Glas zaveznikov Leto II-St. 171 imform ■>“ ‘f"1" sssmms LSJ? obve8tUo> d.» Perzijska vlada ne bo stavila na dnevni red glavne skupščine spora s Sovjetsko zvezo, ker pričakuje izid pogajanj, pri katerih naj bi ustanovili komisijo treh velesil, ki bi vprašanje uredila. TRST, torek 8. januarja 1946 UREDNIŠTVO : Via S. FeJltoo 12 • Telefon št. 08854 tn 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase »prejema izključno: S. P. I„ SocietA per la PubblicitA ln Italla, Trst, via Silvio Pellioo št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Pogoj delavske enotnosti London, 8. januarja Frankfurtska radijska postaja poroča, da je nemška socialno demokratska stranka na ameriškem zasedbenem področju odklonila predlog o združitvi z nemško komunistično stranko. V izjavi, ki so jo objavili po sestanku, socialni demokrati pravijo, da enotnost med delavskim razredom ni možna, dokler udeleženci ne bodo pokazali popolne duhovne in politične neodvisnosti od kakršnih holi tujih sil. Izjava zaključuje da «bo socialno demokratska stranka ohranila svojo popolno ideološko in organizacijsko neodvisnost«. Eksplozivna nalivna peresa Rim, 8. januarja Italijanski časopisi obširno pišejo o odkritju v Milanu, kjer so našli pri nekem fašističnem častniku 25 zabojev nalivnih peres in svinčnikov, ki so bili napolnjeni z eksplozivom. Časopisi podčrtujejo dejstvo, da je s tem odkritjem ovržena obtožba, ki jo je izrekel bivši tajnik fašistične stranke, Pa-volinl, češ da so Angleži in Američani a letal metali ekplozivna peresa in svinčnike, da bi tako ranili Italijanske otroke, Časopisi poudarjajo, da je odkritje dokazalo, da so bili italijanski otroci, ki so bili s temi eksplozivnimi peresi in svinčniki ranjeni, žrtve fašistične protizaveznlske propagande. USODA. BREZDOMCEV Položaj Židov v sveta Davi so v London prišla z letali na bližnji sestanek glavne skupščine Združenih narodov odposlanstva Jugoslavije, Norveške, Belgije, Sirije, Perzije, Abesinije in Grčije. Vodja grške delegacije zunanji minister Sophoulis je z letalom odpotoval iz Aten, da bi dohitel svoje odposlanstvo. Odposlanstva So vjetske zveze, Bele Rusije in Ukrajine pričakujejo. Ko bodo vsi člani odposlanstev prišli London, bo njih število naraslo na 2000 oseb. Samo ameriško odposlanstvo šteje obenem tehničnim osebjem 94 oseb, sovjetska delegacija pa dosega število 100. Večina držav, ki se bodo udeležile sestanka, so za svoje predstavnike poslale od' lične osebnosti. Domnevajo, da bo v Londonu nič manj kot 50 zunanjih ministrov. Desetčlanski odbor Izdeluje zadnje priprave za veliki londonski sestanek in urejuje program prve skupščine organizacije Združenih narodov. Naj večji del narodov je poslal v London najbolj znane osebnosti; v sredo se bo zbralo v britanski prestolnici nič manj kot 50 zunanjih ministrov. Edina izjema Je sovjet-ski zunanji minister Molotov, ki je po moskovski konferenci preutrujen, da bi »e udeležil sestanka. Voditelj sovjetskega odposlanstva bo podikomisar za zunanje zadeve, Andrej Višinski, ki je trenotno v Romuniji., kjer preučuje politični položaj; zaradi tega še ni prispel v London. Vodja ameriškega odposlanstva, ameriški zunanji minister James Bjrrnes, bo prispel v London po vsej verjetnosti danes. V četrtek ob 15.45 po Greenwlchu bo ob navzočnosti vseh odposlanstev v osrednjem Westminsterskam salonu zgodovinska otvoritev prve skupščine nove mirovne organizacije. Doznava se, da bo trajal londonski sestanek š;st tednov. Meseca marca bo stara Zveza narodov tudi formalno «mrtva»; ob pričetku poletja se bo skupščina sestala znova, to pot v novem trajnem sedežu, ki ga bodo izbrali v nekem kraju Združenih držav. Predlog o nevmešavanju v notranje zadeve Ekvadorski poslanik Galo Plaza je Izjavil, da bo njegova država zahtevala od vseh ameriških zunanjih ministrov, naj na konferenci, ki bo spomladi v Rio de Janeiru, ((potrdijo svoj sklep, da bodo uresničili načelo o nevmešavanju v notranje zadeve katere si bodi države«. Rekel Je, da bo Equador na konferenci predložil predlog za obrambno pogodbo, ki bo obvezovala k go. “Podarskl ln vojaški akciji proti ^kršnemu koli napadu, ki bi ogra-/n* Iwlr in varnost zahodne pol-oble Načrt .predloga je že posiai vsem ameriškim vladam, med njimi tudi Argentini. cva .°r se Je prej upri predlogom ^ktlvno Intervencija I, frl^f re 81 b°di države, ki bi prekršila mednarodne obveznosti in pravice človečanstva Helgoland bodo bombardirali London, 8. Januarja Hamburški radio Je poročal, da bodo otok Helgoland v Severnem morju, ki so ga Nemci uporabljan kot največje pomorsko oporišče, 12. Januarja bombardirali. Ni še nlka-kega uradnega poročila. Kakor Je znano, so preteklega oktobra izjavili, da bi otok bombardirali to tako preučili vrašanje razrušen j a podmorniš-kih oporišč, ki so kljubovala številnim napadom med vojno. IZ JUGOSLAVIJE 1 Maršal Tito je poslal naslednji odgovor na novoletno čestitko, ki mu jo Je poslal izvršni odbor Slo-vensko-italijanske antifašistične u-nljo za Julijsko Krajino to Trst: »•Prisrčno se vam zahvaljujem za tople čestitke, ki ste ml jih poslali za novo leto. Prosim vas, sporočite moje najboljše čestitke za leto 1946 italijanskemu In slovenskemu prebivalstvu Julijske krajine in Trsta ta prav tako v Imenu Jugoslovanske vlade. Z naše strani bomo storili vse, kar bo mogoče, da bi se uresničile vaše želje in bi mogli j biti v 1946 dokončno združeni z | ljudsko federativno republiko Jugoslavijo. Trdna ln bratska edinost med slovenskim in Italijanskim prebivalstvom bosta veliko pripomogli k uresničenju te velike naloge za srečo to prospeh prebivalstva Julijske krajine.« Beograjska radijska postaja poroča, da Je Italijanska agencija «Orbis» pred kratkim poročala o spopadih med zavezniškimi to Jugoslovanskimi četami vzdolž razmejitvene črte v Julijski krajini. Nato so nekateri tuji časopisi prinesli iste vesti; neka francoska agencija je širila poročila agencije «Orbis». Jugoslovanska poročevalska agencija «Tanjug» izjavlja, da so te vesti popolnoma neosnovane ter zlonamerne. RAZPRAVA V STftRSnBERGIrlT Usmrtitev ujetih »komandosov" Na Hitlerjev ukaz In z vednostjo glavnega stana nemike vojske, v 'katerem so bili obtoženi GSring, Keltel, Doenltz In Raeder, so streljali ujete člane »komandosov", rednih oddelkov britanske vojske Zagrebški občinski svet se Je odločil, da bo podelil 30.000 dinarjev Udruženju za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, da pospeši njegovo važno aktivnost. V nedeljo sta odobrila osnutek ustave nove Jugoslovanske republike odbora obeh zbornic narodne skupščine. Popolno besedilo bodo predložili glavni skupščini okoli 15. tega meseca. Piedsednik ministrskega sveta ln minister za obrambo, maršal Jugoslavije, Josip Broz-Tito, Je sklenil ustanoviti ((Nadzorstveno upravo« pri predsedništvu ministrskega sveta federativne ljudske republike Jugoslavije. Uprava bo imela nalogo nadzirati oblastvene organe, ustanove in državna podjetja. Podobne uprave ustanavljajo na podro-jlh različnih zvezčnih držav. Jugoslovanski minister za goodo-ve Je pozval prebivalstvo, naj opusti «tuji običaj« božič*ega drevesca. Dejal je, da so pred vojno posekali vsako leto 200 tisoč drevesc, medtem ko je za časa nemške za. sedbe hotel imeti vsak posamezni vojak drevesce. Grška pravoslavna cerkev slavi Božič 6. Januarja. NUrnberg, 8. januarja Na sobotni razpravi mednarodnega sodišča za vojne zločine so predložili nemško poročilo o usmrtitvi skupine vojakov, ki so pripadali britanskemu oddelku »komandosov*. ki so jih ujeli novembra 1942 v Eggersundu na Norveškem. Medtem ko »o se trije člani posadke pri letalskem incidentu ponesrečili, so ostalih štirinajst, ki bo ostali pri življenju in »o nosili angleške uniforme, nemške čete naslednjega dne postrelile. Prve žrtve To so bile prve žrtve Hitlerjevega ukaza, da morajo pobiti vse zavezniško »komandose« do zadnjega moža, tudi če so se predali, ali so jih zajeli. Ponpčilo je predložil sodišču polkovnik TeMore Taylor, član ameriške obtožbe. To predstavlja dokaz o večji odgovornosti nemškega vrhovnega poveljstva, v kolikor se nanaša na vojne zločine in na zločine proti človeštvu. Polkovnik Taylor Je izjavil, da Je usmrtitev »komandosov« bila približno mesec dni pozneje, ko je Hitler Izdal u-kaz. Nemško poročilo trdi, da so v brezmotomem letalu našli sabotažni material in priprave, med katerimi Je bila tudi radijska oddajna, postaja in zaradi tega so imeli za gotovo, da je bil namen njihove misije sabotaža. Usmrtili so jih 20. novembra proti večeru. Nekateri ujetniki so imeli pod rjavimi uniformami, ki niso imele nikakih znqčk na rokavih, plave smučarske obleke. Tay!or ie v začetku razprave naanar il, da bod0 za pričanje proti vrhovnemu nemškemu poveljstvu pozvali Ericha Von dem Bacha, bivšega generala SS oddelkov in bo to pričanje trajalo kakšne pol ure. Bach se je ring, Keltel, Jodl, Raeder in Doe-nitz, ukazali to vodili izvršitev vojnih zločinov. Podal je dokaze o stvarni -izvršitvi teh zločinov, ki so jih izvedli člani nemških oboroženih sil, ki so delovale na ukaz skupine, pri kateri so bili tudi sedanji obtoženci. «Generalni štab in vrhovno poveljstvo — je Izjavil Taylor — sta se navezala na politiko terorja.« O mnogih zločinih, ki sta jih izvršili S.S. In S.D., Je bila ta skupina obveščena ln gotovo jih niso mogli izvršiti brez njene podpore. Mnogokrat so čjani nemških oboroženih Sil delovali sporazumno 3 to skupino pri izvrševanju nalog, ki so jih takrat nazivall z visokodonečl-tol in častnimi imeni: pomirjemje, čiščenje in izločitev nevarnih elementov. Se bolj natančne dokaze o izvršitvi Hitlerjevega ukaza na Norve- škem nam nudi drugi dokument, ki nosi datum 13. decembra 1942. V tem dokumentu opominjajo, kako bi bilo priporočljivo izprašati člane zajetih »komandosov« pred usmrtitvijo, ker se je važnost takega ravnanja izkazala v primeru Glomfiorda, napadalnega čolna v Trondheimu ta brezmotoroega letala v Stavangeru, kjer Je zasliševanje nudilo dragocene Informacije o namenih sovražnika. Taylor je tudi predložil brzojavko, ki jo je novembra meseca 1943 nemško vrhovno poveljstvo poslalo vrhovnemu poveljstvu v Italiji. Brzojavka pravi, da so bili pet dol pred to brzojavko trije britanski »komandosi«, ki so jih zajeli v Pescari, predmet »posebnega ravnanja«. »Sodišče ve Iz prejšnjih dokazov, da to pomeni smrt«. To je bil edini grenki komentar Taylora, ki je Prvi razgovori anglo-amerlSkega preiskovalnega odbora - Predlog o začasni naselitvi 1.600 Židov mesečno JERUZALEM, 8. januarja. -— Radio »židovskega odpora« je nasvetoval prebivalstvu, naj si nabavi živeža za deset dni, to pa zaradi obnovitve «operacij» in zaradi morebitne vzpostavitve policijske ure. Neki trgovec iz najbolj, obljudene jeruzalemske ulico Jaffa Roada — je prejel pismo židovske teroristične organizacije «Irgun Zvai Leumi«, v katerem mu svetujejo, naj ne popravi svoje trgovine, ki je bila poškodovana ob priliki eksplozije 27. decembra v sedežu kriminalnega odseka policije, za kar se je omenjena organizacija izjavila za odgovorno. Anglo-ameriški preiskovalni odbor za Palestino je pričel zasedati. Ta odbor so ustanovili predi kratkim, tta raziskuje politično, socialno in gospodarsko stanje v Palestini v zvezi z naseljevanjem to a položajem ljudstva, ki tam živi. Prvi je govoril Eearl Harrisom ki je pred kratkim poročal predsedniku Trumanu o položaju Zidov v Nemčiji. Govoril je tudi Robert Natsan, ki »e je vrnil spomla-d< z Bližnjega Vzhoda, kjer je preučeval gospodarski značaj za ameriško društvo za Palestino. Odbor Je izjavil, da bodo zaslišali le omejeno število oseb, ker bo odbor 18. januarja odpotoval na krovu ladje «Queeni Eltsabeth*. Razgovori bodo javni. Ameriški predsednik odbora bo predsedoval v VVashtagtonu, angleški pa v London. , dodal, da ni znana usoda ostalih devetih ujetnikov, ki so bili ranjeni ln so bili v bolnišnici. G or Ing divja Pojava generala SS oddelkov, Ba-cha-Zelenskega, kot priče je povzročila Izbruh jeze pri obtoženem Gčringu ln zaprepašoenje pri obtožencih. Goring Je napadal pričo z najhujšimi nazivi ter ga Imenoval izdajalca, lažnika in psa. Priča Bach Zelsnskl je izjavila, da nastopa kot obremenilna priča, ker mu tako veleva vest. Pripovedoval Je, da Je nacistična politika stremela v Rusiji za tem, da iztrebi trideset milijonov Slovanov. Na vprašanje sovjetskega državnega tožilca, je priča odgovorila, da je bila posobna brigada sestavljena iz zločincev, morilcev ta tatov, ki so jih Izpustili Iz kaznilnic. Glavni stan nemške vojske Ja izdal ukaz, da proti članom teh oddelkov ni treba disciplinsko postopati, če zagrešijo sovražna dejanja proti prebivalstvu v zasedenih področjih Sovjetske zveze. Po Izkrcanju v Normandiji je Hitler izdal ukaz, da morajo oddelki nemške vojske pobiti vse padalce, partizane ln saboterje tudi izven bojnega področja. V nekem prejšnjem ukazu je Hitler velel pobiti vse zavezniške poveljnike, ki bi Jih ujeli. Britanska pomoč Potiski London, 8. januarja Varšavski radio javlja, da Je britanski poslanik na Poljskem obvestil poljskega ministra za delo, Jana Stanczyka, da bo Velika Britanija dala Poljski za razdelitev med poljedelske prebivalce potrebščine v vrednosti pol milijona sterlingov. Britanska pomoč bo 300 tisoč rab-ljenik plaščev, 250.000 kosov pletenin, 200 ton kuhinjskih potrebščin to 68 poljskih kuhinji Poleg tega bodo v kratkem poslali na Poljsko sanitetni material, opreme za bolnice, ki so jih zbrali na zasebno pobudo. Turčija za obrambo svoje nedotakljivosti Priznanje avstrijske vlade Washlngton, 8. januarja Ameriški zunanji minister James . , , , , ,Bymes Je Izjavil, da so Združene vpisal v nacistično stranko leta 1930 drtave uradno priznale avstrijsko in so ga liha 1932 imenovali za poslanca v ReisJjstagu. V vojni proti Rusiji ga je Hitler imenoval za šefa prot'partizanskih bojev na vzhodnem bojišču. Odgovornost obtožencev t Nato Je Taylor dokazal, da so (dani nemškega vrhovnega stana in skupina osebnosti vrhovnega poveljstva, med katerimi je bilo pet sedanjih obtožencev, ln sicer: »Go- Itozgovori o kraljevini na Španskem bil Madrid, 8. januarja »United Press« poroča, da je do-pretendent za španski prestol, r^n Ju*n, dovoljenje, da ^ ^ lisima /ZZ '• - •**»;- ■.. ; - .‘.X - •. - jjpičJ•:'•J:^A' <<^; ■;. ;;-'iv;&; v..-. ' : - «š ■ :;v^; . \ .,;/ V Včeraj dopoldne je iz trialkega pristaniiča na opravljanje tvojih nalog kot enota IS sredozemske eskadre odplula kriiarka «Liverpoolu. Boj tuberkulozi in raku KAJ PRIČAKUJE SVET od znanstvenikov v letu 1946 1 -1 R S r r Znanstveni urednik %Datty Mai-la» naSteva pet znanstvenih ciljev leta 1946. Pisec — John Langdon-Davies — pravi: tVojna nat uti, da nam znanstveniki lahko nudijo skoraj vse, te jim damo na razpolago zadostna sredstva. Kaj lahko zahtevamo od zndnosti? PRVIČ: napovedujem, da bomo do konca leta zelo napredovali ti pogledu boja proti tuberkulozi in raku. DRUOIC: napovedujem pomembna odkritja na področju poljedelstva. Sovjetski znanstveniki so ti svojih laboratorijih odkrili nove rastline, ki bodo mnogo prispevale k sovjetski preskrbi z livili, ker bodo omogočile izrabo obseinih arktičnih pustinj. Modrost znanstvenikov je doslej ustvarila le plenico in krompir, ki sta odporna proti mrazu. TRETJIČ: leto 1946 bo prineslo pomemben napredek v tehniki letalskih motorjev. Plinska turbina, kakrlno poznamo danes, je le sopihajoča tratna lokomotiva. Tako slabo je izkoriitena, da izrabi lahko le 10 odstotkov svoje sile. ČETRTIČ: leto 1946 bo priča vet vainih odkritij na področju kozmičnih iarkov. PETIČ: v teku leta 1946 in 1947 bo mnogo znanstvenikov preučevalo sončne pege. Razlog temu je dejstvo, da se vsakih 11 let Itevilo sončnih peg veta do vrhunca; zdaj smo vstopili v taksno obdobje večanja. To bo povzročilo na zemlji velike magnetske viharje in vplivalo na telejon, brzojav in radio. Medtem bodo imeli znanstveniki priliko, da povečajo nale znanje magnetizma, sončnega lelarevanja in njih posledic za livljenje na na-ii zemlji. Imenovanje komisij za nadzorstvo nad cenami Odsek za nadzorstvo nad cenami pri Zavezniški vojaški upravi objavlja imenovanja oseb, ki sestavljajo komisijo za nadzorstvo nad cenami. Komisija za določevanje cen je sestavljena takole: predsednik: dr. De Veglia Mario; člani; dr. Chius-si Italo, dr. Raohcllo Ciro, Steln-kuehl Bruno, Maulc Bruno, dr. Bo-netti Pietro in prof. (Sadalbert Bruno. Komisija za izvajanje cen: predsednik: Agacl Marcello; člani: Cosel Mario, predstavnik pokrajinskega predsedstva; Dolce Antonio, predstavnik policije Julijske krajine; Franovich Sergio, predstavnik Enotnih sindikatov; dr. Consigllo Ubaldo, predsednik Julijskih sindikatov. IZ SLOVENIJE Posebni senat Vrhovnega sodišča Slovenije za zločine spekulacije, sabotaže ln zlorabe službenih dolžnosti je na razpravah dne 3. in 4. t m, obsodil: na smrt z ustrelitvijo ta trajno Izgubo državljanskih pravic Ivana Malavašiča, trgovca v Vrhnike; na 3 let odvzema svobode s prisilnim delom in na 10 let Izgube državljanskih pravlo Marijo Malavašič, trgovko z Vrhnike; na 10 let odvzema svobode s pri’ ■dlnlm lelom in 10 let Izgube državljanskih pravic Mimi Malavašič z Vrhnike; vsem trem J« bila zaplenjena celokupna imovina; na 10 let odvzema svobode s prisilnim delom, na odvzem državljanskih pravic da dobo 10 let, na zaplembo podjetja, na odvzem obrti ter na povrnitev stroškov kazenskega postopanja ln Izvršitve kazni Živka Brajkoviča, čevljarja iz Ljubljen«; na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo državljanskih pravic ln zaplembo Imetja Pšeničnika Miloša, trgovca iz Celja; na smrt z ustrelitvijo, trajno Izgubo državljanskih pravic ln zaplembo Imetja Doboviinika Franca, trgovca lz Celja; na odvzem prostosti ta prisilno delo ca dobo 10 let, trajno Izgubo državljanskih pravic ln zaplembo imetja Stermeoklja Rudolfa, trgovca lz Celja. Proti sodbam senata ni priziv* h so takoj pravnomočne in izviti«. Na drugem zasedanju Jeseniške okrajne skupščino so ugotovili, da Je v upravni aparat prišlo veliko politično nezanesljivih ljudi, ki se ne zavedajo odgovornosti do ljudstva, ki Jim Je oblast poverilo. Takšni ljudje večkrat ne ščitijo ljudskih množin, pač pa posameznike. Odposlanci so navedli več primerov: vinski trgovci dobivajo bencin, da se vozijo na Štajersko iekat vina, medtem ko ga mestni odbor ne more dobiti, da bi siromakom pripeljal drva; špekulanti preko svojih zvez dobe po pet cbrtL partizanova vdova pa ne dobi dovoljenja za trafiko; ponekod krajevni odbori sabotirajo irpravno-polRiČne tečaje, s čimer , bi radi preprečili, da bi sc ljudstvo moglo uspešno vladati. Zaradi tega Je treba ljudske odbore temeljito očistiti. V Porovem pri Kamntku so tudi razpravljali o ustavi. Posebno so ae razvneli pri tistem členu ustav«, ki govori o pravicah narodnih manjšin. Nekdo je predlagal, naj ta člen izbrišejo lz ustave, ker Nemcev in Madžarov ne bodo trpeli v svoji sredi. Pojasnili so mu, da bodo samo tisti Nemci deležni vseh pravic, ki so sodelovali v osvobodilnih-bojih; vsem ostalim pa bodo zaplenili vse imetje ter jih pognali preko meje. Dejali so tudi, da je v osvobodilnih bojih sodelovalo mnogo Italijanov, Albancev, Slovakov in drugih in da bodo tl deležni vseh državljanskih pravic, ker osvobodilni boj ni veljal tem, ampak fašistom ln izkorišoe-valoem. Tržaški godalni kvartet, ki ga sestavljajo Baldassare, Harry, Luriža to la Gasparini Je priredil v Mariboru koncert. Celje je dobilo v septembru prvo dobavo stekla v izmeri 250 kv. m, zdaj pa drugo, v izmeri .400 kv. m. GOSPODARSTVO flttrldosetuml delavnik zahteva francoska Delavska sindikalna zveza, kakor ga je predlagala vlada Leona Bluma 1936. Britanska vlada misli razviti nove industrijo na škotskem. Izdelan Ima že podrobni načrt, po katerem bodo v kratkem postavili sto novih Industrijskih poslopij, med katerimi bodo nekatera popolnoma nova, nekatera pa prenovljena ta povečana. Neve tovarne bodo zaposlile približno 20.000 delavcev. Tretjino tovarn so že začeli gradtl. Nove tovarne bodo Izdelovale električne predmete za gospodinjstvo, oblačila, ur« ln plastične predmete. Bnl-thnskf trgovinski minister sir Staf-ford Cripps je pojasnil, da bo ta nova Industrija samostojna in da posamezna podjetja ne bodo podružnice angleških podjetij, ki imajo svoj sedež v Angliji. •vica misli ustanoviti svojo trgovinsko mornarico. Ladjedelnice Sunderland so prejele naročilo za gradnjo 10.000 tonske ladje z bralno 13 vozlov. Ladjo Je naročila neka pomorska trgovinska družba lz Ženeve. To bo prva trgovska ladja, ki jo bodo zgradili za Švico. V kratkem pričakujejo še novih naročil. Ameriške vojaške oblasti so pristale, da bodo poslale 20.000 nemških vojnih ujetnikov, ki so zdaj na ameriškem zasedbenem področju, na delo v francoske premogovnike. Nadaljnjih 10.000 ujetnikov bodo poslali Iz francoskega zasedbenega področja. tJNRRA Je stavila v preračun Izdatek, ki ga cenijo na 875 milijonov dolarjev za pomoč Kltajiki. General MacArthur Je dovolil preučitev pomožne akcije za prebivalstvo Koreje. Koreja Je bila zasedena država, ki ima pravico do pomoči ustanove UNRRA. Vojaška uprava štirih velesil v Nemčiji je pooblastila mednarodni Rdeči križ, da pošlje v Nemčijo zdravila in zdravniške potrebščine ter oblačila za bolnike ln otroke v Berlinu. gtir! In trideset ameriških senatorjev Je podpisalo prošnjo za načrt, po katerem bi poslali v Nemčijo in Avstrijo živila. Predlagali eo, da bi se ustanovilo samostojno ameriško odposlanstvo, ki bi pomagalo ustanovi TJNRRA pri njenem delu v Evropi. Prošnjo so predležili predsedniku Trumanu. Varčujte z električnim tokom Zadnje deževje Je omogočilo povečanje dobave električnega toka le za zelo kratek čas; zdaj so omejitve postale spet neobhodno potrebne, kakor Je naglasil podpolkovnik Smuts, komisar tržaškega mestnega okrožja, v komentarju o položaju električnega toka. Vsekakor Je mogoče, je dejal podpolkovnik Smuts, da bodo potrebne nadaljnje omejitve. To bi ne bilo potrebno, če bi prebivalstvo bolj smotrno uporabljalo električni tok. Odgovor na njegov poziv k Javnemu sodelovanju ni bil tako dober, kakor bi bilo pričakovati, fle vedno so ljude, ki v prepovedanem času puščajo električna stikala po sobah ln uradih odprta ln ko vključijo tok, vse luči gorijo, kar Je velika potrata električnega toka. Gre za prebivalstvo. Zelo lahko Je izvesti nadaljnje omejitve. Preden pa bodo oblasti to storile, hočejo dati prebivalstvu priliko, da prostovoljno varčuje s tokom. Štipendije za volne sirote Julijske krajine Dopisnik VZN je izvedel, da bodo določili znesek 470.000 lir za fond zavoda za najbolj potrebne vojne sirote. Ta znesek so zbrali ob priliki nedavne dobrodelne prodaje, ki Je bila v Trstu pod pokroviteljstvom Zavezniške vojaške upravi; organiziral Jo je socialni odbor, v katerem so bile zastopane matere sirot, predstavniki političnih strank Id Italijanskega Rdečega križa. Dobrodelno razprodajo je otvoril polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi; trajala je 4 dni. Nadzorstvo nad cenami bistvenih življenjskih potrebščin in naprav Splošna odredba Zavezniške vojaške uprave št. 26 Člen I. — Na j višje cene dalo- | b) Med temi 6 člani *o: zastopnik tenih življenjskih potrebščin I pokrajinskega ter naprav L Določene bodo najvišje cene za prodajo na drobno, kakor je v tej odreubl določeno za naslednje življenjske potrebščine ter naprave na ozemlju: a) ŽIVLJENJSKE POTREBQCINE: Kruh, sveže meso, jajca, testenine, sol, sladkor, sir, kava, maščobe, maslo, mast, olje, sveže ribe, ribe v škatlah, sveža zelenjava, posušena zelenjava, sadje, mleko v prahu, kondenzirano mleko, riž, jajca v prahu, Juhe v prahu, kvas, vino, paradižnikova mezga, kis, marmelada, milo vseh vrst, le«, premog, oglje, gorilno olje za peči, vžigalice, čevlji, cigarete, tobak. b) NAPRAVE: Elektrika (za razsvetljavo ln pogon), cestna železnica, avtobus, železnica, voda, plin, brivci, popravilo čevljev, časopisi ln kino. 2. Nihče ne srne zalitevati, ponujati, plačati ali sprejeti, bodisi posredno ali na kakršen koli način ali a katerimi koli cenami, ki bi presegale tu določene cen«. Člen II. — Kazen za prekršitev Kdor bo prekršil določbe navedb v odstavku 2. člena I. tega ukaza, bo kriv prestopka ter bo, če ga bo zavezniško vojaško sodišče spoznale za krivega, kaznovan z zaporom ali globo ali obojim, kakor bo sodišče pač odločilo. Poleg teh kazni lahko sodišče odredi a) da življenjske potrebščine, ki so predmet prestopka ter sredstva za prevoz zaplenijo ali zasežejo za Zavezniško vojaško upravo ln (ali) b) da prostore, kjer je bil prestopek Izvršen, zaprejo za dobo, ki Jo bo določilo sodišče, a ne za več kot eno lete; poleg tega da ne sme v njih to dobo opravljati nikakršnih trgovskih poslov. Člen III. — Ustanovitev javnih poslovalnic za cene Da dosežejo namene tega ukaza, ustanavljajo naslednje Javne posredovalnice, ki bodo imele naslednjo oblast in dolžnosti: a) odbor za določitev cen, b) odbor za izvajanje con, o) odbor za izenačenje cen. Člen IV. — Sestava, oblast in dolžnosti odbora za določevanje cen 1. a) Odbor za določevanj« cen bo sestavljen iz predsednika in 6 elanov, ki Jih bo imenovala in odstavljala Zavezniška uprava. odseka za prehrano (Sezlone Provinclale dell’AlImenta-zione - SEPRAL) ter zastopnik trgovske industrijske zbornice (Čarne ra di Commercl© e dellTndu-strla), ki Ju morata navedeni organizaciji pismeno predlagati Zavezniški vojaški upravi, nadalje zastopnik proizvajalcev in trije zastopniki potrošnikov, od katerih Je vsaj eden zastopnik delavskih organizacij. 2. a) Naloga odbora bo, določati najvišje cene življenjskim potrebščinam ln javnim napravam, ki so naštete v členu I. tega ukaza; po odobritvi Zavezniške vojaške uprave bodo to najvišje cene, ki Jih je lahko zaračunavati. b) C« bo potrebno, bo mogel odbor lzpremenitt cene, ki bodo po odobritvi Zavezniške vojaške uprave najvišje cene, ki jih more kdo zaračunavati v skladu z določbami tega ukaza. c) Za življenjske potrebščine in javne naprave, ki niso naštete v členu I. bodo gl«de najvlšjih cen veljale določbe člena XI., proglasa št, 2, po katerem stepi jo najvlšje cene v veljavo z dnem prve objave. Odbor bo lahko od časa do časa pregledal cene kakršnih koli življenjskih potrebščin in javnih raprav in določil najvlšje cene in bodo po odobritvi Zavezniške vojaške uprave veljale kot najvišje cene, ki j'h sme kdo zaračunavati v skladu z določbami tega ukaza. d) Najvišje cene, ki Jih bo določil odbor, bodo veljale na vsem področju. Vandar bodo v go riškem in puljskem okrožju ustanovili pododbore za določevanje oen, ki bodo glavnemu odboru lahko predlagali spremembe najvišjih cen na podlagi krajevnih razmer; glavni odbor pa lahko po odobritvi Zavezniške vojaške uprave določi te izpremembe, ki bodo veljale za vsako obeh okrožij. Glavni odbor za določevanje cen bo mogel po lastnem preudarku poveriti pododboru za določevanje oen oblast, da lahko od časa do časa ali vsak dan lzpremeni cene življenjskim otrebščlnam, če bodo razmere to zahtevale. Te lzpre-menjene cene bodo veljale kot naj-vlšjn cene za te življenjske potrebščine v skladu z določbami tega ukaza. Tl pododbori za določevanje cen bodo sestavljeni iz predsednika ter šestih članov, ki jih bodo Imenovali In odstavljali pristojni okrožni komisarji. V tem odboru bodo morali biti primerno zastopani pridelovalci In potrošmki. Sestava, oblast in odbora za izvaja- Odhod «Liverpoola» Včeraj zjutraj Je v krasnem sončnem, skoraj brezvetrnem jutru, malo pred deveto uro, dvignila v tržaškem pristanišču sidro križarka «Liverpool». Jate galebov In številni ljudje, med njimi prijateljice odhajajočih pomorščakov so pozdravljale odhod mogočne ladje, ki sta Jo počasi odmaknila od pomola dva vlačilca. Posadka Je Bila postrojena na krovu. Mogočno umerjenost celega kolosa so poživljali le posamezni mornarji, ki so opravljali posle v zvezi z odhodom in neprenehoma se vrteči radarski oddajnik nad po. veljniškim mostom. Vlačilca sta ladjo z enostavnim manevrom počasi obračala lako, da se Je postavila povprek poleg pomola, kjer Je bila zadnje dni zasidrana. V ozadju za njo so se v daljavi bleščali snežni vrhovi Alp, Nato sta se vlačilca umaknila !n »Liverpool* je z lastno silo odplul lz pristanišča. Se zadnji pozdrav z obale in križarka Je odplula na novo dolžnost. ZDRAVSTVO UKREPI PROTI MALARIJI IN ČRNIM KOZAM NA CETLONU Britanske oblasti uvajajo ukrepe proti širjenju malarije in črnih koz, ki ogrožajo zdravje prebivalstva na otoku Ceylon. Pri tem uporabljajo prašek proti mrčesu «DDT», katerega je dalo britansko ministrstvo za kolonije. Do zdaj so prijavili sto primerov črnih kpz. PREPRECENJE DAVICE V TABORIŠČU UNRRE General Femand Lanclud, ravnatelj UNRRE v francoskem zasedbenem področju v Nemčiji, Je Javil, da je začasna pošiljka cepiva, ki so ga poslali lz Badena, preprečila, da bi ae razširila epidemija davice, ki je grozila v taborišču ustanove UNRRA, ki leži v bližini Saarbriickena, izpred porotnega sodišča Včeraj zjutraj je bila pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti Angeli Bratovičevl, obtoženi, da je naznanila SS oddelkom Elzo Tolohovo ln Leonido Rotovo, ki »o ju zaprli in nato odvedli v Nemčijo. Obtoženka Je zatrjevala, da Je nedolžna ter je Izjavila, da Je po-stala žrtev ženskih spletk. Razlagala Je, da Je nastlo vse to vprašanje zaradi nekega psa in nekega radia, ki sta bila last Toichove ln sta delala peklenski trušč tako, da Je to morala naznaniti mestni policiji. Zaradi tega si Je nakopala Jezo žensk, ki mislita, da J« odgovorna za njuno nesrečo. Tako Toiehova, kakor Rotova, sta med drugim dokazali, da Ju Je nekaj dni po sporu z Bratovičevo zaprla SS in ju nato odvedla v Nemčijo. Priča Carla Genoveaijeva je navedla nekaj stavkov, a katerimi Je obtoženka grozila, nato pa Je omenila, da Je imela Bratovl-čeva stike z Nemci in da Je navadno prihajala domov po policijski uri z osebnimi avtomobili. Baronica Rokitanskv, pri kateri je bila obtoženka več let v službi, Je izjavila, da Je skrivala številne /ide in da se je njen mož boril za Angleže. Bratovičeva Je vse to vedela, a ji vendar ni povzročila nobenih neprijetnosti. Državni tožllee Je izjavil, da delovanje Bratovlčeve sicer ne spada v splošno vtsto sodelovanja • sovražnikom, da pa J« vendar podpiralo sovražne politične načrt«. Predlagal je, naj sodišče obsodi obtoženko na štiri leta ln štiri mesece zapora. Sodišče J« v sodbi izjavilo, da J« obtoženka kriva in jo je obsodilo na štiri leta ln štiri mesece zapora, na prepoved opravljanja javnih služb za pet let ln na plačilo pravdnih stroškov. Oddaja nabavnih odrezkov za oblačila Občinski urad poziva tvrdke, ki razdeljujejo blago konzorcija veletrgovcev, naj do četrtka 10. t. m oddajo prejete odrezke za v decembru prodano blago. Uničevanje borovega prelca Lastnike borovih nasadov, opozarjamo na dolžnost, ki jim Jo nalagajo zakonske določbe ta splošno uredbe ter uredb« gozdne policije, da morajo uničevati gnezdišča z gosenicami borovega prelca do 15. februarja 1946. Po tem roku bo uničevanje opravila oblast na stroške zamudnikov in proti tistim, ki te dolžnosti ne bi opravili, bodo uvedli kazenski postopek. Uničevanja se je treba lotiti ob mrzlih dneh, ko so gosenice v gnezdiščih, tako da odrežemo vejo na kraju, kjer je pritrjeno gnezdišče, z ravnimi ali poševnimi škarjami, nato pa po možnosti zunaj gozda zažgemo nakopičena gnezdišča. Vrhovni nadzornik podp.: Inž. dr. Antonio Scala Živila - prosta dohodninskega davka Da bi olajšali nadzorstvo nad cenami za bistvene življenske po- 1 uprava trebŠClne, so za nekat:ra živila j ukinili dohodninski davek. To Je ena izmed določb Splošnega ukaza št. 32 o novem dohodninskem davku. Najvažnejša živila, ki so prosta tega davka so: olivno olje, riž, sir, krompir, suho sočivje, svljnska mast ta slanina, koruzna moka in testenine. Ta ukrep ne velja za c-zemlj«, ki Je pod nadzorstvom italijanske vlade. Tudi časopisi, dnevniki ln mesečniki so prosti tega> davka. Dohodninski davek so zvišali od 2 na 49ž> ukinili so pa 1% dodatnega vojnega davka. Člen V. — dolžnosti nje ccn 1. a) Odbor za izvajanje cen bo j sestavljen lz predsednika in štirih elanov, ki jih bo Imenovala in odstavljala Zavezniška vojaška u-prava. b) Mod temi štirimi zastopniki bodo: zastopnik predsednika tržaškega okrožja, ki ga bo pismeno predlagal predsednik okrožja tor zastopnik policijskega zbora za Julijsko krajino in dva zastopnika delavskih organizacij. 2. a) Odbor za izvajanje cen bo Imel nalogo skrbeti za objavo naj-visjlh cen, ki jih je določil odbor za določevanje oen ter s sodelovanjem policije nadzorovati na področju Izvajanje teh cen. b) Odbor za Izvajanje cen bo po predhodnem dovoljenju Zavezniške vojaške uprave mogel imenovati, Izučiti ln voditi skupino nadzornikov cen, ki bodo imeli vso policijsko oblast za Izvajanje teh naj-vlsjih oen, kakršno Ima policija v aploenem po zakonih, ki so bili v veljavi dn« 8. septembra 1943. Člen VI. — Sestava, oblast In dolžnosti odbora za izenačenje cen 1. Odbor za Izenačenje cen bo sestavljen lz predsednika in štirih članov, ki jih bo imenovala in odstavljala Zavezniška vojaška u-prava. 2. a) Odbor za izenačenje con bo imel nalogo sprejemati ta odločati o vlogah spodaj navedenih pridelovalcev žlvljensklh potrebščin, v kolikor se nanašajo na zahtevo po odškodnini zaradi višjih produkcijskih stroškov, prt čemer bo upoštevan primeren dobiček v sorazmerju z najvišjo prodajno ceno posameznih potrebščin. Pri presoji teh vlog, bo odbor upošteval zmogijlvoet podjetja in bo lahko izvršil potrebna poizvedovanja. b) Življenske potrebščine in javne naprave, glede katerih je lahko sprejemati prizive in če je potrebno dovoliti odškodnine za razlike cen so: les, oglje, petrolej za kurjavo, električni tok za razsvetljavo ln pogon, voda, železnica, cestna železnica in avtoprevozi. Člen VII. — Skupne določbe za vse tri odbore 1. Vsi trije odbori bodo imeli z dovoljenjem Zavezniške uprave skupno tajništvo. 2. Predsedniku in članom odbora ln pododborov za določevanje cen ter članom odborov za Izvajanje cen ne pripada nobena stalna plača, lahko pa Jim bodo lzpla-ča‘l nagrade, ki Jih bo od časa do Ca-a določila Zavezniška vojaška ORGANIZIRANJE ZABAV ZA CIVILNO PREBIVALSTVO Ta teden je načelnik glavnega stana 38. divizije sporočil, da izdelujejo nčrte za obžlrni zabavni ta športni program za civilno prebivalstvo goriškega področja. Zdaj Iščejo zgradbo, ki bi lahko služila za drsanje na koleščkih. Ta zgradba bo vsak teden enkrat rezervirana za domače prebivalstvo. Nadalje so predlagali, da bi domače civilno prebivalstvo lahko dvakrat na mesec obiskalo sedež športnega centra ta plesno dvorano, kjer igra godba »Modrih vragov*. Divizijska godba bo prirejala koncerte v glavnem gorlškerr, parku. Ameriški vojaki bodo prlpuščen1 k udeležbi na prireditah, namenj: nih civilnemu prebivalstvu. Ce pa b obisk javnosti prevelik, bodo pro sili vojake, da ne prihajajo več i. tako omogočijo civilnemu preb valstvu, da bo lahko čim bolj izk ristilo tovrstno zabavo. Aretacija častnika črnih brigad FSS je 5. Januarja 1946 aretirala v Gorici znanega podporočnika črnih brigad v Gorici, Malena Mi-chela. Malena Je znan ne le zaradi svoje udeležbe pri razganjanju partizanov na tem področju, ampak Je deloval tudi kot vohun pri nem. škl SD. Odgovoren je za aretacijo raznih ljudi s strani nemške varnostne službe za časa zasedbe. Malena, ki Je za zdaj zaprt v goričkih zaporih, bo sodilo Izredno porotno sodišče. Pregled zaporov Zaradi pobega sedmih pripornikov iz sodnih zaporov v ulici Bar. zellinl, j« zavezniški častnik, nadzornik zaporov v Julijski krajini, v soboto zjutraj natančno pregledal zapore. Pregled je med drugim pokazal, da je nezadostno število Jetniških paznikov. Policija Je v zadnjih dneh aretirala 10 oseb, osumljenih sodelovanja in pomoči pri pobegu. Domnevajo, da je italijanska policija v Foggl aretirala enega Izmed pobeglih. Okrožni ukaz št. 37 Podpolkovnik Francis John Armstrong, tržaški okrožni komisar Je imenoval v krajevno upravo občine Turjak naslednje osebe: za predsednika občin* Rodolfa Clementcja; za predsednika občinskega sveta Clementlna Gregorina: za Člane »veta: Emilia Tonca, Eml-lia Crlsttaa, Emanuela Facchlna, Gulda Martinuzzlja; za namestnike: Marija Gregorina ta Ivana Mllla. Drugo razdeljevanje drv Vsem prizadetim potrošnikom sporočamo, da se bo končalo drugo razdeljevanje drv tistim, ki ne morejo uporabljati plina, 8. januarja. Drva, po 15 kg na osebo, jo treba dvigniti v določenem roku. posledicami. Vsakemu članu odbora, za izenačenje cen bedo izplačevali plačo, ki jo bo določila Zavezniška vojaška uprava. 3. Odbor za določanje cen in odbor za izvajanje cen bosta z cdofcrenjem Zavezniške vojaške uprave imenovala vsak zase ravnatelja s plačo, ki jo bo določila Zavezniška vojaška uprava. 4. Vsak odbor bo nastavil potrebno osebje za opravljanje poelov. 5. Vsak odbor bo imel pravico Izdati predpise in navodila, ki bodo stopila v veljavo po odobritvi Zavezniške vojaške uprave. 6. Vsak odbor bo smel zasliševati priče, odrejati izročitev ln vpogled v trgovske knjige in druge listine v zvezi z nakupnimi'ta prodajnimi cenami. 7. Vsak odbor bo imel tudi pravico zahtevati prisego po členu 251 civilnega zakonika. 8. Stroške za vzdrževanje odborov bo krila Zavezniška vojaška uprava po določbah, ki bodo izdane pozneje. Člen Vm. — Kazni za kršitelje Kdor koli bo zavestno krtll odredbe, ki jih bo izdal kateri zgoraj Imenovanih odborov ali zavestno krivo pričal pred katerim zgoraj omenjenih odborov ali ( podatke, ki ne bi odgovarjali resnici, ali na kakršen koli drugačen način kršil določbe tega ukaza, bo kriv prestopka ta če ga bo Za. veznisko vojaško sodišče spoznalo 7a kr vega, bo kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom ali z obema ln z vsemi drugimi zakonskimi Razdelitev konj ln mul za poljska dela Zavezniška vojaška uprava Jo v goriškem področju v pomoč pri poljskih delih razdelila 54 konj in 100 mul. To vest je včeraj objavil stotnik Iaster Weil, načelnik odseka za poljedelstvo pri Zavezniški vojaški upravi. Živali, ki so jih razdelili, so v m', nulem letu zaplenili sovražniku. Uporabili Jih bodo predvsem zato, da bodo prihodnjo pomlad obdelali čim večjo površino zemlje ln da bodo nekoliko nadomestili pomanjkanje traktorjev. Zavezniška vojaška uprava Je dala te živali na razpolago najpotrebnejšim kmetom in Jih lahko odvzame, kadar hoče. Tisti, ki dobi živali, mora poskrbeti za potrebno krmo ter ji nuditi tudi potrebno veterinarsko oskrbo. V tržaškem področju so že prej razdelili 160 konj. Verjetno Je, da bo prišla še druga I vina, toda stotnik Weil Je opozoril, da je treba paziti na to, da ne bodo privedli v pokrajino več konj, kot bi jih mogli primerno prekrmlti. Nesreča 7,rtev nesreče je bil 38-letn! Erneste Marcuzzi, stanujoč na trgu Catterini 31. Ko se Je zvečer vrnil domov, je hotel prižgati karbidovko. V tem, ko Je gorečo vžigalico pritaknil h gorlvcu, se je svetiL ka razletela; nekaj drobcev je Marcuzzija zadelo v obraz. Nezavesten se je zgrudil, a je že po nehaj minutah prišel k sebi, sedel na kolo ta se odpeljal v bolnišnico, kjer bo moral ostati delj časa. Občni zbor Vsi člani Poljedelskega kon zoreija v goriški pokrajini sr, vabljeni na oflbčni zbor, ki bo 16. januarja 1946 ob 15. uri v prostorih Goriške posojilnice v Gorici. Čuden razplet tatvine Pred nekaj dnevi j« gospe Ani Ussal lz ulice Oberdan št. 9 izginil 7000 lir vredni plašč, ki ga Je pustila na hodniku. Na prijavo je kriminalni oddelek policije začel s preiskavo in aretiral 44-letno Štefanijo Gorjupovo, žensko, ki j-vdana pijači. Najprej Je tatvim tajila, ko pa so jo strožje zaslišali ja Izpovedala, da Je prodala plaši gostilničarki Mariji Zottlgovi, lastnici gostilne »Montespino* zr 500 lir in dve steklenici vina. Pii preiskavi v stanovanju gostilničarke je policija našla poleg omenjenega plašča Se zavezniško vojaško blago: odeje, usnje, častniško hlače in 4 kg italijanskih kovancev po 1 in 2 liri. Epilog zgodbe je tak, da je gospa Ussai dobila vrnjen svoj plašč, Gorjupovi so pridržanje na policiji spremenili v pripor, Zottlgovo pa so prijavili vojaškemu sodišču Dve tatvini — Pred gostilno »Stella d'oro», na trgu sv. Antona, so šoferju Re-dolfu Custerle ukradli žensko kolo. Ko Je včeraj na policiji prijavljal tatvino, Je prišel Andrej Braini ta pripeljal ukradeno kolo, ki ga je našel na neki njivi v ulici Lantlerl. — Kolo so ukradli tudi Mariju Ruaalinu iz ulice Valdirose 132, ko ga je pustil za nekaj minut pred Delavsko zadrugo. Zastrupljen Jo V nedeljo popoldne so pripeljali v bolnišnico 24-letnega kmeta An tona Madrlca, stanujočega v Gorici, ulica Kravos 31. Zdravnik j. ugotovil odrevenelost zaradi za strupltve z etllom. Nesrečnik j včeraj zjutraj v bolnišnici umr RADIO Sreda, 9. januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 pestra glasba; 1E.30 zdravstveno predavanju Ulov.); 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducllana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14 glasbeni pregled; 14.15 pregled ves i in plošče; 17 prenbs iz Vidma; 18 godalni kvarteti; 18.35 odmev dela; 19 oddaja odreda J. A.; 19.30 literarna ura - pisatelj Finžgar; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 pestra koncertna glasba: 21 radijska humoreska; 21.10 opereta; 23 Hal. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. V “Centru za obvestila,, Piazza detla Borsa St. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Benet: «Amerika», cena 10 lir. (Kratka in r nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). »Ameriške znanstvene zanimivosti«, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1989-1944», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). VLOGA SViCE v nemški duhovni obnovi Amerlšk« zasedbene oblasti v Nemčiji so zaprosile švicarsko vlado sa 10 do 15.000 švicarskih držav, ljanov, ki naj bi opravljali upravne posl« v ameriškem zasedbenem področju. To dejstvo, piše bostonski list »Chrsitlan Science Monitor*, je veliko priznanje Švicarjem ln njihovemu načinu življenja. V S viol Je okoli dva in pol mi. lijona ljudi, ki jim Je nemščina materinski Jezik. Istočasno so tl Švicarji znani zaradi svojih demokratskih tradicij. Njihove simpatij« so bile vedno na strani Združenih narodov. Ker pa govorijo isti jezik kot Nemci, bodo lahko Nemčijo boljše spravili na pot demokracije, kakor bi Jo mogli Američani, Angleži, Francozi aii Rusi. Švicarski vpliv na Nemčijo je bil v zgodovini velik. Leta 1848 Je Nemčija skoraj že postala liberalna država. Švicarji pa so dali znak za tedanje revolucije. Tedaj so nam-re8 Švicarji zmedli račune raznim nazadnjakom In ustvarili svojo državo kakršno poznamo še danes. Liberalne ideje niso bile sicer iz Nemčije izgnan«, toda njihova praktična primena se ni posrečila, V nemških očeh so Švicarje sicer spoštovali zaradi svobode, ki so Jo Imeli. Niso pa Jih Nemci upoštevali, ker je Švicarjem primanjkoval značilni nemški imperialistični duh. Takšno razpoloženje naroda Je seveda moralo privesti do Hitlerja. Švicarji bodo lahko veliko pomagali pri duhovni obnovi Nemčije. Četudi zveni neverjetno, vendar je veliko Nemcev tudi pod nacisti govorilo spoštljivo s Švicarjih. Tik pred vojno se je povprečni Nemec prijateljsko zadrževal do Švice. Samo po sebi umevno so Imeli Nemci, da Švicarji niso bili nacisti. Ne. mec Ima Švicarja za tujca, ki govori njegov Jezik. Poleg tega pa se Švicarjev tudi niso bali, ker vojaško niso bili -pomembni. To zaupanje Nemcev do Švicarjev bo zdaj lahko velike važnosti. Ce bodo ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji imele Švicarje kot upravnike, bo delo pri duhovni obnovi veliko hitreje in brez težav napredovalo. Poleg tega Je važno tudi dejstvo, da so bile med Nemčijo in Švico vedno tesne kulturne vezi, čeprav švicarska vlada nikoli ni dovoljevala vmešavanja v politične zadeve. To dejstvo bo imelo svojo težo pri obnovi nemške kultur«. Švicarji so začeli z obnovitvenim delom že pred koncem vojne. Popolno porušenje Leipziga, ki je bil nemško književno središče, Je ena izmed glavnih kulturnih izgub v lej vojni. Nekateri jo celo primerjajo s porušenjem aleksandrijske knjižnice v Egiptu. Švica Je pred vojno posredovala trgovino nemških knjig iz Leipziga v svet. Zdaj mora sama prevzeti vse založniško in grafično delovanje. Poleg novih švicarskih knjig morajo Švicarji pretlskovatl nemške klasike, ki so že skoraj popolnoma izginili lz nemških knjigarn. Uni*enje nemške tiskarske obrti Je povzročilo težave tudi ▼ Ameriki ta drugod po svetu, kajti v nekaterih panogah so bili Nemci strokovnjaki ln svet se je učil iz njihovih knjig. Pri duhovni obnovi Nemčije Je važen tudi vpliv švicarske knji. ževnosti na nemški Jezik. Precej vrhov v nemščini pisane književnosti predstavljajo Švicarji. Posebno v zadnjem stoletju so Švicarji dali nekaj znanih pisateljev in pesnikov. Omeniti je treba Gottfrieda Kellerja, Conrada Ferdinanda Meyerja, Jeremlasa Gotthelfa ta Carla Splt-telerja. Iz Švice Je vedno prihajala demokratska miselnost v Nemčijo. Zdaj Je verjetno, da se bo ta dotok še povečal. Švicarji so ustanovili tudi »Švicarski odbor na Nemčijo*, ki mu načeluje prof. E. Staehelin. Namen ustanove Je odpreti večje število švicarskih nižjih ln srednjih šol v francoskem zasedbenem področju. Te šole nimajo namena Izpodriniti nemške državne šole, temveč hočejo vzgojiti večje število mladih in Izbranih Nemcev. Pogoj, da kaj takega uspe, je: Nemce morajo vzgajati ljudje, ki so na Isti ali na višji kulturni ravni, Pri tem delu bodo seveda Švicarji lahko veliko koristili. Važno dejstvo je tudi, da je zavezniška nadzorstvena komisija v Italiji, skupaj z italijanskim prosvetnim ministrstvom, zaprosila švicarske oblasti, naj bi dovolile pretlsk švicarskih šolskih knjig za nemško govoreče prebivalstvo Južnega Tlrola. * Nemci so lačni novic. Izredno radi bi prišli do švicarskih dnevnikov ta drugih publikacij. V začetku Hitlerjevega goapodstva je Švicar, skl tisk imel v Nemčiji veliko odjemalcev. Švicarske liste so Nemci spoštovali, ker so vedeli, da pišejo resnico in ne dajejo ljudem same propagande. Verjetno največja potreba sodobnih Nemcev je pri verski vzgoji. Švicarji so svoj čas večino svetih pisem kupovali v Nemčiji. Zdaj pa gre trgovina v nasprotno smer. Prvo Izdajo svetega pisma, ki jo priredila Bazelska svetopisemska družba, so v 30.000 izvodih takoj prodali. Zdaj tiskajo novo izdajo v nakladi 50.000, Verska obnova je zelo važna. Po tridesetletni vojni je protestantska kultura v Nemčiji bujno vzcvetela. Naloga Švicarjev je zdaj, da spomnijo svet na obstoj Nemčije Johanna Sebastia-na Bacha.