Ameriška Domovi ima
nJ°n>a /T
/O/o pav//c 0 _
/ir/iaEwe/i^m]
v«.
U.Y
i€AN IN IHMRfrr IH UNOUA®««^
]1227
Nmtfosud md Intcnaaticiud Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 6, 1970
&6V«N1AN
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V	Bonnu oplimisli o razgovorih z Moskvo
m
Razgovori, ki so se začeli
zadnji teden v juliju, se bližajo svojemu koncu. V Honnu upajo, da bo konec
ugoden.
.BONN, Z. Nem. — Po vesteh iz Moskve se bližajo razgovori med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo o nenapadalni pogodbi koncu. Prvotno so računali, da bodo razgovori prekinjeni sredi tega tedna, pa kasneje zaključeni. Sedaj kaže, da bodo razgovori tekli še ves ta teden vse do svojega zaključka.
V	Bonnu upajo, da bo ta uspešen, iz vrst nemške delegacije v Moskvi pa prihaja tudi nekaj manj optimističnih izjav.
Nemško delegacijo vodi zunanji minister Walter Scheel, v njej pa je tudi Egon Bahr, ki’ je vodil pripravljalne razgovore v aprilu in maju z zunanjim ministrom A. Gromikom in te privedel do sestave skupnega besedila. Ko je še na ne čisto pojasnjen način 'prišlo besedilo tega dogovora v javnost, se je v Nemčiji dvignil proti njemu odpor zlasti v vrstah krščanskih demokratov, ki so dogovor odklonili kot škodljiv nemškemu narodu in njegovim pravicam, vlado v Bonnu pa obtožili skoraj narodnega izdajstva”.
Kancler W. Brandt je zato predložil k besedilu dogovora o nenapadanju predgovor, v katerem naj bi bila poudarjena nemška pravica po zedinjenju. Ta predgovor bi naj imel obliko pisma. O njem se vrše sedaj razgovori med Scheelom in Gromikom v Moskvi. Pravijo, da je Gromiko načelno pristal nanj. da pa je treba doseči sporazum še v podrobnostih.
V dogovor naj bi bil vključen ali pa vsaj z njim združen tudi dogovor o bodočnosti Zahodnega Berlina, kajti kancleit W. Brandt je izjavil še pred odhodom W. Scheela v Moskvo, da bo sicer njegova vlada sporazum z Moskvo podpisala, ne bo ga pa predložila v odobritev parlamentu, dokler ne bo Sovjetska zveza pristala na ureditev položaja Zahodnega Berlina v obliki, ki bi bila sprejemljiva tako Bonnu kot trem zahodnim silam, ki so za njegovo usodo skupno s Sovjetsko zvezo pravno odgovorne.
Detektorja niso rabili: Boeing 747 moral na Kubo!
NEW YORK, N.Y. — Preteklo nedeljo je bil na Kennedy International letališču na razpo-lago poseben detektor za odkri vanje morebitnih ugrabiteljev letal, pa ga zaradi splošne zmešnjave niso uporabili. Tako se je posrečilo 27 let staremu Rudolfu Riveri Riosu priti v letalo Boeing 747, ki je bilo namenjeno na Puerto Rico in pilota tega z revolverjem prisiliti, da je krenil med letom na Kubo in pristal v Havani.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma jasno in toplo. Najvišja temperatura 75-80.
Južni Afriki manjka za orožje tudi denarja
Vlada Velike Rritanje je odložila d o v o lien je za nakup orožja Južni Afriki, ki pa ji sicer v ta namen tudi primanjkuje denarja.
CAPETOWN, J. Af. — Nova konservativna vlada Velike Britanije je objavila, da bo dovolila Južni Afriki nakup orožja, ki je bil v času delavske vlade zadnjih G let ustavljen. V Londonu je vlada trdila, da potrebuje Južna Afrika moderno orožje, da bo lahko skrbela za varnost plovbe okoli Južne Afrike iz At-latskega v Indijski ocean, To pot naj bi ogrožala Sovjetska zveza, katere vojne ladje se pojavljajo v zadnjih letih vedno češče v Indijskem oceanu.
Vlade držav, ki so povezane v Britanski Skupnosti, zlasti one v črni Afriki in Aziji, so
gasolinom ameriških Protesti:ale proti prodaji orožja Juzm Afriki, ces, da bi to pomenilo podpiranje njene rasistične politike. Britanska vlada je to zanikavala in kazala izključno na “strateške” potrebe, pa nasprotnikov v Skupnosti narodov in doma ni mogla pomiriti. Končno se je odločila, da bo dovoljenje za nakupe orožja Južni Afriki odložila, da se raz-' burjenje malo pomiri.
Med tem je Južna Afrika priznala, da ji ne manjka le modernega orožja, ampak tudi denarja zanj in moštva, ki naj bi ga rabilo. To ne velja samo za armado, ampak prav tako tudi za letalstvo in vojno momarh' co. Ta ima že sedaj, četudi je majhna, del ladij v rezervi, ker ji manjka moštva. Dobila bo od Francije letos tri moderne 850-tonske podmornice vrste Daphne, za katere bo tudi treba še poskrbeti moštvo. Zaradi pičlih denarnih sredstev je Južna A-frika trenutno najbolj zainteresirana na nakupu vojaških letal in helikopterjev, v kolikor so ti posebno primerni za njene potrebe. Tudi na te bo morala čakati, dokler se vlada v Londonu ne odloči, da je čas za to dozorel
Za milijone dolarjev gasoliita pokradejo v jugovzhodni Aziji Z9A
WASHINGTON, D.C. — Demokratska senatorja W. Prox-mire iz Wisconsina in J. M. Montoya iz New Mexico trdita, da je še vedno pokradenega za milijone dolarjev gasolina v raznih krajih jugovzhodne Azije ZDA, ker niso uvedli novega sistema, katerega cilj je bil te kraje ustaviti. Nov sistem bi moralo uvesti obrambno tajništvo, ko je posebno poročilo pred 18 meseci dognalo, da je “zmanjkalo” 52% vsega gasolina, kar ga je bilo poslano v Tajsko.
Senatorja trdita, da novo vladno poročilo kaže, da predloženi sistem ni bil nikdar uve-len in se zato kraje gasolina nadaljujejo v starem obsegu.
Na zahtevo obeh senatorjev je General Accounting Office — kongresni urad za nadziranje vladnih izdatkov — preiskal oskrbo z in zavezniških postojank v Južnem Vietnamu, Laosu, Okina-wi, Filipinih in na Tajskem.. Dognal je, da se kraje nadaljujejo n da ne kradejo samo gasolin, ampak tudi tovornjake za njegov prevoz. Žal omenjeni urad ai mogel dognati, kam je ukra-ieni gasolin šel in kdo je vse v traje zapleten.
Sufanuvong predložil sestanek s Suvano Fumo
VIENTIANE, Laos. — Pred-ednik vlade Suvana Fuma je koncem tedna dobil osebno pi-;mo od odposlanca svojega polbrata princa Sufanuvonga, vodnika rdečih v Laosu. Predsednik vlade je predložil pismo kralju, ki je prišel iz Luang Pranga v Vientiane, nato pa razpravljal 3 njem na seji vlade.
Trdijo, da je Sufanuvong, vodnik Pathet Lao, predložil aredsedniku vlade Suvani Fumi ;estanek, na katerem bi se raztovarjala o možnostih in potih za končanje vojskovanja v Laosu. Ali naj bi bilo to doseženo na temelju leta 1962 v Ženevi sklenjenega sporazuma o sestavi koalicijske vlade ali kako Irugače, ni jasno.
Latinska Amerika za svoje “obalne vode”!
LIMA, Peru. — Tu so zbrani zastopniki držav Latinske Amerike pri razgovorih o varovanju pravic posameznih držav raztegniti “obalne vode” vsaj v pogledu ribolova in podmorskega bogastva na 200 milj od obale. Na razgovore so poslale svoje opazovalce Kanada, Jugoslavija, Egipt, J. Koreja, Islandija in Senegalija.
Za enkrat zahtevajo pravico nad 200 milj širokim obalnim pasom Argentina, Brazilija, Čile, Ekvador, Nikaragva, Panama, El Salvador in Urugvaj. Na konferenci bi radi pridobili za enako stališče še preostalih 13 držav Latinske Amerike.
Združene države in Sovjetska zveza se zavzemajo za konferenco Združenih narodov, ki naj bi razpravljala o tem vprašanju. Obe zahtevata naj bodo obalne vode omejene na 12 milj od kopna. V pogledu proste plovbe velja večinoma še vedno le pas treh mili za domače obalne vode.
Italijanska vladna kriza se vleče dalje
RIM, It. — Emilio Colombo, krščanski demokrat, ki se je v preteklosti izkazal kot gospodarstvenik in finančni minister, se trudi že drugi teden, da bi dosegel sodelovanje dosedanjih strank “leve sredine” v novi vladi. Nekateri trdijo, da ima precej upanja na uspeh, pomožni tajnik krščansk^-demokrat-ske stranke A. Cariglia pa je dejal, da se položaj ni “bistveno spremenil”.
Glavna težava obstoja v zahtevi krščanskih demokratov in posebno še socialnih demokratov, da se morajo socialisti odločiti za polno sodelovanje z o-stalimi strankami leve sredine in zavzeti odločnejše stališče
$TIRI VELIKE SILE SO
EDINE V UPANJU NA MIR
MED IZRAELOM IN ARABCI
Sinoči so se štiri velike sile, Amerika, Rusija, Anglija in Francija, zedinile, da obstoje ugodne okoliščine za uspeh novega poskusa za pomiritev med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Svojo edinost o tem so sporočile glavnemu tajniku ZN U Tantu, ki jo bo danes posredoval Varnostnemu svetu ZN.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—1 vitev sovražnosti in začetek
Sinoči je bilo doseženo med štirimi velikimi silami enotno gledanje na položaj na Srednjem vzhodu, v kolikor zadeva upanje na pomiritev Izraela z Arabci. Amerika, Rusija, Britanija in Francija so se izjavile, da r,o okoliščine za nov poskus končanja spora med njimi “u-godne”, kot je to objavil v imenu vseh štirih ameriški poslanik pri ZN Charles W. Yost. Sporočilo o tem stališču je bilo poslano glavnemu tajniku ZN U Tantu, ki ga bo še danes uradno izročil Varnostnemu svetu ZN. Ce tam ne bo prišlo do nobenih izrednih težav in bo večina poročilo velikih štirih sprejela, bo nato Varnostni svet naročil svojemu posebnemu pooblaščencu Gunnarju Jarringu, naj začne znova razgovore s prizadetimi državami na temelju resolucije Varnostnega sveta od 22. novembra 1967 za medsebojno pomiritev in sporazum.
Razgovori ne bodo neposredni, vsaj ne v prvi dpbi- Vodil jih bo G. Jarring s predstavniki posameznih držav, pa nato svoje zaključke posredoval nasprotni strani. To je posredni ali “rod-ski” postopek, ki se je obnesel v razgovorih med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi leta 1948. Tedaj jo se razgovori vršili na otoku Rodu, od tega tudi ime te vrste razgovorov.
Sodili so, da bo Jarring vodil
proti komunistični partiji. Ti tega nočejo. Voljni so sodelovati, nova pogajanja s svojega dose-v vladi leve sredine v Rimu, ho- danjega središča na otoku Cipru, čejo pa imeti proste roke v po- Sedaj trdijo, da ZDA žele, naj gledu sodelovanja s komunisti v bi se ti razgovori vršili v New
pokrajinskih vladah in v upravi mest.
Sporočajte domače vesti!
Yorku, kjer je sedež ZN in kjer so že tako zastopniki vseh prizadetih držav.
Na ameriški predlog za usta-
K zmešnjavi poročil o položaju v Južnem Vietnamu
CLEVELAND, O. — Združene države so prevzele skrb" za Južni Vietnam leta 1954, ko so se Francozi na temelju' dogovorv v Ženevi umakili iz Indokine, ki se je organizirala v 4 neodvisne države:-Severni in Južni Vietnam, Laos in Kambodža. Čeprav je od tedaj torej preteklo že 16 let, vlada v ameriški javnost še vedno velika zmeda o razmerah v Južnem Vietnamu, pa tudi o ciljih ZDA tam in v vsej jugovzhodni A-ziji.
Stvarna in n e p ristranska poročila o položaju v Južnem Vietnamu so zelo redka, večinoma so prepletena s propagando in zagovarjanjem stališč različnih gledanj in različnih rešitev vietnamskega spora. V prvih letih a-meriškega posega v Vietnam tega ni bilo. Eisenhower je po Dullesovem nasvetu odločil, naj ZDA pomagajo Južnemu Vietnamu na noge, da bo mogel obstojati kot neodvisna država in se braniti pred rdečimi s severa. To politiko je nadaljeval J. F. Kennedy, pa bil v dvomu, ali
naj z ameriškimi oboroženimi silami ustavi poskus rdeče osvojitve Južnega Vietnama, ko je bilo očitno, da ta tega sam ne bo mogel zavrniti. Odločitev o tem je o-stala njegovemu nasledniku L. B. Johnsonu.
Le redki so bili, ki so javno nasprotovali Johnsonovi' odločitvi, da bodo ZDA z lastnimi oboroženimi silami ustavile rdeči poskus razširiti svojo oblast nad Južnim Vietnamom. Med temi ni bilo sen. Fulbrighta, sen. Chur-cha, sen. E. McCarthyja in vseh drugih sedanjih hudih nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu.
Ko vojaški nastop ZDA v Vietnamu ni bil tako uspešen, kot so upali, in se je pokazalo, da je boj proti “osvobodilnim vojnam” težavnejši, kot so sodili, so se oglasili kritiki vojskovanja v Južnem Vietnamu. Videč, da jasna vojaška o d 1 o čitev skoraj ni možna, so začeli trditi, da Južni Vietnam ni važen za ZDA, da ni vreden ameriških žrtev in da njegovemu padcu pod rdečo oblast ne bodo sle-
dile “kot domine” ostale države jugovzhodne Azije. Na široko so začeli razlagati, da prebivastvo Južnega Vietnama sploh še ni noben narod, da so to različne skupine in plemena, ki nimajo nobenega čuta za neodvisnost in demokratično vlado, kazali so na podkpljivost uprave in celo same vlade.
Različna so postala tudi gledanja na potek vojaških operacij. Vlada ZDA kot v preteklosti še vedno kaže na u-spehe boja z rdečimi in napoveduje, da bodo postopno domače južnovietnamske vojaške sile sposobne same braniti neodvisnost države pred notranjimi in pred zunanjimi sovražniki, v kolikor se Severni Vietnam ne bo spustil v dejanski odprti splošni napad. Nasprotniki vojskovanja zanikavajo ali vsaj omalovažujejo uspehe in trdijo, da bodo rdeči prej ah slej zmagali, pa naj že ZDA store, kar hočejo, razen če branijo Južni Vietnam še dalje s svojimi lastnimi oboroženimi silami, čemur pa odločno nasprotujejo.
Zagovorniki obrambe neodvisnosti Južnega Vietnama o-pozarjajo na “trdnost” sedanje vlade v Saigonu, nasprotniki jo zmerjajo z “diktaturo” in “hlapcem” ZDA. V Saigonu zahtevajo demokracijo, kot jo imajo le nekatere države Zahodne in Srednje Evrope, pogreša pa je še ves ostali zahodni svet. Trezni presojevalec položaja ve, da je demokracija zahodne vrste možna le pri politično zrelih in kulturno razvitih narodih, čemei pa v Južnem Vietnamu skoro ne more biti govora. Vsak narod ima končno vlado, kakor jo zasluži!
ZDA niso poslale svojih o-boroženih sil v Južni Vietnam branit ali ustvarjat demokratičen red, ampak zavrnit komunistični napad, poskus razširitve rdeče oblasti preko Južnega Vietnama, njegov prodor skoz “bambusovo zaveso”. Nixon izgleda hoče ta cilj doseči, nasprotniki njegove vietnamske politike pa so ga pripravljeni opustiti, ker je ZDA njegova dosega enostavno — predraga.
razgovorov so pristale doslej vse neposredno prizadete države z izjemo Sirije, ki pa tudi ni sprejema javno in uradno zavrnila. Težave lahko delajo palestinski begunci in njihove gverilske organizacije, ki so včeraj napovedale, da bodo napadle tudi čete Združenih narodov, če bodo te hotele varovati mir na mejah Izraela, oziroma na črtah premirja.
Združene države so svetovale Egiptu in Izraelu, naj sama neposredno nadzirata izvajanje dogovora o ustavitvi sovražnosti glede morebitne zlorabe in vojaških priprav. Egiptska letala naj nemoteno ogledujejo izraelsko stran Sueškega prekopa, izraelska pa egiptsko. Združene države in Sovjetska zveza bodo pomagale nadzirati obe strani z vohunskimi sateliti in elektronskimi napravami.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v vojskovanju v Indokini skupno 78 ameriških vojakov, največ v zadnjih tednih.
OAKLAND, Calif. — Znani vodnik Črnih panterjev Huey P. Newton, ki je bil obsojen umora policaja leta 1967, je dobil priziv in bo sojen znova, tokrat za manjši prestopek. Bil je puščen na v svobodo, ko je položil $50,000 jamščinc.
DETROIT, Mich. _ Danes je bil tu razkrit novi mali avto GMC “Vega 2300”, ki bo stal nekako $2,000 in naj bi bil uspešen tekmec tujih malih avtov v naši deželi, zlasti Volksvvagena in raznih vrst japonskih voz.
WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih trdijo, da bodo ZDA rajše sprejele poraz kambodžanske vlade L o n Nola, kot pa da bi jo podprle neposredno z lastnimi kopnimi oboroženimi silami. Za enkrat jo delno podpirajo z letalstvom. To je na primer včeraj podprlo vladne oddelke, ko so nastopili proti rdečim, utrjenim v mestu Skoun in njegovi neposredni okolici, 40 milj severno od Phnom Penha.
PARIZ, Fr- — Danes je nastopil pri razgovorih z rdečimi o Vietnamu novi ameriški zastopnik D. Bruce. Izjavil je. da njegov nastop ne pomeni nič izredno novega, ampak le nadaljevanje dosedanjih naporov za končanje vojskovanja.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da bodo ZDA podpisale danes novi sporazum o uporabi vojaških oporišč v Španiji. To je dejansko nekako podaljšanje starega dogovora v nekaj omejeni obliki za nadaljnih pet let. Sen. Fulbright je zahteval pred par dnevi v Senatu, da naj vlada ZDA predloži dogovor v potrditev Senatu kot “pogodbo” in naj jo ne podpisuje kot “dogovor”, ki potrdila Senata ne potrebuje.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Člani Marijine legije od Sv. Vida so vabljeni nocoj ob 8. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok- Josepha Zgonca.
Dopolnilo—
Žena Mary pok. Josepha Zgonca je umrla že pred več leti, pač pa je pokojnik poleg v včeraj objavljenem poročilu zapustil tudi sina Rudolfa. Cleveland manj ljudi—
Po včeraj objavljenih podatkih ljudskega štetja v letošnjem marcu ima mesto Cleveland le še 739,226 prebivalcev kar 136824 manj kot pred 10 leti. Prebivalstvo Velikega Clevelanda, ki obsega štiri okraje, pa je narastlo na 2,043,893 oseb, 134,410 več kot pred 10 leti. Prebivalstvo okraja Cuyahoga je narastlo za 54,430 oseb. Podatki ljudskega štetja povedo, da se je selilo iz mesta Clevelanda ne le belo, ampak tudi črno prebivalstvo. Tega je sedaj v predmestjih že preko 50,000. Mesto Cleveland ima sedaj manj prebivalcev, kot jih je imelo pred 50 leti- To ni edinstven, ampak splošen pojav ameriških velemest. Tista mesta, ki kažejo porast prebivalstva, so prišla do tega s priključitvijo predmestij. Clevelandu se je zadnje predmestje priključilo leta 1928!
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ bo imela v nedeljo ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida.
Zadnje slovo—	<
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje je vabljeno nocoj ob 7.30 v Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Jennie Barberic-
Za pecivo prosi—
Slov. pristava prosi in se že v naprej zahvaljuje vsem, ki bodo v nedeljo, 9. avgusta prinesle kako pecivo.
Po! milijona škode—
Požar, ki je nastal včeraj zjutraj pred peto uro v Cleveland Metal Abrasive Co., 887 E. 67 St., je povzročil po sodbi družbe okoli pol milijona dolarjev škode. Požar je nastal v kleti, zakaj in kako, še ni bilo ugotovljeno.
Ford bo povišal cene za avtomobile 1971 za 5%
DETROIT, Mich. — Ford Motor Company namerava povišati cene a v t o m o bilom letnika 1971 za povprečno 5%..
Najvažnejša bo odločitev o novih cenah General Motors Corporation. Po njej se bodo ravnale ostale avtomobilske družbe kot so se v preteklih letih, ko so cene najprej zvišale nekaj več, pa jih nato prikrojile onim GMC.
Šestorčki v Italiji
RIM, It. — Žena, stara 35 let in porečena 11 let, ki ni imela doslej nobenih otrok, je v torek zvečer rodila šestorčke, 3 fantiče in 3 deklice. Štirje so kmalu po rojstvu umrli, za preostala dva ni veliko upanja.
V tem stoletju je bilo rojenih preko 20 skupin šestorčkov zadnji 21. maja letos Mr. in Mrs, Martin Danoff v New Yorku.
Obilo dežja
V nekaterih predelih v por ju Amazonke v Južni Amei pade letno tudi 200 palcev več dežja.
Ameriška Domovina
SSSSSSSTTff rT8 **	i n it h 'i ii__L—
6117 6t. Cliir A.¥*du» — 431-0628 — Cl»v«land, Ohio 4410»
National and International Circulation
rublislied daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week bi July
Managing Fditor: Mary Debevac
NAROČNINA:
tTs Združene države;
1	$16.00 na leto; $8.00 sa pol leta; $5.00 sa 8 mesece
9* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 8 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$10.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for ono year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 150 Thursday, Aug. 6, 1970
Pot za pomiritev Srednjega vzhoda odprta
Ko je izgledalo, da se položaj na Srednjem vzhodu nevarno zapleta in so v Washingtonu izjavljali, da utegne sprožiti novo neposredno merjenje sii Združenih držav in Sovjetske zveze, se je nenadno odprla pot k mirni rešitvi sporov. “Treba bo veliko umirjenosti, prožnosti in dobre volje na obeh straneh sprejeti nekaj manj kot maksimalne zahteve,” je dejal Nixon, ko je zvedel, da je, Izrael pristal na ameriški predlog o ustavitvi sovražnosti in razgovorih za mirno končanje spora med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Poudaril je, da se zaveda težav, pa vendar je kazal upanje, da bo dosežen uspeh.
Tako stališče prevladuje še vedno na vseh odgovornih mestih; pričakujejo, da bo še pred sredo prihodnjega tedna dejansko prišlo do ustavitve vseh sovražnosti na mejah Izraela in po njem zasedenega arabskega ozemlja. Kako je do vsega tega prišlo?
Junija 1967 so Izraelci z naglim in odločnim vojaškim nastopom strli svoje arabske sosede Egipt, Jordanijo in Sirijo. Zasedli so dober del njihovega ozemlja in ustvarili strateški položaj, ki je bil za nje veliko ugodnejši od onega v začetku vojne. Arabski svet je upal, da bodo Združeni narodi prisilili Izrael, da se bo kot leta 1956 umaknil z zasedenega področja.
Združeni narodi so res sklenili resolucijo, ki zahteva umik izraelskih sil z zasedenega arabskega ozemlja, pa istočasno tudi varnost in trdnost priznanih izraelskih meja. Obe strani sta načelno resolucijo sprejeli, vsaka pa je imela pri tem svoje misli. Arabci so odklanjali neposredne razgovore z Izraelom, ta pa je izjavljal, da hoče z vsako sosedo posebej urediti vprašanje meja. Arabci so zahtevali, da se Izrael najprej umakne, nato pa bodo priznali njegove meje in njegovo pravico do neodvisnosti in obstoja. Izrael vztraja na stališču, da morajo Arabci najprej priznati Izrael in njegovo pravico do obstoja, se nato z njim dogovoriti o “varnih” mejah, potem bo šele izpraznil zasedeno ozemlje.
Položaj je ostal nespremenjen do lanske pomladi, ko je Egipt razglasil konec premirja in začel streljati preko Sueškega prekopa. Malo bojevanje na mejah povezano z gverilskim bojevanjem v zasedenih arabskih predelih naj bi Izrael izčrpavalo in ga končno, pripravilo k popuščanju. Izrael je na to odgovoril z utrditvijo svoje strani Sueškega prekopa in na egiptske in druge arabske napade odgovoril z letalskimi napadi globoko v zaledje.
Egipt se je nenadno znašel v hujši stiski, kot je bil v njej preje. Sovjetska zveza, ki je dotlej že nadomestila a-rabskim državam večino vsega v vojni z Izraelom izgubljenega orožja, je spet priskočila Eg;otu na pomoč. Poslala mu je nove, modernejše rakete SAM-2 za varstvo proti izraelskim visoko letečim letalom in še SAM-rakete za o-hrambo pred nizko letečimi izraelskimi napadalci. Najprej so te rakete postavili v okolici Aleksandrije, Kaira in As-vanskega jezu, nato pa jih začeli postavljati vse bližje področju Sueškega prekopa. Upravljanje s temi raketami, pa tudi njihovo varovanje so prevzeli Rusi sami, ker se na Egipčane niso mogli zanesti.
Izrael je omejil svoje letalske napade na področje Sueškega prekopa in svaril, da ne bo dovolil postavitev SAM-2 in SAM-3 raket v pasu 20 milj vzdolž prekopa na egiptski strani. To svarilo so podprli v Washingtonu z izjavami, da ne bodo dovolili uničenja vojaškega ravnotežja sil na Srednjem vzhodu. Povedali so kar jasno, da bodo dali Izraelu vsa potrebna sredstva, da bo obdržal premoč v zraku, ki mu edina nudi varnost pred arabsko premočjo na tleh.
V Moskvi so spoznali, da dalj ne morejo v svojem podpiranju Egipta, če nočejo v neposredni spor z Združenimi državami. Ko so te predložile 19. junija letos Egiptu, Jordaniji in Izraelu 90-dnevno prekinitev sovražnosti, ki naj bi omogočila pripravo za razgovore o politični rešitvi spora, so v Moskvi prisluhnili. Naserju so povedali, ko je prišel v Moskvo, da mu ne bodo pomagali “osvobajati” Sinajskega polotoka in področja Gaze in se mu ne bodo pustili zaplesti v spor v ZDA. Tako je ta pristal na ameriški predlog, ki mu naj bi mirnim potom pomagal do “osvoboditve” Sinaja in Gaze, ki jo s silo ne more doseči.
Ko je predlog sprejel Naser, ga je sprejel tudi Husein v Jordaniji. Njuno stališče so odobrili v Libiji, 'Sudanu in Libanonu, zavrnili pa ga v Siriji, Iraku in Alžiriji, prav posebno ostro pa so se izjavili proti njernu palestinski begunci in njihove .gverilske organizacije. Te zahtevajo uničenje Izraela, ne pa razgovore z njim in njegovo priznanje. Naser in Husein se sedaj trudita s podporo svojih prija-
teljev v Libiji in Sudanu pripraviti arabske skrajnežje k pameti.
Težave so imeli tudi v Izraelu. Vladi je bilo očitno, da ameriškega predloga ne more gladko odkloniti, ker ZDA nujno potrebuje za pomoč v skrajni sili. Trezni izraelski politiki so se ves čas zavedali, da bo treba zasedeno ozemlje Araboem vrniti, vsaj veliko večino. Skrajneži so se postavili na stališče, da predstvaljajo meje zasedenega ozemlja “naravne in strateške” meje. Ko je vlada Golde Meir ameriški predlog sprejela, so skrajni desničarji stranke Gahal stopili iz nje, ker tega ne odobravajo in nočejo za to odločitev prevzeti in nositi odgovornosti.
Sovjetski zastopniki po zahodnih glavnih mestih že razlagajo, da ima zaslugo za sprejem ameriškega predloga in za odprtje poti k pomiritvi Srednjega vzhoda Sovjetska zveza. To bodo še bolj poudarjali, če pogajanja dejansko uspejo. Če se bodo izjalovila, bodo seveda dolžili za neuspeh ZDA in Izrael. Da je prišlo pri reševanju spora na Srednjem vzhodu tako daleč, je brez dvoma zasluga obeh, Moskve in Washingtona. Ko sta se ta vsak za sebe odločila, da je tam položaj postal prenevaren in je treba nekaj storiti, da ju ne bo potegnil v metež, so morali na to pristati tudi vsi drugi. Če bosta Moskva in Washington vztrajala pri svoji odločitvi, bo spor mirno rešen, seveda ne še jutri, toda gotovo bo.
i
BESEDA IZ NARODA
1
V Washingtonu snujejo na- ga radi poslušali in z njim go-črte za umik iz raznih sitnih vorili. Saj ni čuda, ker je tako' polj po svetu, v katere smo za-'prepr0st in domač v govorje-šli po zadnji vojni, misleč, da nju. itd.
bo nas svet poslušal in sledil našim nasvetom. Pa zgleda, da smo se motili. Bolj, ko jih naš predobri in mehki Stric Sam nagovarja za mirno sožitje, bolj se kavsajo in ravsajo vse na o-krog po svetu.”
Tako je Jure komentiral o sedanjih razmerah okrog nas in po svetu. Kar krepko je povedal in smo v tem prav dala z Nickom. Razšli smo se, Nicka pA glede vremena “potroštali“, da
Tretje:	“Mauserjev obisk je
jako lepo uspel. Na vse je napravil močan vtis. Lepe spomine bomo ohranili na njega in njegovem bivanju tukaj med nami. Hvala mu!
Četrto:	Preteklo soboto je
priredilo društvo Zedinjena Slovenija poslovilno večerjo našemu dragemu gostu Karlu Mauser ju. Prireditev so pripravili v naj počaka, kakšno vreme bo j veliki dvorani sanjuškega doma. njemu in nam prinesel sv. Ja-1 Ljudje so prihajali iz vseh kra-kob.	jev obširnega mesta Buenos
Čitatelje AD vsi:	jaz, Nick, Airesa in zasedli vse prostore,
Jure in Bara lepo pozdravljamo'pripravljene za to slovesnost, in želimo vsem lepo prijetno poletje!
Tone s hriba
zarjali, da naj bo previdna, ker taki mladi “petelini0 znajo dosti obljubiti, a na obljube pa radi pozabijo. Dekle svaril ni vpoštevala. V okoliščinah zaljubljenosti se je zgodilo, kar se mladim, Id svaril ne poslušajo, rade zgodi. Dekle je jokalo, a to ni fanta pripeljalo nazaj. Tam na vrhu Gorjancev pa je tiste čase živel nek puščavnik, ki so ga ljudje zelo vpoštevali. Ljudem je rad bodočnost razlagal in jo hodili k njemu po nasvete in pojasnila od blizu in daleč. Za vsak slučaj je imel pojasnilo. Tudi to za fantom žalujočo dekle se je nanj obrnilo. • Ko inu je razodela, po kaj je prišla k njemu, jo je puščavnik pomeni s pogledom gor in dol. Vpiačal je:
“Kako pa je bilo tistemu fantu, ki se je tako poslovil od tebe, kakor si povedala — ime?” Dekle odgovori: “Jakob.” “A-haU vzdihne puščavnik. “Dekle moja, pri ‘Jakobih’ je treba zlasti dekletom veliko previdnosti. Ime samo pove, zakaj? Vidiš, če ime Jakob bereš nazaj, se bere: bo kaj. če pa še pred ime, ko ga bereš nazaj, postaviš besedo ‘če’, se pa bere: ‘če bo kaj?’ In pri mnogih takih ‘Jakobih’ se kaj rado zgodi, da jih čas kar čez noč odnese in še poslovijo se ne od deklet, ki jih prej ‘plavšajo’.”
Dekle je zajokalo in odšlo. “Vidiš, Bara,” je dejal Nick, “pri Jakooih je treba previdnosti.”
Smejali smo se temu, kar je Nick povedal. Še Jure se je za trebuh držal in smejal. Kar res čudili smo se, da Nick kaj takega ve A ‘magare’ jih ima pod kapo ...
Ko smo se oddahnili od smeha, smo pa krenili k našim vsakdanjim dogodkom tu v našem Jobetu in drugim raznim dogodkom Jakim in takim, po paši Ameriki. Jure je resno začel razlagati, “da se nekaj kuha v našem gospodarstvu”. V naši politiki imamo tudi dosti raznih “Jakobov”. Politiko mešajo sem in tja, naprej in nazaj, če katerega vprašaš, zakaj tako, ti pa sprejel Juretovo tolažbo in “politični Jakobi” še toliko ne ‘troštanje” in je omenil, da sv. daj° nasveta in pojasnila, kakor
Nedelja Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. avgusta, je zopet naša nedelja. Kakor navadno se bo-zbrali ob 7.45 zjutraj pred
Slavja so se udeležili tudi vsi odlični naši kulturni delavci z msgr. Oreharjem in Milošem Staretom na čelu. Pred večerjo je bilo več pozdravnih govorov. Vmes je pa nastopala mladina — dekliških in fantovskih zborov — s pevskimi točkami narodnih.
Za temi je nastopil z daljšim govorom načelnik Slovenske krščanske demokracije in glavni
J DAj »raviton« s hriba
Joliet, 111. — Na dan sv. Alojzija se je letos poletje začelo. To je bilo v nedeljo, 21. junija. V noči med soboto in nedeljo pa je ponoči deževalo, da je zopet po nižavah vsepovsod voda stala. Tud noč je bila kar hladna, da so ljudje, ki so v nedeljo zjutraj k maši prihajali, nosili lahke suknje. Toplomer je kazal okrog 48 stopinj, kar je za poletni čas že hladno. Popoldne se je pa lepo zjasnilo in ogrelo, da je bilo kar prijazno na našem hribu.
Kar res, letošnjo pomlad smo imeli to po osrednjem zapadu kar nekako “kujavo” vreme. Ko sva o tem pri Juretu jaz in Nick govorila na dan sv. Urha, se je Nick kar malo po belokranjsko ‘dušal’ čez letošnje \$reme. Poudaril je: Bogme, letos je vse neumno in zmešano! Ljudje in vreme. Še okrog sv. Florijana |V začetku velikega travna sem sejal solato in nekaj druge zelenjave, pa se je vse do sedaj kislo držalo. Preveč dežja m moče je bilo in hladnega vremena. Solata kar slabo raste. Plevel pa tako hitro, da ko o-plevem in okopljem eno gredo, za menoj v drugi , že nov odganja in raste. Ne vem, kaj ga tako vleče letos iz zemlje. Poset-ve pa bolj počasi in slabo. Če bo se tako nadaljevalo, bogme, še toliko ne bom dobil z vrta, kolikor sem za semena dal.”
Z Juretom sva kar sočustvovala z Nickom in Jure ga je ‘troštal”, naj kar lepo upa. Če mu sv. Florijan in Urh nista postregla z ugodnim vremenom, mu bosta pa sv. Mohor in sv.‘ Jakob. Potrpi naj lepo in počaka in vse bo v redu.”
Nick je nekam dvomljivo
mo
novo šolsko dvorano, malo pred'tajnik Narodnega odbora g. Mi-osmo uro pa bomo odšli skupno loš Stare. V lepem govoru je v cerkev.	pozdravljal gospoda Mauser j a
Po sv. maši bo kratek sesta- in omenjal tudi druge goste, ki
nek. Pogovorili se bomo o našem pikniku, ki bo v nedeljo, 23. avgusta, na farmi poleg KS-KJ na White Road. Piknik se bo pričel že ob dveh popoldne. Fantje pripravljajo razne igre in zabave. Za primer, da bi bil dež, imamo dovolj strehe, da se bomo lahko pod streho zabavali.
Vse člane, ki ste prejeli listke v prodajo, prosim, da vrnete odrezke in denar za prodane. Vsi farani so že zdaj vabljeni na ta piknik, da se vsi skupaj malo poveselimo v naravi.
Na veselo svidenje v nedeljo pri sv. maši in potem na našem pikniku!
Sever- France
Obisk Karla Mauserja v Argentini
TORONTO, Ont. — O tem o-bisku je bilo v Ameriški Domovini še zelo malo poročanega.
Ker sem dobil več pisan j iz Argentine od prijateljev, v katerih je med drugim tudi precej o tem obisku, naj mi bo dovo- ^er je bila potreba, pa bi rad
so prihajali med nas. Ljudje v dvorani so bili zelo navdušeni in dobro razpoloženi.” Itd. — Toliko iz pisem, ki sem jih prejel.
*
Zdaj bi rad dodal še nekaj besed iz govora Miloša Stareta, ki je bil v celoti objavljen v “Svobodni Sloveniji”. Naj začnem pri tretjem odstavku:
“Na tem poslovilnem večeru našega dragega gosta — Karla Mauser j a — mi prihajajo v spomin obiski uglednih Slovencev v Argentino. Prvi je prišel med nas dr. Gregorij Rožman. Kaj je bil njegov prvi obisk za nas? Vse nas je povezal še trdneje. Rožman se je znašel v času in kraju. Ni prišel med nas kot ljubljanski škof, čigar predniki so bili slavni in mogočni. Tudi ni prišel med nas kakor knez gledat svoje podložnike. Prišel je kot oče nas vseh. Kot trpin med trpeče. Spodbujal nas je in nam dajal poguma; rotil nas je, da vztrajamo kot verni Slovenci. Videli smo, kako je bil nesrečen, če ni mogel pomagati,
Ijeno, da podam iz pisem nekaj vsebine. Poleg tega pa še kaj drugega o tem obisku. Naj začnem po vrsti iz pisem:
Iz prvega pisma: “Sedaj imamo tukaj v gosteh Karla Mau-serja. Pošteno ga bomo utrudili in zdelali. Toliko štrapaca smo mu naložili, da se mi kar smili. Sipoči je bil pri nas v gosteh — na Pristavi. Vse skupaj je bilo bolj skromno, a prisrčno. Po programu srno sedli k mizi in sva se med večerjo dokaj pogovorila. Ko se bosta po povratku kaj srečala, ti bo že povedal
pomagal. — Imeli smo obisk duhovnika s Koroške — zibelke slovenstva. Župnik Vinko Zaletel — begunec kot mi — je prišel k nam v Argentino z besedo in slikami Koroške. Dvorane so bile premajhne in smo pri vratih in oknih poslušali in gledali košček slovenske zemlje. — Za našim nadpastirjem in požrtvovalnim duhovnikom je prišel med nas dr. Miha Krek. Ni se postavil pred nas kot minister, kot državnik, kot osebnost, ki je zavzepiala visoke položaje, in kot človek, ki je zaradi svojih
raznih strani sveta in predlagali, eni tako, drugi drugačno rešitev. Pisal pa mi je tudi naš znani dobri duhovnik, ki je že dolgo pred nam živel med izseljenci in je tudi sam pisatelj. Takole nekako mi je sporočil: “Lepo je, da rešujete pisatelja Mauserja, toda če hočete, da bo ustvarjal, kakor ustvarja sedaj, pustite ga, da dela tako, kakor dela sedaj.”
Odgovor se mi je zdel trd. Nisem ga mogel razumeti. Začel pa sem ga razumevati pozneje. Ko sem sedaj slišal iz pisateljevih ust, kako dela, kako ustvarja, kako lovi čas, da piše, sem videl, da ustvarja v žrtvah in odpovedih. Tako so delali vsi slovenski veliki možje in vsa velika dela so nastala z žrtvijo' in odpovedjo. Tudi slovenski narod je obstal, ker je znal žrtvovati in trpeti. Slovenska emigracija je lahko srečna, dokler ima Mauserje — ljudi — ustvarjalce, ki ne poznajo meja v žrtvah in odpovedih. — Velik je naš Karel Mauser; velik, četudi noče velik biti. Skrivnost njegove veličine je v tem, da je globoko vkoreninjen v narod,. Zato je Karel Mauser večji ka-'vor vsi odlikovanci z blestečimi naslovi.
Dragi Karel Mauser! Zahvalim se ti iz srca, da si prišel med nas. Ne zavedaš se v polnosti, kako veliko delo si opravil ipdi med našim mladim roodom. Mi pa bomo ob misli na naše obiskov alee od Rožmana do Mauserja in na vse, ki delajo po njihovem zgledu, še bolj poprijeli za delo in dokazali: “Če vse emigracije propadejo, naša ne bo.”
*
Iz poslovilnega govora Karla Mauserja:
“Človek v svojem življenju prihaja in odhaja, se srečuje in poslavlja. Ko sem pred štirinaj-timi dnevi prišel k vam v Argentino, sem takoj ugotovil, da Sem prišel kakor v očetovsko hjišo. Zahvaljujem se vam za vso prijaznost in za vso Ijube-:en, ki ste mi jo izkazali. Sem preprost človek, krampač v la-gerskih letih, delavec danes. Rad bi vam rekel tako, kakor je rekel berač Rok v Reymonto-v)ih Kmetih, ko se je poslavljal 'z vasi: “Zbogom, dobri ljudje!” Tako vam tudi jaz rečem in že-1im. Hvala vam!”	f
Po gromovitem aplavzu, ob katerem so se iskrile solze v očeh, je zaorila pesem “Oče, rpati...” in “V Gorenjsko oziram se”. Nato so posedli za bogato obložene mize, prigriznili ip zalivali z dobro kapljico in se — ob spremljavi prijetne večerne godbe — razgovarjali s slovenskimi rojaki in dragim gostom Karlom Mauserjem še dolgo, prav do zgodnjih jutranjih ur.
L. Ambrožič, st.
svoje vtise. Je pa razlika mea velikih sposobnosti užival ugled
Mohor zna kaj pomagati. Tudi sv. Jakob zna pomagati, a njegovo ime če ga takole obračam sem in tja, nekoliko dvomljivo pomeni.”
Tu je Bara vpadla z besedo: “Nick, o svetnikih moraš z zaupanjem govoriti, če hočeš, da ti bodo kaj pomagali.”
Nato pa Nick omeni, kaj mu je nekoč v mladih letih njegov stric pravil:
“Tam nad Suhorjepi,‘i blizu Jugorjev. je. baje. živel nekoč sin nekega veljaka, o katerem niso vedeli ljudje drugega, kakor da rau je bilo ime Jakob. V tega Jakoba se je pa zaljubila hčer bogatega Metličana.
ga je dal tisti puščavnik metliški de voj ki na Gorjancih, o katerem si nam ti, Nick, ravnokar pravil.
Vojne ne znajo in ne morejo končati. Doma rešujejo gospodarstvo, a bolj kakor ga rešujejo, dražje je vse, denarja pa manj in manj. Odgovornost za vse pa nalagajo na nas z davki in drugim, kakor so včasih Kraševci nalagali na osle več in več solij ko so jo po svetu razpečavali, lakp da so se oslom kar
njegovim in Krekovim obiskom. Kreka smo čuvali, ker je bil precej starejši in tudi več prostega časa je imel. Mauser je pa vsak dan vsaj na petih krajih. Zgleda, da je presenečen nad tolikim kulturnim delom in splošno odkritostjo. Tudi mu ugaja naš način medsebojnega sožitja. Lahko se med sabo idejno krepko praskamo in kreše-mo, a smo vendar prijatelji. Brez zamere vsak čas sedemo
v mednarodnem svetu. — Prišel je kot človek, do neskončnosti ponižen, pa tako prežet globoke ljubezni do slovenstva, da je o-svojil tudi tiste, ki ga preje niso poznali ali pa mu nasprotovali. Mnoge grče je ogladil, na mnoge rane vlil olja. Njegova moč je bila v tem, da je vsa leta v emigraciji delal tako, kot sta terjala od njega čas in kraj. Če ni bilo izgledov za politično delo, je pomagal najbolj zapu-
skupaj. Dobil bo tudi vpogled v ščenim in jih reševal v njihovih razmere raznih struj. Razgovar-) tegobah. _ Pisatelja Mauserja ja se z vsemi. V mnogočem je,do sedaj nisem poznal; pač pa
mnenja zlasti v tem, dj so ta nesoglasja — vsaj pri nas .prehodna zadeva. Itd.
*
Iz drugega pismjp “Mauser-
noge šjbi]e in hrbti krivili,. V j jev obisk je ža nami. Kar-pre-državnih z b o r n i c a h dan za j cej nas je razgiba.1. Velikjd delo
dnem višajo davke, tako tudi drugod. Ko bomo dobili prihodnje davčne račune, se bodo tudi
Zpanci njenih staršev so jo opo- nam hrbti krivili pod njimi.
je opravil. Pravijo, da je pri odhodu dejal, da je bil zelo zado-
ppznal njegove knjige. O njem smo si že pred dvajsetimi leti veliko dopisovali. Od raznih strani go prihajala pisma: Sramota, da pisatelji kakor je Mauser, ,tolče kamenje na cesti. In pozneje: Sramota, da svedre brusi v tovarni. Ali ni nikogar, ki bi to stanje spremenil, ki bi
voljen z nami in vsem, kar je mu Pomagal, da bi se posvetil jvidol in doživel tukaj. Ljudje so samo pisanju? Oglašali so se od
Največ v industriji
PROVIDENCE, R. I. _ Okoli 4£% delovne sile Rhode Islanda je zaposlene v tovarnah, med tem ko je povprečje za vse ZDA v tem pogledu le 24%.
/Z NAŠIH VRŠI
Marquette, Mich. — Spoštovano uredništvo! Pošiljava Vam naročnino za eno leto Ameriške Domovine, katero zelo rada bereva.
Vas prav lepo pozdravljava!
Mr. in Mrs. J. Stupar
St. Catharines, Ont. — Spoštovani! V kratkem poteče moja naročnina in Vam zato pošiljam denarno nakaznico za $20, 2 dolarja v podporo Ameriški Domovini, s katero send zelo zadovoljen in ji želim Še dolgega življenja.
Vas vse skupaj najlepše pozdravljam in ostajam Vaš naročnik
Frank Drazumerich
AMERIŠKA BCMCmira,

mm

mmmmmimmtz

i
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
je menil v svoji dobroti Martin in se spomnil, kako je bilo lani lepo pri njihovem oltarju.
“Samo poskusi!” je takoj vzkipela Manca; “prosila jih ne bom prav nič, če se sami ne ponudijo, taka-le prevzetnost! Niti geniti ne morejo, lahko bi bili veseli, če jim dovolimo, da se morejo pobahati s cvetjem — toda kaj še! Čakajo, da jih bomo prosili na kolenih. Pa se motijo, pokažimo jim, da se opravi tudi brez njih.”
Na Telovo so krasili Porazilov oltar samo venci iz poljskega in travniškega cvetja:	kukavic,
•petelinčkov, plavic, purpal in klinčkov, da so to celo ljudje opazili in tudi očitali: “No, pa taka-le lakomnost! Tukaj zraven na vrtu se osipljejo vrtnice, potonike, marjetice in še druge rože, na oltarju pa taka revščina.”	,J
“Tako je, če so si v sovraštvu in se drug z drugim nočejo spraviti.” Take besede je slišal Adam med možaki, slišal jih je pa tudi Martin pri nebu; oba sta bila rdeča od sramu in se spominjala, kako lepo je bilo lani „ačas; mislila pa sta tudi na rajnega očeta in njegove besede.
‘Tako ne gre več,” je mislil Adam; “pazil bom, kdaj pojde Martin po kosilu na vrt; mlajši sem od njega, vdam se, pojdem :a njim in mu porečem: “Martin, poslušaj, ljudje si z nama izplačujejo usta, kar je bilo, je bilo! Odpustiva si!’ Prvi mu pomolim .'oko in dobro bo.”
Tudi Martin ima žalostne in. spravljive občutke. Nosi nebo m od samega sramu ne vidi na cesto. ■ Gotovo ga bo povprašal gospod župnik po sprevodu: Kako pa je to, Martin, da je pri vašem oltarju stala vaša žena in ijena mati, vaše svakinje z otroci pa ni bilo?” Sramote se bo pogreznil, če ga bo vprašal gospod župnik kaj takega. Zato pa ne sme iti tako naprej. Kakor hitro bo srečal Adama, ga bo rstavil in bo rekel: “Brat, eno besedo! Starejši sem in zato noram biti razumnejši. Kar se je zgodilo, se je zgodilo!” Roko mu poda in kakor pozna Adama, prav gotovo bo udaril v roko in jo stisnil.
“Torej ti! In ti si brat?” je odvrnil Adam; še nekaj bi pristavil, toda iz okna se je oglasilo proseče “Adam” in v oknu se je pokazalo kakor kreda belo lice njegove Dodličke. Adam se je zasukal na peti, pokazal Martinu hrbet in brez besede odšel v sobo.
Za hišo je žalostno gagala ranjena gos. Martin jo je namreč vrgel iz vrta nazaj na pot za skednjem. Kri je že revici tekla ne samo iz noge, ampak tudi iz kljuna. Ponoči so jo psi raztrgali in le kup belega perja je ostal na cesti, na meji in v ječmenu, dokler ni tudi tega raznesel veter po vsem Klenči in ž njim tudi resnično vest, da pri Porazilovih ne govore Zgornji s Spodnjimi, ker je Martin ubil “gosjo babo”, tisto, kateri je gospodinja nasajala in ki je vodila mlade goske . . •
“Mračni hodijo, vsak gleda v drugo stran, kakor da se ne poznajo,” so si škodoželjno pripovedovali ljudje, toda bolj previdni so jih opominjali: “Molčite no, kri ni voda, se bodo že še spravili, saj niti v jezi biti ne morejo! Njive, gozd, travnike, pota, vse imajo drug zraven drugega, saj od jutra do večera drug drugemu gledajo v usta, pa bi v jezi živeli! Kakšno pa bi bilo tako življenje? Pekel bi imeli na svetu.”
To sta najbolje vedela brata sama. Ko se je Adam zjutraj zbudil, ga je sicer zapustilo bojevito razpoloženje, toda v “Spo-vine” vendarle ni šel kosit. “Kaj bi mu lezel na oči,” si je mislil in se napotil na Okroglico”. Tudi Martin se je takoj zjutraj razjezil sam nase:	Neum-
nost sem naredil, pa ni pomoči, se bova že pogovorila z Adamom.” S koso na rami je odšel z doma, pod Klen.čim je pogledal okrog po travnikih in zagledal Adama, ki se je že sukal na ..Okroglici”.
“Ta trmoglavec,” je zagodrnjal, “ali ni mogel iti v ‘Spo-vine’? Pogovorila bi se bila; jaz pa tudi ne bom lezel za njim-In napotil se je na travnik, kjer je kosil že prejšnji dan.
Tako sta si šla za čas vse košnje s pota. Skrbno sta opazovala drug drugega, na katerem travniku kateri suši, in se ogibala drug drugega kot hudič križa. To je bilo lahko, ker je Adam Vedno zaostajal za Martinom. Manjkalo mu je zveste pomoči Dodličine, in šele ko so se Spodnji popolnoma preselili iz enega kosa, se je naselil tam Adam. Pa tudi to je minilo pri Zgornjih. Dodlo je spremila v cerkev k vpeljevanju njena mati kot botra, in življenje se je vrnilo pravi tir. Oba Porazila sta delala, kakor ne bi vedela drug za drugega, kakor se ne bi poznala dočim sta drug drugega natančno opazovala in mislila drug na drugega vneteje kot sicer. Za Telovo so čakali Zgornji, da se bo Martin oglasil in zaprosil pomoči pri postavljanju oltaija. Dodlička je negovala in zalivala cvetlice pozno zvečer po delu in se veselila, da bo dala svakinji šopke na oltar, spletla vence in privezala trakove na sveče.
Sreda je že, a Spodnji niso sporočili še ničesar-
“Bom rekla Manci, da ji bom iz srca rada pomagala, če hoče, pravi Dodlička.
“Nikar tega ne reci,” svari Adam, “saj ve zate in za cvetlice, ne dobrikaj se ji, samo
Praznično kosilo ne gre v slast uiti Zgornjim niti Spodnjim. Oboji so kakor zastrupljeni. Po-razilovi so bili napravili najbolj reven oltar, vseh mora biti tega sram-
“E, saj je bilo dovolj dobro,” teši Manca očitanje svoje vesti.
“Molči,” jo kara mož, “ ‘dovolj dobro’ imaš na krilu in ga pokrivaš s predpasnikom, da ga nihče ne vidi; kar ljudem stavimo pred oči in delamo Bogu na čast, ni nikdar dovolj dobro.
“Ti modrijan ti, besedice ne more spregovoriti človek s teboj,” se jezi žena, ker ji Martin ni pritrdil in je pomiril, pač pa še povečal njeno nemirnost.
“Pojdi sem, da te umijem,” je zavpila na malega Martinka, “pojdeva rajši k blagoslovu, z atkom itak ni pogovora.”
Obula in oblekla je dečka in je potem tudi sebi prinesla iz sobe praznično obleko. Martin je sedel za mizo, pušil in gledal v prazno. Zdi se, da ničesar ne misli, toda pod čelom se mu podijo misli kakor mušice, da ga je minila vsa zaspanost. Ne ve, ali naj pove ženi, da se misli danes sniti za vsako ceno z Adamom, modruje, kako bi ji to po-
0	LEPEM VEDENJU
S cvetjem se veliko pove
CLEVELAND, O. — O tem bi se dalo marsikaj in obširno napisati, kajti cvetje spada v posebno poglavje v človekovem življenju. Ostanimo le pri najnujnejših nasvetih nabranih na tratah uporabnih ved sodobnega časa.
Kakor že omenjeno, so rože posebno poglavje in že pri barvah se rado zatakne. Sodobni bon-ton sicer ni tako strog zastran barv, a na nekatere reči moramo vendarle paziti. Bele rože so marsikdaj primerne, zakaj bela barva je barva nedolžnosti, čistih čustev. Toda samo po sebi umevno je, da ne bomo prinesli za darilo belih krizantem in da tudi bolniku ne bomo nosili belih rož, pa tudi močno dišečih ne!
Po strogi etiketi sme z rdečimi rožami obdarovati samo mož ženo, zaročenec zaročenko, o-trok mater. Stroga etiketa celo meni, da tudi bel cvet sredi rdečega šopka ničesar ne popravi. Vedno je dobro dvakrat premisliti, kadar izbiramo rdeče rože za ljudi, na katere čustveno nismo zelo močno navezani, ki pa so navezani na koga drugega (ki utegne biti ljubosumen). Zatorej izberimo v takih primerih raje rožnate, ne pa škrlatno rdeče nagelje.
Modra barva je simbol zvestobe. In spominčice pomenijo sporočilo: “Nikdar me ne pozabi, nikoli in nikdar.” Pa vendar smo pri tej barvi nekoliko manj oprezni, kadar izbiramo rože za darilo. Bolj se moramo varovati rumenih rož: rumena barva je oarva ljubosumnih. Ljubosumnost je bolj ali manj normalno čustvo, toda v javnosti, v druž-
01	ravno ne razvedri ozračja.
Vsi bontoni razen enega pravijo: vsa darila izročiti v papirju, le rože poprej odviti. Izjema je poljski avtor Jan Kanyczek. Ta pravi: Tudi rože izročimo v papirju. Čeprav se nekateri ne oodo držali tega nasveta, poslušajmo njegove argumente:	Ka-
mr izročimo kolonjsko vodo v steklenici in bonbone v škatlji-ci, tako cvetje izročimo v papirju! To pomeni tudi razumevanje za zadrego, ki dostikrat nastane, ko se darovalec ubada z odvijanjem šopka, in še naraste, to se skrivaj ozira, kam neki naj dene nesrečni papir, ki ga mečka v roki. Sodobne predso-ae so namreč praviloma gole, brez poličk in skrinj, kamor bi dalo odložiti papir. Dolžnost
Še nekaj- Zakonca sta prišla na obisk k zakoncema in prinesla rože. Kdo jih izroči? Mož gostiteljici. Zakonca sta prišla voščit samcu: rože izroči žena. Kaj cvetje pošljemo? Tedaj, ko se želimo za kaj zahvaliti, a ne bi bilo prav, če bi sami prišli na obisk. Rože tudi pošljemo, preden pridemo na večerjo slavljenca, zato, da jih gospodinja lahko pravočasno razporedi v vaze; ni pa to obvezno.
V. Potočnik
ki so last članov Kennedy j e vih i družin.
Mobufu iz Konga v ZDA
WASHINGTON, D. C. — V ponedeljek je prišel na 12-dnev-ni obisk v ZDA predsednik nekdanjega belgijskega Konga Joseph D. Mobutu. Sprejet je bil pri predsedniku Nixonu v Beli hiši, kjer so mu priredili tudi slavnostno večerjo. Daljše razgovore je imel afriški gost tudi z državnim tajnikom W. P. Ro-gersom.
Po treh dneh obiskov in razgovorov v Washingtonu bo Mobutu obiskal še New York, Los Angeles in San Francisco v Kaliforniji.
ZDA so poklonile Kongu, od kar je leta 1960 postal neodvisna republika, razne pomoči v skupni vrednosti preko 400 milijonov dolarjev. Kongo bi dobil sedaj rad še novo pomoč. Koliko je Mobutu pri svojih razgovorih z vodniki ZDA dosegel v tem pogledu, še ni bilo objavljeno.
F.
Robert Kennedy Jr. obtožen v zvezi z marijuano
H Y A N N ISPORT, Mass. Družina pok. sen. Roberta Kennedyja je včeraj objavila, da je bil pokojnikov 16 let stari sin Robert F. Kennedy Jr. prijet in obtožen v zvezi s policijskim nastopom proti rabi ma-rijuane 10. julija. Danes mora pred okrajno sodišče. V zvezi z isto preiskavo je bil obtožen' tudi njegov bratranec 17 let stari R. Sargent Shriver.
Mrs. Ethel Kennedy, vdova pokojnega senatorja, je izjavila, da jo je prizadelo, ko je zvedela, kaj se je zgodilo z njenim sinom, pa dodala, da je bil ta vedno dober dečko in da je bila vedno ponosna nanj. “Jaz bom
Nov način za naglo odkritje raka
COLUMBUS, O. — Na tukaj-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
šnji Ohio State University so odkrili nov, nagel način odkri
'slovanskim povprečjem.
Poleg visoke zastarelosti in
'	’ T ° v.	» lodpisanosti osnovnih sredstev
vanja rnka. Nov. nacm omogočajje ^ pofasnega napredka
z ra\m om o n i ra -a, o se s]ovenskega gospodarstva tudi v
je komaj pojavil in bi ga po sedanjih načinih ne bilo možno u-
,	' .	| Navedeni
gotovih.
Dr. W.W. Hunter, radiolog, ki vodi raziskovalni program, je dejal, da vbrizganje vtekočinje-nega izotopa Indium 111 v žilo bolnika naglo pokaže, če se v telesu tega res kje nahajajo rakaste celice. Dve uri po vbrizgu naj bi se Indium 111 oprijel rakastih celic in od tam z radio- i aktivnim žarenjem pokazal njih j obstoj.
Novi način odkrivanja raka ni drag in tudi ni nič nevarnejši od povprečnega Roentgenskega pregleda. Kdaj bo prišel v splošno rabo, še ni gotovo, ker raziskave še niso- v celoti zaključene.
neustrezni kadrovski strukturi.
podatki dokazujejo, 'da v Sloveniji na ročno in stroj-i nomehanično z ročnim delom !odpade več kot 46% dela, v Jugoslaviji pa le 43. Popolnoma j mehanizirane je v Sloveniji j 16.5, v Jugoslaviji pa 17.5% proizvodnje.
Kar se vodilnih kadrov tiče, so na podlagi ankete, ki so jo izvedli v 250 delovnih organizacijah, dobili podatke, da je na vodilnih mestih samo nekaj več kot tretjina kadrov z visoko in višjo izobrazbo, oziroma, da ima samo 43% direktorjev tako izobrazbo.
Ugotovili so tudi nenavaden pojav, da je namreč vedno manj zanimanje za delovna mesta direktorjev. Po eni strani zato, ker vodilni kadri niso ustrezno spodbujani, po drugi pa zato, ker niso zaščiteni, kot drugi zaposleni delavci.
Članek v “Delu” z dne 19. junija ne potrebuje prav nobenega komentarja, saj bolj jasno ne more ponazarjati “odlične zdravstvene službe”.
Tako sedaj hodijo Slovenci v tujino ne le na delo, ampak tudi k zdravniku.
Ilirski grobovi
Pod Kozlovim robom pri Tolminu delavci novogoriškega muzeja nadaljujejo z raziskovanji. V prvi polovici junija so v treh dneh odkrili nad 100 ilirskih grobov
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Male Help Wanted
‘Vzorna” sccialstična zdravstvena služba
Nixon polnomočja
ne bo uporabil
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden izglasoval predsedniku Nixonu polnomočje za uvedbo zamrznitve cen, plač in stanarin, četudi je ta v naprej izjavil, da take-i Soboški obrtnik si je v pozni ga polnomočja ne bo uporabil, jvečerni uri prevrtal po nesreči Zato so republikanci označili iz-|dlan z električnim vrtalnim glasovanje tega polnomočja zaiStrojem Konica je petnemu izrazito politično potezo, ki naj vrže odgovornost za neuspešen boj proti inflaciji na predsednika Nixona in njegovo vlado.
Predlog mora odobriti še skupna konferenca Doma in Senata, predno bo dobil končno obliko in potrdilo v obeh zbornicah Kongresa in šel predsedniku v podpis. Čeprav imajo demokrati v Senatu močno večino, se prav lahko zgodi, da polnomočja, ki ga je Dom izglasoval Nixonu, Senat ne bo sprejel.
Kesti iz Slovenile
Slovenija zaostaja z industrijsko opremo
Doslej se je dosti pisalo
možu precej poškodovala roko, zato se je odpravil v zdravstveni dom.
“Zdravnik na terenu, pridite jutri,” so svetovali pacientu.
Po nič kaj priporočljivi domači negi se je možakar odpravil v zdravstveni dom naslednje jutro. Dobil je podoben odgovor: “Zdravnik na terenu, pridite kasneje.”
Pacient je odšel v bolnišnico. Tu so zahtevali zdravnikovo napotnico. Zato je mož šel znova v zdravstveni dom. Zdravnik je zaradi množice čakajočih naročil bolničarki, na obveže mo-jževo roko.
Ponesrečencu je začela roka | zatekati. Ni mu preostalo dru-
stala pri njem,” je dejala mati! govorilo o
in gega: Na vrat na nos se je od-tem, da Slovenija! pravil v sosednjo avstrijsko obtoženega fanta. Slično izjavo'nadkriljuje ostale jugoslovan-] mesto k zdravniku. Ta, sicer kot Mrs. Ethel Kennedy je dal'ske republike glede industrije prijazni mož, pa ni bil nič kaj o svojem sinu S. Shriver, do in kakovosti proizvodnje. Tudi | vljuden z obiskovalcem, ker da letošnje pomladi poslanik ZDA|o tem, da so slovenski strokov- se je pojavil s poškodbo, ki je
njaki najbolj sposobni. Zato je napovedovala zastrupitev, od-gotovo presenetila ugotovitev u- ločno prepozno.
v Parizu.
Oba člana Kennedyjeve
rod-
obdarovanca je, da rože pregleda, se zahvali in jih nemudoma vtakne v vazo.
bine sta bila obtožena skupaj s pravnega odbora republiške go-l Obrtnik plačuje vsak mesec preko 17 drugimi mladimi Ijud-Jspodarske zbornice Slovenije, v zavodu za socialno zavarovanje mi prijetimi na področju Hyan- kateri trdi, da Slovenija zaosta-i 350 dinarjev. Tudi za primer, če j nisporta, vendar ne na prostorih J ja z opremo in kadri za jugo-j bi potreboval zdravnika.
osornost ti bodo vrnili; počakaj, , vecja] jn j0 pridobil za svoj na-
da pride sama.”
Pa Manca ni prišla. Pihala je od jeze in karala Martina: “Ali jim nisi -mogel že lani vsega skupaj vreči na vrat? Imeli bi sedaj mir. Kje pa naj skupim cvetlice, venqe, trakove?” Moje roke niso za take igrače.”
“Ce hočeš, porečem Adamu,”
men, kako bi ji razložil, da mo-drejši vselej odneha in popusti, ter da je on — Martin— odločno modrejši kot Adam in da bo zato on začel. Že odpira usta, — v tem pa zadoni zvon. Manca prime sinka za roko in zakliče v materino sobo:
(Dalje prihodnjič)
Help Wanted
Janitor — handy man or couple, part time, days at Slovenian National Home on E. 80 St. Call between 5:00 and 8:00 p.m. 641-1876
(x)
MALI OGLASI
V najem
4-sobno stanovanje zgoraj, v Euclidu, $100 mesečno z garažo in kurjavo. Samo odraslim. Klečite upravo Ameriške Domovine: 431-0628
___________________’	(151)
Hiša naprodaj
Chardon Hill — Zidana hiša, 3 spalnice, jedilnica, zgotovljena razvedrilna soba, velik lot, nobenih agentov. Kličite 423-4820.
-(151)
V najem
3-sobno stanovanje zgoraj se odda dvojici ali družini z enim otrokom, na 1369 E. 53 St.
Telefon 391-1863
—(150)
Hiši naprodaj
Zidana kolonialna, 9 sob, prenovljena kuhinja, zajtrkovalnica, formalna jedilnica, velika dnevna soba s kaminom, 4 spalnice, sončna soba, zaprta veranda, vse to na 200 čv. vel. parceli z dvojno garažo.
Kolonialna hiša, prenovljena, 3 spalnice, preproge od stene do stene. Cenjena ugodno za hitro prodajo.
PENA REALTY 261-2300
Kličite ED ŠUŠTARŠIČ ali BOB SKEBEL
(152)
V najem
Oddamo 6 opremljenih sob, 3 spalnice, v bližini E. 53 St., in St. Clair Ave. $100 mesečno. Kličite 881-2710.
-(151)
V NAJEM ALI PRODAJO
Skladišče stavbnega lesa in gradbenega materiala za poslopja in urade, poslužuje st. clair-sko slovensko okolico in druge okolice, lahkotno dostopno iz Shorewaya in Downtowna. Odlična prilika! Dolgo obstoječa firma! Za pojasnila kličite Mr. Lybarger, 543-5141.
(5,6,10 avg)
Car st Memoriali
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
154AK Waterloo RA	rv i _ **'*-
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj na 981 Addison Rd. Kličite HE 1-0160.
(151)
ŽIVA IGRA — Japonci igrajo radi “šogi”, neko vrsto šaha, ki pa ima na deski le 81 polj namesto 100 jkot na običajnih. Na sliki vidimo igranje šogijn, pri čemer predstavljajo posamezne figure v kimono oblečena dekleta in uniformirani šolarji.
Da se uredi zapuščina
prodajamo 2 pefsobni hiši na enem lotu z dvojno garažo: Sprednja hiša ima zidan priključen trgovski prostor, na 47 tmd Payne Ave. Vprašamo $17.500. Kličite 943-4581.
f 1
AMERIŠKA DDMOVUTX,
LUIS GOLOMA:
wjrjr^wjr^jrjrMjrjrjrjrjrjsrjvjrjtrjFjmi
L
MALENKOSTI
Ali predloženi načrti ji niso ugajali, 30. april pa se je bližal, in malo upanja je bilo, da bo darilo dogotovljeno.
Celestino Reguera je predlagal v nakup dragoceno starino, iz kovanega srebra narejen okvir, ki je bil naprodaj v razstavi starin.
Currita se je udarila po čelu.
“Jaz norica! Kaj mi je treba kupovati take okvire! Saj ga imam sama doma in še veliko lepši je in dragocenejši ko vse, kar mi more kdo ponuditi!”
loba le slabo in kakor bi se sra-! movala razsvetljevati prostore, ki v njih vlada taka brezbožna zapuščenost-
Kapelica je bila dragocena dvorana v slogu 17. stoletja, vi-[soko obokana, na surov zid poslikana in s finim okusom ter bogato okrašena. Stene je pokrival rdeč damast, ki je pa sedaj že tu pa tam v raztrganih cunjah visel k tlom. S sten so
In pohitela je po širokih pro-|šledali iz	okvirov P°:
rumeneli pergamenti, govorni
so o bogatih milostih in odpustkih, "ki so jih razni papeži podarili nekdaj pobožni rodbini Villamelonov. Oltarna miza je bila strta, tabernakelj polomljen
!
štorih palače z živahnostjo otroka, ki hoče uresničiti svoje sanje.
V najzadnjem koncu se je ustavila. Nekdaj je bil tu častni oddelek, določen za goste, sedaj je stanovala služinčad v teh prostorih.
Mogočna vrata so se Curriti stavila na pot, umetna rezbarija jih je krasila in zaklepala jih je velika ključavnica-
Zaman se je trudila, da bi jih odprla, vrata se niso premaknila. Stopila je v ozek hodnik,
Ko ga je Currita zagledala, se je hipoma spomnila zadnje svete maše v tej sedaj tako zapuščeni kapelici: pred petnajstimi leti je bilo, tistikrat, ko je ležalo prav tukajle truplo stare markize de Villamelon, Fernandi-tove matere. Še so stali tam-le med starim pohištvom deli mrtvaškega odra, na katerem je počivala krsta...
Zazeblo je Currito po hrbtu in nehote je pogledala na kraj, kjer je stara markiza tolikokrat preklečala pri sveti maši: na njen klečalnik, prevlečen z žametom, sedaj že čisto polomljen in razdrt. Blazinice so še kazale sledove njenih kolen in komol-
in pobledeli svetniki, polni pra- Cev.
hu, so plašno in kakor v smrtnem strahu gledali s svojih podstavkov. Dva lepa angela sta ob straneh tabernaklja svojčas držala srebrne svečnike, sedaj sta molela le še svoje prazne, skrčene roke, kakor bi oznanje-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAINTENANCE and JANITORIAL
Full Time — Good Salary — Age no barrier
SOUTH CENTRAL BANK 555 W. Roosevelt 421-7100 Chicago, Illinois 60C07
(150)
Security Guards
Immediate Openings — All Shifts. Top Pay —
Good Advancement
ft. D. F.
Security Service
737 N. La Salle Suite 400
(151)
HOUSEHOLD HELP
vala jezo božjo... Na polom-
kTJe vodd v kuhinjo,In jeTakh-1 ]^n} cala nepotrpežljivo:
“German! Basilio! Ali ni nikogar blizu?”
Brez sape je prihitel hišnik German. Čudno se mu je zdelo, da najde svojo gospodinjo v teh zapuščenih prostorih.
klečalnikih je ležalo polno stare obleke, nerabno staro pohištvo je slonelo naokoli.
Na levi strani oltarja je stala omarica s steklenimi vratci; vdelana je bila v steno. Sem se je obrnila Currita in German je moral vratca odpreti- V spod-
Sbiem preda,U So Me shranjene Kdo naj bi vedel za tisti ključ?
CHILD CARE & HOUSEKEEPING 2 small children.. Own room, TV and phone. Salary open.
348-8397
MMIW' f	(151)
SITTER — Mature woman preferred. Live in North sub. home & care for 4 children 6 PM. Own room, board + small salary.
437-3353
BUSINESS OPPORTUNITY
Stable for sale — The largest trail ride and hayride business in Chicago area adjacent to forest preserves + 3 stables full of boarders. For info: call owner.
SK 5-8749	(151)
WIGGERY — Selling complete stock plus equipment. Well establ. business. Real moneymaker. $2,000. Call Owner PR 6-9308 or 436-0854
REAL ESTATE FOR SALE
IMMED. POSS. BY OWNER 6 rm., 3 bdrm., 1 Vi baths, Extra Ige. kitch., loads of storage space, full bsmt., pnld. rec. rm., Vi fin. attic. 2 car gar. 2 blks. E. of Oak Park.
Call 2-6 PM 287-6083
STREAMWOOD — By Transferred Owner. 3 bedroom home. Furniture & appliances optional. 1 car att. garage. A-l condition. 837-5298.
ELMWOOD PARK 9 room brick, 6 bedrooms, 2 baths, 2 Vi car garage. Compl. finished bsmt. Extras. $35,500. By Owner. 453-4643
OAK PARK — 5 apt. corner brk. Unbelievable 7 rms., 2 Vi baths. Huge rec. rm. for owner. 3-1 bdrm., 1-2 bdrm. $12,000 income. Also Berwyn 19 apts. Over $26,000 inc. 383-4977
(151)
Condominium — 103rd Crawford. Lge. deluxe apt., 2 baths, 2 bdrms., Ige. balcony, fully crpt. & drapes, air cond., all appl. Newly dec. $32,-000. Wkdys Call AB 4-7374 8-5, Sun. 9-10.30 AM call GA 5-9041.
I
“Takoj ga poiščite! Vprašajte dona Joselita, iščita v pisarni, j sv^e‘ povsod... Ključ moram imeti!
Jezus, kakšne sitnosti...”
Nevoljno je cepetala z nogami, German pa je hitel po vseh kotih in iskal- Čez četrt ure se je vrnil z velikim zarjavelim kiju čem. Pergamentni listek je visel ob ključu in bralo se je na njem:
Hišna kapelica.
Hreščeče je zaškripal v kiju čavnici, pa zastonj se je trudil German, da bi ga zasukal. Izvlekel ga je in ga namazal,-v klju-čevo uho je vtaknil močen les — in je napel vse sile. Šele pri šestem ali sedmem poizkusu se je ključ obrnil. Še parkrat je krepko porinil, in vrata so se odprla ... Vlažen duh je zavel iz dvorane.
“Počakajte me tukaj!” je naročila Currita, nekoliko boječa.
Vstopila je in je iztegnila roki pred-se, da ne bi padla; za nekaj trenutkov je zatisnila oči, da bi jih privadila poltemi-
Veliki zastori iz rdečega da-masta, obledeli in prašni, so zastirali visoka okna in slabi žarki dnevne luči so kradoma prihajali skozi nje.
Currita je hotela eno okno odgrniti; zato je krepko potegnila za vrv, ki je visela ob strani, a sprhnela vrv se je utrgala in je zdrsnila na Currito kakor dolga vijugasta kača.
Currita je zakričala, oblak prahu se je dvignil, in dva netopirja sta zletela izza zastora ter sta nemirno prhutala po sobi.
“German!” je kričala Currita, polmrtva od strahu.
German je prihitel in takoj se je Currita zopet premagala in se izmotala iz dolge vrvi, kakor bi bila res kača.
“Jezus, kakšna nerodnost! Odrgrnite Vi okno!”
S trudom in naporom je odgrnil German okno. Prestrašena od svetlobe je zletela izza oltarja kokoš in za njo sta prihiteli dve piški. Kokodakale so in zbežale skozi majhna vratca na desni strani oltarja.
Osupla se je ozrla Currita v Germana. Ta se je komaj vzdržal smeha; zdel se mu je nespodoben vpričo visoke gospe. Resnobno je razložil čudno prikazen:
“Kuhar jih zapira semkaj, da jih ima pri roki, kadar jih je treba zaklati!”
“Ampak — kako jih pa spravi sem? Saj so bila vrata vendar čisto zarjavela...!”
“Skozi vratca tam-le, ki vodijo v zakristijo. Odtam se pride pa v kuhinjo.”
“Aj .. ”
Skozi umazana in prašna
svete posode, v kotu pa je ležal zmečkan mašni plašč iz črne
v '‘;v'	> - .v:-	"'-V-'-.*
V BLAG SPOMIN
B ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARI MATI IN SESTRA
Johana Mish
roj. ČERNE, por. GRUM
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 6. avgusta 1966
Daruj, Gospod ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, . uživa raj naj sveti.
Naglo se je obrnila, kakor bi se bala, da zagleda bledo in jezno senco stare plemkinje ...
Gornji del omarice je bil prevlečen z rdečim žametom; ondi so bili shranjeni ostanki mučenikov in svetnikov v dragocenih posodicah- V kotu je slonel velik predmet: zavit je bil v rdeče usnje, že čisto oglodano od miši.
Currita ga je pograbila z obema in je odhitela iz kapelice, plašna, kakor bi bila kradla na svetem mestu ...
V slikarski delavnici je odprla oglodani zavoj.
Začudila se je: pred njo je ležala starina, umetnina neprecenljive vrednosti, okvir iz čistega, kovanega srebra, dragoceno delo 16. stoletja. Vendar pa je dragi okvir obdajal navidez čisto preprosto in navadno stvar: pod brušenim steklom je ležal na belem atlasu navaden košček sukna.
Na zadnji strani je bil okvir zadelan s srebrno ploščo, pritrjeno z drobnimi vijaki. Currita jih je z velikim trudom odvila.
Dva papirja sta padla ven; zavita sta bila v nekdaj belo, sedaj že čisto orumenelo voščeno platno- Popisana sta bila z lepimi, pravilnimi črkami iz 16. stoletja in bilo je na enem čitath Košček redovniške obleke častitljivega služabnika božjega, brata Alfonza de Lujan, ki je umrl v veliki svetosti v svojem samostanu Talavera de la Reina dne 23. januarja 1590.
Currita se je začudila:
“Ah! To je torej od njega .. .” Njen pogled je poiskšl med nebrojnimi dragotinami in umetninami, ki so polnile delavnico, prelepo doprsno sliko kapucina. Jasen mir mu je počival na licu, rrjir, ki ga vtisne izvoljenim na
čelo sveta smrt. To je bil častitljivi brat Alfonso de Lujan, daljen sorodnik iz Villamelo-nove rodovine. Pred leti so bili prenesli sliko iz hišne kapelice v delavnico, ne zaradi pobožnosti, ampak zaradi umetniške vrednosti, zakaj bila je zares lepa slika.
Na drugem papirju pa je či-tala prepis oporoke done Leo-nore Manrique de la Cerda, v kateri je delila svojim sorodnikom koščke redovniške ooleke častitljivega brata-
Currita je čitala ta imena in se je čudila. Neverjetno se ji je zdelo, da bi si bili vsi ti predniki — in mnogi izmed njih so bili slavni v zgodovini Španije — delili in v spomin zapuščali haljo revnega meniha kot dragocene bisere.. .
“Kako se izpreminjajo časi!” je pomislila. “Dobra dona Catalina je izdala ogromno vsoto za okvir tejle meniški halji, pa ni slutila, da jo je shranila za ...” Krepko je stresla okvir in
sukno je padlo iz njega. Bala se očem, pa zopet oddaljevala, in ga je in si ni upala, se ga dotek- nehote se je doteknila sukna, ki
niti. Mesto sukna je vložila svojo sliko-
Podajala se je izborno. Le nekoliko jo je bilo treba porezati, pa je bilo, kakor nalašč, narejeno za njo. Zadovoljna je ogledovala sliko, jo približevala
je obležalo na robu mize.
(Dalje prihodnjič)
Nailepša božična drevesca
Vrhovi velikih smrek, ki jih posekajo zaradi lesa, so običajno najlepša božična drevesca.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, pe-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In ai izberite!
HOWARD BAKER 54» BAST m STREET. EUCUTV	KW 1-*W
JOS. ŽELE IN SINOVI
-	r
3
ZAVOD	S
Tel.: ENdicott 1-05»«	H
U R	A	D	l	|
P O G R E B N I 6502 ST. CLAJR AVENUK
C O L L I N W O O D S K I 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-31185 =
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g Mi smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo	H
■imiiriiiMiiMuimiMnDiiniiiiiiitmiiiHMtMtnoiMmmiitiitunitMiiiiMiiUHlilllllIv

Žalujoči:
JOHN MISH, soprog: hčere: JENNIE KIMPEL, PAULINE GRUM, DOROTHY GASSIEWSKI in CHRISTINE RADD; sin: EDWARD J. GRUM; zeti WILLIAM, AL in LEO;
5 vnukov in 5 vnukinj, in ostali sorodniki.
Cleveland, O. 6. avgusta 1970.
V bias' spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGE MATERE IN SESTRE
Helen Pellich
katera je umrla 6. avgusta 1969
Zelo te pogrešamo, Ti pa prosi za nas.
da se Snidemo v nebesih s Teboj! Počivaj v miru v Ameriški zemlji, kamor si prišla leta 1910.
Žalujoči:
sin ALOJZIJ,
hči HEDY por. JENKO s družino sestra MARY URBANIJA ter Vstalo sorodstvo
Brooklyn, N.Y. 6. avgusta 1970
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
|S Draga nevesta!
iš
m
s
I
s
M
§
I
is
1
35
'P
g?
f
p
sr
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejaih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje 1
1
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103

stekla je prodirala dnevna svet- •
STAR ZAKLAD — Terry Hicks, ki živi s svojimi starši pri Shullsburgu, Wis., ima zbirko kakih 160 starih telefonskih izolatorjev. Zbiralci jih plačujejo z ozirom na starost in redkost od 10 centov do $1000 kos. šestletni Terry utegne biti torej kar bogat! Na sliki ga vidimo z nekaj kosi njegove zbirke.
ANGLEŠKA MARJETKA V JUGOSLAVIJI — Sestra britanske kraljice princesa Margareta je bila s svojim možem lordom Snowdonom nedavno na obisku v Jugoslaviji. Povsod so jo prijazno sprejeli in Tito jo je vozil po Brionih osebno v svojem avtomobilu. Na sliki jo vidimo, ko se je tekom obiska v Ohridu pridružila domačinom v macedon-skem narodnem plesu “orel”.