Šentjur IZ VSEBINE: Predsednik državnega zbora na obisku v Šentjurju Občinska skupščina spet nesklepčna Praznik slovenske državnosti - Šentjur žaluje? Kovač še ob zadnjo funkcijo ANKETA: Na jezero namesto na morje Politični turizem ali velika maša Hermana Rigelnika Šentjur v rimi EXPORT-IMPORT Sokolska 19, MARIBOR Tel. 062/102-331,104-764 Fax 062/104-764 IZJEMNA PONUDBA! TRAKTOR URINSKI LTZ 55 TEHNIČNI PODATKI: Dolžina................ 3550 mm Višina................. 2600 mm Širina ................ 1710 mm (spredaj +200 mm, zadaj +300 mm) Teža.................. 3200 kg Poraba goriva ........... 6 - 8 I Pogon ...................... 2x2 Menjalnik ............ 8 stopenj Motor:....... štirivaljni DEUTZ, (licenca) zračno hlajen Volan: ............. hidravličen Vžig: ....... z dekompresorjem pri nizkih temperaturah AKCIJA 100 TRAKTORJEV Traktor Lipetski LTZ 55 .................................. 14.600 DEM Traktor Lipetski T-40 AS ................................. 11.865 DEM TEHNIČNI PODATKI: Si Dolžina............... 3550 mm Išina.............. 2300 mm irina ............. 1710 mm (spredaj +200 mm, zadaj +300 mm) Teža.................. 2700 kg Poraba goriva ........... 6 - 8 I Pogon ................... 2x2 Menjalnik ............ 7 stopenj + reduktor TRAKTOR LIPINSKI T-40 AS NOVO ! NOVO ! NOVO ! NOVO ! NOVO ! Možnost nakupa koles: - navadno moško kolo ........................ 9.900,00 SIT - moško kolo 5 prestav ...................... 12.900,00 SIT - žensko kolo ............................... 11.900,00 SIT Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA I........... """Tv" ------------------------------------------------------ * * • KAM U VROČIH DNEH? "NO IN KDAJ BOSTE ODPRLI BAZEN?" "OKTOBRA" "1?" "BAJE BO DOBRA VINSKA LETINA. PA BO ZMANJKALO POSODE!" Poslanstvu Šentjurskih novic ob rob Ob Rigelnikovem obisku v Šentjuiju v° se na novinarski klopi znašle tudi Šentjurske novice. Izvršni svet je na naše tožbe v prejšnji številki reagiral hitro in Pravilno. Zasluži pohvalo! In že je tu, čeprav v miniaturi, klasična novinarska dilema samocenzure: Kako pisati o obisku, da nam oblastniki nf bodo že po prvem poskusu zaloputni vrat pred nosom? Kako najti Preživetveno pot med načelnostjo in resnico ter tržnostjo? Vemo in čutimo, da teh dilem neodvisen časnik, za kakršnega se pač 'mamo, nebi smel imeti! Pa jih imamo, *al. In jih bomo tudi imeli, vse dokler bomo viseli na nitki in bo usoda vsake naslednje številke odvisna že od male, same po sebi povsem nepomembne reklame, ali od upravičene ali neupravičene zamere kakega šentjurskega veljaka. Šele, ko bo stalo za našim časopisom kakih 2000 naročnikov, pa toliko in toliko pronicljivih sodelavcev, nam bo vaše zaupanje na stežaj odprlo vrata do pravih virov informacij in do pravih resnic. Takrat bo tudi o Rigelniku dosti lažje pisati - čeprav se mu tudi tokrat na kanimo prilizovati! Le skupaj lahko napravimo dobre Šentjurske novice! Urednik Šentjurske NOVICE NAROČILNICA Naročam ŠENTJURSKE NOVICE. Primek in ime (tiskane črke): Naslov,kraj,ulica,pošt na številka: Podpis:___________________ Cena posamezne številke za naročnike je 85 tolarjev. Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Šentjurske Novice d.o.o. Mestni trg 5, Šentjur Naslednja številka Šentjurskih novic izide v četrtek 5. avgusta. Prispevke pošljite do petka 30. 7. 1933 Šentjurske NOVICE AKTUALNO Predsednik Državnega zbora v Šentjurju Občinska skupščina je bila spet nesklepčna Občinski Izvršni svet je v četrtek, 17. junija povabil v Šentjur predsednika državnega zbora g. Hermana Rigelnika, ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja ter ministra Miho Jazbinška. Predvidoma naj bi se pogovarjali s šentjurskimi gospodarstveniki o gospodarski in kmetijski strategiji naše občine, o problemih demografske ogroženosti, razvoja šolstva in lokalne samouprave. Kot v dobrih starih časih: "Obisk neposrednih proizvajalcev" V Alposovi sejni sobi se je zbralo kar lepo število direktorjev firm in javnih zavodov, od povabljenih pa so prišli predsednik Državnega zbora g. Herman Rigelnik, poslanca iz naše volilne enote g.Potočnik in g. Auberšek, vlado pa je zastopal sekretar za industrijo g. Banič. Predstavniki občine in nekateri direktorji so na kratko predstavili občinske in svoje težave, se malo hvalili in malo tožili, gostje pa so ostali več ali manj pri svojih načelnih političnih temah, tako da do pravega razgovora o napovedanih občinskih žuljih sploh ni prišlo. Slišalo se je sicer nekaj bolj gorkih na račun vlade, bančništva, zapostavljanja štorskih železarjev, tečajne politike, kmečkega štrajka, lastninjenja, vendar kam dlje kot do lahkotnega političnega hapninga ni prišlo. Razgovoru je sledil še hiter sprehod skozi Cevarno. Ni znano, ali je šlo le za rutinski propagandni obisk pri " neposrednih proizvajalcih", ali pa je alpoški menedžment načrtoval tudi kaj bolj konkretnega. Ker menda tudi občinski možje niso imeli z gosti posebnih razgovorov za zaprtimi vrati, izgleda, da je z organizacijo tega obiska občinski Izvršni svet hotel le prekiniti popolno politično mrtvilo v občini, ki mu sicer botruje popolna odsotnost strankarskih aktivnosti. Franc Kovač Predsedstvo občinske skupščine je za sredo 30. junija sklicalo sejo vseh zborov občinske skupščine. Dnevi red zasedanja ni bil kaj posebno obetajoč, morda bi se tremperatura v dvorani za malenkost dvignila le ob ukinjanju zborovske sesatve skupščine, s katerim se je predsedstvo skušalo izogniti nsklepčnostnim problemom-Tokrat jim namera ni uspela, pa ne po zaslugu Družbeno političnega zbora, kakor bi bilo bolj naravno pričakovati, temveč zaradi nesklpčnosti Zbora združenega dela. Očitno je, da je " direktorski" zbor prvi spoznal, da se v šentjurski skupščini ne more zgoditi res nič več pomembnega. Franc Kovač Cene, cene... Javno komunalno podjetje Šentjur je predlagalo Izvršnemu svetu, da jim povišajo cene vode, kanalščine in pogrebnih storitev. Na seji IS dne 15. 6. 1993 je direktor podjetja predložil analizo cene šentjurske vode. V lanskem letu je JKP prodalo 403 000 kubičnih metrov vode za gospodinjstva in 200 900 za industrijo. Prodali bi je lahko precej več in tudi znižali ceno , če se ne bi kar 45 % vode izgubilo v dotrajanih ceveh. Ceno povišuje še relativno majhno število priključkov, stroški prečrpavanja in pa kupovanje vode v Celju in Šmarju. Predlagal je 16,43 - odstotno povečanje cene, kar bi podjetju omogočalo poslovanje brez izgub. Precej zahtevnejši je bil predlog za povečanje cene kanalščine (za 31,31 %), ki naj bi šel predvsem na račun vzdrževanja rastlinske čistilne naprave na Ponikvi. Direktor JKP je na seji Izvršnega sveta dokazoval, da so tudi njihove pogrebne storitve prepoceni in jih je potrebno zvišati za 11,5 odstotka. Kljub strinjanju z argumenti predlagatelja Izvršni svet ni mogel ugoditi predlogom po višjih cenah. Še vedno namreč velja republiški odlok, ki občinam ne dovoljuje, da bi same določale cene komunalnih storitev. Vsem pa je bilo bolj ali manj jasno, da bo morebitno izgubo potrebno pokrivati, če se republika komunalcev ne bo usmilila. Podobne zahteve prihajao v Ljubljano skoraj iz vseh slovenskih občin, samo da so precej večje od naših. Morda se nam bo šentjurska skromnost tokrat obrestovala. Če že ne občanom pa vsaj Komunali. Anita Koleša AKTUALNO ... " ■ ■ ■ ■ -______________________________________________________________ Šentjur pa žalujeP Predvečer praznika slovenske državnosti. Ob 20 uri je na Rifniku romantičen sončni zahod, namenjen le premočenemu " buntu žvarclov", ki naj bi 1,1 kres. Ceste, ulice in celo gostilne so prazne, nikjer nobenega slavja, nobene svečanosti! Na križišču visijo ob šentjurskih še štiri slovenske državne zastave. Drogovi ob 'P' slovenske samostojnosti na Mestnem trgu prazni zalostno štrlijo v nebo. Ves Zgornji trg je praktično brez zastav! Tudi večina podjetij in lokalov, menda zvestih SVoji apolitičnosti, jih je pustila zložene po predalih. Svetle •zjerne so Obrtna zbornica, Alpos (če jih slučajni niso le Pozabili sneti po Rigelnikovem obisku), Motel, Zvonček ln morda še kdo. v Zanesenih besed in prazničnega vzdušja žejna skupina ^entjurčanov se je zatekla v Celje. Tu pa, kot da smo v drugi državi! Na ulicah je gneča, gostinci obilno ponujajo sv°je dobrote, sredi Celja se na ražnju vrti ogromen vol, °d vseh strani se slišijo veseli zvoki znanih ansamblov, gospod Rojec, celjski župan, po ulicah čestita svojim Podanikom. Tudi Sentjurčane počasti s svojo pozornostjo ln kozarčkom Šentjanževca. Malo potolaženi se v jutranjih urah vračamo v sivino kraJa Ipavcev, Slomška in Malgaja. Teh so nas le polna usta - in nič več. Franc Kovač Šentjurska obvoznica starta Pri županu smo izvedeli, da se bodo kmalu pričela dela na šentjurski obvoznici. Med Republiško upravo Za ceste in Celjskim cestnim podjetjem je že Podpisana pogodba za asfaltiranje že pripravljne trase od odcepa v Vrbnem do mostu preko Pešnice ter za Vgradnjo tega mostu. Opravljena bodo tudi zemeljska dela od železniške postaje do križišča pri Prevolniku. O podvozu oziroma nadvozu zaenkrat še ne razmišljajo. Na začetku obvoznice bosta stali bencinski črpalki Istra ' Benza, ki je na natečaju ponudil najugodnejše pogoje. Poleg vložka v izgradnjo črpalk in nekaterih spremljajočih pbjektov naj bi Istra - Benz vložil v šentjursko komunalno infrastrukturo še približno 1,2 miljona DEM. Pred pričetkom del je v Šentjurju čutiti rahlo nervozo. Nekateri občani, zlasti še tisti iz Hrušovca, so s projektom obvoznice nezadovoljni. Obvoznica ne rešuje njihovega največjega problema, nenehnega čakanja na železniškem prehodu, pa tudi komaj kaj prispeva k prometno nemogočemu režimu v Šentjurju. Franc Kovač Narodni demokrati so proti spremembi skupščinskega poslovnika Izvršni odbor Narodnih demokratov Šentjur se je na svoji seji dne 28. 6. 1993 opredelil proti predlogu predsedstva skupščine, da se spremeni Poslovnik občinske skupščine. Predlagana sprememba 25. člena Poslovnika skupščine dejansko ukinja po volitvah konstituirano trodomnost občinske skupščine. Čeprav se v načelu strinjamo, da je trodomnost anarhoizem, ki lahko tudi ohromi delovanje skupščine, pa vseeno menimo, da ima svojo legitimnost in se lahko spremeni le celovito, verjetno šele na naslednjih volitvah. V Šentjuiju, kjer strankarska demokracija že doslej ni ustrezno zaživela, pa predlagana sprememba pomeni tudi formalno ukinitev strankarsko izvoljenega in formiranega Družbeno političnega zbora oziroma še nadaljnje minimaliziranje njegovega pomena. V tem primeru se še bolj na stežaj odpirajo vrata samovolji občinske birokracije in se tudi teoretično ukinja možnost organiziranega vpliva političnih strank na odločitve v skupščini. Predsednik IO NDS: mag. Franc Kovač cilpo/ Industrija kovin, izdelkov in opreme PROGRAM KOVINSKEGA POHIŠTVA Vabi k nakupu v MALOPRODAJO Delovni čas: vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure Po ugodnih cenah nudimo: - vrtne garniture - notranjo opremo UGODNI PLAČILNI POGOJI OBIŠČITE NAS-VLJUDNO VABLJENI! V_________________________________J Šentjurski NOVICE AKTUALNO tli AH je upravnik potrebenP Takšna vprašanja še vedno naslavljajo na stanovanjsko zadrugo Rifnik lastniki stanovanj v naši občini. Iz 22. člena stanovanjskega zakona izhaja, da morajo lastniki stanovanj v večstanovanjskih hišah skleniti pogodbo o upravljanju. V njej naj bi se dogovorili, kako upravljati z objektom, napravami v hiši, s funkcionalnim zemljiščem in kako izvajati skupna dela. Če ima objekt vsaj dva lastnika in deset stanovanj je potrebno določiti upravnika. Dvomi o potrebnosti pogodbe in določitvi upravnika so torej odveč. Stanovanjska zadruga Rifnik je do sedaj podpisala 72 pogodb o upravljanju za 484 stanovanj in poslovnih prostorov. Nemogoče je bilo pričakovati, da se bodo lastniki sami dogovorili o vsebini pogodbe in nato tudi sami poiskali ustreznega upravnika, zato je SZ Rifnik ravnala tako, kot je praksa tudi drugod v Sloveniji. Poskušali smo se dogovoriti z večino lastnikov v večstanovanjskih hišah, da določijo upravnika in na podlagi razgovorov sklenejo ustrezen dogovor. Manjše število lastnikov stanovanj še vedno odklanja sodelovanje z upravnikom, najpogostejši argument za tako ravnanje pa je, da jih nihče ne more prisiliti v podpis pogodbe. Zakon v takih primerih predvideva nepravdni postopek, kjer sodišče s sklepom nadomesti pogodbo. V SZ Rifnik se zavedamo, da prisila ni dobra in se želimo več pogovarjati o vsebini dogovorov in ne o tem, ali so potrebni ali ne. V objektih, kjer smo prebrodili te formalne ovire, se naloge upravljanja izvajajo tekoče in ostajajo zgolj vprašanja ali bodo lastniki zmožni večjih investicij, vprašanja odprodaje skupnih prostorov in podobno. V teh objektih je ljudem že povsem jasno, da je odločitev o sleherni investiciji odvisna zgolj od njihove želje in plačilne sposobnosti. 1. julija 1992 smo v SZ Rifnik sklenili prve pogodbe o upravljanju. Če smo se v tem letu z lastniki stanovanj še lovili, se moramo v naslednjem ne le ujeti, ampak tudi vsaj nekaj časa hoditi skupaj. Druženje pa bo uspešnejše, če se bomo znali pogovarjati in tudi "skregati" o pravih problemih. Za SZ Rifnik: A.Koleša Zbirajo sc predlogi za občinska priznanja Komisija za odlikovanja pri Skupščini občine Šentjur pri Celju bo do 1. septembra zbirala predloge za podelitev občinskih priznanj. Svoje predloge lahko podajo poleg Skupščine in Izvršnega sveta še politične organizacije, krajevne skupnosti, podjetja in dntge organizacije in skupnosti ter skupine občanov. Predlogu za podelitev morajo biti priloženi točni podatki o predlagateljih in osnovni podatki o predlaganih. Manjkati seveda ne sme utemeljena obrazložitev predlogov. V EMU - Energetiki so bili solidarni s kovinarji V štrajku, ki so ga 30. junija organizirali slovenski kovinarji so svoje napravili tudi v šentjurskem obratu EMA. Enotnim zahtevam vseh kovinarjev pa so dodali še nekaj svojih, tiste pac, ki jih najbolj žulijo. Zahtevali so: • Izhodiščne osebne dohodke v Energetiki, ki sedaj dosegajo le 63 % panožnih, je potrebno etapno dvigovati tako, da bodo do 1. 9. 1993 dosegli vsaj 80 % izhodiščnih panožnih osebnih dohodkov. - V. d. direktorja g. Kukovič, ki dela v Energetiki pogodbeno, naj se odloči in odločneje poprime v podjetju, ali pa ostane v svoji privatni firmi! - Uredijo naj se težave z izplačevanjem počitniškega regresa z boni! Po izjavi predsednika sindikata g. Matosa so v dogovoru z generalnim direktorjem EMA g. Bastlom dobili zadostna zagotovila, da bo njihovim zahtevam ugodeno. Franc Kovač Črnograditeljem poteka moratorij V začetku aprila je bil sprejet trimesečni moratorij na izvršbe odstranitev nedovoljenih posegov v prostor, s katerim je bila dana možnost črnograditeljem, da pod določenimi pogoji legalizirajo svoje nedovoljene gradnje. Do 9. julija še imajo čas, da na občini oddajo vloge za odlog rušenja, jim priložijo poleg različne dokumentacije še polog v višini 2500 tolaijev za kvadratni meter črne gradnje oziroma najmanj 150 000 tolarjev in počakajo na ugodno rešitev. Na podlagi vlog se bodo pripravili interventni prostorsko ureditveni pogoji in se bo poskušalo rešiti, kar se da. Ena četrtina sredstev, ki so se s pologi nabrala na občinskih računih, se bo uporabila za pripravljanje interventne prostorsko ureditvene dokumentacije, preostanek pa bodo črnograditelji lahko porabili za urejanje svoje komunalne infrastrukture oziroma se bo porabil za odstranjevanje nerešljivih posegov v prostor. Kot nam je povedal občinski urbanistični inšpektor g. Ograjenšek, so Šentjurčani doslej vložili le 16 popolnih vlog, na seznamu pa jih ima še 43, število "ilegalnih" črnograditeljev pa je gotovo še krepko višje. Če bo oblast to, kar govori, v resnici tudi uresničila, potem se nam v Šentjurju obeta vroča urbanistična jesen. Franc Kovač Šentjurske NOVICE JUBILANTI :y :::yf-y d*#t» /iruifjuutačč 04e*HdeAetčet*ticb Lečniki. Pred kratkim, to je 11. junija, smo na šentjurski šoli počastili njegov visoki jubilej. Spoštovani gospod Rečnik je bil šolski nadučitelj polnih 22 let.Bil je tudi soustvarjatelj otroškega vrtca in osem let njegov ravnatelj ter pet let ravnatelj glasbene šole. Poleg teh vodilnih funkcij je de-„ loval na kulturnem področju, pisal in Se ^anes piše članke v časopise in revije, v mlajših letih Pa Je pripravljal vesele večere in režiral spevoigri Kovačev s udent in Vasovalec. V obeh je Šentjurčane s svojim lepim g asom in igralskim žarom navduševala gospa Angelca Rečnik. Petnajst let je vodil šentjurski moški pevski zbor, 46 et Je že član zelene bratovščine. Še vedno rad hodi na Hv> je velik ljubitelj narave in o naravnih ter lavskih zanimivostih piše v Lovca. Pred leti je tudi veliko potoval in o zanimivostih tujih ezel pripovedoval na številnih predavanjih. . Še veliko zanimivega bi lahko napisali o tem znanem er>tjurčanu. Da cenimo njegovo delo in ga imamo radi, smo videli na šolski prireditvi, kjer smo se zbrali učitelji, Kl srno poučevali pod njegovo upraviteljsko roko, prijatelji ln znanci. V imenu vseh, ki smo program pripravili in v imenu Vse*1 Šentjurčanov naj zaželim gospodu Rečniku še veliko zdravih, zadovoljnih in mirnih let. Ivanka Podgajski %čzt d. o.o. Šentjur, tel./fax.: 063/741-151 Oljni gorilci od 41.662,00 i—^ <£ >u g Električni bojlerji 16.500,00 D u P > ti m S Ljubljanska 26 Raztezne posode 3.487,50 Kolena 1/2", pocinkana 59,70 Nudimo vam veliko izbiro elektro in vodovodnega Čepi 1/2", pocinkani 45,40 M-l pr zg materiala ter ogrevalne tehnike. Radijatorski ventili 1/2" 427,70 ti * u P-1 SE PRIPOROČAMO! ŠeHtJurekv INTERVJU NOVICE Jože Mastnak, kmet iz Lokarij: Za razvoj družinskih kmetij konkretnega! Kljub poletno dopustniški lenobi, ki menda ne prenese resnobnejšega branja, smo se odločili za razgovor z gospodom Jožetom Mastnakom, kmetovalcem iz Lokarij, čeprav smo vedeli, da pomenek z njim ne bo lahkoten. Na kmete se zgrinjajo nesreče in bolj so nezadovoljni, kot so bili kdajkoli. Mori jih suša, ki se vleče že v drugo leto, zadružništvo se še ni prav postavilo na noge, liberalističen uvozni režim kmetijskih pridelkov jih je spravil že domala na kolena, vlada pa je še vedno brez pravega občutka za kmetijstvo. Junijski upor z blokado mejnih prehodov jim je sicer vrnil nekaj samozaupanja, rešil pa ni praktično ničesar. Vse težje bitke so še pred njimi. Jože Mastnak, kmet, ki je uspešno previharil obdobje socialističnega kmetijstva in danes kmetuje na svoji vzorno urejeni kmetiji, odbornik SLS v občinski skupščini in član kmetijske komisije pri Izvršnem svetu, se nam je zdel pravi sogovornik za razgovor o kmetijstvu. Mastnakova kmetija ima 10 hektarov obdelovalnih zemljišč in 16 hektarov gozda. V denacionalizacijskem postopku pa imajo še 5 hektarov. Redijo okrog 30 krav in brejih telic ter približno enko število mlade pitane živine. Lansko leto so pridelali oziroma prodali 104 000 litrov mleka in okrog 7 ton pitane živine. Njihova najboljša molznica je v lanskem letu dala 8600 litrov mleka, povprečna pa so na molznico namolzli 5600 litrov mleka s 4,18 % tolšče. Ponašajo se z naslovom " Mojstrska kmetija" in vsako leto svoje veščine prenašajo na študente z mariborske Višje agronomske šole, ki prihajajo k njim na prakso. Poleg očeta Jožeta dela in njegove žene Jožice dela na kmetiji še njun dvajsetletni sin Ivi, ki je po poklicu tudi kmetijski tehnik, hčerka Jelka pa študira na Višji agronomski šoli v Mariboru in sproti prenaša znanstvena spoznaja v domačo prakso. Gospod Mastnak, za začetek vam bom postavil kar težje vprašanje: Junijski kmečki štrajk je krepko zanihal celo slovensko družbeno strukturo, zamajala se je vlada, opazili so vas vsi družbeni sloji, nakopali pa ste si nekaj novih stanovskih nasprotnikov. Kako vi ocenjujete vzroke in pa seveda tudi rezultate kmečkega revolta ?___________________________________________ Vzroki, bi lahko rekel, so sistemski. Kmetu v ekonomskem smislu tako slabo kot sedaj ni šlo že vsaj dve desetletji. Res ni bilo videti drugačnega izhoda, kot bo treba napraviti tudi kaj piijSall En W i •; 1 lili I/. ; ifj i Ijg da s korenito akcijo opomnimo vlado, da tako več ne gre. Ne govorim to toliko v svojem imenu, saj mi kmetujemo na razmeroma veliki in sodobno urejeni kmetiji in smo v veliki prednosti pred povprečnim slovenskim kmetom. Izračun Kmetijskega inštituta kaže, da cene naših pridelkov pokrivajo komaj 68 % proizvodnih stroškov. Pred leti, če se spomnite našega " mlečnega štrajka", ko smo tudi v Šentjurju delili mleko pred občino, smo zahtevali in dosegli odkupno ceno mleka, ki je znašala 0,60 DEM, na junijskem štrajku pa bi se zadovoljili že s kakimi 0,40 DEM za liter, a še tega nismo dosegli. Razumemo, da naša splošna kriza zahteva odrekanja, ne moremo pa mirno sprejeti, da vlada s svojo nerazumno liberalistično uvozno politiko v nedogled pustoši po slovenskemu kmetijstvu. Enostavno, prekipelo nam je! Zal so rezultati štrajka piškavi, cenovna razmeija se praktično niso spremenila, celo nasprotno, saj ste čitali, kako hitro sta trgovina in predelovalna industrija pristavili svoj lonček in dvignili maloprodajne cene preko vsake razumne mere! Seveda se zavedam, da vsi ljudje niso bili na naši strani. Toda ne velja biti kar naprej priden, ker to danes ne prinaša ničesar. V izrednih razmerah so potrebni tudi izrdni ukrepi! In danes so v naši državi v kmetijstvu vsaj čudne,če že ne izredne razmere. Kako so se v Šentjurju uredili problemi odkupa mleka in mesa? S prvim januarjem je prevzela odkup Ljutomerska mlekarna ter odkup in plačevanje tečeta v redu. So pa sedaj tu drugi problemi: mlekarna meri tolščo sama in naenkrat je mastnost našega mleka padla kar za 0,5%. Samo naša kmetija zaradi tega izgubi mesečno okrog 30 000 tolaijev. Za pregled kontrolnih vzorcev je pooblaščen INTERVJU PtuMi laboratorij, ki pa praviloma vedno nameri manj tolčšče kot naš celjski. To je kar resen problem! S prodajo Pitanega goveda nimamo večjih skrbi, saj ga dokaj redno odkupuje naša zadruga.___________________________________ smo že ravno pri zadrugi: kako je z šSdružništvom v Šentjurju?_______________________________ Zadruga je ob razdružitvi Kombinata ostala praktično rez premoženja. Ostale so nam štiri pisarne in za naše fazmere kar množica zaposlenih. Danes je brez svojih rgovin in posluje na robu rdečih številk. Lahko bi celo da dela bolj " za druge " kot za svoje člane. aP)o smo sicer vezani predvsem preko Hranilno kreditne sužbe, kajti do ugodnejših kreditov ali do bonificirane "testne mere, ki ju zagotavljata država ali občina, lahko Pridemo le preko nje. Naš repromaterial pa je praviloma v zadrugi dražji kot v prosti trgovini. Ocenjujem, da Zaupanje v zadrugo pada: obstaja nevarnost, da se bo tazletela. Zdi se mi tudi nevzdržno, da je v nasprotju z z‘*družnimi pravili v organih upravljanja kar cela vrsta nekmetov. V Izvršilni komisiji, ki nikakor ni nepomembna, So celo sami nekmetje. V Zadrugi bo potrebno postoriti I!;s še marsikaj preden bo postala naša prava zavetnica. Menim,da bi bilo prav, da bi katero rekli tudi o LL nepovratnih kmetijskih sredstvih.________________ Vem, ljudje govorijo, da je naša kmetija dobila °gromno podarjenega denarja. To ni res, ker smo hlev gradili v času, ko teh nepovratnih sredstev še sploh ni ilo. Res pa je, da smo takrat dobili ugoden kredit s 'ksno obrestno mero; ta nam je v začetku predstavljal udo breme, kasneje pa ga je inflacija tako razvrednotila, ta smo ga z lahkoto vrnili. Od zastonjskega denarja smo °bi|j ]e tistega, ki je namenjen za živinske državne reZerve - in sicer za 7 pitanih govedi. V načelu sem pa °dločno proti vsakemu podarjanju denarja. Če se že neka Proizvodnja želi spodbujati, naj se spodbuja s subvencioni-rjnjem ali z ugodnejšo obrestno mero. To, kar se sliši 0 porabi kmetijskih nepovratnih sredstev, pa človeka res ^asih zrevoltira. Mimo čiste politike, torej mimo Slovenske ljudske sjranke, katere aktiven član ste, tudi ne smemo. Kaj lUkako dela vaša stranka? Kmečka zveza, sedaj SLS, je v času slovenske pomladi ^'grala svojo neponovljivo zgodovinsko vlogo. Tudi v entjurju! V državnem merilu je ta svoj politični kapital e uspela nekako zadržati, v Šentjurju pa je malodane v razsulu. Vodstvo se več ne sestaja, v občinski skupščini Nastopamo povsem neorganizirano, nekaj tudi slišim, da se naj celo združevali s Krščanskimi demokrati. Skratka, vodstvo se je nekako odtujilo članstvu in je bolj v službi °bčinskih kot kmečkih interesov. Tudi v kmetijski komisiji Pri Izvršnem svetu, v kateri sem tudi sam, nimamo kaj d°sti besede. Predsednik komisije kreira kmetijsko politiko P° svoje, kmetje pa smo izgubili še tisto malo, kar smo ue^oč imeli, npr. regresiranje osemenjevanja in zavarovanja z*vine. Seveda bo stranki tudi v Šentjurju potrebno dati novega poleta. SLS ima brez dvoma za nas nenadomestljiv pomen in tudi sam se bom zavzel, da bo spet zaživela. Potrebujemo nekakšen nov Demos, ki nam bo vlil samozaupanje in bo zmogel usmeriti družbeni razvoj v pravo smer. Ste tudi član skupščinske komisije za denacionali-zacijo. Kako gre ta zadeva pri nas?_____________________ Slabo! Od 80 zahtevkov jim je na občini menda uspelo rešiti za obdelovalne površine le dva primera! Enostavno ni prave politične volje za vrnitev odvzetega. Enkrat sem že predlagal, da bi v Šentjur povabili bistriškega župana Pučnika, da bi nam razložil, kako so oni rešili že kar 80% vseh vlog, pa mojega predloga niso vzeli resno. DKP Meja, na katero gre največ zahtevkov, se je pritoževala na vse odločbe do onemoglosti. Res je težko in komplicirano, kjer se noče! V tem zavlačevanju sem enkrat tudi sam že izgubil živce: moj travnik, tik zraven hleva, ki ga je po zakonih agrarne reforme upravljala Meja in ga je vsa leta dajala meni v najem, sem prav v času denacionalizacije izgubil in sem si ga moral "po kavbojsko" s silo spet priboriti nazaj, če sem hotel prehraniti svojo čredo. In za konec še eno bolj hipotetično vprašanje: kaj bi storili za kmetijstvo, če bi bili predsednik vlade? Tole vprašanje je pa le malo prezahtevno! Še Drnovšek, ki je baje silno pameten, ne zna narediti ničesar, kaj pa naj bi napravil jaz! Rečem le: če hoče naša družba v resnic nekaj narediti zase in za kmetijstvo, potem mora namesto besedičenja napraviti nekaj odločnih in konkretnih potez v korist družinskih kmetij. Vsaj polovico tistih ugodnosti, ki jih je prej dajala družbenim farmam, naj sedaj nameni družinskim kmetijam, pa bo šlo! Bogat kmet je vedno pomenil tudi bogato državo in hkrati zadovoljnega delavca. Franc Kovač M AVTO SKORJANEC PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV ŠENTJUR, TeloforVFa*: 063/741-008 TRGOVINA CELJE: Mariborska c. 115: Telefon 063/38-811 - pločevina in stekla za vse tipe vozil - odkup poškodovanih vozil - avtovleka - prodaja rabljenih delov VSE CENE SO IZJEMNO UGODNE! Šentjurska ANKETA NOVICE Na jezero namesto na morje! V julijski vročini je vsaka osvežitev še kako dobrodošla. Ker je morje predaleč; bazen, ki so ga pravkar odprli, pa ima drago vstopnino ter prehladno vodo, počitnikarjem, še posebej mldini res ni na voljo veliko zabave. Še dobro, da zadnjih nekaj let spoznavamo mokre radosti Slivniškega jezera! Sentjurčani, pa tudi mnogo okoličanov, bo tu preživelo večino prostih dni. Vsaj tako lahko sodimo po naši anketi. Leon Lešnik iz Šentjurja: Tu mi jc bolj všeč kot na bazenu. Tam imajo precej mrzlo vodo, pa tudi vstopnina 230 tolarjev je kar visoka. Tu je več prostora, zato tudi večkrat pridem sem. Fino bi bilo, če bi naredili še kakšen pomol! Sicer pa poleti igram tenis. Slavko Črepinšek iz Slovenske Bistrice: Občasno prihajam sem na ribolov, ponavadi na ono drugo stran, kjer je več miru. Pogrešam športna igrišča. Namesto parkirišča bi morda veljalo napraviti teniško igrišče. Danes smo prišli sem na piknik, to je kar vredu kraj za tako druženje! Večinoma smo tu prvič in nam je všeč. Lahko bi seveda še marsikaj uredili. Turistično društvo bi se moralo malo bolj potruditi, pa bi prišlo več ljudi. Angelca Zidar iz Zibike: T Slavko Kresnik iz Nove vasi: Poleti grem ponavadi na morje, čeprav sem mnogokrat tudi na Slivniškem jezeru. Škoda, da je tu turizem tako slabo razvit. Lahko bi recimo uredili vlečnico za smučanje na vodi. Tudi teniško igrišče bi bilo dobrodošlo. Iludo pogrešam tuše! Vsaj trije, štirje tuši so nujno potrebni. Vlasta Grab-ner iz Žalca: Danes sem drugič tukaj. Okolica jezera je zelo lepa, veliko je zelenja, voda me pa ne privlači preveč. Izglcda umazana. Za oddih je tu prav lepo. Sicer pa jc to nekakšna priprava za morje. Če bi uredili še kakšen tuš, bi bilo kar enkratno. Staša Turk iz Črnolice: Na jezero sem prišla z očijem in sestrično. Tu sem drugič. Fino je, ker se lahko kopam. Ponavadi vsako poletje hodim tudi na bazen v Šentjur, letos pa še nisem bila. Bom pa šla tudi na morje, v kolonijo na Debeli rtič. Dušan Kovač iz Šentjurja: poleti prihajamo sem s kolegi skoraj vsak dan. Malo se kopamo, igramo karte, zvečer pa še ujamemo kakšno prireditev. Na morje grem le za kak vikend, sicer pa raje hodim v hribe. Tu mi je všeč, čeprav voda ni najbolj čista. Potreben bi bil kakšen tuš. Včasih je bilo tu po večerih več zabave, več prireditev. Ta visoka kavcija na s seboj prineseno hrano in pijačo pa sploh ni v redu! Romana Kalan iz Šentjurja: V Šentjurju se med počitnicami nimaš kam dati. Malo se družimo s kolegi, gremo v Motel, na jezero..., druge zabave skoraj ni. Pogrešam kakšen disko. Poleti je res pravi dolgčas! Mogoče bom šla še na morje, še ne vem zagotovo. Anita Žmaher Foto: Helena Doberšek iMAAJC PRI JlllAH Z VSEH VETROV... ;vi£vJvfvXj\v Kartica ACTTVA že v 50 000 denarnicah Plačilno kartico ACTIVA ima že 50 000 Slovencev in z ni° lahko plačujejo na 3500 prodajnih mestih. Tudi na celjskem je je vsak dan več. Ima jo že 6 228 občanov. z njo lahko plačujejo na 487 plačilnih mestih. Če upoštevamo, da je z njo mogoče plačevati storitve v hotelih ob morju in v zdraviliščih, da je z njo mogoče Pfiti do denarja v Istri in da jo je mogoče uporabiti v evetih slovneskih bankah ter tudi v Poštni banki ovenije, potem je to zadosten razlog, da si jo kot 'tnetnik tekočega računa omislite tudi vi. Zaključne izpite je opravljalo 141 učencev. Odličnih je bilo 63 učencev, prav dobrih 49 dobrih 21 in zadostnih 8. Pohvaljeni so bili: Dora Košak in Tina Šeško za pridnost, Lucija Čoklc za prizadevnost, Katja Koprivc za klavirske spremljave, Peter Mlaker in Eva Rožanc za odličen uspeh, Miran Čoki, Primož Hladnik in Boštjan Jager za uspešen nastop na tekmovanjih ter Grega Bezenšek za uspešno nastopanje. Za šolsko leto 1993 / 94 se je vpisalo 73 učencev. Za pripravnico, sodobno plesno vzgojo, malo glasbeno šolo, violino in klarinet je vpis možen še v prvem tednu meseca septembra. Coctail party LDS na Slivniškem jezeru Prejšnji mesec je Občinski odbor Liberalno demokrat-K, v stranke organiziral v Ribiškem domu na Tratni ruzabno srečanje. Prireditev se je pričela s kulturnim Programom, nadaljevala pa s klepetom ob razpoloženjski glasbi. Na povabilo so se odzvali tudi predstavniki °bctnskega odbora Sivih panterjev ter Tone Anderlič, Poslanec in član vodstva stranke. 800 obrtnikov šmarske občine brez obrtne zbornice Agonija šmarske obrtne zbornice se še kar nadaljuje. ° izjavi ing. Sevška, člana Izvršnega odbora, naj še sploh ne bi bila legalno ustanovljena: doslej ji namreč še ni ospela niti ena sklepčna skupščina. Dejansko je sedanja obrtna zbornica le organizacijska tvorba posameznikov iz časa Obrtnega združenja. Nezadovoljni obrtniki in podjetniki, ki očitajo vodstvu zbornice nedelavnost, nelegalno v°denje in preveliko zagledanost v lastne koristi, so že zbrali preko 400 podpisov in zahtevajo, da sedanja vodstvena struktura skliče zbor vseh članov, na katerem 0 izvoljena nova skupščina in postavljeni pravi temelji zborničnega združevanja v šmarski občini. Razprtije v "tretji največji šmarski tovarni", pravi ing. Jevšek, slabo vplivajo na celoten gospodarski razvoj občine. J2 letnega poročila glasbene šole Skladateljev •Pevcev „ V šolskem letu 1992 / 93 je zapustila glasbeno šolanje Ze dvajseta generacija s končano šestletno glasbeno mstrumentalno vzgojo. To pomeni skupaj blizu 2(X) glasbenikov, od katerih jih je skoraj desetina nadaljevala z glasbenim študijem. Ravnatelj in desetčlanski učitelski zbor so skupaj z učenci pripravili 11 internih in 10 javnih nastopov ter b gostovanj. Uspešni so bili tudi na državnih tekomvanjih. Najvišjo možno oceno v svoji starostni kategoriji so dosegli klavirski duo Zelič ter Alenka Šeliga in Vojko Vešligaj v tekmovanju kitaristov. LB je uvedla tarifo za vodenje tekočega računa Z junijem je LB - Splošna banka Celje pričela z zaračunavanjem stroškov vodenja tekočega računa. 125 tolarjev vam bodo zaračunali za izdelavo bančne kartice, za odobritev in obnavljanje avtomatskega limita, pošiljanje izpiska o prometu na začetku meseca za pretekli mesec ter za del čekovnega poslovanja. Bančniki pravijo, da bo ta racionalizacija poslovanja prispevala k manjši bančni marži in ugodnejšim obrestnim meram. Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Prejšnji mesec so se v Gorici pri Slivnici zbrali mladi pevci iz vse šentjurske občine. Najprej so peli otroški pevski zbori iz Dobja, Planine, Šentjurja in Slivnice. Pevci iz šentjurske glasbene šole so svoje petje popestrili z Orlovimi instrumenti, njim pa so sledili nastopi mladinskih pevskih zborov. Novost te revije sta bili komorni zasedbi iz OŠ Šentjur in Ponikve. Zlasti je vžgala popevka, ki so nam jo predstavili " Ponkolani". Nastopom je sledila zabava. Pol ure smo rajali in res uživali ob glasbi Mitje Mastnaka. Letošnje geslo revije je bilo "Zapojmo pesem, ki le mladost jo zna!" Ni pomembno, če se bo geslo spremenilo, vedno bo v njem nekaj, kar nam bo povedalo, da je glasba del življenja in naša sopotnica ter, kot je zapisal slavni Ludwig von Bethoven " višje razodetje kot vsa modrost in filozofija". Zaključna prireditev tekmovanja za čiste zobe Učenci nižjih razredov osnovnih šol tekmujejo v akciji za čiste zobe.Iz mladinskega zobozdravstva prihajajo na šole in s tabletkami preglejujejo čistost zob. Razred, ki na šoli zmaga, dobi nagrado, njegov učitelj priznanje, predstavniki razreda pa se s svojim učiteljem udeležijo zaključne prireditve. Šentjurrkg Z VSEH VETROV... NOVICE -J Letos je bila ta prireditev v Dramljah. Učenci 4. razreda in folklorna skupina so pripravili kulturni program, gospa Kalajdžiska je razdelila nagrade in priznanja, učenci pa so bili tudi lepo pogoščeni. Čeprav učenci vedo, da je umivanje zob del redne higiene, je to tekmovanje dodatna motivacija za pravilno nego zob. L. Božnik Šentjur spet v soju medijskih žarometov Tokrat je za našo medijsko promocijo poskrbel znani celjski in šentjurski podjetnež J. C. Menda je ugotovil, da mu zaradi vse bolj lenega razmnoževanja Slovencev z njegovo proizvodnjo kaže bolj slabo in si je omislil umetniško kariero. Nekje v daljni Rusiji si je nabavil skupino seksi punc in pričel z njimi osvajati estrado. Ker pa dekleta niso bila preveč vešča lepih umetnosti, jih je porabil bolj koristno za intimne zabave bogatih tujcev. Vse le ni šlo čisto gladko, zato je tu in tam bil menda prisiljen dobrohotno uporabiti kako verigo ali cigaretni ogorek ter se je lepega dne znašel pred celjskimi preiskovalnimi sodniki. Ti so za podjetneža menda pokazali kar malo preveč razumevanja, zato se bo 13. julija pričela z njim ukvarjati velenjska hiša pravice. N. N. Gobe rastejo Kljub suši je letos dobra gobarska letina. Pravijo, da so gobe zadnjič tako bogato rasle v času katastrofe v Černobilu in da morda letos nanje podobno vpliva "Krškobil". Dobjanski gobar Jože Sikole se je s svojega gobarskega pohoda vrnil s popolnoma zdravim orjaškim jurčkom, ki ga je bilo za cel hleb kmečkega kruha. Franc Leskovšek Jože Sikole: Gobe rastejo! Najstarejša krajanka Dobja Obiskali smo Marijo Perčič iz Lažiš, ki je s svojimi 95 leti najstarejša Dobjanka. Živi v leseni hišici, precej na samem. Se največkrat jo obišče in z njo poklepeta soseda Anica. Sinova Ivan >n Drago ter hčerka iz Laškega j° sicer večkrat zvabijo k sebi, vendar pa zdrži na obisku le krajši čas. Najraje je tu, v svojem domeku, kjer se je rodila skoraj pred stoletjem kot deseti Marija Perič, najstarejša Dobjanka otro*( v ^ru^'n’ Ob našem obisku je ravno poslušala radijska poročila. Vestno tudi bere časopise in je z vsem na tekočem-Skrbno obdelan vrt in njivica ob hiši ter lepo pospravljeno stanovanje pričajo, da je še vedno čila in delovna. Njen recept za dolgo življenje je enostaven: živeti skromno in pošteno. Ob njenenem visokem jubileju so jo obiskali sosedje in cerkveni pevci ter ji pripravili nepozabno doživetje. Tudi KS Dobje se pridružuje čestitkam in ji želi še mnogo zdravih let. Franc Leskošek Pomladek Rdečega križa na OŠ Dobje Pomladkarji Rdečega križa na šoli, ki jih vodi mentorica Irena Kolar, so zelo aktivni. Izdelali so več različnih plakatov na temo " Skrbi za svoje zdravje! "in opozaijali sošolce na nevarnosti alkoholizma, narkomanije, kajenja in drugih bolezni današnjega časa. Na to temo so organizirali tudi kviz, najboljši pa so se udeležili tudi kviza o AIDS u v Celju. Redno sodelujejo tudi pri akcijah zbiranja pomoči za socialno ogrožene krajane. Ob sprejemu novih članov,ki se ga je udeležil tudi predstavnik Občinskega odbora RK g. Slejko, so pripravili lep kulturni program. Za njihove aktivnosti ima dosti razumevanja ravnatelj g. Krampi, ki tudi sam sodeluje pri zbiranju pomoči. Franc Leskošek Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV... mmm lili : Gasilci so tekmovali V soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, so ‘la v organizaciji ponkoškega gasilskega ruštva in Občinske gasilske zveze tradicion-alna tekomvanja gasilcev naše občine. Letos Je tekmovalo rekordno število gasilskih desetin, saJ jih je v preverjanju praktičnih znanj sodelovalo kar 74, to je preko 600 gasilcev. V soboto so se pomerili pionirji, pionirke, ^ludinke, mladinci in veterani, v nedeljo pa junice A, člani A, članice B in člani B. ekmovali so v tradicionalni gasilski vaji z m°torno brizgalno in v štafetnem teku z ovirami. Rezultati: Pionirke: 1. Kalobje, 2. Planina I, 3. Planina Pionirji: 1. Prevorje, 2. Planina, 3. Ponikva Mladinke: 1. Prevorje, 2. Planina, 3. Šentjur Mladinci: 1. Prevorje, 2. Šentjur II. 3.Dobje Članice A: 1. Šentjur, 2. Planina, 3. Slivnica Člani A : 1. Planina II, 2. Planina 1, 3. Dolga gora Članice B: 1. Šentjur, 2. Planina Člani B: 1. Ponikva, 2. Šentjur II, 3. Šentjur Veterani: 1. Planina, 2. Šentjur II, 3. Ponikva Poleg tradicionalno dobrih ekip gasilskih ruštev s Planine, Ponikve in iz Šentjuija velja Posebej omeniti zelo uspešne gasilce s Preverja. resenečajo pa slabi rezultati GD Lokarje. Gasilci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na Pomoč, tako ob požarih kot pri preskrbi z vodo ali ob drugih neprilikah, so bili raz°čarani, ker se zaključka tekmovanja ni udeležil noben predstavnik občine ali kdo od tistih, ki po zakonu in službeni dolžnosti Morajo skrbeti za požarno - varnostno preventivo. Ob koncu povejmo še to, da se bodo Zmagovalne ekipe udeležile regijskih tekmovanj, da so se predstavniki društev udeležili ‘2. kongresa Gasilske zveze Slovenije, da bo OD Lokarje konec avgusta priredilo veliko ^eselico, na kateri bo igral ansanbel "Gašperji ■n da GD Planina letos praznuje 100 -etnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti odo organizirali veliko parado in gasilsko tekmovanje. Jože Mastnak Helena Blagne v Šentjurju Prodajni center šentjurskega trgovskega podjetja Lipa je s svojo "Junijsko akcijo v Lipi" uspel privabiti v svoje prodajalne kar precej kupcev. Vsi, ki so od 1. do 26. junija pri njih zapravili vsaj 2000 tolarjev pa so tudi sodelovali pri žrebanju za 53 bogatih nagrad. Največ sreče so imeli Franc Amon iz Straške gorce, ki je dobil TV color Gorenje, Anton Čoki iz Šentjuija se je obogatil z mešalcem za beton, Franc Kačičnik iz Štor je odpejal domov tono umetnega gnojila, Jerneja Bračko iz Primoža pa gorsko kolo. Zaključna prireditev akcije je bila za Šentjur že pravi dogodek.Pred Prodajnim centrom se je zbrala prava pravcata množica Sentjurčanov, ki jih je poskušala očarati naša znana estradna umetnica Helena Blagne. Čeprav se je trudila, so se Šentjurčani hrabro upirali njenim čarom in ostali dostojanstveno hladni. B. Artiček Nova maša na Planini V nedeljo, 4. julija 1993, so imeli na Planini praznik, ki si ga kristjani Planine štejejo v veliko čast: po 29 letih so imeli spet novo mašo. Tokrat jo je pel domačin Jože Jevšnik z Visoč. Planinčani so se na ta dogodek pripravljali temeljito že dalj časa, zato je vse teklo tako kot je bilo zamišljeno. Otroci so ves teden imeli t. i. čas oratorija in si tam dali duška svoji ustvarjalnosti, v soboto popoldne je bil slavnosten sprejem novomašnika na njegovem domu v Visočah, v nedeljo ob 9. uri slovo od doma, nato pa ob 10 uri slavnosten obred na trgu pred župnijsko cerkvijo Svete Marjete. Številna duhovščina in kakih tisoč vernikov so s svojo prisotnostjo ustvarili vzdušje občutene veličastnosti tega mašniškega posvečenja. V Dramljah zmanjkuje pitne vode Drameljčani že drugo leto zapored čutijo pomankanje pitne vode. Sreča je, da imamo v kraju zelo prizadevno gasilsko društvo, ki vsem prizadetim občanom pomaga in po naročilu s cisterno pripelje vodo. Predesednik gasilskega društva g. Janez Kačičnik mi je povedal, da so v lanskem letu vodo pripeljali 450 krat, letos do junija pa že 210 krat. Največje pomankanje vode je v Marija Dobju, Pletovarju, Razborju, Straži - tam kjer ni vodovoda. Največ prevozov opravijo zvečer in ponoči, saj imajo le pet usposobljenih šofeijev, ki pa so v službah ali imajo kmetijo, vse prevoze pa opravljajo prostovoljno. Delo je zaradi slabih cest otežkočeno in večkrat morajo do vodnjakov in rezervoarjev napeljati tudi več sto metrov cevi.Naenkrat pripeljejo 5 kubikov vode, ki stane naročnika 183 SIT, za prevoz pa plačajo 1800 SIT. Polovico stroškov poravna občinski proračun. Vikendaši, ki nimajo stalnega prebivališča v Dramljah, plačajo polno ceno. Šentjurske NOVICE PREDSTAVLJAMO VAM | Krajevna skupnost Loka pri Žusmu Tokrat se vam predstavlja in vas vabi na obisk krajevna skupnost Loka pri Žusmu. Naša krajevna skupnost šteje 270 gospodinjstev in ima 970 prebivalcev, ki živijo v večjem delu raztresni po prisojnih in osojnih pobočjih Rudnice in Žusma, v formalnem smislu pa jo sestavljajo vaške skupnosti Loka, Dobrina in Hrastje. Center krajevne skupnosti je v vasi Loka, ki je zemljepisno sicer čisto ob robu, je pa resnično naše "glavno mesto". Tu imamo poleg pošte, krajevnega urada, štiriletne osnovne šole in vrtca še tri gostilne, tri trgovine in manjši industrijski obrat. Samo ime Loka je novejšega izvora, starejše ime, ki pa se tudi še danes večkrat sliši, je Glažuta. Ostalo je še iz časov, ko so pri nas izdelovali steklo. Zgodovinsko sam kraj Loka ni toliko zanimiv, je pa zato bolj bogata preteklost okoliških krajev. Včasih je bil središče tega območja Žusem, o tem pričata še dve bogati cerkvi na vrhu Zusma in pa malo nižje razvaline mogočnega gradu, ki so nam ga zapustili Celjski grofje. Zanimivo je , da je bilo pri nas nekdaj zelo razvito tudi kmetijstvo. Imeli smo veliko zadrugo, vzrejali smo konje in goveda ter pridelali veliko žita. Pleg tega smo se ponašali z žagami, mlini in mesarijami. Vse te dejavnosti so nekako zamrle, ljudje so vse bolj odhajali na delo v Štore, Celje in v Šentjur, naši kraji pa so vse bolj samevali in propadali. To umiranje na obroke se je ustavilo pred kakim desetletjem in danes Loka že živi mirno življenje idiličnega podeželjskega kraja. Res je, da še nimamo niti pravega kmetijstva - v vsej krajevni skupnosti bi na prste ene roke lahko našteli prave kmetije - niti večjih industrijskih obratov, toda boljše prometne povezave nam omogočajo, da se vsakodnevno vračamo domov in tu živimo v mirnem in ekološko neobremenjenem okolju. Od lanskega leta dalje imamo v Loki tudi Elegantov obrat, kjer je zaposlenih 80 delavk in si od njega veliko obetamo. Lahko bi se še pohvalili s tem, da imamo tudi že svoja društva - gasilsko, lovsko in športno, ki že dajejo kraju potreben utrip. Od lanskega leta imamo na Žusmu tudi TV pretvornik, ki nam je res odprl okno v svet. Končno nam je uspelo asfaltirati lokalno cesto Šentjur -Loka, urediti nekaj vaških cest, toda s tem se ne bi preveč hvalili, saj menimo, da bi bilo tu potrebno napraviti še mnogo več. O načrtih bi tudi radi spregovorili. Želimo posodobiti telefonsko omrežje, dograditi moramo mrliško vežico, šola nujno potrebuje telovadnico, manjka nam še vodno zajetje za Loko, razmišljamo pa tudi o teniškem igrišču. Mnogo upov smo pred časom polagali v termalne vrelce v Dobrini in upali, da je pred nami hiter turistični razvoj. Pa je vse nakako zaspalo. Kljub temu še računamo na primemo rešitev za naše toplice! Marsikaj bi še bilo potrebno postoriti, toda časi so težki, malo je dela in malo denarja. Pogrešamo denar od samoprispevka! Marsikaj bi bilo laže urediti, če bi ga imeli. Srečko Veber Šentjurske NOVICE Si*!*® S*** ® Kmetijska svetovalna služba Nov pravilnik o plačevanju mleka S 1. junijem je stopil v veljavo nov pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Cena se b0 formirala na osnovi vsebnosti skupnega števila mikroorganizmov, števila somatskih celic, mlečne masti in beljakovin, prisotnosti zaviralnih snovi in temperature mleka. Mleko z več kot 800 000 mikroorganizmi v 1 bo spadalo v 4. kakovostni razred in njegova bazna cena bo za 30 % nižja. Mleko iz ekstra kakovostnega razreda bo imelo 15 % , iz prvega razreda 10% in iz drugega razreda 5 % višjo ceno. Glede na vsebnost beljakovin se odkupna eena lahko poveča za 7 %, toda le za ekstra kvaliteto in za prvi tri kakovostne razrede. Za določanje mlečne masti in beljakovin se odvzame vzorec najmanj dvakrat mesečno. Ta vzorec Se mhko uporabi tudi za določanje beljakovin, štetje somatskih celic in če sta zagotovljena ustrezen odvzem in hlajenje vzorca, tudi za štetje mikroorganizmov, določanje ostankov zdravil in potvorb, štetje mikroorganizmov se opravi najmanj enkart mesečno. Število somatskih celic pa najmanj 4 -krat letno opravi veterinarska služba. Pravilnik tudi določa obveznost mlekarne, da v ?6 urah sporoči organizatorju odkupa ali proizvajalcu o razvrstitvi mleka v kakovostni razred. Kmetijstvo v drugih deželah Na Nizozemskem se je v zadnjih 20 letih znižalo ^evilo mlečnih gospodarstev od 116 332 na 52 ^t)2. Mlečne kmetije imajo danes v povprečju 40 molznic, leta 1970 pa so jih imele le 16,3. V letu 1960 je bila povprečna mlečnost 4353 kg s 3,83 % masti, leta 1988 pa so njihove krave dale že po 6467 kg mleka s 4,15 % masti in 3,4 % mlečnih beljakovin. ing. a gr. Zdravko Brglez Iz Parlamenta G. Malovrh nam je za objavo poslal pismo javnosti strankarskega kolega F. Černeliča: Ali je SKD kladivom in v državnem nakovaiomP zboru med Kot poslanec SKD v Državnem zboru se nenehno sprašujem, ali nas dogodki v parlamentu in izven ne postavljajo ob vsaki možni situaciji med kladivo in nakovalo. Stranke, ki bi nam morale biti po izhodiščih slične, nas blatijo ne gleda na to, da večkrat podpremo tudi njihove realne predloge, kadar je to v korist slovenskega človeka in narodnega gospodarstva. Stranke iz levega bloka so z nami solidarne le v mejah lastnega interesa. Kadarkoli se komu zazdi se spotakne ob SKD. Bivša ministra g. Bavčar in g. Rupel sta skoraj stalna kritika notranjega in zunanjega ministra, ki sta iz naših vrst. Aktivnosti proti SKD sem zaznal tudi pri g. Jelinčiču in g. Podobniku. Ne čudim se g. Jelinčiču. Čudno je, da je g. Podobnik tako pogost nasprotnik SKD. Ali je mogoče, da človek ob oblastni slasti in želji po absolutnem propagandnem pridobivanju članstva stranke pozabi na delo, ki vodi v izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v državi Sloveniji. Delo v državnem zboru je in mora biti usmerjeno k iskanju rešitev krize in k pravni državi. Že površen opazovalec bo ugotovil, da se v našem državnem zboru bije strankarski boj. Vsi poslanci smo zavezani za delo v korist države Slovenije vsaj v času dela v delovnih telesih in na sejah državnega zbora. Tu sicer izvajamo programe naših strank, ki pa niso usmerjeni na strankarsko propagando. Biti med kladivom in nakovalom pomeni razdvajati dva trda toga elementa. To je dobro in težavno. Stališča poslancev SKD so premišljena, nepopulistična in dolgoročno usmerjena. Verjamem, da tudi kdo od bralcev meni, da so drugi prodornejši in prisotnejši v medijih. Ta bo spoznal, da je naše delo resno in zagotavlja razvojno usmeritev brez večjih konfliktov. Upam, da Slovencem dolgoročno ne ugajajo usmeritve in akcije, ki so odvisne od " vetra". Do sedaj imamo glede tega prevelike in pretežke izkušnje. Kljub temu, da smo med kladivom in nakovalom, pa nismo "vroči", zatzo se ne damo preoblikovati. Naše skupno dogovorjene strankarske usmeritve in obljube osajajo čvrste. Navodilo dopisovalcem V uredništvu resno računamo, da se nam boste bralci kar kmalu pričeli °glašati s svojimi mnenji, kritikami ali nasveti. Vaših pisem si seveda želimo čim več, da pa z njimi ne bi imeli preveč težav, vas vljudno prosimo, da Jih napišete s strojem. Pisma naj bi Praviloma ne bila daljša od ene strani (28 vrstic), kajti sicer jih bomo prisiljeni krajšati. Ob naslovu avtorja po možnosti navedite tudi telefonsko številko, da vas bomo v uredeništvu lahko poklicali, če nam kaj ne bo dovolj jasno. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali! Uredništvo Šentjurske NOVICE1 Tel.: 063/741-286 (od 7. do 9. ure) Alergije NEJŠO POMOČ. medicinsko Zanimivosti in novosti v medicini V poletnih mesecih se s problemi alergij srečujejo pogosteje tako ljudje kot tudi zdravstveni delavci. Izraz ALERGIJA v vsakdanji rabi pomeni bolezensko stanje preobčutljivosti.Največkrat se srečujemo z ANAFILAKTIČNO ali ATOPIČNO REAKCIJO, ki je le ena od štirih znanih skupin preobčutljivostncga odziva organizma. Najbolj je znana kožna preobčutljivost ali KOPRIVKA. Koža oteče, pordeči in močno srbi. Najresnejša komplikacija na tem področju je ANAFILA-KTIČNI ŠOK. Zlasti po piku čebele, ose ali sršena je lahko življensko nevaren. Bolnika prične dušiti, je vrtoglav, mu je slabo in lahko zelo hitro pade v nezavest. Človek v takšnem stanju potrebuje NAJNUJ- Poleg ASTME sta v poletnih mesecih najpogostejša SENENI NAIIOD in ALERGIJSKO VNETJE OČESNIH VEZNIC. Povzročajo ju cvetni prah nekaterih trav in dreves, lahko pa tudi nekateri insekti, kot so komarji, kobilice, muhe ali pajki. Tudi alergije na hrano so pogoste. Znamenja teh so bruhanja in driske, kožni izpuščaji in srbečica. Povzročajo jih svinjsko meso, jajca, sadje, jagode, lešniki, orehi in celo tudi čokolada. Možna je tudi ALERGIJA NA ASPIRIN, ki je sicer eno najpogostejših zdravil in je zato tem bolj nevarna. To so le najpogostejši alergični odzivi organizma. Za veliko večino primerov je potrebno, da jih zdravi zdravnik. Dr.Terezija Prebil Čezmerno pitje alkohola in kajenje ne povečujeta le nevarnosti srčnega infarkta in raka, temveč tudi nastanek sive mrene. Hormonski - estrogenski obliži lahko pri bolnicah Z osteoporozo preprečijo zlome kosti in celo povečajo kostno maso. Zatrjujejo, da so celo učinkovitejši od tablet. Aspirin, ki ga zdravniki priporočajo ljudem, ki j'*1 ogrožajo bolezni srca in ožilja,je dovoljen tudi za sladkorne bolnike, saj tudi njih ščiti pred omenjenimi boleznimi,ne povečuje pa nevarnosti krvavitev. Dva nemška onkologa sta na površini tumorjev odkrila i gen, ki sc pojavlja predvsem pri oblikah raka z razsevki-Bblokada tega gena z ustreznimi protitelesi bo onemogočila razsoj nevarnih tumorjev po telesu. Zelenjava in sadje z veliko kalija zmanjšujejo potrebo po zdravilih za zmanjševanje krvnega pritiska (bogati s kalijem so fižol, krompir, paprika, buče, banane, grenivke)- Močno pridobiva na veljavi zeleni oves, saj iz njegovih izvlečkov ob dodatku izvlečkov koprive in rakitovca varijo uspešen afrodiziak. Dr. Draga Kovač - Škoberne Gremo na počitnice... Počitnice so tu - za nekatere bolj, za druge malo manj zaslužene, za vse šolarje pa nujno potrebne, saj že dolgo vemo, da so prav oni najbolj obremenjeni " delavci ". Iz tega razloga je potrebno počitnice načrtovati in dobro izkoristiti. Letos sc bo izkazalo, da ni le morje tisto, kar imamo za počitnice, temveč bo treba z malo domišljije poiskati še mnogo drugih možnosti za sprostitev telesa in duha. Vabijo nas hribi, jezera, gozdovi s svojimi sadeži, moderen postaja kmečki turizem - morda bi bilo zanimivo za meščane sprejeti povabilo sošolca ali sorodnikov, ki žive na kmetiji, in jim pomagati pri delu. Izziv za dekleta je lahko "vloga mame" npr. v kuhinji, v vrtu, morda za šivalnim strojem - pri taki pridnosti žepnina gotovo ne bo izostala -in bo zelo dobrodošla za tisti del počitnic, ki so samo vaše in v njem skušate uresničili svoje želje, ko želite sami kaj videti, doživeti. Pri vsej brezskrbnosti in veselju pa ne smemo pozabiti na previdnost pri različnem delu, pri športu ali na cesti.Največ poškodb nastane ravno doma - pri vsakdanjih opravilih v kuhinji - nož, plin, elektrika, nevarnost opeklin, pri opravilih z različnimi orodji, pri delu s kmetijsko mehanizacijo itd.. Na cesti smo ogroženi kot pešci, kolesarji, motoristi ali kot sopotniki v avtomobilih. Predvsem kot pešci bodimo previdni in nikoli ne pozabimo na osnovna pravila - ne prečkajmo ceste, preden pogledamo levo in desno, v naselju hodimo le po prehodu za pešce, izzven naselja hodimo po levi, zvečer ne pozabimo na kresničko itd. Kot kolesarji ali motoristi poskrbimo za dobro opremljenost našega vozila in resno upoštevajmo prometne predpise. Še pose- bej pa bodimo previdni pri kopanju. NE SKAČITE V NEZNANO ! - to je opozorilna akcija univerzitetnega zavoda za zdravstv varstvo in šolstvo, ki opozarja pred nevarnostjo hudih poškodb hrbtenice pri skoku na glavo v vodo - če se seveda ne prepričamo o globini vode. Še enkrat naj velja, da previdnosti ni nikoli dovolj in naj nam poškodbe in nesreče ne pokvarijo ali uničijo počitnic ali celo življenja! VAŠA STRAN g:™ "" :S:SiSi*SSiiiii5S5iS§558S* m&m Odmevi: Alpos ne spada v isti koš V svojem intervjuju je g. Malovrh dejal: "Dokler se mladi ne bodo zaposlovali v Alposu, Emu, Tolu,... bodo ta podjetja nazadovala še bolj." Omenjanje Alposa v tem kontekstu ni upravičeno. Če podjetje tes nazaduje, prepuščamo v oceno Javnosti, glede zaposlovanja mladih in izobraženih kadrov pa ^ podatki drugačni. Alpos je v zadnjih treh letih nadomestil 7 % delavcev z ustrezneje izobraženimi kadri. V Primerjavi z letom 1990 je danes -gnposlenih 18,5 % manj delavcev s I. stopnjo, 75 % z II. in 380 % več s III. stopnjo izobrazbe. Tudi odstotki za ostale višje stopnje izobrazbe so ugodnejši v letošnjem letu od tistih izpred treh let. Trenutno štipendiramo 40 študentov, ob delu študira 30 zaposlenih, skozi različne oblike izobraževanja pa gre letno okrog 150 naših delavcev. Večino študentov zaposlimo ali pa jim vsaj omogočimo pripravništvo. Vsako leto najde pri nas počitniško delo tudi 110 dijakov in študentov. Navedeni podatki kažejo, da se v Alposu dobro zavedamo, da nam bo učinkovito gospodarjenje omogočila le ustrezna kadrovska politka oziroma zaposlovanje izobraženih ljudi. Jože Artnak Opravičilo Tako predsenik Bohoijevega sindikata g. Romih kot tudi direktor Bohorja g . Komel menita, da je podnaslov v oklepaju "direktoijev sindikat" v anketi sindikalistov iz prejšnje Številke Šentjurskih novic zavajajoč in zahtevata javno opravičilo. Ker v resnici g. Romih ni ^ojega sindikata tako imenoval, g. Komel pa tudi ni član sidikata 'n nima v njem nobene odločujoče vloge, na kar bi res bilo mogoče Pomisliti, se opravičujemo za uporabo inkriminiranega izraza. Uredništvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJUR Nudimo UMETNA GNOJILA po ugodnih cenah. Prizadete v lanskoletni suši obveščamo da je ponovno mogoče nabaviti koruzo po nižjih cenah. Odkup pujskov na farmi GORJANC, Ponikva Novi prodajni prostori za prodajo zaščitnih sredstev na enotah: Nove odkupne cene za teleta: DRAMLJE Bikci: 270 SIT/kg Teličke: 250 SIT/kg Rok plačila 8 dni SLIVNICA Pogledala bi te... Pogledala bi te, soseda, v oči pa me je strah, ker bi iz njih sevala žalost. Pogovarjala bi s tabo se, prijatelj, pa si ne upam, ker zagotovo bi spoznala, da si nesrečen, da ti je dan s sivino obdan. Brez luči stopaš temi naproti. Vprašala bi te kaj, vendar je bolje, da molčim, da ničesar ne govorim. Ne upam si govoriti z vami, ljudje, ker bi preveč dojela vaše gorje, ker bi spoznala vaš strah, vaš brezup bi bil na dlani, saj mnogi ste lačni že postali, ker ste " na čakanju", ker ste na cesti, a človek mora vsak dan jesti. Izdajale vas bi besede in izdal vas bi pogled. Zato bojim se z vami pogovarjati, ljudje. Ivanka Uduč PISMA BRALCEV: Spoštovani uredništvo! Naj vas hkrati, ko vam pošiljam rešeno križanko, zelo pohvalim. Zelo sem bil vsel, ko sem pred tedni kupil prvo številko naših novorojenih Šentjurskih novic, saj mi bodo res omogočale spremljati dogajanja v občini. In moram reči, da sta bili druga in tretja številka še bolj zanimivi. Le tako naprej, siguren sem, da bodo naši krajani po Novicah segali vse raje in raje. Lep pozdrav Jože Trebovc.Hotunje /W ŠMARJE PRI JELŠAH žilec Milan Zinauer, je kratka. ožilec ugotavlja, da je obtoženi Poznal, "da je od aprila do junija (^7 dajal Mlakar Dušanu in Lav'bič Ivanu podatke o kretanju v°jske z namero,da se zruši ob-st°ječa ureditev FLRJ..." Obrazložil Je tudi njegovo polno odgovornost ^besedno takole: Kljub svojim j^ludim letom(star je bil 16 in pol et) je obtoženec za svoje ravnanje pravica ali prevara P povsem odgovoren,zlasti z ozirom na okol-nost, da je bil obveščevalec članov teroristične tolpe." Sodbo v imenu ljudstva z dne 22.julija 1947, s katero ga je sodnik Okrožnega sodišča v Celju dr. Ludvik Kobe spoznal za krivega, ker je " od neugotovljenega dne leta 1947 do 18. 6. 1947 članom oborožene tolpe Mlakar Dušana in Lavbič Ivana dajal podatke o kretanju vojske in njima služil za vzdrževanje zveze do njihovega kurirja Bolko Emila ter je na ta način podpiral tolpo." Ludvik,ki je bil takrat star dobrih 16 let, je dobil 10 let zapora s prisilnim delom. LUDVIK Novak: 10 let zapora Ludvik Novak: Dobro sem poznal tako Dušana kot tudi Palčka, saj sta bila komaj nekaj let starejša od mene. Pri nas sta se oglasila nekajkrat in vsi smo vedeli, da sta križarja in da se borita za vero. Zlast Dušana smo vsi zelo spoštovali. Lahko rečem, da smo z njima simpatizirali in jaz sem jima resnično tudi nekajkrat s pomočjo znanca, leto dni mlajšega Emila Bolka, poslal sporočila o hajkah Udbe in Kno-jevcev. Enkrat sem od Palčka celo dobil tudi pištolo, ki sem jo moral predati Emilu. Kasneje smo tudi izvedeli, da sta imela prav v bližini naše hiše bunker. Tu se naj bi Palček tudi shajal s svojo simpatijo Štefko, ki je bila aretirana hkrati z menoj in z harmonikarjem Jožetom Kovačem in je bila obsojena na 18 let zapora. Vse tri nas je policija prijela 18. junija, nas vklenjene v verige vso popoldne razkazovala po drameljskih vaseh, Kovačev Joško pa je na čelu naše procesije moral ves čas igrati partizanske koračnice. V Dramljah so nas drugo jutro prevzeli Kno-jevci in nas odpeljali v Stari pisker v Celje. Tu se je začelo zasliševanje, maltretiranje in strahovito pretepanje. Pretepen in poplnoma prestrašen sem priznal vse, kar so od mene hoteli. Če sem hotel kako malenkost prikriti, so me koj soočili z J. B. in E. B., ki sta podobno pretepena kot jaz, priznala preiskovalcem res vse in ni bilo mogoče res ničesar utajiti. Podatkov o Dušanu in Palčku jim pa seveda nisem mogel izdati, saj v resnici nisem o njima ničesar vedel. V zaporu sem bil skoraj 5 let, spoznal sem zapore od Maribora, Škofje Loke do Beograda. V Beogradu sem tudi gradil znamenite zapore v Seniaku ob Donavi. Po zaporu me je še čakalo 3 leta služenja v JLA, v Dramlje sem se tako vrnil šele 1954.1eta in o kasnejših dogajanjih vem le tisto, kar so mi pripovedovali domači. Sem pa precej trdno prepričan, da je Palček bil provokator in sodelavec Udbe. K temu prepričanju je precej pripomogla tudi trditev nekega celjskega taksista, žal sem pozabil njegovo ime, ki mi je leta 1966 pripeljal ženo in hčer iz porodnišnice. Ta mi je povedal, da je Palček zagotovo živ in da ga je on osebno spoznal v Leskovcu v Srbiji, kjer je komandir na postaji milice. Tega podatka seveda nisem nikoli preverjal, saj me je pred to zadevo v resnici še danes v demokraciji groza, takrat pa sem bil še sploh toliko prestrašen, da o tem z nikomer nisem upal spregovoriti niti besedice. F. Kovač š^funke OBVESTILA NOVICE ........................... 11 ■ m. 11II ■ i IIII m ■ m ■ 1M ».■.».■■■JJJ.VMW.W.».W.I.».I.WAI — 1 Sporočila matične službe Poročili so sc: Marko Fendre in Helena Krese z Rifnika Anton Pušnik z Dobja in Lidija Tojnko iz Grobelc Jurij Škorjanc in Sonja Gobec iz Šentjurja Jože Lampret iz Luteija in Vida Drnovšek iz Kranja Zlata poroka: Anton in Marija Košir s Ponikve Umrli so: Otmar Tovornik z Brda, 81 let Ljudmila Poljšak z Žegra, 73 let Marija Mlakar iz Stopč, 56 let Jakob Žvegler iz Vodruža, 79 let Vinko Peperko iz Loke, 64 let Josip Hodej s Kostrivnice, 69 let Marija Žibret iz Celja, 55 let Alojz Tovornik iz Tajht, 74 let lili!!! T ■ - 2' . 2«.. 3,, julija Prim dr. I. M«,: 2o„ 24.. 25.. ». julij« illl nr n . X ,A Juliju ' 1 Veterini dežurstva I! llllllill n- j M l. | 1 / ,| ->? i-.llj., Lee,: 2 od 22 d„ Dr. vet. med. F. Zapušek: od 3o. julija do 4. avgusta___________________________________ Razstave Do konca meseca julija je v razstavnem prostoru Alposa odprta razstava slikarja Emila Tomaža -Thomasa. Obvestila Obvestila Društva prijateljev mladine Šentjur Otroci, dijaki in študenti lahko med počitnicami dobijo kosilo v šentjurskem Motelu le za 260 tolarjev. Bloke dobite v recepciji Motela. V sredo 7. julija se prične teniški tečaj za začetnike. Prijavite se lahko na igrišču. Če bo zanimanja dovolj bo tečajev več. V občinski knjižnici so vsak dan redne prireditve za otroke. V avgustu bo tradicionalen izlet v neznano. Prijavite se lahko v Delovem kiosku na Mestnem trgu. Kuharski recept: zelenjavna juha Zelenjavna juha iz mlade zelenjave je pravo razkošje na našem jedilniku, posebno še, če zelenjave ne kuhamo predolgo in če jo po možnosti kuhamo v pari. Za štiri osebe potrebujemo: dva krompirja, dva paradižnika, koren zelene, tri korenčke, grah, pol rdeče paprike, bučke ali mlade kolerabice, čebulo, strok česna, 50g mesnate slanine, dve žlici olja, 1,5 I mesne juhe, 3 žlice riža, nariban sir ali parmezan, sol in poper po okusu. Zelenjavo narežemo na drobne kose, jo dodamo prej popraženi slanini in vse skupaj še nekaj minut pražimo, prilijemo juho in stresemo riž ter kuhamo približno 20 minut. Pred serviranjem juho potresemo s parmezanom in sesekljanim peteršiljem. D. Š. NOVO V ŠENTJURJU LEDAS 528 SIT 429 SIT 330 SIT 470 SIT 370 SIT - svinjske polovice brez slanine 360 SIT V mesnicah LELJAK v Šentjurju, na Ostrožnem (Market Ostrožno) in v Trnovljah (LEDAS) VAS PRIČAKUJEJO! MESNICA LELJAK Ul. Dušana Kvedra 9 (nasproti policije) tel.:063/411-1DO Trnovlje /34-403 Ostrožno /741-741 Šentjur 0609/612-477 Mobitel Super ponudba: - svin ska stegna - svin ski kare - svin ska rebra - goveje stegno - goveje pleče Šentjur ima spet državne prvakinje v V ponedeljek, 14. 6. 1993, so na finalu državnega Šolskega prvenstva v atletiki v Ljubljani učenke OŠ Šentjur osvojile v štafeti 4 x 100 m naslov državnih prvakinj. V štafeti so tekle Katja Senica, Katja Golob, Mojca Ploštajncr ln Darja Šmid. Ostali finalisti so se uvrstili takole: Mojca Stropnik - 3. n ki skrbijo za ljudi! B. B. Šentjurske anekdote (lahko bi bilo res) Znano je, da nekdanji Kmetijski kombinat preživlja težke čase. Morijo ga lastninjenje, denacionalizacija, konkurenca, zdravstvene težave in še bi se kaj našlo. V nostalgiji po starih časih modrujeta dva stara kombinatovca: "Pa Lesnika le ni bil tako slab, kot smo takrat govorili o njem", pravi Lojze. "Že, že", mu odgovarja Zlato," le da plodovi od lesnike že v načelu od nekdaj niso kaj prida." Na zadnjih volitvah je v šentjurski parlament kandidiralo mnogo doktorjev. Med seboj so modrovali: "Ko bom na oblasti, bom koj pričel s sistematičnim duševnim zdravljenjem številnih Šcntjurčanov," pravi splošni doktor. "Jaz pa bom vspostavil točno evidenco vseh piškavih zob", je obljubil drugi. "Po izvolitvi bom postavil diagnozo, odredil terapijo, če pa vseeno ne bo šlo na bolje, sc še vedno lahko odločim za zasilni zakol", se je odrezal živinski doktor. Od vsega izrečenega se je uresničilo le tisto zadnje, pa še to ne tako, kot je bilo napovedano. Po atomobilih BMW poznana šentjurska bay pass firma lepo dokazuje, da poslovnost nima meja, če je podjetje olastninjeno in so za krmilom pravi ljudje. Pred dvema letoma so štartali s 60 tisočaki tolarjev vloženega kapitala in so s peščico zaposlenih ustvarili toliko, da za potrebe svojega prehranjevanja kupujejo šentjurski Motel. Čestitamo! Bivši šentjurski župan in poslanec si je poleg prekletstva občinslih oblastnikov nakopal tudi jezo sosedov iz ulice. Ugotovili so namreč, da se je njegovega prekletstva nalezla tudi njihova ulica, ki že tri leta zaman čaka na obljubljeno asfaltiranje. Sedaj zbirajo podpise za njegovo preselitev na drugo lokacijo. Šentjurski Jurmcs d. d. v medijih sosednjih občin vabi k ugodnemu nakupu v trgovino Klanjšek sredi Šentjuija, le za reklamni oglas v Šentjurskih novicah sc ni mogel odločili. Sprašujemo sc ali so vrli "bay passovci" odpisali šentjurske potrošnike ali pa se v Šentjurju čutijo odpisane? M. M. f ■ M cd >u s 12 00 ^ 2 cf i -o 45 M ca e tS ca S ti >N O feb g. ca e ^3 e 0- . £l|. feb feb c ca ca u C G >00 Šentjurske NOVICE SMEH NI GREH ^" j j Aforizmi kar tako Obljuba dela dolg! Obljube pred volitvami, po volitvah dolg! Slabo je, ko naša vlada govori drugače kot dela! Še slabše je, da dela drugače kot misli! Socialistični birokrati so postali socialni demokrati! Ljudstvo misli, kaj bi delalo, oblast pa dela, ne da bi kaj mislila! J. Mastnak Šale Savinjska Savinjčan je moral na dalše potovanje. Ob slovesu je naročil domačim: " Lepo se imejte in ne pozabita babici sneti očala, kadar nič ne gleda! Od kod otroci? " Od kod pridejo otroci?", sprašuje sinko mamo. " Kupujejo se." " To pa ne bo držalo! Zakaj pa imajo potem revni j več otrok kot bogataši ? V šoli "Lojzek, povej stavek, v katerem bo uporabljena ! beseda sladkor!" i " Moj oče pije vsako jutro kavo," " Ja, kje pa je sladkor? " " V kavi." Končno jc spregovoril " Po letu dni, kar hodiva skupaj je Janez končno le spregovoril o zakonu," zaupa prijateljica prijateljici. "In kaj je rekel?" "Da je proti". Medicinska Primarij stažistu: " In kaj bi napravili s pacientom, ki je jedel strupene gobe? " " Svetoval bi mu, da spremeni prehrano." /\/W!^ Šmarje pri jelSah H7 Mtf, PREDEL 14a, ŠMARJE PRI JELŠAH TEL.: 063/821-308 MOBITEL: 0609/612-073 SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSTVO VSEH VRST KRITIN, PREVOZNIŠTVO IN GRADBENE STORITVE 10 LET POSLOVANJA KROVSKA IZOLACIJSKA DELA PODESKANJE POSEBNA IZVEDBA ZRAČNEGA MOSTU Ob 10-ietnici poslovanja dajemo 10% popusta na vse naše storitve. Plačilo je možno tudi na čeke. SAMO NAJBOLJŠI OSTANEJO TAKO DOLGO 10 LET POSLOVANJA