Leto LXX_Stav. 175 a_V Ljubljani, v soboto, I. avgusta I942-XX	St^ilS1?^'p°'u1' Prczzo - Cena L 0.81
Naročnin. mesečno ^^ fTfft MMB A. Ml Milil ____M Abbon.m.nth Me..
m ^/ DFhJFi^ ^
in 10.349 za inserate. ^	^^^	U in.ertloni.
P od r o t n i c e t Uh«|. fiik daa tjulral razen p onadelfk« ta dneva po praznika.	PIIUUl
Novo mesto.
S UrtdDlilfo Io aprovat Koplt.rl.v. 6, L|obl|ana. a
Izključna poohlaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Red.zione, Ammlntstr.zloo.i KoplUr|e»a 6, Lablan«. I	Concesslonaria eseloslr« per la poBblielfJ dl proventenza italiana
izvora: Unione Pubblicita italiana S. A, Milana I Telelon 4001-4005. 1	ed estera: Unione PobblicitA Italiana S. A. Milanu.
Vojno poročilo št. 794
Nasprotni sunek pri El Alameinu odbit
Živahni dvoboji nad Malto, kjer je bilo sestreljenih pet angleških letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naši oddelki so gladko odbili nasprotni sunek južno od El Alameina. Na ostalem bojišču normalno delovanje obojestranskih ogledniških oddelkov.
Angleška letala, od katerih je eno sestrelila protiletalska obramba, so bombardirala trdnjavo T o b r u k. Škoda je neznatna, izgub ni bilo.
Nad Malto so bili med bombnimi napadi italijanskih in nemških letalskih skupin živahni dvoboji, v katerih je RAF zgubila 5 letal, ki so jih zbili osni lovci.
Eno naše letalo se ni vrnilo iz dnevnih poletov.
Don na 250 km širokem pasu prekoračen
Konice nemškega napada že 180 km južno od spodnjega Dona — Učevskaja zavzeta — Boji za Saljsk Nemške podmornice so zopet potopile 24 trgovskih ladij, 10 tovornih jadrnic in eno stražno ladjo, več ladij
in rušilcev pa so poškodovale
Hitlerjev glavni stan, 31. julija. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Nemške, romunske in slovaške čete so v širini 250 km prekoračile spodnji tok reke Don ter razbile sovražne sile, ki so liile na tem odseku razvrščeno za obrambo. Sovražniku, ki so v polnem begu in neredu umika, so hitri oddelki, pehotni oddclkj in lovske divizijo trdno za petami ter so ga že na raznih točkah prisilile k nadaljnjemu umiku. Konice nemškega napada sc nahajajo že okoli 180 km južno od I>onn.
Danes zjutraj so divjali boji za važno železniško križišče Saljsk. Neka pehotna divizija jo zavzela Ufevskajo. Število ujetnikov in plena stalno narašča, vendar ga zaradi hitrega napredovanja doslej ni bilo mogočo pregledati.
Letalstvo jo brez odmora posegalo v zašle-
Veličina Mussolinijevih ostvaritev
Boj proti boljševizmu, zavezništvo z Nemčijo in prizadevanje, da Italija
zavzame mesto velesile na svetu
Bukarešta, 31. julija. AS. Romunski časopis »Universult se bavi z velikimi političnimi Du-ccjevimi uresničitvami. Pravi, da se Mussolini-jeva mednarodno politična dejanja lahko po-vzamejo v naslednjih treh bistvenih točkah: boj proti boljševizmu, zavezništvo z Nemčijo in imperialna politika. Mussolini je upošteval — piše omenjeni romunski list — da ni bilo dovoli izločiti komunizem iz lastne države če ca ie hotel narediti nenapadalneca. ter un ie bilo treba pobijati povsod, čc naj se končno veljavno zatre. Zato ie sklenil poslati prostovoljce v Španijo na pomoč Francovim četam, ki so se borile za red in omiko. Smatral ie to za evropsko poslanstvo Italije. In takšno poslanstvo opravlja Italija tudi danes na vzhodnem bojišču, kjer se bije odločilni boj proti bolj-
ševizmu.
»Universul« potem omenja, da so isti vzori in enaka gledanja rodila zavezništvo med Nemčijo in Italijo, vzori, ki vežejo fašistično in narodno socialistično revolucijo, potem pa se bavi z Duceievo imperialno politiko. Pravi, da ie bil Mussolini vedno mnenja, dn ima Italija vso pravico zavzeti mesto velesile na svetu. Ker ni mogel na miren način in po diplomatski poti zagotoviti svojemu narodu pravic, ki jih ie smatral za zakonite — končuje člankar svoja izvajanja — je Mussolini storil korake, ki so privedli do ponovne potrditve imperialističnih zahtev Italije kot sredozemske sile. To področje smatra tudi še danes kot področje, ki v zem-I iepisnem. zgodovinskem in gospodarskem ozi-ru spada k Italiji.
Delo italijanskih pionirjev v Severni Afriki
itim, 31. julija. AS. Libijski dopisnik tednika »Azione Coloniale popisuje čudovito delo, ki so ga opravile italijanske pionirske čete za razvoj cestnega omrežja v Severni Afriki. Zgradile so mnogo cest, neobhodno potrebnih za prevoz čet, vojnega gradiva in živil. Obrežna cesta, ki je bila zgrajena že pred vojno po naročilu maršala Balba in se imenuje »Via Balbia«, je sicer hrbtenica celotnega liihjskega cestnega omrežja, ne zadošča pa vsem potrebam sedanje vojne. V dveh letih je t ilo izvršeno ogromno delo: na stotine in tisoče kilometrov obstoječih cest, železnic in steza je bilo
izboljšanih in preurejenih tako, da so bile sposobne za večji promet in za velike tanke ter težke tovorno avtomobile. Zgrajeni sta bili še dve novi cesti: cesta Osi in cesta Acquaviva-Martuba. Cesta Osi' je dolga 70 km in teče v velikem loku okoli Tobruka. Zgrajena je bila v 38 dneh za hiter prevoz živil, namenjenih osnim četam, ki so delovale onstran Tobruka pred ponovno lanskoletno zased-lx) Cirenajke. Vsa dela so v celoti izvršili Italijani. V dveh letih je dnevno teklo po tej cesti okoli 2C00 vozil.
Obračun o taki bitki
Zanimiv članek Maria Appeliusa v listu »Popolo d'ltalia«
Rim, 31. julija. AS: V listu »11 Popolo d-Italia« je napisal znani časnikar Mario Appeli obračun o donski bitki. V članku našteva naslednja dejstva o dosedanjem izidu bitke v južni Rusiji.
1.	Rusija je v petih tednih zgubila ozemlje, katero je tako veliko, kakor polovica angleškega ozemlja s Škotsko in Irsko vred.
2.	To veliko ozemlje nima praznih step, ampak spada med najbogatejše ruske kraje po svojem kmetijskem, industr. in rudnem bogastvu.
3.	Sovjetski vojni stroj je pretrpel v tem času velike izgube, in sicer mnogo človeških žrtev, ranjencev, ujetnikov, orožja in važnih strateških točk. Moskva je doslej zgubila 35% celotnega ruskega žitnega pridelka, 83% celotne sladkorne proizvodnje, 50% tobačne proizvodnje, 31% sončničnega olja, 45% celotnega sadnega in zelenjad-nega pridelka, 76% železa, 70% cinka, 65% svinca, 50% aluminija, 55% mangana, 40% premoga, v nevarnosti pa je 80% ruske nafte.
4.	Tretjina velikanske fronte Petrograd—Kavkaz je prebita med Orlom in Azovskim morjem. To ima velikanski vpliv na celotni sovjetski strateški položaj.
5.	Bitka pri Donu je dokazala popolno nad-tnoč nemškega vojaškega stroja nad sovjetskim vojaškim strojem. Ta ugotovitev je velikanskega pomena, ker je Rusija že dosegla višek svojih velikanskih vojaških naporov, ki jih v bodoče v tolikšnem obsegu ne bo mogla ponoviti, ker Kremlju primanjkujejo veliki industrijski, surovinski, živilski in prometni viri ravno zaradi izgube Donske in Dončeve kotline.
6.	Preteklo je šele 35 dni od 135 dni ugodnega ruskega podnebja.
7.	Pomembna pomoč, ki jo je Rusija skozi vso zimo in pomlad dobivala od angleške ter ameriške industrije, ni mogla preprečiti sovjetskega poraza na jugu, čeprav sta morala London in Washington pošiljanje pomoči drago plačati s »vojimi prevoznimi in bojnimi ladjami.
8.	V tej dramatični sovjetski krizi London in Washington navzlic dobri volji ne moreta nuditi pomoči svojemu zavezniku.
9.	Anglija stoji nasproti vojaški sili, v kateri »o prvič v zgodovini dejansko združene vse človeške in gospodarske sile evropske celine. London se je tega že 200 let bal. Velike težave ovirajo ustanovitev tako imenovane druge fronte na evropski celini, oziroma v njeni neposredni bližini; pa četudi bi jo London iri Washington ustanovila, bi to ne biia angieško-ameriška pobuda, marveč nujnost, ki jo narekuje čudoviti strateški položaj, katerega ima odslej trojna zveza na sve-
tu. Tako na Donu niso bili tepeni le sevjetski maršali, marveč tudi angleški in severnoameriški strategi.
10.	Poraz na Donu je popolnoma prevrgel celotni vojni načrt Churchilla, Roosevelta in Stalina. Glavni stani teh treh držav bodo morali naglo izdelati nov načrt in budno paziti, da se ne bo-do zopet zmotili.
11.	Doba monsunov bo v Aziji kmalu končana. Japonska vojska in mornarica bosta zopet kmalu imeli prosto pot.
12.	Propad načrta Stalin—Churchill—Roosevelt
na ruskem bojišču je še težji z ozirom na
propad Churchillovega načrta na bojišču v Severni Afriki in Sredozemlju. Roosevelt je zaupal Stalinu nalogo, oslabiti Nemčijo, Churchillu pa nalogo, premagati Italijo. Ta dva cilja sta bila neobhodno potrebna, da bi lahko Roosevelt uresničil svoj velikanski vojni načrt proti Evropi in Japonski. Zaveznika Stalin in Churchill nista mogla izpolniti svoje naloge. Zato bo moral vse to zopet poskusiti Roosevelt sam v vedno težjih okoliščinah in v vedno večji časovni stiski.
Uspeh finskega vojnega posojila
Helsinki, 31. julija. AS. Kakor je znano, je finska vlada razpisala narodno vojno posojilo v znesku dveh milijard finskih mark. Kakor poročajo, je bilo doslej podpisanega še dve milijardi 650 milijonov mark.
rA </•<
KRASNODAR
MOH ]£^>MQI/O*osijsk
dovalne boje. razpršilo jc številno kolone ter je preprečevalo sovražniku, da hi sr ponovno utrdil.
V	velikem I) n n s k e m kolenu so nemške in romunske čete vrglo sovražnika preko reko. Italijanski oddelki so krvavo odhilj z letalstvom podprte sovjetske krajevne napade. Izpadni poskusi obkoljenih sovražnih skupin in razbremenilni sovjetski napadi so stali brez uspeha. V teli bojih jc včeraj sovražnik zgubil 62 tankov. Tudi v Donskem kolenu so posegala srednja in težka bojna letala v kopenske boje. Težko škodo so zadajala podnevi in ponoči sovjetskim prc-krhovalnim zvezani, železnicam in vodnim potem.
Pri K že vii so bili močni holjševiški napadi v delnem protiMinku odvmjcni in pri tem jo bilo uničenih 40 tankov.
No bojišču pri V o 1 h o v u in pred Leningradom so se izjalovili krajevni sovražni sunki. Letala so uničila v Nevi 7 čolnov. V Finskem zalivu je nemško letalstvo obstreljevalo sovražno letalsko oporišče na otoku Laransaari.
V	Egiptu so skupine nemških bojnih letal v noči na 30. julij s težkimi bombami napadle več letališč pri K a i r u. V hangerjih in skladiščih je nastalo več velikih požarov. Polni zadetki so naredili težko škodo med razpostavljenimi letali.
Od dveh letal, ki sta včeraj popoldne prileteli nad severno nemško obalno področje, ie bilo eno v letalski liitki sestreljeno. Nadaljnih 17 angleških letal je bilo sestreljenih nad Rokavom ter nad Norveško obalo. Lahka bojna letala so v morju pri Rrightonu potopila podnevi 3000 tonsko trgovsko ladjo.
Preteklo noč je letalstvo z močnimi silami ponovilo napade na vojaško važne cilje v Birming-hamu. V zgodnjih jutranjih urah so ogledna letala ugotovila obširne nožare.
Kakor je bilo že objavljeno v posebnem voj-
nem poročilu, so nemške podmornice zopet zadale težko škodo sovražnemu ladjevju: v srednjem Atlantskem morju in pred ameriško obalo so potopile iz močno zavarovane spremljave pet ladij z 41.000 tonami, 12 samostojno vozečih ladij s 73.000 tonami, 5 tovornih jadrnic in eno stražno ladjo, pred zahodno afriško obalo sedem ladij s 53.000 tonami, v vzhodnem Sredozemlju pa so poškodovale pet tovornih jadrnic s torpedi, iz spremljave pa en rušilec ter dve ladji s 17.000 tonami, v morju okoli Cipra pa en ang, rušilec.
Nemško podmorniško orožje je s temi potopitvami potopilo zopet 167.000 ton ladjevja. Sovražnik je zopet zgubil 24 trgovskih ladij, 10 tovornih jadrnic in eno stražno ladjo, poleg poškodovanih ladij in rušilcev.
Rim, 3t. julija. AS. »Popolo di Roma«, ki povzema položaj na vzhodnem bojišču, piše. da sta za vojne nastope na vzhodu trenutno značilni dvo veliki bitki. V pokrajini med Donom in Volgo blizu Stalingrada divja strahovita bitka. Na notranji strani velikega donskega kolena so sovjetske sile odrezane od zvez z vzhodom, neka nemška kolona pa je že prekoračila reko pri Kačalinu severozahodno od Stalingrada ter je s tem dosegla in prekinila železniško zvezo z Moskvo. Druga nemška kolona je prav tako prekoračila reko Don jugozahodno od Dona in obroč okoli hranilcev velikega ruskega industrijskega središča Stalincrada se je že začeel stiskati. To je prva bitka. Druga bitka zelo velikega obsega pa poteka južno od spodnjega Dona. Osne čete zmagovito napredujejo in so že dosegle reko Kuhan. Kontrola tega področja ima za posledico prekinitev vseh zvez med Kavkazom in Moskvo. Angleški in ruski vojaški dopisniki po pravici označujejo položaj na tem odseku kot »skrajno nevaren«.
► 114
Vzpostavitev diplomatskih odno-šajev med sv. Stolico in Finsko
Vatikansko mesto, 31. julija. AS. Pij XII. je
danes v slovesni avdijenci sprejel finskega ministra pri sv. Stolici Gripenberga, ki mu je izročil svoje poverilne listine. Avdienca je potekla po običajnem ceremonielu za tovrstne priložnosti. — Finski minister je prebral vdanostno spomenico sv. očetu, ki se je zanjo zahvalil in je čestital k vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov med Finsko in sv. Stolico. Papež je nato povabil finskega poslanika v svojo zasebno knjižnico, kjer se je z njim prisrčno razgovarjal. Po obisku pri sv. oče-tu je finski minister obiskal državnega tajnika kardinala Maglioneja, ki mu je nato vrnil obisk.
Neumestne Harrisove grožnje Nemčiji
Ber, 31. julija. AS. Angleški letalski maršal Harris jo grozil Nemčiji z množičnimi bombnimi napadi na njena masta. Ta divja napoved je v zvezi s prihodom ameriških letal in zlasti letalcev ter zopet nudi vzgled, kako Anglija načeloma vodi vojno s kožo drugih narodov; vendar pa se da iz vsega spoznati, da see Washington glede tega ne strinja preveč z Londonom. s-Boston Herald t na primer piše, da je takšno bombardiranje prevelika potrata letal in letalcev. Sprašuje se, kateri narod si lahko privošči tako strahotne izgube letal-
W
Nova ruska odlikovanja
V stiski je Stalin segel po tistih ljudstvu svetih imenih, ki jih je boljševizem
doslej trdovratno preziral
proti Napoleonu ter je zmagal pri Smolensku. Ale ksandra Nevskega so pred nastopom boljševizma častili kot enega največji!
Berlin, 31. julija. AS. »Lokalanzeiger« razlaga novico, prispelo iz Moskve in katera poroča, da je predsedstvo vrhovnega sovjeta SSSR ustanovilo tri nova odlikovanja. Ta odlikovanja bodo podeljena armadnim poveljnikom, ki so se izkazali v službi. Gre za vojaške rede, ki se imenujejo: »Suvarov«, »Kutuzov« in ^Aleksander Nevski«. List pripominja, da so boljševiki doslej ta imena stalno in trdovratno prezirali. Znano je, da je bil knez Su-varov velik ruski general, ki se je proslavil v bojih pri Sv. Gothardu. Njegov najtesnejši sodelavec je bil knez Kutuzov, ki je pozneje nastopil v boju
enega največjih ruskih svetnikov. Glavna ulica v Peirogradu je bila imenovana po Aleksandru Nevskem, toda za časa komunistične revolucije so to ime izbrisali. Nemški list piše, da je Stalin v nevarnem trenutku hoteč navdušiti ljudstvo za boj, segel v daljno preteklost po slavna in ljudstvu sveta imena, v tislo preteklost, s katero je holel boljševizem po rekah prelite krvi popolnoma prelomiti.
cev. List računa, da je pri vsakem sestreljenem letalu ubitih ali ujetih povprečno pet letalcev. List pravi, da pilotov ni mogoče proizvajati v stotiso-čih, kakor letala in zato je vsakodnevno bombardiranje nemških mest, katerega je napovedal maršal Harris vse kaj drugega kakor koristno.
Senzacija v angleški spodnji zbornici
Rim. 31, julija. AS. Neposredna udeležba sovjetskega veleposlanika Majskega pri debati v angleški spodnji zbornici je izzvala v Londonu velikanski vtis, kajti to je izredna senzacija v zgodovini angleškega parlamenta. Na včerajšnjem zasedanju angleške spodnje zbornice se je sovjetski poslanik Majski, kateri se je nahajal v tribuni diplomatskega zbora, dvignil in 200 navzočim poslancem v dramatičnih besedah popisoval resničen položaj, v katerem se nahaja Sovjetska Rusija. V popolni tišini je Majski poveličeval nečloveške, napore, ki jih morajo pretrpeti rdeče armade, ka-iere se zaman upirajo napredovanju nemških in zavezniških sil. Ta neposredni in protipredpisni poseg sovjetskega veleposlanika v debato angleške spodnje zbornice je izzval mučno osuplost v angleški javnosti.
Obupni poziv »Rdeče zvezde«
Stockholm, 31. julija. AS. Glasilo rdeče, armade »Rdeča zvezda« objavlja nov obupni klic: »Niti koraka nazaj, je povelje naše domovine, našega voditelja Stalina in našega komisarja za narodno obrambo. To je najvišje opozorilo pred smrtno nevarnostjo, katera nam grozi. Častniki naj vzpostavijo takšno disciplino, da ne bo možen noben umik brez točnega povelja. Častniki in politični komisarji, katerih edinice onečaščajo zastavo ter se umikajo brez povelja, ne smejo pričakovali ni-kakšne milosti domovine. Zmaga ali smrt je danes geslo rdeče armade!«
Vladna kriza v Iranu
Carigrad, 31. julija. AS. Predsednik iranske vlade Suhejli je skupno z dvema drugima ministroma odstopil.
Ljudsko štetje v Carigradu
Carigrad, 31. julija. AS: Turški tisk sporoča, da bo v kratkem novo ljudsko štetje v Carigradu. Novo štetje bo ,potrebno zaradi boljše razdelitve in krušnih kart
Nove uradne ure za javne urade
Visoki Komisar jc odločil, dn bodo ves voj. skini čas v vseh javnih uradih od 1. avgusta naprej sledeče uradne ur"1: od 8 do 12 in od 16 do 19 ob delavnikih. Ob nedeljah je ves dan prosto, razen dežurnih služb, ki so nujne za delovanje nekaterih uradov.
Komunistična grozodejstva
V	noči od 2K. na 27. julija so partizanski razbojniki v Zaplani pri Vrhniki ubili v župnišču domačega župnika gospoda Jožefa ti eo helija, starega 81 let.
V	zadnjih dneh julija so partizani mučili in pnčasi ubili župana občine Šinihel pri Norem mestu Franra Brulra, starega 53 let, očeta sedmih otrok.
Iz »zlate dobe« kranjskega čebelarstva
Leta 1792., torej vprav pred 150 leti, jc izšla v Celju slovenska knjiga o kranjskem čebelarstvu. Vsebovala je opazovanja in izkušnje, ki jih je nabral čebelar Anton Janša med svojim desetletnim delovanjem. A kot pisatelj ni bil on imenovan, ker jc bil nevešč pisanja, in rokopis je izhajal od druge roke. A delo je bilo vendarle Janševo.
To se je takole zgodilo: Nekaj let prej je tedanja cesarica Marija Terezija razmišljala o tem, da bi povzdignila v svojih deželah čebelarstvo. Takrat je bilo pa znano, da je čebelarstvo najbolje uspevalo na Kranjskem in da je ta dežela proizvajala največ medu. Cesarica je torej dala poklicati na Dunaj k sebi Janšo, ki so ji ga priporočili kot tozadevnega strokovnjaka, da bi s svojim znanjem obogatil tudi druge. Odtod je nastala tista knjiga, ki so jo Janševi sorojaki navdušeno sprejeli in se ravnali po njej. Čebelarstvo je takrat pri nas tako vzcvctelo, da se imenuje tisti čas »zlata doba« čebelarstva na Kranjskem. Povsod po deželi so se bavili s čebelarstvom in se okoriščali z Janševimi navodili in proizvodnja medu na Kranjskem je dosegla takrat svoj višek.
Toda kmalu je prišel zastoj v čebelarstvu, in sicer predvsem zaradi tedanjega gesla vlade, da je treba vse panoge proizvodnje v deželi enako pospeševati, ne glede na to, ali je pri tem kaka stroka kaj trpela na rovaš druge. Tako je na Kranjskem čebelarstvo začelo pešati, zlasti še zaradi nove ceste z Dunaja v Trieste in zaradi regulacije plovbe po Savi. Gorenjci, ki so bili dotlej najbolj pridni čebelarji, so se odtlej začeli ba-viti z rudarstvom, saj so rudo, vprav zaradi novih prometnih zvez, v Trieste prav dobro prodajali. Drugi so se bavili s suknarstvom in tkal-stvom, s slamnikarstvom in kot prevozniki ali trgovci, ki so bili s svojimi trgovskimi zvezami celo z Nizozemsko v stikih. Dolenjci so se pa takrat — bolj kot prej — bavili s poljedelstvom in živinorejo, in so tozadevno tudi imeli zveze s Triestom. Mnogi kmetje iz savskih krajev so postali tesarji čolnov in drugih vozil, ki so jih izdelovali iz smrekovega lesa in so jih prodajali na Štajersko ali Hrvaško ali pa so se sami bavili z brodarstvom.
Tako je bolj in bolj pešalo kranjsko čebelarstvo, ki je bilo že v dobi Valvazorja — torej v drugi polovici 17. stoletja — kakor Valvazor sam omenja v svoji »Slavi Vojvodine Kranjske«, bujno razvito. — Mimo tega je zaradi olajšanega uvoza vina bolj in bolj stopala v ozadje medica, ki je bila najljubša pijača Kranjcev, tako da se tudi na to čebelarstvo ni več tako razvijalo. Prej, ko so morali vino še tovoriti iz Fiumeja na Kranjsko s tovorno živino, so proizvajali Kranjci toliko medice, da je kranjski med komaj zadoščal za lastne potrebe dežele. Takrat je bilo pri nas
brez števila točilnic za medico. Poleg proizvodnje medice je bilo pa tudi voska pri nas veliko treba ,saj so zaradi velikega števila praznikov in cerkev in božjih potov potrebovali izredno veliko
sveč.
Ker je čebelarstvo začelo propadali, so se cene za med in njegove proizvode tako znižale, da se čebelarstvo ni več izplačalo. To nazadovanje je bilo tem hujše, ko je postala v Napoleonovih časih Kranjska del Ilirije in je bila pod francosko nadoblastjo. Francoska vlada je tako pospeševala razkosavanje zemljišč, da je bilo na Kranjskem mnogo kmetov, ki so imeli navzlic mnogoštevilni družini le po oral zemlje. BiH so tako revni, da se niso mogli baviti s čebelarstvom; saj niso mogli utrpeti denarne škode, ki je nastala, kadar se med ni obnese! — Mnogo Kranjcev je ob času Napoleona opustilo čebelarstvo in sc lotilo bolj donosnih poslov — tudi tihotapstva. Po padcu Napoleonovega vladanja se
pa ti kmetje niso več vrnili k svojim prejšnjim poslom. Večidel so se lotili kupčevanja in so povsem zanemarjali poljedelstvo.
Ker so se odprli razni novi dobičkarski viri, ni bilo čebelarstvo nič več tako pomembno in je dajalo le postranski zaslužek. Vendar je ostalo čebelarstvo tudi po vsem tem, kar je sledilo zlati dobi«, še zmeraj na pr»cejšnji višini in je glede na svoj pomen presegalo čebelarstvo drugih sosednjih dežel. Poglavitni sedeži čebelarstva so bili v ljubljanski okolici, dalje od Kranja do koroške meje in pa okrog Moravč in Kolovrata.
Kar v pregovor je prešla nežnost, s katero so Slovenci že od nekdaj ravnali s čebelami. Nekdo je v prvi polovici prejšnjega stoletja poročal p tem: »Kadar kranjski kmet govori o svojih čebelah, tedaj jih zmeraj naziva .čebelica'. Če hoče označiti smrt kake čebele, tedaj se skrbno izogiba besede .crkniti', s čimer označi smrt kake živali, in pravi namesto tega: .Človek in čebelica umrjeta.' Avgusta meseca leta 1838. sem videl kmeta iz okolice Kranja, ki je poganjal voz s četvernimi volmi navkreber po poti. Ker voli niso mogli hitro speljati voza, obloženega s snop-jem, je kmet strahovito klel in neusmiljeno pretepal uboge živali, dokler ni po najhujših naporih dospel voz na vrh klanca, je uzrl kmet v mlaki čebelo, ki je kobacala po vodi in se ni mogla rešiti. Tedaj je kmet takoj pobral .čebelico' in jo, nežno ljubkujoč, položil na ograjo.«
Z isto ljubeznijo je slovenski kmet v vseh časih skrbel za lepo zunanje lice svojega čebelnjaka. Na sprednji strani so bile zmeraj pisane podobe, včasih tudi pregovori in celo v slovenščino prevedeni stihi Vergilove »Georgike«, te visoke pesmi podeželskega življenja. Značilno je tudi, da v slovenščini pomeni beseda »panj« del čebelnjaka in je to tudi ime drevesnega štora. To se pravi, da so naši kmetje pred več stoletji imeli čebele v izdolbenih drevesnih deblih. O.
Gospodarstvo
Narodni dohodek jugovzhodnih držav
Jugovzhodna Evropa je v glavnem poljedelska in je zato vse življenje, prav tako pa tudi gospodarstvo izrazito podrejeno načinom, ki so posledica izrazitega poljedelstva. To se kaže tudi pri narodnem dohodku, ki je v poljedelskih drŽavah manjši kakor v industrijskih državah.
Po podatkih madžarskega (inančnega ministrstva dosega madžarski narodni dohodek letno 7.5 milijard pengov, približno 37 milijard lir. Pri 15 milijonih prebivalstva odpade na vsakega prebivalca od tega dohodka 500 pengov, torej približno 2500 lir na leto. Leta 1929 je dosegal narodni dohodek v Madžarski, ki je bila tedaj v mejah trianonske pogodbe in je imela le 8.9 milijona prebivalcev, okrog 4.6 milijard pengov. Tudi tedaj je znašal delež iz narodnega dohodka na osebo na leto okrog 500 pengov, torej približno prav toliko kakor pred vojno, pri čemer moramo upoštevati, da sc je spremenila kupna moč denarja zaradi razmer.
V	Romuniji sc je kljub vojni narodni dohodek na prebivalca obdržal in je višji kakor v drugih državah jugovzhodne Evrope. Po zadnjih uradnih podatkih cenijo narodni dohodek v Romuniji približno na 15 milij. prebivalcev na 250 milijard le-jev, kar odgovarja 35 milijardam lir. Na prebivalca odpade letno znesek, ki odgov. 240 liram.
V	Bolgariji cenijo narodni dohodek, upoštevaje povečano ozemlje, na približno 75 milijard
---1
Razbiti angleški tanki na fronfi pri El Alam-inu v Egiptu
levov, kar odgovarja približno 15 milijardam lir. Bolgarija ima sedaj okrog 8 milij. prebivalcev, tako da na vsakega odpade letno povprečno 1875 lir narodnega dohodka.
Neiavisna država Hrvatska ima več naravnih bogastev kakor stara Srbija. Zato znese povprečni nrodni dohodek na prebivalca v NDH okrog 5000 kun, to je 1600 lir pri približno 6 milijonih prebivalcev.
V	Grčiji se trenotno ne da določiti sedanje stanje narodnega dohodka. Na območju prejšnje Grčije je znašal narodni dohodek 120 milijard drahem, to je okrog 12.5 milijard lir. Pri skupnem številu 7 milij. prebivalstva je odpadlo na prebivalca letno približno 1700 lir.
V	Slovaški dosega letni narodni dohodek 12 milijard kron, torej približno 6 milijard lir, kar znese približno. 2400 lir na prebivalca.
V	primeri z jugovzhodnimi državami, ki imajo razmeroma nizek narodni dohodek, je na primer Nemčija daleko na boljšem. Tod odpade od narodnega dohodka na prebivalca približno 8000 lir na leto. Nemčija, ki je močno zainteresirana na ureditvi jugovzhodnega prostora, pričakuje, da se bo tudi v jugovzhodni Evropi z uvedbo novega reda mogel dvigniti življenjski standard na 50% višino nemškega, kar bi pomenilo skoraj podvojitev dosedanjega narodnega dohodka v vseh jugovzhodnih državah. Glede na velika naravna bogastva, ki jih imajo vse te države, je to upanje upravičeno, saj dosedanji nizki narodni dohodek ni posledica pomanjkanja naravnih virov, pač pa le malenkostneg izkoriščanja naravnih bogastev, neprimernega delovnega reda in nezadostne cene dela.
Zadružništvo na Štajerskem. V drugi polovici junija jc imela osrednja hranilnica raifiajznovk v Gradcu občni zbor. Ta osrednja hranilnica je matica vseh štajerskih poljedelskih zadrug. Iz poslovnega poročila je bilo razvidno, da se je v minulem poslovnem letu nadaljevala začeta obnova poljedelstva na Spodnjem Štajerskem. Doslej je bilo ustanovljenih 82 novih raiffajznovk, ki zadoščajo Spodnji Štajerski in potrebam prebivalstva, ki tako lahko varčuje in dobiva posojila. Mreža hranilnic in posojilnic bo še razšir jena z novimi hranilnicami in posojilnicami v kr škem in trboveljskem okrožju. Spodnještajerske hranilnice, ki lani niso dajale mnogo posojil, pač
Ba so nasprotno sprejele znatne nove vloge. — obroimetje spodnještajerskih raiffajznovk znaša pri osrednji hranilnici v Gradcu sedaj okrog tri in pol milijona mark. V celotnem štajerskem zadružništvu pod vodstvom osrednje hranilnice v Gradcu je značilno, da so v zadnjem poslovnem letu narasle vloge za 81%, in sicer od 20.9 mili jona na 37.8 milijona mark.
Povišana prevozna tarifa za premog po Do navi. Tarifna komisija v Regensburgu je odločila da se tovornine za premog in koks, ki ga dova
žajo vlačilci po Donavi v nekdanja jugoslovanska pristanišča: Apatin, Osijek, Vukovar, Petrovara-din, Zemun, Belgrad, Pančevo, Smederevo, Novi Bečej, Dolnji Milanovac, Prahovo in Petrovgrad — poviša za 25%,
Jagode — važna izvozna postavka Bolgarije. Letošnji pridelek jagod v Bolgariji je spravljen. Izvoz svežih jagod je bil zaradi težav s prevozom letos sila malenkosten, zato pa bodo izvažali jagode, kakor tudi drugo sadje zmrznjeno največ po Donavi. Jagode so postale v Bolgariji šele v zadnjih letih pomembno izvozno blago. Leta 1930. je imela površina z jagodami zasajeniih nasadov komaj 109 hektarjev, medtem ko je imela Bolgarija 1940 že 70.000 hektarjev jagodnih nasadov. V istem času je narasel izvoz jagod od 475.000 na 35 milijonov kilogramov. Zadnja leta je Bolgarija izvažala največ sveže jagode, sedaj pa pride v po-štev izvoz jagodne mezge. Ta hitro narašča in je znašal leta 1937. 2800 ton, leta 1939. že 15.727 ton in je vrgel leta 1937. 35 milijonov levov, leta 1939. 3a 139 milijonov levov. Tudi država se trudi, da ji' povečala izvoz jagod in zato budno pazi, da bi se zboljšala kakovost pridelka in način odprave. Ne glede na to so bolgarske jagode na dobrem glasu, imajo 11.14% trdih snovi, dalje 6.11% sladkorja, kisline pa le 0.91%, kar ie manj kakor >ri jagodah drugod. Ker se dajo prevažati jagode e v vagonih hladilnikih, se prihrani mnogo na času, če se jagode vlagajo v že ohlajene vagone. Zato sedaj grade v dolini reke Marice 10 hladilnic za jagode Pridelovanje jagod na debelo je za Bolgarijo velikega pomena, ker zaposluje veliko število poljedelskega prebivalstva. Dohodki pa «o tolikšni, da tudi mali posestniki lahko shajajo, saj vržejo jagode povprečno 8600 levov na hektar.
Francosko-ipanska trgovinska pogajanja. Fran-
cosko-španska komisija je zasedala več tednov v Madridu in sklenila dogovor za medsebojno izmenjavo blaga za drugo polovico letošnjega leta. Francija bo v Španijo pošiljala največ farmacevtske izdelke, Španija pa bo zalagala Francijo z limonami in pomarančami.
Znane avtomobilske tovarne Peugeot eo zaključile poslovno leto 1941 z 22 milijoni frankov dobička, v nasprotju s 25 in pol milijona fr.-nkov v prejšnjem letu. Bilančna vsota za leto 1941. je dosegla 922 milijonov frankov.
Pomanjkanje bencina v Južni Ameriki. Zaradi pomanjkanja bencina je čilska vlada naročila izdelavo 1200 generatorjev na plin. S temi naj bi se opremili čilski avtobusi in tovorni avtomobili, ki bi potem lahko vozili s plinom iz oglja. Poročajo tudi, da je Adan Cardenas izumil napravo, ki se dft namestili na vseh avtomobilih in se z^njo da doseči trikrat manjša poraba bencina pri vožnji.
Knez d'Assia padel na ruskem bojišču
Berlin, 81. julija. AS. Na ruskem bojišču je padel knez Viljem d'Assia. poprej častnik pri nemških SS-oddelkih, zdaj pa že leto dni stotnik v nekem pehotnem polku. Knez Viljem d'Assia je bil poročen s kneginio Marijano Prusko.
Sovjetski padalci prijeti na Madžarskem
Budimpešta, 31. jul. AS. Kakor pravi modžar. uradno poročilo, so se v prvih včerajšnjih urah blizu vasi Abda ob važni železniški progi Hegye-szhalom—Sopronj spustili trije padalci. Orožniki, ki so jih opozorili kmetje, so takoj prijeli te padalce. Ugotovili so, da gre za sovjetske vojake, ki so imeli nalogo spustiti v zrak mostove in železniške proge. Ker so bili takoj prijeti, je bilo mogoče preprečiti izvedbo zločinskih načrtov. Razen tega so po različnih krajih videli balone, ki so jih letala očitno vrgla zaradi zažiganja. Nekaj teh balonov je prišlo na tla. ne da bi povzročili škodo, ker je to preprečil takojšnji poseg gasilcev.
Nosečim ženam bo mestni preskrbovalni urad začel običajni mesečni dodatek nakazovati šele v torek, 11. avgusta, ker bo začetek meseca velik naval drugih strank. Zato naj noseče žene v lastnem interesu pridejo po dodatek šele v torek dne 11. t. m. in naslednje dni.
Močne konteninaste rjuhe so včerajšnji petek zjutraj pogrešili v nekem ljubljanskem socialnem zavodu. Ne kupujte torej rjuh od raznih neznank in neznancev, prosimo pa, naj vsakdo, ki mu bo ponujena kaka rjuha, natanko pogleda, če je na eni strani na novo zarobljena. Tu je namreč gotovo odrezano znamenje s skrajšanim imenom zavoda in s številkami nadstropja, oddelka in sobe. Pridržite ponudnika z rjuho in takoj pokličite stražnika. Vsak sum naznanite policiji ali pa mestni občini. Svarimo pred nakupom in prosimo za podporo pri zasledovanju, ker s tem storite dobro delo v korist manj premožnim slojem.
Dva ključa sta bila v petek dopoldne najdena na trgu. Dobita se v upravi »Slovenca«.
Kronika diplomatskih zgodb in spleik:
DUNAJSKI KONGRES
Ako bi bila Marija Lujiza poslušala glas svoje vesti o pravem času, kakor pravi Saint-Amand, in ako bi se bila ravnala po velikodušnih nasvetih ruskega carja, bi se bila njena usoda in usod nje-neg moža in sinčkova zasukala v popolnoma drugačno smer. V tem primeru bi Borboni ne bili nikoli zasedli prestola. Tudi bi bila Marija Lujiza kol francoska cesarica ugodno vplivala na moč in vpliv avstrijskega cesarstva v Evropi, kakor to omenja de Gentz v svojih zapiskih.
V Schonhrunnu so dokončno pometli z bonapartisti: vsi Francozi so odšli z dvora; tudi revmatični in godrnjavi Bousset je zapustil Dunaj.
Grofica Montesquiou se je, jokajoč in tarnajoč, poslovila od svojega gojenca, ki ga je tako zelo ljubila. Tudi mali princ se je težko ločil od dobre gospe. Odlok, da mora gospa odpotovati v Francijo, so preklicali. Grofica je ostala na Dunaju: družina nekega dvorskega komornika jo je vzela pod svojo streho. Veliko nevšečnosti pa je moral prestati njen sin, grof Anatol Montesquiou, ki so ga obdolžili, da je bil udeležen pri zaroti, ki je imela namen, odpeljati rimskega kralja na Francosko. Mogoče, da je bila sumnja upravičena, saj bi bile osebe, ki so bile vdane Napoleonu in so oboževale Orliča, kaj takega naposled res lahko storile. Vendar se je pozneje izkazalo, da se je pojavila vest o zaroti v glavah oseb, ki so hotele najti vzrok, da bi na lep način iztrgale malega princa iz njegove okolice in da bi čim prej odstranili zadnje troske njegovega rojstva.
Zadeva gospe Montesquiou se je zavlačevala na vse prelege. Pre teklo je skoraj tri mesece, Rreden sta mati in sin dobila, po posre dovanju Tallejranda, dovoljenje za potovanje v svojo domovino.
Bližala se je velika noč. Marija Lujiza, ki je vedno zelo vestno opravljala svoje verske dolžnosti, je na praznik prisosotvovala sveti maši v Sclionbrunnu. — Njeni odnošaji do grofa Neipperga so postajali tembolj prisrčni, čimbolj se je bližala nevarnost.
Zelo se ji je mudilo pospešiti zadevo glede vladavine Parmske, kar bi jo bilo obvarovalo pred neprestanimi vabili — naj se vrne k svojemu soprogu. Neipperg je glede te zadeve neprestano priganjal Metternicha. Toda zavezniki so bili preveč zaposleni z Napoleonom, .ki se je bil že od 20. marca trdno zasidral v Tuillerijah; pripravljali so se, da bi i močno vojsko pregnali Napoleonove sorodnike z njihovih postojank.
Napoleon pa je s čisto drugimi čustvi pozival svojo soprogo, naj se vrne s svojim sinčkom v Pariz, saj je bil že leto dni ločen od njiju.
Pisal je ganljivo pismo cesarju Francu, svojemu tastu. Pismo je izročil nekemu avstrijskemu komorniku, ki se je mudil v Parizu.
V	tem pismu je Napoleon zagotavljal svojemu tastu iskrenost svojih prijateljskih namenov. Nič drugega ni zahteval kakor to, da si utrdi prestol, ki mu ga je ljubezen njegovega ljudstva ohranila in obnovila — da ga bo odstopil nekega dne, utrjenega na — nepo-rušljivih temeljih, svojemu sinu, za katerega njegov dobri tast skrbi tako po očetovsko.
Pismo so v Linzu prestregli. Udeležencem dunajskega kongresa je služilo to pismo v veliko zabavo. Odgovora ua to pismo Napoleon seveda ni prejel — ne prej ne slej.
Tudi Marija Lujiza je prejela istočasno pismo od svojega soproga. Meneval, ki to pismo omenja, ni zapisal, kaj je pismo vsebovalo. Na Dunaju je kar mrgolelo Napoleonovih pooblaščencev, zato je prav lahko mogoče, da je kakšno pismo vendar le ušlo čuječemu očesu policije in dospelo neokrnjeno v roke Marije Lujize.
V	nekem pismu je pisal Napoleon Mariji Lujizi sledeče:
»Moja dobra Lujiza, zopet sem gospodar Francije. Ljudstvo in
vojaštvo je navdušeno. Tako imenovani kralj se ie podal v Anglijo. Pričakujem te meseca aprila s sinčkom vred. Zbogom, moja prijateljica!«	ID
Pa to niso bile edine poslanice in pisma, ki so prihajala iz Pa-
riza na Dunaj. Caulaincourt je pisal Mčnevalu in ga spodbujal, naj pripravi cesarico do tega, da pride v Pariz. Vojvoda iz Vicenze, ki je na skrivaj prišel na Dunaj, je pisal gosp6 Montesquieu: »Cesar je bil ves blažen, ko mu je Isabey izročil sliko prestolonaslednika, ki jo je naslikal. Vrnite se čimprej! Odpravite se čimprej na pot s cesarico in z dragim dečkom, ki je v cesaričini in Vaši oskrbi, ki ga vsi tako zelo ljubimo. Cesar se ni počutil še nikoli tako dobro, kakor sedaj. Z veliko nežnostjo govori o vsem, kar mu je ljubo in drago. Ne moremo si misliti, da bi visoki tast nemudoma ne maral vrniti možu žene in očetu sina.«
Toda »visoki tast« je bil drugačnega mnenja. V Parizu so dobro vedeli, da Franc I., ki je pod vplivom Metternicha in zaveznikov, ne bo ničesar ukrenil.
Napoleon je poskušal doseči svoj namen tudi po uradni poti Caulaincourt je pisal Metternichu in mu zagotavljal, da ima Napoleon gledd miru najlepše predloge. Okrožnica, ki se je nanašala na mirovne pogoje, je bila poslana istočasno tudi vsem zunanjim diplomatskim zastopstvom.
Toda vsi ti napori so bili brez haska. Niti pismo vojvode iz Vicenze, ki ga je poslal zastopniku ruske vlade v Parizu, gospodu Boutiakinu, ni imelo uspeha. Vojvoda je v tem pismu poročal o skrivnem dogovoru med Avstrijo, Prusko in Anglijo (čigar besedilo so našli med papirji ministra Jaucourta, ki je pobegnil), ni zaseglo. Kajti že 25. marca so velesile podpisale sporazum za novo zvezo. Vojne čete so bile pripravljene. Wellington je zapustil Dunaj, da bi zbral čete na Nizozemskem; tudi Rusi so se pripravljali. Vse države, ki so bile združene proti Napoleonu, so zbirale čete za pohod lia Pariz.
Tudi Neipperg se je moral pripraviti za odhod. Murat je nenadoma zapustil Napoli, da se postavi na čelo armadi petdeset tisoč mož, ki je bila pripravljena na boj proti Avstriji in v pomoč Napoleonu. Zaradi teh dogodkov je bilo nenadoma prekinjeno počasno delovanje dunajskega kongresa.
Neipperg je dobil nalog, da se odpravi v Italijo na boj proti kralju Joahimu.	(Dalje.),
Znamenitosti novomeške kapiteljske cerkve
Kapiteljsko poslopje so si kanoniki začeli zidati i. 1407. Meščani so jim radevolje odstopili nekoliko mestnega zemljišča, stavili so le pogoj, da mora ostati med kapiteljskimi poslopji in ined mestnim obzidjem toliko prostora, da ne bo oviral mestne obrambe. Pri gradnji pa so gospodje na ta pogoj pozabili in je zato med njimi in mestnim sodnikom nastal hud in dolgotrajen spor, ki ga je rešil nadvojvoda Šele 1. 1558 v grilog meščanom. Prva leta novomeškega kapitlja so bila trda. Na tedanjih avstrijskih mejah je grozila turška nevarnost, ki je kralja Ferdinanda spravljala v največje denarne zadrege. Iz njih si je pomagal na ta način, da je izjavil, da so vse cerkvene ustanovo in samostani že od nekdaj cesarska lastnina hi da jo sme zato uporabljati brez papeževega dovoljenja po svoji volji. Kapitelj je dobil cesarsko povelje, da mora vpričo stanovskih komisarjev popisati vse svoje dragocenosti in gotovino, da se tako ugotovi, koliko ima imetja. Kapitelj v naslednjih letih moral za obrambo pred Turki žrtvovati velike vsote, kar ga je gospodarsko malone docela uničilo. K vsem tem nesrečam je prišla še ona 1. 1567, ko je 1. marca z mestom vred pogorela kapiteljska cerkev in proštija. Celo stoletje so nato kanoniki imeli mnogo truda, da so oboje znova zgradili in obema stavbama dali obliko, kakršno imata še danes.
Na mestu, kjer stoji danes kapiteljska cerkev, je stala cerkev sv. Miklavža že pred ustanovitvijo kapitlja. Bila je podružnica mirnopeške fare. Kdaj je bila sezidana, pa ni ugotovljeno. Gotovo je zrasla ob ustanovitvi mesta, verjetno pa že prej. Oblike in velikosti, kakršno ima danes, seveda še ni imela. Ostanki te prvotne cerkve so zunanji zidovi današnje ladje. Kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno v 2. desetletju 15. stoletja, je mestno blagostanje že toliko zraslo, da so meščani mogli pričeti z zidanjem nove cerkve, od katere so najprej podrli stari prezbiterij in na njegovem mestu zgradili novega, današnjega, katerega pač najzanimivejši del je izredno iepa kripta, ker gotski slog, v katerem je zidan prezbiterij, v tem času kripti ni ustvarjal. Prezbiterij jo bil dograjen vsaj 1. 1429. Tega leta je bil namreč posvečen. Današnja cerkev kaže vse znake nedodelanosti, iz česar sklepajo strokovnjaki, da so Novomeščani z zidanjem cerkve hoteli nadaljevati, kar pa so jim preprečile neugodne razmere in razne nesreče, ki so prihajale nad mesto, v katerem je blagostanje od dne do dne bolj padalo. Zato so novi prezbiterij le za silo povezali s staro ladjo, kar je cerkvi dalo značilno prelomljeno obliko, ker so pač novemu prezbiteriju dali nekoliko drugačno smer, kakor jo je imela stara ladja. Taka je cerkev bila ob ustanovitvi novomeškega kapitlia in taka je po svoji zunanji obliki v glavnem tudi že danes. Notranjščina se je do danes seveda močno spremenila. zlasti po velikem požaru 1. 1580. Rekli smo že, da spada prezbiterij po svoji monumentalnosti in pristnosti materiala med največje umetnostne spomenike Dolenjske. Prav tako in še bolj pa je kapiteljska cerkev dragocena po svojem notranjem bogastvu. Glavni oltar kapiteljske cerkve
Zgodnja košnja otave
Ponekod v višjih legah, po hribih, kosijo Šele zdaj prvo travo za seno, kar je kolikor toliko razumljivo, dasi bi bilo tudi za hribovite kraje priporočljivo, da bi kosili vsaj v začetku julija, če ne že prej. Drugod, v nižini, pa že bujno raste druga trava, ki bo kmalu zrela za otavo. Kraji v Ljubljanski pokrajini so vsi takega značaja, da treh košenj na leto ne dovoljujejo, pač pa so v tako srečnem položaju nekatera polja na Štajerskem in v Prekmurju, kjer za otavo poznajo še drugo otavo, tako zvani »otavič«č
Na boljših travnikih bo trava zrela za košnjo žo v začetku meseca avgusta. S košnjo otave ni treba preveč odlašati, zakaj čim višja bo, tem slabša bo. Sploh je s travo tako, da če jo večkrat in bolj pogosto kosimp, tem bolj se ruševje utrjuje.
Otava zdaj zelo lepo kaže in bo dala izvrstno krme, seveda, ako koscev ne prehiti prezgodnje deževje, kar bi močno oviralo pri košnji in pri sušenju. Še bolj, kakor prvo seno, je namreč za vlago občutljiva otava.
Ako kmalu pokosimo otavo, potem moremo spustiti na zgodnjo jesensko pašo tudi prej živino. Pri tem spet prihranimo mnogo suhe krme, ki nam bo pozimi in spomladi zelo prav prišla. Pri jesenski paši krave prav dobro molzejo ter si tudi naberejo dovolj moči za prezimilev v hlevih. Čim dlje imamo v jeseni živino na paši, tem bolj je odporna.
Zdaj kmetje kose tudi drugo deteljo. Letos so kmetje zasejali mnogo več detelje kakor druga leta, to pa že zaradi tega, ker je detelja izvrstna in skorai enakovredno nadomestilo za pičo pre-šičem. Detelja letos izredno dobro kaže. Seme druge detelje je tudi edino primerno in najbolj pravšno za setev.	, ' ( = 1 „.. .,
namreč hrani neeprecenljivo vrednost, podobo sv. Miklavža, delo velikega italijanskega mojstra Tin-toretta, ki jo je kapiteljski cerkvi pred 400 leti pridobil eden najznamenitejših novomeških pro-Štov, Poljrdorus de Montagana, ki je bil poprej generalni vikar oglejskega patriarha za Štajersko, Koroško in Kranjsko, pozneje pa kot novomeški prošt tudi še arhidijakon za štajersko. V naslednjem stoletju je kapiteljska cerkev pod proštom Jurijem Francem de Marottijem dobila še 10 dra-
gocenih slik slikarja Mentzingerja, ki so poleg Tintorettovega sv. Miklavža največji umetniški zaklad kapiteljske cerkve,
Taka je zgodovina kapitlja in kapiteljske cerkve v trenutku, ko se približuje 450 letnica novomeškega kapitlja in 400 letnica Tintorettove slike. Obe ti obletnici bomo obhajali prihodnje leto. Rog daj, da bi se do proslave te obletnicee uresničili načrti sedanjega prošta g. Karla Čerina. da bi namreč na prezbiteriju bila izvršena vsaj najpotrebnejša osuševalna in restavracijska dela, slika sv. Miklavža pa v novem glavnem oltarju dobila prikladnejše okolje.
Štirideset let razvoja ljubljanske cestne železnice
Ljubljana, julija.
Zadnjič smo omenjali potrebo vzgoje ljubljanskega občinstva, ki se vozi po cestni železnici ter navajali, da je dandanes na cestno železnico velik naval in da proda cestna železnica vsak dan povprečno okoli 15.000 voznih listkov, ne vštevši onih potnikov, ki imajo stalne mesečne, režijske in podobne karte. Vedno pa ni bilo tako, da bi bil ljubljanski tramvaj deležen tako velike pozornosti ljubljanskega občinstva in tudi ne. da bi bil tramvajski promet tako deloval, kakor sedaj. V resnici so sem in tja še kakšne pritožbe, toda to ni tako hudo, saj če kdo zamudi recimo zvezo, ima še vedno kakih sedem minut časa, da dobi naslednji voz. Tudi omrežje tramvaja je dandanes takšno, da tramvaj res služi skoraj vsem okrajem ter je res poceni in pripravno prometno sredstvo, kar je za naše mesto posebno važno.
Nad štirideset let razvoja beleži ljubljanski tramvaj, svoje štiridesetletnice pa ni mogel lepše praznovati, kakor s tem, da so vendar nehale pritožbe o izgubah, ki jih cestna železnica dela mestni občini. V resnici je mestna občina za svoj tramvaj teh štirideset let mnogo žrtvovala, ne glede samo na gmotne neposredne stroške, temveč tudi na stroške, ki jih je imela zaradi tramvaja z vzdrževanjem mostov, cestišč itd.
Po potresu 1. 1895. je prvotno zgledalo, da si Ljubljana dolgo ne bo opomogla. Toda bilo je nasprotno. Na vseh koncih in krajih se je pričelo živahno delo in živahno stavbno gibanje. K sreči je imela ljubljanska občina tedaj pametnega župana, ki je ta razvoj pospeševal. Pokojni župan Ivan Hribar je pričel misliti tudi na to, kako bi Ljubljana dobila cestno železnico.
Težave so bile v tem, ker ljuhljanske ceste niso bile tlakovane, temveč le makadamizirane. V tem je bil tudi vzrok, da so prvi tramvajski vozovi precej tresli občinstvo, ki je od tedaj rado godrnjalo čez tramvaj.
Novo tramvajsko progo v Ljubljani je pred štiridesetimi leti gradila herlinska tvrdka Siemens & Schuckert, s katero je mestna občina sklenila pogodbo o razdelitvi pravic v Maloželezniški družbi, kjer je dobila ta tvrdka dve tretjini deležev, mestna občina pa eno, po preteku 30 let pa preidejo vse pravice v roke mestne občine. Tako jo res ostalo 30 let.
Prvi tramvajski vozovi niso bili novi. temveč so bili kupljeni v Celovcu, kjer so naročili bolj moderne, starejše pa so dali Ljubljani. Najstarejša proga je tekla med dvema kolodvoroma: glavnim
in dolenjskim. Pri magistratu so je odcepila proga, ki je tekla do železniškega prelaza na Zaloški cesti. Obe progi sta v bistvu ostali isli kot danes, le da sta bili pred leti modernizirani. Sedaj imamo okrožno progo mimo kolodvora, magistrata in pa sv. Petra cerkve ter podaljšek v Moste. Ta proga je dvotirna. Prej je imela proga izogibališča pred kavarno Evropo, v Stritarjevi ulici, na Poljanski cesti in pred bolnišnico, dolenjska proga pa pri Sv. Jakobu in na Karlovški cesti. Edina proga, ki je bila pozneje opuščena, je bila tista, ki je vodila od Dolenjske mitnice nizdol do Dolenjskega kolodvora, ker je bila res odveč.
Ko je pred 10 leti prevzela vso maloželezniško družbo mestna občina sama, je pričela graditi dve novi progi, in sicer ono na Vič in pa v št. Vid. S tem je bil ves severni in zahodni del Ljubljane že priključen na tramvaj, če izvzamemo Bežigrad.
Krožna proga je bila zgrajena kmalu za tema dvema progama. Zgrajena jo bila predvsem proga po sedanji Cesti soške divizije in po Jegličevi cesti do cerkve sv. Petra. Za te nove proge je dala mestra občina napraviti v tovarni vagonov na Bro-du na sedanjem Hrvatskem lepe tramvajske vozove, ki so še danes ponos Maloželezniške družbe.
Prav tedaj pa ie bil opuščen tramvaj v Ahbaz-ziji pri Fiumeju. Ahbazzijska občina je preostale tramvajske vozove, ki so vozili do sosednje Lau-rane, ponudila poceni mestni občini v nakup. — Mestna občina je to priliko pograbila in te tramvaje res naročila. V novi remizi na Celovški cesti, ki je bila pri splošni obnovitvi proge tudi zgrajena hkrati z moderno delavnico, je dala te tramvajske vozove popraviti in jih dala v promel. še sedaj se vozimo z njimi in smo kar zadovoljni. Moderna delavnica v Zgornji šiški pa se je tedaj tako izkazala, da vsa dela, tudi večja ki so potrebna pri tramvaju, izvršuje doma, kar pomenja za Ljubljano velik napredek. Pa tudi po 1. 1935., ko so prevzeli mestno občino novi možje, se delo pri Širjenju tramvajske proge ni ustavilo. Predvsem se je uresničila stara želja Ljubljančanov: do-hili so tramvajsko progo do pokopališča pri Svetem Križu, enotirno sicer, toda z znano pentljo na koncu. Posebno ob prazniku Vseh svetnikov je ta proga naravnost oblegana. Ta proga tudi seče železniško progo pod viaduktom, s Čimer je dobil hkrati Bežigrad zelo pripravno tramvajsko zvezo, vsaj njega vzhodni del. Dalje je bilo ustreženo želji prebivalcev dolenjskega okraja, zakaj tramvaj je bil podaljšan do Rakovnika, enako želji Mo-ščanov, ker je bil tramvaj podaljšan do karmeli-Čanske cerkve.
čim več zelenjave, če hočemo biti zdravi
Pred nekaj leti so si zdravniki na vse načine prizadevali, da bi dokazali in pripravili ljudi, zlasti meščane, da bi uživali čim več zelenjave. Vendar je uspeh skoraj vedno izostal, kajti ljudje so smatrali povrtnino za manj vredno hrano in so se ji, če je bilo le mogoče, izognili. Zdaj ni potreba nobenega zdravnika, ki bi veleval in na-glaševal vrednost zelenjave, vsi se je poslužujemo v veliki meri in dal Bog, da bi je ne zmanjkalo.
Rastlinska hrana, ki je našemu zdravju tako neobhodno potrebna, pa vsebuje le prav malo maščobe in tudi na beljakovinah, razen plodov stoe-nic, ni bogata. Zato pa najdemo v njej mnogo hranilnih soli in vitaminov, o katerih se hočemo poliliže seznaniti.
Anorganične ali hranilne soli so našemu telesu nujno potrebne in ako bi jih telesu sproti ne dovajali v zadostni in pravilni meri, bi nam ostala hrana bolj malo koristila. Dr. Lahmann piše v svoji knjigi, da se evrop. narodi le preveč hranijo z jedrni, ki ne vsebujejo dovolj hranilnih soli in je tudi zmes hranilnih snovi popolnoma napačno sestavljena. S korenjem, solato, zelenjavo in raznim sadjem bi sicer to lahko uravnovesili, a dejstvo je, da večina ljudi tega ne dela, ali pa samo sem in tja in zato so nepravilno in nenormalno hranjeni. Njih telesa nimajo normalne kemične sestavine, ker je kri, ki se tvori iz nepravilne hrane manjvredna, nepravilno sestavljena in v razkroju (disemična).
Hranilnih soli pa nimajo vse zelenjadne rast-
line v enaki meri, marveč imajo nekatere več enih, druge več drugih. Tako na primer ima čebula, olirovt, kopriva, drobljanc, korenje, regrat in zelje mnogo apna; železo vsebujejo v večji množini špinača, glavnala solata, beluš, kolerabica in čebula; natrona ima mnogo špinača, redkvica, korenje, špargelj itd.
Pri dietni hrani se moramo vedno ravnati po tem, da damo bolniku največ one hrane, ki vsebuje snovi, ki so za njegovo zdravljenje najbolj merodajne.
Poleg apna, železovega oksida, kalija in natrona vsebuje zelenjava še žveplo, ki se nahaja v rastlinah kot spojina — žveplenokisla sol in služi našemu telesu v glavnem kot protiutež fosforja, da prehitro ne zgori; fosfor, ki je neobhodno potreben, dobimo največ v možganskem tkivu in živcih; kremenčevo kislino, magnezijo in klor.
Povrtnina pa vsebuje tudi zelo mnogo vitaminov, ki nam sicer ne služijo za hrano, so pa našemu organizmu nenadomestljivi in si brez njih pravega zdravja in življenja ne moremo misliti. Do danes je bilo odkritih že več vitaminov, ki jih zaznamujemo od A—E.
Najbolj poznan je vitamin C, ki je protiskor-butičen in ga največ dobimo v limonah, jabolčnih olupkih in korenasti povrtnini. Tudi zelje, ohrovt, krompir vsebujejo nekoliko vitamina C. S kuhanjem in predolgim ležanjem sadja in zelenjave v zimski shrambi se ta vitamin uniči Prav tako se vitamin C porazgubi v kalečem krompirju.
Cerkev in mučeništvo
V vseh pomembnejših dobah je bilo vprašanje mučeništva vedno pereče, NI dvoma, da ga mnogi pojmujejo na zelo napačen in celo škodljiv način. Po njihovem bi se morala kar vsa družba vernikov pustiti žrtvovati, češ, krščanstvo mora imeti mučenike, ali pa ni krščanstvo. Toda tukaj je mnogo nesporazuraljenja in zmotnosti. O tem vprašanju razpravlja »Osservatore Romano* z dne 17. julija ter pUe sledeče:
»V vseh dobah so se našli vneti ln nestrpni duhovi, ki so v težkih, nedoumljivih io trpljenja polnih prilikah mrmrali, rekoč: »Mučeništvo je boljše. Čemu čakamo ter odkrito ne napovemo borbe in tvegamo mučeništva?« Navajali so Ter-tulijanov izrek: kri mučencev je seme kristjanov, ter ponavljali, da so preganjanja potrebna zato, da se Cerkev okrepi in poživi. Napram takim nestrpnežem rečemo lahko samo to: prisvajajo si sodbo, ki pripada Bogu.
Res je, da Bog včasih dopusti preganjanje in mučeništvo, toda ob takih prilikah razliva na svet obilnejše milosti. Ne smemo pa pozabiti, da Bog dopusti tudi prilike za greh. »Ali pa zato tudi moramo grešiti?« se sprašuje sv. Pavel. Ne, Bog tega noče... Zato pa Cerkev ne išče preganjanja, četudi graja in obsoja zmote, marveč išče do konca vsak možni sporazum, da bi od vernikov odvrnila preganjanje. Že Kristus je govoril: »Kadar vas bodo preganjali v enem kraju, pojdite v drugega!" Nekateri prvi kristjani pa, ki so iz neprimerne vneme za boj prostovoljno iskali mučeništvo, ga pozneje niso mogli prenesti in to celo odpadli.
Cerkev ve, da je vsaka žalitev, vsaka rana, vsaka smrt, vsaka krivica, vsako zatiranje samo po sebi nepredvideno zlo, ki se mu je treba izogniti za vsako ceno, razen, če bi bila ta cena vera ali ljubezen. Cerkev rajši priporoča tisto mučeništvo, ki je mnogo prisrč-□ejše in globlje: namreč mučeništvo krotkosti...
To je pravo in globoko mučeništvo, ki vanj kliče Cerkev svoje vernike, kajti v zunanje, bolj hrupno mučeništvo, bodo poklicani le posamezniki. Ne bo pa to zunanje mučeništvo pravo, če ne bo prej prepojeno z onim bistvenim in globljim mučeništvom. A tudi tisto mučeništvo ne bo pravo, ki ga kdo išče zavestno iz romantičnih ali političnih ozirov, ko misli, da ie treba ustvariti hrup in škandal ter privesti zlo do njegovih skrajnosti, da bi se potem doseglo dobro. Cerkev ne 'more verjeti, da bi bilo potrebno zlo, zato da se pribori dobro. Ne more verjeti, da bi bile potrebne nove žrtve, ko je bila darovana največja žrtev — Kristus.
Vsaka žrtev je žrtvovana zaradi moči zla, ki si prizadeva rušiti naravni in nadnaravni red v stvarstvu. Ni torej Bog tisti, ki zahteva žrtve, zahteva jih zlol Smrt Kristusova ni delo božje, delo božje je vstajenje. Zato tudi Cerkev ne more iskati preganjanja. Cerkev nasprotno ob priliki preganjan prosi Boga za življenje in vstajenje.
Zato mučeništva ne smemo Izzivati, kajti če so verniki v manj razburkanih okoliščinah mlačni, bodo navadno v bolj razburkanih postali odpadniki. Cerkev ne daje nikakega pooblastila, zlasti ne posameznim vernikom, da bi skušali Boga in zahtevali, da bi božja milost mogla delati čudeže nad mlačneži v nevarnih okoliščinah.«
Tudi A in D vitamina, ki nastopata navadno skupaj, sta našemu telesu neobhodno potrebna. A vitamina se največ nahaja pri povrtnini v paradižniku. Vitamin B se nahaja v večjih množinah v kožicah nepoliranega riža, vitamin E pa v mladih zelenjadnih rastlinah in v žitnih kalčkih.
Ako hočemo ostati zdravi in dobro založeni z vsemi hranilnimi solmi in vitamini, uživajmo Čim več zelenjave in to če le mogoče presne ali pa vsaj dušene. Voda, v kateri se je kuhala zelenjava in ki jo navadno gospodinje odlijejo proč, je večkrat več vredna kot vse, kar je ostalo.
Iz gospodarstva
Graditev velikih skladišč v Bukarešti. Da 1»i
bilo prebivalstvo Hukarešte vedno zadostno založeno z najbolj potrebnimi življenjskimi potrebščinami, je zavod za narodno zadružništvo začel graditi v Bukarešti štiri velika skladišča. Prvo skladišče ho služilo za hrambo tkanin in preje, drugo, trinadstropno skladišče s hladilnicami bo lahko »prejelo 1000 vagonov živil, tretje in dvonadstropno skladišče bo lahko sprejelo 350 vagonov poljskih pridelkov, četrto pa bo za poljedelske stroje in motorna vozila. Celotni stroški za ta skladišča bodo znašali 104 milijone lejev. Dalje je bila sklenjena tudi pogodba z neko praško gradbeno tvrdko, ki bo začela graditi palačo ministrstva za finance v Bukarešti za skoraj 600 milijonov lejev.
V vsako hišo »Slovenca«!
KULTURNI OBZORNIK
Revija Katolike akcije št. 1—2
in Šti 3-4	(Konec.)
Podobno tvarino kakor Ušeničnik, toda pod drugim vidikom obravnava Franc Grivec v članku »Odtujenost krščanstva in krščanstvu«. Ugotavlja najprej, da je žal res, da nas je sodobni znanstveni, tehnični in gospodarski napredek pripeljal precej daleč od krščanstva in nas usmeril tostransko, materialistično. Tostransko usmerjena znanost in tehnika sta vplivala na vse javno življenje in mišljenje. Nastala so protikrščanska gibanja, ki so zastrupila korenine sodobne družbe in ji omajala temelje. Danes je še toliko težje kakor ob prvih početkih krščanstva, ker je danes krščanstvo že zgodovinsko bolj oddaljeno od razodetja. S tem ni rečeno, da je krščanstvo zastarelo, saj je Kristus vedno navzoč in še živi v svojih vernikih in v svoji Cerkvi. A vendarle je naloga zlasti teologije, da vodi boj, ki ga mora bojevati Cerkev vedno po novih smernicah, kakor jih pač zahtevajo časovne razmere ter prilagojevati vedno čisto in enako resnico vedno novim in drugačnim časovnim razmeram. Kolikor bolj se krščanstvo in Cerkev časovno oddaljujeta začetkom razodetja, toliko večje so dolžnosti bogoslovne znanosti. Nujno sledi potreba, da tudi katoliški izobraženci ne zanemarjajo verske izobrazbe, kajti zlasti od teh je treba pričakovati začetek preroda. Ob tej priliki se dotakne Franc Grivec nekaterih domačih problemov, ki so že našli odmev v tisku. Ker so moderne zmote zelo zamotane in se prikazujejo pod videzom resnice, je izobražencem treba še toliko bolj teološke izobrazbe. Ob vsem sedanjem položaju kristjani ne smemo obupati, temveč pogumno stopiti na delo in pomagati Cerkvi v njeni borbi za zo-petno pokristjanjenje družbe. — Ob življenju slav-
ne Poljakinje Curie-Sklodowske se ustavi L-j. ter razmotriva vprašanje o ljudeh, ki opravljajo dobra dela, čeprav nimajo nikake vere. Ob tem primeru opisuje člankar vso tragiko velike iznajdi-teljice, ki se ji njen prodorni duho ni mogel dokopati do priznanja Stvarnika, in žalosten ugotavlja, da je ta naravno bogata žena izgubila najdražje, krščansko vero. Napačen pa je zaključek, ki ga nekateri izvajajo iz tega primera, da je namreč krščanstvo nepotrebno, saj človek more tudi brez njega opravljati dobra dela. Res je, da tudi brezverci lahko opravljajo mnogo dobrih del, zlasti tisti, ki so obdarjeni že po naravi s krepostmi. Toda vseh zapovedi človek brez božje milosti ne more trajno izpolnjevati. — Na koncu prinaša številka članek uglednega nemškega filozofa Eriha Przyware o pobožnosti dO Srca Jezusovega. Članek je aktualen zaradi sodobnega razmaha te pobožnosti pri Slovencih.
V tretji in četrti številki revije, ki je izšla te dni; razpravlja dr. J. Turk o papeštvu in našem odnosu do te najvišje ustanove na zemlji. V svoji razpravi se dotakne raznih sodobnih vprašanj, kakor vojne, papeževega prizadevanja za mir, obnove krščanskega in splošno družabnega življenja po vojni, zavrača obtožbo, češ, da krščanstvo ni izpolnilo svojega poslanstva, govori o pravi in napačni reformi ter o novem moralnem redu, na katerem mora sloneti obnovljeni svet. Papeža sicer podpira božja sila, vendar potrbuje pomoči in tolažbe tudi od naše strani. Tudi mi smo poklicani, da sodelujemo pri obnovi sveta. — Nad vse aktualen pa je članek Aleša Ušeničnika o tragiki v verskem življenju. Članek globoko sega v problematiko naših dni. Ušeničnik se sprašuje: odkod to, da v premnogih dušah ni nič miru in veselja? Tudi v življenju dobrih kristjanov je mnogo tragike, mnogo žalosti, mnogo trpljenja. Odkod torej to? K temu navaja Ušeničnik pet vzrokov: lastno za-grešenje; krivda in zmota drugih ljudi; različna duševnost; bolestno razpoloženje duševnosti; mistično očiščevanje. V prvi vrsti vzrokov navaja
nesrečni primer Luthra ter po zgodovinarjih Gri-sarju in Denifleju oriše vso tragiko nemškega verskega reformatorja. K temu doda še manj znani primer kapucinskega generala Bernardina Ochina, ki je prav tako z visokega položaja odpadel v kri-voverstvo. Iz novejše dobe pa navaja teološkega profesorja v Mttnchenu Ignacija Dollingerja ter slovenskega pesnika Antona Aškerca. Posebno težak je primer francoskega filozofa juda Henrija Bergsona, ki iz neke nedoumne tragike ni mogel prestopiti v krščanstvo. Enako navaja mnogo primerov tragike, ki izvirajo iz krivde ali zmote drugih ljudi aii pa iz nepopolnosti človeških institucij. Tu zlasti pade v oči žalostni primer velikega flo-rentinskega reformatorja meniha Savonarole. Tretja vrsta tragike izhaja iz raznih tipov religioznosti. Tu je najboljši primer spor med velikima francoskima škofoma in pisateljema Bossuetjeni in Fenčlonom, ki sta imela velike medsebojne borbe prav zaradi različne duhovne nastrojenosti. Isti primer se nekako odraža tudi v razmerju obeh velikih angleških konvertitov in kardinalov Mannin-ga in Nevvmana. V četrti vrsti navaja primere, ko je krivo tragike človeka bolestno razpoloženje duševnosti. Potem je še neka posebna vrsla tragike in to je tragika popolnosti in svetosti na višku mistike. Članek Aleša Ušeničnika je gotovo eden pomembnejših v zadnjem času in nanj opozarjamo vse, ki jih zanima problem človeka in njegove tragike. — Ob spominu na velikega borca katoliških načel, prof. Ernesta Tomca, razpravlja L-j. o vlogi uma in srca, vprašanje, ki se je pri nas že velikokrat obravnavalo, ki pa je še vedno aktualno in bo aktualno tudi ostalo, saj sta um in srce lista pola, okrog katerih se vrti celotno človeško življenje. Revija se konča z znanim odlomkom iz dnevnika od partizanov ubitega mladca Vinka Mravljeta.
»Revija Katoliške akcije« slejkoprej izpolnjuje zadano si nalogo. Želeti je le, da bi pritegnila k r-odelovanju čim širši krog katoliških izobražencev.
Franc Glavač.
Baletni večer v Operi
Balet ljubljanske opere, o katerem smo že mislili, da letos ne bo imel samostojnega nastopa, nam je prav v zadnjih dneh sezone pripravil lep večer plesne umetnosti. Osrednja, več kot enotirna točka sporeda je bila plesna pesnitev v treh delih »Pieretin pajčolnn« na glasbo madjarskega skladatelja Dohnanvia. Spored sta uvedli dve Chopinovi skladbi, notturno v Es-duru op. 9. št. 2 in valček v Es-durti op. 18, zaključili pa so ca Borodinovi Polovski plesi iz opere »Knez Igor«.
Chopinova glasba, zasanjana kot je in v splošnem boli prosto kot strogo taktna, je na prvi pogled za ples, ki mu je osnovno gibalo ritem, mani pripravna. Ce io gledamo izključno kot čisto glasbo, kar bi veljalo bolj za valček, mani za notturno, bi težko v njej iskali kakih duševnih doživetij, ki bi jim plesalec moral dati zunanji izraz s pomočjo ritmičnih telesnih gibov in z izrazito mimiko. Pač 11111 pa glasba sama kot taka. na primer izrazita glasb, misel, nenadni okret v harmoniji ali ritmu, temno ali svetlo barvana mesta, dinamične nianse in podobno dajo dosti opore za gib in kretnio. ki ju mora spraviti v čim popolnejši sklad z glasbo. Velikega pomena za gledalca, ne za ples sam. so tudi svetlobni učinki, s katerimi je v neki meri možno nakazati tesno zvezo med glasbo in nje vidnim utelešenjem v plesu. Pod temi vidiki ogledano je naš balet prvi dve točki dobro izvedel. Kot je tukaj Chopinova glasba bolj salonskega značaja brez globlje tendence, tako je bil tudi ples zunanje z nio kar moč skladen, pa brez kakih globljih doživetij, ki bi vplivale na gledalca pretresljivo, osupljivo, burno, tolažeče, bodrilno: skratka: bila ie pestra, lepo izdelana slika za oči boli statičnega kot dinamičnega značaja. Ti dve tc?ki so dovršeno izvedli M. Bemškarjeva in I). Pogačar, ki sta nosila težo dela, ter M. Buhova in A. Brcarjeva; sodeloval je tudi ves baletni rbor.
novica
Koledar
Sobota. 1. avgusta: Vezi sv. Petra p.i Maka-bejci, mučenci; Fide6, mučencc; Spes, mučenec; Karitas, mučenec.
Nedelja, 2. avgusta: Porciunkula; Alfonz Li-gvorski, Skof, ustanovitelj reda in cerkveni uče-nik; Štefan I., papež in mučenec.
V	spomin zvesti služabnici
V	sredo popoldne jo, kakor smo že poročali, umrla v splošni bolnišnici v Ljubljani dolgoletna zvesta vratarka Kamnela na Selu, gdč. Frančiška Visier. Poznali so jo vsi prijatelji sv. Male Terezije na Seli;, saj jim je nad 30 let odpirala kar-me!:4ia vrata. Zvesta in skromna, molčeča in zelo požrtvovalna, io bila dobra Francka kakor ustvarjena za svojo službo. Opravljala jo je skoro do zadnjega. Le proti koncu je obnemogla. Na pristavi je našla kotiček oddiha. Ko pa je zavratna l>olezen bolj in holj napredovala, si je želela zdravniško pomoči in sama zaprosila, da bi šla v bolnišnico. Po težkih zadnjih tednih je v sredo mirno izdihnila in odšla k Bogu po večno plačilo. Lep bo nien venec, saj je bila verna Koro-šica. doma iz Bistrice v Rožni dolini, vse življenje zvest otrok Marijin in sv. Frančiška. Letos jo obhajala zlati tretjeredniški jubilej. Več let je bila celo prednica tretjeredniško skupine v Mostah. Kamor si Francko postavil, povsod je bila na mestu, z vso dušo vsem srcem. Značajna in krepostna. Ponosna io bila na to, da je rojakinja prevzvišenega g, škofa in vselej, ko je prevzvi-šoni prihajal na Solo. se jo ta zavest osvežila in okrepila Med njenimi stvarmi smo našli tudi šolsko spričevalo iz leta 1870. Vso ima »prav dobro, odličiHH, razen tri »dobro«. In nedvomno jo je prav tako odlično ocenil tudi ljubi Bog, ko sta so srečala pri sodbi. V sredo je prišel ponjo sveti .ložef, da se ji zahvali in jo natzradi za vse. kar jo v dolgih, težkih treh desetletjih storila njegovemu svetišču na Selu. Zaupamo, da bo tudi v večnosti mislila na nas in nam izprosila boži o varstvo in blagoslov. Pogreb jo bil v petek popoldne ob 5 iz kapele sv. Frančiška na Žalah. N. v m. p. I
*
—	Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke pri Pokrajinski dMavski zvezi je uvedel uradne ure za svoje članstvo, ki so vsako nedeljo od O do 12 dopoldne v prostorih sindikata, Miklošičeva cesta 22, I. nadstr., soba št. 7. Ob delavnikih dobe člani vse potrebne informacije v industrijskem oddelku PDZ, soba št. 5.
—	Učite so strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično dne 4. avgusta. Največja moderna strojepisnira. Učnina zmerna. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani. Domobranska 15.
—	Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Pripravljalni tečaj za italijanski jezik so prične v ponedeljek, dne 3. avgusta t. 1. ob 10 v šolskem poslopju, soba št. 34. 11. nadstropje (vhod Ciorupova ulica št. 10). Tečaj, ki se bo vršil vsak ponedeljek in četrtek, je obvezen za vse učence vseh odsekov in oddelkov, ki imaio popravni ali razredni izpit. K temu tečaju se smejo prijaviti tudi učeici zavoda, ki so letnik dovršili z uspehom. — Učenci, ki imajo popravne izpite, se opozarjajo, da najkesneje do 10. avgusta vlože predpisane prošnjo za te izpite v direkcijski pisarni.
—	Sprej mni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi. ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj se prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega ccsta 7, III. nadstropje, dnevno od 10 do 12.
—	Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo t. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem posečaniu uspeli zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Liehtenturnov zavod, dnevno od 9 do 12. .
—	Rdeči križ poroča. V poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike I. R. K. v Puharjevi ulici 2 naj se zglase svojci sledečih vojnih internirancev: Anžur Franr. Bajt Marko. Benko Vladimir. Borštnik Pavel, Cotič Drago, Dolenc Božidar. Dolinar Tone (Andrej). Dolinar Tone (Janez), Fon Danilo, Gorišek Metod, Gaspari Miro, Hočevar Miroslav, Hrovat Jože (Henrik), Kocjan Alojz, Ka-lan Adolf, Kamnar Ivan. Klopčič Franc, Kambič Marijan in Vinko. Kenda Mirko (Milko?), Kramar Janko. Klemene Ivo. Kamenšek Sava, Prah Franc, Pregelj Jože (Srečko). Pirih Miroslav. Perlič Srečko, Pristernik Egon Arnolt, Rus Ciril, Rus Jože, Suhadolc inž. Tone. Sazonov Vladimir. Sadar Ven-dolin, Simčič Franc, Štraus Rudolf. Šinigoj Alfonz. Tome Jože. Tomažič Stanko, Vodnik Franr, Vivod Justin, Wirk Bonči, Žitnik Ludvik. — V tajništvu poizvedovalnega urada naj se zglasijo: Vekoslav Krže, narednik, ali Marija Krže roj. Spok, Dobrila Jeličič. Jug Ivan, komandir orož-niško postaje, Jožef Lubetz, roj. 4. 3. 1908, Mile-
tič Dragica, Rapuž Leopold, svojci Poharja Ivana iz Valjeva, dr. Sonekovič Ivo, okrajni glavar v pokoju, Rudež, znanec Bronislave Gojkovič iz čačka, Franc Saksida, kdor jo poizvedoval za Poseg Francem, za Pegam Antonom iz Mešač (Podnart) in za Sotler Uršulo iz Malega Trna pri Krškem, Ilias Janez.
—	Vreme zadnjega julija. Prvi julij je bil lep in sončen. Tudi 31. julija je bilo zjutraj jasno in brez megle. Jutranja temperatura se jo napram četrtkovi stopnjevala iu dosegla +15.8° C. V četrtek je bila dosežena najvišja dnevna gor-kot +27.6" C. Barometer se je dvignil na 705.3 mm. Ves julij je bil letos izredno ugoden za sadje in polja. Nikjer ni bilo hujših vremenskih katastrof, ki so bile navadno druga leta junija in julija. Vsa poročiti iz raznih krajev Ljubljanske pokrajine naglašajo izredno lepo vreme, ki ni prinašalo nikjer niti točo niti hujših neviht. Tudi strela ni nikjer udarjala in zažigala. Tako lepega poletja že kmalu ljudje ne pomnijo. Kakor sedaj vse kaže, bo letošnja sadna letina v vseh krajih izredno dobra. V prvi vrsti so dobro obrodila jabolka, dalje se vsa češpljeva drevesa kar šibe in lomijo pod polnim sadjem. V juliju so bili najbolj vroči dnevi od 5. tja do 10. julija. Dne 7. julija je bila najvišja dnevna temperatura v Ljubljani zaznamovana +31.4° C, naslednji dan + 31.5" C in 10. julija najvišja +32.2° C. Šo proti koncu julija je bila dosežena on dan najvišja temperatura nad 30 stopinj. Dne 26. julija je toplomer zaznamoval -t 31" C. Bili pa so julija tudi še prav hladni dnevi, tako smo 13. julija imeli le + 15.6" C.
—	Dela pri obnovi Dolenjske ceste. Zadnjič smo poročali o pričetku del za obnovo Dolenjske ceste ter da so že v toku dola ua odseku od Rakovnika do Škofljice. Ta dela zelo naglo napredujejo in prebivalstvo more že sedaj sklepati, kako ho ta moderna cesta v bodoče izgledala. Toda letos ne bo ostalo samo pri delih med Rakovnikom, od konca tramvajske proge, pa do Škofljice, temveč bo obnovljeno tudi cestišče nekako od železniškega prelaza do Rakovnika, torej tudi tisti del, ki pride za meščane najbolj v poštev ter jo na vsej Dolenjski cesti tudi najbolj izpostavljen vsakovrstnemu prometu. Ta del ceste so pričeli že meriti. Tudi v tem delu bo treba cestišče razširiti ter se bodo morali hodniki, ki so po večini le naznačeni, nekoliko umakniti, tako da bo vozno cestišče kar se da pregledno. Že sedaj je stanje tega cestišča znatno boljše, kakor je bilo pred leti. Cesta je namreč skrbno oskrbovana in redno čiščena. pa tudi škropilni tramvajski voz jo vsak vroči dan obiskuje. Ze dosedaj se voda odteka po vsakem nalivu naglo, tako da je cesta brez blata in prahu. Ko bo pa tudi ta del ceste lepo vzbo-čen in utrjen, potem bo imela cesta kar moderno lire. Zadovoljni bodo poleg drugih interesentov zlasti naši podeželani z Dolenjskega, zakaj Dolenjska cesta je zdaj glavna cestna žila Ljubljanske pokrajine in po njej gre nad tri četrtine vsega prometa v pokrajini.
<£ju£t£jaita
Pocijunkulski zvonovi
V soboto bodo kratko pred 12 opoldne naznanili zvonovi iz frančiškanske cerkve ljubljanskemu mestu veliko dobroto: Porcijunkul-ske odpustke. Ljubeznivo bodo vabili vernike, da prihite sredi poldrjeva v cerkev k ljubki in izredni pobožnosti, k otvoritvi tako imenovanih pocijunkulskih odpustkov. Slovesnost se prične točno opoldne.
Po cerkvi se bo pomikal pestri sprevod Fran-čiškove mladine v uniformah in z zastavami, pred oltar pride asistenca duhovnikov in začne se slovesen obhod po cerkvi. Celebrant nosi v procesiji relikvijo sv. Frančiška. Pevci pojo predpisane speve: »Poslalo je nebo moža, vršil je dela čudežna.« Nazaj grede, ko se procesija vrača k oltarju sv. Frančiška, pa se poje »Marija, ti pri Jezusu izprosiš milost vsakemu«. Nalo se opravijo molitve za prvi porcijunkulski odpustek in potem se podeli blagoslov s svetinjo sv. Frančiška, nakar se svetinja izpostavi. Obred je natisnjen v »Cvetju« leta 1940, avgustova številka. Bil pa je tudi ponatisnjen na posebnih listkih. Verniki, prinesite listke s seboj, da boste obredom lažje sledili!
O porcijunkulskih odpustkih je treba vedeti tole: Dobijo se v vseh redovnih cerkvah sv. Frančiška od poldne 1. avgusta pa do polnoči 2. avgusta in sicer kolikokrat-tolikokrat.
Sv. kongregacija za odpustke je dne 19. julija 1924 določila sledeče pogoje za porčijunkulske odpustke:
Osebni pogoji: Kdor se hoče udeležiti porcijunkulskih odpustkov, se mora spovedati svojih grehov. Spoved velja, če je opravljena en teden prej ali pa v osmini praznika. Nadalje mora prejeti sv. obhajilo I. ali 2. avgusta. — Obiskati se mora redovno cerkev. Za vsak obisk se moli
»Pierotin pajčolan« je po svoji idejni zasnovi nekaka ljubezenska žaloigra kot jih podobnih dobimo boli ali mani jasno poudarjenih skoro v sleherni drami ali operi. Tukaj je Pic-reta, ki niha med Pierotjem. kateremu ie posvečena vsa njena ljubezen, in med Harlekinom, ki mu je proti svoji volji obljubljena. Ljubezen gre svojo neizogibno pot, a ie v pogubo Pie-rotu in Picreti, slutimo, da tudi Harlekinu. Domišljiji skladatelja je puščena prosta pot, ko-reograftt tudi, čeprav se mora v precejšnji meri naslanjati na glasbo, ki mu ie pri njegovih domislekih velikokrat v vzpodbudo, včasih pa tudi v oviro. Dohnanvieva glasba vsebuje mnogo ritmičnih elementov, ki so koreografski zamisli močna opora, zdi se pa, da na mnogih mestih preobširno izčrpava vsebinsko razmeroma kratko zgodbo, tako da tudi v plesu nastanejo prazna mesta, ki jih mora koreograf spretno izpolniti. Večja zgoščenost v glasbi bi bila tudi plesu ,v prid. Ugotovimo pa lahko, da je ljubljanski balet to zgodbo dovršeno podal, tako da praznot v glasbi ni bilo preveč občutiti. Pierola je plesal D. Pogačar prepričljivo v gibu in izrazito v mimiki: dobro je nakazal človeka, ki so mu veseli trenutki redka izjema na njegovi življenjski poti. Piereto ie predstavljala G. Bravničarjeva po tehnični strani dovršeno, po izrazni globoko doživeto. V vlogi Harlckina je gostoval M. Kiirbos. Čeprav mu je bil čas za pripravo kar se da kratko odmerjen, je vendar ves njegov nastop pokazal toliko dovršenost in neko širokopoteznost. da ie takoj potegnil nase pozornost občinstva Usodo je predstav, jul P. Golovin, ki pa je moral rešili težjo nalogo kot bi gledalec sodil na prvi pogled.
Vloge, katerih učinkovitost ni odvisna toliko od zunanjega izraza kot od napetega notranjega doživljanja, ki pa nima za svojo sprostitev na razpolago ne besede ne krelnie, spadajo med najtežje. Zato jim morejo biti kos le najboljši izvajalci, med katere spada tudi Golovin. V isti točki so še nastopile plesalke Japlieva, Brcar-ieva, Buhova in Šušteršičeva kakor tudi ves baletni zbor; svoj nastop so precizno izvedle in s tem pripomogle, da ie nudil ves prizor sliko učinkovite, lepo zaokrožene celote. Posrečene načrte za kostume ie napravila Jela Vilfanova, diplomirana absolventka dunajske akademije za umetnostno obrt.
Zaključno točko sporeda so tvorili Boro-dinovi Polovski plesi. Obe osrednji vlogi sta prevzela S. Japlieva in M. Kiirbos. Kakor Borodi-nova glasba z elementarno silo zagrabi poslušalca, tako so bil tudi plesi, pri katerih ie sodeloval ves baletni zbor. izvedeni sveže, pestro in z močnim zagonom; izzveneli so kot močan finale cele prireditve.
Ves plesni večer je naštudiral in režiral P. Golovin. Pokazal je veliko iznajdljivost v domislekih in smisel za čim popolnejšo naslonitev na glasbo, v vodstvu celotne prireditve sploh pa spretno roko. Dirigiral ie D. Zebre, ki je skušal z orkestrom čini bolje izdelati glasbeno stran, kar se mu ie v velikih obrisih tudi posrečilo. Vendar je poslušalec, ki jo posvetil nekaj več pozornosti tudi orkestru, opazil zlasti pri Dohnanviu več majavih mest.
Vtis celotne prireditve je bil daleko pozitiven, kar so priznali tudi številni poslušalci, ki sq ta nastop navdušeno pozdravili, M. T,
po namenu sv. očeta 6 očenašev, 6 zdravamarij in 6 čast bodi.
Krajevni pogoji so: V cerkvi, ki je obdarovana s porcijunkulskimi odpustki, naj bo ves čas izpostavljena relikvija sv. Frančiška ali vsaj njegova podoba aii pa podoba Kraljice angelske. Opravijo naj se javne molitve za sv. očeta in za vesoljno Cerkev, za odpravo krivover-stva ter za mir in slogo med narodi. Molijo naj se litanije serafinskega erda ter naj se vernikom podeli blagoslov z Najsvetejšim.
Pri frančiškanih v Ljubljani imamo posebni oltar sv. Frančiška, kjer bo tudi izpostavljena relikvija svetnikova. Predpisane molitve za sv. očeta se bodo opravile danes zvečer ob % na 7. Večerna pobožnost se začne s pridigo g. kanonika Gogale. nato bodo serafinske litanije z molitvami in blagoslovom.
V nedeljo bodo pri vseh službah božjih pridige prazniku primerne. Jutranja pridiga, ki jo bo imel g. prof. Bevka, se začne o pol 6.
Verni Ljubljančani, obogatite sveje duše z bogatimi milostmi! Porcijunkulski odpustki se lahko naklanjajo tudi pokojnim.
1 Porcijunkulni odpustki se morejo dobitj v cerkvah in oratorijih redov sv. Frančiška, v stolnici in v vseh župnijskih cerkvah. V vseh teh cerkvah morejo verniki od 1. avgusta opoldne do 2. avgusta opolnoči prejeti popolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo t:im po namenu sv. Očeta vsaj šestkrat Očenaš, Zdrava Marija in Čast bodi... in prejmejo zakrament sv. pokoro in sv. obhajilo. Spoved se lahko opravi že od 26. julija dalje. Odpustki se morejo darovati tudi dušam v vicah. Vernike vabimo. da se porcijunkulnih odpustkov v velikem številu udeležujejo.
I Razstava Eria Drržaia pri Obersnelu. Znani in priznani slikar naših naravnih lepot, gora in nižin. Erin Deriai. odpira v nedeljo ob 10 dopoldne svojo razstavo v Galeriji Obersnel. Obiščite to razstavo, ki bo odprta ves mesec avgust (nd 2. do 30. avgusla).
1 Višji tečajni izpit na mestni gimnaziji: pismeni od 15. do 17. julija, ustni od 20. do 27. julija: A oddelek: Baje Duia (z odliko, oproščena), Božič Majda, Čcrček Nada, Dckleva Sonja [odi., opr.), DermaSa Gabrijela, Deržaj Josipina, Dremeli Pavla, Dular Marija, Dyml Miluša (odi., opr.), Fricdrich Nada, Hribar Marija (odi., opr.), Jančar Marija, Kobav Aleksandra, Korošec Majda (cd!., opr.), Lapajne-Precnrov Nuša, Lesjak Joža, Lutman Irma, Medič Radislava, Pavlič-Mramor Vlasta, Mravljak Marija, Osterman Marija, Pcrme Vida, Rekar Milena, Sajovic Tatjana, Smcrkolj Silva, Šarabon Jelka (odi., opr.), Senk Marija (odi., opr), Škafar Zlata (odi., opr.), Štebljaj Tatjana, Štrubelj Anka, Virant Alenka, Webcr •Marija, Zemanek Ruža, Zemanek Sonja, Živanovič Branka. — B oddelek: Bule Majda, Dobravec Nadislava (odi., opr.), Furlani Marija, Hibšer Bo-žena, Kalin Ljudmila, Kenda Milena, Klepec Bo-žena, Knaflič Ncvenka (opr.), Kogej Vida, Kosem Liuba, Lapajne Ruža, Lonček Helena, Lcnček Marijana, Martelanc Neva, Masle Sonja, Masle Vlasta, Neubauer Edita, Oblak Marija (od!, opr.), Pečjak Ana, Pirš Majda, Resnik Zdenka, Rus Silva, Sferza Sonja, Sfiligoj Vesna, Stare Jelka, Tclavetz Franica (odi., opr.), Toplikar Marija, Turk Roza, Valentinčič Ana, Wciss Rafaela, Žagar Janja. — C oddelek: Tominec-Abulnar Nada (odi., opr.), Babšek Jelena (opr.), Beden Vera, Bricelj Iva (opr.), Brilej Mija, Briški Vida, Devetak Marija-Božena, Geiger Anica, Hubad Mira (odi., opr.), Jerič Jelena, Juvan Danila, Kramer Bruna, Langus Neža, Lojk Marjeta, Lov-renčič Antonija (opr.), Mikuletič Franjica, Mra-mor Tatjana, Neuberger Eva-Marija, Omladič Vt-dojka, Pakor Vera, Patik Libuša, Pavlin Sonja, Pavlovčič Darinka, Ruprecht Breda (odi., opr.), Sancin Ana-Marija, Scunig Meta, Stritar Amalija (odi., opr.), Vrančič Marta, Zore Antonija.
I Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli brezplačni tečaji italijanskega jezika za učence v ponedeljek, dne 3. avgusta ob 9 na Rakovniku. Po odredili Visokega komisariata so ti tečaji obvezni za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, lahko pa se |ih udeležujejo tudi drugi učenci. — Ravnateljstvo.
1 Tečaj za popravne izpite v Trgovskem domu. Začetek v soboto 1. avgusta. Poučujejo strokovnjaki trikrat po dve uri tedensko temeljito in uspešno iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijavljanje dnevno (tudi še v nedeljo, 2. avgusta) dopoldne od 9 do 12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Nov tečaj iz vseh predmetov se začne 10. avg. Pouk iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina. zemljepis, zgodovina, prirodopis. risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12, Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje.
1 Upraviteljstvo II. moške meščanske šole v Ljubljani javlja, da se prične tečaj italijanščine v ponedeljek, dne 3. avgusta, ob 8 v šoli. Obisk tečaja je za vse, ki imajo izpite, obvezen, ostalim pa se toplo priporoča. — Za uprav.: A. Lajovic.
1 Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani se bo pričel poletni tečaj iz italijanščine v torek, 4. avgusta 1912 ob pol devetih. Vse učenke smejo obiskovati tečaj, ki pa je strogo obvezen za učenke, ki imajo popravni izpit iz italijanščine. — Upraviteljstvo.
1 Vse bivšo člane(ice) društva železniških upokojencev v Ljubljani, ki so imeli za leto 1941 poravnano članarino, vljudno prosim, da se čimprej orrlase pri metli. Ulica na Grad 4. Šalamun.
1 Delavstvo pletiljskih ebrafov vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, 2. avgusta 1942 ob 10.30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št. 5. Med važnimi točkami dnevnega reda je tudi razgovor o sklenitvi kolektivne pogodbe. Oddelek industrijskih delojemalcev PI)Z.
1 Krojaške pomočnike vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, 2. avgusta 1942 ob 9 dopoldne v pisarni industrijskega oddelka, Pokrajinska delavska zvezo, L nadstr., Soba št. 5. Na dnevnem redtt je poročilo predsedstva, ureditev delovnih pogojev, izpopolnitev odbora in razno. Vsi vljudno vabljeni. - Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke.
! Podarite igrače! Ko otroci odrastejo, veliko družin hrani njih igrače sprva za spomin, pozneje pa fz navade. Pogosto so taki predmeti gospodinjam celo v nadlego. V Ljubljani je pa mnogo otroških zavodov, vrtcev in zavetišč, ki zaradi pičlih denarnih sredstev ne morejo - nabavljati igrač, slik, slikanic ter podobnih otroških zabavnih in poučnih sredstev. Zato mestno županstvo prosi občane za igrače, slike, slikanice ter podobne predmete, ki so jih njih otroci že odložili. Darila zbira mestni šolski odsek v pritličju Turjaške palače v Gosposki ulici št. 10. Kdor more, naj pošlje darila tja, ali pa naj sporoči svoj naslov, da bo urad poslal koga po stvari na dom. Veselje otrok bodi najlepša zahvala za podarjeno!
1 Anononto ianskega reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli danes, y soboto ob 17 y nado-
| mestilo za lani odpadlo opero »Ero z onega sveta« uprizoritev »Baletnega večera«. S|>ored obsega: »Chopiniano«, Dohnanyjev »Pieretin pajeo-lan« v treh slikah in Borodinove »Polovske plese«. Kot solisti bodo nastopili: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Golovin, Maks Kiirbos k. g. in Drago Pogačar. Dirigent: D. Zebre, koreograf: inž. P. Golovin.
I Verdi: »Trubadur«. V nedeljo bodo peli to opero prvič izven abonmaja, na kar posebej opozarjamo, posebno ker bo to hkrati edina izvon predstava pred zaključkom sezone. Peli bodo: Luno — Janko, Leonoro — Heyhalova, Azuceno — Golobova, Manrica — Franci, Ferranda — Tono Petrovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiz — Kri-stančič, cigan — M. Gregorin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti.
1 Melone in kumare. Na živilskem trgu je bilo v potek mnogo sadja, posebno prav lepili in sladkih hrušk, ki so bile po 5.70 lir kg. Tudi breskev je bilo precej. Na izbiro so sedaj poleg rdečih melon tudi sladkorne melone. Prve so bile po 4 lire kg, druge po 6 lir kg. Mladina je kaj rada segala po sladkih melonah. Velikanska je bila izbira velikih kumar, ki so bile razpostavljene ob semenišču na prostoru za gozdne sadeže. Bile so po 3.20 lir kg, ko so bile poprej po 6 lir kg. V petek je bilo na prodaj več ko sto kg sveže polenovke, ki je bila po 30 lir kg.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno slnžho bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7/1.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Opera: Sobota. 1. avgusta ob 17:
Baletni večer. Lanskoletni abonma Četrtek, — Nedelja, 2. avgusta ob 16: »Trubadur«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ponedeljek, .1. nvgusta: Zaprto. — Torek, 4. avgusta ob 17: »Trubadur«. Hed A. — Sreda, 5. avgusta ob 17: Bulctni večer. Lanskoletni abonma Sredu in B.
RADIO. Sobota, 1. avgusta: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operetna glasba — H Poročila v italijanščini. Napoved časa — 12.20 Koncert violinistko Francke Bo.jee-Ornikove (pri klavirju Marta Bizjak Valjalo) - 12.45 Pesmi in napovl — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13 15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.15 Koncert Indijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee • Orkestralna glasba — 14 Poročiln v italijanščini. 14.15 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanee — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Nove ploščo Cetra — 17.55 Ing. A. Nerimn: Kemija v gospodinjstvu — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Nnpo-ved čnsa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Volnškn pesmi - 20.45 Lirična prireditev družbe KI AH: Romeo in Julija. Opera v treh dejanjih, spisal A. Rosssto, nglashil Riernrdo Zandonal, vodi avtor-dlrlgent zbora C. Costnntini. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poio-čila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: Mr. Ba-
karčič. Sv. Jnkoba tre 9: mr. Ramnr, Miklošičeva cesta 20; mr, Murmayer, Sv. 1'etrua cesta 78.
Naročajte »Slovenca«!
Dolgin-Debeluh-Ost rogloJ
Risbe- ROM — Besedilo po K. J. ERBENU
55.
OSTROGLED ZAPAZI V GOŠČAVI HRAST IN SE2E PO 2ELOD. DOLGIN GA V HIPU PRINESE H KRALJEVIČU.
56.
TA SPUSTI 2ELOD NA TLA, DA SE RAZBIJE IN PRED NJIM STOJI _ LEPA KRA* j ......J-JICNA,
Fi
»Berliner Lokal Anzehfer« je pred dnevi objavil daljšo študijo St. G. Studnitza, v kateri se pisec članka bavi z angleško populacijsko politiko. Povod za ta članek mu jc dalo pismo, objavljeno v »Timesuc. ki med drugim pravi: »Vlada pas vedno vzpodbuja, naj storimo svojo dolžnost, naj dalje časa delamo, manj praznujemo, napncmo vse sile za srečen izid vojne. Vlada nas poziva, naj mislimo na bodočnost Anglije. Zanjo je treba delati in tudi umreti. Koga pa misli vlada pod pojmom »bodoča Anglija«? A'li je morda prezrlo, da število rojstev ri nas stalno padi in da se bo število našega judstva v nekaj desetletjih zmanjšalo za več milijonov? Za kakšno bodočnost se torej borimo, če ne za bodočnost svojih otrok? Ali ima potem ta vojna sploh kak smisel, če bo ob njenem koncu ostala Anglija brez ljudstva, takšna Anglija, ki je nihče več ne bi mogel usposobiti za izpolnjevanje velikih svetovnih nalog, ker za njihovo rešitev prihodno ne bo imela ne dovolj 6inov, ne hčera?«
To pismo ie po zatrjevanju pisca članka v 'B. L. A.« angleško javnost vznemirilo bolj, kakor pa kak vojaški dogodek. Pismo je sprožilo lavino razprav o problemu novorojstev v vseh ljudskih slojih ter v zadnjih časih Angležev ni tako močno zagrabil noben problem, kakor pisateljev, če bo Velika Britanija imela leta 1071 še 41 milijonov prebivalcev ali pa nc. Dosedaj dobljene napovedi in ugotovitve ter ugibanja se v v«em ne strinjajo. Vlada ie o tem vprašanju izdala knjigo, v kateri "poudarja svoje mnenje, da se bo z vrnitvijo rednih razmer dvignila tudi plodnost ter da tozadevna hoiazen parlamenta in javnosti ni na mestu. Bela knjiga končno poudarja usrotovitev, da bo število prebivalstva Velike Britanije verjetno tudi leta 1971 enako visoko, kakor leta 1942.
Proti tako optimističnim napovedim Bele knjige se čujejo ueovori. da jemlje angleška vlada za svojer trditve čisto napačne predpostavke, da bo n. pr. sedanje število znatnosti 14%0, kar odgovarja številu rojstev 14.1 l7n«. mogla obdržati še nadalie. Ugledni strokovnjaki, kot n. pr. Francio Fremantile, so mnenja, da je sedanje nazadovanjp angleškega ljudstva zavzelo že tako velike meje. da bo treba še vedno računati s povečanim odstotkom umrljivosti. Tako je »Population lnaustigation Gom-mitteo« izračunal, da število žensk v starosti, ki prihajajo v poštev za doznost rojstva otrok, ne zadošča, da bi mogel ohraniti potreben ženski delež v angleški populacijski politiki. Po ugotovitvah trsa zavoda bo število angleškega ljudstva v slučaju ohranitve enakega odstotka umrljivosti in novorojstev v prihodnjih 40 letih padlo od 41 na 36 milijonov, v prihodnjih 100 letih pa celo na 20 milijonov. Če bi umrljivost in odstotek novorojencev še nadalje padali, bo Velika Britanija steln leta I9"5 samo 31.5 milijonov 1 i udi, v lclu 2035 pa samo še 4.5 milijonov prebivalcev.
Kako močno nazaduie število novorojstev v Angliji, dokazujejo tudi podatki predsednika porodniškega oddelka »Roval Society of Medicin«. Po njegovem sporočilu je stanje novo-irojstev v Angliji in Valesu padlo od 32.4°/<v, v ileiih od 18SI —1«90 na 14.64/n« v letu 1940. Zanimivo je, da je bilo to stanje šp leta 1930 V svojem poročilu omenjeni angleški strokovnjak tudi svari angleško javnost pred mnen jem, da se bo odstotek umrljivosti pri dojenčkih zmanjšal, ker število mrtvorojenih otrok, zatem umrljivost dojenčkov v prvem mesecu po porodil znaša še vedno 67.6 na 1000 porodov. Leta 1928 je bilo tozadevno razmerje še 69.9. Omenjeni angleški strokovnjak pripisuje to veliko umrljivost novorojenčkov vse večjemu zaposlevanju ženskega osebja v tovarniških obratih. Zopet druga ugodnejša presoja umrljivosti novorojencev mora istotako priznati, da pride sedaj v Angliji na svet 240.000 otrok manj. kakor v letih 1901—1905.
Nazadovanje angleškega ljudstva pojasnjujeta naslednja primera. Neki Bledisloe (sporoča »Timesu«, da je imel eden njegovih davnih prednikov z dvema ženama 36 otrok. Eden od teh otrok je imel pozneje v zakonu 11 otrok. Od te ogromne družine živi danes samo še 10 lotomcev. Svojim izvajanjem omenjeni Bledis-oe dodaja še nastopno pripombo, da je graditev imperija ter »človeške opere« nemogoča. Neki Terretti pa piše, da je od 14 otrok njegove stare matere, vsak od teh otrok imel povprečno samo še 3K otrok. Babičini vnuki so imeli v zakonu povprečno samo še 1.1 otroka. To nazadovanje Terretti opravičuje z dejstvom, da se je njegova stara mati poročila z 18 leti. Njeni otroci so bili ob svoji poroki stari povprečno 20'A let. Prav zanimiva je tudi ugotovitev Ti-tomusa, člana že omenjenega zavoda »Poptila-tion Investigation Gommitte«, ki je izračunal, da ima danes Anglija 1.5 milijona manj otrok, tako ima 1.5 milijona več psov kakor pa v času burske vojne.
Razlogi, s katerimi nekateri utemeljujejo nazadovanje prebivalstva, so v glavnem visoki stroški, ki so združeni z vzdrževanjem in vzgojo otrok. Tako davki, visoke najemnine, visoke cene za plin, elektriko in vodo, kar vse dobavljajo v Angliji privatne družhe, zatem eman-
Narod, ki tudi izumira
cipacija in vse večja zaposlitev žensk po tovar
f;
nah, draga otroška opreina, slabi dohodki, lah-komiseljnost in propadanje spolne morale.
Predlogi za povečanje števila rojstev se strinjojo od prvega do zadnjega v zahtevi, da mora v ta problem resno poseči sama država, ki naj da družinam z več otroci razne olajšave tako v plačevanju davka, podeljevanju ruznih družinskih doklad, ugodnosti pri šolanju otrok, njihovo pošiljanje na deželo, zboljšanje materialnega stanja, propaganda in predavanja o vzvišenem materinskem poklicu itd. Isto piše med drugim profesor Crenis. »Novo ideologijo moramo oznanjati in graditi nov svet. v katerem bo otrok zopet dobil svoje mesto.« Sir Fran-eis Fremantle pa zahteva: »Učiti moramo, da so otroci zanimivejši, kakor pa psi, da nudi družinsko življenje večje vrednote, kakor pa javna zabavišča in da nudi več veselja in razvedrila gostoljenje ob kaminu kakor pa bučne veselice.«
Taki in slični so angleški predlogi za ohranitev angleškega ljudstva pri dosedanjem številu. Pisec članka v »Hofliner Lokal Anzeiger« končno omenja svoječasne izjave nekaterih vodilnih Angležev, ki so nekako zaničljivo omenjali postaviiov temeljev populacijske politike v Nemčiji na nove podlage. Isto pot je morala sedaj ubrati tudi Anglija, kakor so to prej storile že Nemčija, Italija, japonska in Rusija, če hoče zavreti nadaljnji razkroj in propadanje družinskega življenja in ohraniti še za nadalje dosedanjo številčno moč svojega naroda.
Cerkvena glasba
L. Mav: 7 mašnih pesmi za mešani zbor in orgle 11142. Odobril škof. ord. v Ljubljani, dne 20. junija 1042, št. 1700. V skladateljevi založbi. Opalografija M. Kunaver, Ljubljana. — Ona purt.: S lir; glas 3 liro.
Značaj pričujočim skladbam daje močno razgibano čustvovanje, ki ga pri komaj katerem skladatelju najdemo toliko. Melodika ga kaže pred Vsem o velikih intervalih, ki se slede v mogočnih zaletih: včasih se pa nekako vase zamisli in se drobne misli razvijajo v drobnih notah, majhnih razlikih (intervalih); harmonika v živahnih, neprestano se menjaiočih. pa vendar naravno tekočih modulaciiah, v pogostnih, kar božaiočih alteracijah. krepkih, čustveno večkrat zelo napetih zadržkih: kontrnpunkt v veliki samostojnosti posameznih glasov, menjalnih, prehajalnih tonih, figuracijah. tako da so na videz homofonska mesta polna samostojne melodike. ki se v posameznih glasovih razpleta, ko drug ob drugega udarjajo. Kaže to močno čustvenost tudi mera (ritem): en del n. pr. ie krepko odločen, drugi nežen, kar božajoč; in v brzini (temnili, sal se živahni deli menjajo z mirnimi, težki z lahnimi: celo kratke pavze v posameznih glasovih zna skladatelj spretno porabiti. da mu to čustveno razgibanost učinkovito podpirajo. — Skladbe prinašajo veliko novega. plemenitega: zraven pa niso težke, ampak našim zborom dobro umerjene: zelo srečno se tudi menjuieio posamezni glasovi med seboj in z zborom, tako da ta skladatel iska tehnika po eni plati barvitost in lepoto skladb poveča, poveča pa tudi izvedljivost in pevnost. Skladbe so priporočila zelo vredne.	K.
0 skakanju iz stratosfere — Gracioznost telovadbe na orodju Domači in svetovni rekord v skokih z mesta — Pomen žoge pri otroški telesni vzgoji
Kako skačejo s padali? Pri skakanju v zračno brezno uporabljajo letalci dvoje vrst padal: avtomatična, ki se odpro sama od sebe in padala na ročni poteg, ki se odpro, kadar hočeš. Padalske vojaške edinicc uporabljajo največ avtomatična padala, ki so po vrvici pritrjena na letala. Ko se vrvica po skoku pretrga. se začne padalo odpirati in ie po padcu 40 m že povsem razgrnjeno. Ta vrsta padal pa ni uporabna za rekordne skoke iz stratosfere, ker je jadranje z odprtim padalom kljub vsemu prepočasno. V višinah okrog 10.000 m bi se padalec zadušil, po vrlin pa bi Se zmrznil. Med najbolj popularnimi padalci ie zunno ime Danca Johna Tranuma, ki sc ie spustil z višine 13.000 m. Po vsem svetu, no Evropi. Ameriki in Južni Afriki ie razkazoval svojo hladnokrvnost in veščino v skakanju s padalom na ročni poteg. Pri rekordnem skoku I. 1934. ie frčal po zraku čez 12.000 m v prostem padu, padalo pa ie odprl šele nekako 700 m nad zemlio. Bral sem. da ie dobil pri tem tak sunek, da so mu odleteli čevlji z nog. Pristal ie brez pomembnejše nesreče in se lotil lelo pozneje v Kopenhagenu novega svetovnega rekorda v skakanju iz neverjetne višine. Zgodila pa se ie usodna nesreča. Steklenica s kisikom ie odpovedala in Tranum ie moral že v stratosferi odpreti padalo. Predolgo je padal skozi neskončni. skoraj brezzračni prostor in se zadušil. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico, je pa že na poti umrl. Med padalskimi prvaki velja omeniti še Francoza \Villiamsa, ki se ie spustil 1. 1938. z višine 11.000 m. O Williain.su sem čital, da ie imel na sebi posebno oblačilo, ki se ie dalo umetno greti. (K. P. — N. M.)
»Mehka* telovadba. Kot navdušen telovadec na orodju pišete takole: ». .. ker pa ie ravno mehko izvajanje za telovadca, ki hoče tudi na orodju kaj veljati, precejšen problem, bi me zanimalo Vaše mnenje, kakšen naj bo trening tekmovalca, da ohrani prožnost in mehkobo. ne da bi vsled tega opustil težje vaje na orodju, zlasti one, ki zahtevajo telesno moč.« O tem vprašanju mislim takole: telovadba na orodju ne more biti mehka, ker zahteva izdatno naprezanje mišic, razen tega pa ie predpisana še napeta drža telesa. Pri večini prvin, ki jih opraviš z rokami, je n. pr. prepovedano krčiti ali razširiti noge. Značilnost za slog sodobne orodne telovadbe ie v tem, da moraš često prikriti, da imaš sklepe v bokih, kolenih in gležnju, elegantna drža telesa pa se izraža v nekakšni »ribji« prožnosti. Vtis graciozne izvedbe dobimo, če telovadiš z lahkoto, kakor da si brez teže, vtis okorne izvedbe pa, če ie oči-vidno, da se mučiš. Za lepo ali mehko izvedbo ie torei potrebna zadostna moč in izvrstna tehnika. Da pa ostane telovadec kljub težkim in najtežjim vajam na drogu in bradlji prožen in sposoben za naravni slog gibanja ie potrebno, da goji sprostilne vaje in pa športe, pri katerih ne gre za formo, temveč samo za storitev. (M. J. Li.)
Rekordi v skokih z mesta. Vaše pismo ie prišlo zadnjič tik pred zaključkom redakcije in sem moral odložiti odgovor na danes. O rekordih v skakanju z mesta Vam lahko postrežem s sledečimi podatki: najprožnejši v skoku v višino ie bil Leon Lojk (Ljubljana), ki je
spravil 1. 1923. na 1.39 m: v skoku v daljino pa je dosegel najdaljšo znamko 304 cm Zagrebčan Spahič. Oba rezultata sem posnel po razpredelnici drž. rekordov iz 1. 10L/. Pozneje so pri nas skakanje z mesta opustili. Na olimpijskih igrali so zadnjikrat skakali z mesta v višino in daljino 1. 1912. v Stockholmu. Oba olimpijska rekorda drži Američan Ewri: v višino 7. mesta 1.65 m. v daljino z mesta pa 3.475 m. Skakanje z mesta je zanesljivo merilo moči v nogah in splošne spretnosti. Izvedba sama pa ni tako »vratolomna«, kot se Vam zdi. zakaj atlet ima pripravljeno mehko jamo, v katero doskoči. Da Vam odgovorim še na vprašanje. katere vaje so najprimernejše za to vrsto atlelike? Urite se v sprintu (hitrem teku na kratke progel in v talili telovadbi. (J. M. Li.)
Da ne ho nesporazuma. V zadnji posvetovalnici ste brali, da priporočam telovadcu M. pri prostih vajah sproščeno izvedbo, za povečanje elegance na orodju pa starinske vaje. pri katerih velja poudarek napetim gibom z rokami in nogami. Ali gre za dvojno vrsto vaj, ali pa sem se nejasno izrazil? Prav ie tako, kot ie zapisano! Glede tekmovanja v prostih vajah priporočam čim sodobnejše sestave in športno (gracioz.no) izvedbo, zaradi dopolnilnega treninga v orodni telovadbi in prav zaradi elegantne izvedbe vaj na orodju pa priporočam, da si telovadec sestavi še posebno stilizirano prosto vajo po starem sistemu. Znano Vam je naibrže, da mora imeti telovadec na drogu ali bradlji večinoma napeta kolena pa tudi stopala morajo biti iztegnjena kakor pri klasičnem baletu. Na orodju torej ne gre za sproščeni ali naravni slog izvedbe, temveč za tehniko in estetiko. ki je podrejena posebnim zakonom gibanja. V tem smislu so stare proste vaje, kakrš.ne smo gojili še pred 15 leti. nekaka šola stila za vaje na orodju. (C. S. Li.)
Otroške igrače. Všeč bi Vam bilo, če bi se Vaš sinko vzgojil v dobrega športnika. Ker pa ie še premlad za šport, vprašujete, kakšno izbiro igrač priporočam, da bi dobil ostro oko, hitro odzivnost in zadostno spretnost. Marsikaj sem čital o otroških igračah in naletel pri pedagogih. pa tudi pri športnih vzgojiteljih na enoglasno sodbo: vse igrače so dobre, najboljša pa ie žoga. Žoga vabi k neprestanemu tekanju in skakanju, otrok se uri v loven iu in metan iu, oko se navadi na zasledovanje letečega in skaklja jočega predmeta, mišice pa na odmerjeno podajanje glede smeri in moči. Do petega lela so olroci pri žogi precej nerodni, pozneje pa postajajo vedno boli spretni. Glede drugih igrač so prav posebno priporočljive tiste, ki omogočajo posnemanje dela. Najvažnejše pa ie vsekakor, da so otroci ves dan na zraku in da so ves čas zaposleni. (T. G. Li.)
šport v kratkem
V	petohoju je postal Schmidt letošnji državni prvak Nemčije. Dosegel je naslednje izide: 100 m 11.3, 400 m 49.8, daljina 7.14, višina 1.80, krogla 13.23.
V	osrčju Dunaja so imeli mednarodno kolesarsko dirko. Vozili so 100 krat po 750 m dolgi krožni progi po ulicah okrog cerkve sv. Štefana. Vse do konca je bila napeta borba med Nemci in Švicarji. Zdaj so vodili prvi, zdaj drugi, na-
zadnje pa je zmagalo nemško moštvo, ftvirarji eo bili drugi. Madžari, Hrvati in Slovaki pa so ostali brez točk,
0 japonskem plavalnem prvenstvu v To.<iu čitamo naslednjo: na 100 ni prosto jo bil prvi Honda (1:01.6), na 400 m prosto Tsuda (4:53.4), na 1500 m Takenrhi (10:89.81), na 200m prsno pa Fura (2:46) Najboljšo znamko med ženskami je dosegla Hotonos, ki je preplavala 200 m proslo v 2:42 min.
Iz Hrvaške
Napredovanj« v diplomatski službii. Na predlog zunanjega ministra dr. Lorkoviča je Poglavnik podpisal odlok, s katerim je dosedanji poslanici svetnik na Hrvatskem poslaništvu v Rimu dr. Nikola Rušinovič imenovan za izrednega ministra in poslanika ter dodelion na delo v zunanje ministrstvo v Zagreb.
Tudi Otijek bodo očistili nezaželjenih meščanov. Posebni pooblaščenec varnostne policije, kateremu je v Osijeku zaupano reševanje judovskega vprašanja, je dal časnikarjem izjavo, v kateri je napovedal skorajšnjo odfctrnitev judovskega iivlja iz Osijeka.
Graditev novih železniških prog na Hrvaf-sk-m. V Neodvisni Državi Hrvatski so v izgradnji naslednje železniške proge: drugi tir na progi Zagreb—Sol la. nova železniška proga Banja Luka—Ukrina. Na progi Črnomelj—Vr-bovsko je večina del že končana. Projektira se nova železniška proga Okučani—Banja Luka. Trasirajo se sledeče nove proge: Plitvičko— Senjska, Tesan j—Jelah, Golubovac—Zlatar in Banova Jaruga— Garešnica ter Bpčko—Tuzla. V Vrabču pri Zagrebu grade novi tovorni kolodvor. Izdelani so tehnični elaUirati in končana pripravljalna dela za železniške mostove na progi Karlovpc— Bihač, Metkovič—Ploče, Banja Luka—Ukrina. Železniške postaje so pa razširili ali popravili: v Zaprešiču, Savskem Marofu, Kutini, Oštari.jah, 1 epoirlavi. Brodil, Borongaju, Novi Gradiški, Oragaliču, Božjako-vini, Bjelovaru. Poljani, Dngcm Sclu, Zaboku, Krapin^kih toplicah Se«vetih, Stubičkih toplicah, Varaždinu vn v Zagrebu. Grade tudi novo železniško progo Karlovec—Bihač. V Sarajevu bodo pa razširili tanvšnjo dclavnico državnih železnic.
Iz Srbiie
Preskrba Srbije R premogom. Po upostavitvi rednih razmer v notranjosti Srbijo so srbsko oblasti obnovile delo tudi v vseh rudnikih, kateri skupno lahko s svojo produkcijo pokrijejo vse domače potrebe. Sedanja Srbija razpolaga predvsem z naslednjimi premogovniki: Senjski Rudnik, Ravna Reka. Resava. Sičevac-Vič. Aleksinac, Rtanj, Dobra sreča pri Knjaževcu, Srbski Balkan. Ibar-ski Rudniki, Vrška čuka, Tresibaba in Podvis. Poleg teh rudnikov rjavega in črnega premoga jo tudi več rudnikov licnita. katerih pa ne izkoriščajo v polili meri. Od ostalih rudnikov v Srbiji so najvažnejši Se borski rudniki bakra ter Trop-ča. v katerem kopljejo cink in svinec. Borski rudniki imajo tudi moderno topilnico, v Zvečanu je na velika čistilnica za svinec. Večina rudnikov v Srbiji je privatnih. Državna rudnika sta samo Senjski Rudnik in Ravna Reka.
Po vzoru ostalih mest so ustanovili okrožni odbor za nadaljnjo izobraževanje ljudstva v Ja-codini. V odboru sodelujejo vsi tamošnji javni in kulturni delavci.
Posebna ljnd«ka predavanja prireja že dalje časa liudskošolsko učiteljstvo v beličkem okraju v Srbiji. Z njimi prikazuje učiteljstvo narodu škodljive vplive in delovanje komunistov in ostalih razdiralnih elementov.
Ukrepi za vzdrževanje snage r Valjevu. Pred-stojništvo valjevske občine jo izdalo odredbo, po kateri morajo vsi hišni lastniki in najemniki posameznih stanovanjskih prostorov vsako jutro očistiti in poškropiti pločnik in polovico ulice pred svojo hišo.
Trimesečno podporo vsem svojim uradnikom In nameščencem je dah tudi valjevska občina v Srbiji, katera je v ta namen določila kredit 1S6.000 dinarjev.
LJUBLJANSKI
Predstav« ob delavnikih od 16 ln 18.15, ob ne-d«ila)i ln nramtfclh oe 10.30. 14.30. 16.3P ip m.»c
Izza kulis življenja baleik v velefilmu
Plesalke okolu sveta
V gla< nih vlocah: Chnrlotte TMel, Trfne v Me-yendortf, C»rn!» Hfihn, Hnrsld Pauieen Režtla: Kari Anion KINU SLOGA . TFL. 27-SO
Dolgo pričakovani film g'oboke ljubezni in odpovedi I
Ubežnica
Slavna igralca Jole Voleri, Renato Cialenle KINO MATICA - TEL. 22-41
Iz življenja v dekliškem internatu
Želfrie ljubezni
V glavnih vlogah: Anne Shirley, Ralpb bellamy itd. KINO UNION - TEL. 22-21

Ob maturi
Prav je imel tisti, ki je trdil, da imajo ljudje večji strah pred raznimi šolskimi izkušnjami kakor pred najtežjo bolezensko operacijo. Menda zato ostane ta strah v človeku še do starih let, tako da večkrat v sanjah zopet in zopet preživlja vse tiste grozne občutke in strahote, ki so ga nekoč stiskali pred zeleno mizo.
Bilo je ravno v takih vročih julijskih dneh pred celimi šest in tridesetimi leti, ko smo morali prestati tisto ognjeno preskušnjo, ki ji pravijo danes velika matura. Kakor te dni so nas tista usodna jutra že prvi sončni žarki metali iz postelj k že skoraj zasovraženim šolskim knjigam. Pa smo se gulili in pilili in potili že na vse zgodaj, a je bilo vednd kljub dobri volji meso slabo, da so misli utekale vedno bogvekam drugam. Drug drugemu smo se smilili, ko smo s knjigo v roki vsa dolga jutra križarili p.o listih belo posutih vijugastih poteh malosemeniškega vrta ob obronku grajskega griča, od koder se je tako lepo videlo tja čez v soncu se kopajoče mesto. In ko so se začeli eden za drugim oglašati še zvonovi bližnjega svetega Aniona, svetega Ignacija in tako dalje, bi bil človek najraje zagnal knjigo in to muke-polno biflanje med grmovje in stekel tja kam daleč med vabeče griče, tja proti severu, proti kateremu sem v svojih sludentovskih stiskah večkrat zdihoval s Prešernom: Oj M..., srečna draga vas domača, da b' uka želja me iz tvoj'ga sveta...
Kje ste, ljubi tovariši, sotrpini in sobojevniki tiste naše bitke, ki smo jo zmagovito izbojevali
v onih julijskih dneh pred šest in tridesetimi leti v starinski gimnaziji v via scuolel
Malokatero pokolenje je usoda tekom let tako vrgla vsaksebi kakor nas. Ne desetletnice, ne dvaj-set-, vsi ne tridesetletnice nismo mogli praznovati skupaj. Najmanj desetorica tovarišev je že pod rušo. Vedrega Drejčeta in resnega, pametnega Lojza so vzele bojne poljane. Amerikanr.a Zilda je pokosilo v mladih letih, pred nekaj leti sta mu sledila veseli Gusto in zamišljeni Jože. In morda je odšel za njimi še kak drugi v večni pokoj, preden je doslužil zemeljskega. Ostali pa se še borimo in pehamo vsak po svoje po tem nemirnem svetu, kakor moremo in znamo in kakor nas zanaša usoda. Prelat Miha in mirni Gorjan France sta si izbrala še najboljši del in skrbita za dušni blagor. Naš prvak Riliard in trgovsko podjetni Danilo sta si kot .jezična dohtarja nakovala že precej rumenjakov, a jima je sreča zopet dala klofuto in ju vrgla s prestolov. Praktični Ivo od morske obale je šel med buržuje trgovske sorte, a vedno umerjeni Avguštin od Svetega Andreja se je znal povzpeti na visoko stolico državne uprave. Šolsko mladino mrcvarita nemirni Piči in Širokopleči. France, dočim je neresnega Ernesta že davno zaneslo nekam med tujce na sever. Za furlanske sošolce ne vem. Diplomatični prijatelj Polde jo ostal zvest boemski žurnalistiki. Nežni mu-zikalični Milan in nemirni opozionalec Janez pa delita krivico in pravico v dveh državah, dokler ju najvišja instanca ne premesti v tretjo, kjer no rabijo ne branilcev krivic in ne pismarjev pravice.
Tako nas je življenje potem, ko smo baje postali zreli, obleklo v najrazličnejše uniforme in
nam nataknilo raznovrstne maske. Enim je stisnilo hlebec belega kruha, drugim pa komaj ovsenega, samo nekaj je po pravici porazdelilo vsem — sive lase, nagubana čela in spoznanje, da bi bilo morebiti boljše, če bi bili naši vzgojitelji svoj čas pred šest in tridesetimi leti izrekli nad nami sodbo — nezrelosti.
Pa bodi hvaležen spomin vsem tistim našim sodnikom! Skoro vsi so odšli že v večne pokoje. Razrednik »Zeus«, strah in trepet nas vseh. Jupiter tonans. Vedel in znal je preveč, mi pa .premalo — to je vodilo do konfliktov in tudi do tragedij. Ko je zagrmel s svojim basom, 6e dvignil mogočno izza katedra in segel s široko roko v res dolgee lase, tdaj se je naš olimp tresel. Logaritmi, analitika — to je bilo njegovo polje, na katerem pa smo mi vsi več ali manj »šantali«.
Žnidar. Flikal je našo bolj šibko poznanje Ksenofonta, Homerja, Sofokleja in kakor so se vsi ti učeni možje že klicali, pa je njemu in nam ostajalo premalo časa za to; 011 je bol bolj trgovec in lovec, mi pa bolj prijatelji moderne kot klasične linije. Pa smo vse eno še dobro izhajali, ž njim namreč, ne pa z grškimi klasiki.
Dobričina Plohi, profesor materinščine. Menda edini on ni imel med nami posebnega imena kakor drugi. Lasa ni skrivil nobenemu in z vnemo nas je skušal navduševati za slovenščino. Pendant mu je bil pravični in dobrovoljni Pichler. »Stille Eifalt, edls Grofle« — smo mu pravili, ker je s to krilatico vedno karakteriziral Goethejevo »Ifi-genijo«.	j
»Miš« nas je dresiral v latinščini od prime do
oktave. Precej strog, podkovan, a pravičen Tirolec. Miš smo mu menda pravili zaradi nizke, neznatne postave.
Mož za zgodovino pa ni imel nič zgodovinskega na sebi in gotovo tudi sam ne bo prišel v zgodovino, četudi se je delal zelo važnega. Gigerl, zbranih besed, a nobena luč, ki pa tudi ni nobenemu delal sivih las.
Unicum prevelike dobrote je bil katehet C. Un buon Furlanut! Učitelj pa ni bil. Bilo bi prav vseeno, če bi bili med njegovo uro imeli gramofon na mizi. Vsa leta je vsako lekcijo predaval in razlagal točno enako in točno z istimi besedami, čim se je prizibal v razred in z nosljajočim, pe-vajočim tonom pričel govoriti, je bilo kakor v panju. Spraševal je po gotpvem redu, tako da jo vsak za vsak mesec naprej vedel, katerega dne in katero lekcijo ho vprašan. In če se je kodaj zmotil, je žrtev takoj protestirala: »Gospod profesor, nisem danes na vrsti!«
Bog jim daj vsem dobro — taki so bili tisti naši oblikovalci in krotilci, ki so nas pilili in likali ter nas po maturi z najboljšimi željami poslali med življenje s tistim papirjem, na katerem je bila uradno potrjena naša »zrelost«. V resnici pa nas je zorilo šele življenje, zorila so nas desetletja in zori nas še vedno žo šesti križ. Kedaj bomo izzoreli, ve sam Bog. Ravno mi, naša generacija je šla in gre skozi hude šole, usoda nas res kuje. Da bi le nobenega ne zdrobilo in zrušilo, tako da bi se mogli vsaj za štiridesetletnico 1 mature zbrati in si ogledati v oči. to želim vsem svojim ljubim sošolcem I	Gorski.
425.
Mirko povesi oči, tovariši njegovi pa se spogledajo. Mirku se zdi, kakor da se ves svet vrti okrog njega. Tema se mu dela pred očmi. Groza ga obhaja, kakor da vidi kačje pošasti sikati i/, brezna pred sabo. Bled stoji in nepremičen kakor smrt. Tovariši vidijo, da so mu povelj-nikove besede zasekale globljo rano, kakor so mislili.
426.
Po dolgem molčanju spregovori zopet turški poveljnik: »Poslušajte! Zdaj veste, od koga zavisi vaše življenje in smrt. Odločite se! V tvojih rokah, Mirko, je usoda tvoja in tvojih tovarišev. Ti si Zalikin mož. Ti nam lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena lepota vas vse lahko reši. Tako sem sklenil in to besedo bom tudi držal!«
427.
Mirko še vedno molči. Štefan, njegov tovariš, prvi spozna Mirkovo bolečino ter reče: >V imenu vseh tovarišev ti naznanjam, mogočni turški poveljnik, da smo prisegli svojemu voditelju večno zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi vsi brez izjeme. A nikdar bi se mu ne vdali, ako bi hotel žrtvovati za nas — svojo nedolžno neveslo in ženok
Gundar Haegg večji od Nurmija?
Sijajni uspehi, katere jo dosegel Gundar Haegg v prvih treh tednih julija, ko je postavil štiri nove svetovno rekorde, so dali povod, da ga primerjajo z Nurir.ijem. Doslej ni bilo človeka, ki no bi postavljal starega Finca na čelo tekačev vseh narodov Med Švedi pa prevladuje vedno bolj prepričanje, da je llaegg večji od Nurmija. Trener Gosse Homer se je povzpel celo do trditve, da bo vitki llaegg pretekel 5000 m nič slabše kakor v 13 min. 50 sek. To je kajpada glasba bodočnosti. Haegg je brez dvoma poglavje zase, povzpel se je tako visoko, da ga je možno primerjati s Fincem Nurmijem, to pa le na krajše proge. Med tem, ko je zagospodaril Haegg nad progami od 1500 m do 3000 m. smo brali ime Nurmija na vseh progah od 1500 m do 10.000 m.
Kdo je bil Nurmi?
Podil se je 1. 1897 kot sin revnih staršev. V otroških letih sla mu umrla mati in oče in mladi Pavle je moral kot vajenec v železniške delavnice. Trdo se je preživljal, skrb za vsakdanji kruh za svojce in za se mu je dala pečat delavnosti in resnosti. Edino razvedrilo, ki ga je poznal, je bilo tekališče. Treniral je sam, zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, z uro v roki, po lastnem preudarku in lastnih načrtih.
Nikomur ni razodel, zakaj zahaja na tekališče in kaj misli tam doseči. Postal je asket atletike. Nikoli ni okusil alkoholnih pijač, sovražil je rigarete, izogibal se je plesa, hranil se je največ vegetarično, treniral pa je toliko, da bi zadostovalo za dvanajst drugih. Razvil se je v človeka in' tekača, katerega ne moremo drugače označiti kot z imenom Nurmi. Resnično je v športnem svetu Nurmi danes pojem, pod katerim razumemo najbolj skromnega in najbolj žilavega, najbolj vztrajnega in najbolj zmagovitega tekača.
Ko se je enoletni Gttndarček tam nekje v Kalamah na Švedskem vadil v prvih korakih, je bil Pavle Nurmi že na olimpijadi. S tihim zadovoljstvom je stal sredi anhverpenskega stadiona in pledal finsko zastavo, kako plapola na čast zmagi, ki jo je priboril svojemu narodu. Takrat je bil Nurmi 23 let star, zmagal je v teku na 10km in dobil prvo zlato olimpijsko kolajno. To ie bila prva nagrada za stotera jutra in večere, katere je prebil v trdem treningu na domačem tekal išču.
Štiri lela pozneje je spet prišel v Pariz, kjer je storil nekaj kar se r.i posrečilo še nobenemu tekaču pred njim in za njim. V enem samem dnevu jo dosegel na olimpijadi dve zmagi. Tekel je na 1500 m in bil prvi, za tem je počival eno uro, se pojavil spet na startu in prehitel vse tekmece v teku na 5000 m.
V tistih časih so imeli športniki še staroko-pitne nazore o mladih in starih atletih. Tako so mislili, da je atlet mlad do 25 leta, pozneje pa
da spada med staro železje. O Nurmiju so mislili, da se bo i>o olimpijadi v Parizu, ko je bil na višku slave, umaknil iz aktivnega udejstvovanja. »Nurmi je postal star,« so govorili in pisali.
Pavlu pa še na misel ni prišlo, da bi odložil dirkalne čevlje. Zahajal je na tekališče in iskal samoto gozdnih 6teza kakor v mladeniških letih. Prišel je spet v Amsterdam na olimpijado 1.1928. in dokazal vsem strokovnjakom, da 31 letni atlet še ni star. V teku na 10 km je postavil precej boljši Čas kakor pred osmimi leti v Antwerpnu. In da je bil nastop starega Nurmija še bolj prepričevalen. je postavil olimpijski rekord v času' 30 min. 13.8 sek.
Ko se je vrnil iz Amsterdama, se je začel pripravljati na nove naloge. Tako je sklenil v svoji glavi, da ho eno leto počival, za tem pa da bo spet naskočil tabelo svetovnih rekordov. Nurmi je znal tudi počivati! Vsa mikavna vabila je odklonil. umaknil se je v neko finsko letovišče in počival tako zvesto, kakor jo v mladih letih zvesto treniral. Po enoletnem počitku je bil Pavle spet mlad in hitrejši kot sploh kdaj. Lotil se je najprej tekov na srednje proge iu premišljeval o tem, kako bi reformiral tabelo svetovnih rekordov vse od 1500m pa do maratonskega teka. V treningu je dosegel sijajne znamke: 1:55 na 800 m in 3:485 na 1500 m. '
Leto pred olimpijado v Los Angelesu pa ga je doletela nesreča. Podobna nesreča, kakršna je doletela lansko leto tudi Gundarja Haegga. Nurmi je prišel navzkriž z amaterskim paragrafom in na zahtevo Amerikancev so ga diskvalificirali. Razlika med obema je bila le v tem, da je amaterski parasrraf ujel Nurmija, ko je imel 35 let, Haegga pa, ko je imel 22 let. Pozneje Nurmi ni več nastopal. njegovo ime pa je še leta in leta blestelo v tabeli svetovnih rekordov. V cnournem teku ga še do danes ni nikdo prekosil.
Kdo je Gundar Haegg?
Ko je Nurmi prvič zmagal na olimpijadi, je bil Gundar še otrok. Ta otrok pa je imej srečo, da je živel na vasi, ki ie imela nenavadnega strokovnjaka za lahko atletiko. To je bil Fridolf Rhudin, premožen posestnik, ki je bil dolga leta v svetu. Obiskoval je lahkoatletske prireditve, se zanimal za življenje atletov in se seznanil z metodami treninga. Fridolf Rhudin je dobil zanesljivo oko za izbiro nadarjenih tekačev. Vabil jih je na svoje posestvo, jih utrjeval s poljskim delom in jim govoril o lepotah teka. Fantje so se radi odzvali, med njimi sta bila tudi Jonsson in Gundar.^ Poiskal je mehke gozdne in poljske steze in učil fante pravilnega teka.
Kalarne so dejansko Ie majhna vas, po zaslugi kmeta Rhudina pa so dale švedskemu športu najboljše fante. Na Rhudinovem posestvu sta se seznanila nadebudna tekača Jonsson (mi hi
rekli Janezov Janez) in Gundar Haegg. Ne poznate Jonssona? Nič čudnega, saj v športu ne nastopa pod imenom svojega očeta, 6vojo slavo je daroval domaČi vasi. Ko so ga prvič povabili v daljni Stocklioim na tekme in ko mu je Rhudin zagotovil, da ne bo v sramoto domaČemu kraju, ga je Jonsson zaprosil, naj ga prijavi kar pod imenom Kalarne. Skromnost mladega tekača je bjla Švedom všeč in novo ime se ga je prijelo.
Za Kalarne,jem je prišel tudi Haegg do prvenstvenih tekem. Ko se je 1. 1940 pripravljal Kalarne na rušenje svetovnega rekorda na 3000 m, so mu določili Gundarja Haegga za spremljevalca. Kfllarne je zmagal v 8:09 min., Haegg pa je zaostal le za dva metra. Tega teka se je udeležil tudi Finec Tueminen, ki je po tekmi vzkliknil: »Se nikogar nisem videl, ki bi tekel tako "aliko kot Gundar Haegg!« Nekaj tednov pozneje, ko so tekli na 5000 m, je bil Haegg že pred Kalarnejem.
Nikoli ne bo pozalril Haegg na leto 1941. Prineslo mu je slavo, ko je postavil svetovni rekord na 1500 m, zadela pa ga je tudi nesreča, ki je za stremečega športnika lahko usodna. Prišlo je namreč do znane diskvalifikacije. Haeggu so prepovedali vsako udeležbo na tekmah od lanske jeseni do 1. julija 1942. 23letni visokošo'ec je sprejel kazen, svojih nad pa ni obesil na klin. Pripravljal se je na čase, ko mu bo spet dovoljeno tekmovali. Okrepil si je živce, nabral rezervnih moči in ko je potekel junij, je bil spet med tekmovalci. Sproti smo poročali o njegovih uspehih, kako so pod njegovimi nogami spet začeli padati rekordi. Najprej na angleško miljo, za tem na dve, pa na 1500 m in na 2000 m.
švedski športni listi so navdušeni nad uspehi, ki jih je pokazal v pičlih treh dneh. Primerjajo ca z Nurmijem in obljubljajo, da bo še marsikateremu rekordu ugasnil moč veljave. Poslavlja se vprašanje, ali je Gundar Haegg resnično večji od Nurmija? Morda si bo nabral prav toliko rekordov kot si jih je njegov finski prednik, težko verjetno pa je, da bo postal tako popularen, da ca bodo postavili na Nurmijev prestol. Vse, kar je storil Nurmi, je storil z lastno močjo, Nurmi je bil pionir in reformator, Haegg pa le atlet, ki teče po shojenih polih.
Maliogiasi
V malih oglasih vet|a pri lsk«n|n službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek a« računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.

Prodamo
Globok otroški vozižek
bel, v "»dltčnem stanju, z žlmnlco, prodam. Jeloč-nlk, Dolenjska cesta 13, pritličje.
Mačka uničila ves žiini pridelek
V romunski vasi Vladeni Prahova je pred tedni izbruhnil velik požar, ki je uničil vso tamošnjo letošnjo žetev. Požar je zanetila mačka, s katero se je igral dvanajstetni deček. V mladostni pokvarjenosti je pograbil žival, jo polil s petrolejem, nato pa zažgal. Nesrečna žival je pričela goreti ter je v silnem diru iskala rešitve med žitom na polju. Suha stebla
! zrelega žita so se seveda takoj vnela. Požar se je bliskovito razširil na sosednja polja in je ' uničil ves letošnji žitni pridelek vaščanov.
Stenice
uničuje »PULECIM«. Inž. Prezelj. Ljubljana, Wol-tova 8, uradne ure: 8—12.
Sedaj
sejemo:
Rdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev, beli lukee. motovileč, endlvtjo, mačehe, levkoje, cinera-rlje, clklame, prlmule, marjetice ln nageljčke. -Sever & Komp., Ljubljana.
Perutnino
zajedajo uši. Mazilo ao-per uši na perutnini Je Inž. Prezljev »PERUT-NIN«. Ljubljana, \Volfo-va 3, uradne ure: 8—12.
Kumare
uvožene, na drobno prodaja : Glavnik, Pogačar-jev trg.	1
|l?Bn|cm|
Skladišče
prostorno, suho, zračno, z dovozom, aH tudi lokal, primeren za skladišče, vzamem v najem, — Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Skladišče 100« 43-11.
Slamo
vsakovrstno, kupim. Plačam dobro. - Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta £5.
S Sebe 1
Oddalo:
Opremljeno sobo
čtsto, lepo, v bližini Kr. komisarlata, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4344.
Parcelo
B00 m' — v Mostah, prodam. Horvat, Poljanska 61, 69.
Kupim
ln prodajam umetniške predmete, slike I td. — • Umetnost«, Kolodvorska št. 20. 1
POVSOD
mnl Vergal
31
Tone fievolja
Roman.
Vojak kar ni jenjal klepetati z onimi, ki co ga bili voljni poslušati, mahajoč z rokami kot pridigar. »Da, bilo je tudi Sicilijancev; bilo jih je iz vseh pokrajin. V ostalem, veste, ko zatrobi splošni napad za topništvo, ne slišite več ne bev ne mev in karabinke govore vse isti jezik. Vsi so bili vrli dečki, z junaškim srcem pod srajco! Čujte, ko je človek videl, kar so videle moje ofi, kako so oni dečki vršili svojo dolžnost, pri Madonni, lahko s ponosom nosi to čepico pomaknjeno na tiho!«
Mladeniču so se oči 'lesketale, toda dejal je rla to nič ni, da je bilo tako, ker je bil pil. 'Kralj Italije, se je nazivala ladja, kateri ni bilo enake. Imela je oklop, to je tako, rekel bi, kot vas ženski životec in bi ta životec bil železen, rla bi lahko na vas s topom streljali, ne da bi vas poškodovali. Potopila se je v trenutku in nismo je več videli, sredi dima, ki je bil tak. kot iz dvajsetih opekarn, veste.
>V Cataniji je bil pekel!« je dodal lekarnar. Ljudje so se zgrinjali okoli onih, ki so čitali časopise, da se je zdelo kot bi bil praznik.
»Časopisi so samo tiskane laži!« je sodil don Ginmmaria.
. »Pravijo, da je bila grda zadeva. Izgubili smo veliko bitko,« je dejal don Silvester.
Tudi gospodar Čebula je pritekel, da bi videl, kaj pomeni tista množica.
»Vitoverjamente? To so čenče, da bi izvabili denar za časopis,« se je nazadnje zarežal.
»Če pa vsi pravijo, da smo izgubili!«
»Kaj pa?« je rekel stric Križ in 6i položil roko za uho.
»Bitko.«
»Kdo jo je izgubil?«
»jaz, vi, vsi tedaj, Italija,« je dejal lekarnar.
»Jaz nisem ničesar izgubil!« je odvrnil Leseni zvon, 6komizgujoč z rameni. »Zdaj je vrsta na botru Gosji nogi in bo že on poskr-' bel.« In gledal je hišo pri nešpljevem drevesu, kjer so vescljačili.
»Ali veste, kako je?« je zaključil gospodar Čebula. »Tako je, kot takrat, ko se je občina Aci Trezza pravdala zaradi zemljišča z občino Aci Castelio. Kaj smo spravili zato v žep, vi in jaz?«
»Spravili smo!« je vzkliknil lekarnar ves rdeč. »Spravili smo..., da ste same mrhe!...«
»Nesreča bo za mnoge uboge matere.« se je drznil reči nekdo. Stric Križ, ki ni bil mati, je zmigal z rameni.
»S par besedami vam bom povedal, kako je to,« je medtem pripovedoval drugi vojak. »To je kakor v krčmi, ko se glave razgrejejo ter frče krožniki in kozarci sredi dima in vpitja. Ste že videli? Prav tako je! Spočetka, ko ste za ladijskim zaklonom s puško v roki, v tisti veliki tišini, ne slišite drugega kot ropot stroja in dozdeva se vam, da vam oni ptinf! punfl doni v želodcu, drugega nič. Potem pa, ob prvem topovskem strelu in ko prične zmeda, vas obide želja, da bi tudi vi zaplesali, da vos niti verige ne bi zadržale, kot v krčmi, ko ste nasičeni in napojeni in zaigrajo gosli, ter merite s puško povsod tja, kjer zagledate sredi diina senco kristjana. Na suhem je vse drugače. Neki bersaljcr, ki se jo vračal z nami v Nlessino. nam je pravil, da človek ne more obstati pri odjeku ipušikinih strelov, ne da bi ga zaščegetalo v nogah od želje, da bi se pognal naprej, s sklonjeno glavo. Toda bersaljeri niso mornarji in ne vedo, kako je to, ko si
med jadrnim vrvjem, z nogo trdno stoječo na vrvi in z varno roko na puškinem petelinu, kljub zibanju ladje, medtem ko tovariši padajo okoli tebe kot gnile hruške.
»Pri Madonni! Tudi jaz bi hotel biti tam,« da bi jih malo obdelal s pestmi!« je vzkliknil Rok Spat u.
V6i ostali so poslušali z napetimi ušesi. Drugi mladenič je pripovedoval tudi, kako je zletela v zrak ladja «Polestro», ki je gorela kot grmada, ko je plula mimo nas in so se plameni dvigovali visoko, do vrha sprednjega jambora. Vsi pa so bili na svojem mestu, naši fantje, pri topovih ali pa pri strelnih zaslonih na krovu. Naš poveljnik je vprašal, če kaj potrebujejo. »Ne, hvala lepa,« so odgovorili. Nato je odšel na levi bok ladje in niso ga več videli.
»Umreti izpražen, to bi mi ne bilo pogodu,« je zaključil Spatu. »Toda za borbo s pestmi, za to sem « Ko se je Santuzza vrnila v krčmo, mu je rekla- »Pokličite ju sem, onadv* ubožca, ker morata biti žejna, po tako dolgi poti, kot sta jo prehodila in treba jima je kozarec pristnega vina. Pizzuto zastruplja ljudi s svojo pijačo in se ne gre tega izpovedat. Nekateri nosijo vest za hrbtom, ubožčki!«
»Meni se vsi ti zde norci! Ako bi se vi dali pobiti, ko bi vam kralj rekel: daj se pobiti zaradi mene?« je dejal gospodar Čebula, vse-kujoč si prav počasi nos.
»Ubožci, niso oni tega krivi!« je pripomnil don Silvester. »Prisiljeni so to delati, kajti za vsakim vojakom stoji korjroral z nabasano puško in nima drugega posla, kot da pazi, da vojak ne skuša pobegniti. In če vojak skuša pobegniti, strelja nanj, hujše kot na penico.«
»Ah! To je pravi Toda to je prava lopovščina!«
Na dvorišču Nevolj so se ves večer smejali in popivali, ob lepem mesečnem svitu. Pozneje
pa, ko so bili vsi utrujeni in so počasi žvečili praženi bob in so nekateri tudi polglasno po-pevali, s hrbtom naslonjeni ob zid, so prišli ipovedat zgodbo, ki sta jo bila prinesla v vas oba dopustnika. Gospodar Fortunat je bil že zgodaj odšel in je od vedel Brasi ja z novo obleko.
»Ubogi Nevolje. Bog jim pomagaj! Uročeni so!« je rekel, ko 6ta se na trgu srečala z Lesenim zvonom.
Stric Križ je molčal in se je praskal po glavi. On ni imel pri tem ničesar več opraviti in si je umil roke. Zdaj je bila to stvar Gosje noge, toda žal mu je bilo, v resnici.
Naslednji dan je krožil glas, da je bila na morju v smeri proti Trstu bitka med našimi ladjami in ladjami sovražnikov, s katerih nihče niti vedel ni, kdo da so in da je pri tem poginilo mnogo ljudi. Nekdo je pripovedoval stvar na ta, drugi na drug način, v koscih in grižljajih, požirajoč besede.. Botre so rokami pod predpasnikom prihajale povpraševat, če je imela botra Martizza tam doli svojega Luko in preden bi odšle, so jo ogledovale s široko razprtimi očmi.
Uboga žena je zopet venomer bila na vratih, kot vsakokrat, ko se je zgodila nesreča, obračajoč glavo sem in tja, od enega konca ulice do drugega, kot da bi pričakovala predčasno tasta in dečka z morja. Sosede so jo tudi_ iznraševale, če je bil Luka pisni ali pa če že dolgo ni prejela pisma od njega. V resnici na pismo ni bila pomislila. V«o noč ni mogla zatisniti oči in imela je misli neprestano tam na morju v smeri proti Trstu, kjer se je dogodil oni polom. Videla je neprestano svojega sina, bledega in negibnega, ki jo je gledal s široko razprtimi in bleščečimi ortni in ki je venomer pritrjeval, kot takrat, ko so ga poslali k vojakom — tako da je tudi ona čutila žejo, vročino, ki se ni dala opisati.
U Ljubko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inl Jože Sodil
Urednik: Viktor Centil