V Ljubljani, dne 20. decembra 1930.
Cena posamezni številki 1*50 Din
XII. leto.
»NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20"—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvot Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Dr. Fr. O—n.:
v ts v o v •
V božični poeziji.
Že tedne pripravljanje in valova* nje, ki zajema staro in mlado, bogati* ne in reveže! Seveda, v opredju priča* kovanja, praznovanja in uživanja so pa otroci in šolska mladina. Od lju* bega Miklavža — enako smo delali mi kot otroci in dijaki — pa do Sv. treh kraljev žive v samih upih na darove, v počitnicah in praznikih. Je to naj* silnejša in najslajša romantika, !ki se spleta ob nepokvarjeni, neizkušeni mladinski duši, ob verski božični mi* stiki in — skrbljivosti staršev, ki'pri* livajo tej romantiki — materij elnega olja. Končno smo deležni te romantike tudi mi odrastli, saj se moramo vese* liti z veselimi in slednjič — kdo hi bil vedno prozaičen!
Čustvenost, idealna miselnost, od* mikanje od materijelnega sveta, škrat* ka romantičnost nam je v tej pozem* ski bednosti potrebna kakor vsakdanji kruh. Brez nje ne bi vzdržali v živ* 1 jenskem boju in tekmovanju v stote* rib križih in težavah. Seveda so pa različni ljudje na svetu. Eni najdejo za vsako nezgodo, za vsak udarec uso* de — ako ni prehud — filozofičen iz* govor: eh! naj bo! iničevo! Drugi ro* bantijo in se jeze za ysakoi malenkost, Imajo pa zemljani to skupnost, da se jim ob čitanju lepe knjige, job izred* nem družinskem, verskem, državnem dogodku ali prazniku sprosti duh ma* terijelnih spon in vzhiti v višavje du-hovnosti in plemenite nežnosti. Ta
Dr. Fr. Zbašnik;
sproščenost, to odmaknjenje pa je večje ali manjše, kakor je komu priro* jeno, privzgojeno, dano po prilikah in neprilikah.
Za tako dušno stanje človekovo je treba tedaj vzroka in povoda, no* tranjega, zunanjega motiva. Tak motiv nam nudi eden naj večjih verskih praz* nikov —.Božič.
Kdo si ga ne predstavlja: plan in breg v svetlikajoči beli odeji, jasna, svitla noč, čarobno razsvetljeni božji hrami, polnočno zvonjenje! Človek se kar zamakne in strmi pred se in se za* strmi nad samim seboj . .. Naravno, slika pa ne bi bila Ipopolna, ako ne bi bil pod jaslicami belo pregrnjen po* prtnjak, ako ne bi bilo sobne topline in drugih božičnih idobrin, saj smo iz duha in anesa. Toda slednje bodi ka* kor mimogrede, le ohranjujoči doda* tek. Naj ga naklonijo dobri, imoviti ljudje i vsem revežem, da bo tudi tem toplo v stanu, toplo v srcu.
Veličastvenost, mir in spokojnost, ki objema v božični noči zemljo in ve* soljstvo, naj prošine i naše v življen* ski borbi mučene duše! Naj zasanja človeški rod vsaj en večer, en dan preko težav in skrbi v jasne nadzem* sfce poljane, brez morečega vsakdanje* ga obeležja! Zato
Zvonovi božični, le bajno zvonite, nam dušo tešite, nam srce pojite!
„Slovenci med prvimi za edinstvo države,“
Prav je, da je »Naš Glas« v zad* njič objavljenem članku »Pomembne izjave članov kraljevske vlade« gore* nje besede debelo natisnil. Mislim pa, da ni neskromno in neumestno, ako glasilo uradništva poudari tudi, da je bilo pri nas prav uradništvo prvo, ki je pokazalo zmisel za tako ureditev države, kakršno intendira prosvetlje* ni in pomembni zgodovinski akt z dne 6. januarja 1929. leta. Dokaz temu čla* nek »Kaj hočemo«, ki ga je prinesel »Naš Glas« v svoji številki z dne 25. marca 1920., torej v času. ko je bilo pri nas kot drugod po naši državi za kaj takega še ubogo malo razpolože* nja. Članek je še danes tako zanimiv, da ga je vredno ponatisniti. Glasi se:
»Kaj hočemo? ... Hočemo veliko, močno, imponujočo Jugoslavijo! Ho* čemo državo, ki bo mogla ščititi svoje državljane, ki bi znala skrbeti za njih dobrobit! Hočemo državo, ki bo vzbu* jala spoštovanje pri naših prijateljih, vzbujala rešpekt pri naših sovražni* kih! Državo hočemo, zgrajeno na trd* nih moralnih temeljih, državo, v ka* teri naj ne bo mesta laži, hinavščini, zahrbtnosti!
Skoro prehitro je bilo prišlo. Ta* ko nepričakovano nas je doletela ve* lika sreča, da smo se je dotaknili z nečistimi rokami. Da, za to, kar nam je v onih odločilnih dneh naklonila uso* da, bi se bili morali pripravljati! De* lati bi bili morali pokoro. Skesati bi se bili morali svojih grehov. Prerojeni, kot popolnoma novi ljudje bi bili mo* rali nastopiti novo dobo: oprani vseh madežev, utrjeni v dobrem, sposobni za boljše, lepše, poštenejše življenje kot smo ga živeli v prošlih časih.
Oj, bili so to žalostni časi! Kako je krvavelo srce, kako je klicalo, pro* silo -— zaman, zaman! Stranke! Moj Bog, stranke, stranke, same stranke! Ali je res, da mora vsakdo pripadati kaki stranki? Če pa poštena duša vi* di, da tako ne gre, da tako ne sme iti.
j kako bi mogel vztrajati v tej ali oni stranki, kako bi mogel stranki na lju* bo postati iz poštenjaka nepoštenjak, iz ljubitelja svojega naroda njegov škodljivec!
Kaj znajo stranke, smo dovolj dolgo opazovali s trpkim čuvstvom. Vsi poznamo tisto pesem, katere edi* ni refrain je bil: »Ta je naš! — Ta ni naš!«
Če je naš, je vse dobro na njem, pa naj ima še tako slabe lastnosti! Če ni naš, treba mu škodovati, pa naj ima še tako pošteno srce! Kdor je naš, zna vse, če se tudi morda ni ničesar učil, kdor ni naš, ne zna nič, pa naj je pre* bil še toliko izkušenj ... pa naj se je v življenju še toliko trudil in boril. . . pa naj se je v službi še tako izkazal... Ali je naš ali ni naš — samo za to je šlo! Kake koristi naj ima od tega do* movina, za to se ni brigal nihče!
Stranke! Toda kaj je prav za prav to, kar se imenuje stranka? Poglejmo stvari nekoliko na dno! Ozrimo se malce nazaj, prikličimo si v spomin, kako so se le premnogokrat stranke osnovale.
Kdor je hotel kaj postati, komur se je zahotelo po časti, po slavi, morda tudi še po čem drugem, pa si je usta* no vil stranko! In to ni bilo tako tež* ko! Vaba se je kmalu dobila. Nekaj lepih obljub, nekaj blestečih fraz, pa smo bili za eno stranko bogatejši!
Kaka ironija, ako trdi kdo, da je šlo tu za načela! Nočem trditi, da ni nikogar med nami, ki bi ne mogel reči tega o sebi. Toda v obče ...
Za načela! Če bi bilo šlo zgolj za načela, bi se ne bile nikdar tako razpa* sle strasti in nikdar bi se ne bilo raz* paslo osebno sovraštvo v toliki meri, kot se je bilo pri nas!
Toda stranke morajo biti! V zdru* ženju je moč! Da, v združenju je moč, toda iz tega ne sledi še, da bi morale biti .stranke v današnjem pomenu be* sede. Gotovo: posameznik ne velja
nič, samo strnjene falange smejo ra* čunati na uspeh. Ali zaradi tega še ni treba političnih strank! Ne rečem: sta* novske in gospodarske organizacije — pa tudi teh bi ne bilo treba, če bi bilo malo več poštenosti na svetu. Naj* slabše izmed slabega pa je seveda, če se istovetijo stanovske in gospodar* ske organizacije s političnimi stran* kami. Gorje, če izkorišča kaka stran* ka svojo politično moč, kakor se je že premnogokrat zgodilo, v to. da sebi polni žepe in gospodarsko uničuje druge. Ne, političnih strank ni treba! Iz političnih strank .izvira vse gorje. Politične stranke so v prvi vrsti krive, da ne pride v državi do reda, da ne pride do notranjega miru. Politične stranke so vzrok, da se čuti vedno manjši ali večji del državljanov zapo* stavljenega, zatiranega. Gotovo, vsem ne bo nikoli prav. V življenju je že tako, da si želi istočasno eden solnca, drugi dežja. Toda če ne sije solnce, ali če ne gre,dež, to še ni krivica. Kri* vica pa je. če se odločuje vsaka reč s strankarskega stališča in če mi velja politični nasprotnik za večjega zločinca od ubijalca ali roparja...
Dokler bodo stranke, bodo spori in prepiri! Kaj pomaga, če stopi danes stranka k stranki in veli: !Pa bodimo prijatelji! Kako ganljivo je to bilo ob prevratu! Tedaj so si ležale stranke v objemu. Kako lepo je bilo, ko smo se topili v sami ljubezni! Lepo za — na* ivneže! Kdor je ohranil malo hladnega razuma, je lahko vedel, da ne bo dr* žalo. Sicer pa bi bilo moralo že tisto barantanje za poverjeništva iztrezniti največje entuziaste! Prav v tem, kako so se pulile stranke baš za ona pover* jeništva, ki so nudila največ šans za razširjenje politične moči, se je raz* odevalo dovolj jasno, da je tista lju* bežen samo navidezna in da si bodo stranke prej ali slej zopet v laseh. O da, tistikrat bi se bilo dalo morda na* praviti kaj! Tistikrat bi bil moral za* klicati kdo: »Proč s strankami! Mi vsi smo ena sama velika stranka, stranka domoljubov, stranka poštenja!« — Pa ni bilo nikogar, ki bi mu bila prišla srečna prišel — pač, misel je bila tu, toda nikogar ni bilo, ki bi bil imel po* guma .dovolj, da bi bil zaklical: »Proč s hinavstvom!«
Posledice pa se kažejo vsepovsod!
In zdaj smo srečno zopet tam, kjer smo bili. Kakor vrtoglava ovca,smo, ki se suče vedno okoli ene točke. Kvo* rum, kvorum, kvorum — svet se nam pa smeje!
Ne, ni res, da stranke morajo biti! Kadar gre za kaj dobrega, obče ko* ristnega, se združijo lahko vsi dobri ter pripomorejo tistemu dobremu do zmage. In kaj je dobro, kaj je korist* no, zasluti kmalu tudi najpreprostejši človek. Kako že pravi Goethe? »Der Mensch in seinem dunklen Drange, ist sich des rechten Zieles wohl be* wusst!« ,Dozdaj smo videli samo, kako je stranka ovirala stranko pri izvrše* vanju najvažnejših državnih poslov, videli samo, kako je dvigala vsaka stranka svoje koristi nad državne in* terese. In temu mora biti enkrat ko* nec!
Hočemo veliko, močno, imponu* jočo Jugoslavijo! Hočemo državo, ki bi bila v stanu, ščititi svoje državlja* ne, ki bi znala skrbeti za njih dobro* bit! Hočemo državo, ki bi vzbujala spoštovanje pri naših prijateljih, vzbu* jala rešpekt pri naših sovražnikih! Državo hočemo, zgrajeno na trdnih moralnih temeljih, državo, v kateri naj ne bo mesta laži, hinavščini, za* hrbtnosti! Lepa, v vsakem pogledu vzorna bodi naša domovina!
To je naš cilj, ki ga' moramo do* seči! Če ga ne moremo doseči s stran* kami, ga dosežemo brez stranke in preko strank! Torej stranke: Pamet!«
Tako je pisal »Naš Glas« pred dobrimi 10. leti!
Res je, tudi »Slovenski Narod« je prinesel v tistih časih več člankov, ki so se zavzemali za izpremembo raz* mer ter pledirali bolj ali manj direkt* no za enotno Jugoslavijo. Taki članki šobili: »Miha, Gašper, Boltežar« z dne 24. aprila 1921. — pereča satira na separatistična stremljenja! — dalje »Resna beseda« z dne 10. maja 1921.; »Nekdaj in sedaj« z dne ,29. aprila 1923.; »Politična razmotrivanja« z dne 10. maja 1925. in še nekateri drugi. Toda pribiti treba, da je tudi vse te članke pisal slovenski uradnik!
Ali ob vsem tem še (kdo dvomi, da je najgorečnejši in najodkritosrč* nejši propagator idej, ki jih vsebuje manifest z dne 6. januarja 1929., baš uradnik?
Nastopni nagovor našega novega bana.
Dne 9. decembra (1930. je novo imenovani ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič prevzel banske posle in nagovoril zbrane načelnike oddel* kov in odsekov banske uprave tako*le: Pri prevzemanju banskih poslov Vas iskreno pozdravljam kot svoje najožje sodelavce in si,želim pri tem z Vami tesnega sodelovanja, ki naj sloni na medsebojnem zaupanju.
Železna disciplina in brezkompro* misna objektivnost ;se pri dobri in pošteni upravi razumeta sami po sebi. Državni uradnik, kateremu pri njego* vem poslovanju ne služi kot podlaga izključno ,1c poštenje, zakon in držav* ni ter splošni interes, in ki se da za* vesti od interesov posameznikov ali skupin, zlorablja svojo moč in ,zaupa* nje, ki mu je poverjeno.
Na vsak način hočem — svest si svoje velike odgovornosti pred kra* Ijem, domovino in bodočnostjo — biti zvest čuvar nad, poslovanjem banskih uradov in institucij.
Toda jaz pričakujem od Vas, go* spodje, še več,jše mnogo več: da nam* reč v svoje delo vnesete vso svojo du* šo in vse svoje srce, vso svojo ljube* zen in vdanost do kralja in domovine ter do naroda, zlasti do našega male*
ga človeka. Vedno moramo imeti pred očmi in gojiti vse panoge narodovega življenja, naj se javljajo v katerikoli obliki; toda zavedati se moramo, da sta glavna stebra naše domovine kmet in zemlja. Zato moramo posebno bri* go posvetiti našemu kmetu in delavcu, kot glavnim poduktivnim silam narod* nega gospodarstva.
Kar se tiče smernic našega dela, nam ,jih je jasno začrtal naš ljubljeni veliki kralj Aleksander v svojem hi* storičnem manifestu od 6. januarja in v osnovnem zakonu o novi uredbi kra* Ijevine Jugoslavije od 3. oktobra lan* skega leta, s katerim je bila ustanov* Ijena tudi dravska banovina. Navodila za poslovanje, ki so veljala za mojega predhodnika na tem mestu, prvega bana dravske banovine, gospoda mi* nistra ing. Dušana Serneca, veljajo brez izpremembe tudi za mene. Delo, započeto od mojega predhodnika za koncentracijo vseh narodnih konstruk* tivnih sil, hočem nadaljevati, razširiti, poglobiti, dovršiti. Pri tem računam na podporo vseh Slovencev. Kdor je pravi jugoslovanski patrijot, ne sme ostati ob strani in še manj delo ovi* rati. In, kakor so pri skupnem delu vsi dobrodošli, ki imajo dobro voljo, ne
sme biti in ne bo dovoljeno nobene* mu, da to delo, ki ima edini cilj, da dvigne narod in državo, kakorkoli ovira.
Osnovna ideja vsemu našemu delu mora biti državno in narodno edin* stvo ter ljubezen in vdanost do naše skupne domovine, velike in močne Ju* goslavije, kateri moramo vsi brez izje* me služiti.
Moj cilj je, ustvariti iz dravske •banovine pokrajino, ki bo po svoji nacionalni jugoslovanski zavesti, po svoji narodni disciplini in po svojem vzornem gospodarstvu postala vzor ostalim krajem naše velike domovine, ponos naše države in pravi biser v svetli jugoslovanski kroni.
Ljubezen do domovine pa zahteva tudi bratsko ljubezen, strpnost in med* sebojno spoštovanje. Nad vsem tem
O tem vprašanju, ki je za pogod* bene poštarje življenskega pomena, je ljubljanska oblastna poštna organiza* cija poslala tudi finančnemu ministr* stvu obširno spomenico.
V začetku navaja ta spomenica, da so bili dohodki pogodbenih poštar* jev obdavčeni do konca leta 1928. z uslužbenskim davkom, da pa je finan* čna direkcija v Ljubljani na podlagi neke odredbe finančnega ministrstva odredila, da so ti dohodki od 1. janu* arja 1929. dalje zavezani pridobnini, ter jih je uvrstila pod člen 42./II, toč* ka zakona o neposrednih davkih, to* rej med poklice oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z iz* ključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči. V svojem nadaljnjem toku navaja spomenica kratek izvle* ček iz pravilnika o pogodbenih držav* nih poštah z dne ;28. marca 1926. (»Ur. list« 43, 1926.), s Ikaterim orisuje služ* beni značaj in službeno razmerje po* godbenih poštarjev, njih pravice m dolžnosti ter skuša naposled dokazo* vati, da se jih po besedilu člena 42. davčnega zakona ne more prištevati h katerikoli v tem členu navedeni sku* pini davčnih zavezancev. Zaključuje spomenica s prošnjo, naj se subsurni* rajo pogodbeni poštarji pod 2. ali 3. točko člena 46. cit. zakona, ki oprošča davka v točki 2. podjetja s posebnimi •zakonskimi ugodnostmi in pod točko 3. obrate vojnih invalidov, nesposob* nih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjale drža* vo ali samoupravne edinice, če ni po* vprečni dnevni dohodek večji od obi* čajne dnevne mezde v dotičnem kra* ju; — oziroma, da se smatra pogodbe* ne poštarje kot kontraktualne usluž* bence ter naj bi se njih dohodki ob* davčili z uslužbenskim davkom.
Mislim, da bo ustreženo vsem pri* zadetim, če razmotrimo upravičenost
mora biti nesebično in pošteno delo, katero mora temeljiti na etičnih nače* lih, kajti ta edina morejo donesti tra* jen uspeh.
To so moja načela, katerih se ho* čem pri svojem delu držati in katerih se moramo držati vsi, da dosežemo zastavljeni si cilj.
Zaključujem z izjavo zahvalnosti, ljubezni in neomajne vdanosti Nj. Vel. kralju Aleksandru in Njegovemu vzvišenemu domu, in z izjavo verno* sti in globokega spoštovanja prvemu pomočniku Nj. Vel. kralja predsedni* ku vlade gospodu Petru Živkoviču in kraljevski vladi.
Živelo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander!
Prisotni so sc z navdušenjem pri* družili vzkliku g. bana ter trikrat za* klicali »Živio kralj!«
zahtevka spomenice iz davčno*prav* nega vidika.
Zahtevek, naj bodo pogodbeni po* štarji oproščeni pridobnine po členu 46. davčnega zakona, je po mojem mnenju neupravičen in pogrešen žc v tem. da priznava spomenica s tem in* direktno, da se pogodbeni poštarji lahko smatrajo kot izvrševalci samo* stalnega poklica, oziroma kot podjet* niki, kar pa /na drugi strani ista spo* menica odločno izpodbija in nasprot* no dokazuje. Če na pogodbene poštar* je ne moremo uporabiti člena 42., mo* remo nanje tem manj uporabiti člen 46. zakona.
Po davčnem zakonu je upravičen edinole zahtevek, naj bodo dohodki pogodbenih poštarjev zavezani usluž* benskemu davku, in sicer iz sledečih razlogov:
Dohodki pogodbenih poštarjev so obdavčeni sedaj po členu 42 /II. točka davčnega zakona, ker se jih smatra kot izvrševalce samostalnega poklica (ministrstvo jih smatra kot podjetni* ke!). Uslužbenskemu davku pa so zave* zani dohodki oseh •/. nesamostalnim
poklicem.
Treba je torej ugotoviti, kateri kriteriji tvorijo po davčnem zakonu pojem nesamostalnega, oziroma samo* stalnega poklica in h kateri vrsti po* klica moremo prištevati pogodbene po* štarje po njih službenem značaju.
Država je zaradi poenostavljenja uprave in iz ekonomskih razlogov iz* ločila manjše poštne edinice iz direkt*
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
I. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
ne državne uprave ter jih odstopila v upravljanje pogodbenim poštarjem proti gotovi odškodnini. Ob prevzemu pošte napravi država s pogodbenim poštarjem službeno pogodbo na pod* lagi določil pravilnika o pogodbenih državnih poštah. Ta pravilnik je za pogodbene poštarje nekaka službena pragmatika, s katero je urejeno njih službeno razmerje napram državi. Iz davčno*pravnega vidika so glede pre* soje važna določila o njih službenih prejemkih in dolžnostih. Prejemki se dele v redne in izredne. Izredni siu* žijo za kritje stroškov za telegraf in te* lefon, za težje in dražje dostavljanje, za najem poštnih prostorov itd. Za redne prejemke pa morajo poštarji 1. pripraviti primerne prostore (del svo* jega stanovanja) za nastanitev pošte, 2. urediti pisarno, 3. opravljati celo* kupno službo in 4. skrbeti za redno prenašanje pošte po pismonoših, ka* tere morajo sami vzdrževati. Redni prejemki obstoje torej iz poštarjeve plače za njegovo delo in iz pavšala za upravne stroške. Plača in pavšal se iz* plačujeta v skupnem znesku vsakega prvega v mesecu vnaprej. Poštarji mo* rajo od svojih fiksnih rednih prejem* kov najprej poravnati upravne stro* ške, ostanek pa tvori njih plačo.
Sedaj si pa poglejmo, kakšni do* hodki so po davčnem zakonu zavezani uslužbenskemu davku.
Po členu 89. davčnega zakona je zavezan uslužbenskemu davku vsak dohodek od nesamostalnega dela in nesamostalnega poklica. Za nesamo* stalno delo, oziroma poklic pa se srna* tra delovanje, ki se vrši na račun in na odgovornost koga drugega (delodajal* ca), po njegovem naročilu in navodilu. Službeno razmerje nastane s pogodbo o izvrševanju cele vrste del, ki se po* navijajo periodično za odškodnino. Nasprotno pa se razodeva samostal* nost dela in poklica vedno, kadar dela kdo na svoj račun in ob lastni odgo* vornosti.
Bistveni kriteriji nesamostalnega poklica so torej: 1. službeno razmerje, 2, plača, 3. neodgovornost ih delova* nje na tuj račun. Vse te kriterije naj* demo pri poklicu pogodbenih poštar* jev. Delodajalec je država, ki sklene s svojim uslužbencem službeno po* godbo, s katero je ustanovljeno služ* beno razmerje. Poštarji prejemajo pla* čo vsakega prvega v mesecu in njih delovanje se vrši na račun in odgovor* nost države, ki pa ima proti uslužbt n* cu regresno pravico. Iz tega je raz* vidno, da so dohodki pogodbenih po* štarjev zavezani uslužbenskemu dav* ku ne pa pridobnini, ker za samostal* no delovanje manjkajo bistveni znaki, in sicer lastna odgovornost in delova* nje na svoj rä'un.
Kako velika je razlika med pred* pisom uslužbenskega davka in med pridobnino, kaže sledeči primer: Na 750 Din mesečne plače odpade za
A. Korenini:
Obdavčenje pogodbenih poštarjev«
Francevič;
Kadar volkovi tulijo.
Podolgovata, jajcu podobna doli* na. Sredi nje grič, na njem pa cerkev. Vse naokoli po dolu razsejane vasi, posamezne hiše raztepene po poboč* jih. Ozri se v južno smer od cerkve, pa ugledaš sredi rebri Skončev dom, iz katerega se suklja modrikast dim. Vsa pokrajina je ovita v razkošno gor* nostajevino mladega snega.
Dan pred Božičem. Gospodinje v Jelovem imajo polne roke dela. Tudi Skončeva Tona se ne more pritožiti, da bi dolg čas prodajala. Na jv^e zgo* daj je omila pod v sobi in ga posula s pil j e vino, da se mehko stopa ko po preprogi. Napekla je golobic iz bele moke, kravajčkov in hlebcev, seveda tudi župnik — drugod mu pravijo po* prtnik ali stalnik — in kar je takih kmetskih dobrot, ki bodo morale tr* peti vse tri božične večere in še kaj dalje. A kaj bi ne? Za dri osebe je hitro poskrbljeno, posebno ker je nje mati že v letih in ima samo še en zob, stranščak, ‘ki pa se že nekam sumljivo maje. Sinček edinček pa tudi bog ve koliko ne pospravi kruha, čeprav veno* mer melje s svojimi belimi zobki. Eh da! ko(bi bil'tu še njen pokojni mož! Ali je mogoče tako nanagloma zniti.
kakor je zešel France? Še dva meseca ni bil na fronti, pa ga je pobralo. Zad* nji in prvi Božič, ki sta ga obhajala mlada zakonca, ni bil napačen: srna se je tiste dni zatekla v prazni svinjak, odkoder se je svinja sivoga malo'prej izselila in prešla v mesnjak, kjer ni več prezebala. Razkosala sta brhko gozdno živalco in bil je imeniten pri* boljšek. Sedaj pa praznuje sama, sama že šest let. Ali naj ostane tako na vse večne čase?
Ah, to je vprašanje, ki ji orje že dolgo po možganih. Danes huje nego kdaj poprej. Nekaj bo treba ukreniti, da se naredi konec njenemu trapilu in trpljenju.
»Glej no, glej,« jo je zdajci pre* šinilo, »kaj mi je že pravil Jurčkov Grgur ob opasilu? Da hodijo ženske, ki se jih možilo prijemlje, na sveto biljo pred polnočko na tri meje molit in se jim razodene, ali se oddajo pri* hodnje leto.«
Skončevo Tono je bila o sv. Jer* neju, ko je v Jelovem cerkveno pro* ščenje, nekdanja sošolka in sedanja gostilničarka najela, da je pomagala streči na veselici »Pri zlati kaplji«. Ker še ni imela trideset let in je bila čedne postave, so jo na take priredit* ve kaj radi jemali, da so gostje kaj več potrošili. jTudi njej je bila stvar po* godu, češ, v stiku z ljudmi bo najlag*
lje našla nadomestek za pokojnega Franceta.
No in tedaj je naletela na Grgur* ja. Že okrogel je bil, ko je sosedu na ves glas pripovedoval recepte za raz* ne bolezni.
»Veš, kadar se živini voda zapira, jo je treba namazati s tinto po tistem mestu.«
»Kaj pa za oči?« je pozvedal so* besednik. »Tako sem bil neroden, da sem vola dvakrat z bičem oplazil po očesu, vsak 'pot po istem mestu. Kaj si češ, nesreča nc počiva. Pa se bojim, da bo obrlel.«
»Za to pa ni boljšega zdravila ka* kor prah od srakoperjevega govna «
Tako sta modrovala, dokler jima ni pošla pijača. Tončka jima je princ* sla nove.
»Le sem stopi, Tona, tudi zate vem zdravilo. Če se hočeš omožiti še tisto leto, ki pride, pojdi na večer pred svetim dnem na kraj, kjer se sti* čejo tri meje, bodisi na njivah ali na travniku, pa kleče izmoli tam vse tri dele rožnega venca. Godce boš nema* ra slišala, to pomeni, da se skoraj po* ročiš. Če pa ti ni namenjen zakonski jarem, ne boš kajpak nič slišala.«
Te besede so Toni često šinile v um, ali v svoji zaposlenosti jih veči* noma ni, mogla kdo ve koliko premle* vati. Vendar danes so ji neprestano
uslužbence brez otrok 9 Din uslužben* skega davka brez vsakih avtonomnih doklad, kar znaša letno 108 Din dav* ka. Pridobnina pa se odmerja od let* nega čistega dohodka, ki znaša v na* šem primeru 9000 Din; od tega odpade na 8%ni osnovni davek 720 Din, na 2% ni dopolnilni davek 180 Din, sku* paj na državni davek 900 Din. K temu je treba prišteti še različne avtonomne doklade, ki znašajo povprečno 200% od osnovnega državnega davka, to je 1440 Din. Skupni davek znaša torej 2340 Din ali 26% od letnih dohodkov pri pridobnini, med tem ko znaša od istih dohodkov uslužbenski davek sa* mo 1’02%.
Vsled tega bi bilo v interesu ob* stoja in življenskih pogojev pogodbe* nih poštarjev želeti, da se njihovi do* hodki odtegnejo obdavčevanju s pri* dobnino, posebno ker pri njih za to davčno vrsto ni v davčnem zakonu nobene podlage.
Trdno smo prepričani, da bo tudi ministrstvo uvidelo zakonski neosno* vano in neopravičeno težko davčno preobremenitev pogodbenih poštarjev in da bo v najkrajšem času ugodilo zahtevku uvodoma navedene sporne* niče ljubljanske oblastne poštne orga* nizacijc.
Oblači Inka za Slovenilo
Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
šumele v ušesih in rojile, kakor čebele okoli panja so ji bile vedno pred očmi. Vem, o čebelah govoriti ne bi smel, pač pa rajši o mraznicah, ki so obso* rej naletavale. Zakaj bil je volčji mraz. Veter je 'turobno tulil in zavijal. Člo* vek bi bil mislil, da voleje vijö. A kdo ve, morda so se resnično vmes ogla* šali. Saj v Jelovem niso tako redka prikazen. Na prste se dado prešteti leta, odkar se je eden ujel v železje, nastavljeno lisicam. Tri dni se je po* grešala past, na kateri je bila čvrsto privezana debela opeka. A potem je hlapec na vse zgodaj v vasi naletet na ujetnika. Gredoč živini klast, je odprl hišna vrata in videl temno postavo, ki sili po stopnicah navzgor proti njemu. Izpočetka je menil, da je pes ali lisica. Ko pa spozna nevarnega srečevalca, ki vlači skopec za seboj, pograbi debelo poleno in pobije sestradano iznemoglo zver.
Toni je hodila torej ves čas misel o treh mejah po glavi. Malo ji je bilo mar, ali rjove zunaj volk ali pa burja. Ko je zazvonilo zdravomarijo, je šla kadit in kropit po vseh prostorih. Na* to sta z materjo odmolili rožni venec. Otrok Francik je po molitvi stikal okoli pogrnjene mize, na kateri je bila razpostavljena vsa krušna peka, pod prtom pa skrita mošnjica, da ne bo denar tako hitro pošel.
Cato II.;
Brez uvedbe zlate paritete ne bo šlo!
Vsakdo izmed čitateljev »Našega Glasu« se je razveselil vsebine članka: »Kje naj iščemo neposredni vzrok bede državnih uslužbencev?« v zadnji številki (10. t. m.), iker je pisec tega članka s tem storil izdaten korak na* prej k spoznanju našega težkega po* ložaja in označil konkretni 'lek, ki naj ozdravi nezdrave in nenaravne raz* mere.
Nadejali smo se pa tudi, da nas bo pri tem podpiralo vse novinarstvo, ker je to stanovanjsko vprašanje da* nos najbolj skeleča zadeva nas vseh. V »Slovencu« je sicer nekdo na to reagi* ral s pozivom »Cene dol!« in stavil hvalevredni predlog, naj se ustanovi banovinski fond za zidanje stanovanj* skih hiš, da nastane konkurenca in da si sami, torej brez državne pomoči, pomagamo.
ideja je dobra, toda žal brez tre* nutnega učinka! Poznamo mnogo slu* čajev, da so izvestni hišni posestniki začetek meseca decembra že zopet po* višali najemnino z novim letom za več sto Din. Tu torej ni več časa čakati na akcijo, da se tekom štirih, petih let zgradi nekaj novih stanovanjskih hiš, pri katerih pa še nihče danes ne ve, kdo in koliko jih bo tam sploh dobilo stanovanje?
Tu je treba nujne pomoči, in ta je:
takojšnja uvedba stanovanjske zaščite v dravski banovini na podlagi zlate paritete najemnin meseca julija 1914. za stanovanja v starih predvojnih zgradbah.
To je edino pravično, kajti lOkron* ski zlat si tudi lahko kupim kadar ho* čem, od države za 110 Din, najemnin* ski oderuh pa zahteva od mene celih 300 Din za 10 zlatih kron najemnine, četudi njegova hiša, katera je stala Teta 1914. recimo 20.000 zlatih kron, tudi danes ni vredna 600.000 Din, nego
kvečjemu 220.000 Din, ker jo je za ta znesek mogoče tudi danes zgraditi.
Vsi tudi vemo, da stremi država za tem, da stabilizira dinar. Je pa to dopustno, da nekateri (hvalabogu ne vsi!) hišni posestniki delajo proti te* mu in spreminjajo vrednost 110 Din v 300 Din? — Ne vemo zakaj stoji za kmeta, vinogradnika itd. dinar globo* ko pod zlato valuto, za stanovanja, za pivovarne itd. pa visoko nad njo? In pri vsem tem je plača državnega usluž* benca vendar izračunana po stabilizi* ranem dinarju! Tu tiči torej rak*rana vse naše današnje gospodarske krize!
Kdor pa komu obljublja Kanaan, ta mu mora tudi pokazati pot do tja, in ta je:
a) naj javijo davčne uprave ban* ski upravi razmerje stanarin vsake hi* še s 1. julijem 1914. in 1. januarjem 1931. in naj se to razmerje uradno iz* ravna po zlati valuti, odnosno stabili* ziranem dinarju;
h) ker so nekateri hišni lastniki po prijavi dohodkov iz zgradarin (dne 31. oktobra 1930.) do 1. januarja 1931. na* jemnine že spet zvišali, naj to javijo davčnim upravam vsi, ki so pri tem prizadeti;
c) da ne nastopijo zaradi tega m a* ščevanja, bodi vsakdo zaščiten, da se mu vsaj za eno leto ,ne sme stanova* nje brez tehtnega vzroka odpovedati.
Odenuštvo s _stanovanji ni nič manj nedopustno in nič manj nevar* no ža skupnost, kot oderuštvo, s ka* terokoli drugo živi jensko potrebščino. Vsako neosnovano in krivično ter na* merno izrabljanje stiske in bednega položaja cel'ega stanu, j c nevarnost za pravilno družabno sožitje Zato je za* konita ureditev tega problema, kakor opisano, nujna — in/tekom enega me* seča bo konec -vse današnje bede za* radi pretiranih najemnin.
Železniške ugodnosti za upokojence.
Od starega prijatelja našega lista, uglednega upokojenega profesorja v Mariboru, snjo prejeli zanimivo pismo, iz katerega posnemamo:
»Ravno zdaj se toliko govori o preosnovi železniškega prometa v svrho povišanja rentabilnosti železnic. Zato se mi zdi čas ugoden, da se euer* gično poskusi, za upokojence(ke) do* seči polovično vožnjo po železnicah, in sicer vsaj tako, da dobijo oni dr* žavni upokojenci, ki so dopolnili vsa službena leta in dobivajo pokojnino v višini zadnjih svojih aktivnih pre* jemkov, tudi vse ugodnosti za vožnjo,
kakor so jih imeli v aktivnosti; Drugi
pa vsaj za dvanajstkratno vožnjo na leto.
Gotovo se bodo upokojenci potem mnogo več vozili nego zdaj in želez* niče bodo splošno od upokojencev več zaslužile nego danes.
Mogoče bi ne bilo neumestno, o tem otvoriti anketo. Saj je to vendar tudi zadeva vseh aktivnih ki bodo tu* di prej ali slej upokojenci.
Morale pa bi se zavzeti takoj za to tudi vse organizacije državnih na* meščencev in upokojence^, in sicer takoj pogumno, odločno in vztrajno
......-	......--------------^------n
DRŽAVNI NAMEŠČENCI!
Podarite svojcem za Božič ali Novo leto
srečko državne razredne loterije.
Dobite jih pri vseh podružnicah „Jutra" ter v Oglasnem oddelku „Jutra" v Ljubljani.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19. a. —.1-2---......................-	-- ■■=
— in uspeh ne* bo izostal. Posameznik ne doseže ničesar! Trkajmo nepresta* no, in odprlo se nam bo!«
Objavljamo to pismo, ker izraža eno dušno željo vseh naših upokojenih in tudi aktivnih tovarišev. Želimo, da se k stvari oglase še drugi, posebno iz vrst aktivnih kolegov. Zadeva je vred* na resnega premisleka.
Prepričani smo, da bi dovolitev večjih voznih ugodnosti upokojencem značila efektiven dobiček tudi za že* lezniško upravo. Saj je zaiano, da se ob izrednih prilikah, ko je voznina znižana, poslužuje železnic nešteto
ljudi ki se sicer le redko ali nikoli ne vozijo. In 'Če se dovoljujejo redno po* pusti raznim društvom za obiske dru* štvenih prireditev, kar vse le koristi blagajni železniške uprave, ne bi bilo izključeno, da se želene ugodnosti dovolijo tudi državnim upokojencem. Treba bo pa seveda to docela upravi* čeno željo oh pravem času in na pri* meren način z dobro utemeljeno proš* njo iznova predložiti pristojnim čini* teljem. Res je, da je bilo v isti zadevi sklenjenih že nebroj resolucij in izro* čenih že mnogo predstavk — vendar bo treba to važno vprašanje vnovič načeti — in upajmo, da uspemo.
Naša najvažnejša naloga.
Sklepamo dvanajsti letnik »Našega Glasu«. Koliko dela in truda koliko vsebine, ‘koliko gradiva, koliko potr* pežljivo zbranih koristnih drobcev je v teh dvanajstih letnikih! Smo iz* polnili nalogo, smo se vsaj približali cilju, če ga nismo dosegli?
Ob koncu leta delamo bilance, po* lagamo obračune. Kako smo delali, kako smo izpolnili zaupanje, stavljeno v nas? Poglejmo!
Če naj katerokoli glasilo izpolnu* je svoj namen, treba da je čimbolj razširjeno. Ni dovolj, da ga čita ozek krog privržencev z isto miselnostjo, prodreti mora v širše sloje in tam va* biti nove pristaše, propagirati svoje ideje, vplivati na bralce in širiti svoj program. Zavedajmo se tega in širimo naš tisk. Tisk je velesila! On ustvarja javno mnenje.
Vse to velja tudi za uradniško or* ganizacijo in za »Naš Glas«. Ni za* dosti, da ga beremo mi sami, ne!, raz* širiti ga moramo med neuradnike. Ši* roka javnost mora zaznati za naše tež* nje, za naše pravične zahteve. Ni čisto vseeno, če vse to ljudje izvedo — ali ne. Javno mnenje je kakor posamez* nikova vest. Ne pravi zamap sv. pi* smo: Trkajte — in se vam bo odprlo, prosite — in se vam bo dalo! Mi, dr* žavni uradniki moramo trkati nepre* stano, vztrajno in glasno, da se nam
odpro vrata in dobimo, za kar prosi* mo: možnost dostojnega, stanu in de* lu primernega življenja brez morečih skrbi za svoj obstanek.
Vprašajmo vsi: smo izvršili vsi svojo dolžnost? Smo prevzeli vsak nase kos naloge, del žrtve, smo storili vsi vse, da razširimo, izboljšamo, uir* dimo, poglobimo, okrepimo naš list?
In kako naj se najbolj razširi naš glas? Najboljše sredstvo je zaenkrat močno, dobro urejevano, prav vsepov* sod med tovariši razširjeno glasilo. Uspeh bomo pa dosegli šele tedaj, če »Naš Glas« razširimo tudi izven na* šib vrst, če začnemo tudi mi sami so* delovati pri ustvarjanju javnega mne* n j a.
Predvsem moramo doseči to, da razširimo naš list v vse, pa prav v vse javne lokale, kamor redno zahajajo javni nameščenci. To so kavarne, re* stavracije, gostilne, čitalnice, čakalni* ce, brivnice in sl, Samo malo samoza* vesti nam je treba in doslednosti, pa uspeh ne izostane. Vsak državni na* meščenec naj vselej in povsod zahteva svoje glasilo, lastniki takih lokalov ga kmalu naroče. Saj je cena tako malen* kostna t— in list končno zanimiv za vse sloje.	^
Prosimo vse tovariše, da nam po* magajo. Razširimo »Naš Glas«! Na* ročajmo ga! Zahtevajmo ga povsod!
»Ne dotikaj se mize,« je svarila starka, »da ne doboš zakožnikov.«
»Kaj pa je zakožmk, mati?« je po* zvedal malček.
»To je ulje, tvor, ki se ti zaredi na vratu.«
Tona se ni dosti udeleževala po* menkov. Zadovoljna je bila, da je ma* ti prevzela glavno besedo, pripovedu* joč Franciku svetonočne povesti. Čez nekaj ur je dete zaspalo. Ženski sta še nekoliko skupaj bedeli., preden je začelo vabiti k polnočki. Tedaj so se jele po rebrih kazati plamenice, s ka* terimi so si ljudje svetili, gredoč k polnočnemu opravilu.
»Mati, vi ostanite doma, nocoj grem jaz,« je velela Tona ter ogrnivši se z veliko, težko kocano, krenila v črno temo, ne mene se za udelavanje razbesnelih prirodnih sil. Zavita je bi* la tako, da ni dosti čula žvižganja in tuljenja sape, ki je nalikovalo volčjemu zavijanju.
Mahnila jo je kar v celec in ga* žila do kolena, Ko je pririla do grma, kjer se sekajo meje treh gospodarjev, je pokleknila v razkošno gornostajevi* no mehkega snega ter jela prebirati jagode na molku.
Veter se je zaganja! vanjo, pa se ni zmenila zanj. Pri srcu ji je bilo toplo, zdelo se ji je. da doni godba oddaleč. Že skoro ni več vedela, da žebra rožni venec. Vdajala se je slad* ki omami, ugodnemu preročanstvu, ki je prihajalo komaj zaznavno po dalj* nih zvokih. O, še vse bo dobro. Po pu* stu pojde vnovič pred oltar. Francik
dobi novega očeta, ki bo poleti pridno gospodaril, pozimi pa iskal v hrvaški šumi zaslužka... Čedalje razločneje - se je oglašalo sviranje...
Skončeva je bila upehana od dnev* nih poslov. Zato ni čuda, ako je ne* opazno iz svojih budnih sanj zdrknila v podzavest. Zaspala je. Blažena je plesala na svoji svatbi, kar jo presune neznanska bolečina. Kriknila je. Pa ne več kot enkrat. Črna pošast jo je za* grabila za grlo in konec je bilo...
Njena mati je proti jutru zapa* žila da,Tone ni od polnočnice. S kako sosedo je odšla čez noč, si je mislila. A ko je na sveti dan le ni bilo dolgo na izpregled, jo je šla iskat.
Našli so jo v /bližini hiše ob grmu na treh mejah vso razmesarjeno. Po snegu so se videli volčji sledovi.
Jules Lemaitre:
Bela kapelica.
»Še enkrat povej, Suzana, kako lepo je pri polnočnici. Povej še en* krat!«
Bilo je na večer pred Božičem. Pe* terčkovi starši so pravkar prišli s po* lija. Žena je molzla krave, oče je pa v kašči pospravljal orodje, a Peterček, ki je čakal na večerjo, je sedel na pru* čici ob velikem kuhinjskem ognjišču in sestra Suzana je sedela ob njem.
Grel si je roke ob trepetajočem jasnem plamenu. Roke in okrogli obraz, vse je bilo rožnato, lasje pa ka*
kor da so iz zlata. Suzana je bila zelo resna, pletla je nogavico iz modre vol* ne. Nad močno prasketajočimi suhimi ložami je žuborelo v loncu in včasih je izpod pokrovke ušlo nekaj bele pa* re, ki je dišala po zelju.
»Povej še enkrat Suzana, kako lepo je tam.«
»Ah,« je rekla Suzana. »Toliko je pa že tam sveč, da bi mislil skoro, da si v paradižu... In potem pojo tako lepe pesmi, tako prelepe!... In potem je tam Jezušček, oblečen v lepe cunji* ce, ah, tako lepe!... J,n na slamico po* ložen. In sveta Devica v modri obleki in sveti Jožef z obličem, čisto rdeče opravljen. In potem pastirčki in vse polno ovac. In potem osliček in krava, pa sveti Trije kralji z Jutrovega, po vojaško oblečeni in z dolgimi brada* mi,.. In malemu Jezuščku nesejo vse polno reči... ah, kakšnih reči!... In potem so tam še angeli, ki Peso ko* line. In potem prosijo pastirčki in trije Modri in gospod župnik, pa osliček in krava in ministranti in ovčice, vsi pro* sijo Jezuščka, naj jih blagoslovi... 'In potem so tam še -angeli, ki nesejo zvezde Jezuščku.«
Suzana je bila prejšnje leto pri polnočnici in morda je sama verjela, da je res Videla tam vse to. Peterček jo je poslušal ves začuden in ko je ne* hala, je dejal:
»Jaz grem tudi k polnočnici.«
»Premajhen si,« je rekla mati, ki je vstopila. »Šel boš, kadar zraseš ka* kor Suzana.«
»Jaz pa hočem!« je rekel Peterček in namršil obrvi.
»Ampak ubogi moj dečko, cerkev je preveč daleč in sneg leži zunaj. Če boš priden in če boš trdno spal, boš slišal polnočnico v beli kapelici, pa ti ne bo treba vstati iz postelje.«
»Jaz pa hočem!« je ponavljal Pe* terček in stiskal male pesti.
*
»Kdo pa pravi:	Jaz pa hočem?«
je vprašal globok glas.
Bil je oče. Peterček ni več silil. Bil je prav pameten fantek, ki je že razumel, da je bolje ubogati, če ne mo* reš drugače.
Vsedli so se za mizo. Peterček je jedel brez teka. !Nič ni rekel1 in, samo sanjaril je.
»Suzana, pelji spat bratca!«
Suzana je odvedla Peterčka v so* bo, ki je bila tlakovana z rdečimi plo* ščami. Bila je tam tudi omara in celo predalnik, ki je imel marmornat na* stavek. Na zidu je visela v okviru Su* zanina naloga, četverokoten kos plat* na, na katerega je kot mala deklica z rdečo in modro nitjo uvezla vseh štiri* indvajset črk abecede, lonček z roža* mi, zvonik in mačko. Na koncu po* stelje, kjer so ležali starši, je ležala preproga, ki je predstavljala rože, ki so bile obenem podobne potonikam in zelju. Ob nasprotni steni sta stali po* steljici brata in sestre, obdani z belimi bombažastimi zagrinjali.
Ko je otrok legel in ga je Suzana dobro zadelala, je zagrnila posteljico in rekla:	/
Priporočajmo ga! Saj je naš glas! Pod* pirajmo ga s prispevki, dopisujmo vanj! Pomagajmo z nasveti, z dobro* hotno kritiko — več glav, več misli. Ne omalovažujmo ga sami— skušajmo ga rajši izboljšati.
Vestnik.
Vesele božične praznike voščita vsem naročnikom, dopisnikom in prh jateljem lista uredništvo in uprava.
Trinajsta plača državnih upoko* jencev v privatni službi. Zaradi dolo* čitve da*li pripada državnim upoko* jencem, ki so v zasebnih službah, dra* ginjska doklada, je po vprašanju neke finančne direkcije odločil’ splošni od* delek finančnega ministrstva, da je pri tistih državnih upokojencih, 'ki so za* posleni v privatnih službah in ki razen svojih rednih mesečnih prejemkov iz te privatne službe imajo še pravico na trinajsto plačo, oziroma nagrado, tre* ba postopati tako*le: ta 'trinajsta pla* ča se mora razdeliti na 12 delov in če običajna mesečna plača dotičnoga upokojenca, povečana za ta dvanajsti del trinajste plače, doseže mesečni znesek 3000 Din, tedaj upokojenec po določbi čl. 16. odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201 od 8. oktobra 1924. nima pravice do draginjske do* klade. To načelo samo tedaj ne velja, če dotični državni upokojenec nima pogodbeno zagotovljene pravice do trinajste plače, oziroma do takozvane božične ali novoletne nagrade, temveč je podelitev te plače, oziroma nagrade odvisna popolnoma od delodajalčeve volje. V tem slučaju, ko se vnaprej ne ve, da*li bo v dotičnem letu upoko* jenec kot privatni nameščenec sploh prejel to izredno nagrado, je ista, ko* likor se tiče draginjske doklade, po* polnoma postranskega pomena, ker v tem primeru ne predstavlja nobene točno določene pravice dotičnoga upo* kojenca.
Kolkovanje pooblastil za sprejem plače. Oddelek za davke finančnega ministrstva je izdal odločbo od 23. ju* lija 1930., št. 55.253/IIL, po kateri ni potreba kolkovati pooblastila, katero izda državni uslužbenec, ki je prepre* čen, sam sprejeti svoje službene pre* jemke, ker je izdajanje takih poobla* stil tovarišem notranja zadeva. Zato je taksa v takih slučajih nepotrebna.
Premeščanje učiteljstva. Prosvct* no ministrstvo je izdalo vsem banskim upravam nalog, naj pouče vse učitelj* stvo, da so vsakršne intervencije, osebne in pismene, pri ministrstvu prepovedane. Posebno velja to glede prošenj za premestitev tekom šolske* ga leta. Kršilce te odredbe bo prosvet*
»Boš videl, kako je lepa polnoč* niča v (beli kapelici.«
Peterček ni rekel nič.
Tudi zaspal ni. Ni hotel spati in nalašč je široko odpiral oči.
Poslušal je, kako so hodili sem ter tja po kuhinji, nato je bilo slišati ostri glas Suzanin, ki je zlogovaje na glas brala iz starega koledarja »Zločine ro* parske tolpe«. Nekaj časa se mu je zdelo, da jedo kostanj in pri srcu mu je postalo še vse huje.
Malo na to je stopila mati v sobo, narahlo razgrnila posteljne zastore in se nagnila nadenj ... Toda zaprl je oči in se ni ganil.
Končno je slišal, tla odhajajo, da zapirajo vrata. Nato je zavladala ti* šina...
Tedaj je Peterček zlezel iz po* stelje.
V mraku je poiskal obleko. To je trajalo zelo dolgo. Našel je hlačke in jopič, toda kar ni mogel' dobiti plete* nega telovnika. Oblekel se je. kakor se je mogel in nadel jopič narobe. In če* prav se je mnogo trudil s prstki, ni bil noben gumb v gumbnici.
Našel je samo eno nogavico in na* slonjen ob zid jo je oblekel narobe, da se je peta grdo nagrbančila. Zato je levo nožico komaj do polovice stlačil v jelšovo coklico in je desna noga, ki je Ibiia bosa, opletala v drugi coklici.
Po prstih, poskakovaje se je doti* pal do sobnih vrat, prekoračil nato ku* hinio, katero je skozi okno brez za* štora bledo razsvetljevala hladna svet* loba snežne noči.
no ministrstvo kaznovalo. Izjeme so dovoljene samo, če prosita zakonca* učitelja, ki služita v različnih krajih, za premestitev.
Izplačevanje službenih prejemkov poštarjem. Poštni uslužbenci v dravski banovini žele, naj bi se v mesecih, kadar pade prvi na nedeljo ali praz* nik, tudi njim kakor vsemu ostalemu uslužbenstvu izplačali službeni prejem* ki že zadnjega v mesecu. Doslej se namreč edino le poštnim uslužbencem ni izplačala plača že zadnjega v me* seču, kakor vsem ostalim.
Višji poštno* telegrafski tečaj. V oktobru je bil otvorjen v Beogradu višji poštni in telegrafski tečaj. Vanj je bilo sprejetih približno šestdeset pripravnikov 1. in II. kategorije, ki so služili že eno ali dve leti v praksi. V tečaju poučujejo višji ministrski urad* niki in uradniki poštnega ravnatelj* stva v Beogradu. Iz naše banovine je trinajst slušateljev.
Povsod, kjer se zbira uradništvo,
v javnih lokalih, gostilnah in kavarnah, brivnicah in čakalnicah, v vseh čital* nicah 'zahtevajte »Naš Glas«!
Stanovanjsko vprašanje in mi. Na naš članek o vzrokih gospodarske kri* ze državnega uslužbenstva je v »Slo* vencu« objavil dr. P. troje člankov, v katerih sicer simpatično komentira stališče pisca N. C., končno pa le po* udarja, da je pričakovati pomoči le od zadružnega zidanja stanovanjskih zgradb. Pri tem razvija lepe misli o po* cenitvi stavbinskih kreditov in o olaj* šanju amortizacije dolgov. O teh za* nimivih izvajanjih spregovorimo v kratkem kaj več. Veseli nas, da smo z našim člankom vzbudili zanimanje za ta pereči problem. Nadaljnja javna diskusija bo pojme še bolj razčistila pokazala pa tudi neodložljivo potrebo takojšnje stanovanjske akcije.
Še o stanovanjskem vprašanju. »Kje naj iščemo neposredni vzrok be* de državnih uslužbencev?«, katerega smo zadnjič objavili, je vzbudil' obče zanimanje in odobravanje. Statistični podatki, katere navaja pisec, in ki ka* žejo, kako nesorazmerno naraščajo cene stanovanj, silijo k razmišljanju. Zato pozivamo vse tovariše, ki jim je do tega, da se stanovanjsko vprašanje dokončno in v naš prilog reši naj se oglase s predlogi. Posebno značilne primere brezvestnega in neutemeljene* ga navijanja najemnin in vsakršne druge oderuške mahinacije smo pri* pravljeni tudi objaviti v našem liscu, da dokažemo resničnost naših trditev.
Gibanje upokojencev. K poročilu v našem listu o sestanku v Škofji Loki treba dodati še popravek, da se je za Društvo državnih upokojencev in upo*
Peterček je bil zelo pretkan, zato ni 'šel k vežnim vratom, ki so vodila na cesto, ker je vedel, da so zaklenjena. Odprl je z lahkoto stranska hlevska vrata ki so iz kuhinje držala v hlev.
Krava se je premaknila na stelji. Ena izmed ko'z se je dvignila in dokler je dopuščal konopce, na katerem je bila privezana, je lizala Peterčku roke in tožeče in milo meketala. Zdelo se je, da mu pravi:
»Ostani tu pri nas, kjer je toplo. Kaj boš pa počel ko si tako majhen, v takem snegu?«
Pri slabi svetlobi, ki je prihajala skozi strešno linico, vso prepleteno s pajčevinami, se mu je posrečilo, ko se je povzpel na prste, potegniti na stran notranji zapah hlevskih vrat.
Naenkrat je bil zunaj, v globoki in ledeni belini.
»
Hiša 'Peterčkevih staršev je stala na samem, približno petsto sežnjev od cerkve vstran. Sprva je vodila pot ob sadovnjakih, nato je zavila na desno in žc si videl pred seboj vaški zvonik.
Peterček se je brez obotavljanja podal na pot.
Vse je bilo belo od snega, pot, grmovje in drevesa po ogradah. In sneg se je vrtinčil v zraku kakor če kmet veje žito.
Peterčku se je vdiralo v sneg do gležnjev. Coklice so bile kmalu polne snega. Sneg mu je padal po laseh in ramenih. Toda nič ni čutil, ker je na koncu svoje poti videl v zlati luči Je* zuščka in Devico in svete Tri kralje in angele,'ki drže zvezde v rokah.
kojenk v Ljubljani udeležil razen pred* sodnika g. Lillega še odbornik podin* spektor finančne kontrole v pokoju, g. Arko (ime je bilo zadnjič napačno objavljeno). Pri sestanku je bilo na* vzočih 67 upokojenih državnih usluž* bencev vseh strok, med njimi tudi več železničarjev, ki so vsi enodušno ma* nifestirali za skupno enotno organiza* cijo upokojencev, ki edina lahko do* seže zaželene uspehe. Predsednik g. Lilleg je v daljšem govoru poudaril važnost skupne organizacije in opisal njeno dosedanje živahno delovanje. Pristopilo je takoj 26 novih članov, drugi pristopijo v najkrajšem času. Kot zaupnika 'škofjeloških upokojen* cev sta bila izvoljena šolski ravnatelj v pok., g. Lapajne in podinspektor fi* nančne kontrole v pok., g. Kocjan. Tu* di novih naročnikov našega glasila se je med škofjeloškimi upokojenci ogla* silo večje število. -— Temu sestanku bodo sledili še v drugih podeželskih krajih enaki sestanki, ker le živa be* seda in medsebojno poznanje more ustvariti krepko organizacijo.
Stanovanjska draginja. »Jugoslo* van« objavlja »Pod črto«:	Gospod
urednik! V vašem listu ste poročali, da je padec vseh cen neizogiben, ker vlada pov.sodi preobilica blaga. Dejan* sko so tudi pri nas cene kmetijskih pridelkov zelo padle in tudi pri indu* strijskih izdelkih se kaže ta namera. Če pa ipadajo cene povsodi, če torej denar pridobi na veljavi, pa je narav* no, da bi morale pasti tudi cene sta* novanj. Ravno nasprotno pa je res in v novembru je cela vrsta hišnih po* sestnikov povišala stanarino. Miskrn, da je to čisto neutemeljeno in da so stanovanja pri nas že itak dovolj dra* ga. Zato rečem še enkrat: Če se je vse pocenilo, bi sc morala tudi stanovanja, ker brez tega ni olajšanja zlasti za revnejše sloje. Tudi naite je treba mi* sliti!« — Tega mnenja so seveda tudi državni uslužbenci, aktivni in upoko* jeni, višji in nižji. Stanovanjsko vpra* Sanje je narodno in državno vprašanje!
Boj stanovanjski krizi — v Zagre* bu. Do dne 1. novembra je bilo letos zgrajenih v Zagrebu 1195 .novih stano* vanj. Če bodo ljudje tudi v prihodnjih letih tako pridno zidali, bo v Za* grebu, tako poročajo listi, kmalu do* volj stanovanj po zmernih cenah na razpolago. —- Pa v Ljubljani in v Ma* riboru?
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke DRAGO GORUP & CO.
Znižanje službenih prejemkov na Rumunskem. Listi so javili, da name* rava rumunska vlada znižati državnim nameščencem službene prejemke za
Hodil je in bodil, kakor da ga 'pri* Vlačuje privid. Toda že je korakal po* časneje. Sneg ga je slepil. . . Vse nebo je bilo polno belega prediva. Nič več* sc ni spoznal, nič več ni vedel, kje je.
Zdaj so postale nožice težke, ka* kor da so iz svinca. Roke, nos in ušesa so ga pričela močno boleti. Sneg mu je padal na tilnik in jopič in srajca sta bila kmalu čisto mokra.
Spotaknil se je ob kamen in padel. Izgubil je coklico. Dolgo jo jc iskal' 's svojimi premrlimi rokami, v snegu na kolenih.
Nič več ni videl Jezuščka, ne De* vice, ne Modrih z Jutrovega, ne ange* lov, ki nesejo zvezde.
Strah ga je postalo tišine, strah pred drevesi, zavitimi v belino, ki so tu in tam gledala iz neskončne snežne odeje, in ki niso bili več podobni dre* vesom, temveč pošastim.
Od groze se mu je stisnilo srce. Zajokal je in kričal med solzami:
»Mama. mama!«
Prenehalo je snežiti.
Tedaj je Peterček, ki se jc oziral naokrog, zagledal šiljasti zvonik in cerkvena okna, ki so kar sijala v noč
Vrnil se mu je privid in pogum. Tam, tam je bil zaželeni čudež, pre* lepi prizor iz paradiža!
Ni šel več po cesti ki se je zvila v ovinek, temveč koračil je kar narav* nost proti razsvetljeni cerkvi.
Prevrnil se je v jarek, zadel tam ob štor in izgubil drugo coklico.
Kar naravnost preko polja se je opotekal otrok. Ves čas je imel oči
Drago Gorup & Co.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 14/II.
EN GROS	Izdelava in prodaja
EN DET Ali*	damske in moške
konfekcije. — Naro-Prodaja se tudi čila po meri se izvr-NA OBROKE! šujejo hitro in točno
približno dvajset odstotkov. S tem na* merava vlada znižati prihodnji pro* račun.
Občni zbor Okrožne skupine v Kamniku. V ponedeljek dne 5. janu* arja 1931. ob 18. uri, pri nesklepčnosti ob 18'30 uri se bo vršil 9. redni občni zbor Okrožne skupine državnih name* ščencev za okrožje Kamnik v osnovni šoli v Kamniku. Dnevni red: 1. Poro* čila odbornikov. 2. Račun o premo* govni akciji 1930. 3. Poročilo pregle* dovalcev računov. 4. Določitev člana* rine za leto 1931. 5. Volitve. 6. Slučaj* nosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
r.vufcxTisfc. r **«-n«Mr » mjwt ■■ tuj
BOŽIČNA DOKLADA NA ČEŠKO* SLOVAŠKEM.
Kakor znano prejmejo češkoslo* vaški državni uslužbenci, učitelji in železničarji, za katere velja zakon o prejemkih iz leta 1926., vsakega prve* ga decembra v letu božično nagrado v znesku 70% enomesečne plače. Ta bo* žična nagrada se v pokojnino ne vra* čunava. Če sta oba zakonca obenem v državni službi, prejme to božično na* grado tisti, ki prejema višje prejemke.
Poročilo proračunskega odseka, podano ob predložitvi tega zakona parlamentu je zelo zanimivo in poučno. Iz poročila posnemamo:
»Češkoslovaška javnost, politični in vladni krogi so prepričani, da so prejemki češkoslovaških državnih uslužbencev nezadostni, ker niso zado* ščali niti v mirovnih časih in so dru* žine državnih uslužbencev zaradi voj* ne uprav obubožale. Dovoljene dra* ginjske doklade namreč niso nikdar dosegle rapidno naraščajočega draginj* skega navala vseh življenskih potreb* ščin, temveč so ostajali prejemki dr* žavnih uslužbencev vedno daleč za ogromnim po viša vanjem cen. Zakona o službenih prejemkih od 24. januarja 1926 , št. 103 in 104' »Službenega lista« sta predvojne prejemke valorizirala popolnoma nezadostno, kakor to izhaja
uprte v svetlobo. In ker je šel vedno počasneje, se je molek majhnih kora* kov, katerega je puščal za seboj v sne* gu, vedno bolj zgoščcval in stiskal sredi neizmerne beline ...
Cerkev, ki se je večala, je priha* jala vse bliže, Že so dosegli Peterčka glasovi:
Poglejte, čudo se godi...
Roke je stegnil predse in ves pre* vzet je široko odprl oti, ko j c stopil na pokopališče, ki je obdajalo cerkev. Samo lepota sanj, ki so se tako pribli* žale, ga je držala še pokonci. Veliko, zgoraj ošiljeno okno se je blestelo nad cerkvenimi vrati. Tod, čisto blizu se je dogajalo nekaj neizrekljivega ... Glasovi so peli:
Glej angela ob strani stat’, luč svetla ga obseva ...
Peterček je z vso silo, kar je je še ostalo v malem, izčrpanem telescu, omahoval ti gloriji in temu petju na* proti.
Kar naenkrat se je spodtaknil ob grm zelenike, ki je bil pokopan pod snegom. Z zaprtimi očmi je padel na tla in hipoma zaspal in smehljal se je angelskemu petju.
Glasovi so povzeli:
Prav o polnoči, ko vse na svetu spi, rodilo se je dete . ..
Tisti hip so začele z neba mehko in tiho rositi bele snežinke. Sneg je pokril malo telesce s 'svojim pajčola* lani, ki so se polagoma zgoščevali.. -
In tako je bil Peterček v beli ka* pelici pri polnočnici.	K. D.
iz naslednjih dejstev.« Slede nato toč* ni statistični podatki o višini prejem* kov, predvojnih, prejšnjih in sedanjih ter primerjalne tabele cen življenskih potrebščin, kakor so v teku let nara* ščale.
Precej enake razmere so tudi v naši državi, ker so bile že tudi pred* vojne plače državnega uslužbenstva prenizke.
SIJAJNA MANIFESTACIJA MA* RIBORSKIH UPOKOJENCEV.
V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil pri »Gambrinu« ustanovni shod po* družnice »Društva državnih upoko* jencev in upokojenk v Ljubljani« s se* dežem !v Mariboru. 'Iz Ljubljane sta dospela naš stari in marljivi borec g. predsednik Lilleg in blagajnik g. Ri* hard Debelak. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu ; prav zadovoljiva, bilo nas je nad ,150.
Shod je otvori! višji poštni kon* trolor v pok. g. Karis, ki je pozdravil predvsem navzoče, posebej še oba go* spoda ljubljanska delegata, potem pa izrekel v imenu vseh članov bivšega tukajšnjega društva nenavzočemu g. dvornemu svetniku dr. Kronvogelu najsrčnejo zahvalo za večletno vzgled* no vodstvo, za njegovo požrtvovalnost in neumorno delavnost. Zaradi staro* sti in slabega zdravja ne more več pre* vzeti kake funkcije, a ostane podruž* niči vesten in delaven član. Besedo je povzel nato naš dični stari znanec, g. predsednik Lilleg, ki je prosil v dalj* šem poljudnem govoru navzoče, po* sebno še staroupokojence, naj ne ofou* pajo, ker se jim bliža pomoč. Pokazal je dalje, koliko ležkoč je treba pre* magati, da bo novi zakon na vse strani
čim pravičnejši, da se dela na njem z vso paro in da ni več daleč do njega razglasitve. V nadaljnjem poteku je priporočal, naj se oklenejo vsi upoko* jenci in vse upokojenke tega okoliša podružnice, naj pa (podpirajo tudi naš organ »Naš Glas«. Za navdušujoče besede je žel g. govornik burno odo* brav,an j e, g. Karis pa se mu je v ime* nu vseh iskreno zahvalil. Isti gospod je še tudi z vso vnemo priporočal »Naš Glas« in vabil zborovalce k pri* stopu k podružnici, pridobe pa naj za* njo tudi prijatelje in znance.
Tem izjavam sledeče volitve so imele naslednji rezultat:	predsednik
poštni nasvetnik Matevž Vrbnjak, tajnik in blagajnik nadučitelj J. Reich, odborniki prof. dr. Jakob Žmavc, poštni upravnik Vladimir Fabijani in ravnatelj zemljiške knjige Miha V u č e t i č.
Sledilo je še nekaj umestnih pred* logov, potem se je zahvalil novi pred* sednik staremu odboru in gg. delega* torna in zaključil lepo uspeli shod, ki je jasno pokazal, da se naši vrli ma* riborski upokojeni tovariši zavedajo potrebe skupne in enotne čvrste orga* nizacije.	R.
Organizacijske vesti.
Oblini zbor Združenja državnih nameščencev in upokojencev v Kranju.
Dne 6. decembra t. 1. se je vršil ob pri* merni udeležbi občni zbor Udruženja državnih nameščencev in upokojencev v Kranju. — Ob določeni uri je gospod gimnazijski ravnatelj Iv. Košnik otvo* ril sejo. V svojem jedrnatem in obšir* nem gov?oru je kot predsednik društva podal svoje poročilo. Posebno je pri* poročal stanovsko zavednost, ki nam
je tudi v gospodarskem oziru velike važnosti. Na inicijativo društva se je ustanovila naša Nabavljalna zadruga, ki je pred nekaj leti začela s kaj skrom* nimi sredstvi, danes pa uspeva izvrst* no. Ko so podali še ostali funkcijonarji svoja poročila, se je izvršila volitev novega odbora. Z velikim odobrava* njem in soglasno je bil predsednikom izvoljen zopet naš velezaslužni direk* tor g. Ivan Košnik. Dalje so bili iz* voljeni z malimi izpremembami vsi člani prejšnjega odbora, in sicer šle* deči gospodje: Slavec Josip, poštni upravnik. Tajnik Josip, starešina davčne uprave, Kmet Mirko profesor, Torkar Ivan, starešina glavnega od* delka finančne kontrole, Plut Štefan, sreski tajnik. (— Kot namestnika sta bila izvoljena gg.: Kump Aleksander, poštni uradnik in Vrtovšek Aloj* zij, gimnazijski služitelj v pokoju. — Pregledovalca računov sta gg : Zu* pan čič Franc, višji geometer in Tavčar Tomaž davčni uradnik. - — Pri točki »slučajnosti« se je vnela kaj živahna debata, osobito glede cen me* sa in kruha. Bilo je več govornikov, ki so vsi poudarjali nujno potrebo stanovske zavednosti. V splošnem se je med zborovalci izražalo mnenje, da državnim uslužbencem in upokojen* cem kranjsko meščanstvo ni posebno naklonjeno. Gospod Jakofčič Mi* ha. brzojavni mojster v pokoju, se je posebno zavzel za kronske upokojen* ce in priporočal, da se to vprašanje vendar enkrat reši. Ko je predsednik gospod Košnik še naglasil, da bi moral biti vsak član našega društva naročnik stanovskega glasila »Naš Glas«, je za* ključil lepo uspeli občni zbor.
Zase dela, kdor dela za »Naš
Glas«. Širite ga. naročajte ga. podpirajte ga!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Najboljši
šivalni stroji io kolesa znamke GRlIZNERinADLER
ter švicarski ple tilni stroji ,DnWed‘ za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
LJUBUJHi, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila
PLES!
KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. ♦ Izborna pijača, dobra gnrka in mrzla jedila, «v» Prvovrstna postrežba.!
FRAN in ROZI
Se priporočata
DVORANA!
KRAPES.
IGRALNE SOBE!
Veliko prištedite,
ako si nabavite svoje oblačilne potrebščine pri tvrdki
A. ŽLENDER
Ljubljana, MESTNI TRG 22.
Vsak si lahko brezobvezno ogleda veliko zalogo blaga za zimske suknje, kamgarn in športni še-vijot, blago za damske plašče in obleke, pliš, svilo, perilne bar-žune, damsko in posteljno perilo, flanelaste in prešite odeje, perje in puh, itd.
Za gospode uradnike POSEBEN POPUST!
UNDERWOOD
preko 4,000.000 v rabi.
ZAHTEVAJTE PONUDBE! PLAČILNE OLAJŠAVE!
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 6.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. MAGDIČ
Ljubljana, Aleksandrova 1.
Priporoča se modna trgovina
T. EGER
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
V-	^
B.MCTCH
220-
330-
390-
imiu/u, mmov m S.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.	Raznovrstno rudninsko vodo.
Damsko in moško zimsko perilo, rokavice in nogavice, kupite najugodnejše pri
lterk Pilsl- MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA, STARI TRG 18.
Samo pri
PRELOG
LJUBLJANA
Marijin trg.
SNEGU!	
Damske galoše	 Moške galoše	 Damske snežke		Din 62’— »	77-- qn-
Damske snežke z baržunom . .	n 99-
Damske snežke popolnoma iz kavčuga in z baržunom Moške snežke ....	* 129-— 145-
Otroške snežke	 0d Din Damske galoše št. 34, 35 in 36 po		76*— naprej Din 15*—
ANT K-R1SPFP LJUBLJANA. Mestni trg.	
L. Mškuš
Ijohljana, Mestni trg IS
.priporoča svojo zalogo
Popmila se izvršujejo točno in solidno
■IIC J. HAMANN
III	liubllana
“	"	" ■ ■	“■'“"'‘"r'**
opreme nevett in novorolenlkov, perla, modnih potrabilln - Predtlskarija modernih rolnih del.

TRAJNO VESELJE
povzročajo v teh težkih časih
samo koristni božični darovi!
Praktičen in koristen dar so naši čevlji! Nizke cene, izbrana kakovost!
"I O^*-- Dolgotrajni, nepremo-Otroški čevlji	Ulil	čljivi
Damski čevlji	4 &» Iz atlasa elegantni,
„	t:	za ples	USU	J.	odlični
Damski čevlji ~ .	1	Črni, rjavi, splošno
na	špango	Ulil	J.	priljubljeni
Damski čevlji _ . "f Q	Črni, rjavi lak,
Pumps Ulil J.	’ zelo moderni
Moški
polčevlji
Moški visoki čevlji
Din 195* Din 245*
Zelo ugodna noša
Pravi čevlji za štrapac
Luksuzni čevlji po zmernih cenah. Izdelujemo jih najbolje, ker razpolagamo samo mi v državi z ORIGINAL — GOODYEAR — WELT - stroji
Najlepše darilo za božič!
ScÄaiwta:«?söÄä?saffiöfl:^««:««söfl:äÄaÄöSö«aÄöaößä«öSä«öisaa'öKa?sc«iajsöÄö«a?safl««anw;saiEaisaß:ss?s«tfficffiaffiaÄSSLSäÄ®«asaaös«sisafl:siÄert»iaöfl:a?Kafl;(
RADIJSKA-QDDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
Pripravili smo za Vas tak
RADIO, kot si ga želite,
namreč visok v kvaliteti
in nizek v ceni.	Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do
30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
elektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za
■ B poslušanje potrebne, za naplačilo.............Din 80*—
* W Mcaß' ter petkratno mesečno plačilo po .	........ Din 45’—
noelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, anten-BT skim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100*— %ß\9\ß JLjf ter osemkratno mesečno plačilo po.............Din 75*—
f U troelektronskih aparatov „Reinartz“, kompletnih, z elektronkami, M akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter an-
W A tenskim materialom, za naplačilo ...	..........Din 240*—
ter desetkratno mesečno plačilo po..........Din 180’—
£1 tirielektronskih aparatov „Reinartz“ z visokofrekvenčno elektronko "I DD	z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt,
Ji W	izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom,
za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din.
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj VaS aparat.
„S“1.!"“s Radio Ljubljana A»f.r«
Telefonska štev 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■aaaHHua
TEKSTILBAZAR
5 LJUBLJANA, KREKOV TRG ŠTEV. 10
■ nudi vsakovrstno manufakturno blago prvovrstnega izvora [angleško in češko blago], tako za moške obleke ter sukne, damske plašče, cefirje, volneno blago, perilo, platno, svile, pliš in druge v manufakturno stroko spadajoče potrebščine. — Cene in postrežba solidna. — Uradniki prejmejo lahko blago na odprti račun, ali pa pri takojšnjem plačilu primeren popust.
■
IB ■■■BBBBBHI ■■BI	■■■■■■■■■■■■■■■
■
■ ■
■
S
■
!■■■■■■■
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. * Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. «'•' Lastna tvornica šolskih zvezkov. '•'»> Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskamo odgovarja France ^rukelj. Vsi v Ljubljani-