Leto IV.
Szombathely, 4. februara 1917.
Štev. 5.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
•na Novi* je aa leto voakoml na njegov naslov 6 K. 8kSpeo v edne fare...........................4 K.
•ona Novin v Ameriko Jo na leto..............12 K.
•ona ednoga drobea Je doma 6 tHorov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi oo more pošilali naročnine l vsi doplel, nej pa v tlekarne.
Vsi naročniki tak domaci kak amerikanski dobijo k NOVINAM breeplacno vsaki mesa ,Marijin List* i na konci leta , Kalendar Srca Jczuiovoga*
Miloščina.
i „To vam zapovem, Ijübite se med se-*íom.* (Jan. XV. 17.) Sveti Janoš apo-Stol se je velike starosti včakao. Kda je že tak alab bio od starosti, ka ne mogo več v cerkev príti, so ga nosíli tá. I vsele, kda je predgao, je ne nikaj drügo pravo, kak te reči Jezušove ,Sinki moji, Ijübite se med sebom.* Ljüdstvo se je navolilo vsikdar samo teh par reči čüti i ga je oprosilo: oča ve nam pa kaj drügoga tüdi predgaj. 1 on njim je té lepi odgovor dao: ,Gospodova zapoved je i če se spuni, je zadosta.* Gospod' Jezuš je zapovédao, naj, se ljü* bímo i če to včinimo, stalno, da se zvelíčamo. Samo ka edao je nevola t toj ljübezni. Z rečmi šče vsaki ljü-biti. To pa ne zadostüje. Z dejanjom se mora ljübezen potrditi. Sv. Düh nam pravi naime po sv. Janoši apoštoli: „Sinki moji ne Ijübimo z rečjov, niti z je-zikom nego z djanjom i v pravici.J (I. Jan. 3. 18.). Denešnji den vam naročnino nazložiti eno takše djanje ljübezni, štero bi se moglo najbole v tom ža-lostnom časi zvršavao i žalibog opüšča se pogostoma na najvekšo düševno škodo prelomitelov. Govoro vam bom od miloščine ali almoštva, što i tomi jo je dužen deliti pa kakši greh včini, ki je ne deli. Najsmilenejše Srce Jezu-šovo vužgi naša srca po teh rečah na • najvekšo darovitnost do ubogih.
Dužni smo siromakom z dara mi pomagati. Sveto pismo nam veli: *Mi-loidne siromaki ne odpovej.* (Eccli 4. 1.) I Gospod Jezuš Krištus je pravo, ka na sodnji den z tem rečmi prežene proklete v pekel: , Odhajajte od mene prokleti vu većni ogenj: lačen sem bio i ne ste mi dali jesti, ieden sem bio i ne ste mi dali piti, goli sem bio i ne ste me obleke itd. (Mat. 25. 4L) V pekel pa ne more priti, ki zapovedi ne prelomi. Da pa Gospod tiste vrže ta, ki neso
davali miloščine, je zadosta svetlo i jasno, ka smo dužni milošČino deliti i če je ne delimo, kda jo lehko i mo-remo deliti, smrtno zagrešimo. Mi vsi smo naime ednoga očé deca, vsi smo si bratje v Kristuši Jezuši. Če pa tak, ne more biti, da bi eden obiljávao v bogastvi, drügi pa vmirao od glada. Da čeravno smo si z svojimi trüdí, kak pravimo, 'spravili premoženje, li so nej tei trüdi zrok našega dobrostanja, nega božja dobrota. Če nam Bog ne da zdravja, dežja, sunca, rose, zrastí, ro-dovitností, kaj si pridelamo? Lehko stanemo vsaki den. ob- treh-popoInoči pa delamo do polnoči, če ne ga moči i blagoslova tam od zgoraj, zaman so naši trüdi, niednoga pisanoga filera si ne spravímo. Če je pa to tak, pa je tak ka so naši penezi, naša njiva, naša vsa druga vrednost nej naša, nego božja, te jeli oblastí nad njov nemamo mi, nego jo ma sam Bog. On je neo-mejeni Gospod žitka i vsega imánja z, čem ladamo i vzeme je vkraj od koga je šče i da je, komi je šče, nego tisti, komi je dá, more račun dati, kak je živo ž njim. Da je zato vse božje i ne naše, nam zapovedava Bog, naj t njegovoga kaj nam je posodo do smrti radi davamo tistim, ki siromaško po-dobo njegovoga Sina, Jezusa Kristusa, nosijo na zemlji.
Kda smo dužni pomagati! Kda mamo z česa i kda so siromaki. ,Siromake te vsikdar meli,* (Mat. 26. 11.) pravo je Gospod Jezuš Kristus. Tei'ne sfalilo. Tem moremo dati, kda so v potreboči in si ne morejo pridelati. I ta zapoved je tak močna, ka če je moj bližnji v velikoj nevarnosti, ka od glada zna vmreti, dužen sem njemi vse tá dati, kaj je za obdržanje mojega i mojih žitka ne potrebno. Če so pa siromaki v menjšoj potreboči, te sem njim pa dužen od tistoga, kaj odviš mam, pét-deseti del razdeliti; čeravno ne bom
kadio i ne bom pio. Kristušove kotrige smo, on nam je glave. Ne bi sramota bila edno kotrigo v zlat, svilo poviti, drügo pa v ronje zasükati? Kak more On tébe gledatí, pijanka, ki maš peneze na pijančivanje, tvoja siromaška soseda pa krüha nej? Ne pozabimo, Maticer-kev nas vči, ka miloščine, almoštva ne dati siromakom iz našega odvišnóga je smrtén greh. Smrtno grešíš zato, ki v tom žalostnom časi, kda teliki stra-dajo, pijančivaš. Ne zapiješ svoje, zapio si deo siromakov, šteroga njim je Kristuš odločo. Te si ti morebit z vrajže na-ture > ne z človeée, ka bi se izvzeo od občínske zapovedi, štera nam vsem velí „Ljübi blišnjega kak samoga Sebi?" (Luk. X. 27.) I »kaj neSčete ka bi vam Ijüdje činili i vi njim činite?* (Mat. VII. 12.) Kak zato neščem gladüvati i neščem, ka bi mi drügi v nevoü nej pomagalí, tak poIeg Kristušove zapovedi ne smem dopüstiti da bi drügi to poleg mojega vživanja trpeli.
Troje bom vam zdaj pravo poleg navuka Matere cerkvi: 1. Smrtno greši, ki za časa lakote, kda siromaki od glada mirajó, svojih prvejših bogatih goščenj, jela, piia ne opüsti. I keliki stojezeri so mrli že i še mirajo od glada v tom žalostnom bojnom časi 1 2. Smrtno za greši, ki siromake surovo vsikdar od svojih dver od lira i vse, kaj više ma, za sébe obdrži. 3. Smrten greh včini, ki zato shrani Zrnje, naj je siromaki ne dobijo ali pa predrago mora plačati. Sveti Düh Bog pravi: »Ki Zrnje skrije, prekleti je med Ijűdstvom, blagoslovljena pa glavo, Štera je oddáva.tt (Preg. 11. 26.) Pa znate Zakaj prekune Bog tistoga, ki Zrnje pred siromakom skrije i njemi nešče po določenoj ceni, nego po krivo podraženoj oddati ? Zato, ka je to tak veliki greh, ka v nebo po prekletev kriči. Siromake odirati je v nebo kričeči greh. Vsaki, ki je v tom žalostnom časi siromaki dragše oddao kajkolí kak
a.
NOVINE
1917 Február 4.
je določeno biIo, vsakši, ki je od pravili sirot podpore kaj vkraj vlekeo, če samo eden filer, ne samo, ka je smrtno zagrešo, nego, če šče svojih grehov odpüščenje zadobiti, more sirotam včin-jeni kvar povrnoti, podporo i podraženo ceno nazajdati.
J3veti^ Pavel apoštol píše, ka je mi* loščina daritev, štera Boga pomiri. (Hebr. 13. 16.) Na te njegove reči pravi sv. Ivan zlatovüstni: „Daj siro-vsaki tniloščino i pomirio si sodníka." (Bom. 1. de poln.) Strašna sodba je zdaj nad svetom. Jo ščemo odvrnoti i mir dobili? Bodimo smileni. Henjajo naj nerednosti v jestvíni, pitvíni, obleki, darüjte siromakom tiste peneze, štere za žganico, rum, gizdavo obleko tádá-vato pa srditoga Boga genete, ka z ednim stopajom paii bliže pridemo k míri. Pijančevanje je odvišno delo; to pa vsakšo drügo potrato more vsaki zdaj pregnati iz svojega srca, če nešče ne-smilene sodbe se včakati. Dober Bog nam naime sam pravi: ,Bm smilenja de 8ojeni tisti, ki je ne bio smileni." (Jak. IL 13.)
Pri péči.
Kda sem si to premislo, sem dol z peči príšo, vode je več ne bilo. To-pli jugi so pripihalí, blato posüšili, travnike ozelenelí, gríva pomlad se je odpirala v zimi! Pa sem ne mogeo pri peči ostati. Sunce me vleklo vü. Gle-
dao sem cveteče vsakovrstne iskrice po trátah kak se obračajo zahvalno z ne-žnimi glavicami proti segrevajočemi sunci i hvalo dajo Večnomi Sunci, dobrom! Bogi za šibe povodni, štera je meni i vnogim düšam odprla pot po-polnejšo.
Ali zdaj me več nikaj ne miče vkraj od peči. Vünej sneg do kolena, na drevji i mnje, na kapelcah cüncleki i nad vsem tem sever lada z svojov zimskov vladov. Što bi hodo zdaj brez potrebe vűni? Roke na peč i gledajmo vő, to je ljübljenejše. Naj nam pa čas ne de dugi, pogučavlímo si pri peči.
Kraljá mimo že i je kronan. Njegovi predniki so bili rimski casarje. Zadnji je bio Fereue. Kda so tem casarsko krono položili na glavo, so več plásti mramora djali pred njé, naj si zberejo, iz šteroga ščejo trügo meti. Jeli kak lepa misel je na visini slave v pameti meti smrt? Keliko menje bi se napraviti) krivih stopajov, če bi v sreči, bo-gaství, zdravji mislili na smrt.
Od Napoleon casara mi nekaj pride na pamet. Poželo je pečene krumple za večerjo. Dao njemi je svoje njegov desetnik. Po tečnoj večerji pita deset-nika easar, z čem. naj njemi to dol zaslűži. Fretaš odgovor^ naj ga casar tüdi povabi na ništerni krumpiš k svojoj večerji. Casafi se dopadno Odgovor pa ga povabi. — *Zadržek je zmes, Veličastvo !* — »Kakše?* »Pri stoli
Vašega Veličastva samo častniki smejo sedeti, ja z pa sem samo še podčastnik." Casar se j,e nato še bole smejao pa pravo: »nikaj ne dene, sinko, poroč-nik (hadnagy; lajdnand) si zdaj. I v tom hipí je desetnik včasi častnik postao.
Takša dobra vola vam dosta pomaga tüdi v dühovnom življenji. Ki se po-trüdi, ka si sleče čemerasto, kisilo na-turo pa obleče veselo, na vse pripravno, tisti si nezmerno kinčov spravi za nebesa. Največ človek naime z nepotrplji-vostjov greši, vesela narava jo pa vseh potere. Zgledov na takšo potrpežlivost mnogo mamo.
Ženskin jezik je največkrat šker v roki hü(joga düha na čemére. To je tak bilo i bo tüdi. Stari grčki modrijan Sokrátes je to tüdi sküšavao nasebi. Le je gučala, le je vrela nad njim žena. Povrgo jo je i šo sedet na podoknje. I ta? Vsa razkačena od mirovnosti moža njemi vodo vlejé za goler. On pa na to mimo odgovoro »Po grmlanici navadno ide dež.*
Voz lüka je pelao lükar na sejmnje i ga prevrgo v Dünaj. Ne je kuno, nego z smehom pravo: »No teliko lü-kove župe sem že ne vido.“
Anglež, kda je do! z stub spadno i si nego potro je veselo skričao: „Oj kak Velika Sreča se mi je zgodila, znao bi si šinjek vlomiti."
To je natura; potere stara čemerno kačo i' si podvoji plačo v nebi. Svetniki jo najbole odkrivajo. Kda so sv. To-
KardinaL
. — Pripovedka. —
— Kardinal se je na rabi smejao. Dopalo so njemi je, kak misli tüjinec od spovedi. — Vi, gospod Bloodroth — pravo je z nežnim opominom —, malo enostransko mislite od te reči. Vi mislite, ka je spoved samo zavüpni po-govor, v šteromi eden skrivnost svojega srca drügomi odkrije. Vi sklepato, ka krivca trno olehkoti, .če more svojo skrivnost zavüpnomi, njega zarazume-čemi človeki povedali. To je istina. Ali to je ešče jako-jako daleč od naše spo-vedi. — Znam, odgovoro je žívo tüjinec. — Spoved katoličancov na vedno mučanje zavežüje i to je, kaj mene najbole za srce lovi i me pomírja. — Motite se — segne njemi v guč kardinal. Naše spovedi je ne to bistvo. Ve je bio čas v prvih stoletjah krščanstva, kda so krivci javno odkrivali svoje dü-ševne reči pred slugami Materecerkvi. Glavna zahteve spovedi je to, naj kri-vec spozna grešnost svojega činénja, ma moČno volo, ka popravi pregrešek i ga več ne doprinesé!
Tak je tak, i jaz sem to včino! Močno i dostakrat globoko genjen sem obžalüvao svoj krivi stopaj. Z penezi sem povračüvao i vse trepečem že od
samo misli, ka bi to še ednok včino. Za celi svet ne. Jeli, ka je to zadosta, naj' se mi düša olehkoti v svetoj spo-vedi ? — Ne je zadosta, gospod — odgovoro je resno kardinal. — Kak mo-rete kaj takšega misliti? Znam ne mislite, ka bi se iz spovedi, od štere si gučimo, mogo izpüstiti Bog.
Bog? — Bog! Verjete, ka jé? Tüjinec se je zadržavao. — Zastalno nato ne morem odgovoriti. Vsikdar sem bio globokoga prepičanja, ka more biti više nas oblast svet vladajoča, mogoče ka je samo vesoljstvo to, ali da bi posebno bitje, oseba (peršona) bila za to, ne morem iz srća trdili. — Pa to je jako važno. Brez Boga do koga ščete čütiti odgovornost? Pred bom ščete račun dati? Koga se bojite? Od koga čakate odvezo? — Od svoje düšnevesti. — Ta je pa božja reč. Je to ne samo domišlija-? — Te jo pa zatajite, jo zadüšite, če jo morete!
— Ne morem je. Oj, posküso sem je Z' vsemi sredstvo z dobrim, hüdim, z pokorov i nasladnostjov! I ne je šlo! — Vidite, kre mene gučite. Z toga je razvidno, ka odgovornost le do nekše višje oblasti čütite, od njé čakate zadnjo odvezo. — Mogoče, Eminenca! Mislim, ka poprek zato verjem v Bogá, ka na-
zadnje le pred njim morem račun dati i od njega čakati odvezo. — To je če-den guč — odgovoro je resno kardinal. Te pa več nikaj ne stoji na poti veti-častnoj, odkritosrČnoj spovedi, Štera bi mir prinesla mojoj düči? — pitao je z veseljom tüjinec. Kardinal se je za-grezno i pogledno tüjinca. — Kak te, gospod Bloodroth? Ste vi z tem name-nom prišli k meni? Se vi zaistino spo-vedati ščete? Tak je. Na sveti do ni-koga nemam vüpanja, samo do vas, Eminenca. To je moj trdni sklep, ka se z popolnov poniznostjov podvržem vsemi vašemi ravnanji, vsakoj zapovedi, naj se mi samS1 spuni srčna žela. Mir ščem meti, Eminenca, mir v düši! —-Da ste pa vi ne krščenik? — Ne! Pa lehko ne morem postati? — Kardinal se zdigne z mesta. V guči postane genjen. — Gospod Bloodroth — dava njemi roko —, to je kaj drügoga. Tak si že Iehko gučiva od te reči i blaženi sem, ka ste vi daleč prek morja zarazumeti glas moje skromne, knige. Vi med tiste slišite, štere njuva düša žene v Mater-cerkev. Hvala na vašem vüpanji, želenje vam spunim. — Pa kda? — Kardinal v roke vzeme vízitnico. —- Idite v té samostan. Tam vse« v red postanjo. Če se priprava dovrši, jaz vas okrstim. Za-
1917. Február 4.
NOVINE

maža angleškoga na morišče gnali, je te od slabosti ne mogo na njé gor-priti. Z smehom je proso zato biriča: ,pomorte me gor, dol me že tak ne de trbelo.* — Sv. Lovrenc, kda se je na ednoj strani že spekeo v ponvi, je šaljivo pravo hohári ,obrni me na drügi kraj, tü sem že pečen, pa me jej.* Čas je m3liti. Dokončajmo guče. Hodimo v kraj od peči, na sred hiše pokleknimo i zmolimo večerašnjo molitev pobožno i po njej prosimo z ed-nov Zdravov Marijov potrpljivo naturo, pa vadimo se celi tjeden v toj jakosti. V nedelo pa pridimo pá vküp pri peči, ka mo si kaj drügoga lepoga gučali.
Bojna. — Mir.
Glas Vilsona od mirű je preseneto celo Europo. Sveti Oča so se njemi zahvaliti po španskoj vladi. Naš mi-nisterski predsednik grof Tisza je v zbornici poslaníkov veselo naznano, ka naša. Vlada ž njegovomi nameni čfíti, žele vsakomi narodi pravice dati po mogočnosti, naj se vtrdi blaženi mir! Med tem veselim glasom pa dale divja boj. Pripravlja se vse na spro-tolešnjo ofenzivo. Teda ščejo nas pre-magati končno, mi pa njé. Bog pa od-loči vse. Molimo zato, dragi, 1jübi čtevci, molimo ne z jezikom, nego z pokorov našega življénja, ka ne pri-demo do sprotolešnje ofenzive, nego do spretolešnjega mirű. — Poročila z bo-jisč so sledeča:
tém pa — čeravno krst vse zbriše — sem pridete k meni i te napraviva ve-liki račun. — Hvala, Eminenca! — Jaz se radüjem, gospod! — Da njemi vi-zitnico i z rokov njemi slovo naznanja: — Na sevidenje! Tüjinec se je glo-boko prigno i radOstno pravo: — Na sevidenje, Eminenca! I stopo je z dvo-rane. — Kardinal je gledaö nad okno proti cerkvi sv. Petra, na štere sredíni ljübkí večni posveti gorijo na grobi prváka apostolov, roki je na molitev skleno i oči zatisno. Zatem pa pol-glasno zdehno: —- Ob, agnjec Božji, ki odjemleš grehe sveta!
Za mesec dni je tajnik vizitnico pri-neso kardinali. Morris^ Bloodroth! — vstano je radostno i genjeno seri cerkveni knez. Pred njega se paščo v ve-liko sprejemno dvorano i zapro dveri za sebom. Novokrščenec se je spovedao. — Kda je kardinal za edno vüro vü-prišo z sprejemne dvorane, se njemi je lice blesketalo od veselja. Po milosti božoj je odkrito srčno povrnenje rodila njegova kniga.
Od palače je oddrdrao automobil tü-jinca z najblaženejšim milijonarom sveta, kardinal je pa z police za knige dolivzeo knige: »Mir mej, moja düša!* — pa jo je ktkšno. (Ssent Csálád.)
Romansko bojiŠče. Pri Tuleei, na besarabiškoj meji se smo že zavolo ruske premoči ništerni kilometer nazaj-potegnoli. Napade Romanov smo po-vsod odbili.
T8rsko bojišče. V Kaukazi so Türki zavzeli ruske postojanke v 60 kilome-trov širini.
Ruski! bojišče. Pri Bigi so Nemci v 10 kilometrov širini zavzeli ruske postojanke, 2214 Rusov vlovili i 13 strojnih pušk zaplenila
Na morji. Pri nizozemskom (holland-skom) morskom obrežji so se nemške i angleške ladje v boj püstíle. Nemški vi sta dve težko, poškodovanive, angleška se je pa edna potopila. Schlutz Mikša, nemški korvettni kapi-tan, dva častnika i nikeliki z moštva so mrtvi.
Francozko bojišče. Na 304. višeki pri teki Maas so Nemci v 1600 metrov širini z naskokom zavzeli francozke strelne jarke, 512 vojakov vlovili i 10 strojnih pušk zaplenila
Dom i svet,
Amerika za mir. Wilson, predsednik Zjedinjenih-Držav je senati to je zbori poslanikov naznano, za kakši mir dela on. Njegov namen je, naj se mir tak Ie sklene: 1. ne čakati konec boja, ka bi eden drügoga zmagao; po premaganji sprejet mir je prisiljen i zato tüdi bri-dek i nestalen; 2. teliko držav se ve da Amerika žnjimi vred, se zaveže, ka mir nalehci obdržijo na sveti proti vsemi napadi; 3. vsi narodi moro svoje pravice dobili, kakšte mali so, ešče tisti, šterih némoga trplenja ne pozna svet; 4. kje je /nogoče, naj se narodi ne razcepajo, nego v edno države stisno ednoga maternoga jezika, zato Poljska naj enotna, cela države bo; 5. vsaka država mora pomenjšati voj-sko; 6. vsaka državar mora dovoliti slobodno bogočastje; 7. za vsako državo se more morje odpreti, vsaka ma pravice do trgovine. — Prenovo bi se svet i najlepši cvet bi pognala Kristu-šova Maticerkev, če se svet poleg teh danib navodii pomiri.
Naš državni zbor razpravi postave od želesniške vojne dače. Če sé pravda potrdi; de 30 odstotkov dragša vožnja po železnici tak za 1jüdi kak za blago, to je pri kroni 30 filerov se doplača. Razpravi se nadale pravda, kak se naj porodnice i dojenčki oskrbljávajo, ka ne vmerje teliko mele decé.
Grčija. Grčka Vlada je odpüščenja prosila od naših sovražnikov, zato ka so grčki vojaki njuve decembra napad-noli. Pred banderami sovražnikov se je grčka vojska mogla vklanjati.
Gldási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Kozár Janoš, domobranec 18. dpp. od oddelka strojnih pušk z Boreče; krugla njemi je glavo odtrgala kak naznanja pajdaš Karh Ferenc z Doličov. Pokojni je bio vrti slovenski dečko vréli naročnik naših Novin ešče na bojišče, ki nam je tüdi lepe klike poslao, kak smo je že objavili v kalendari i M. listi. Srce nas boli za njega. Naj vtiša bol njegovim domačim; vsem za njim žalüjočim pre-sladko Srce Jezusovo, njemi pa da večno blaženošt čem prle vživati.
Zakaj zakesnijo Novine. Novine se v četrtek dajo v Szombathelyi na pošto. V Soboto bi že v vsakoj fari moglo biti — pa so včasih komaj vtork na še duže nej. Kaj je za zrokaf Zdaj ot bili istinski, zvünredni zroki. Bio je1 veliki vihér v zgornjem déli želežne županije, vlaki, pošte ne so vozile. Drügi • zrok je pa bio tüdi železniška nesreča na kanižkoj železniškoj cesti. Tü pri postaji Dömötöri, poleg Vasvára, sta dva terniva vlaka eden v ovoga zavo-zila; 15 metrov visoko so se kda v zrak zdignola, en nemški vojak je mrtev, 17 1jüdi je ranjeni, živine pa ne znati, keliko je spoklane i keliko je je zpovujšlo i razbežalo po poti. Zrok nesreče je nepazlivost ednoga betežnoga vslüžbenca. — I ravno ta nesreča nam kaže pravi zrok, Zakaj zaostanejo Novine. Vozi se za vojsko. Poskrbeli smo se pa pri, poštnom ravniteljstvi, naj se Novine redno odpošiljajo i ne stavljajo. Se ve, da če štera ves nema pismonošo, šteri bi redno hodo vsaki den na pošte, si je sama kriva, če pošte redno ne dobi. V tom časi, kda vsaki tak željno čaka glase od svojih, zaistino je bitja vredna občina, štera ne drži rednoga vsaki den hodečega pismonosca. — Vlaki zdaj tüdi poreci vozijo, v Soboto eden, v Lendavo eden na den. V drügi kraj na tjeden dva-krat samo. Nega vogelja. Potrpimo vsi, pride pá réd. Ne morémo si nikak pomagati, zatrpimo malo.
Dača na vina. V *Slov. Gospodar *-i čitemo, ka je na Štajarske goričane vinska naloga navržena. Vsaki more od vina, štero doma potroši, platiti 4 kor. 75 f. od hektolitra, od mosta vinskoga pa 3 kor. 57 f. na leto.
Rekvlriranje Sena in slame. Na Sta-.-jarskom, kak ,Slov. Gospodar* pišé, se odjemlje seno i slama. Sena se računa na odraščeno glavo goveje živine 10 kil, slame pa 5 ki! na den; za malo živino se pa računa 3 kile Sena in 2 kili slame na den.
Naber za 18 let stare bo v Lendavi febr. 7., 8. i 9.
Ki Zrnje skrijejo do mogli na vojskö iti ali če so na to nesposobni, te za vojne delavce.
4.
NOVINE
1917. Február 4.
Podporo so nam poslali na Novine in Marijin List: Sračnjek Augusta 2 kor., Jablmovec Jožef, Dravec Ferenc, Titan Anton, pešaki 19. pp. vsaki 1 kor., Gančka občina 48 kor., nabrao Cigan Martin ; Virág Lena nabrala v Adrijan-cih 3 kor. 10 f. Bog plati. Imena da-rovnikov objavimo na plátnicah Mar. Lista.
Vmrla je po gorrezanji v Radgonskoj bolnišnici Antauer Micika, Novak Alojza, eodniškoga pisača žena z Sobote. Zbetežali je od slepíča, (slepa drob se je vužgala). A pokojnoj je Antauer Jožef 6obočki župan hčer, Antauer Eugen, ti-činski vučiteo pa drago sestra zgübo. Po naših molitvah náj počila v míri.
Podporo Vlada nameni podignoti zavolo dragoče. Županija določijo, kak se kje podigne. <
Pozdrav polilajo: BoJcan Peter od Sv. Jürja, Mencigar Mihal z Pertoče, Perša Janoš z Ćrnelavec, Keréc Janoš od Grada, železničarje; prosijo molitve, naj v velikom trpljenji potrpljivi postanejo; Gomboc Ferenc, pešak 83. pp. I pajdaši.
Mrtveca so vkradnoli tolvaje v Bu-dapesti. Kláli so pri ednom siromaki i to so dobri ptiči povohali. Z napirači vde-rejo v klet i odnesejo pokrito korito. V boriti je pa nej bila svinjo, nega starica od hiše, štera je té den mrla i v korito bila položena dočasno, dokeč stolár drvá ne naredo. Starko so najšli pri železniškom nasípi, korito i prt so pa tolvaje odnesli mesto svinjé.
Zavitke v Rusijo svojim zajetnikom smele poslati, kak naznanja ruski Rdeči fcriž. Se ve, da živež ne sme biti v njih, nego obleka, žajfa, krtača (kefa) i drüge spodobne reči, štere ne zvonjajo. Ne pozabite pa, ka goriskati teh zavitkov ne morete. Ruski Rdeči križ pravi, ka če tistoga več ne tam, komi je zavitek namenjen, te se med drüge zajetnike razdeli njegova vsebina, šteri so v tistom tabori.
Pipo i pét murskih zavcov je vkradno mladoleten dečkec v otkovcih. Lastna mati ga je na tolvajijo napelala.
Deca, kaj delate to ? Deca, štera od šolskih stolic še ne odrasla, si dopi-stije. Ljübezmira pisma pošila eden drü-gomi, dečki deklam, dekle dečkom, po-pravici šmrklavci eden drügomi. Kje vzemejo tej peneze na dopisovánje ? I kda majo čas za nej nedužne norijo? Starišje preljübljeni, na nemrtelne düše svoje dece bole pazite! Ne verite nie-dnomi deteti, .pravice vam ne povejo, dopisüvanje se je grozno razširiio po mnogih občinah. Če se že tak rane začinja spoznavanje i pajdaštvo, dopi-šüvanje naime vse sem meri, te smo že v Sodomi i Gomori doma, šteri ve je žvepleni ogenj vničo. Starišje ne verite svojoj deci!
Peneze vojnim zajetnikom etak lehko pošlemo. Küpimo si záto nakaznico (utalvány) i tü natenkoma napišimo svoj naslov gor kak inda. Na drügo stran tistoga mesta, kam smo svoj naslov
napisali, pa napišimo našega zajetnika natenčen naslov, to tüdi pridenimo v šterom polki (regementi) je zadnjič slüžo. Na tisto mesto pa, kam se navadno piše naslov tistoga, kami se penezi počila jo denimo te reči: ,Au Con-trole Générál des Postes á Berne* Na mesto štemplna zapišemo te reči: »Pri-sonnier de guerre." Plačati nikaj ne trebe od teh nakaznic. Mesto koron i filerov moremo pisati keliko frankov i centime v pošlemo. Više 200 frankov ne moremo na ednoj nakaznici poslati. Med frankom in koronov je ne veliki razloček. Pred štirami meseci se ne dajo tei penezi goriskati.
Pošta
Bakan M. Gradišče, Zdaj že ne mo-rem premeniti. Nemec Janoša žena. SebeborCi. Mož je v Rusiji zgrabljen. Naslov njem je Laischeto, Gouv. Kasan. Ait A Gibina. Ostane stara cena. Vrečič Mih. Magyaróvár. Bog plati na bogatoj podpori. Pavel E. Poterna. Pismo prle pisano je za tem drügi m prišlo. Vse je vred?. Penezi poslani so do rok prišli. Vsi dobile vsaki na svoj naslov Novine. Vsem srčen pozdrav i hvala za podporo. Maučec Štefan Beltinci. Dobo sem 4 kor. Dobile na svoj naslov vse. List tüdi, platite še 2 kor. do novoga leta. Tarandek Martin. M. Središče. Naznanite, če ste še izdaj nej dobili M. Lista in Kalendar. Bertalanič M. Krajna. Naročnino, podporo, dar na samostan sem dobo. Bog plati. VIČi g. Va-dovič R. TiŠ1lia. Od Maiek Janoša z So-dišinec dozdaj še samo teliko Znamo, ka je láni aug. 21. premino. Varga Alojza mati. Gradišče. Vas tüdi láni aug. 18 —20 pri Budka Červiičéji. Benc Treza. Cseresnyés. Mož pa pri Zalozce-i aug. 5. lani. Zeike Šandora žena. Sv. Sebeštjan. Ne znati stalno, je mrtev ali zgrabljen. — Kda sta)nejši glas dobim, vsem naznanim. Balažic J. Sta-raves. Poiščite svoje ime med darov-niki. Vse smo izkazali. Novine smo vam i bomo vam vsaki tjeden redno odposlali.
vkrepöevalne, téé-ne in iejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašniea in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaéa pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroČe namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 počt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgfibili na delavsko! zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Nikše drügo sredstvo,
kaksté se zove i k ,kjt,é glasno se ponflia, nema veé zahvalnih pisem i zdravniških priporoJtev kak pi*vt dobrodišii
FELLER V. EUGEN LEKARNAR
more posvedošiti, ka je više 100.000 sahvalnih pisem i zdravniških pripo-ročitev priš*o k njemi za to zaneiljivo domače vrastvo.
Kaj vsi hvalijo, dobro more biti!
Fellerov *Elsa-Fluid" se rábi:
Kak vraitve za rlnanje vsele, kda je močno ribanje potrebno,; Roke, nogé, ketrlge, po teških potaj i delah, pri trüjavi, onemog-losti krepi, friiL Za vOsta
kak dobrodejna reé za zobé i glésnja.
Vrti
pri vodi za kopanje i mnjvanje, se zmes vlijé Oživ)ja odprávi znoj, desiBnctra.
e*u
pomaga pri grgranji če se med vodo zmeša, v mrzlih, mokrih dn*-vah.
Kožo
od nesnage' očiati i jo ofriši, poživL
Vlase
krepi, Ar kožo na glivt tisti i lttake odstrani.
Šteromi O mlad*ml je prava dobrota. -—
1000-krat	v
se je pokazao dobro-dején i hasnoviten zato v ni ednoj hiši ne sme faliti.
Nlšterna kspla ga bolio i vekšo moé ma, kak eolnati vinski alkoho), šteroga ne* vnčeni priprav¾a,
V vsakoj drOžlal vnogokrat zna hitro pomagati kak izvratno vrastvo.
VzlBl
nas čnva od poeledie mokrote i zimo.
Predbojnslte ceno 12 mali ali 6 dvojnih ali 2 speeial-niva glaža franko 6 K., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante franko 10 K 60 fil.. 48 malih ali. S4 dvojnih ali 8 specialnih glažov firaoko že samo 20 K., če se penezi naprej notripošljejo, ali pa do povzetji. Svetüje se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej notripošljejo, da drflgač pošta 12 fil. računa pri povzetji Ki pravi ,ELSA - FLTLD* š 'é meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na:-
Feller V. Eugen Iskariitr, Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.)
Vedno pri roki
in vedno taki rabljiv je Fellerov bol lejšajoci, osvežü-^ joci mentolov črtnik proti migreni z znamkoY „Elsa,“ šteri stane samo 1 K in se hrani v lesenoj posodicL Lehko se nosi v žepi t damskih torbicah, shrani se lehko povsod Rabi se skoro nevideo. Nekaj potéz z njim učinküje dobrdejno, bol lešajoce, hladeče in ožir-ljajoJe, Poljski delavci, goroazci itd, ga rabjjo za ohla-ditev pri prehüdoj vrocini, za pripreceiije sunčnoga pika, damo pa proti migreni, glavoboli. Pri pikih Ž0-ževk trganje v koži, odatrani, zabranja rdecenje in za-tečenje kože. Stane samo 1 K.
Da se preprećijo ocesne bolezni, slabo oči 1 dr. rabite ocesno vodo (colljrrium). Stane samo 1 K.
Ti mnogo jezokrat preizkuáeni izdelki se naročijo-pri lekarnari.
E. V. FELLER, STUBICA, Centrala br. 146. (Horvatska)
Da se prihranijo poštninski, stroski se lehko naroce-zedniin še drügi tü priporoča^ ali splošno Znani izdelki,. n. pr. močno francosko žganje, cimetove, Hoffmanove-kapljice, tucat stane samo 3 K, dalje švedske kapljice, Balzamova tinktura itd. enako tüdi vse pomade za lica, za lase, vsake vrste caj, prsni, topeci tej, (caj), kitajski caj vsakovrstni strupi, prsni sirnp, praáek proti kaš(ji, jedilni prašek in vse drflge kapljice, tinkture itd., kak jih pozna lekarniška Teda. 2tavojnina se ne računa.
Zabojček (pak) inpoštnina zobston I To si prahranit% če naročile zgoraj naštete izdelke sküpo z ,Elsa-flnidom*.
¾yomatott ta Egybázmegye könyynyomda gyorssajtójSn Szombatheljen.