:hl5bl. k. k. Hofbibliothek. Wien V Gbrici, 13. aprila 1876. ,.SoLa" izhaja vsak Cetvrtek in velja s poiito prejemana ali v Gorki na dom-potiiijana: ' Vse leto.....f. 4.60 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „%iq-. stonicah" se placnjo za navadno tristop-no'vj-sto: H kr. i'e se tiska 1 krat 7 » » „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ a „ Zavetc frke po prostoru. Tedaj Yi Po«ameznc Stevilke se dobivaj» . 10 soldov v Gorioi v tobakarniei v go-sposki ul'ci blizo „troh kron". — v Tr.-tn v tobnk.iraici „Via della ca-seraia 6.)". NaroCnhia in dopisi naj se blago-.. Soljno poSiljajo pod naslovom: Viktor DoTcnec v Gorici. — Uokopisi so no vwtfajo; dopfsi naj se blagovoljno fran-kujtvjo. — Dclalccm in drugim nepi,«,» nioiuiiu hg narotnina zniift, ako do oghi* se pi'i urcduititvu, (ilasilo slovenskega politifoiega dnistva goriSkcgsi za brambo iiarodnilt pravic. Sest let dezelnega zborovanja. V cetrtek aprila jc koucal naS dti^elni zbor ]c-tnSnjo sessijo, zadnjo v sestletni dobi, za katero so voljeni sedajni poslanci; kajli pribodnjega avgusta me-seca nebajo njiliovi maudati. To slovesno priliko jc porabil iiaS dezVIni glavar za jako pomenljiv govoi, v katerem je v sploSnih potezah, pa toSno ruzlo2il zborovo deiovauje v celej tej dobi, uspehc in neuspc-l»e tega delovanja, vladno so- in protidelovanje. Govo-lil je tako le; Castivredni gospodjel Kedar se prihodnjift zopet odpro duri nafie dezelue zboruice, bo.lo koncane novo volitve, sklenjena bo sodba volikev o imscin delovanji, • katero naj v tew, za nag slovesnem treuutku ob krat-kern razln2im. Kolikor poblevuo bi hoteli o njem soditi in ko-likor nam je vsem-tega sem si zvest-zeleti, da pose- , dejo nasa castna mesta driSavliani, koji budo /nali iz-datnejSe pospeSevati duSevni in giuotii blagor naSe degele, veiiilur menim. da smemo trditi, da uns vte-gnejo na&i morebitui nasledniki v vsem pn*kc?iti, a sa- . mo v tern ne, da bijebolje vnemali od nas domoljubni Cuti in odkritoiiicua dobra volja. Ako bi nam inorda kedo ofiital, da uismo bili vsclej srefini v svojih sredstvih in sklepi i, tcmu lah-ko ugovarjam z besedami d' Azcglia „c!ii uon lia uiai fatto unlia pm vmUwrn 4i »»« *vi»m *ml slwigliato" ] (kedor ni nigdar hit naredi), sme se penasati, da se ni nigdar zgieSii), ia da se ne more reci, da nistc, Vi | fast, gospodje nil storili, to naj poskusim t nekatcri- ' mi besedumi dokazati. j % V Sestletni dobi svojega mai>data sklenili ste , lepo Steviio dezeluik pustav, mod njimi nekatf.re prav ' vazne: Odpravili sic soluino v ljudskih solah in s tein boij vbo^nemu ljudstvuolajsali breme, katero ga je zaco-njalo teiiti, od kar je mladini zapovedano solsko obi-gkovauje; na drugi stmni ste zboljSali staujo ucite-Ijskeinu osobju, ker ate odpravili uajtiizo platno \Tsto in ker ste polaj^ali skiadanje doneskov v penz^jsko bla-gajnico. S tern, da ste nalozili obcinam del sttoSkov za vzdrzevanje ljudskih Sol, zapreCili stt frezinerne zah-teve uekatenh in ustanovivsi mestno §o!sko svetoval-stvo za Gorico spojili ste poslovauje dveh oblastnij v etio in je tako polajSali. LISTEK O O R, 1 O A. (Zgodovinsko) (Antony Leban-Moarski.j Dalje. L. 1615 priSli so v Gorict Jezuiti. — Druzina grof Cobeuzl prepustila jim je arkev sv. Ivana in z ukazoma cesarskiiua od 18. febr. \. 1618 i 26. sept. 1. 1620 podclila se je Jezuitom tudi §empeterska fara in proStija pazduska. — Due 30. inaja izro&lo si; jim je posestvo v Preceniku, in 1. 1663 dobili so komun-sko faro. — Kolegij za edgojo odprl se je 1. 1616. L. 1630 tvorilo je semenisce za 24 mladeacev v liiSi podarjenej po lvanu Weideubergu. — Ker je bila premajkiia, prcselili so se 1. 1640 v poslopje Seut-blerjevo, ter sezidali tekoiu druge polovice 17 stoletja velikansko poslopje pridavSi mu iepo cerkev sv. Igua* cija (zaCeli so jozidati 1654, koncali pa proti zacctku 18 stoletja). Ko je 1. 1V73 jezuitovski red bil zatrt iu t njiin tudi njegov kolegij, se je gimnazija po nafirtu Marije Terezije 1. 1775 vuovic organizirala.—-Vodstvo so prevzeli 1. 1780 Pijaristi do 1809. Oni so bili vsi Nemci, ter so poduCevali v 5 mzredih z ozkini obzirom na uormaike latiijSciuo in mat© grsCine, vedno v uemskem uCnem jeziku. — L. 1§07 dodal se je gimnaziji 6. razred. Od 1. 1793 ualiajamo niej profesorji tudi na§a imeua. Ba§ tega leta ustanovil Velika va^uoHt obdiiuskcga 2ivenja ko id inogla odtegniti Va^i marljivi skrbnosti. Po Svojen, di^.td-upiu odboru st« usp;>A»o nndzorovali obf'hie, kar za-Ceiija u^e tako li»p sad roditi, da bi tjas zunj luliko marsikatera dniga d«'Z>lu /.avidula. Pivprifani, da bi ustanovljenje viudh obrin isto, okropilo in o&ivulo, Hte sicer v izvanrcduih prinu'iljajih iu dokler l»i se ne do-gnula popolua olifin»ku preiuavnava, dovoljevali. da so se iifkatere katastralne obt:im» iistanovile kot i\i-panije same za si», toda HpivjulUte tudi wuhi posta-ve, po kuturi bi se nedajne ^upanije xdruzile v v.dike obciuu, koje bi iinele vefi donarnili pripoiuorkov pa tudi vec sposobnih oseb xaub^iiittko zaslopt*. Po»biva, katera otfivJja neko doloCbo oi)riiuskt! postavn od 1. 1847, to je zavarovauje zupanov zopcr luidobiia poSko-dovauja, inert na to, da bi jih naivdila intdilvism-jsi', v i/.vrsi'vauji njih nalog. Za (JoriSko ini'sto ste potr-dili ritavboui red in sklenili poslavo, vsled kateru bi se init'la naloziti ilav.sriua na ^gauja, TrMu ste od-nienili posebeu obciuski red; /.adtijili dveli post a v ni predlo^lo ministerstvo C't'sar.ski poirdbi in zastrau po-prej omenjeue postave o /dniz-Miji obciu ne vemo, ka-ki osodi je propala. Toda tie je res, kar se govori, da left u2o dve leti kakur pozubljeua v uamestuUtve-ueiu uradu, tuorali bi paC: obi.ilovuti, da se tako v nemar pu^iajo sklepi postavodajnih oblasti. Ni sc ou-diti, da se. je v deioli, katera se peia v peivi vrsti H kj»i?(ijstvorD, »«*iygo vaiic^.i i)»ijk:?Ji'ly v lew tub zemljiSeuega posestva. Osnova zetnljiskili knjig mu zagotovlja podlago iu mu odpira nove kredituu vire; nova postava o varstvu poljskega blaga zavaruje kiue-tovalea zoper tatviue, kateiimjo liuje razpostavljen od drugih, ona pobtava, koja vrevluje vzdorzevauje dvuSt-veuih poti mu zagotovlja prost iu prilezen vhod v nje»-gova polja in vptdjava obilue davSciue na tuje f.ebele; ako bi se bila potrdila, bi bila odvrnila Skodo, katero, kakor ninogi tide, cebele prizadevajo njegovim pridelkom. Da prestopim k naredbaui, zadevajociin posamez-ue strani na&e deiele, naj omenjani raznili poslav po-trjujofiih razdelitve obdiiiskih zeudji§c, v nameii dase ta vefiiuoma gola in uerodovitna zeinljiSca urasejo in zboljiajo; uaj omenjam tudi postave, vsled katere se ima posuditi tnocvirna Idrijska dulina tried Kabori-dom in Staroselom. Skrbeli ste tudi prav posebuo, da se je dopol- se je pod vodstvom Piaristov dvoletni filozofijski tefiaj, katerega je vlada avstrijska 1819 sprejela iu kateri je do 1850 sam za-se eksistiral, tega leta pa bil gimnaziji pridruzeu. — Za Maiije Terezije iicbolj^ale so se (1759) narodne sole, ter bo 1780 prevzeli vod-stvo gimnazija Pijaristi. Pred njimi imeli so je Jezuiti. Dobili so poslopje od grofa Werdenberg, kije bil zalofti nala§e „semeni§ce za uboge dijake." TaCas imenovaio se je to semeuiSfie: „semcni$ce Werden-ber§ko.rt Se daues se vidi na lieu hiSe grb Werden-bergki. L. 1708 pvidejala se je Gorici vsled pripuS&.'nja Jos. II. tudi „Braida Vacana". L. 1734 postuvili so Cez Koren most, ki zdru^uje mesto s koroskim pred-mestjem; to dokazuje napis udoiben v kaiueu na mostu. — L. 1739 sezidalo se je gledalisce, na Legar mestu, ko je pogorelo, se je 1782 prostorno in okusno gledaliSee sezidalo, ki se je pozueje se olop^alo in je danes kind „avstrijske Kizze". L. 1756 podrli so „korenski portoir (na koncu gosposke ulice), ter prenesli ga na korenski most. Ba§ tega leta kouCala so se zidati nova vrata, prva proti kapeli, druga tik mosta na Pls.cuti; ob enem jeii so zidati „mesaiske ulice." 1756 bil je sezidan iu blagoslovljcn vodometna Travniku; ter 2 leti kasueje stari vodnjak zasut. Ba§ istega leta nastala je pod vodstvom Nikolaj Pa-kassi-ja palaca". Atteinsova na korenskeui trgu. L. 1773 bili so sploli Jczuitje zatvti po ukazu pape^a Klementa XIV., zbog tega razpuScen je bil tudi njihov kolegij v Gorici. nila eestna inreza v de^eli; v ta million ste vvrstili nektitere poprrj obciuske ceste nu»d skbulnvne. Ako-pram ste pa dovoljevnli obilne dfliiarno podpore za izdcliivaiiju iiovih tewl, akopramste iz ekononiiled postave ali poaebulh Bklu« jiov oIkMiuuii ali drugim zastopoin. Iu v resnici, gospodje, se Vain je posrefiilo, da ste ne saino ^edalje muo^ili pramofteije VnSomu oskr-biiistvu izioiH'tiili zalogov, nuipak da ste tudi omago-vali oj;i'oiiine sti'oske, koje mora dezela pronaSati, in to, akopram niste v Sestih letiii sp'emonili u2e po-prcj vpeljatm lueve dei'duili priklcdov. Saino lotos ste bili primoraui naloziti za scdmo leto nov priklad na (izituino. Toda to se pomisli, da je vlada pved ustauovljeiijem dcLelnega zastopa ualozila 340/a deiel-nega priklada k i/.ravnini davkom, da jc degeuii zbor ta priklad koj izdatuo zni2al, da se je od tega en so jiUimj ;!M«kvi>.tl d Aj i>«4 viado uarejen, da so se potrosili v tern co.su zuame-uiti zueski, ki so do zdaj Se nepokriti, kakor za po-pravljauje deielne palace, za realkiuo poslopje in za lacttavanje Predelske i^eleznice, da se uahajata se inalo let v dezelnem proracunu dva draga zavoda, gluhone-uuca in kmetijska Sola, kone5no, da se stioski za blazne, najdence in potirance, ^alibog, od leta do leta nmoze-mora vsado pripoznati, da tudi y tern oziru ne zasluzite graje. Da nicesa ne zabim, naj omenjam Se prenaredbe §. 16. de&duega reda, postave, ki je postala potrebna vsled nove mere in vage, potrjenja nekaterih u2e po-"l»rej dognanih razdelitev obcimkih zemljisfi in pogojev, t-klenjenili z vlado, po katerih sprejme ona v svoje s.;ospoda/stvo prisilue delaviuce. Pa pefiali se niste samo s postavami. Nekatere krati je bila predinet VaSih najresnejSih razprav nek-daj tako zaieljena kmetijska Sola, katera nam pa Se L. 1775 odstopil se je kolegij Jezuitov erarju, kojega jc ta pvcustrojil v vojaSnico. V letu 1787 bil je zatrt samostan sv. Klai'e in porabljca za magazin vojaSki. L. 1794 zadobil je Franjo grof della Torre, dedifi Matijev, dovoljeuje, da suie zopet odpreti cerkev ter poslopje ohraniti. Za casa ilirskih pokrajin odloCilo se je, da naj postaue hiSa na Kostanjevici samostan, FraniiSkanov, — a samostan sv. Antona, kjer so bivajir od kar so biii se svetiica na sv. Gori zapojeui (1786), naj bode odmcnjeu vojakom za ohranitev provijanta in v zalo-.Litev tovarnice za solitar. Na tak nacin so se Fran* Ciskani 1. 1811 naslanili na Kapoii. L. 1776 otvorile so se v Gorici prvokrat nor-malne nemske Sole. L. 1780 doSU so Sko-lopi ali Pijaristi, ter prevzeli poduk javnih Sol. Podu-cevali so (Pijaristi) od 1780—1810; za francoske vlade inula je ta sola le 3 razruib s posvetnimi ucitelji.,— Zadobila je ta Sola novo zivenje, ko je Gorica zopet prisla pod Avstrijo. Cetrti razred, ki je bil 1. 1818 razdeljen v tecaj 2 let, bil je 1850 spremenjen v mid realko 2 nizredov, katerim se je 1852 dodal Se tretji. — Od 1. 1861 eksistirala je nornialka sama za-se, locena od realk. dokler tiij 1871 postala Sola z na* menom, da slu^i prakticneniu poduku uciteljskib pri-pravnikov. Visa realka stvorila se je 1. I860 v municipal-nem poslopji v mesarskih nlicah. vedno, — kar se pri preljubijenili otrocih kaj rado godi, — nmogo stro§kov prizadeva iu veiike skrbi. Nadejajmo se, da smo je vendar -es&rat tako uravnali, da bode popolnoma zadostovala piavienim zahtevam naSih poljedelskih prebivatcev. \rh tefea ste povzdigovali Svo,1 glas, kedarkoli stc menili, da preti nevarnost dukvrim ali gmotnim interessom na§e dezele, vselej pogu nni in zgovorni, pa ne vselej z enako srefrmn usneliotn, ker je v ob-lasti drugih, da sc take zelje uslisijo ali ne. Po pravici inoramo priznati, da je vlada pogo-stoma nasun namcram vstrezala, tak© kedar je §lo za dosego potlpore imsim Ijndskim sclain in pomocl za jzdolavanje novih rest na gorski *trmi nafe dez>K tako, ko nam je dovolila v ta*u draginje posojilo, da smo tehko 2 dilom priskrbeli ubu:,'eiuu ljiuUvu po-trebnega 23ve*n. Nehvale2»i bi bits, ako bi ne pripo-znali velikodusnost? kmetijs-kejja minksterstva, katero je tako uwgoeno podniralo unao kinttijska Solo in \>a-io drugo kmetijsko pofetje v tej dexeli. Na drugi strani nas pa budo boli, da se je izpodnstiil* eua naj-fckrenejslh z>& natega preblvalstvn. Ne zdi se mi in priineruo, rnzvijuti tiixno, a nam uze vsem dohro snnno zgodovino predelsko letauita*. koje izvrsitov je zdaj — tako se vsaj bojim — za dolgo fasa odlolena. Gotovo je, da tega ni kriva samo vlada. tndi ne ona naj huje; vendar pa tivba opaziti, da .so bin" tremitki, v katerih bi bila manj omahljivo postopaje labko doM'gki xidanje iste zelezuice, katero je una sama z lela, ka-kor so jo tudi prod easom na moc zahtpvali inti-essi celc drzave in posebno prvo njeno frgovsko mesto. od *esar jo daues naj bnje zagrizeno izpodriva; in zares cudno jr. bilo gledati prixor, ko je. vlada sama ponuigaja trgati lastni zoleznier.i program, v katerem je bilav tretjikiat sprejeta Predekka crta. Se bolje so opravieene naSe pritozbe zoper os-kibnistvo javnega uka. Na piosnjo, da bi se v sred-njih Solah vei prosiova odkazalo deiebiin jezikom, se ni vlada tisto nit ozirala. Pa ne zadosti. Ko so v drug:! Jezeli slovesno odpirali novo vaeucili§Le, dovoljeno, da bi praznovali stoletno nje zdr«2enje z Avstrijo, pobrali so na§i de-ieli, katera se uze skoro Stiri stoletja soiielezuje osode iste monarhije, drugo ucili$Le, sicemiievrste, pa nam vendar jako ljubo, t^r je prcmestili d-ngam, ako-pram ni za take zavide po vsem Primorskem nikjer sposobnpjfiega kiaja od Gorice. Kar moiamo pa bo\je od vsake dntgc stvari ob-2alovati je to, da v 1 ada ne neha 1 oiniti naSe deLelnepostave aSolskem nadzorstvn, l&ierej puafitVt UClVi«;uO naspxviuja dogna^n iuvmz sdenje dezeinega Solskega svetovalstva zvunaj de^cle, ker pribaja od take strani, od katere bi se moglo najmanje piicakovati, pognbljiv izgled, da s e ne spostujejo vec postave kedar postanejo neprilezne, akopram uas nee v uaj bolj cvetefih politicnih crganizuiih nabrane sk:i§nje, da je spoStovanje postav najtrdnejsa njih podlaga, in da se inorajc, kakor je proglasil predsednik Grant, celo najslabse postave vestuo izpolnovati, ker se po tern nacinn naj gotov>j§e closed, da se popiavijo. Toda vse te razii6nosti mnenj naj nas cikar ne vznemirujejo. Ylade in njih oblike so samo 61ove§ke ustanovitve, ledaj podvrzene zinotam, kakoi- so tudi — da to dosta\iin — dizavljani sarai in njih za-stopniki. MariveC se zanasam, dasmemo zanpljivo upirati svoj pogled v bodocnost na§e preljubljene dezele, katera se Bo gotovo srecno razcvela in naglo napredo-valo v obSimem cesarstva, h kateremu se ponosno pridteva.. Za to nam je porok poStenost, niarljivost in zmcruost nalega ljudstva, katoro bo §e dalje i sasno i po svojih izvoljencih, zbranih v tej dvorani, modro in dostojno uitvalo one svobodnosti, koje so nam zago-tovljene po naSi ustavi. Za to nam je porok sloznost, koja k srefii biva med raznimi narodnostimi te dezele in ki se tudi prav v§eLno razodeva v tej dvorani. Za to so nam porok nasi vladarji, kateri so v yseh casih milostuo zavetovali na§e de^eine interesse in s tem vzbujali Cute prave udanosti in ijnbezm do cesarske siSe, koje Cute so Goricanje vedno gojili in jib tudi. v novejsem ea&d pri raznih prilikak jasno razodeli. Kajti sploSna in odkritosrCna jc bila zalost, ko je priSIa vest o smrti Ftrdiuanda, kateri je s pleme-nitim zat^jevatijem prve zrtve svojih cesarskih pred-pravic ponndil zahtevam novejSih Casov in od kojega obceznane dobrotljivosti se tndi med nami §e nahajajo mnogobrojni dokaai; ~ sploSno in odkritosrfino smo se delezili slovesnosti v spomin 25Ietn?ga nastopa ivjegovega vnuka na cesarski prestol, kojega mladim rokani je bil v viharni dobi izrocll drzavne vajeti; in koliko in kako je bilo splo§no navdnSeno veselje, ko je Franc Josip prcd letom poeastil Goricc- se svojim yohodom, — to nam je Se vsem v dobreni spomina. Zatorej inenim, da ne morem dostojnejSe zaklju-fiti VaSega patrijotienega delovania, nego da Vas va-bim, castivredni go^podje. da pokionite z menoj s^sSt-^jivi pozdrav presv. Cesaiju Fiancu Josipu: &ivio! Srcnost, pogumnost. Koncc. Br: z pjtu, hi] mrin, Nar. pridovira. I /Jvenje Ivana Hovarda, Clovekoljuba, je drug sijajen dokaz motf krepke in vztrpljive volje eloveSke. To vzviSeno zivenje je dokazalo, da tndi slabe fiziLne i mofii zamogo dvigati hribove, kedar se hoce dosed I svrho, ktero dolznost priporota. Mislil je vedno, kak«^ | bi se zamoglo zboijSati stanje jetnikoT, iu.ta miselje i |io.sta>a v njem strast. Xobedt'n trad, nobena nevar- I nost, nobeno trpenje nij ga moglo odvrniti oil tega I vtdicAstnpga smera, Ce prav nij bil njegov urn ba& izrnden, je vendar le bilo njegovo sree 6i,*to in krepka ji» bila \irija njegova. Zaradi tega nij n«hal upljiv njegov se smrtjo njegovo, temuc je blagodejuo pripo-niagal stvariti zakouodajstvo i anglezko i drugib izo-iiraieiiih narodov. Jona Hanway je postal slavaii.. in iiiir.uitni.il J drzavljanom po ssvojej po^tenosti kakor trgovec, in po i svojeni plemenitein duhn, a kterim je upljival kakor do:aoijnb in clovekoljub na javne za«leve. On je bil imI.-u tistlh potrpezljivih in stanovitnih moz, ki so h tr-mii pripomogli, da je Anglezka uzor clrozih drzav. 0:ca svojega je za rano izgubil. V sedemnajstem letu starosTi svoje vstopil je v Lisboni pri nekem trgovcii I v sluzbo. Svojo ptidnistjo, natancuostjo in s posten- I j.ju svojim pridobil si je splosno spostovanjt*.^ Leta" 1713 vrue se v London in potem se napoti v Peters- j burg in stopivsluibo pri veieimenitnej ligovskej hisi, I ki je po-sebuo zivos pokrajinami »b bvalinskem motji kupeevala. S karavanami prehodil je Perzijo in la.ii I je prodajal anglezko tkanino. Dospev3cga iz Astr.i-hana v Aj-trabad zadene velika nesieea, kajti v ta-kratnej tamo&njfj uarodnej ustaji izgubil je miiogo svojega preniozenja iu koinajjesrefino usel bil v Gilan, [ ali pri vseh tt;h nadlogah nij obupal, dizeC se vedno gesla svojega zivenja: „ne obn paj nikar." Po osmem letu bivanja v svetej ruskej zemlji vrne se ua Anglezko in odloC*it da hoce 2ivenje svoje javneinu difbrn posvetiti. Da bi zamog^l tern vise svojim ro-jakom korbtiti, zivel je prav skromno, Londonske tilicc so bile takrat Se mufcno umazane, blatne in ve-diioma broz tlaka. Znal je v parlaiuentu vse svoje nioci napeti, da so Iondonske ulice osHit^ili, Ker se je bil raznescl gla?, da hote Fraucozi vdreti se v. Anglezko, ustanovil je leta 1756 pomorsko druStvo, na-| rodiio nsfanovo, ki je s> dan danes prav konstna. i Svojim upljivom prenaredil je londonsko najdeniduico, ktero je bil Toma Coram ustanovil. On jo tudi u- j | temcljitelj Iondonskega zavoda Madalena, in temu za- j I vodu ima se zahvaliti, da je marsikaka zenska da!a I ¦ slovo bloduemu svojemu zivenju in da je zacela zopet i poSteno in krscansko ziveti. Tudi k sebi je take zenske vabil in jih ueil, kako se more in mora po- i Steno na svetu Ziveti. Najveco skrb pa je imel za uboge otroke. ki so bili v rej; v raznih 2upah. StraSno je bilo, kako mocuo I so takrat ti nedol^ni otroci umirali. PreStudiral je | sam vsa nezdrava stanovanja, prepotoval je razne ev- I ropejske dezele, da bi sam videi, kako se drugod z najdenci ravna. VrnovSi se po petem letu domu, ob- javi vse, kar je videl in kar je za koiistuo spozual. Boril se je ob enem energicno se svojiini protivuiki. I Zmagal je, kajti vsled odloeeb, ktere je izdal anglezki I parlament po njegovih naporih, resilo se je po neko- liko letih tisoCe in tisoCe nedolznih otrok prezgoduje smrti. I Ako se je kje 1c kaj clovekoljubnega napravilo, I bil je Hanway zraven. On je bil moz vsega postenja vreden. Zanesti se jc moglo na njegove besede. Spo- I Stovalo ga je vse in sicer kakor trgnvca poStenjaka, I kakor tudi ko javnega dinovnika. On je bil uepod- | kupljiv, iu ce se mil je kedaj kak dar pouudil, odbil gajezjezo od sebc. Ko je vredil vae svoje svetue in svete zadeve zaspal je na vecne case v Stir in sedem- desetem letu svoje starosti. Ziveuje Granville Skarpa je drug dokaz indivi-dualne odvaznosti. Posebno se je ox proslavil v o-nem veleimeuitnera gibanji o odpravljenji robstva in o odpravljenji kupcije se su^njimi. Udelezili so se tega gibanja sicer tudi drugi in posebno Clarkson, Wieberforce, Buxton in Brougham, a da si ravuo so vsi ti v tem bojevanji lepo ime pridobili, bil je ven-darfe Granvill Skarp prvi mej njirai iu gotovo vzvi§e-nejSi od vsih, kar se tice odvazuosti, pog!imnosti in neustra§ljivosti. V onem casu (17G7) je bila osobna svoboda na Anglezkem, te prav v teoiiji spo§tovana, skoraj vsaki dan v nevarnosti. Za pOiEorsko vojasko slu^bo so mladence lovili in redni Copori tapali so po Londonu in dntzih vecih anglezkih niestih, nabiraje mladence za indijsko dru§tvo; in ko jib nijsoza Indijo potrebovali, po§iljali so jih v amerikanske nasade. V Londonu iu Liverpoolu mogla so se vsaki dan brati v casopisih oznanila o drazbi robov. Tako zalostno stanje je bilo takrat na Anglezkem. Ce prav le prost pisar, ce prav nij imel osobnega upljiva in (5e prav nij imel druzega oro^ja nego pogum in srcnost za sveto rec\ je vendarle f Grauwill Skarp po doizih Studijah, po hudih naporih, I po prebitih raznih neugodnostilH zmagal in reSil o-sobno svobodo. Dokler je zivel, pripomngal je pii vseli dobrih javnih nnpravult. Posebno je .pripomogel k ustanov-ljenji naseiiSca Siena Leoua, ki je bilo pribezalisce za proganjane robove; ucestvoral je pri gibanji za preustrojenje in raz&ranje poliH^ni h pravic anglezkega naroda; trndil se jo za poboljSanjc zalostnega stanja indijskih prvoselcev v amerikanskih naseliScih inskrbel je z vsemi silami za odpravljenje nasilstvenega nova-(5enja. V tej zadnjej zadevi protivil se je naporoui njegovim slavtii ;isatelj Johnson. Na vse napade nm je pa'Granville Skarp tako-le skromno odgovoril: „Tolste in vivoko danece besede mojega nasprotnika ne mogo pren^sati n trave na4e stvari. Anglezki mor-nar ima iste pravice kakor afrikanski crnec. Zakon mom enega in druzega Scetiti. Siliti koga k kacemu poslovauju, je preloin osobne svobode.a Granvill Skarp je ustanovil nndvladifiko cerkev v Jameiici, iitemeljil je druslva svetega pisina ob-cestvo prote;>(antovsko in razna druga blagodejna drustva. Granvflla Skarna in Clarksona je posne;ual For-vell Pruxto:i. On je bil sploh imenovan slouj (ker je bil visok en meter iu 93 centimetrov). Komaj trideset in dvej leti siar vsiopil je v angleiki parlament in pridobil si je listi upljiv, kteri ne manjka nikedar poSteueiuu, tiezncmu in izobiT.zenemu niozakn. On nej Id veleuin, teinu6 bil je Clovek odva2cn, pravicen, pogutm^n in sreen in njegov znacaj bi se did opisati s temi fe njegovimi besedami: ffCem vi^e zi-vim, tern viSe se ip'eravain, da je velika razlilnost meju ljudmi, meju siah'in in mociiim clovekom, mcju strahopetccni It vtiu bralci se bodo cudiii, du nij • ma druetvo raje v Kerskcm bvojih zabav; Ziilibo/i, da v nmajstua nij primernega prostora in protuditi se morajo pevci, igralci in obcnistvo v Videin. kder se druzi Kranjec z vseselim Suyercem. Tako je bilo 2. aprila, take lepe besede, z tako obairuem piogra-mom nij bilo §e v teh krajih iu uihce se nij n^dejal, da bode tako izverstao izpeljau tijeu obsireu program. Petje je bilo nenavadno dobto in ponavljati so se mo-rali na obCao zahttvanje nusani zbori. Nase krasne gospodiCue pevke so nam pokazale, kaj da 2uajo; da, gospodje pevci si smelo v Cast §t<'jejo ziavcn nczaih gospodicen svoje krepke glasove z milodone^inu dm-2ifi in srea poslusajofega obci»i>tva vuemati iu ogre-v&ti za naso stvar. Bog Vas zivi lepe p& narodne pevke in ostanite nam zveste i v bodocet Igra „Vskok'1 je bila pray dobro predstav^ena, prav tako „Zakoii*ka sol." Prvi nastop na deske, ki pomejiijo svet, gospo-di^ne Micike Avsenekovc daje nam lepo nado in ce bode gcspniiicna umiljiva, postila bode kinc naSega odra in tekmomovati smela &e svojo gospodidno sestro Milko Avsenekova. kateia sc Cuti ua deskah kakor v domaiej sobiti in njen nastop najsibode lestu, 5a-ljiv ali zaljubijen je vedno naiaven; pa tudi rsoflerfe je bolji nego marsikaten wladiC. Hvala jej iskrena za njeui trud! Gospodje igralci so storili svojo dol^nost a ome-niti moram vendar peropraska g. K., kajti on je bil prayi „original,.7«)0 fl., kakor ftitnmo v raznih lislih. — To nas v krasnoj Kavinjhkej dolini zivefe jako vet-eli. Nase, vwelje je na dospelo do vrlmnca bravsi. da se jo nas di^.aviii ' i dez. po>lnm»i' g dr. N'tisiijidi v dez. zboru tako vr- I lo obnaSal. ter slikal s zivimi barvami eentralistifiuo I stranko, povdaijal uesreeiii upliv, katcrega oua ima na nas federalistiene Slovane ziu'ee v Avstriji.— CJ. j doktor y resnieo govoril, ko je dejal, da ,.se na od-liC'iia nusta uastavlja t.ike uvadaike, ki -dove /.arad ¦ svoje Knvra^nosti proti Slovanoin." -- Tudi g-.(. Herman i Domiukus sta usttivc* rnej stninki lovite brala iu to naj si zapige za kosmata nf^csn neim'iurska Kvojat. Kakor smo poizvedili, je dezelni zbor v Giadci sklenil postavo osnovati, po kateri krajni finis, sveti «guhijo pravico imonoviiti ucitelje, ter ono zadobijo okiajui iu uiehtni zustopi, No! res rtaki HA zdaj-1 — 0 tern je uzu luiisko loto „Slov. uftitelj" govoril, Bodemo videli, koltko kniba bode iz t(i moke, Due r>. t. in. zvoOer jt» zborovalo „8avinjsko ueit. druSt.o" ua Vranskein. llzili mm dva krasna dueva v pomlajonej, Urnsno ovetoeej naravi. — Udelezilo se je zborovauja tudi inuogo gospode iz Vranskega i od drugod iu mnogo gospodov' so pristopill k drustvn kot pndporni udje.— Ihie H. maja (v sredo) zveder bode drustvo zborovalo v Mozirji. -¦- Za uze znsMiega poslanea Brand>tell"ra je pro- ! silo vec iiptiikov. da bi ga izpustili iz wknjhett in si- j cer taki, ki imajo terjati od njega -MUKOOO gld. „Pauera Wrecl iu n-ki desnopobivski — dekan (Bog mu grelw odpussti. Pia.) so tudi za njega slevita. l'o- uudili so—kakor sem vara, uze pisal—10.000 f. kav- I cije, a vse zastonj! Drandstetter sedi Se vedno v— „kajhi.4— Cuduo pa je, da K. Seidl, njegov iski-cni prijatelj, je se v dunajski Jescnjacl* Docim nij bil uze dolgo pii nobeni seji. Rubili so mu wpniki diete, kar se nij bajc Jie nikdar pripetilo. Kjcgova strauka [ se ga uze sramnje in sili v njega. da se naj odpove I poslanstvu. Pa Seidla se to no prime. nKesi-oOna mi- nutau, ko ste bili voljeni.—Morda postaue ^e Bfinanc- ni minister." Mozirski. Politicni pregled. V Gorici 13. aprila 1870. Ogcrsk;. in avstrijski ministri u2e dolgo sc-de skupaj na Dunaji, pa sene morcjo zediniti. Ogrski ministerski predsednik Tisza je menda prevzel vodstvo ogerske- vlade z namcnoui, da bo ustavoverce spravil pod ogrc-ki kalpak; am-pak to se mu bode tezko posredilo. -— Ariers-pergovo iniuisterstvo se brani kolikor se asore, ono ima vezane roke, kajti ustavoverci so mu narocili, naj mi bode preveC pripustljivo naspro-ti O^rom. Ce se torej vjaine v ogrskih zanj-kah, ga bodo vrgli ustavoverci, (ce je so kaj moci v njih) ce pa ne dozcuc pviravnarc1, jc pa v nevarnosti, da ga vr2e vsegamogocni Andrassy. Nasi ministri torej vesljajo cez S\\ilo in Carib-dis. — Mbgote pa je tudi, da padc ogrsko mi-nisterstvo, kajti konecno bo morala soditi kro-na in odstaviti eno ali drugo mimsterstvo. — Temu Btanju sc imajo pripisati vesti,; da bode odstopilo Aucrspergovo ministerstvo in:da tudi ogerski Tisza, inisli na svojo odstavo, Vidi se iz tega, da je masina okorna in nepraktiLna> v-stavlja se zaporedoma in prav tezko je najti strokornjaka, kateri bi zamogcl tako slalio; na-pravljeno masino sopet spraviti v pravi tir.\ \ Mej tern ko so nekateri de2. zbori u2e skleniii svoje letoinje delovanje in 6 letao po- slansko dobo, mej temi je goriSki, Stajerski in isterski zbor, bodo drugi zbori Se po praznikih dclali.— 0 zivalmih debatah se ne sli§i, edino na Ccskem se je ponavljala stara komedija, da so ustavoverci strastno zabavijali tez deklaran-te in da je nernSki poslaneu Heinricli rekcl, da vkljub veliki rovi v Avstriji davck vedno bolj raste in da korakanlo ocividiio v propad. TrzaSki LaUoni so polni doslednosti, od vlade -tirjajo tiidi lotos v del zboru, naj ona piisti Trstu zgodovinske pravico, na drugi' strain pa hoSejo prav tiste zgodovinske pravice, kfl-tore imajo skupno z slovcnskimi okolicani, po-poluoma zatreti, kakor so jih uze deloma. Vlada naj bi jim pustila samo one zgodovinske pravico, katere so koristnc l^alionoin, one, ki koristijo drugiin, pa nnj bi odstranila, 0 kaka lupa lo-gika, kaka doslcduost! Politika liaSega Audraasi-ja na slovanskom jugu je uze zopet naprnvila nov flaAko. Rndi6 je bil 7. t. m. v Sutorini, kder so ga priftako-vnli vojvode n^UiScv. Hodifi se jo prav prijnzno rn/,govarjal z iijuni in jim govoril na sree,' naj se vdsijo turskim rcfoniiam, kajti ne Avstrija ne Husija ne liosti in nofieti, dn bi boj nadaljo trajal; Srbija in Cniagora pa m sineti ponui-gittf, Bodii'-evo prcgovarjenje so ustaSkf vodjo prosiii, naj jim da nekoliko odmoni za odgovor in drugi dan so stavili llodifu wlodcfie pngojo: Jlegl morajo kristjanoin odstojiiti tretjino njih posestva v Uosni in Herccgovini, titrAka vlnda mora sopet sfizidati vse pndrto cerkvo in hiSo, nadalje mora osuovati in napolnili zitnice za 1 Mo, oprostiti kristjaue vsr.lce desotine, turSka redna vojska \110n1 zn])iistiti obe de^eli, hquio v r> lhostih sine Turfika itneti male posadkn, v teh ni('stil) pa morajo biti nastuvljoni ruski in av-Ktrijski ogenti, ki bodo nadzorovali, da Turfika nutanjeno izpolni to pogoje iu turska vlada mora ivr.oroftti vse Turke v llosni in Hereogovini zi-voce. Pogodbo sklenjeno na tej podlngi morajo garautirati vse vGluvlasti. To so torej pngoji, katere bo Turska tezko dovolila, kar tudi ustaSi dobro vedo in fie bode.Roditi Se enkrat potoval na Duuaj, refii bo moral Andrassiju, da je vse zastonj in da so njegove reforme zrele za arhiv. iMcj tern pa ko sc Rodic pogaja v Hcrce-govini, vsplamtila je ustaja v Bosni, in se siri v taki meri, da jc na priliko v Bihaticem okraju vse Ijudstvo §e cclo Mohamedanci v boju proti turski vlasti. Te dni so bile uze nekatere bitke; vojvoda Golub sam ima cez 2000 mo2 pod se-boj in astaSkih vodjev in 6et je vse polno v Bosni. V Srbiji nabirajo se prostovoljci iz vsih dezel, dosedaj jih je uze en par tisufi. Rosnjaski pribegli v Avstriji poslali so pro-snjo do vsih velevlasti, v kateri izjavljajo, da ubogi raji nij mogo?frvaHftte sopet preseli v (Sorico. Dyaki lit profesnrji oinrnjeacga ntilitfa bodo gutovo zndo-voljni s to lesolueijo iu tudi (loiifanoai nij vse «mio, ce pride ta sola sopi't v (Jorieo all ne. Kar sc ranjcerau Doljaku uij posrecilo, je b-tos dognal poslanec Dottori; na njegov predlog je namrec zbor sklenil, da se smejo voliti v dei. odbor tudi taki po&lanci, ki ne stamijejo v Gorici. Zdi se uam, da je kak privilegiran wlboruik kislo drzal so k team • predlogu; sicer pa je prav in bode dezelnini zadovam | hasuilo, ce no bodo poslanci primorani ztnerom cue in ' iste v odbor voliti: potrebno pa je tudi, da se odbor nekoliko „nofri&r, kajti dragatt* bomo zarrjaveli. Dez, zbor je tudi potidil nove statute kinet. Sole, po katerih inia postati na§a kuiet. sola popolnotna prakticna. Nadajje je sklenil, da se iina prodati Fu-uiisovo zemljiSce in za solo nakupiti Gerdevicevo pre-mo2eaje na Setnpeterski cesti. Sola bode toivj odslej taka, kakor sino jo Itleli mi; a samo toga se bojimo, da vodstvo nij v popohioma prakticnih rokah; (as pa jo na vsak nacin, da naSa Sola po Tletnem cksperi-mentiranji za); ! BU boj,-4 zbor Zajcev (Buerniia str. 26); j Sllatiei „le zasuciuio butice.u P. n. gg. odborniki in poverjeniki naj vsjy v 8 i duvh blagovoljuo naananijoT koliko pevcev da pride j onitujeni dan v Dornberg, ter naj piidno vadijn na-vedeue toCke. Skupna skuSuja bode v Dornbergu 30. aprila ' t. 1. ob 1 popoldne. Ko bi posamezni oddelki, kteri mislijo sodclo-vati, ne imeli potrebnih napevov, naj se oglasijo pri ; g. Ant. Ilribarju v (iorici. I, o diiavnih stipendijah po 60 gld. za poduk sviloreje pri c. k. svilorejskemu poskusovaliscu v Gorici, dovoljenih od c. k. ministerstva kmctijstva. Poduk se pricne prve dni prihoduega uieseca inaja pri tukajSnemu svilorojbkemu poskusevali§cu in bode trajal skoz Stiri tedtie.— Solsko takso za ucenca pladalo bode e. k. kmetijske drnStvo in vsaki ufienec dobiva med dasom poduka z*astouj ves poduk in ktema potrebne piiprave.— 1. Vsaki prosilec mora biti zdatno izSohtii, da se bode z vspebom vdelezil poduka, Izkazati mora to z Solskimi spricevali. 2. Znati mora M ptaktiCno, kako se svilui Cer* viL*i rude. 3. Prosilec mora imeti vsaj 18 let. 4. On mora bili goriSki dezelan. — Sploh pa naj prosilci proinjam pnlo^e vse po* scbne razloge, zakaj da sc mislijo v dclcziti poduka. Pro§nje za te stipendije se posijpj^ c. k. kmetijSke-mu drugtvu vsaj do 30 t. m. aprila, in ono bode vsa-kemu, kteremu bode stfpendijo podelilo, naznanilo dan kdaj se pricne ometijeni poduk. C. k. kmetijstvo drnStvo. V Gorici dne 10 aprila 1876 JTOSUP ~$L3L*AVZAJEt po dolgi bolezni uraerl je dne 12. t. bi. v 73. leta v Rodinja. Pnporocen bodi blagemo spominu! Karol Zanetti ! Ka§elj najbujS: ozdravijo imenitne pastilje Menotti 1 v! 1 •* 1 Seidlitz-Moll 1 * j a edina in glavna zaloga v lekarnici Zanetti, proda- 1 e ja se po 1 gld §kat!ja. 1 * Ekstrakt iz Tamarinda 1 he 1 » Zdravitni fluid za kunji fRestitntion»fluid> Ta lek ima lastnost, 1 ¦ da izdrfoje koiije dolgo fiasa pri modi. is Ena ateklenica »tauc f 1.2U z nuvodom vred. B 1 w 3 Pagliano Sirup \t\ 1 *** pravi iz Florence. 1"* Caj Wilhelm in Kollor > j i * 1 ° ins za cj^euje krvi. 6 1 * Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. Najhujsa in iiPprejrnljiva bo- \"t\ JeCiua jenja precij, fte se t>no knplju tt'ga leka »> 1 * vlije na bombaz in dene v votel zoU.' 1 ft> a | s. Edina zaloga vsakovrstnih mintral- skih voda in skdecih posehnih lekov: 1 rf Absent Moiitovanov iz Bfiietck.—i'rava Mag- 1 v nezija aiiglezka Heiiry*'Krugijicu Blancard in Val 1J let .— Zobna zines Pi'etferiiiauova. 1'opp, Suin de Buotemart.— Aratwka Hcralnnta v prahu iu testu — Prah za olajfeaiije prcbavanja dr (iiilis-ov.— Fastiljc Vichy filiii, George. Milo iz zt'lisc Bov-chard-ovo. Glicerina Hoffman.— Meant ckatrakt Liebigov in vsakovrstna homoopaticna zdravila. Na Travniku prva kfcarna scm od skofije. Oznanilo. Meseca maja t. 1. bodo pred tukaj§njo preskuSuo komisijo prosku§nje v do-sego uditeljske pripravnosti za ob6tie ljudske in me§danske sole in sicer od 8. do IS. maja za u6itelje ia od 15—20. za u^iteljice. Prosnje z vsemi potrebuimi postavnimi pri-fogami naj se po§ljejo ravnateljstvit c. kr. pre-sku§ne komisije v Gorici do 25. aprila t. 1. Ko bi komisija kateremu prosilcu iz kakor-snih si bodi postavnih uzrokov n e dovolila, u-dele^iti se preskusnje, naznani se ma to §e za Sasa.".................................................................. C. k. prcskuSua komisija za obfne ljudske in me^C'anske sole. V Gorici, 10. aprila 1876. KAVNATELJSTVO. J TOd leta *WM!I Svetinja za napredek I Svetinja za zasluge alb: AMA c. kr. dvorni zvonar izdeljavec strojev in raznoterega orodja pri gaienju ogna v Ljub'ijani, priporvda p. n. cerkvemm predstojnikom in obHinskim zastopom: "VTbrana zvonila z vso potrebscino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teze, zamore en moz zvo-niti; dalje priroroca vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjake, cerkvene svecnike iz me» denine, ventile, sravbe itd. itd. Obcinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasiino orodje lahko omislijo, privolim plafevanje v obrokih. _________________ Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja ?!14 »ve(ln|!r