Štev. 89.	V Mobilni!, v četrtek, dne a. aprila »io.	Leto XXXVIII
_ ........__ . _ _ _[+' __-.,...__
-----, ^ — ..................—-----------.-____---------
s= Velja po pošti: s	^^^ M ^^^ mm tMH ttm mm	^^	Inseratt: —s
Za celo	wBM Vfifl ^^^ ^H	Enostolpn« petltvrata
18 pol leta »	sa enkrat .....po 15 t
za >	^^^r^V ^V^^H H M ^	~ sa dvakrat.....» 13 »
sa en meae« >	V^L	sa trikrat	10 >
sa Nemčijo oeleletno >	^^^^ Mm	sa ko trikrat
s« ostalo inozemstvo .	^HL H ■ ■ H V ^pHV H^H	^PV M v reklamnih noticah atana
= V npravalštvn: ^	■ k ■ ■ U ■	■ I 3oX.X"
Za oelo leto 22-40	m	objavljenju primeren popnat.
!i	V ^^ ■ ■	^^ m^A —
Za pošiljanje na dom 20 t, na	WW ^^^BEm JHH j^ft	gE^BBA V8ak du>	»<««el|e la
mesec. - Posamezne Ster. xo t.	^^^^^ W OTBM^HP OT W	praznike, 5. nri popoldan.
•v Uredništvo Je t Kopitarje vik olloab Mar. MU. Rokopisi se ne vračajo; nefraakirana pianu sa aa = sprejemaj*. — Uredniškega telefon« nov. 74. s
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih olloah štev. o. i = Sprejema naročnino, tnserate in reklamacije. ===== Uoravnlškeaa telefona štev 188. .
Današnja Številka obsega 6 strani.
Službena pragmatika.
D u n a j, 20. aprila 1910.
Zbornica je včeraj pričela razpravo o službeni pragmatiki, ki naj času primerno uravna pravice in dolžnosti državnih uradnikov. Minister za notranje posle baron Haerdtl je v obširnem govoru zagovarjal vladni načrt, ki sloni bistveno na modernih načelih o uradniškem poklicu. Pač so mu socialni demokratje in nemški radikalci, ki tekmujejo za uradniške glasove, na mnogih mestih ugovarjali; sploh pa mu je večina živahno pritrjevala. Bai*on Haerdtl, ki se je v službi povzpel do najvišjega klina na uradniški lestvi, ni prijatelj praznih fraz. On govori v zbornici redkokedaj, vedno pa jasno in z vsem pogumom svojega prepričanja.
Tudi resna opozicija mu mora pritrditi, ako naglaša, da se mora službena pragmatika za državne uradnike v prvi vrsti ozirati na redno in točno upravo, katere namen so koristi države in vsega prebivalstva. To ima pravico zahtevati dobre in zanesljive uradnike, ki se zavedajo svojih dolžnosti in vestno izvršujejo svoje naloge. Takih uradnikov ima država na .tisoče; so pa tudi izjeme, kar dokazujejo mnogi, vsega obžalovanja vredni slučaji.
Disciplina.
Uradnik ne sme nikdar pozabiti, da mora povsod varovati avtoriteto države, v katere imenu razsoja o najvažnejših pravicah prebivalstva, izvršuje oblast in narekuje kazni. In ravno s tega stališča se čujejo pritožbe, da je vladni načrt pomanjkljiv in nazadnjaški. Minister temu odločno ugovarja, češ, da je sedanji načrt naj-liberalnejši v celi Evropi. Vlada zahteva v prvi vrsti strogo disciplino Nemogoče je vsako podjetje, vsak večji obrat, ako ni pravo, urejeno razmerje med nižjimi in višjimi, med gospodarjem in uslužbencem. Vlada ne zahteva suženjsko ali tlačansko razmerje, ampak medsebojno zaupanje, razumevanje in izvrševanje dolžnosti in potrebno disciplino. Disciplina pa je nemogoča, ako je disciplinarna' komisija sestavljena iz oseb, ki se vrinejo med višje in nižje in odklanjajo vsako odgovornost. Uradnik ne more zahtevati popolno avtonomijo, da bi delal vedno in povsod samovoljno brez ozira na svoje dolžnosti do države in skup-
LISTEK.
Slike z beneškega Uda.
Kdor hoče uživati lepo jutro na Lidu nemoten po drugih okolnostih, kdor hoče zreti morje v vsem njegovem veličastvu, v vsej njegovi krasoti, naj gre zgodaj zjutraj, tedaj ko je še mračno, tja ven na morje, in gledal bo, kako pozdravlja njorje vzhajajoče solnce, kako drhti v njegovem prvem poljubu, ko se razliva luč od brega do brega in se zasveti morska gladina kot velikanska, v tisočerih barvah lesketajoča, fantastična školjka.
In najmičnejšo, najčarobnejšo sliko o vzbujajočem se življenju, o postanku v naravi imamo na Adriji; tu se zatopimo v skrivnostno delovanje vesoljstva. In k tej sliki se pridružijo druge, — naj je morje mirno, ali naj valovi v divjem srdu, — spomini na velike dogodke davnih, davnih časov, ko je nosila Adrija zmagovalne trume faznih narodov, ta Adrija, v kateri je početek starodavnega življenja.
In tu na Adriji, v katere valovih se Je porodilo toliko pripovedek. imaš — čeprav nisi mogoče kak poseben fanta-Btik — trumoma priliko za sanjarjenje.
nosti. Gotovi krogi pa zahtevajo, da imej le država svoje dolžnosti, uradnik pa imej pravico, mnogo zaslužiti in malo delati; za to pa pobijati državo, ki ga plačuje. (Živahna pohvala.) Uradnik ne more zahtevati, da bi smel v javnosti tako svobodno in neprisiljeno izvrševati svoje državljanske pravice, kakor vsak drugi državljan. Uradnik ne sme pobijati ono avtoriteto, ki jo moi-a sam kot državni uslužbenec varovati. Teorija dvojne duše ne velja. Prebivalstvo vidi v uradniku le eno osebo, o kateri ne more drugače soditi v uradu kakor izven urada.
Peticljska In koalicijska pravica.
Očita se, da načrt službene prag-matike omejuje peticijsko pravico. To ni res. Vladni načrt določa način, kako naj uradnik izraža svoje želje v osebnih in službenih zadevah na višje mesto. Ako uradniki pošiljajo prošnje na višja mesta ali na državni zbor, temu vlada ne ugovarja. Vlada pa ne odobrava, ako hočejo uradniki s silo pritiskati s svojimi organizacijami na višje osebe in urade. Tako se ne sme tolmačiti peticij-ska pravica. Glede koalicijske pravice pa določa načrt, da uradniki ne smejo biti člani takih društev, ki se ne strinjajo z njihovimi dolžnostmi do države. Uradnik n. pr. ne sme biti na čelu društva, ki posega v hude narodne in politične boje.
Kako je drugod?
Bav&rska službena pragmatika iz leta 1908. določa v členu 16.: »Uradniku je prepovedano biti v društvu, katerega nameni in težnje nasprotujejo državnim in službenim koristim « Italijanska službena pragmatika iz leta 1908. določa, da uradnik izgubi službo, ako se udeležuje kolektivnih izjav, ki imajo namen s silo nezakonito pritiskati na predstojnike in jim rušiti avtoriteto. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau je dogovorno s svojim pravosodnim ministrom Briandom, ki je sedaj ministrski predsednik, lani predložil načrt zakona, ki dopušča uradnikom sodelovanje le pri takih društvih, ki imajo namen pouka ali obrambe stanovskih pravic iste službene kategorije. Kar torej ni dovoljeno v Nemčiji, Italiji in na Francoskem, tega tudi v Avstriji ne moremo trpeti.
Finančna stran.
Predloženi načrt nudi uradnikom več finančnih ugodnosti. Od leta 1896. so bile plače zvišane državnim uradni-
In tako uživamo dvojno, sedanjost in preteklost, in v čarobno scenerijo skušamo nehote vplesti znamenite dogodke. Vse oživi, če tako zasanjamo — in sanje in spomini se vrste, vsak trenutek nam prinaša novih fantazmago-rij, ako vpletamo v naravo napol pozabljeno človeštvo.
Če si naslikamo to klasično morje v njegovem predzgodovinskem življenju, zagledamo najprvo ves čar bajnih Fejakov, ko sta Jazon in črnolasa Me-deja — Trojani Antenorjevi — na čudoviti ladji »Argo« plula po adrijan-skem morju, — ko se je vozila Afrodita v svoji zlati školjki — in je tudi zlato-lasa Atalanta gledala s svojimi modrimi očmi te vocle.
In vse to se združi v mogočno simfonijo, nam je, kot bi čitali v lepih pravljicah Ilomerjeve Odiseje.
Potem slede časi bitk in bojnega krika — krvava romantika, časi, ko se je penila Adrija, vzburkana od ncšte-vilnih brodov. Zagledamo Kolhe, Trojane, Pelazge, Rimljane, Turke, Gote, Bi-zantince itd., vse narode tja do časa velikih dožov, ki so tukaj vladali in katerih duh še vedno plava nad temi modrimi vodami.
Najslavnejše junake so imeli ti narodi. Tu je bil Veliki Aleksander, v katerem je bilo toliko bogatega življenja,
kom in uslužbencem ter pisarniškim oficiantom vsled izredne draginje. Ako pa sedaj obvelja časovni avancement, mogli bodo uradniki biti popolnoma zadovoljni. Sicer pa so izdatki za državne uradnike že sedaj tako veliki, da je treba varčnosti. Leta 1908. so iznašale plače, potnine itd. 565 milijonov, pokojnine 80 milijonov, orožništvo in finančna straža 41 milijonov, skupaj torej 693 milijonov. Danes vsi ti izdatki znašajo gotovo 700 milijonov, torej dobra četrtina vseh državnih stroškov. Vsled časovnega avancementa se bodo plače zvišale še za 4 milijone na leto. Dalje hočemo praktikantom dovoliti adjutume. (Poslanec dr. Redlich: Število uradnikov se mora znižati!) Gotovo, vlada hoče preosnovati upravo, da se zniža število uradnikov. Na to mora delati vsaka vlada, ker stroški za državno upravo so že prehudo breme za davkoplačevalce.
Kvalifikacija.
Časovni avancement pa ima tudi slabe strani. Mogoče je, da nesposobni in nemarni uradniki pridejo na višja mesta. Zato mora kvalifikacijska komisija biti tako sestavljena, da odgovarja kvalifikacija potrebam in zahtevam uprave. Sedaj pa zahtevajo nekateri, naj bi o uradnikih ne sodili predstojniki, ki jih morajo najbolje poznati. Vsak načelnik urada mora dobro poznati svoje nižje tovariše. Jaz, pravi minister, dobim v 24 urah natančno kvalifikacijo svojih podrejenih uradnikov. Vlada ima tudi pri tem vprašanju pred očmi javni blagor. (Živahna pohvala.)
Sinoči so še govorili dr. Soukup, dr. Muhlwert, Moračevski, Čeh, dr. Of-ner, Forstner in dr. Miclil, torej izključno mestni zastopniki, kalerih volivci so večinoma državni uslužbenci. Danes je govorilo še 12 poslancev, ki so izražali razne želje. Najhuje je ropotal socialni demokrat Glockel. Ob 6. uri je bilo prvo branje končano. Vladna predloga je bila odkazana odseku. Jutri pride na vrsto državno posojilo. Ker pa je sedaj prva točka izprememba poslovnika, bode morala večina zopet vse svoje sklicati na krov, da spravi na prvo mesto novo državno posojilo. Razprava utegne biti jako živahna.
Finančna reforma.
Kako zavožene so razmere v parlamentu, dokazuje dejstvo, da je bil finančni odsek izvoljen že lansko leto; danes šele pa je pričel razpravo o finančni reformi. Morda bi takozvana
—	Hanibal se je boril na teh bregovih,
—	rimski cesarji v belih togah so pluli preko teh sinjih globočin — in na Ad-driji je zaklical Cezar v viharju svojim mornarjem nepozabne besede: »Ti pelješ Cezarja in Cezarjevo srečo — veslaj pogumno in brez skrbi!«
Pač zelo slikoviti popotniki. In ti narodi so sezidali na lagunah kraljico Adrije — Benetke.
In da bi pokazal svetu svojo moč na zemlji in na morju, se je peljal beneški dož vsako leto na praznik vnebo-hoda na krasno opremljeni, ponosni la-diji »Bucentoro«, spremljan od velikanske množice drugih ladjic, ki so nosile na rdečih žametnih streliicah beneški prapor, tja ven na morje do Lida. Tu je vrgel dož v sredi duhovščine dragocen prstan v Adrijo in se tako simbolično poročil z morjem. Ljudstvo je vsklika-lo, topovi grmeli in zvonovi v okrašenem mestu so naznanjali slovesni tre-notek. Ta šega je silno .stara in izvira iz pravljice, po kateri jo baje leta 1177. na praznik vnebohoda, premagal na tem obrežju dož Ziani združeni brodov-ji Genuezov in cesarja Barbarosse.
A tek časa nima usmiljenja s ponosnimi tradicijami in sedaj trohni v arzenaiu okostje zadnjega »Bucentoro« in žaluje nad minljivost io zemeljske slave.
»delavna« večina še ne pričela dela, ko bi v ponedeljek ne bil sklenil prora-« čunski odsek, da je finančna reforma nujno potrebna, osobito pa z ozirom na slabe finančne razmere skoraj v vseh deželah. Vladni možje so dremali in postavali. Opozicijske stranke so morale v proračunskem odseku opozarjat* večino in vlado na njih dolžnosti.
Danes torej je finančni odsek pri* čel generalno razpravo. Dr. Steinwen-der je nasvetoval, naj se iz nameravane reforme takoj izločijo davki od v i -na, sodovice in mineralnih vodžL Tukaj pridejo v poštev osebna dohoda-rina, samski davek, davek od dividend in dedščin ter žganjarina.
Dr. O n c i u 1 priporoča tudi zvišanje clavka na piv o. Vlada pa resno misli na monopol užigalic, ki bi državi precej donašal. Vprašanje je le, ali naj drsava sama proizvaja užiga-lice ali naj to industrijo d& v zakup. Danes so se v tem oziru vršila posvetovanja, katerih sta se udeležila tudi ministrski predsednik in finančni minister. Mi se na noben način ne maramo ogrevati za zakup. S tem bi le ojačili pozicijo raznih kartelov.
Državni zbor.
Slnžbena pragmatika odkazana odseku.
Sinoči zvečer je zbornica nakazala službeno pragmatiko odseku. Pot je tako zdaj prosta po proračunskem odseku rešeni predlogi o najetju posojila, ki se postavi danes kot prva točka na dnevni red. V včerajšnji državnozbor-ski seji so govorili z ozirom na službeno pragmatiko nemški nacijonalec Waldner, krščanski socialec Čeh Hor-sky, nemški nacijonalec Marckhl, ki enkrat ni napadel Slovencev, marveč je stvarno govoril, Rusin Semaka, radikalni Čeh Sviha, češki agrarec Vaclav Koltaf, ki naglaša, da se zavzame njegova stranka za uradništvo, dasi nasprotuje njegovi stranki, liberalni Italijan Pitacco, Poljak Swiertnia in divjak Breiter. Glavna govornika sta soc. demokrat Glockel, ki govori kontra, in pro krščanski socialec Schmid, ki izjavi, da bo krščansko-socialna stranka z izpremembami glasovala za predlogo, ki se izroči odseku državnih uslužbencev.
Dalmatinska železnica.
Ko se od kaže pragmat ika odseku, se nadaljuje razprava glede na nujen predlog o dalmatinskih železnicah.
Pa tudi pričetek moderne vlade na tem morju ni pokvaril z disharmonijo prelepe slike.
Sicer nima to ničesar opraviti s sedanjim Lidom. Pa zanimivo je, če se k idilični lepoti kraja pridruži še epična poteza, ki opleta ves okraj in napravi, da zasanjamo mične sanje tisočletne preteklosti.	t
XXX
Sedaj zremo zopet nove prizore, Ura je enajst, obrežje je polno kopalnih gostov. V slikovitih, kramljajočih skupinah, stoje ljudje od blizu in daleč. Vse, kar je morskemu kopališču potrebno in navadno, vidimo tu. Razvajene gospodične, lepe gospe v koketnih toaletah, odete z blestečim kamenjem, kopalni nadzorniki v snežnobelih oblekah, nakinčani otroci, angleške guvernante itd., vsi ti se izprehajajo na obrežju, zroč na neizmerno morsko gladino, ki se leskeče v bliščeči luči solnčnih žarkov, ali pa na kopajoče, ki se drve v vodi ali pa po belem, kot žamet mehkem pesku.
Lido, po katerem so hodile v nekdanjih časih slikovite osebe iz jutrove dežele, je v tej dični, moderni meta-morfozi — kot morsko kopališče — kaj zanimiv, saj Lido prav za. prav ni nobeno kopališče v navadnem smislu, be->
Peški agraree Zahradnik" ttaglaša", da •hoče z ozirom na slovansko solidarnost jglasovati za nujnost. Slovani tvorijo jrodbino in se morajo medsebojno pod-ipirati. Če se ojači kak slovanski narod, ee ojači avstrijsko slovanstvo in ž njim monarhija. Razpravo prekinejo.
f Poslanec Vincenc Ježovnik umrl.
Predsednik Pattai vstane in naznani zbornici, da mu je iz Velenja doilo brzojavno poročilo o smrti zastopnika 30. Štajerskega vollvnega okraja, poslanca Vincenca Ježovnlka. Poslanci vstanejo. Predsednik se v ,toplih besedah spominja rajniKa.
Ko sta se še sprla Proliaska in Seitz, Zaključi predsednik ob 7. zvečer sejo.
Iz »Slovanske Unije«.
Nemški viri poročajo:
Parlamentarna komisija »Slovan-feke Unije« je razpravljala o taktiki pri drugem in tretjem branju predlog o najetju posojila. Razmotrivalo se je tudi o splošnem političnem položaju. Globinski pri seji ni bil navzoč, izjavil je pa, da je na razpolago, če se želi pojasnilo o zadnjih političnih dogodkih. Po nemških poročilih je bila razprava precej živahna. V razpravi je po nemških poročilih izjavil dr. Šusteršič, da je bila »Slovanska Unija« z rekonstruk-cijsko idejo naravnost speljana na led. 0bstrukcija proti najetju posojila hi tnogoča. S tem položajem se moramo sprijazniti. Dr. Kramaf se je izjavil za takojšnjo poslovnikovo reformo. Tako tiemška poročila, katerih istinitost se-yeda ne moremo kontrolirati. »Češko Slovo« poroča, da hoče Rienerth zdaj rekonstruirati kabinet.
V2igaličnl monopol.
Finančni minister je pozval k sebi voditelje strank in jim naznanil, da je družba »Solo« se ponudila vzeti v najem nameravani davek na vžigalice. Družba hoče zložiti za odkup vžigali-jčnih tovaren potreben kapital, organizirati prodajo vžigalic po 2 vinarja za-Voj v trafikah in plačati državi vsako Jeto 15 milijonov kron najemnine. Pogodba bi se sklenila za 10 do 15 let. Strankini voditelji so izjavili, da še ne piorejo podati svojega mnenja, a da je oddaja v najem najslabša rešitev vprašanja o uvedbi vžigaličnega monopola.
^ ,.M., --------T---
AVSTRO-OGRSKA. Novi gosposkozborničnl člani.
/T Poleg barona Alborija postanejo gosposkozbornični člani Franc Seifert Bernhart Weiler.
Ogrski volivnl boj.
/'. Kandidat ljudske stranke Stein-ftcker je imel v Št. Gotthardu voliven Shod, dasi mu ga ni dovolil višji sod-(Bik, češ, da je prebivalstvo razburjeno in da ne razpolaga z orožniki. V svojem govoru je rabil Steinacker neki Stavek, vsled katerega ga oblast zasleduje.
Cesarjevo potovanje v Bosno in Herce-^p	g o vino.
J Nasproti raznim poročilom, da obišče cesar Franc Jožef Bosno in Hercegovino, se izjavlja od kompetentne strani, da ni o nameravanem vladarjevem obisku okupacijskih dežela nič znanega.
, , Radovljiške novice. ^
Slavno uredništvo! Z ozirom na postavne določbe zakona z dne 17. decembra 1862, št. 6 državnega zakonika iz leta 1863 in člena II. zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 1868 državnega zakonika, zahtevam z ozirom na notico v številki 85. perijodičnega lista »Slovenec« z nadpisom: »Mestna hranilnica v Radovljici in dr. Janko Vilfan«, — da sprejmete na v navedenih zakonih določenem kraju svojega lista in v tam določenem roku ta-le popravek:
Ni res, da jaz nečuveno postopam z mestno hranilnico radovljiško. Ni res, da je po moji krivdi mestna hranilnica radovljiška sploh ali pa šesti mesec brez upravnega odbora. Nasproti je res, da ima mestna hranilnica upravni odbor, ker mora dosedanji upravni odbor delovati toliko časa, dokler ni izvoljen nov upravni odbor. Ni res, da stari odbor nima pravice potrditi letnih računov mestne hranilnice. Nasproti je pa res, da je celo dolžnost dosedanjega odbora, da pregleda in potrdi letne račune. Ni res, da sem jaz glavni akcijonar radovljiške posojilnice. Nasproti je res, da je še sedem takih akcijonarjev pri tukajšnji posojilnici, med njimi tudi en župnik. Ni res, da je tukajšnja posojilnica liberalna. Ta posojilnica ima namreč več zadružnikov, ki so pristaši S. L. S., nego takih, ki so pristaši narodnonapred-ne stranke. Tudi v ravnateljstvu in nadzorstvu ste zastopani obe stranki. Ni res, da Radovljiška posojilnica konkurira mestni hranilnici, temveč je res, da sta oba denarna zavoda potrebna in se spopolnjujeta. Ni res, da je pri posojilnici že vse urejeno, marveč je res, da je bil občni zbor dne 10. sušca t. 1., pa da računski zaključek še do danes ni tiskan. Ako bi bilo posojilnici na konkurenci, bi bila lahko imela občni zbor že v mesecu svečanu in bi bil tudi takrat računski zaključek že tiskan. Res je, da sem že dvakrat dejal na dnevni red seje občinskega odbora volitev upravnega odbora mestne hranilnice, in tudi res je, da sem to točko odstavil od dnevnega reda. To sem pa storil radi tega, ker se občinski odborniki niso mogli zjediniti glede oseb, ki se imajo voliti v upravni odbor mestne hranilnice. Ni res, da sem jaz s kakim strankarstvom uninčil slogo. Nasproti je res, da sem jaz kot župan strogo objektiven in radi tega tudi pri občinskih sejah ni bilo clozdaj nobenih nasprotnih glasovanj, temveč je ogromna večina sklepov soglasna.
Radovljica, dne 19. mal. travna 1910.
Dr. Janko Vilfan, mestni župan radovljiški in predsednik posojilnice v Radovljici.
Znanost in umetnost.
* Jovan P. Jovanovič. Odlični srbski pisatelj in urednik gosp. Jovan P. Jovanovič, ravnatelj deške meščanske šole v Kragujevcu, je bil dne 10. aprila izvoljen županom te staroslavne bivše srbske prestolnice. G. Jovanovič je na glasu med najodličnejšimi književniki sodobne Srbije, urejuje in izdaja sam dva lista (1 učiteljski in 1 politični) ter goji posebne simpatije do našega naroda. Obvladuje gladko naš jezik, je prevel na srbščino že mnogo naših pisateljev: Meška, Medveda itd. Skoro
vsako leto prihaja v naše gorenjske kraje ter je znana ličnost v slovenskih učiteljskih krogih. Odličnemu šolniku bratskega naroda na počaščenju čestitamo!
*	Koncert »Glasbene Matice«, ki
nam jo nudil v obče že iz prvega znane komade, se je vršil včeraj ob znatno slabejem obisku, kljub temu, da se je iz Trsta potrudila v Ljubljano gospa Co-staperaria - Dev in da je nastopil z novimi komadi basist Betetto, kateri no-torično vselej zainteresira širše kroge. Program je bil predrugačen, deloma skrčen, izvajanje poprečno na isti višini kot prvič, v dinamičnih kontrastih krepko učinkujoče, v predavanju v obče premalo jasno, dostikrat, posebno v hitrejem tempu prehlastno, mestoma v jednotnosti pomanjkljivo. Ga. Costape-raria - Dev nam je ljuba znanka. Njen glas je postal nekam bolj izdaten, sicer pa je ravno tako sveža in živahna v predavanju kot nekdaj. Podala nam je štiri novejše solospeve, dva od teh (Hatze, Lajovic), pisana moderno, druga dva manj mučna v harmonijah in modulaciji, zato tem bolj prikupna po melodiji. Da nas g. Betetto seznanja z umotvori preslavnih nemških skladateljev nikakor ne obsojamo, vendar pa upravičeno pričakujemo od Slovenca, da upošteva v prvi vrsti bogato, kvalitativno nič manj vredno slovansko literaturo. To odločno povdarjamo. Resnica je, da bi, recimo, slovenska pesem zastopana po tako odličnem pevcu mnogo pridobila. Orkester je svojo za-dačo povoljno rešil, za lepi večer pa si je pridobil novih zaslug mojster Hu-bad.
*	Turki pred svetim Tilnom, zgodovinska povest, spisal Julij S 1 a p š a k , je izšla v založbi »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«. Cena 1 K 20 v, s poštnino 1 K 36 v. Dobi se tudi v »Katoliški Bukvami«.
V Benetke!
lj Spored cenenega izleta v Benetke. Za oglašanje udeležencev tega vele-zanimivega in cenenega izleta je še nekaj časa. Danes priobčujemo spored potovanja: V soboto, dne 14. maja: Ob 9. uri 45 minut dopoldne odhod z južno železnico iz Ljubljane. Ob 12. uri 24 minut popoldne dohod v Št. Peter. Obed v Št. Petru (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, dva kruha). Ob 1. uri 21 minut popoldne odhod iz Št. Petra. Ob 3. uri 1 minuto popoldne dohod na Reko. Ogled Reke. v malih skupinah. Ogled Sušaka in Trsat a: v malih skupinah. Ob 7. uri 30 min. zvečer skupna večerja, (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, dva kruha). Od 8. do 11. ure zvečer koncert »Ljubljane« v hotelu Sušak. Koncert se vrši na korist hrvaške šole na Reki. Opolnoči odhod s posebnim par-nikom Ungaro - Kroata v Benetke. — V nedeljo, dne 15. maja: Ob deseti uri dopoldne dohod v Benetke. Od pol 11. do 11. ure dopoldne sveta maša v cerkvi sv. Marka Od 11. do 1. ure popoldne ogledovanje doževe palače. Od 1. do 2. ure popoldne skupni obed. Od 2. do 3. ure popoldne ogledovanje cerkve Sa. Maria della Salute in vožnja z gondolami po Benetkah. Od 3. do 5. ure popoldne ogledovanje mesta in ljudskega vrta. Od 5. do pol 8. ure zvečer vožnja na Lido, ogledovanje Lida in vožnja nazaj. Ob 8. uri zvečer skupna večerja v Benetkah. Prenočišče v hote-
HK. —- V ponedeljek, dne 16. maja: Od 8. do pol 10. ure dop. sv. maša v Markovi cerkvi, ogledovanje Markove cerkve in cerkvenega zaklada, ali zjutraj izlet v Padovo, (izlet v Padovo iz Benetk in nazaj je treba posebej plačati in velja ta izlet samo okoli 2 K za vožnjo po morju in z železnico tja in nazaj). Od pol 10. do 11. ure dop. ogledovanje velike mednarodne umetniške razstave. Od pol 12. do pol 1. ure pop. skupni obed (kakor prejšnji dan). Ob 1. uri pop. odhod s parnikom v Trst. Od 3. do 6. ure zvečer domača zabava na parniku in buffet. Ob 7. uri zvečer dohod s parnikom v Trst. Od 7. do 10. ure zvečer ogledovanje Trsta. Ob 11. uri 30 minut zvečer odhod iz Trsta z vlakom južne železnice. — V torek, dne 17. maja: Ob 4. uri 40 minut zjutaj dohod v Ljubljano. — Za vse to je cena 65 K za osebo izredno nizka in je bilo to mogoče doseči le z izvrstnimi zvezami in s pomočjo svetovnoznane potovalne pisarne Cristofidis v Trstu. Kdor se namerava udeležiti, naj to pismeno ali ustmeno (od 4. do 5. ure popoldne) javi uredništvu »Slovenca«, (Koitparjeve ulice 2. III. nadstropje). Kakor smo poročali, se sme udeležiti izleta le 250 oseb. Sprejemajo se tudi nečlani »Ljubljane«, vendar prosimo, da se nam vsi, ki se nameravajo vdeležiti izleta javijo vsaj do prihodnjega ponedeljka.
Dnevne novice.
+ »Besede lepe slišim, manjka m)
pa vere,« tako smo si s pesnikom mislili, ko smo brali govor, ki ga je predvčerajšnjim v zbornici govoril minister za notranje zadeve, baron Haerdtl, k|o je branil načrt službene pragmatike za državne uradnike zoper različne ugovore. Minister je dejal med drugim do-slovnO sledeče: »Ali je prav in dopustno, če stoje uradniki na čelu političnih bojnih organizacij, da posegajo v narodne in druge boje? Ali jim more potem ljudstvo zaupati?«... To smo mi že velikokrat poudarjali, toda vlada se ni nikoli ozirala na to, da n. pr. na Koroškem stoje c. kr. uradniki na čelu na-cijonalnim društvom, da v svoji službeni lastnosti izvajajo nemški binkošt-ni program in kršijo v prid ponemče-nju v uradih državne temeljne postave. Železniški minister Wrba je te uradnike v parlamentu celo toplo zagovarjal. Zato so besede barona Haerdtla le besede in nič drugega kakor besede.
-j- Koliko nas stane uradništvo. Minister za notranje zadeve, baron Haerdtl, je predvčerajšnjim v zbornici odločno naglašal potrebo, da se število uradništva znatno zniža. Pri tem je, da dokaže preobilnost uradništva, navedel sledeče zanimive številke: Leta 1908. so znašale vse uradniške plače z dije-tami in potnimi stroški vred 565 milijonov, penzije 80 milijonov in 41 milijonov za orožništvo, financarje in justič-no stražo, torej vsega skupaj 693 milijonov, danes pa, leta 1909., znaša ta vsota gotovo že 700,000.000 kron. Z drugimi besedami se to pravi, da stane uradništvo našo državo eno četrtino vseh državnih dohodkov! Katero privatno podjetje bi moglo izhajati, če bi ga samo perzonal stal eno četrtino? Tega tudi ni v nobeni državi in v Prusiji n. pr., ki je na eni strani hudo birokratična, na drugi pa bogatejša kot mi, opravlja v mnogih resortih en uradnik toliko kakor pri nas trije.
sede, temveč je le kolonija brezskrbno uživajočih ljudi.
Potem zajutrek, — kava v vrtnem salonu, — ki nam je modernim ljudem postala tudi nepogrešljiva! In prizori se vrste za prizori. In v tihih zimskih večernih urah v toplem salonu vstajajo spomini na lepe, brezskrbne ure.
Popoldne pa izprehodi ob dolgem obrežju. Kako vonjav je zrak, kako cvete in blišči vse v čaru juga, kako sniva v srebrni luči morska plan! In na bregu občudujemo lepe, nove hotele in vile, ki kažejo udobnost Lida.
Tako smo vživali vse slike od zornega jutra do vročega poldne!
XXX Na stopnjicah na takozvanem Fon-damento da Carbone, spi naš gondoljer Giosippo. Njemu je to nebo in to življenje banalna vsakdanjost. Pa naš klic ga takoj privabi iz kraljestva zlatih sanj nazaj k navadnemu življenju. V trenotku so vesla v vodi. Posedemo v gondoli, železne roke našega Giosippa veslajo urno in prožno, in sedaj se peljemo po najbolj zanimivem korzu sveta — po »Canalu Grande« — kjer zasanjamo spet davno pretekle, znamenite dogodke beneške zgodovine; tu zremo tik pred seboj sive palače, kjer so prebivali aoži slavnega imena. Gleda-
mo in strmimo, oko noče verjeti, zdi se nam, da smo v deželi večnolepih sanj, da živimo pravljico iz tisoč in ene noči. In zagledamo spet most Rialto, preko katerega plove življenje Benetk, nad nami: To raznobarvno, glasno življenje, na katero gleda vedro, jasno nebo tako veselo, in ta stara, siva poslopja! Kaka slika! In šum glasov čujemo še dolgo, ko se peljemo že v temnih kanalih, kjer ono glasno vrvenje vedno bolj pojenja.
Pa nakrat se zopet razsvetli in nad nami se vspenja most vzdihov, oni ka-meniti Memento mori — pot, po kateri je hodilo toliko nesrečnih žrtev beneških velikašev. In zarožljal je ključ, zaprta so bila vrata, in niso se nikdar več odprla. Pogin, grozna, mučna in počasna smrt je čakala vsakogar tu. Da, odpirala so se vrata tudi tukaj^ ponoči, pa le zato, da so čuvaji pogreznili mrtva trupla v morje. To je najtožnejša senca, ki pada na beneško slavo.
Na trgu sv. Marka izstopimo iz gondole. Hočemo si ogledati krasoto treh beneških znamenitosti.
Ko smo si ogledali cerkev sv. Marka — se podamo k nekdanjemu gigantskemu čuvaju, h — »C.ampanile« — in gremo na »Piazetto«, kjer še stojita ona dva stebra, med katerima je izdihnil marsikak »Conspirator«. Kak krasen
okvir! In zdaj pride najlepše — oko je Že skoro omamljeno -— doževa palača! To ime pomeni Benetke. To kamenito čudo, ta spomenik tisočletne slave, kjer nas vede vsak korak k skrivnosti beneške moči — beneškega sijaja — in tradicijonelne beneške kljubovalnosti in zavisti, kar nam je umetnik tukaj tako živo in lepo označil in ovekovečil! Nočemo pisati dalje, saj je tisoč in tisoč ljudi opisovalo te krasote.
In ko smo si nagledali to lepoto, nas vabi čar tihe vožnje po lagunah. Po omamljivi, bajni lepoti Sv. Marka je mistični polumrak v takozvani »Laguna morta« presenetljiva sprememba in najlepši kontrast. Vse te slike, te barve, ta tihota, to je nekaj nebeško sladkega, kot sanje o zlati deželi Vil.
Neslišno se ziblje gondola v zelenih valčkih, ki so ob tej uri v vednem lahnem trepetu — kakor človeško srce, ki čuti in sanja v tej krasoti. Giosippo poje veselo pesem, in naše duše pojo ž njim in vriskajo v neskončni blaženi radosti.
Te slike svetega miru in srečne samote, kako globoko segajo v dušo in v fantazijo I — V zraku je kot Šumenje in šepetanje starih balad.
Je li to odsev nebeSkega veselja — ali je to le podoba, ustvarjena od čara narava iti M fli*.* $ j^opitku?! Kajti
sedaj tone solnce, nižje in nižje se pogreza, vse strehe blišče v ognju večerne zarje, ki ugaša spet preko lagun in otokov.
XXX
In kaj je lepšega na svetu, kot beneške, tople noči? V tem čaru je nekaj strašnega in spet tako sladkega: na vzhodu vstaja luna, dolge sence padajo preko hiš in vod&, vse je osvetljeno z medlo lučjo. Vse Benetke so v srebrni luči. In v kanalih plovejo gondole, neslišno, mirno in male lučice plavajo po vodi kot vešče. In začujejo se mandoline, gondoljeri pojo mehke pesmi in glasovi plavajo drhteč preko valovja in nejasno šumenje morja v daljavi spremlja mile glasove laške pesmice.
Ali smo ob Guadalquiviru, ob seviljskih bajnih jezerih?! — Ali poslušamo petje, ki se glasi iz nebes, kjer pelje Rizvan, večnomladi čuvaj, blažene v zlate poljane?!
Kako veselo, naivno je to ljudstvo ki je tukaj gledamo! Brezskrbno 7.'vi tja v en dan, veselo vzklikajoč v toplih mesečnih nočeh, vriska, poje, z dušo in telesom uživajo lepoto svojega mesla — in iz vseh oči beremo ono predrzno, strastno
»Evviva la gioja!«
Zmanjšanje državnega uradništva je torej res prenujna državna potreba.
+ Goriški nadškof ekscelcnca dr. S e d e j potuje v spremstvu svojega brata Jankota po Dalmaciji, kjer obišče vse hrvaške škofe.
-f Kdo postane tržaški škof. Dne 16. t. m. je pisala »Reichspost«, da postane tržaški škof neki duhovnik s hrvaškega Primorja, ki je doslej le malo stopal v javnost. Kakor nam iz Gorice poročajo, se ondi sodi, da je ta osebnost o. Bernardin, provincial kapucinskega samostana na Reki. O. Bernardin je po rodu Hrvat, ki zna tudi izborno slovensko.
-f- Hrvaško razmere bengalično osvetljene. Bivši baron Rauch je svoj čas napravil za nadžupana v Sriemu znanega Hideghetyja. Zdaj, ko je prišel novi ban, so Hideghetja odslovili, kakor sploh vse višje uradništvo bivše vlade. Hideghety se je pa zato maščeval in je, ko se je od svojega mesta poslovil, prav strupeno napadel sedanji režim. Rekel je čisto naravnost, da vlada uradništvo korumpira in politično (pripadnost k njej z mastnimi službami Iplačuje ter celo nižje uradništvo nahuj-ska proti višjemu, ako ji slednje ni politično všeč. — Gospod Hideghety že ve, ikako je ta reč, saj je bil sam nadžupan fin desna roka prejšnje vlade. Kakor je ion delal, tako se zdaj njemu vrača, flauch je vreden Tomašiča, Tomašič pa Raucha s tem razločkom, da Rauch saj od Khuena ni bil odvisen.
]-}- »Narodni prvobojevniki« na Hrvaškem, člani slavne koalicije so pri dopolnilnih volitvah volili stare maža-rone, kandidate Khuen Hedervaryja. Najlepše pa je to, da ti novi poslanci, ne bodo vstopili v koalicijo, marveč oživili v saboru stari mažaronski klub, da bo mogel ban Tomašič koalicijo, svojo zaveznico, kadar bi mu ne pari-rala, lažje zadaviti. Ni čudno, da se to že Supilu gabi. Tako smešno se tudi bere, če koalicionaški listi pišejo, da pomeni zmaga mažaronov velikanski uspeh »realne« in »narodne« politike koalicije. To že zato ni res, ker volita v hrvaški sabor komej 2% vsega prebivalstva in ker volijo v hrvaški sabor ve-Ičinoma le uradniki in veleposestvo, je pravega hrvaškega ljudstva v saboru Ku>mej zastopanega! Zato izvolitve lega ali onega kandidata niso nič drugega kakor vladni ukaz in denar pa (uradniški teror.
Tomašlčova era na HrvaŠkem. KaSine pojme imajo Mažari o vladi bana Tomašiča, kričeče osvetljuje sledeči ■lučaj. Pomorska oblast na Reki je iz-Hala nekemu Mažaru stavbno dovolj e-bje za zgradbo kopališča v — Cirkveni-jei, t. j. na hrvaškem teritoriju. Župan teir&veniški se je takoj pritožil na okraj-bo blast, hrvaški ribiči pa na bana in pa sabor — a Mažar veselo gradi dalje In reška pomorska oblast mu je dala Via razpolago celo pilote z nasajenimi bajoneti, ki stražijo delo in delavce. Ban je poslal glas, naj bo ljudstvo — mirno, on da se je obrnil na — ministrstvo v Budimpešti Lepa reči
—	Občni zbor kamniškega okrožja Orlov, se vrši v nedeljo popoldne v Radomljah pri Kamniku. Na sporedu je tudi govor in javna telovadba. Natančnejši spored priobčimo jutri. Vabimo pa že sedaj vse v okrožje spadajoče odseke, da se tega občnega zbora udeleže kolikor mogoče korporativno; pa tudi drugi prijatelji naše mladeniške organizacije naj gotovo v nedeljo popoldne prihite v Radomlje! Na zdar!
—	Na Savi je v nedeljo, dne 17. t. m. igrala dekliška Marijina družba igrokaz »Dve materi«, z nenavadno lepim vspehom. Dekletom, pri katerih smo občudovali nadarjenost in pridnost, moramo kar čestitati. Na splošno željo domačinov in okoličanov, se bo igra ponavljala takoj v nedeljo 24. aprila, ob 3. uri popoldne ter se bo sporedu dodalo nekaj novih zanimivih točk. Prijatelji ljudskega odra in nedolžne zabave, na svidenje!
—	Grozna nesreča. Pri popravljanju plinovih cevi v kanalih na Placuti, v Gorici se je včeraj zgodila 20. t. mes., velika nesreča ob treh popoldne. Šest delavcev je stalo poldrugi meter pod površjem in delalo med pol metra oddaljenima zidoma brez armature (opore). Pritisk zemlje je bil tolik, da je od-pahnila zemlja del zidovja, nakar je sledilo mnogo zemlje in kamenja, ki je posulo enega delavca, ki je v petih minutah umrl. Strašno pa je pri tem, da je delavec molel iz grušča celo glavo, obe nogi do trebuha in je tako, obupno klical na pomoč, a nihče se ni upal v nevarnost. V tem groznem položaju je revež izdihnil. Na mestu nesreče se je nabralo gromno ljudstva. Prišla je komisija, nakar so začeli reveža izkopavati. Po večurnem delu so ga dobili seveda mrtvega. Ljudstvo je ogorčeno nad lahkomišljenostjo mestnih inže-
nirjev, ki puste izvrševat! taka dela brez varstva za delavce. To je v teku treh let v mestu že drug tak slučaj. Liberalci res nimajo nikjer srca za delavca!
—	Glavne počitnice na srednjih šolah se prično dne 2. julija. Novo šolsko leto se bo pričelo dne 9. septembra.
—	Konferenca S. C. J. /a ribniško dekanijo bode v sredo, dne 27. aprila. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Organizacija zdravnikov na Kranjskem ima 28. aprila v mali dvorani hotela »Union« ob pol 6. uri zvečer svoj občni zbor. Ker se bode posvetovalo o neki jako važni zadevi, zato je želeti, da se člani polnoštevilno udeleže zborovanja. — Za odbor: Dr. Oražen.
—	»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dnnaju« ima I. redni občni zbor IV. tečaja v petek, dne 22. aprila t. 1. z običajnim vsporedom.
—	šparglji so prišli na goriški trg pretekli teden. Cena 2 K 80 h do 4 K za kilogram.
—	Smrtna kosa. Iz Prema poročajo: V nedeljo smo pokopali Petra Šterle v 63. letu starosti, ki je bil po svojem poklicu priprost črevljar, na stara leta pa ubog ribič ob Reki, pa vedno pošten, odločen katoliški mož tudi v hudih časih volivnih borb.
—	Pozor pred goljufom! V okolici Beljaka se je predstavil znanemu župniku 17. t. m. mlad mož (kakih 27 do 30 let star), suh in bled, malo pokaš-ljuje in mora biti strasten kadilec, za slikarja Magoliča mlajšega. Rekel je, da je bil nekaj mesecev na Dunaju in nazadnje v Monakovem, kjer je zbolel. Župnik, ki se je prepričal, dasi se mu je dozdevalo tako že prej, šele potem, da je bil mož pri njem že pred tremi leti, ko se je izdajal za hrvaškega slikarja, ga je, kolikor je mogel podprl, ter mu dal priporočilno kartico na »Družbo sv. Mohorja« v Celovcu, v kuverti seve. A mož je pismo odprl in je hauziral s kartico pri vseh beljaških Slovencih. Gotovo ponavlja isti manever drugod. Opozarjamo na to občinstvo in policijo. Če je kdo podpore potreben, radi pomagamo, a tako varati se ne damo.
—	Rešen in vendar umrl. Iz P ulj a nam poročajo: Pred kratkim je padel v morje po neprevidnosti gostilničar Runko. Posrečilo se ga je rešiti. Toda ker je bil Runko popolnoma premočen, ga ni hotel sprejeti noben izvošček, da bi ga prepeljal na dom. Runko je moral radi tega ves premočen peš domov. Med potjo pa se je tako prehladil, da je na posledicah v nedeljo umrl. Kaj tace-ga je pač samo v Pulju mogoče. Ali hi oblasti, katera bi tukajšnje presite iz-voščeke poučila, da so dolžni tudi ponesrečenca prepeljali domov, posebno pa še proti plačilu. Tukajšnja državna policija naj bi svoj delokrog tudi preko fotografov - amaterjev na izvoščeke raztegnila, ker ti delajo tu kar hočejo. Ali človeku tako računajo, da se mu ne ljubi nikdar več vsesti se na voz, ali pa sploh odrečejo vožnjo tudi proti plačilu.
—	Konknrz mizarske zadruge v Solkanu. K tej notici v torkovem »Slovencu« se nam poroča, da je R. Konje-dic res odšel v Trst, da pa knjig ni vzel seboj. Manjkala je res ena knjiga, ki pa so jo našli nekje založeno.
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v hrvaški sabor je bil izvoljen v Kloštru Starčevičanec dr. Balaško. Podlegla sta kandidat koalicije dr. Lavrič in kandidat seljačke stranke Jalžabe-tič. V Novskem je bil izvoljen kandidat koalicije dr. Šilovič.
—	Nevarno je obolel mestni župnik celovški g. Martin Kovač.
—	O drami v puljskl bolnišnici se nam še piše: V dramo, katera se je v ponedeljek odigrala v tukajšnji bolnišnici, je prišla popolna jasnost. Samokres je prinesel v bolnico seboj podčastnik sam. Zraven obstreljene ležeča bolna ženska je svoje prvotne izpovedi že deloma spravila v pravo smer. Razun tega je tudi potrdil obstreljeni podčastnik v torek, ko je prišel k zavesti, da oče ranjene deklice ni streljal nanj, ampak da se je sam ustrelil. Nato je policija nesrečnega očeta izpustila iz preiskovalnega zapora. Podčastniku do sedaj še ni bilo mogoče odstraniti kroglje, katera mu je obtičala v glavi.
—	Slovenec —• izumitelj. List »Cle-velandska Amerika« piše med novicami iz Clevelanda 5. aprila: Rojak John Počkaj, ki stanuje na 39. cesti, je iznašel novo vrsto podmorskih min. Ker je seveda nezmožen angleščine, da bi vso stvar natančno razložil, kot bi to lahko v materinem jeziku, je seveda nekaj težkoč. Potom našega posredovanja se je že obrnil na državni urad za patente. od koder so mu pisali, da jc njegova stvar jako dobra in pomeni popolno revolucijo v sistemu sedanjih podmor-
skih min. Le svetovali so mu, naj vso stvar natančneje razloži in oriše, ker ni izključeno, da dobi patent in mogoče Zjedinjene države prevzamejo, oziroma kupijo patent.
Skrivnostno polzkušeno zastrup-lienle.
Preiskovalni sodnik, dr. M. vitez pl. Grasselli nas naproša objaviti sledeči poziv, ki velja za vse tiste osebe, ki so ta torek, v času od 9. ure 24 minut dopoldne, pa do 1. ure popoldne oddali kako pismo v poštne nabiralnike in sicer v Gradišču, na Bleinweisovi cesti, na Tržaški cesti, na Rimski cesti, na Kongresnem trgu, na Turjaškem trgu, na Bregu, v Gradaški ulici, na Konjuš-nem trgn, pred dragonsko vojašnico, v Trnovskem pristanu, na Žabjeku, na Dolenjski cesti, na Karlovski cesti, na Starem trgu, na Mestnem trgu in v Še-lenburgovih ulicah, naj si to, kar se je godilo okoli teh nabiralnikov, dobro ob-drže v spominu. Če bi se kdo spomnil, da je v navedenm času, v torek dne 19. t. m. oddala kaka oseba kako razglednico v poštni nabiralnik, naj se ta dotičnik ali dotičnica takoj priglasi pri preiskovalnem sodniku, c. kr. sodniku dr. M. vitezu pl. Grasselliju, sodni oddelek VII, soba št. 96.
Ob tej priliki moramo z zadovoljstvom konštatirati, da se je javilo že veliko oseb v Hammerlitzovi zadevi sodišču. Kljub temu moramo opozoriti na to, naj se sploh vsakdo javi sodišču, če kaj zna ali kaj sluti v skrivnostni zadevi. Znamo, da naše slovensko občinstvo še ni navajeno, da sodeluje pri odkritju zločinstev, ker do zdaj tudi sodišča niso apelirala na javnost in je Hammerlitzov slučaj prvi na Slovenskem, da se obrača pravica na javno sodelovanje. Znamo, da se veliko ljudi boji sodišča, a v takem slučaju, ko se gre za razkritje bestije, ne človeka, ki je hotela zastrupiti slabotno žensko na grd, zavraten način, mora vsak v polni meri storiti svojo dolžnost, da zahrbtna hudodelska zver v človeški podobi pade pravici v roko in da padejo pravici v roke tudi tisti, ki so sodelovali pri zločinu. Tako rafiniranega hudodelskega zavratnega napada, kakršen se je izvršil na Hammerlitzovi gospej, izlepa še nismo imeli na Kranjskem. Sodelovalo je več oseb. To stoji. Ponarejala so se pisma. Sploh zločinec ali zločinci so storili prav vse, porabili vse okolnosti, da usmrte Hammerlitzovo gospo in da tudi sebe varujejo. ^
Hudodelska pisma.
O pismih, ki so se pisala od zločincev, obstojata dve pisavi. Z eno in isto pisavo, ki jo hočemo nazivati s črko A. so pisani:
1. Vinjeta na steklenici z napisom: »5 koščkov vsak večer«. 2. V isto kategorijo spada naslov na vinjeti, ki je bil prilepljen na oklopno škatljico. 3. Storilčevo pismo s ponarejenim dr. Levič-nikovim podpisom, ki je bilo odposlano gospej Mariji Hammerlitzovi. 4. Naslov k pismu odposlanem Hammerlitzovi gospej. Drugi spisi v Hammerlitzovi zadevi so pisani z drugo pisavo. Označiti jo hočemo z B. V kategorijo sumljivih B spisov spadajo: 1. Vse, kar je pisano na poštni spremnici, s katero so bile odposlane strupene pilule. 2. Naslov na zunanjem belem popirju, v kateri je bila zavita oklopna knjižica s steklenico pilul. 3. Ena posebno važna listina, ki je prišla sodišču šele pred kratkim v roke, glede katere se pa nam za danes še niso dala pojasnila.
Značilno je, da obstaja zveza med obema pisavama in sicer tako, da to, kar je za javnost, je bilo pisano z eno, kar pa ne, z drugo pisavo.
Kako je bil ves zločin zvito in zelo skrbno pripravljen, že lahko vsak, ki je pazljivo sledil našim poročilom, lahko sklepa, da je povzročitelj zahrbtnega poizkušenega zastrupljenja in da so njegovi sokrivci ali sokrivke postopali zelo zvijačno, rafinirano, ampak da so le še najbrže diletantje v hudodelstvih. Moderni izšolani zločinci po poklicu ne pišejo več pisem. Poslužujejo se rajši pisalnega stroja, ki bolj izbriše sled, kakor pisano pismo, ker ravno pisava navadno izda storilca, ker ima vsaka pisava nekaj karakterističnega, pri čemur se vjame hudodelec ali hudodelska kompanija, ki je, kakor lahko vsak sam sklepa, delala na smrt Hammer-litzove gospe.
XXX
»Piccolo« poroča:
Tržaška policija tudi preiskuje slučaj Hammerlitz. Henrik Freisinger, trgovec, ki ima svoj biro v ulici Molin piccolo in o katerem se je na podlagi poročila dvornega svetnika Stukarta, šefa kriminalne policije na Dunaju, sklepalo, da je imel on sam v zalogi ta-
ke škatljice z napisom Campione senza lavore, kakor je bila tista, v katero je bila zavita steklenica s strupom, je, kakor »Piccolo« poroča, izjavil, da ni nikoli imel takih škatljic v zalogi, morebiti da je pomota v imenu in da jih je naročeval njegov sin Alfred Freisinger, trgovec z razsvetljevalnimi predmeti, via Molin Piccolo 7. Toda tudi ta je izjavil, da takih škatljic ni naročeval od dunajske firme in da se on sploh poslužuje le cilindrastih kartonskih cevk za svoje blago. Tržaška policija zato misli, da je neznani storilec hotel napraviti z gospo Hammerlitzovo le šalo, seveda brez dvoma zelo nevarno in neukusno. To svoje mnenje opira tržaška policija na to, da je steklenica s strupom imela etiketo — rdeče črke na belem papirju — ki je označila vsebino za strup z opombo: Za pokončevanje podgan. Policijski komisarijat v Gvar-dijeli je šel zaslišat sina Hamerlitzove iz prvega zakona, 251etnega Franca Hladnika, ki ga pa tržaška policija najbrže ne sumi za storilca, ker ga po zaslišanju ni aretirala. Franc Hladnik je baje odšel po zaslišanju v Logatec. Neki poročevalec »Piccolo« je šel intervie-vat tudi 151ctnega sina iz drugega zakona Hamerlitzove, Rudolfa, ki hodi v realko in stanuje pri rodbini Gabrielčič v ulici S. Giorgio 7. Rudolf je povedal, da je za celo afero izvedel šele iz »Pic-cola«. Vprašan, kdo meni, da je storilec, je rekel, da tega seveda ne ve; mon rebiti imajo njegovi stariši nekaj so-i vražnikov zato, ker imajo dobro trgo« vino. Izključuje, da bi bil Hladnik sto« rilec, čeprav je ves čas sprt z rodbino, odkar se je oženil. Tudi sin Rudolf je odpotoval v Logatec.
LlnMlanske novice.
lj Izvirna narodna igra Ignacija Borštnika na odru deželn. gledališča.
G. Ign. Borštnik je pisal »Ljudskemu odru«, da smatra za čast in odlikovanje, da se uprizori njegova izvirna narodna igra. Opozarjamo občinstvo, da se vstopnice za to interesantno nedeljsko uprizoritev že dobivajo v šešarko-vi trafiki. Narodna igra »Stari Ilija« je polna prekrasnih momentov, vzeta iz srede našega naroda. Prepričani smo, da bo imela v nedeljo popolen uspeh.
lj Nekrvava vojska za in proti ,šle« pom'. Prav fletno je bilo v ljubljanskem občinskem svetu, ko je dr. Oražen pobijal šlepe in ko se je dr. Tavčar potegoval za šlepe. Sicer dr. Tavčar pač ni imel prav, da se je norčeval, ko se je šlo za priziv ljubljanskega davkoplačevalca, volivca drugega volivnega razreda, ampak razumemo, zakaj da se dr. Tavčar tako poteguje za šlepe in že naprej pove, da bo hotel imeti poravnano škodo, če bodo poškodovani slepi njegove gospe ali gospodične hčerke po reklamnih napisih na ljubljanskih trotoarjih. Sicer je res zelo konservativen boj za šlepe, ampak dr. Tavčarju se pač ne čudimo, da se tako poteguje za šlepe. Saj znamo, da je dr. Tavčar romantik in kot tak seveda velik čestilec in oboževalec celo srednjeveških šlepov, ki so jih nosile vitezinje. Za dr. Tavčarjem je potegnilo tudi nekaj občinskih svetnikov. Držali so se sicer nekoliko sramežljivo, ampak galerija je takoj pogruntala, zakaj da so šli nekateri v ogenj za šlepe. Neki nemški galerijski obiskovalec je vzkliknil: »Pantofelhelde«, zakaj je to rekel, ne znamo, ker pač kaj takega ne moremo niti od daleč misliti, ko se gre za »konservativne« ljubljanske občinske svetnike.
lj Ljubljančanka na koncertn v Mariboru. Glasbeno društvo v Mariboru priredi na korist dijaški kuhinji koncert, ki se vrši v soboto, dne 7. maja 1910, v veliki dvorani »Narodnega doma« s popolnim orkestrom in s prijaznim sodelovanjem koncertne pevke g. Jeanete pl. Foedransperg iz Ljubljane. Orkester broji 40 oseb. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Za višje davkarje so imenovani
gg. Dominik Dereani, J. Fink in Maks Lilleg.
lj Ljubljanska občekorlstna zadruga za zgradbo stanovanj, ima v ponedeljek, dne 25. aprila ob pol osmi uri zvečer v restavraciji pri »Roži« redni občni zbor, na katerem se bode razun običajnega sporeda, razpravljalo tudi o načelih za oddajo stanovanj, o hišnem redu in o izpremembi pravil. — Obenem je dan občnega zbora tudi zadnji rok glede prijav na stanovanja. Stanovanja se oddajo za avgust termin in so neodpovedljiva, dokler se plačuje redno najemnino in izpolnjuje hišni red. Reflektantje, ki še niso člani zadruge, morejo pristopiti kot člani, ker se oddajajo stanovanja samo članom. — Na razpolago je 23 stanovanj s 3 in 4 sobami ter polnoštevilnimi pritiklinami. Večja stanovanja imajo posebno kopal-
nico, druga pa skupni Kopalnici in pa 'dve splošni kopalnici v podzemlju. Cene stanovanj so določene od 600 do 1200 K letno z vsemi stranskimi pristojbinami.
lj Umrli so: Adolf B1 a z n i k, 241. stari trgovski sotrudnik na Starem trgu št. 12, in postrešček Franc B a r, v Florijanski ulici št. 21 je pa umrla gdč. Ivanka Grabnar, stara 21 let.
lj Aretovan je bil včeraj zasebni uradnik Evgen A., ker je zagrešil nad dvema 71etnima deklicama hudodelstvo § 128. kaz. zak. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču.
lj Mica Kovačeva so je včeraj pojavila v neki gostilni v osebi neke slabo-glasne branjevke. Ko je bilo treba plačati zavžitek 2 K 60 h, je ženska segla v žep, v katerem pa ni imela niti vinarja denarja. Ker je bila pa še huda, so prišli ponjo z zelenim vozom. Žensko so oddali danes sodišču.
lj Mavrohi na trgu. Zadnji dni prinašajo na tukajšnji trg v precejšnji množini mavrohe, ki veljajo kot posebna slaščica prve pomladi. Mavrohi, po nekod tudi smrčki zvani, dosegajo lepe cene in se prav lahko spečajo v denar.
lj Premeteni goljuf. Dne 5. t. m. je policiji dobro znani 30-letni postopač Ferdinand Kučera ujel hlapca Vin-cencija Gabrovca iz Ptuja, ki se je ho-tei odpeljati v Ameriko. Kučera se je Gabrovcu predstavil za agenta in ga toliko pregovoril, da mu je ta izročil za vožnjo 300 K. Ko sta se potem skupaj odpeljala v Trst, je Kučera izvohal, da ima Gabrovc še 200 K v žepu. Tudi po teh mu je srce tako koprnelo, da jih je izvabil od svoje žrtve pod pretvezo, da jih bo deponiral pri poštnem uradu zaradi previdnosti, da bi mu ne bile ukradene. Kmalu nato je pa izginil. Ko je šel Gabrovec pozneje k izseljeval-nemu uradu, se je prepričal, da je padel goljufu v roke. Zadevo je takoj naznanil in danes Kučera že sedi v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča v Ljubljani.
lj Predavanja društva »Pravnik«. Jutri, v petek, ob 6. uri zvečer bo predavanje v justični palači (razpravna dvorana št. 123). Predaval bo g. dr. Metod Dolenc, c. kr. okrajni sodnik pri nadsodišču v Gradcu, o predmetu: »La-jik, kakor kazenski sodnik v Avstriji«. Povabljeni so p. n. društveniki in vsi, ki se za to stvar zanimajo.
lj Usiljlvemu barantaču — vrata!! Čuli smo zopet od več strani, da nadleguje občinstvo po Ljubljani neki slovensko govoreč agent, ki razpečava in ponuja lutrovsko sv. pismo, otrokom pa deli neke male knjižice. Marsikje je že bridko naletel ter uvidel, da je najbolje če pokaže pete. Opozarjamo na tega sitneža, da se kdo ne bo dal preslepiti. Z njegovim blagom v peč!
"»■■I ■	' i" '
Štajerske novice.
/ š Slov. katol. akad. tehnično društvo »Zarja« priredi v petek, 22. aprila, 2. red. občni zbor s sledečim sporedom: ti. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odborovo, 3. spopolni-itev odbora, L slučajnosti.
š Očeta je hotel umoriti. Iz Ptuja se poroča: 161etni kajžarjev sin Jurij iVeldin v Vratislavcih je v prepiru streljal na svojega očeta s samokresom in ga težko ranil na prsih in levi roki. Oče je padel na tla, nakar ga je malopridni sin še suval z nogo v glavo ter ga tudi na ta način poškodoval. Jurij Veldin je hotel pobegniti, a so ga še pravočasno dobili v roke in izročili okrajnemu sodišču.
/ š »Rezervni častnik« v Celju. Vaše poročilo o pravdi celjsko - okoliških učiteljev proti katehetoma je prineslo med tožitelji tudi »rezervnega častnika I. Valenčiča. Čudili smo se, zakaj ga tako imenujete. Šli smo gledat v vojaški šematizem, da izvemo, kak dostojanstvenik je vendar ta Valenčič. A tega imena tam nismo našli med poročniki, ne med nadporočniki, dalje do generala pa nismo iskali, ker smo vedeli, da je dozdaj general samo dr. Ku-kovec, zastopnik Valenčičev. Vendar se nismo zanesli na svoje oči, meneč, da se kaka taka veličina vendar lahko prezre v šematizmu. Te dni pa je hodil .učitelj Valenčič v neki vojaški suknji po Celju, ki pa nikakor ni suknja kakega častnika v rezervi. Vojaški rezervni častnik torej Valenčič ni, zakaj se pa potem sme tako imenovati in celo podpisovati? Edina možnost je ta, da ga je Narodna stranka imenovala za svojega rezervnega častnika in da je Valenčič toliko rezervni častnik, kakor dr. Kukovec general.
š Okužena mladina. Učenec I.razreda fiemške deške šole v Ptuju, Drofenik po imenu, je v družbi 141etnega Zupanca ukradel grobarju Sihrovsky-u na mestnem pokopališču iz zaprt epa stanovanja 107 K; potem sta se fanta peljala z vlakom v Ormož in tam nobel živela. Vendar sreča
jima ni bila mila. Ko sta se vrnila v Ptuj, ju Je prijela roka pravice.
š Nesreča na morju. Zadnji čas se Je mnogo govorilo in pisalo o nesreči, ki je doletela ptujskega župana Orniga in mestnega zdravnika dr. Mezlerja na obaiih sinje Adrije, češ, da sta se oba skoraj potopila v morju. Resnica pa je, da sta se gospoda samo predolgo mudila na suhem, ko je ladja že odhajala, le na iskreno in ponovno prošnjo gospe dr. Mezlerjeve je kapitan še ustavil ladjo in sprejel zaostala gosta.
š Prvo hudourje smo imeli v Ptuju letos preteklo nedeljo. Deževalo je celo popoldne in celo noč, proti večeru nekatere-krati zagromelo. Močni viharji silno škodujejo cvetočim drevesom.
VELIKA POVODENJ V SRBIJI.
Iz Belgrada poročajo: Poročila iz Kragujevca, Lepova in Kraljevca pravijo, da je bila včeraj v osrednjih pokrajinah Srbije, v takozvani Šumadiji, grozna povodenj. Nad Kragujevcem se je utrgal oblak ter je poplavil velik del mesta. Prebivalstvo je iz strahu zbežalo na hribe. Glasom dosedanjih vesti je utonilo v valovih reke Leptenica deset oseb. Železniški progi Lepovo-Kraguje-vac in Lepovo-Jagodina sta na mnogih mestih razdejani in je promet ustavljen. Kotlina Lepovo je popolnoma poplavljena. Škode je več milijonov dinarjev. Vlada je uvedla pomožno akcijo. Kralj Peter je podaril za žrtve katastrofe 4000 dinarjev. Progo Lepovo-Jagodina popravljajo, da bo možno vzdržati promet na progi Belgrad-Niš. Iz mnogih krajev zapadne Srbije prihajajo poročila o poplavah.
Telefonska in brzojavna poročila.
IZ PARLAMENTA.
Dunaj, 21. aprila. Danes so v drž. zboru pričeli z drugim čitanjem predloge o novem posojilu. Ako bo mogoče jutri za tretje čitanje dobiti vladi potrebno dvetretjinsko večino, Še ni gotovo, skoro gotovo se bo tretje čitanje vršilo v soboto v posebni seji. Seja načelnikov klubov je sklenila, da bo zadnja seja pred grškimi prazniki v petek eventuelno v soboto in da potem plenarnih sej ne bo do 6. maja, pač pa bodo v tem času imeli nekaj sej proračunski, finančni in socialno zavarovalni odsek. V proračunskem odseku so zahtevali Lahi naj predloga o laški pravni fakulteti pride takoj v razpravo in sicer se naj izloči iz proračunskega odseka ter izroči šolskemu odseku. Dr. Š u s t e r š i č se je po pravici uprl, češ, da se to ne sme zgoditi, ker bi bil za to potreben nov sklep zbornice.
ČEŠKA PROTESTNA ZBOROVANJA NA DUNAJU.
Praga, 21. aprila. Češki listi poročajo, da so se predvčerajšnjim vršili na Dunaju v 10., 11. in 15. okraju štirje veliki češki protestni shodi, na katerih se je poročalo o zanjih dogodkih na Nižje Avstrijskem, namreč o zaprtju češkega otroškega vrtca v Poštorni. Govorili so poslanci Tomašek, Drtina, Kalina, Velich, Hyrš, Johanis in Modra-cek. Končno so se na vseh štirih shodih sprejele v smislu izvajanj posameznih govronikov resolucije, v katerih se pro-testuje proti nepostavnemu zaprtju češkega otroškega vrtca v Poštorni. Zbo-rovalci so se mirno razšli.
ČEŠKO URADOVANJE V POŠTNI HRANILNICI.
Praga, 21. aprila. V češkem deželnem odboru je poročal včeraj grof Schonborn o akciji glede na upeljavo češkega uradovanja pri dunajski poštni hranilnici. Poštna hranilnica je na tozadevno vlogo odgovorila, da že itak po potrebi uporablja češčino v zunanjem službenem prometu. Grof Schonborn je izjavil, da ta odgovor ni na mestu ter si pridržuje pravico, vložiti tozadevne predloge, dokler ni zbrana vsa snov. Deželni odbor bi eventuelno tudi izstopil kot soudeleženec iz dunajske poštne hranilnice.
OBDAVČENJE VŽIGALNIH PRIPBAV.
Praga, 21. aprila. »Narodni Listy« poročajo iz Dunaja: Istočasno z monopolom na vžigalice, se bo tudi uvedel davek na vžigalne aparate. Od vsakega aparata se bo moralo plačati 2 K enkrat za vselej.
JUGOSLOVANSKI KONGRES VSEUČILISKIH DIJAKOV.
Belgrad, 21. aprila. Vsled iniciative tukajšnjih vseučiliščnikov se bo vršil v sredi junija v Belgradu kongres jugoslovanskih vseučiliščnikov. Udeležili se ga bodo vseučiliščniki iz Srbije Bolgarije, Hrvaške, Dalmacijo, Bosne, Hercegovine, Črne Gore in Kranjske.
MARC TWAIN UMIRA.
Now York. 21. nprilo, Marc Twain umira.
^ MEDNARODNI ŽEPNI TAT ARETOVAN.
Praga, 21. aprila. Vsled posredovanja dunajske policije so aretovali tukaj včeraj v Lvov pristojnega 50 let starega O. Diamanta, ki je razupit mednarodni žepni tat. Izročili so ga dunajskemu kazenskemu sodišču. Diamant je nazadnje presedel v Draždanili zaradi žepne tatvine 20 let v ječi, a je sedaj na Dunaju zopet začel izvrševati svojo staro obrt.
»ČRNA ROKA« V HAMBURGU.
Hamburg, 21. aprila. Mnogo uglednih trgovcev je dobilo v zadnjem času s strojem pisana grozilna pisma, v katerih se jih pozivlje naj pošljejo na gotovo mesto svote v zneskih 100.000, 200 tisoč, pol milijona in milijon mai-k, če ne jim je smrt gotova. Pisma so podpisana s »črno roko«. Policija poizveduje, kdo je oddal pisma na pošto.
SRBIJA HOČE KUPITI NOVI PAZAR?
Belgrad, 21. aprila. »Zvono« beleži govorico, da se srbska vlada pogaja s Turčijo glede nakupa sandžaka Novi pazar za 200 milijonov.
TAJNIK DVORNEGA GLEDALIŠČA POBEGNIL.
StutSgart, 21. aprila. Predvčerajšnjem so odkrili tu velika poneverje-nja, ki jih je zakrivil višji tajnik dvornega gledališča, Vohiniger. Vohninger Po okusu spominjajo nekoliko na slo-večo gomoljico tuber ribarium), ki slovi zlasti vsled svojih pretiranih cen. Mav-rohov je letos precej in ljudje jih pridno prinašajo na trg, seveda ne v takih množinah, kakor običajno jedilne gobe. Smrčke jedo radi tudi na kmetih. Rasto najrajši na prisojnih gozdnih grivah, potih in pašnikih. Zadnjo nedeljo so jih tudi izletniki precej nabrali.
Za zipetna hitro pridobitev polnih aoH po prestani mrzlici
in drugih slabilnih boleznih napravi SCOTT-ova emulzija izkušeno najboljše učinke.
SCOTT-OVfl EMULZIJA
prijetno diši, je lahko prebavna in jo radi vživajo celo tisti, ki vseh drugih izdelkov ne morejo prenašati. Zatorej je tudi
ScoH-ova emulzija
na široko najbolj učinkujoča. Kar se tiče čistosti njenih sestavin in zanesljivosti v učinku, je Scott-ova emulzija popolnoma vzorna znTmkn1' sPlošno priznana za neprekosno ° " m vzor-emulzijo.	2615
Tudi poleti se jemlje z najboljim uspehom.
znamko - ti-blčem • garancijskim znakom
SCOTT-ovcga	...
ravnanja! [|j||j| |ZV|r|1|	\ |( JJ ^
Dobi se v vseh lekarnah.
Dobro izurjenega
1153 2-1
sprejme takoj v trajno delo Ivan Pengov kipar in izdelovatelj altarjev, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 20.
TRZ^T: OETTEtf
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. aprila.
Pšenica za april 1910.....13 26
Pšenica za okt. 1910.....10 67
Rž za april 1910 . . . : . . .	8'23
Oves za april 1910......7 03
Koruza za maj 1910......5 81
Efektiv: mlačno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm.
20
211
Cas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Ntbo	|fg >32 &»
9, zveč.	735 5	12 4	sl. szah.	jasno	00
7. zjutr, 2. pop,	737-0 733 9	8-0 16 5	brezvetr. p. m. jjzah.	* del. obl.	
Srednja včerajšnja teinp. 14 41. norm. 10 5°.
dobrih delavcev, potrebuje za večje delo Fran ilvšič, zid. mojster, Snefeerje, p. D. M. Polje.
1157 2-1
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v toni, da j8 ,Undorwood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejšl in naj-praktičnejši,
Mj silili pridni. Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja.
O <9
2 = c- °
in,
in
m
05 o a ■
u I
* sl
o
«> OO. 0»
s. <
«9 tfl 19
Ivan Perko
Ljubljana. Turjaški trs 4, II.
Tempel S
vreleo. Oletetlčna namizna ,ai3a z obilno ogljikovo Islino. Pospešuje prebavo In Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medlolna-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem Z-lodčnemkatarn, zaprtju, Brlghtovih ledlcah, vranlčnik oteklinah, jetrni trdlnl, zlatici, enovoizmens-kih boleznih, katarlh dihalnih organov.
Donati
Zdravilen vreleo največje vsebine svoje vrat«, fclasii uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obstipaclji, J.olčnlh kamenih, toiSSici trganju, sladkovni bolezni.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o prebritki izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, ozir. brata, vnuka in svaka, gospoda
Adolfa Blaznik-a
ki je sinoči ob 3U 10. uro, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v dobi 25 let vdan v voljo božjo mirno izdihnil' svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, v petek dne 22. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušile maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba in raznih drugih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 21. aprila 1910.
Lovro Blaznik, oc?. — Hlojzija Blaznik, mali. — Alojzij Leo Blaznik, župnik v Ameriki; Staako Blazsuk, brata. — Pavla, oniožena HJglar, Erna Blaznik, učiteljica, Ela in Minka Blaznik, sestre. — Alojzija Jftehle, stara mati. —
Ivan Biglar, uCitelj, svak.	1165
s
Albanci porazili Turke.
Bitka pri Ferizovlču.
Turki so postali o albanski vstaji zelo tihi. Brzojav imajo sami v rokah, zato širša javnost ne zna, kaj se godi v Albaniji. A v Albaniji mora meščanska vojska biti zelo huda in se Albanci hrabro bijejo za svoje po Abdul Hami-du jim podeljene predpravice. To kaže tudi iz Albanije čez Carigrad došlo poročilo o bitki pri Ferizoviču. Turke je napadlo 12.000 Albancev. Bili sta dve turški četi. Albanci so Turke oblegali 24 ur. Turki so brzojavili po pomoč v Skoplje, odkoder so jim poslali dve četi na pomoč, a tudi te so Albanci napadli. Carigrajsko poročilo javlja, da so Albanci vjeli enega častnika in več vojakov. Turki so se morali umakniti. Odposlali so nato na Albance več turških bataljonov, ki so bombardirali nekaj albanskih vasi. Prebivalci so zbežali v gore. Turki so nato rešili obkoljene turške čete. General Šefket Turgut je prepovedal vsako prodiranje turških čet, dokler ne bo popolnoma pripravljena napadalna koncentracija.
Albanci se umikajo.
Iz Soluna se poroča, da se Albanci umikajo turškim četam, ki prodirajo iz Djakova proti njim, ker nočejo, da bi jih Turki zajeli, kar kaže, da imajo Albanci dobre, izurjei.e poveljnike. Albanci se umikajo v gore, v tiste nepri-stopne skaline, kamor jim bodo Turki sledili le z največjo težavo. Turki še vedno ojačujejo svoje čete in ošabno naznanjajo svetu, da ne odnehajo, dokler se Albanci ne udajo.
Srbija kupi Sandžak.
»Zvono« poroča, da se pogaja srbska vlada zaradi nakupa novopazar-skega sandžaka s turško vlado za 200 milijonov dinarjev.
šmarnice za leto 1910. Podrobnosti glede letošnjih šmarnic so označene v današnjem oglasu »Katoliške Buk-varne«. Ponekod se bodo brale lani izdane šmarnice o potovanju v sveto deželo, ki se dobe v»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
službo išče
boljše izobražen, močan in krepak mladenič, vešč štirih jezikov. Vstop takoj
Blagohotna poročila se prosijo na upravništvo »Slovenca« pod: Sluga 53. 1150 3 l
Poštena, samostojna
ki je obenem dobra gospodinja,
se išče za takoj v večjo privatno hišo v mesto na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. Prednost imajo osebe od 30 let naprej. Naslov pri upravništvu tega lista. mo i
za moške obleke 1
v največji izbiri priporoča 1 po ugodni ceni	1
R. Miklauc 1
Ljubljana, Stritarjeva (Spitt) ulica 5. 1
Obstoj tvrdke čez 40 leti I
ce sprejme takoj
pri Ant. Petek,
1149 2 1 slikarski mojster. Sv. ?«tra nasip 37.
InlHm želodčne Kapljice
s podobo
liste Matere
kot varstveno znamko, zato zvanc Marijaeeljske žetodCane kapljice, so najboljše, skozi 30 let preizkušeno
(sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkoCam v želodcu, tvoritvi
želodčne kisline itd. Dobi sc v lekarnah za ceno K —'80 \ in K l'«0. Razpošilja na deželo lezi karnar C. Bradg Dunaj I., Fleisdi-p 12-1 markt štev. 2/162. 3118 J 6 steklenic za K 5.—, 3 dvojne 0 n . | steklenice za K 4*50 franko. Pa-€tftt€UifJ\ zite na varstveno znamko s po-
-' dobo Marijaeeljske Matere Božje,
rudeč ovitek in podpis
695 1
PriporoCa se
Sofrom in Sotrcam cfilefie
Solidna postrežba! Nizke cene!
H. Lukič
LJubljana, Pred Škofijo 19
po vsaRi ceni
Medm najnovejša konfekcija za dame in deklice
Brezbarono, rumeno In rnjauo za paritete alf poiskane tla priporoča o Sbatljah po en, pol In četrt kg ali prosto
= HDOLF MHIPTMHIIII =
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža. laka In stek. klela
1413 in
Enonadstropna hiša
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobno vili, se proda iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani, 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju Balija 1131 na Glincah, preje Traun. 3 -1
STHMOMfltlJE
v pritličju s 3 sobami in pritiklinami išče za avgustov termin stranka brez otrok kje v bližini Marije Terezije ceste. Ponudbe pod številko „1910 brez otrok" glavna pošta, 1097	Ljubljana.	3-1
Št. 344
m
■J-M,
V državnih gozdih Ilovca in Rateče-Belapeč (Gorenjsko) se proda:
okolu 5500 fm3 mehkega lesa za žago in okoln 2500 fm3 lesa za celulozo 19 hladili* na mesta pasehanja.
Ponudbe naj se vlože najkasneje do 12. maja 1910 do 12. ure opoldne pri c. kr. gozdnem in doraenskem oskrbništvu v Radovljici, kjer so tudi na vpogled kupni pogoji.
C. kr. gozdno in domensko oskrbništvo
v Radovljici, dne 20. aprila 1910.
1162
ino jnvn
V zapuščino pokojnega gospoda Vikforja Recher-ja iz Ljubljane spadajočega posestva pod ulož. štev. 32. deželne deske za Kranjsko, obstoječega iz hiše štev. 2 na Turjaškem trgu v Ljubljani, dovoljena s sklepom c. kr. sodišča v Ljubljani, odd. III., z dne 24. aprila
1910, opr. štev. A 3/9/34 se bode vršila
dne 23. aprila 1910, dopoldne ob 11. uri
v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Vzklicna cena za to posestvo znaša 73150 K. — Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij lOVo vzklicne cene, tedaj znesek 7315 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v uložnih knjižicah kake hranilnice ali posojilnice.
Dražbeni pogoji se smejo upogledati v pisarni c. kr. notarja, kot sodnega komisarja
V Ljubljani, dne 18. aprila 1910.
1133
Hlebsander Huciouernih, 1. r.
c. kr. notar kot sodni komisar.

K Velikansko izber <
priporoča tvrdka
. Kune, Ljubljana, Dvorni trf ii 3
Najnižje stalne cen2" zr.
Več natakaric
se sprejme takoj H6c
v hotelu ..Tivoli"
ki imajo veselje do kuhanja, imajo najlepšo priliko izuriti se brezplačno v kuharstvu. Pouk se vrši pod nadzorstvom kuharskega nadzornika, ki je nadzoroval v gostilniški šoli na Bledu.	1161
Priglasi se v hotelu „TivoIi" v Ljubljani.
Lepi, veliki iti ugodno ležeči
i prostori ? Liliji
z oddajo električne luči in moči
sposobni za vsakovrstno obrt, se oddajo 8ST v najem. Pojasnila daje Jlnton Priborschitz, oskrbnik Pongračevih posestev, Ljubljana, Franc Jožefova cesta 7/III. "™
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev? liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Po 9 K
nagača
divje peteline
in vse druge živali
po najnlZJS ceni
» -JH>»JH»H,
Na željo odnaša in prinaša sam domov; za-1066 dostuje naročilo z dopisnico. 2—1
Podjetnik
za cestne zgradbe, izkopavanje zemlje in napravo betonskih temeljev s potrebnimi delavnimi močmi in vsem orodjem se priporoča za cenjena naročila.
Marko Pavič
Selo 26, pošta Moste pri Ljubljani.
Pozor!
Pozor!
Trgovci!
V moji 30 letni praksi se mi je posre-' čilo iznajti izborno sestavino za pripravo creme za čevlje rumene in črne barve. Sestavljena je enostavno in ceno in povzroči v nekaterih sekundah izboren lesk. Recept in cel način priprave želim prodati dobremu trgovcu, ki si z malim kapitalom lahko zagotovi eksport z izbornim uspehom. Za skripcijo in delo se jamči. — Naslov pri upravi »Slovenca".	1159 3-1
Po ugodni ceni se proda iz proste roke
lepa in v jako dobrem stanu z gostilno, toMarno, prodajalno z mešanim blagom in žganimi pijačami.
leži ob državni Gesti in je dobro obiskovana. Le 10 minut oddaljena od žel. postaje na Tolminskem. Natančna pojasila da
K. Škodnih 144o
Gorica, Wla della Blanca St. 362.
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, Vaure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji, vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortinientov sadja, vinograda, gozda in 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za knko veCjc obrtno podjetje. Dopise sprejme i/, prijaznosti upravniStvo .Slovenca" pod I. K.	1031
#
Za cerkvene pevske zbore.
V ma'niku:
Ani Foerster: 6 Marijin h pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri K 1-80 v, pos. glasovom 40 v.
St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v]
Janez Laharnar: «šmarnlčne pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K 30 v.
P. Hug. Sattner: »Marijine pesmi* za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v.
Ant. Foerster: Lavretanske lltanlje matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Marin« za sedmeroglasni mešani ali četveroglasni moški zbor; cena partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kimovec: cAve Marta ln češčena Marija* za tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 5 izvodov 2 K.
Josip Sicherl: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 35 v.
Ig. Hladnik: 23 ccrkvenlh napevov za moški zbor. Poleg drugih kakor masnih, obhajilnih in 2 Tantum ergo, se nahaja tudi 10 Marijinih napevov; cena 1 K 60 v.
—	cčeščena kraljica* za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesmi* za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave» 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmovanja ali kanonične vizitaclje.
Fr. Kimovec: sEcce sacerdos magnnss za moški zbor, cena 40 v.
Al. MihelčiC: «Ecce sacerdos magnos* za moški zbor, cena 40 v.
Ant. Foerster: «Ecce sacerdos magnus* za mešan zbor in orgle, cena 60 v.
Ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnns* za mešan zbor in orgle, cena 1 K.
Jos. Lavtižar: «3 Ecce sacerdos magnns* za en ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv. Rešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantum ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin., posam. glasovom 10 v.
Ant. PogaCnik: «• Tantum ergo* za mešan fn moški zbor, cena partituri 00 vin.
Fr. Kimovec: »Tantum ergo* za mešan zbor in orgle, cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange llngua et 4 Himni ad pro-cessionem ln lesto Ss. Corporis Christl* za mešan zbor, cena 1 K.
Vincenz Galler: 12 Pange lingua (Tantum ergo) za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: 14 evharlstlčnih napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v.
Fr. Kimovec: «Rihar renatus*. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evharističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacris solemnis, Lauda Sion, Adoro Te, O quam suavis est, Caro mea, Da pacem Domine in Čredo in Te —; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 v.
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 sacrum convivlum* 36 obhajilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., glasovom 40 vin.
P. Hug. Sattner: «Cerkvene pesmi v čast sv. Rešenja telesa*, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant. Foerster: «Lltanije presv. Srca Jezusovega*
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 sacrum convivlum* 36 obhajilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Ofertorij za razne praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: 6 ofertorijev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchiridlon» 31 ofertorijev in 19 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Salve Reglna aH razlaganje molitve Češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Jožet Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza K 2 —. šmarnlce. Jožef Kerčon. Marija podoba pravice.
Okusno vezana, rdeča obreza K 2 —. Devica verna. L Godec, šmarnice. Okusno
zano, rdeča obreza K 1-40.
ve-
Smarnice.
Ker to leto ne izdamo novih šmarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago. Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeča obreza 2 K, zlata obreza K 2-40.
Smarnice. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza K 2 —, zlata obreza K 2-40.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik. F. S. Segula. Vezano rdeča obreza K 2 —, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnik itd.
Maria, unsere wunderbare Mutter. Maipredigten von P. Christian Stecher S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 3-60.
Entvvttrfe zu Marienpredlgten. Erster Zyklus fur den Maimonat von P. Hugo Hurter S. J. 80 v.
Marien-Predlgten von P. Georg Patiss S. J. —. P. Eduard Fischer S. J. K 4-80.
Maria, der Chrlsten Hori. Predigten uber die Hochgebenedeite Mutter des Herrn. Von G, Diessel. 2 zvezka K 9 60.
Marien-Predlgten von Phillipp Hammer K 3 24
Der Mal-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria gewidmet, Von P. Franz Hattler S. J., vezano K 2 64.
Die wahre Andacht zur seligsten Jnngfran Maria von L. M. Grignon von Montfort K 3-12.
Die unbefleckte EmpfMngnis. Lesungen und Ge-bete fiir eine Novene oder Monatsandacht zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria von J. Hattenschwiller S. J., vezano K 3 —.
Die Schule Mariens. Kleine Lesungen fur Maria-nisehe Kongregationen. P. Heinrich Opitz, vezano K 2-50.
Ansprachen in der Marianlschen Kongregatlon der Jungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4-80.
Handbuch liir die Leiter der Marianlschen Kongregationen und Sodalitaten. Von J. Dahlmann K 3 —.
tfber die Lelden Maria der Konigin der Mar-tyrer. Dreiflig Predigten von P. G. Patiss K 6-48.
Heillge Vorbilder fiir christliche Jungfrauen in der Welt. Von P. G. Patiss, K 3-60.
Erlebtes und Erlauchtes. Skizzen von P. Heinrich Opitz S. J. K 1-50.
Fiihrt die Kinder zu Maria! Ein Hauptmittel zur Erleichterung und Sicherung der christ-lichen Kindererziehung fiir Eltern, Seelsorger und Lehrpersonen von M. Miihlbauer K 3 60.
Za darila primerni molitvenik!,
Bogu kar ]e božjega. Fran Seraf. Finžgar, Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata ob-reza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, naj. finejša teletnina K 3—, raznovrstne najmoder-nejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 4-60.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu ena-kega. Posebno priročna je lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost Anton Mrkun. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-40, zlata ob-reza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost se kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vsebuje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko ceno.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih
knjigah. Dr. Gregorij Pečjak. Okusno vezan, rdeča obreza K —-80, zlata obreza K 1-20. lino vatirane platnice K 2 80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mla. dino in vsled svoje dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. Molitvenik. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 160, fino vatirane platnice K 310.
Molitvenik, namenjen za srednješolsko dl-Jaštvo.
Pot k Boga. Molitvenik za odrasle. Okusno
vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K1-60, fino vatirane platnice K 310, najfinejša teletnina K 5-—.
Ta molitvenik je prirejen za odrasle, da bodo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse slovenske molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvenik, obsega pa sploh vse molitve, pesmi itd., po. trebne za kristjana.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mla» dino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča ob-reza K 1-—, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vse«
bino in obsega na 350 straneh krasne, zlate nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vaje in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstne verske vaje za vse prilike in potrebe. Le veliko število, v katerem se je svoj čas ta molitvenik tiskal in prodajal, je omogočilo izredno nizko ceno, ki je pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
Vse te knjige se dobe tudi v »Knjigarni Ilirija" prej Karel Florian v Kranlu.
Sprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom	1128 3-1
učenko
zdravo, 14 do 16 let staro deklico poštenih starišev, katera je dobro dovršila vsaj štiri-razredno šolo. — Josip Hudman, trgovec in posestnik v Krškivasi pri Krškem, Dolenjsko.
flOO do 120
!ss!5 hrastov
se proda. Kje, pove upravništvo. — 1112 6 i
Lena birmanska darila!
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
1080
Največja in ® najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. — Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem *
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.

Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. žKI Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1

se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specifaliteta: Črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisa izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
1077
Prihranite ™k
4*80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino a kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le Škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
cftsdfia prilifia za nafiup!
K 44.
40 stane
za gospode:
/ kompletna obleka 1 modni površnik 1 posamezne hlače 1 modni telovnik 1 klobuk ali slamnik
za dame:
/ kostum
raglan ali prašni plašč krilo iz blaga ali za prati
bluza ali jupon
velika modna čepica
Angleško skladišče oblek 0. BERHJITOVIC
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Izdajatelj: Pr, Ignacij Zitnllu
/Bate nitii|i; frrfii, firh, jj« HI^
n^bclj. Aosm. tobo^r
SpftaL-Sbttar. ot V

ž. lekarna pri .Udarili Pomagal'
M. LE1ISTEK
LSnbllana, Reslfeoa cesta fl
zraven cesarja Franc Jožefa jab. mosta
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. Mala
. veCja 2 K.
Tanno-cliinin tinktura za to, fJSK
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Stoita Melusine nstna in zobna voda K£
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih Časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat
Dorševo med. ribje olje
steklenica I K, večj?
(Tiski »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednika Ivan Šteta