^5obl. k. k. HofbibliotneK,               m.u     ^
iV-ix
t#^
^39.
V Gorici, 23. septembra 1881.
^m$-
Te6aj XL
..Sci*" sxhajs v-ak petek »u   velja s pQStn preJMRW    ¦' v rt»>r*<     :n <l<w
Wl«t»   .             .   .   *   i.rvi
Pol !(>M     .    -        ...      -'«>
C#-wrt Eet;t          .....-<'
Pr: <w.!u::Iih ¦;;   ..:rjv tat-::- ;-r: -|'«-foniffaS1* se placuji* ** naiartti.' rri.-ti»p-
no *ra«v:
ji kr  'V ^ ti'K.t I kta:
>" '.! '.''..   .. *.< ..
Za \ris- L*ii»i»   '"> itrrt.'josc.
Po<atnesno Sfevilke Be dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki nlici, blizo „treh kron". na atnreni fcrgu; in nunski ulici; v Trstu y tnbalmrnici: Via della caserma St. 3. in v AjdovSSini pri trgovcu g. Doleneu.
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo
uredniStvn „Soce" v Gorici y Hilarijanski
tislcarni, mtioonina pa opravni6tvu„SoSe"
na Kovenji v Sticsa - vi WSi It. 10 II.
—nadstr.------'-----------......-------......--------------------
Rokopisi se ne vraiajo; dopisi da se blagovoljno frankujejo. — Delalcom En drugim nepremoinim se narcCnfna zniia, akose oglase pri urednistvu,
Ks=z=ssusLmm
S koncera t. ra. potcee nino-gim naroenikoro narotnina „So-ce". Danes smo zaznamovali adp*so rudeee, koliko ima se kdo pla&ati do konca leta. Kdor nam je Se na dolgu, pro si mo prav vljudno. da g;>, kolikor mogoue hitro po-ravna.                      OPKAVXi&TVO „SOCE8.
Goriski dezelni zbor.
Iz t>. seje, 9. sept.
Pi^lanec Fuganel stavi po predsednistvu do go-upoda vladtiega zastopnika to interpelacijo: AH je vi-aoka vlada vuljua odto&ti z* poizvedbe na lici kraja v nanten, da se Iahko pravi<:uo reSijo reklamaeije glede nil uravuavo z-.'mljiacnega davka, tohko fiasa, da se opravilo dovrSi lahko v duha postave?
Vl&din zastopnik pravi, da hoCe to interpelacijo predloziti v. vladi in jotcm o .svojem tfasu naznauiti odgovor.                   .
Porofrvalvc dp* odbora dr. Depcris predlaga, naj Hprejmc zb.»r v zadevi projektovauili did uasledoja predlona: 1) Prcpuytiti se iuo:a v. vladi, da predloisi del <:boni nucit postave u izvr&itcv brambenih del ob So& in ob pnstranskih vodah, in da nm predlozi vse to. Cesar ip potreba, da se opraviCijo dotidne do-loibe. 2) Prejuibtiti se mora v. vladi, da ona pmkrbi, kar je uuj ,> in potrebuo za obrauibo bregov, dokler ne bo doloceuo, da je vlada oproiLuua te bkrbi. V ta naraen se povrue pro»nja 2upanstva od St. Petra na SoLi c. kr. namestni&tvu. Oba predloga se sprejmeta.
Po predlogu dez. odbora, v fiegar imenu poroCa dr. Abrara, s-prt-jme zbot* uafirt postave zabtran razde-Htve obcinskili zeraijiSc sose>ke DiviuSCina. Ta oadrt postave se sprfjme tudi v 2. in zadnjem branji.
Sprejme se natrt postave, r po katerem se ima most iez Soeo raed Bavccm in C'ezsofio preglasiti kot skladoven. Glssi se tako: Po=tava od .. . veljavna za poknezeno groHjo Gorisko in GradiSko, proglaseea most Lez reko Soeo med Bavcetn in Cezsoco kot skladoven. S privolitvijo <Iez. zbora pokn. gr. GoriSke in Gradiske ukazujem tako: 1) Most Lez lieko SoCo med Bovcem in SoCo je proglaSen kot hkladoven. 2) Ta postava obevlja tetega due, ko s»e razglasi. Po predloga porocevalca Gasserja potrdi se ta postava tudi v zadnjem branji.
Slede poroii!a pravnega odseka.
PoroCevalee Del Torre, Zbor potrdi naCrt po-Btave, obsegajofi nektere naredbe v pospesevanje rib-Stva po oladkih vodah.
PoroC. Pagliaruzzi. 0 proSnji 2upanstva arni§-kega za dovoljenje, da se razdele obfiuiska zemlji§aa prestopi zbor na dnevni red.
Isti poro«!evalec. Sprejme se naslednji na6rt postave : Postava od ..., veljavua za pokn. gr. Gor. in Grad., zadevajoCa pr.pravo deielne postave od 27. jan. 1870 zastran skladovne ceste Gorjansko-Kostanjeviea-Miren. S privolitvijo dei. zbora pokn. moje gr. Gor. in Grad. ukazujem tako: el. 1) Casta od Gorjanskega skoz Ivanigrad, Vo&ico, Kostanjevico do Mirna, uvr-Weoa med rhladovne po dei. post, od 27. jan. 1870 iz-briSe be iz med skladovnih cest. Cl. 2) Med skladovne ceste uvrati se ona, ktera drzi od Gorjanskega nkoz Ivanigrad-VoS&co-, Kostanjevico in Opatjeselo iz e-rarske ceste pri Dola. Cl. 3.) Ta postava obvelja z dnem njenega ruzglasa. Po predlogu puroc. potrdi se ta postava v 2. in zadnjem branji.
Dr. Deperis poroca o naCrtu postave, zadevajoCe premembo §§. 59 in 83 obemskega reda. Ta postava 8e potrdi tudi v 2. in zadnjem branji.
Peticijski odsek. PoroS. Benardelli. Sprejmeta se naslednja predloga: 1) Za izdelanje vodotoka ob po-tokn Idriji pri Kobarida je dovoljena podpora iz (let zaloga do polovice doticiiega stroSka, pa ne ista od 1000 gl., s pogojem, da sprejme drzava drugo polo-vico na svoj racim. 2) Naroci se del odboru, da pla-Ca ta znesek oni oblastoiji, kteri.bo izro^lo c. k. na-meiitni6tvo drzavno podporo.
PoroLevalec dr. Abram. Potrdita se naslednja predloga: Vsied pro&ije trgovske in obrtuiSke zbor-nice v Gorici dovoU se za 1. 1882 znesek 600 gl. v podporo iz o b r asS e va 1 u i Soli, katera t>e ima ustanoviti v Gorici za rokodelce. 2) Del odboru je nuroe'euo, naj se dogovori z mestnim zu-panstvom GoriSkim, s trgovsko in obrtnijsko zbornico, s c. kr, vlado in s pristojnimi yolskimi oblastuijami v namen, da se omenjena iola urcdi takd, da bo za-dostovala potrebam obeh narodnostij te deLela; v prihodnji sesiji naj podd del zboru pred-loge, koliko ima znalati letni donesek izdez. zaloga, z ozirom na potrebo, katera se doka^e, kedar bo §ola koneLno uravnana.
Na predlog dr. Tonklijev dobi ucit. pripravnik Joi5. Rtistja 00 gld. podpore.
Alojzij Gorgnolan iz Gorice in JoM iz Skrilj, sluSatelja gozdarskega oddelka viSe kmetijske Sole na Duiiaji dobita po 80 gl. podpore iz dot. zaloga za I. 1882.
S tern je 6. seja pri kraji.
Folitika „Edinosti" Slovencem nevarna!
Kdor je bral BSoCo" za fiasa scdanjega uredni-Stva, imei je vefikrat opaziti, dase s postopanjem tr-j^aSkega lista ne vjemamo vselej. „EdiuostK pa se na^proti naSi vedno utrjeni graji obnaSa tak6f kakor da hi jo mi napadali iz sebicufh namenov. Narodnja-ki,^ki pridejo ali osebno ali pismeno tudi z drugih pokrajin v dotiko z urcdniStvom „So6e", na§ega lista zarad tega niso uikder grajali, pafi pa pohvalili, da si smo tako hvalo tudi v dopibih nacehio zatirali. Mi smo v najbli^i soseski s trMkiin listora, in zato" bi mislil kdo, da morda ee!6 brez objektivnih vzrokov kritikujemo HEdiuosttt, edino z namenom, da bi ji odtegovali bralce in narocnike v prid naiemu listu. V reanici s tako pretvezo hoce nEdinost" na§o ob-sodbo zavrafiati in svoje bralce slepiti zlasti v oddalje-nih krajih, kjer domaCih naSih raznier ne morejo do-bro poznati in presojevati. Poleg tega razsaja „Edi-nost" §e nad osebo sedanjega „Soeinega" urednika, kakor je sploh njena taktika, vsera slov. lis torn dobro znana, da „Edinostu na opravifiene ofiitbe ne odgovarja nikdar, ainpak prave povode kntike re-dno opuSCa , namesto tega pa toliko vstrajni§e osebe doptsnikov zasleduje in Se celo do privatnih razmer s It starim, to je od drugod podedovanim, hudobnitn ernilom svetu v moralnorn pomenu Crnif
V zadnji Stevilki, ktero smo dobili vfieraj, hoce pometati s Sofiinim urednikom, kakor lasajo devljar^ ski mostri svoje desetletne pobace ali fantine; in vse zarad tega, da smo ji zadnjifi nekaj njenih grekov ae oznaC'ili, ampak samo od daleC ozuanili.
Ker se je «Edinosti" ia dovolj greliov nabralo da jih v svoji predrznosti, poleg tega tudi v svoji o-holosti it sama ne more ve6 prena§ati, odgovorimo ji najprejvinteresuprimorskihiuob euem Slovencev vseh pokrajin. Osebni napadi na uredniStvo „So-Ce" niso obfiiustvu Skodljivi, in zato odmerimo po-slednjim piostorSe kvprih. nSo6iK nadrugem mestu.
Slovenski listi so bili lani ob dr^avnozborski vo-litvi na GoriSkem toliko objektivni, da so priznali, kak6 je bila „Edinosta prva razpor, brezpotreben raz-por zafiela. V njeni oblasti je bilo, razpor zatreti pri zaLelku. nSoca" je bila prinesla takrat v podltstku oditbo, da „Ed." je zato" podpirala drugega kandidata, ker ji „Sofiintt kandidat ni hotel prittditi 1879 na shodu trlaSkih Slovencev na Kabre^ini, da bi se go-riSki list zatrl in zdruiil v en sam in sicer tria^k list, t. j. v „Edinost". nEd.u na to o&tbo ni odgovo-rila niLesar, ker ni mogla. Takrat smo jo mi prvi-krat grajali. Potem smo jo obsojevali, da je dolgo 6asa molcala, ko so kraSka krajna stare§instva prosi-)a in dosegla poducevanje nem^Cine v kraSkth eno-in dvorazreduieah. Na njeuo molfiaoje so jo morali slov. Hsti posehe opomniti. Cuduo se je potem zdelo slo-venskim rgdoljuoom, da ,,Edin<M'* byali \tt aamest-
nika za to, da on obiSde eakrat slovensko priredjeno veselico v Tritu. Tudi tu se je fiudno izgovarjala. NajhujSo je pa goriSkim rodoljubom delo, da ni imela tr/. „Ed.H besedice graje ali poduka za kraSke iupane, ko so oddajali Castno obCanstvo trz\ namest-inku. Se le dolgo potem, ko so jo 2e vsi kranjskt slov. listi obsojali zarad tega, se je pohlevno, pohiev no oglasila in milostljivo prosila s praznimi razlogi, da naj ji za bozjo voljo slov. listi preklifiejo krivico, ki jo delajo s kriviinim obrekovanjem. In ko so bile BNoviceB, wSlovenec" in wSl. Narod" gluhi na tako proSnjo, je gospa „Ed.tt rekla, da so ti listi hudobni. Hej Slovencil uase „Novice" so hudobne nasprotl „Edinostia! Kdo v6, kak povod vede pa »Novicea do hudobije? Blama2a!
Ko so se sle kraSke oMiue poklanjat s popolnim zaupanjem tvl namestniku, „Ed.u zopet ni imela beBO-dice graje.
Pa teh grehov, za ktere so slov. listi ^Edinopti" dovolj pokore nalo^ili, nisuo hoteli daues naStevati, dasi je la iz teh dejstev doliazano, da smo mi „Edi-nosf edino grajali zarad politiko, ktere v svoji „ae-zrelosti" ne nioremo odobravati. Mi smo vendar v soseski s %tl. listom, in kakd bi moglimi malCati, kjer nam ona podira, kar zuCenjamo §e le zidati. Kak6 bi mogli mi trpeti, da se demoralizacija, ktero f so prov* zrocili na«i predniki, ne samo ne zatira, ampak Se utrjuje in pomno^uje 1
Najbolj pa je ubodlo gospo „Edino9tu to, da smo se drznili besedo spregovoriti o volitvi v V. okra-ji za trz. mestni in de2. zbor. Tu je bila „Ed." pri razpisu volitve postavila za kandidata dr. Bizjaka ali Biziaka, kakor se sam pi§e v zadnji „Ed.a Ker de-luje ffEdiuosta v Trstu in je torej lahko vsak dan v dotiki z dr. Bizjakoiu, mislili so slov. Hsti, da polit. druStvo „Ed.uin njegovoglasilorazglaSapravega kandidata na podlogi objektivnih razlogov ali njej znanili fakt.
Slovenski listi so tedaj rail no sprejeli vest, da je dr. Bizjak izvoljen v trl mestno svetovalstvo. Ali nEd.u je mislila, trz. mestni svet je pa obrnil. Dr. Bizjak ni bil potrjen za posianca, dasi je bil for-malno pravilno izvoljen. Cudil se je tuji, najbolj pa slovenski svet, da se predrzne trl mestni svet neza-siisano krivico storiti trz. Slovencem. Kaj takega se ni Se zgodilo, iu „Ed." je sama povdarjala pred slo-venskim svetom to nezasli§anost. Na to se oglas6 trl dopisuiki v nSiov. Narodu" iu v enem dopisu tudi v n$oci.'< Tu je bilo povedano, da dr. Bizjak ni izbsc-nen iz polit., ampag iz takih vzrokov, ki se tifiejo o-sebe izvoljenega ir. Bizjaka samega. nSl. N.tt in BSoCaa sta se na dopisnike zanaSala in stvar tudi verovala. Na to so „Sl. Narodu" in „So6i" zazugali, da prldeta pred porotno soduijo. Na „Socou so indirektno poslali ze v Trstu skovano poslanico, v kteri je stal preklic, kakor bi ga bila „Socatt skovala, se spokorila in po-koro objavila. UredniStvo »SoCett je BEdinostitt tako mise! zavrnila, ker ma je hotela poleg dr. Bizjaka tudi aEdinostK ono poslanico usiliti, v nadi, da smo podlegii. Na to je vse molCulo in molci se do dena§-njega dne. Iz tega se utegne tudi mnogo sklepati brez tezave,
Trz. vlada bi bila morala mestni svet tr2. razpustiti, ako se je ustavua krivica godila redno izvoljenemu poslancu. nEd.u pravi, da se je izgovorila vlada, da ne razpusti mest sveta zarad samo 10 mesecae dobe. 8Ed.tt je rekla, da vlada pa vsaj nove volitve ne razpiSe, in da s tern prizna krivico, ki se je zgo-dila trz. Slovencem. Ali glej, vlada kar razpiSe voli-tev, nepridakovano nEdinostiu, in po logiki tega lista je zdaj vlada sama odobrila postopanje mest. sveta trzaskega. Ako je pa to res, potem bi bilo moralo polit. diuStvo nEdinost" misliti na drugega kandidata, ker si je moralo vendar misliti, da je trz\ vlada kaj posebe izvedela in v tern postopanje tr2. ,mestnih o-cetov kot korektno pripoznala I In zeres je, kakor so nam poroCali ze pred 10 dnevi, pol. druStvo „Edi-nosttt svoje odbormke sklicalo pri§lo jih je kakih 14, in po dogovoru so sklenili postaviti za kandidata v V. okraj trgovca in pos8Svnika Malaiana na Op-Ciuau. y Qdborovem zboru nol. 4r, 9M<* so torej vsi
forffia1ffD^aTO»^8e;TreHrefc-k^^                  Bizjaka^
ampak g. Malalana. Disciplina druStvena zaukaznje, da se skupnim sklepom vdajajo brezizjemno vsi odje. Mialiii bi biio po takem, da pol. dr. ,LdinostK pro-glasi po 3»ari navadi z iineoom avojeg* kandiduU Malalana. Namesto tega ps govori druitveno glasil*»L&<' v svojem doticnem pozivu samo okaudidatu, ki je ie volikwn znsn in tudi od njib odlocen, ob eoete pa opeminja, da naj vondar voliici, ki so v dvomu*Le posfebc pridejo do uredoiStva mM* v Trail Tedaj namesiu da bi brali voliici vsak na svojeuvdomu Iz .Edinosti", koga naj volijo, jim praktiLoa ,Ed." sve-tnje, naj pridejo nalaSc v Trst na svete! To je nova metoda volilcera streii.
Fa zakaj ni imenovala .Ed." v posit* a itti* Bon od politics, dr. ,Ed." odlocenega kaudidata Ma* lalaaa? Foerpjjenje, «& bralci! Slisali smo, da so SH is arede tiatih odbornikov pol. dr. BEd.-', kt so se v aklepo ttvexall za Malalana, da so sli iz iste srede agUovat v tri. okolieo proti Malalanu! Lepa edi-nost v dvojni .Edinoati" tiiaski! Sli so neki k voiUoam kakor da bi oil tudi postenjak Nabergoj za dr. Bizjaka; ko je to Malaiau aliaal, se je ueki vdal, ia priajlili so neki g. Malalana a aviocoikom napisati na Hat, da ae odpove, ce se je g. Nabergoj zares od-locil aa dr. Bizjaka. Od tod, ce je vse to res, kakor nam porocevalti zagotavljajo, od todprihaja tisto crao na belem, o kterem govori gospa sEd.a; tedaj ona-ima svinfieno na belem. Po kaki poti!! Ko je g. Nabergoj vse to izvedel, izpoz&al je zvijaco nekte-rih odbornikov pol. dr. »Ed.*, izpoznal je poSteui, pa ubogi raozak, da Una a takimi Ijudaii opraviti. Zato pa umemo njegov sklep, da se je takoj odpovedal piedsednistvu pol. dr. »EdM., onega druStva, v kterem viada taka disciplina, v kterem se z ljudstvoin tako ravna, kakor smo po poro«lilih ravno pojasoili.
Dr. Bizjak je bil potem izvoljen od zapeljauih volilcev s vetino glasov. Kako „Edinost* o tej izvo-litvi sodi, smo zadnjic povedali. Ona, je dr. Bizjaka prej in zdaj volila; vendar ga zdaj ne bvali, in pravi, da v dragacnih razmerab bi bil voljen 6is 1 ani in vrli narodnjak Malalan. Zakaj pa prvikrat ni tedtia za g. Malalana? Ona bi ga bila tedaj zda j v dragtcnih razmerab izvolila; pol. dr. „Ed.H bi ga bilo tedaj pustavilo za kandidata. Pa poglejte, kaj dela list „Ed." s pol. dr. »Ed.B! List se obuaSa, kakor da bi ne bil g. Malalan v resuici tudi odlocen od pol. dr. »Ed." za kandidata, in isti list sEdiuostu, ki je pred S dnevi trdil, da v drugacoih razmerah bi bil izvoljen g> Malalan, isti list p o 8 d n e h ze dvomi, ali bi bil g. Malaiau sposoben za kandidata, ko prasa, ali sine biti izvoljen moz", ki ni volilec! Za bozjo voljol kje smo: pol. dr. „Ed.*, ki se pred 14 duevi v resnicjt odloci za g. Malalana, kterega pa njegovi odborniki v tistem hipu spodkupujejo, in list, ki se ] pred 8 dnevi govori o gotovi izvolitvi- g. Malalana, po 8 dneb ne ve in dvomi, ali bi bil isti g. Malalan po pastayi opravicen in sposoben kandi-dat! Po takem se list „Ed.a sam obsoja pred voliici ill pred vseui poStenim obcmstvom. Pa zakaj mislite, da so tisti matadorji se odlocili tudi zdaj in sicer za hrbtom pol. dr. ,Ed.* za dr. Bizjaka ? Ubtovo v prvi vrsti zato, da bi ne imela prav 8SI. Nar." in BSoca*, ki sta ,Ed." zarad prve izvolitve ie obsojala. Prej kd ne so dr. Bizjaka zavezali. da se odpov6 pri 2. izvolitvi, 8 eenrar bi bilo po zdnanji rehabilitaciji u- j strezeno njemu iu naj bolj listu nEd.tt In takd se je tudi zgodilo: dr. Bizjak se je odpovedal, z razlogi, | kteii so vsaj dobri za zunanji in forniatni svet.
Mi smo rekli  daues  med .doraaCimi stvarmi", i da je dr. Bizjak s svojo odpovedjo prav storil, ker je ustregei najprejsebi, potem .Edinosti" in kouecno vseni Slovencem. Deninio, da bi se dr. Bizjak ne bil odpovedal, kaj bi bi se bilo lehko zgodilo ?
. V neinSkih. iistih je bilo brati, da, ce pride at. Bizjak zopet v uiestui svet, bo zopet izbacuen, pane iz pol vzrokov 1 In bralo se je poroCevalcem, kakor da bi se dr. Bizjakovega koraka na to stran veselili I Ako bi bil izbacnen zdaj, povedali bi bili gg. ital. mestnt o^etje na ves glas, zakaj niso odobrili prvo izvolitev, in da ne morejo iz istih razlogov potrditi tudi drag eizvolitve. Zdaj bi bili na gias vse razlozVii, kar so prej saind iz delikatese prekdvaii. To je bilo mogoce in yerjetno. Iu kaj potem: Ital. iu ustavdverski nemSki listi bi bili skundal razgiaSaJi po svetu, ced, da hotemo svetn razglasati, kakor da bi se nam ustavna krivica godila, natiiesta tega, da pa le kazemo istemu svetu, kako so kominpirani nasi voliici, in kak^> mora biti tedaj popaceno nace ljud-stvo z vodriiki vred, ki^se'prediznejo Ijndstvu take kaadidate nasvetovati. Skaud'al bi bil popoln, in so-vra^Qi tujei bi imeli eukiat nekoliko resuicnega raz-loga nas v blato pdtiskatil
• Mi torej nismo zanikovali principa, ktesega mo-rajo nam varovati tudi na^i najhujSi sovrainiki, ampak grajali smo postopaoje 0EdiuostiK, ki si je'nes-posoben objekt v dr. Bizjaku izbra'la za poskusnjb, ali hofiejo tr2. raestni oCetje nstavno pravicorednoizvoljenegaposlan-ca prelotniti. Toliko znanjaSe vsak brake „SoCeil W nas pricakuje, da smo za princip vedeli, iu 2alo-.atilo nas je da ga mi ne moremo porabiti za to pri-iko. ,,Ed.4' nas je pripravila ob eno bogato poakus-
ajo, da Dam ni dobila kandidata, kteremu bi ne bili
mogU Italij«ni nie Ocitali.   S pravo osebo pa bi bila
khko svetn pokazala, koliko drznosti ima mestni tiz.
svet. Zdaj pa  tri svetu ne moremo  otiuti niLesar,
ia „Ed." nas je bila pnpravila v najvefo  uevarno.st
¦ pred nacehnmi oasimi nasprotoikL  Mi po takem ob-
: zalujerao, da ae je poStena .Tribuae* ugrela za prin-
' cip, kterega nismo raegli porabiti zarad   neodpustlji-
| vega poatopanja rEd.* Mi smo brali   ie poprej i=to
j vzgretje tudi v „Triester Tayblatt*, in smo tudi nje-
I ga pomilovali, ko smo morali njemu   ^Tribttne-i" in
\ kakor se vidi tudi ,,Slovencutc  nasproti drugo izvoii-
\ tev dr. Bizjaka obsojevati in poprek .Eilinosti^ njeuo
\ piedernost ocitati.  MisliU  smo, da bo molcala,  ker
| Slovan, kedar kaj z&krivi, se potempokori. V ,,Eii-
j nosti(i pa vidimo jndovako predrznost, ktera naj bi se
I Slovcncev nikdar  ue  ptij^la   na  uobeno stran. Tu,
I tu, gospa „Edinostu, iinis uaSosebifnostnasproti tvo-
; jemn postopanju; tu im.iS i*a^o nQi>zrvIou pulitik**, tu
1 ima§ razloge    za kolt'g'jalno  pozdra^ljenje.   Spravo,
ktero „Softi'* pnnujaS. potftn ko si jo po  pobattnsko
ali z ,tdrvarsko sekiro" razsekati   boteia,  pa nt> Se
razsekia, to spravo do^eies brez vsake   pogodi>e,   ko
se povrneS   na pofa pravega siovenskega poitopanja
in skupne slovenske poitttke tudi na onestra-
ni, kjer si zdaj tako hulo zabredla brez vsakega ke-
sanja na opomine, kterib ti nis;no hotels r.tkdar tak6
jasoo razloiiti,   ce nisi  bita nas  siliia do meje,  na
kteri je konec tudi politicni potrpezljivottti.
Ku osebnosti in dotiLnc taktiko pa prih. Srecno!
Dopisi.
Iz Ljubljana, I4. septembra. Polititno obzopje nad lepo naso slovensko domovino postaje bolj in bolj 6rnc ter zalostao. Ne, da sem pesimist, in da mi zato ubaja oai vzdib, ne,—dandanes siovenskemu ro-doljubu ne treba, da je peaimist; kdor ima zdrave oci, more brez stekla poveli^valnika opaziti jalbstne naSe raztuere in s prostim okom lehko vidi, kako je voz slovenske poiitike in nasih teienj globoko v bia-to indiferen li zma zavo2en. Pred ocrai imam nam-ix6 kranjski deiclni zbor posebe, av obLe uase socijalno ^ivljenjt.
Pred kakimi tremi niesoci ali kaj scm Vain pi-sal o naSern dezelnem zboru in o raznih njpga razmerah; molCal sem potem o tej stvari in cakal notii do dancs. fmel sem tehtue razloge za tot tehtnejSe, nego jih na§ glavui politicni organ v broji od 13. t. m. v jrtko zviti poleiiiiki s tr&Sko BEdinodtjoa nava-ja za svoje molfiauje glede kranjskega deieliifga zbo-ra. To vpra^anje, ki je danes postalo tako skrajno napeto, in s katerim se na^ priprosti narod vec" bavi, nego «^i nekateri 2ele, razpravlja navedeni Clanek nSi. Naroda* tako lehkomiseljno in z ozirom na narodne votilce predrzno, kakor se nikakor ne spodobr. Samo spomnimo se: Eranjski de2eiiii zbor je sestavljen po krivicnih volitvah: pritisk na volilce, pretenje in zu-ganje, podkupovanje glasov, tedaj aodnij.dco kaznjivo podmitjeoje vrglo je naSim nstavakom vefiino deiel-nega zbora v naroSaj; ta zbor so narodni poslanci stigmatizirali nelcgalnim ia to v javni seji in iz grla celega siovenskega naroda Culo se je: res je tako! Ia koncem zadnjega zasedanja nasega. daielnega zbora izjavili so slovenski poslanci v javni seji, da se v ia dezelni zbor, ki je tako nepostavno sestavljen, ne vruejo vefi — kako aavduSeno grozece je ,Si. Narod" tacaa razglaSal to izjavo, katero je narod naS z obcudovanjem take trdriosti vzel na znanje. NaSi poslanci so javuo po casopisih zahtevali razpust tega nelegalnega zbora — as Casom se je vse poleglo in dandanes se pri nas u4e ne more nihee orijentovati, kaj da nameravajo na§i poslanci in kakScn pritisk da so uvrSili na vlado, da bi se te doseglo, kar Sell ia zahteva ves slovenski narod soglasno. Voliici ugibajo tn se zanaSajo na znacajnost svojih zastopnikov, ali —vera uie pesa. Tudi glasilo slovenske stranke mo-dro raolci o tej stvari, ali molcalo je vsaj do zadnje-ga vtorka. A sodba je glasna tukaj, da bi bilo bolje, da je molcalo i dalje. Ako .EdJuost" preobraea ko-zolce, naj ima to veselje, resen casopis bavi se pa z re«mimi vprasanji resno. Rrfsnost in strogost pa bi pnstojali zvlasti v navedenem vpraSauji takemu daso-piso, ki trdi, da zastopa naS narod. V vprasanji glede kranjskega dezeinega zbora ne oozuamo nobeuih ozirov ni na levo ni na desno, najmeuj pr. na zdanjo vlado. Kaj pa se to pravi/ ako „Narodtt piSe, da o naveuenem vpraSanji zato mMi, ker ue more tako pisati, kakor bi si ielel. Zakaj pa ne more tako pi-safe? Z ozirom na zdanjo vlado,jua katero se Se .Narod* zme-Om zauaSa, Tiiaffeju se zmirom zaupa. A naposled zgrabi pisca onega clanka jeza nad svojo lastno naivnostjo in obsencen od proroSkega daha za-grozi vladi, da jej bo druge strune uapel. Uboga viada, zdaj se varujl A resno: ce to ni podobuo flEdi-nostni* oficijazaosti, potem jajce uikdar ni bilo po-dobao jajcu. S takimi neslauostimi pa se potem pita nas volilec, namesto da se mu resnica naravnost pove in brez okoliScv.
Meni je pri srei samo blagor naSega naroda, zato pa m je tudi Ba«elo: fiat justitiaitd. Kaj pa ima-
mo mi Slovenci od Taaffejeve vlade da bi jo morali podpirati brezpogojno ter ^e ogibali in varovali njeno stekleuo hiso na kvar svoji vlastni? Cas je, da skr-bimo zasu in da vladi povemo ua vsa usta, da je Slo-venec vec podpirati ne more. Kajti namesto da bi mu pomagala, potlaeila ea je se bolj k tlotn. Tauffe-jevi vladi se imaino mi Slovenci zahvaliti, da se na Goriskem nemscina uvaja v Ijudske Sole in v Trza-skem; da je Sloveuec na KoroSkem na istej stopinji, kakor je bil prej, namrefi su^euj nemSki oholosti; da se na Kiaujskem*) nem§6ina uvaja vjedno in dvoiazre-dnice, da Pirker, dezeJni golski ogleda, §e bolj tero-rizuje uciteljstvo, nego ga je pod Auerspcrgom; da se ljubljansko uciteljsko izobrazevaliSce kijubn bklepu diiavnega zbora Se dalje germanizuje; dac. kr. urad-nistvo Se zmirom ostentativno ruje zoper jeden celi narod; da se svoboda zbirauja na respektuje tak6, kakor kaie prepoved ptujskega tabora, v tern, ko se je uemSkemu agitatorskemu druStvu dovolilo, da je prislo ravio tje slovensko ljudstvo drazit;—dat menj bi nobena viada ne bila storiia za nas, iu nobena bi nas ne in uas ni bolj zatirala nego zdanja, ko je na§ niati'rin jezik, katerega govori poldrug nuljon Sloven-ccv, iz vseh .sodnijskih sob ven pactum! Narod na§ pud okrutno Auerspergovo vlado ni toliko cutil, da je zatiran, k»-r neusnjiljena roka njenih organov ga je tako od vseh stranij opestila, da se tottiti vec ni mogel; zdaj pa se mu je z vladnega stola povedalo, da je bil zatrt» in obecala se mu je olajsava, lepa prihodnjost. Vzbudila se je v ujem uada, a poma-galo se mu ni, zato danes ves pritisk bolj obfiuti, kot pod Auerspergom, zato ker trpi z zavestjo pre-slepljene uade. Kdo naj tedaj 5« podpirato vladoV Kdo ima Se pogum, to naSemu ubo-gemu, tolikrat prekanjenemu narodu sve-tovati? IVoC z vso mehkobo, onim zlom, ki je za-krivil, ua je na§ narod tepel vsakdo, kdor je le imel Cas! Pro6 z vsemi neopravdanimi oziri,—boj ne Sko-duje, boj ozivlja in bistri du^vne tnoci.
Iz Ljubljana, 20. sept. Thu rn-Valsassiua, to je osoba, ki bode odslej pomagala grofu Taaffeju nu Kranjskeni reSevati princip; nad strankami. Lju-bfjanskeuid dopisniku dtmajskega ..Vaterlanda* j« bil buer odgovor: sine sieestitati; grofTaaffe ms octane uice«ar doUan, iu prUnati so mu mora, da je dosle-den v svojih cinih. Mend* v sobotni st. ffVuterlai)daM je Ijubljanski dopisnik ogla§al fiudeCeum se in strme-cenm svetu, da bodo vsi ali vsaj velina sloveuskih dczelnih po.ilaocev odlo2ili svoj mandat: **) po taki poti da se bode kranjski dcdelni zbor sain razpustil, ker bi zarad nesklepCnosti nc mogel zagedati. (iotovo pa se je dopijuik v svojih kombinacijah prenaglil, ker gii nSl. Narod" od vtorka kara in pravi, da sloven-ski dezVloi poslanci v tem vprasanji se niso niCesar odlocili. Na oni dopis pa je grof Taaffe odgovoril takoj z iuieno^anjem grofa Thurn - Valsas sine kranjakua dezelnim glavarjem. Sicer je bila uze gotova stvar, da zasede grof Thurn to mesto, ali—mem se zdj vuzno to, da se je to imanovanje razglasilo ravut* ob ukem casu, ko je pri nas res vse pri&ikovalo spbb kakega slrogo odlocnega koraka od naSik- paslancev, takega koraka, ki bi dal tudi slovenskim drz.ivuim poslaucem direktivo, kako postopati naspuwi vhuB. In tedaj se sodi najnovejSi TMffr}w cm tako. <U je Taaffe raieaj zasukml, ki je bil njciiMi n.% piai li.vstavljeu, iu ocitno pokazal, da se on ne bnga z?i lo, Kaj porece uboga para Slove-nee, iti da \c uiu/j>; zasukuil tudi proti naSim po* slaucettt.
Imenovanje grofa Thurna kratijskim dezelnim glavarjeiu je stonio n a j sla bsi mogoCi vtisna ljudstvo, ne raviw zarad oiobo, ki bode zdaj za* sedla sobe dc2elue bise. Grof Thurn-Valsassina je vr-lo nezuatna in v obce Slovencem politiftno neznana oaoba. Pravi se, da je dober clovek, nemskutar sicer, a ne strasten, ***) nemSkutar padaje bil ie iz—ari-stokratske uoblese in odvi»noiti. Ue* pa je^ da vsaj javuo ni grof Thurn nikdar bil fctrastca nasprotnik uaSej narodnosti.
AH, ker je oti sprejel ponujeno si mestq deiel-nega glavarja kraujskega, poznajoc de^elne razmere in ljudstveno mnenje, ki je diametralno nasprotno mnetiju veiine uaSega dezelnega zbora; znajoc, kakd so ptiSh gg. Uocevar, Deu, Kecelj itd itd. v zbornico, —namrec s podmitenjeni glasov, beleiniSki potrjenim —vedoc iz zadniega ljudstvenega Steuja po Kranjskem, da tu stanujo Slovenci ki niso in ne bodo priznali zdauji vecini kranj. dei. zbora pravice zastopanja katero jej im-avaost odrekajo,—zato se jegrof Thurn-Valsasaina^ostavil v vrsto nasih najstrastncjSib sov-
*) D^-ugoJ .smo bolj lahkorerni, ko fiafcamo brezvspeSno • pn \a» na kraaj3kem pa deretim desetinam in pol Sloven-cev ne moiejo tako lahko prarih zadrzkov na-egti, 5e5 da viada ne mors §e dozdaj strari tia bofcSe obrniti. In imate tu-di dtazega dez. predsednikat                                                yr
**/ Tega se je menda nadejalo tudi urednistvo -Soce*1 ? A saj bx s tem ne bilo nifi pridobljeuo. Viada, fie je res neu-pogijiva nasproti teiujam naroda alovenskega, in rideti ie iz vsega, da je, viada bi raapiaala novo volitve, prejtoji odsto-pm poslanci bili bi zopet izroljeni; zapravljal bi so , tako taktiko samo cas. 8 tako vludo trebe z vspetoUim oro«em oojtVCtt s»!                                                                            p^"
***) TaW §a iodj tadi „». f. Pp,«*
Ured,
lagov, katerim se ne da hobehega pardona. Grof Thurn je jedet onih sto kraujskih „veleposestnikovu, katetih 10 poSlje v kraujsko zboroico u2« jedncga po-slanca. Brez dvcma, za kranjskega ^b'.pas^stuika" ima moz dovolj niocij in sposobnostij, ali br<z dvom-be pa tudi svoje inuci prvceujuje, ce misli, dn se je zanj izpraznil in da se bode obdrzal na tisttuu stolu, ki je Mje provziocri tudi guspodu — Kalteneggyrju.
Slab vtis je to imeuoviinje zato storilo, ker se je z Djim pokazalo, da hoce grof TaafFe na Kranjskem Se dalje vladati p'> Auerspr govi zapuSciui. Za toli pozitovalno podpirauje sloveuskih drzavuib. poslaueev je to imenoyanje res nemSka zahvala! A moti se gospod ministerski predsednik, c« sodi, da mu sloven-ski narod te zahvale ne bo poSteno kvitiral. Slovenci emo prisli do spoznanja, da oimamo od Taaffeja ni Cesar pricakovati, nadejati pa se iinamo vsega le od boja, katerega se iinamo tain lotiti, kjer sino ga pre-nehali. Borili .se bomo samo s to zavestjo, da sino s praznimi upi izgubih dve leti, veliko casa, a to uas zna ukrepiti, da ua» ue bode prvi zadovoljil, ki bi nam in za na» zual samo govoriti o „ravnopravnosti narodov."
FoHtieni pregled.
Grof B e 1 c r e d i, znan kot driavni minister od 1S06, je poklican za nacehuka uprav-nemu sodi^cu. Belcredi je bistra glava in drzav • nik v administrativni stroki prve vrste, torej ime-novan zdaj na najpupravnile mesto. Moz se ravna po naftelu enakopravnosti; ze toje dovolj, da s« ga ustavoverci zdaj napadli, in Taaffeju ne itturejo odpustiti, da je del na vaino mesto pra-vifinega mozaka. Ustavoverci imajo Schmerlinga, Ungerja, Auersperga na najviSih mestih, pa bi rail vse im#li,
Gosposko zboruico je treba dopolniti tudi zarad tega, ker ji je izumrlo vsaj $ udov, Cudno bi bily, da bi se Taaftone zgenil in poleg 8 Se nekaj drugih sedeliev ne napoluil v tej zbornici, ki Tiled ustavoverske vefine vse podira, kar prihaja iz zbornice (M, zdaj odio6ujo6ih avto- j nomistidnih poslaneev,
Ministerstvo namerava ustanoviti vrhovno vodstvo m ^.elezuiSke zadeve (Reiehsei-senbahnemt), ki bi bilo neodvisno od tlrz. zbora podobno ministerstvu za ceste in 2eleznice, ka- j kor ga imajo v drugih driavch.
GaliSki iu Stajarski zbor ze zborujeta. Ga- \ liSki zbor je letos imeniten tudi zarad odliiuili poslaneev in zarad predlogov, ki pridejo na vrsto. Rntenci vedno 3e nasprotujejo Poljakom in ho-dijo z ustavoverci, enako ital. poslancem. V je-zifcovnem ozira oni viivajo take pravice, za ka- j korSne se bomo morali mi Se kdo ve koliko casa hud6 boriti.  BTribttnett svetuje obema narodno- j stima,   iiaj se med seboj pogoditi,  da ne bodo | ncmski nacijoualci zeli za se sadov iz njih voc- i nibt razporo?.                                                         I
Ha Stsjerskem je tretjina Slovencev, v dez. ibora ? Gradcu sedi 8 slov. posiancev, pa no-beden ni izvoljen v razne odseke, in konserva-tiviii Nemci so v njih zastopani samo po 1 po-alancu. Tako so nam rliberaluiu Nemci praviCni. Po tem naj M ne hrepenelt za zdruienje v eno skupin^ vtaj t administrativnem oziru! Iz pro-raiina det. odbora za Stajersko je raaviden pri-manjkljaj 2,236.559 ! Ustavoverci delajo povsod dolgove.
Ha Hrvaskcm se vsled prebudega pritiska Pejaeeviceve Tlade vse nieia. Heodvisna stranka se sicer krepi, ali poleg nje rase vpliv tudi Starcevi6jansk« stranke, in to je zalostno tudi za nas Sluvcnce in za Srbe, ker StarceviCjanci ne pripoznajo v politiki drugega, kakor ime Hr-?at. Zalostno je ie to, da si po tej stranki naj-bolj kvari neodvisnost misljen.ja in §irje nazore — mlaj§i zarod. Kak6 bodo Srbi avstrijski in Slovenci imeli veselje takim zastopnikom Hrva-ike bliMi se?
V Srbiji se pricakuje nekaj sprememb v ministerstvu. Stranke so si tudi tu v laseh, in pri ljudstvu ni sedanje ministerstvo priljubljeno, ker je na vse strani davke silno pomnozilo, Tudi knezu zamerijo, ker je neki premalo varfien. kakor se vidi tudi iz njegovih popotovanj. Pre-naglo liofiejo posneti tudi hude strani od velikih #lav.  Y Crnigori pa se spominja knoz ? veCi
meri starili razraer  in   se   ravna  tudi  bolj po starih segah.
Na Rusk em govore listi prjijaznifie o av-strijskih razmcrah; ustavoverci nasi pa bi bili radi, da bi se prijaznost Rusije ohladila proti Avstriji. Car ruski menda misli ua inirno poli-tiko, da bi se notranje razmere zboljsale. Car Aleksander je ljubeznjiv telegrafskf. odzdrav postal na napitnico naSega cesarja.
Grska je uiirno zasedia kraje, katere ji je morala TurCija, odstopiti.  Kralj gr§ki bo po- J tovai zdaj po tesaliji.
V  Egiptu se ne ve, kak6 se stvari za-suknejo, ker Anglija prezi na deMo.
V  Tuuizijo po§iljajo Francozi vedno vefi vojakov ; pa slabo se jim godi. Italijani ne vcd6, kaj bi poceli. Te dni, 20. t. m., so po navadi obhajali dan zasedanja Hima pred desetletjem. Garibaldijev sin je hotel ua lastno roko napra-viti posebno legijo. Vlada pa rau je po dolgem obotavljanji to prepovedala, gotovo ne iz last-nega nagiba. Garibaldovci bi ital. vladi bili po vseci, da bi uagajali tudi Avstriji, ali ista ccta bi bila ob enem nevarna notranjim razmcram ital. kraljestva, s kterim liberalci nekako tako ravnajo, kakor so hoteli delati pred kakimi 15 leti in §e pozneje v Avstriji.
Na NemSkem agitatorji ob volitvah ra-bijo za svoje namene vsako vrsto pomodkov. To se lahko uine, ker tu gospodari judovski dull to desetletja, in je ta ljudstvo demoraliziral.
Iz A m e r i k e je doila zalostna vest o ginrti Gariiclda, enega najpo§tenej§ih drzavnikov, ki se sploh rode.
Domade stvari.
Q. vit. Schnoid, drzavm poslauec za Kraujsko, bcleha fs dalj La»a; bival je /daj na (joreiijskem. Zdravniki so nvctovali, da naj pride ta blagi prijatclj na§e domovine pr /ainovat v Gorico, in sicer Se ta mesec. Naj bi mu ugajalo naae podnebje i
Zlata ma&a na na^i Kostanjevici bo v i nedtljo, in jo bo imul c. oce Jemej VeSerina. Velika ma§a bo ob 10. uri. C. o^e Jernej je pri nas kaj cislan iu priljubljen stardek; zato pa se svecano-stf v nedeljo udelc^i gotovo ue samo mnogo duhovni-kov, ampak tudi v obec mnogo ljudstva.
Grof Thum je ime no van za dez. glavarja kranjskega. 0 tem vee v ljubljanskem dopisu.
Knjige drugtva sv. Mohora za IetoSnje le-to so ze priole tudi v Gorico, in jih, kakor ieodpr-vega zacetka imenovanega druStva, tak6 tudi letos razdeljuje v farovzu pri Veliki ceikvi c. g. Matev2 Pitc.
Vojaka je zadela krogla v rumo, ko so preSlo soboto streljaSi v tarSo, in sicer tako hudo, da mu bodo morali prej ko ne odrezati voko. Castniki in vojaki so med seboj takoj nabrali 100 gl. njegovi dru^iui v pomoc.
I Rokodelsko druStvo s hranilnico m je uslanoviio vtorek v Gonci pod zacasuim predsedni-Stvom dr. Arm. Perco-ta. To druStvo je 2e drugo te vrste v Gorici, se ve daz la skim znaCajem. Izklju-Cttii so iz tega drultva duhovniki; vojaki v sluibi in Ijudje, ki 2iv6 od pokojnine.
TukajSnji bataljon deMnih brambovcev (St. 74) je iaiel zadnje tedne svoje glavae letoSnje vaje. Ge-neralinajor vit. Waldschatten se je po koncanik vajah prav pohvalno izrazil o vrlosti iastnikov inpro-stakov. Pohvala se je prebrala vojakom tudi v slo-venskem jeziku.
Otroci slovenskih star$ev iz naj blUnje I okoiice dobajajo vsako leto v laSke mestue gole go-I riSke, vsled tega pa pozabijo vse, kar so jih ucili do-I ma v materuem jeziku. Slisali smo, da so temu tudi I slov. ueitelji krivi. Ital. ucitelji imajo dosti nustnih J otrok v svojih §olah, in vendar menda zlasti iz Pod-I gore prihajajo otroci v Gorico v vecera Stevilu. Do-I ticni slov. ucitelji naj pomislijo, da so ucitelji nasi I tudi preobMeni, in morda Se bolj negc v goriSki oko-I lici. Naj tedaj slov. otroke storijo poSiljati v don»a-ce Sole, in ne jih morda Se ceI6 naganjati na obisko-I vanje mestne Sole, ktera je samo laSkal
I Duhovne vaje za maSnike so ae pricele I 19. t. m. v Gorki v latiuskem jeziku pod vodstvom I nekega bogosl. profesorja (jezuita iz Padove.
I V Solkanu je bil pret. pondeljek zopet eno-I glasno izvoljea za ftipana g. Autou ilowtiC Zmtex,
so mu napravili fttalnicni pevci lep naroden ve5er. Pri lepi svecavi, in z narodno, zastavo zapeli so pred zupanovo hiSo vefi narodnih.pesnij 2apanu na Cast.— ' G. Zupau spoznava iz tega, kak6 solkanski rodo^jubi spoStujejo in caste svoje moze, upamo, da bo tudi g.' 2upan »jih tudi zanaprej narodno podpiral.          X
Solsko leto 1881-2 zacne l. okto^ra. UCenci se bodo vpisovali 28., 29. in 30.  septcmbra t. 1. od': 9-12 dopoludne in od 2-4 popoludue.                        "
Vsak ucenec, ki ha novo pride, se ima oglasiti se syojimi starSi ali z rijihovimi namestniki pri vb-ditclji ter sc po prestani sprejemni skusnji uversti v dotiCui razred in oddelek.
Voditeljstvo c. kr. deSkc vadnice v Gorici.
Vinorejci! Na dezelni kmetijski Soli v Gorici vrSda se bo vinska trgatev, dne 28. in 80, sept, za Criio grozdjc, dne 4. in 5. oktobra za belo grozdje, Izdelovalo se bo vino iz refoSka, bord6, rulaadera ri-' bole, cividina, in belega vipavskega navad. grozdja in ob enem primeren poduk o moStovreuji vrSil. K obil-ni vdelezitvi vabl vodstvo slov. oddelka dt-zelne kiue-tijske Sole v Gorici: F. Pov§6.
Vinorejskl popotnl poduk bo v Stverja*
n u zarad raznih razmei' u2e 28, t. m., ne kakor v mzglusu Se le 30. t. m. Naj to blagovolijo 6c. gg. dubo.ui in si. ^upanstva no gor. Brdih primeino ob-javiti.
Na Proseku se je osuovala u2itna zadruga, ki po „Ed." dela U z dobrim vspehom.
Dr. Jos. Biziak, ki je bil v drugo voUen na Obcmah za poslauca v niestnl in dez. zbor, jo svoj mandat izroCil zopet v toke svojih volilcov. Na vse strani je prav storil.
Q. J. N. Korak dobil je zlatl kriz s krono za-rad zaslug za ustanovitev iu 25 letno vodstvo obrt-niiskega podpornega draStva (Aushilfskassaverein) v Ljubljani.
G. Job. Stare, prof, v Zagrebu in spisovatolj obfiiu) zgodovitie za druzbo bv. Mohorja, pride za glm* nazijskoga vodjo v Uulovar, g. Martin Sonekovic, tudi, Sloveucc, pa za ravnatclja na viSl gimn. v Gospic,
Peter B. Bilka, Cuh po rodu, pravi Slovan, bivSi ravnatelj sloveccga odgajaliSca na Dunaji, umrl je 61 let star, iu so ga slovosno pokopali na Dunaji 14. t. in.  Sprcmili so slovanskega rodoljuba na cen*
, tralao pokopaliSCa duuajako odliCui rojaiti njegovi iu
I zuanci, v veciui Slovani.
I SlovenSdina na sredujih fiolah v Tratu. Na spomenico pol. druStva „Edinosta a proSnjo, da); bi sc uvedcl v srednjih Solah slov. (jezik od razreda
\ do razreda, je ministerstvo odgovorilo, kakor pol.
I druStvu „SlogaK za GoriSko, ceS, da ni potreba se preuaredili sedanje uravuave, da gojitev slov. jezikaje zadostna, in da se ume samo ob sebi, da se teCaj za slovenScino pouino^e, kedar bo vec obiskovalcev. Minister Conrad je dosledeu za vse slovcnske pokrajine v edbijanji naSih pravicnih zahtev 1
Narodno sve5auost hoccjo napraviti v Sre-disci na Stajctskem v spomin pokojnemu naroduemu pesniku Stefanu Modtinjakh. Razdelese ob tej priliki ojegove pesni.
Pomod du§am v vicah, ali premiSljevanja in molitve za naSe ljube ranjke. Po P. St. Dosenbach-u S. J. poslovenil P. Hrisogon M. Izdala in zaloilila ka-toliSka druzba za Kranjsko. Odlicni cerkveni dosto-janstvenik je poslal tudi nam en iztis te knjizice, ka* tero toplo priporoca kot tako, ki je pripravna, pobozuost I za duSe v vicah pospeSevati in Siriti med Slovene)* Knjizica je torej vredna, da se Slovenci ,seznaoijo se & njo, zlasti zdaj, ko se bliza mesec listopad, ki je poavecen duSam v vicah. Cela knjiga obstoji iz 2. delov. Prvi del, 140 btrani, ima naslov ^PreiniSljeva-uje", 2. del do 320 st. pa „Moiitve in poboiiuosti^ Katol. druzba v Ljubljani, stari trg St. 13 pro-daja zelo cenjeno knjizico, inehkovezano po 45, trdo vezano po 50, z usnjatim hrbtom po 70, vse v usuji po 75, z zlato obrezo po 1 gl. 10 kr.
Razne vesti,
Garfield, predsednik zdruzenini drzavain sever-ne Amerike, kterega je neznateu, pa sebiCen clovek, po sodbi lastuega ofieta nievrednei, nek Guiteau, pred 7 tedni smrtno bbstrelil, umrl je v veliki potrpezlji-vosti po hudih boleCinah 19. t. m. zvecer. Pravijo iu iz razglasil je bilo to razvideti, da so ga amerikanski zdravniki napaCuo zdravili, ker Amerikanci se v obce premalo uLe teoreti^nili naukov. Garfield, rojen 1831. 1., se je brez vsake Solske vzgoje pospel od navad-nega delavca, kocijaza, brodarja, korokoma v vojni do geueraimajorja in naposled do najviSe casti, ko je bil 1. dec. 1880 izvoljen za nacelnika naveci repa-bliki na svetu. Garfield je bil poStentak, da mafo ta-kih, zlasti pa v Ameriki, in je pokazal v male mese-cih svojega vladanja diSlavaiSkO m^vA prve yrate,
Zat6 pa njegovo smrt britka obzaluje ne samo Ame-rika, ki je Garfielda izredno cislala, ampak in zlasti tndi Evropa, ktera je v gospodarskem oziro mnogo zavissa od sreine all nearecne vlade ravno velike se-verno amerikanske republike. Evropski vladarji intu-di nas cesar so skrbno poprȤevali, ali se Garfieldu zdravje boljsa. Taho jc tedaj svct ta tedea izgubii odlicnega drzavnika, moiaka redkega znaftaja. Vse left, da bi Amerika njegovo veliko izgubo prestala srefc-no v casn, ko je sama v najvecem gospodarskem raz-cvetu, pa v nevarnosti zarad podlosti politicnih strank in izpodjedenega druzbinskega zivljenja.
LISTNICA TJRKDNISTVA.
d. g. J. K»Y«i«\ c. kr. beleznik v Knmnu! Zal nam j«% da
nam uitrte Se nikdar piaali xa „Soco*,kakoramo mi z droguni
ˇred prttakov ali. 8 ten ob eaem tavrnerao one, ki Vm aum-
aUSyo, 4a bi bili Vi tadnje dopise i* Komna poalali „Soii.M
Ve* dopiaov »mo taorali odloaiti sa prih. at,__________
Poslanica.
Gospodu dopisniku \z Komna v §tev. 36. in 37. „SoLe" odgovarjam xaCasno naslednje:
Naj bhgovoli dopisnik objaviti svoje ime, po-ten se bom opravicil; drngacoogj stejem za hudega obrekovalca in natolcovalcs.
Se ne ponizam toliko na take puhle in fraz-polne, lainjive*) in obrekljive dopise odgovarjati. Jaz sem svoje stvari gotov, in ce se kedo node prepricati o mojih zupanstvenih racnnih, ntij se potrudi v ob-cinsko uraduijo.
Komen, 21. septembra 1881. _______                        Zupan Schwara et Comp.
*) SI. tapaastTU komenakemu proata pot t tej obliki odgovarjati. Ker se nam je uatno in pismeno toliko xagotav-Nalo o reanid dotiduih dopiaov, in ker imamo vaelej predale tndi za naaprotne atranke, kakor amo si. iupanatvn koracn-¦kenv 6e poaebe xatrdili, nam je ial,  da nam ono  ni takoj
islalo v obiinakent  intereau  dopiaa t naaprotnem  zmislu.
erjatvn pa, da bi do].........- -—   u-*~ *«*-
liko iasa br»v*apesno, po pravici kritikujejo.
poalalo v obcinakero nuereau uopiaa * nw^utuu.. *.„.-._. Terjatvn pa, da bi dopianiki podpiaoTali avoje imc, bodo to-liko iasa brevzapeiae, dokler se bodo tndi oni preganjali, ki
ozdravlja pismeno specijnlni zdravnik dx». lOllisoll
? Draidanih (Dresden, Sach-sen) Za velike vspehe (8000) velike medalje zuaust. druSt. v Parizu.
Na podlogi razsodbe v. c. k. de2. zdravni-ikega sveta od v. e. k. namestniatva dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodee
izvrsten pripomocek zoper vse ielodefine feolezni
](Sflio  ja  f-e ^tna^a pti
rettencsti,   ielofclm slabo-
sti, slabodiScfcm dibu,   ke«
dar LToveka napenja, mu ki-
slo podaja, kedar ga grize
ali  vjeda,   pri  2elodeCQera
kataru, zgagi ali rezalci, de
se nareja pesek ali  kasa,
i pri preobilnosti slia, zlaten-
ci,   pri studu  in  uaetanjt,
glavobolu, prthajajodem od
ielodca,  zelodecaem   krfiu,
pri zaprtem 2ivotu,   piena-
sitenosti  bodi z jedini ali
pijaCami, pri glitah, vrancnib, jeternib ali he-
moroidalnih bolestib.
Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr.
Glavna zaloga za Gorieo pri gospodu le-
karniCarju A. pi. Gironcoli v Gorki,  Wizo
Btreh kron*.
Geutraloa zaloga za razpo&Ijaoje: Apotheke zum heiligen Schutzeagel des Carl Bradyt Krem-sier, Maotiren.
CUDOVITE KAPLJICE
. ANTONA PADOVAN KEGA
Po beaedah av. evangelim >fpojdite udit \iud-atvo 1b xdravit bolnike" navdihiula je odeta. Piiipa U fSranoiakanakega reda v trinajstem stolatji ireina: miiol, da je ia zdravilnili rastliu nabranih v jutro-vih dezelah alozil prealavne te kapljice.
Fotem ko je ozdravil nze na tisode ljudi in ne-sTtfmeiiemu stevilti oaeb pomagal, da so zivele po sto let in 6ez, samo Ker so wzivale to kapljice, oV javil je, ia 6esa daobstoiS posvetivsi jib sv. Antona Padovanskemu „6adodeInikn.u
To priprosto in naravno zdravilo je prava do-brodejna pomod in ni treba nmogib. besedi, da se dokaie njthova Lndovita mod. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajsaio in prezenejo prav amain najtrdo-vratnise zelode6ne bolesti. Prav izvrstno vstre-zajo zoper hemorojde. proti boleznim na jetrih in na vranioi, proti crevesiiim boleznim in proti gUatam, pri zenskih mesednih nadleznostih, zope Beli tok, bozjast, zoper sreopok tar distljo pokva.r
Ieno kri. One ne preganjajo samo omenjenib. bo-eznit ampak nas obvarujejo tndi pred vsako bo-leznijo.
EAEO SB HABIJO:
Kot preservativni pripomocek jemlje se po 20 do 30 kapyic na sladkorju zjutraj in zvefier; otro-kom se daje pol toliko: pri zgorej imenovanih bo-leznih pa po eno zli6ikb zjutraj in eno zveder in be so bolezni trdovratne. vsake tri tire eno zlidiko; o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kapljic 2 krat na dan.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za narodbe inposiljatve pa edino v lekamici OEISTOFOliBTTl V <SOEIGI.
Ena steklenica stane 30 novcev.
GLASOVIRJI!
Glasovirji, ie rabljeni:
ot» Scliott-a po 180 do 230 gold, od Riedl-a   po 250 do 300    „ 2 Boeaendorfer-jeva po 450    „
Cisto novi: Kutachera, 1. rrste 430 gld. Miiyer,        1. vrste 450   „ Pri g» F. Dra^atin-u, v Gorici, via Mivrelli St. 12.
St. 791/B. Sch. R.
Razpis \liiHltc
uciteljice na Ijudski soli v Koinnu evcntualno sluzbe uciteljice v tern solskem okraji, z dohodki po dezejni postavi od 4. marca 1879.
Postavno doknmentovane proSnje se imajo vloziti po predpis«anem pota v 4 tednih po pr-vem razglasu v ^ Osservatore Triestmou pri c. kr. okrajnem solskem svetu v Sezani.
C. K. OKR. SOLSKI SVET ? SE^ANI 22. septembra 1881.
Ster. 182/E.
Oznanilo.
Splosno se uaznanja, da bodo vsako leto navadne pocitnice za^ele letos dne 1. prihodnje-ga oktobra ter nehale dne 16. istcga meseca.,|
Omenjcne dni je ustavljeno vsako razmo-tavanje opravil v obeh oddelkih.
taitefoto ustaTljanuee ia i ajo Mm Uaiu.
V Goridy 22. septembra 1881. Ravnatelj: Lovisoni.
&tev. 185/E.
OZNANILO.
Podpisano ravnateljstvo daje vsled vilena-redbe naznanje slede6e:
1.  Z dnevom 1. oktobra 1881 se odpova-dujejo na iest mesecev vse denarne vloge t sre-bro, ki so nalo2ene v hranilnici.
Gdpovedujejo se tudi tiste vloge v bankoT-cth, kl v2ivajo obresti 6ez 4l/g od sto, Ce pre-segajo znesek 500 gold., ker vi§e Tloge se bodo sprejemale samo na obresti po 4 od sto.
2.  Od tiste dobe naprej znizajo se obresti od 6 na 5 od sto pri posojilih, katere hranilni-ca daje na papirje javne vrednosti; od zajmov na zemlji§6a in hiie le^efie v tej de^eli, ako ne znaSajo ^ez 500 gold., se pa zoizajo obresti od 6 na 51/2 od sto.
Poslednje znizanje obresti od 6 na 5 lk od sto velja tudi za kapitale ne rise od 500 gld., kateri so ze izposojeni. Tako znizane obresti zacnejo teci po preteku tckocega poluletja in pladila obresti od posameznega, kjer se bo do-tiCno znizanje na doticno knjigo zazuamovalo.
3.   Naredbe pod stev. 1 in 2 se vpe-Ijejo za poskusnjo na eno leto. Eventualna pre-memba se bo tri mesece pred vpeljavo objavila.
R.mt6'ist73 nsUfljifaisfi in i aja Mm bto,
V Ixorid, dne 2$. septembra 1881 Ravnatelj: LOYISOM.
St. 785lo. 8. s.
Razpis sloibe
za izpraznjeno uciteljsko sluzbo II. pla5iine vrste v Nabrezini, za eno uciteljsko sluzbo II. placilne vrste in za eno uciteljsko sluzbo III. placilne vrste v tern Solskem okraji, vse z dohodki po dezelni postavi od 4. marca 1879.
Prosild naj vloze svoje postavno dokumen-
tovane proinje po predpisanem potu v 4 tednih
po prvem razglasu v „Osservatore Triestino* pri
c. kr. okrajnem §olskem svetu v Sezani,
C. K. OKR. SOLSKI SVET V SEZANI,
16. septembra 1881.
V katoliski bukvanii v Ljubljaui
stohii trg btev. 6,
se dobivajo sledefc hove knjige:
1* nazlaganje »v. ro^nega venca za
.^iiiuniiit.' in tudi \w druga Case s .sit'Ueiiin ob^'goin:
a)  Zakaj imamo Marijo caHtiti, kako jo castimo sploh;
kukit jo fiastimo z roznim  vencum;#kaj  pomeoi vera, Gospodova molitev, ang«Iovo CeSenje.
b)  premiSljevanje petnajsterihskrivnost vesekga, 2a-lostnegu in castitega dcla, vsake poscbej;
c)  navadne molitve: jutranja, muddacvue, vefiernaj ina§ne, spovedne iu obhajilne; lavretauske lita-nije: devetdnevuica in tridoevnica;
d)  nekaj pesent: Marijt Deviei rozuovenski iu §e de-set drugih.
Knjiga se toraj, ne le za poduk iu premiSljeva-nje, ampak kot inolitvenik vsaki tm lahko rabi.
Posebuo bodi priporoLetia za bli2nji praznik sv. rozenkranske iiedelje.
Cez vse pa bi najbolj§e slu^ilo „RazIaganje sv. roznega venea" udom zivega rozeokranca, kte-rih je prav innogo po Sloveuskem. Kako marsikatero-krat clovek ne ve kaj premiSljavati, vzlasti 6e se irora ista skiivnost vec dui zaporedoma inoliti iu premiS-ijevati; iz sR-tzl«ganja* bi lahko vsak dovelj poduka dobil zase in za svoje sonde.
Kaj bi .nC to:aj knjiga pri nobenem vencu zivega ro^eukrauca ne pogre&ala! Ce je i% ne more vsak cd za-se ini ti, naj bi jih imel vsak venec dvoje troje, da bi .si j»h udje lahko drug drugemu posoje* val«. Stalo bi n. pr. dvoje knjig ude enega venca It po 10 soldov, kar vendar vaako lahko premorc.
Velja v pol platnu 75 kr., v pol usnji 80 kr., vse v nsuji 95 kr. iu z zlatioi obrezkora 1 gl. 15 kr. Po po§ti 5 kr. veC*.
9. Spovednik III njegora ftloiba. Spi-sal Franc Kosec, 2upnik. Z Uovoljeujem in posebnim priporocevanjem prevzvi§enega §kofa Trzaskega.
Velja inehko vezana 1.20. Po posti 10 kr. ved.
Prvikrat se tu ponuja preCastiti dahovSdini po Slovfoskem knjiga, kt v domacim jeziku obdeluje vse potrebe, dolfnosti in lastoosti o deljenji zakramenta sv. pokore.
Knjiga se posebno ozira na dejanski delj in si* cer obdeluje v L d Spovedniku potrebne lastnostt iu svojstva, v II. delu: dolznosti spovednika in spove-denca gledd zakramenta sv. pokore in v III. delu Po« sebna pravila oziroma razlieuih spovedaneev.
Cena je glede tvarine na 304 v 80 jako nizka.
3* 0Nie ¦*% t. j. Gospodova molitev v pa-dobah, iepo v 60 cm. visoki in 51 cm. siroki slikt razdeljenih.
Cena podobe same je 80 kr., po po§ti 90 kr. v pozlaCoutui okviru 3 gld., v zaboju gl. 3.30.
V zalogi imamo mnogo masmh knjig, brevirjev raznega tiska in vetikosti, molitvenikov; podob in po-dobie, roznih vencev, kri^icev itd. Narocila na razne katol. easopise, knjige bogoslovske in druge se vedno sprejemajo in po mo& naglo izvrSujejo. Z besedo: Katoliska bukvarna izvriuje vsa narocila, da le niso katoliskemu staliScu nasprotna._______
Izdajatelj in odgotomi uwdo&;  f. PODGORNIK. — Tiska: .Hiidrijanska tiskarna* V Oortci,