vsem plava sveti Duh. Je kar prav; naj se izčisti in odteče, kalni zdravega. Naj nas to ne vrže Nedelja 31. maja 1970 nama'iz tira! Saj ni daleč čas, ko bo bo ostala v nepozabnem spo- j Cerkev zopet vzcvetela v novo minu Upam, da se bomo še kdaj pomlad, vsa lepa in čista, razšir-tako lepo sešli in tudi izgubiti jena in poglobljena. In daj Bog, Priporočil bi, naj bi Slovenci več brali svoje lastne časopise, posebno k a t o 1 iške. Ameriška Domovina, Božja beseda, Duhovno življenje, Katoliški misijoni naj bi hodili v vse slovenske domove v naši deželi. Z njih naročitvijo bomo podprli dobro stvar, pa tudi sami bomo od tega veliko imeli. Ohranili bomo slovensko besedo, pa tudi slovenskega in verskega katoliškega duha. Nemara nam bo to prineslo več zadovoljstva in notranjega miru kot vse drugo. Cim starejši smo, tem bolj znamo ločiti resnične vrednote od varljivih in minljivih. Prihodnji mesec, 10. avgusta, bi rojak Lovre Novak praznoval svoj 84. god. Božja volja ni ____ bila taka. Ko je šel v bolnišnico Od leta 1940 se je na vsem i in so mu rekli, da je potrebna ^tu število konj zmanjšalo za operacija, je na to pristal, ope-12%. ' ,racije pa ni preživel. Na počiva da že tudi združena zopet z vsemi, ki so se ločili od nje! Pa se povrnimo k slavnosti v New Torontu. Po maši smo se zbrali v dvorani k slavnostnemu kosilu. Dvorana je bila tako lepo okrašena, da je kar vabila, naj vstopimo. Kar kmalu so bili vsi prostori velike dvorane zasedeni. Bilo je blizu 400 sedežev, pa nikake gneče, za vse dovolj prostora. Vse je bilo veselo in slavnostno razpoloženo. Vse je bilo do potankosti organizirano, vse je potekalo in delovalo kot namazan avtomat. Čestitke vsem, ki so pri tem sodelovali. Eno glavnih vlog pri tem je pa vsekakor igrala — tam zadaj skrita gospa, neprekosljiva kuharica Ivana Šprigarjeva. Zelo se nam je prileglo, ko so začeli kmalu servirati. Vse tako. vabljivo, vse tako zelo okusno. Hvala lepa, ga. Ivanka! Pa še neko posebnost, ki je danes pri Slovencih res posebnost, me priganja, naj jo zapišem: na mizah ni bilo nobenega viskija — žganja! Bilo je samo izvrstno vino, ki so ga preskrbeli bratje Franc in Jože Jereb in Jani Trpin. Vsi stavbeniki, nam znani že iz taborišč, nekaterim pa še od doma. Jerebi so iz Polhovega gradca. Pri hiši se je reklo “Pri Fajkcu”. Trpin je pa izpod Ljubljane, dober človek. Ko so zvedeli, da je no-vomašnik odredil, da ne sme biti nikjer žganja, pač pa le vino in mehka pijača, so se takoj dogovorili, da to s plačilom vred prevzamejo oni. Naj mi oprostijo, da sem jih tukaj ovekovečil. Je kar prav tako! V imenu vseh svatov se jim na tem mestu lepo zahvalim. Saj je kazalo, da nihče ni pogrešal viskija in tiste mešanice. Bilo je razpoloženje, da malo kdaj tako. Nekdaj v starih časih smo mislili, da je Šilce ali dva žganja le za zdravilo. Posebno, kadar je kaj črvičilo po črevesju. Tako nekako kot je danes aspirin proti revmatizmu. Pa so se ga tukaj Slovenci tako oprijeli, da že nobena reč ne poteče brez viskija in z njim neke mešanice. Spomnim se še, ko sem bil v Torontu na neki svatbi, pa nisem mogel dobiti “čašo vinca rujnega”. Ker mi viski ni pri srcu, sem šel s tiste “ohceti” bol j trezen, kot sem bil prej, ko sem doma pil kavo. In pri taki reči se rado zgodi tako, kot sem pred kratkim bral v avstralskih “Mislih” kako se nekdo jezi nad žgane pijačo, rekoč: “Potem je pa tako, kot je bilo včeraj. Vsi so bili pijani kot čik in se prepirali med seboj, le jaz sem sam pod mizo ležal.” — Vsekakor je bolje in pametneje: čim manj žganja! Namesto njega pa čašo" dobrega vina! Zato pa dajem vso čast novomašniku Jožetu Božnarju, da je naročil: žganja ne! Samo vino. Že v tem se kaže njegova natančnost in skrb, ki ju je pokazal, da je pri tolikem opravilu tudi na to mislil. Ce bi on bil v Torontu, je to vse nekaj drugega. Pa je bil v Clevelandu, starši pa v Timminsu. Pa je kljub temu do podrobnosti vse sijajno organiziral. Cast mu! r > (Dalje sledi) ne emulzije, pogodbo o licenci in produkciji za dobo, ko bo no-| va tovarna v izgradnji. Za to prehodno dobo bi Hoechst v šestih mesecih vgradila naprave v Iplastu, s katerimi bi skoraj podvojili sedanjo produkcijo e-mulzij. Novo tovarno pa bi zgradili v poldrugem letu po podpisu pogodbe o sodelovanju, v Ankaranu. Oj, te luknje ... Na cesti Celje—Maribor so take luknje, da so popolnoma |brez pomena omejitve hitrosti skozi naselja. V Delu z dne 2. {junija pišejo, da na tem odseku j sploh ni mogoče hitreje voziti j kot 40 km na uro, kvečjemu s .tankom da bi bilo mogoče hitreje voziti. Zamrznjene stanarine V Sloveniji so stanarine zamrznjene do konca tega leta. Sedaj preučujejo, kako rešiti vprašanje, ki bo nastalo zaradi zvišanja stanarin. Nameravajo uvesti subvencije, ki naj bi jih dobile družine z nizkimi osebnimi dohodki iz solidarnosti občinskih fondov, ki jih bodo u-stanovili v ta namen. Čuti je bilo tudi glasove, da se le počasi lotevajo teh problemov, ker so zamrznjene stanarine v prid predvsem imovitim slojem. Pri tem nastane vprašanje, kdo so ti “imovitejši sloji”. MODERNA ATLANTA — Na jugu dežele trdijo, da je Atlanta, Ga., eno najhitrejše rastočih mest. Slika kaže “moderen /cip, ki vzbuja v zadnjem času radovednost Atlant-čanov. i.. V. 5^ • - Vesfi h Slovenije Nova tovarna z Nemci Koperska tovarna Iplas, ki izdeluje emulzije in lepila, se dogovarja z nemškim koncernom Hoechst o postavitvi nove tovarne. Ta tovarna naj bi izdelala 15,000 toh emulzije na leto. Nemški kapital bi bil udeležen z 49%. ' Predstavniki obeh strank so pripravili tri osnutke pogodb: o izgradnji in izkoriščanju tovar- Gimnazija v Novem mestu 225 let Novomeška gimnazija se že pripravlja na proslavo 225-letni-ce ustanovitve, ki bo prihodnje leto. Za to priliko bo ta najstarejša dolenjska srednja šola izdala poseben Zbornik, v katerem bodo temeljito obdelana zgodovina šole in hkrati tudi vsa dogajanja, ki so se v gimnaziji porodila ali se preko nje ponesla na najširšo javnost. Poše?m! sesbnek med Suvale in Siafamsvongom VIENTIANE, Laos. — Pretekli teden je v Vientianu sprožila veliko radovednost novica, da je rdeči princ Sufanuvong, ki vodi laoške komuniste, poslal posebnega delegata v Vientiane, da se tam razgovarja z ministrskim predsednikom Suvano Fumo. Prva razlaga te novice je temeljila na optimizmu, Diplomatski svet v Vientiane je mislil, da je laoški “rdeči princ’ poslal v Vientiane delegata 2 namenom, da pripravi razpoloženje za obnovo premirja v Laosu. Sedaj je prišla druga razlaga ki je pa neprijetna. Hanoi ve da se bo moral sedaj vojskovati tudi v Kambodži. Zveza meč Kambodžo in Hanoiem je slaba Dejansko obstoja le iz znane Hočiminhove poti, ta pot je p£ pod stalnimi napadi ameriškege vojnega letalstva. Hanoi bi rac pridobil Suvano Fumo za o strejši nastop proti Ameriki i namenom, da prisili Ameriko da ne bo več bombardirala po ti, kar bi komunistom omogo čilo nepretrgano dobavo vojne ga materij ala rdečim četam i Kambodži. Ni znano, kaj je Su vana I uma odgovoril na t< predlog. Marksisti v Južni Amerik sscejci Rsvaga voditelja SANTIAGO, čile. — Kak« zelo je že razpadla nekdanji načelna solidarnost marksistič nih skrajnežev v Latinski Arne liki, piiča sedaj volivna kampa nja v Čilu. V njej naravno na i stopajo tudi socialisti vseh vrst 'Pa tudi komunisti vseh odten /o\. I red leL so bili vsaj ko numisti disciplinirani in idejni .zgrajeni. Vsi so prisegali n: Guevaro in Castra. I Ee^aj je to drugače. Guevari obe«LJJOZabo’ Castr° Pa Prihaj °b ldeJni kredit”. Se je da pieveč vplivati od domače ku banske stvarnosti, ki mu pravi, da si mora kubanski narod služiti svoj kruh ob potu svojega obraza, ako hoče, da se mu bo kdaj dobro godilo. To ne gre v račun propagandi raznih levičarjev v čilski predsedniški kampanji. Zato se ne sramujejo priznati, da so sicer za komunizem ne pa za Castra. “Socializem da, Castro ne!” se sliši in vidi napisano v čilski republiki in nihče se nad tem ne razburja. Vse to ne more koristiti levičarskemu kandidatu Allendeju, komunisti se pa vkljub temu napenjajo, da bi mu priborili zmago. Brazilski predsednik obsodil “desetine smrti” RIO DE JANEIRO, Braz. — Predsednik republike gen. Emilio G. Medici je pretekli petek obsodil ‘desetine smrti’, katerih obstoj je tokrat prvič priznal, in napovedal odločen nastop proti njim. “Desetine smrti” so pretekli teden pomorile na področju Sao Paulo 11 manjših zločincev, na področju Rio De Janeira pa 3. Več sličnih umorov je bilo v prejšnjih tednih in mesecih. Kazensko sodišče v Sao Paolu je s temi umori povezalo policijo in zahtevalo strogo preiskavo in kaznovanje prizadetih. CLEVELAND, O. Male Help Wanted PLASTER MOLDER To make plaster molds. Experienced or will train adept young man. Good company benefits. Steady work. Call: Sam Costello 781-3151 ___ (144) MEN Foundry work. Aluminum floor moulding. Overtime, paid Blue Cross, vacation and pension. Steady work. Call: Steve Simon 621-9624. FREEMAN MFC. CO. 1315 Main Ave. (Near West 25th & Detroit) (143) Ženske dobijo delo Iščemo kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8- zvečer, po 6 dni na teden, od ponedeljka do sobote. SORN’S RESTAURANT 361-5214 (x) MAH OGLASI V najem Štiri sobe zgoraj, samo odraslim. $75. V Collinwoodu. Kličite 261-4457. __________________ (145) V najem Oddamo 5 sob, E. 72 in St. Clair Ave., zgoraj, zadaj, porč, centralna kurjava na vodo. Kličite HE 2-2041. _________ (144) Naprodaj Vetrna okna, 28 x 54, v dobrem stanju. Imamo 6. Kličite 531-8071. _______________ -(143) Dober kup! Cleveland Hts. \ elika 2-druž. hiša na vogalu, 3 spalnice, 2 kopalnici v vsakem stanovanju, tretje zgotovljeno, blizu cerkve in bus linije- Privatno. Kličite FA 1-3024 po 6, uri (ne v soboto). _______________________-G48) Stanovanje išče Slovenska vdova, upokojenka, išče majhno stanovanje v bližini cerkve sv. Kristine ali v okolici 185 ceste. Prosim, kličite: 391-8891. —(July 28,31) I Šivalni stroj naprodaj Singer šivalni stroj, na nožni pogon, je ugodno naprodaj. Kličite 361-1277 po 5. uri popoldne. AMERIŠKA BDMOVMK, L UI S GOLOMA: MALENKOSTI r- i tar"*- Fernandito je tiščal roke v hlačni žep, cepetal je z nogami in je dejal: “Dolgčas mi je, veš, Curra!” Currita ni vedela ničesar in se tudi ni brigala za take reči. Prigovarjala je Leopoldini, naj gre obiskat Carmen doli v pritličje, odtam da bo laže poiskala s steklom neznanko. Leopoldina je čutila malo veselja, pa odbiti tudi ni mogla te majhne usluge svoji velikodušni prijateljici; saj je bil v njeni loži, pri njeni mizi, v njenem vozu zanjo vedno pripravljen prostor- Leopoldina je bila namreč ena tistih ljudi, ki prenašajo vse mogoče sitnosti, neprijetnosti, samo da se morejo pred ljudstvom kazati v spremstvu visokih oseb mode in gran-dezze. Njen brat je bil general in nekaj časa kapitan stolnega mesta, zato ji je bila pot odprta v visoke kroge in utrdila si je tam po možnosti svoje stališče. Villamelon je nevoljno zacepetal: “Veš, Curra, slabo mi je—” “Fernandito! Za božjo voljo! Ne pravi mi tega!” “V želodcu! Tiste jerebice! Saj sem pravil! Vselej mi obležijo v želodcu! Me razumeš?” “Pusti me pri miru, duša moja! Glej, pojdi nekoliko na izprehod, pa bo bolje! Leopol-dino spremljaj, pa se kmalu vrni!” Bolj in bolj se je vznemirjala, poltiho je rekla Leopoldini: “Pa glej, da Carmen ne bo pri- ■W >#* r—. opazila, po kaj si prišla!” Villamelon se je drznil pomniti: “Domov pojdem!” “Domov? Jezus, dragi, kaj boš pa delal sam doma? Ne, za Boga,; pojdi z Leopoldino, pa se počasi vrni!” Vstopil je duk de Bringas in Valdivieso pripovedovala zanimivo zgodbo o dukesi de Bara —- dukesa je sedela nekoliko j niže v loži Lopez Morenove: Lucy da je končno vzela Gonza-% j lita, in dukesa jo je vendarle ^ vzela za sneho; Paquo Velez da ^ ji je to pravil. i5j “Saj sem si mislila,” je vzklik-j^nila Currita zlovoljno. “Kdor graja, ta kupi...” “Res je! Tudi Paquo Velez pravi tako. Vsa zaljubljena sedita spodaj v loži- To so vam bile reči! Lopez Morenova je dukeso terjala in tej ni preo-stajalo drugega, morala se je vdati... Gonzalito je prinesel s seboj v zakon naslov, Lucy pa uničeno zadolžnico. Najbolj smešno pa da je a vsej stvari to, da je prinesla s seboj še štiri vstopu je UUK. ue OiUIgus ill ua jc pinjcaia s, ocuuj ac onii kmalu za njim stric Frasquito. j milijone dote ... Paquo pravi, Spremljala ga je njegova neča-da je Lopez Morenova silno kinja Valdivieso, jezična, obrek- bogata .. Ijiva, zabavljiva kakor vedno. Govorili so o igralcih, o pevcih, o godbi, nato pa je Marija CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE NORTHLAKE — by transferred owner. 6 rm. brk. with 2 bdrms., fin. rec. rm. 1 Vi. baths, fin. sun rm. Low taxes. Low 30’s. Call 562-7923 or 449-8150, ext. 261. (143) ANTIOCH — Oakwood Knolls, 72x 128 ft. walking distance to x/way beznivo. razgovarjale & shop. ctrs. 300 ft. to lake. Private party. 927-6436. (143) Near North — High fir. Lakeview. Large 1 bdrm. Condominium for sale by owner. Completely furnished. Leaving town due to death. 787-2778 CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP Child Care — Light Hsewk. for 2 prof, people w/10 mo. old child. No. West Sub. home. 5 days —8-5 p.m. Good Sal. 253-1095 (143) FEMALE HELP RECEPTIONIST $2.05 to start. Typing and shorthand req. 4 days per week. Perm. Call: 651-6080 757 W. 79 St. Room 302 (145) MOBILE HOME RITZ CRAFT VANTURE — By transferred owner. 2 bdrm. ’69 12' x 50’ w-porch & awning set up on lot. 5’ x 7’ utility shed. No children. Exc. cond. like new. Furn. $6,000. 331-6347 (144) BUSINESS OPPORTUNITS Dry Cleaners — Well est. busy shop. Real money maker on Northwest side. Call owner at SP 2-5400. (143) BEAUTY SHOP — BY OWNER Excellent location. Sacrifice. Illness. Call CL 5-3933 | (144) SHOE REPAIR — 21 years, same location. Good business. Price reasonable. By retiring owner. 135 S. York, Elmhurst, 111. (144) GROCERY STORE — Fully equipped, gas pumps. Going business for 14 yrs. Living quarters attached. 2 acres land, 2 Mi. No. of Paris Landing on Ky lake. Resort area. Possession immediately. Only $25,500. Moving out of state. Contact M. Kline, Rt. 2 Buchanan, Ten. 38222. PH. 901-247-5160 NILES — BY OWNER $39,000. 8821 N. Merrill, Lge. mod. kitch., 3 bdrm. split-level. Lge. liv-din. area. 2 car garage. IY2 baths, rec. room. Immed. poss. YO 6-4864 BARBER SHOP — BY OWNER Modern 3 chair West sub. shop. Well established, real money maker. Other interests. 343-6277 (144) 7653 N. ORIOLE — OPEN HOUSE SAT. & SUN. 1-7 3 bdrm., 2 bath, brk. ranch. Full bsmt., 2 car brk. garage, air cond. Hi 30’s. By Owner. 967-8996. BENSENVILLE AND ADDISON AREA In before school. Charming 3 bdrm. ranch, beamed ceiling, lge. frplc., 2 car gar., Ms ac. lot. By Owner. Open. House Sun. 832-2274 TINLEY PARK — 1 % story 5 bdrm. frame. Old home, needs work. Lo taxes. Near Rock Island and schls. Under $15,000. For appt. call owner 532-3635 (144) LAKE HOLIDAY — Waterfront 72’ x 244’ lot for sale. No. 1548, partially wooded. $9,800. Will consider contract sale. Priv. party. 225-6632 SCHOOL STORE — FOR SALE Living quarters in back. 2% rooms. Leaving town. Vic. of Avondale schl. Ideal for couple operation. Call Owner 588-9089 (144) GRAND RAPIDS — 6 rm., 3 bdrm. ranch, full bsmt., GE kit., frplc., 1% car gar. Close to schls. and churches. No. East location.. For equity and take over payments. Owner. 767-7919 RANCH STYLE HOUSE — 3 bdrm. 2 baths, bsmt. Att. gar. Close to a beaut, lake, pk. public beach. Decatur. Reasonable. For Sale. Call owner weekdays after 4. 846-0865. (144) 5 A. __ 35 miles N.W. of Phoenix. $5,000 cash. Ideal for retirement or investment. Call owner. 779-7452 Za trenutek se je Valdievie-sovi ustavil jeziček, začudila se je, pozorno je gledala v dvorano in je nadaljevala s svojo običajno nepotrpežljivostjo: “Ampak, prijateljica! Ali ne vidiš! Ne vidiš Jakoba in Izabele? Kakšno pohujšanje! Kako moreš kaj takega dovoliti?” Kako naj Currita ne bi bila videla! Kar je zastor padel, ni izgubila izpred oči Jakoba niti za trenutek- Sledila mu je s pogledi, ko je začel svoje obiske po ložah. S kako radostjo so ga sprejemale senore, ga obsipavale z ljubeznivostmi, se mu sladkale in smehljale in se Iju- z njim! Zlasti Izabela Mazacan ga je hotela kar snesti. Dva-ali trikrat ji je šinil pogled gori v Curri-tino ložo med njegovim obiskom, kakor bi hotela reči: Le jezi se! Jakob je sprejemal vse te ljubeznivosti, vse to češčenje z naravno neprisiljenostjo, s prirojeno eleganco človeka, ki je va- P-W* LEOI}ARDA, dvojčka — samec in samica — doslej prva letošnja mladiča v Londonskem živalskem vrtu. jen vsega tega, kot junak dneva, za čigar pozdrav beračijo, čigar besede ponavljajo, in pri katerem je vse pomenljivo, tudi če kihne ali zakašlja. Nikomur ni Madrid toliko odpustil kakor nekdanjemu pre-kucuhu, ko je izvedel za njegovo romantično zgodbo v Carigradu, in ko ga je iznova videl v krogih plemstva, v senci Bu-trona in Currite Albornoz, skesanega, pa s ponosno glavo, ne kot bi prosil pomoči, ampak kot bi jo hotel deliti vsemu svetu. V skritih kotih budoarjev in v tajnih političnih zborovanjih pa so si pravili čudne reči: da je Jakob storil važno uslugo kraljevi stranki, da je razkrinkal s pomočjo tajinstvenih papirjev tri spletkarje in nevarne zarotnike, ki so se hoteli po padcu dona Amadea izdajalski vsiliti kralju, kateremu so pred petimo leti sami izpodkopavali prestol... Res ali ne — spoštovani Bu-tron se je naenkrat zopet pojavil in je zakril Jakoba s svojim ščitom, Currita pa mu je priborila prijateljstvo svojega dragega soproga. Govorili so tudi. da je Jakob sicer denarno uničen, da pa mu je stranka zagotovila bodočnost ter da mu je obljubila ministrski sedež v zahvalo za usluge, ki jih ji je storil, Currita pa da ga za sedaj bogato podpira ... “Čisto naravno!” je pripomnila neki dan dukesa de Bara. Curra je že zelo ovenela, Jakob pa tudi ni kak Juanito Velarde, ki bi se zadovoljil samo z dvajset tisoč reali...” Leopoldina je prišla do sedeža svoje prijateljice Carmen, doli v pritličju. Poljubila jo je na lice in ji je šepnila: “Ubežala sem ...” “I, kdo te pa preganja?” .“Curra! Ta Curra je strašna, neznosna! Nikoli več ne grem z njo med ljudi. Ne prenesem več tega govoričenja, tega pohujšanja. Rekla sem si: In če tudi samo do drugega dejanja — šla bom k svoji ljubi Carmenciti...” “Hvala ti za tvojo ljubeznivost!” “O, prosim!” Vzela je prijateljici steklo in je začela ogledovati ložo, ki je toliko vznemirjala Currito-Dve senori ste sedeli v njej, mlajša spredaj, druga, starejša, v ozadju lože. Mlajša je bila še skoro otrok, drobna, nališpana, ena tistih mačic, ki jih vzgoju-jejo ob obrežju Seine (t.j. v Parizu) in ki imajo v resnici na-sebi pretkanost mačjega rodu. Sedela je ob ograji lože, obračala pozorišču hrbet in je delala vtis, kakor da bi v svojem življenju še ne bila zdrobila niti enega krožnika. Brezbrižno in malomarno je zrla po sijajni dvorani in videlo se ji je, da sedi tukaj bolj zato, da bi jo drugi gledali, ko -pa, da bi sama kaj videla in slišala. Njena obleka je bila iz črnega žameta, okra- šena je bila z rdečimi kamelijami, kazala je pretiranoizbran okus in je imela očividen namen, vzbujati pozornost. Njena spremljevalka, morebiti njena mati, je bila postarna, suhljata žena, izgledala je kakor boljša dama. Imela je sive lase, po angleškem načinu počesane, nosila je črno žametno obleko, zapeto do vratu* in uhane s ponarejenimi diamanti- Bili sta skoro gotovo tujki in ves večer nista izpregovorili nobene besede. Leopoldina ju je dolgo opazovala in majala z glavo: “Črno in rdeče ... Slabo! Barva hudobca! In kdo sta ti dve?” Carmen se je nasmejala in je skomignila z rameni; Leopoldina pa je zopet gledala skozi steklo in govorila: “Mlajša je prav čedna. Kako ji je pač ime?” “Nihče je ne pozna. Zadnji torek je sedela tudi v tisti loži, nosila je belo obleko z rdečimi kamelijami. Včeraj je imela v Castellani bele kamelije na klobuku in na prsih. Danes nosi črno obleko in rdeče kamelije.” Leopoldina se je nasmejala. “Torej vemo, kako jo bomo imenovali: damo s kamelijami!” Ugibali sta sem in tja, in bujna domišljija jima je spredla živo zgodbo o dami s kamelijami- Lepoldina pa se je zadovoljna vrnila h Curriti. Pričakovala jo je nepotrpežljivo in goljufna posredovalka ji je s hudomušnim naglasom pra- vila, da je neznanka zelo lepo dekle, katere nihče ne pozna in ki sta jo s Carmencito krstili z imenom “dama s kamelijami”. “Če le ne bo Carmenciti prišlo na misel, po kaj si prišla k njej?” je dejala Currita zamišljeno. Leopoldina pa je naredila jezen obraz, kakor kdor se čuti razžaljenega. “Kaj ti pade v glavo! Misliš, da sem tako nerodna ... !”— Drugo dejanje se je začelo. (Dalje prihodnjič) Najvlažnejša država Louisiana je najbolj vlažna država v vsej naši deželi. Tam imajo po uradnih podatkih letno 55.11 palcev padavin. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 y BUH? SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJE SOPROGE, NA$E LJUBLJENE MATERE IN DOBRE STARE MATERE Josephine Kovačič ki j‘e zatisnila svoje mile oči 28. julija 1966. Štiri leta je minilo, odkar Ti v grobu spiš, duša Tvoja pa nebeški raj uživa, nazaj med nas si ne želiš. Tvoj duh je vedno še med nami, telo pa Tvoje tihi grob pokriva, a nam življenja težke dni spomin na Tebe vedro bolj vedri! Žalujoči: FRANCE — soprog JOSEPHINE, JULIE — hčeri CARMEN — zet MICHAEL, JIMMY — vnuka , THERESA ANN — vnukinja Euclid, O., 28. julija 1970 jif • '.y; l m K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA >•••••••••••••••••• ■ ••••••••••••M 1«•*••••«•»••••••••••»»< .. CODE • ••••• ••••••••••M ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA (( 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PRIJATELJ PIVA? — Beli medved ‘(Scandy”, ki so ga pripeljali v živalski vrt v Central Parku v New Yorku, se igra s sodom od piva. Da mu je to v veselje, je očitno, če je tudi prijatelj piva, pa ni s slike mogoče dognati. | UPOGNJEN POD BREMENOM — Anatolski kmet je močno upognjen, ko nese težko breme po cesti Istambula. (Carigrada).