Šlev 55. TLIoUM r sredo dne s. marca 1922. Leio L. (B«roftntn» — u lrle-o 8H8» ta Mli lati **pr«i Oln « vl-itne po R a —, ooalana Itd. po K 12 —s Pri več|em naročila popust, lzbaja vsak lan liTzemil ponedeljka In dneva po pra» nlko ab S. ari tjntiali Mesečna priloga, aestnlb SKSZ. Poštnina sia&ua t votovlidL HT OrednlStvo |t v Kopltartvvt ollol »tev 6/11L Ba k opisi ta ae vračalo. oetranKlrana pisma st aa sprejemal«. Oredn teleL Itv. 60, oprava. Alt. 128. L Političen list za slovenski narod. I l.llllll«MIIIW .IU lllll—I lil... II— Mil !■■! II III lil || II IW—WimllWI»H.I IIIMMil IIH I ——IIH— II— l . ... Ui Oprava |evKopltarltvl ol. 6. — Ktčon poitne bran. I|nbl|t09ke it 5S0 ta jaročnlno In it. 34H aa igiase, tagrtb.38.Jll, saraiev. 7563, praške la d ona t 24./87 i4MV£AW»>M S*. •sn j ura., n-jautMVAffVk«v» n Reka - žrtvovana? Belgrad, 6. marca. Odgovor ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča na interpelacijo glede fašistov-skega puča na Reki daje mnogo misliti. Iz tega odgovora se namreč razvidi, da je italijanska vlada z njej lastnim ma-kiavelizmom skušala naše oficielne kroge takoj potolažiti z izjavo, da ne obžaluje samo reških dogodkov nego da bo storila tudi vse, da obnovi stanje, ki odgovarja rapallskemu dogovoru. Vrhtega zdaj razglaša, da po puču izvršenega dejanskega stanja na Reki ne pripozna, da je poverila varstvo italijanskih interesov svojemu opravniku (Castelliju) in da bo priznala samo tako vlado, ki bo izšla iz ljudskega glasovanja. Italijanska vlada hoče rapall-sko pogodbo lojalno izpolniti ter dosledno delati na to, da Reka ostane neodvisna država kakor to prevideva pogodba. Mi imamo mnogo zelo tehtnih vzrokov, da tej-izjavi italijanske vlade ne verjamemo. Obstojajo namreč zanesljivi dokazi za to, da se fašistovski puč na Reki ni mogel izvršiti brez sodelovanja italijanske vlade ali vsaj brez njene pasivne asistence. Da je opravnik italijanske vlade bil na svojem mestu in ne v Italiji, ko se je puč pripravljal in izvršil, (načrt je bil zamišljen že sredi meseca januarja t. 1.) da je vsaj poveljnik italijanskih kraljevih čet, mesto da se med pučem ni ganil, energično posegel vmes, da so karabinijeri storili svojo dolžnost in ščitili varnostne organe guvernerja Zanelle, mesto da so s fašisti vred napadli vladno palačo, in da si kraljeva mornarica ni dala od fašistov zapleniti torpedovke, s katero so ti mesto obstreljevali — bi bil puč v par urah potlačen. Če pa se je to vse zgodilo proti volji rimske vlade, potem ima naša vlada pravico zahtevati, da se' vladni organi, ki so na ta način bodisi pasivno bodisi aktivno pomagali puču, kaznujejo, ker le na ta način bo Rim dokazal, da on ni bil vpleten v revolucijo proti vladi neodvisne reške države. Nadalje ekslstirajo točni podatki o tem, da je v ta puč vpleten baš opravnik italijanskega kraljestva na Reki; CastcJIi, ki se je zdaj vrnil na svoje mesto, da vzpostavi red, ki se je bil ravno z njegovo pomočjo in vednostjo kršil. Če torej hoče rimska vlada res red, ima tega gospoda nemudoma odpoklicati, pozvati na odgovornost in dognati, kakšne inslrukcije je on dobil od d' Annunzija, o katerem je s popolno sigurnostjo znano, da je tudi pri tem puču imel vmes svoje prste. Zdaj pa pridemo do najvažnejše in najbolj bistvene točke. Italijanska vlada izjavlja, da sedanje fašistovske diktature nad Reko ne priznava in da bo priznala samo tako vlado, ki bo izšla iz ljudskega glasovanja. To stališče odkriva vso brezmejno neodkritosrčnost, nelojalnost in zahrbtnost rimskega kabineta. Reško ljudstvo je izvolilo svojo neodvisno vlado in njenega šefa v osebi g. Zanelle in njegove stranke. Italijanska vlada nima torej storiti nič drugega nego zakonito reško vlado zopet vzpostaviti. Naša vlada pa je dolžna to od Rima zahtevati. Nove volitve, na katere rimski kabinet namiguje, to je ravno tisto, kar so pučisti nameravali. Oni so zakonito reško vlado strmoglavili zato, ker je le-ta italijanskim nameram bila na poti, ker je varovala neodvisnost reškega teritorija in hotela skleniti z Jugoslavijo trgovinski dogovor, ki bi bil v prid obema strankama; lašisti so hoteli ustvariti nov položaj, da bi prebivaltsvo pod njihovim terorjem izvolilo, oziroma bilo primorano zdaj izvoliti vlado, pokorno s fašisti zvezanemu Rimu. Ta vlada naj bi potem proglasila spojitev reškega teritorija z Italijo, kar bi ta seveda morala sprejeti na znanje. To je tista past, v katero hoče Italija vjeti belgrajsko vlado I Mi se zelo bojimo, da ne bi naša vlada italijanskim zahrbtnim nameram hote ali nehote podlegla. V tem oziru nas vznemirja ravno odgovor g. Ninčiča na interpelacijo glede reških dogodkov. V tem odgovoru namreč beremo, da gospod minister ^razume, da so v preteklosti bili dogodki, kateri so mogli naše javno mnenje vznemirjati, da pa nimamo razloga misliti, da bi a« fcj dp&HUu .suraii jMdaštts^i ponavljati. Mednarodni položaj obeh držav, Italije in Jugoslavije, in mnogovrstni obojestranski interesi nam ne narekujejo samo smeri prijateljskih odnošajev nego tudi prijateljsko sodelovanje v mnogih vprašanjih zunanje politike i. t. d.« Če bi se imel reški incident od naše strani reševati v tem pravcu, ki naglasa v prvi vrsti medsebojne interese, katere ravno Ialija gazi s tem, da žc nad eno leto ne izpolnjuje rapallskega dogovora, ne naglasa pa naše najodločnejše volje, da se temu slepomišenju napravi konecf— sc bojimo, da bo tudi Reko s svojim pristaniščem zadela usoda Trsta. Ako je tako Italii kakor naši vladi resno na tem, da se vsaj zdaj ustvarijo efektivne garancije v svrho točne izpolnitve rapallske pogodbe, potem se mora na Reki. dokler se tam konsolidira neodvisna vlada, ustanoviti italijansko-jugoslovanski kondominij, da se prepreči vsako nadaljnje presenečenje. Italija nima niti po rapallski niti po kakršnikoli drugi mednarodni pogodbi pravice igrati izključnega varuha miru in reda na Reki, temmenj, ker je s svojo nelojalnostjo in perfidnostjo izgubila na to tudi vsak moralični naslov. Jugoslovanska javnost ne vidi druge možnosti, da se Reki da prilika, da se v miru konsolidira, nego to, da prevzamejo varnostno službo tudi naše čete in da se na Reki poleg italijanskega pooblaščenca nastani tudi naš. Ako pa bi se od naše strani to ne zahtevalo, bi morali to smatrati za dokaz, da sedanja naša vlada reško vprašanje vodoma zanemarja. Italiji ne verjamemo prav nič, naši vladi pa ne mnogo več. prečanski Belgrad, 7. marca. (Izv.) V komisiji za redukcijo uradništva je stavil srbijanski poslanec Gjorgjevič nastopni predlog: Uradnikov in državnih nameščencev ni treba reducirati z ozirom na kvalifikacijo, temveč je treba reducirati in odstaviti vse one, ki nimajo ljubezni do te države in za katere se ve, da delajo v protidržavnem zmislu, Bol.ši je nekvalificiran uradnik, kakor pa oni, ki je služil pod prejšnjo Avstrijo in ki nima v našo državo popolnega zaupanja, četudi ima najboljšo kvalifikacijo. Vse take je treba takoj odstaviti, na njihovo mesto pa postaviti nekvalilifi-cirane osebe, ki ljubijo to državo, so znane kot državnotvorni elementi in delajo za narodno edinstvo. — Predlog posl. Gjor-gjeviča je naletel na največji odpor ne samo pri vseh prečanskih članih komisije, temveč tudi pri zastopnikih uradniške organizacije. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Žebot odločno protestiral, da bi se ta klavzula sprejela v pravila za redukcijo uradništva, ker bi sc s tem predlogom oživilo zopet denunciranje, kakor je bilo pod Nemčijo in Avstrijo. Prečanski uradniki, zlasti Hrvati in Slovenci, četudi bi bili najbolje kvalificirani, bi trpeli radi »H zlorab te klavzule. Predlagatelj ni povedal, katera institucija bi deklarirala uradnike za državoljubne in za sovražne državi. Protestiral je najodločneje proti temu, da bi se na ta način pregan,ali samo hrvatski in slovenski uradniki. Govornik jc predlagal, da se smejo v prečanskih krajih reducirati kvalificirani uradniki samo tedaj, ako ugotovi redno sodišče, da jc uradnik delal proti državi. Posl. Žebot je dalje naglašal, da so v Sloveniji samo kvalificirani uradniki in da bi nastala velika zmešnjava v državni upravi, ako bi se dobro kvalificirani prečanski uradniki odpuščali na korist nekvalificiranih srbijanskih uradnikov, V nadaljnem govoru je izjavil posl. Žebot, da je predloženi zakonski načrt površen, da ima nedostatke in da ni moderno izdelan. Zakonodajalec je pokazal s to krparijo, da je belgrajska vlada pri svoji centralistični ureditvi nesposobna voditi državo kakor našo in da je popolnoma nesposobna dajati državi dobrih zakonov. Zato je predlagal, naj se preide na dnevni red z izjavo, naj vlada predloži novo ustavo in boljše zakone. Predlog poslanca Gjorgjeviča je pri glasovanju propadel. ----- --- . ODLOČEN NASTOP POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Danes se jc pričela v zakonodajnem odboru generalna debata o splošni upravi. V imenu Jugoslovanskega kluba sta govorila poslanca dr. H o h n j e c in prof. S u š n i k. Poslanec dr. Hohnjec je naglašal, da zahtevajo principi demokratizma, da se da ljudstvu neposreden vpliv na zakonodajo in upravo. Predloženi zakonski načrt o splošni upravi se ne drži teh principov, pač pa postavlja naš narod pod kontrolo in nadzorstvo upravnih organov, velikih županov ter občinskih in svezkih načelnikov. Zatem je ostro kritikoval vladni zakonski načrt ter izjavil, da bo glasoval proti. — Poslanec S u š n i k je navajal principe splošne upra- ve ter navajal kot primer Anglijo in Francijo, kaka je centralistična ureditev države. Zakonodajalec bi moral vpoštevati različne razmere v naši državi, različno kulturo, različne gospodarske in socialne razmere, ako se že ne ozira na tradicije, na zgodovino, na vero in jezik. Narodu bi se moralo omogočiti sodelovanje pri upravi. Pritegniti bi se moral k politični odgovornosti, s čemer bi se preprečila vsaka korupcija in partizanstvo. Ako bi imel zakonodajalec vse to pred očmi, bi izdelal zakon v smislu decentralizacije in demokratizma, kakor je to v Angliji. Na koncu je zahteval avtonomistično ureditev naše države. Nato je govoril poslanec Žebot. V Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Rumun-ska delegacija, ki bo zastopala Rumunijo na konferenci strokovnjakov male entente in Poljske v Belgradu, je šele danes odpotovala iz Bukarešte in se je zaradi političnega položaja v domovini zakasnila. Delegaciji načeluje rumunski poslanik na bel-grajskem dvoru Emandi, nadalje so v delegaciji bivši finančni minister in bančni ravnatelj Ciriacescu, bivši poslanik Pape-nu, kot zastopnik železnic nadzornik Cari-costa in za vojaške zadeve polkovnik Di-mitrescu. Belgrad. 7. marca. (Izvirno) Po najnovejših dispozicijah se konferenca strokovnjakov male entente in Poljske otvori v četrtek, dne 9. t. m. dopoldne. Otvoritev se je preložila zato, da se da možnost tujim delegacijam, da pravočasno pridejo v Belgrad, zlasti z ozirom na Rumune, ki so se zakasneli radi volitev v rumunski parlament/ KAJ JE DELAL DR, NINČIČ NA DUNAJU? Dunaj, 7. marca. (Izv.) Na svojem po-vratku iz Bratislave se je dr. Ninčič ustalil tu& SA fokor je zahteval dr. Ninčič od avstrijskih oblasti izročitev oziroma izgon jugoslovanskih komunistov, radičevcev i. t. d. Na Dunaju se je mudil istočasno tudi šef belgrajske policije gospod ... (V tem hipu je bila telefonska zveza ukinjena). GENERAL ZEČEVIČ NAJ SE STAVI POD OBTOŽBO! Belgrad, 7. marca, (Izv.) Jugoslovanski klub je predlagal vsem opozicionalnim klubom, naj skupno ž njim postavijo pod obtožbo bivšega vojnega ministra generala Zečeviča, ker je v prvi polovici meseca novembra 1. 1921. vpoklical rekrute na vaje h kadrom, radi česar je po dosedanjih podatkih obolelo 6000 in umrlo nad 300 rekrutov vsled nezadostne oskrbe. MUSLIMANSKI KLUB ZA MORATORIJ. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Bivši muslimanski minister dr. Spaho še ni odšel v Belgrad iz Sarajeva in se tudi ne bo kmalu vrnil. V muslimanskem klubu imata glavno besedo posl. Korkut in Karamebmedo-vič. Z ozirom na to je muslimanski klub sedaj bolj vladen kakor kdaj prej. To jo pokazal včeraj, ko je sklenil, da bo glasoval z« moratorij, dasi jo vedel, da radikalci ne fcvd.0 pristali mv Nova v!ai!a na Reki. Rim, 7. marca. (Izv.) Na Reki se je konstituirala provizorna vlada, ki obstoji iz sedmih članov. Italijanska vlada pa ne priznava tega provizorija. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Vlada je poslala noto italijanskemu kabinetu v zvezi z dogodki na Reki, v katerem zahteva, da mora suverenost reške države ostati nedotakljiva in da se morajo izvesti vse določbe rapallskega dogovora. Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Vlada je prejela danes prošnjo od reške jugoslovanske stranke, v kateri prosi, naj se ministrski svet zavzame za to, da reški fašisti ne upropastijo mesta. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Vlada je odredila, da se pomnožijo naše obmejne čete na meji pri Reki, da na ta način vpliva pomirjevalno na razburjeno in zbegano prebivalstvo pred morebitnimi napadi fašistov. Rim, 7. marca. (Izv.) Italijanski listi ugotavljajo napram vestem pariškega časopisja, da Jugoslavija zoper dogodke na Re--ki ni protestirala, nego da je le v Rimu izrekla bojazen, da bi dogodki mogli vplivati na jadranska mesta. Listi izjavljajo, da obe državi mirno sodelujeta. Rim, 7. marca. (Izv.) Italijanski listi se zavzemajo pri komentarjih o položaju, nastalem vsled zadnjih prevratnih dogodkov na Reki, za to, da se spoštuje rapallski dogovor in da se izvrše določbe te pogodbe. Franfurt ob Meni, 7. marca. (Izv.) »•Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima, da sc je italijanska vlada postavila na stališče, da s© mora izvesti rapallska pogodba in da se mora vzpostaviti mir in red na Reki. Do tega naziranja so jo dovedli, kakor se zatrjuje, razlogi prestiža. WM nemiri v Besaralsiji. RUMUNSKA MOBILIZIRA DVA LETNIKA. Belgrad, 7. marca. (Tzv.) »Politika« javlja iz Bukarešte, da namerava rumunska vlada vpoklicati pod orožje dva letnika, ki ju odpošlje v Besarabijo. Tam so namreč izbruhnili veliki nemiri. FiiFvLADNO KRIZO? Zagreb, 7. marca. (Izvirno) »Tribuna« in »Narodna Politikam napovedujeta, da pride v kratkem do krize vlade. Odgoditev parlamenta ni po mnenju teh listov nič drugega kot to, da se najde izhod iz tega preveč napetega položaja. V radikalskih krogih se mnogo govori o prelomu z demokrati. Radikalski klub zavzema tudi stališče proti zakonu o odgoditvi plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu, dasi so radikalci v finančnem odboru glasovali za ta zakonski predlog. Rešitev vprašanja o odgoditvi plačevanja je po predlogu radikal-cev poverjena odboru trinajstih poslancev, ki ga tvori po pet radikalskih in demokratskih poslancev, dva muslimana in en poslanec samostojne kmetske stranke. Ta odbor se je sestal včeraj in je po dolgi debati popustil v svojih zahtevah, ker je finančni minister dr. Kumanudi izjavil, da pristane na to, da se ta zakonski predlog odgodi za nekaj časa. KUMANUDIJA PRIJEMLJEJO ZA BESEDO. Zagreb, 7. marca, (Izv.) Predsedništvoi zveze denarnih zavodov je priobčilo na ministra za finance dr. Kumanudija javno pismo, v katerem ga pozivlje, naj z dejstvi dokaže svojo trditev glede gotovih nered-nosti, ki so jih baje zagrešile zagrebške in ljubljanske banke in ki so povzročile padec dinarja. KUMANUDI UMAKNE SVOJ PREDLOG 0 MORATORIJU? Belgrad, 7. marca. (Izv.) V vladnih krogih zatrjujejo, da bo finančni minister dr. Kumanudi pred ponovnim sestankom narodne skupščine gotovo umaknil svoj predlog o odgoditvi trgovskih plačil v inozemstvu. Četudi so demokrati nezadovoljni z dr. Kumanudijem, ga vendar nočejo prisiliti k ostavki, ker se boje, da bi z republikanskim krilom izstopil iz demokratskega kluba in sc pridružil v parlamentu republikanski stranki. Demokratom je torej več stranka kakor država, zato odobrujajo politiko ta^gp myjj*tra- REVIZIJA BANK. Belgrad, 7. inarca. (Izvirno) Glavna kontrola je danes tlala finančnemu ministrstvu na razpolago osem kvalificiranih strokovnjakov, ki bodo te dni poslani v Zagreb in Ljubljano. Ti strokovnjaki bodo v teh mestih pa tudi drugod pregledovali knjige v bankah in se zlasti uverili o poslovanju z devizami in valutami. VLADA IN MEMORANDUM HRVATSKEGA BLOKA. Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Ministrski svet se še ni posvetoval o memorandumu Hrvatskega bloka, vendar je pa že danes gotovo, da ne bo ničesar ukrenil in ne bo pozval Hrvatskega bloka k izmenjavi mišljenj, niti mu odgovoril. PARLAMENTARNA VEČERJA. Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Nocoj ob 8. uri da kralj Aleksander tretjo parlamentarno večerjo. USMRČENJE ALIJAGIČA. Zagreb, 7. marca. (Izvirno) Danes je bilo pri sodnem stolu atentatorju pokojnega ministra Milorada Draškoviča, Aliji Ali-jagiču prečitano potrjenje smrtne obsodbe, katero je izrekel ministrski svet. Proglasitev potrjenja smrtne obsodbe se je vršila danes ob 9. uri dopoldne v dvorani sodnega stola, v katero je imHo pristop le omejeno število občinstva. Ze od ranega jutra je bilo poslopje sodnega stola obkoljeno od stražnikov, ki so strogo nadzorovali pristop v poslopje. Pred sodiščem se Je zbralo mnogo občinstva, ki ni moglo dobiti vstopnic. Na galeriji se je nahajal samo mlajši brat Alijagičev, ki je ves čas jokal. Alija Aliiagič je proglašenje potrjenia smrtne obsodbe poslušal zelo mirno in zbrano. Na vprašanje predsednikovo, ali želi imama, je to ponudbo uljudno odklonil. Predsednik mu je nato naznanil, da se izvršitev smrtne kazr>' ne more odgoditi, in na; se pripravi na smrt. Alijogič ni nato ničesar odgovoril, ampak je samo klonil glavo. Nato se je Alijagič še enkrat ozrl po dvorani in po galeriji, na kateri je plakal njegov brat, nakar ie hitro zapustil dvorano. — Doslej še ni nobenega odgovora na prošnjo, ki sta jo Alijagičev branilelj in omladina poslala brzojavno kralju za pomilostitev. Smrtna obsodba se izvrši jutri ob 6. uri zjutraj. Alijagič bo obešen. NEMŠKA ODČKODNINA JUGOSLAVIJI Berlin, 7. marca (Izv.) Na podlagi določil mirovne pogodbe je določila repara-cijska komisija v Berlinu, da dobi kraljevina SHS na račun vojne odškodnine za 1. 1923. za 54 miijonov zlatih mark da/a-tev v blagu. Od celokupne svote v gotovini ki jo ho plačala Nemčija za to leto, dobi kraljevina SHS 5 procentov. 72. ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA MASARYKA. Praga, 7. marca. (Izv.) 72. rofctni dan predsednika Masaryka so slavili na Češkem povsem intimno, brez vsakega velikega pompa. V imenu diplomatskega zbora je častital predsedniku Masarvkn do-ven diplomatskega zbora nuncij Micara. V imenu ministrskega sveta je Masaryku čestital dr. Beneš, v imenu senata in parlamenta pa predsednika obeh zakonodajnih skupščin. V parlamentu so odkrili Ma-sarykov kip, ČEŠKO-NEMŠKE SLOGE NI! Praga, 7. marca. (Izv.) Nemško-nacio-nalni poslanec Kafka je izjavil na nekem strankarskem shodu nemško-nacionalne stranke, da so vse vesti o nekem češko-nemškem sporazumu netočne. Dr. Beneš ima sicer dobre namene, toda nemogočih stvari tudi on ne more izvesti. Nemci bodo svoj neizprosen boj' nadaljevali. GENOVSKA KONFERENCA. Rim, 7. marca. (Izvirno) Državni pod-tajnik v notranjem ministrstvu je sporočil, da se mednarodna gospodarska konferenca v Genovi končnoveljavno otvori dne 10. aprila. LL0YD GEORGE OSTANE. London, 7. marca. (Izv.) Kakor se poroča iz poučenega parlamentarnega vira, je kabinetna kriza rešena, ker ostane ministrski predsednik Lloyd George na nujno prošnjo svojih unionističnih tovarišev v vladi. OBNOVA RUSIJE. Berlin, 7. marca. (Izv.) Za obnovo Rusije se je, kakor je znano, ustanovil mednaroden sindikat. To misel je sprožil Rathenau, ko je v Wicsbadnu razpravljal o tem vprašanju z Loucheurjem. ZA BREZPOGOJNO PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE. Berlin, 7. marca. (Izv.) »Freiheit« pri-občuje proglas, ki sta ga podpisala osrednji odbor socialnodemokratskega delavstva Rusije in osrednji odbor socialnode-mokratske židovske delavske zveze, v katerem pozivljeta proletariat, naj dela pri svojih vladah na to, da opuste svojo dosedanjo politiko do Rusije. Proglas zahteva, da se izsili od vlad takojšnje in brezpogojno priznanje sovjetske Rusije, da se začne z bojem proti odgoditvi mednarodne gospodarske konference v Genovi in da se nastopi za pravične mirovne pogoje za sovjetsko Rusijo. AP AN A. ž A ZA BIVŠEGA CESARJA. Dana", 7. marca. (Izv.) Z ozirom na vesti, da je svet veleposlanikov že določil apanažo za bivšega cesarja Karla, javljajo iz poučene strani, da to ne odgovarja dejstvom. Veleposlaniška konfcrenca jc določila, naj se vzdržuje bivši cesar predvsem iz dohodkov nekdan e dvorske imovine in šele v slučaju, da ti dohodki nc zadoščajo, naj se razdeli pokritje ostalih stroškov na nasledstvene države, KAREL SE PRESELI NA OTOK WTGHT? Coeteborg, 7. marca. (Izv.) Kakor poroča »Goeteborger Tidende« iz Londona, je dobil bivši cesar Karel od angleške vlade dovoljenje, da se preseli na otok Wight. cesk?i-slovaške 27. p. m. se je v Pragi sešel širši izvr-šc-valni odbor češkoslovaške ljudske stranke k seji, o kateri je bil izdan obširen komunike. Iz komunikeja posnemamo, da se je po obširnih in temeljitih izvajanjih senatorja opata Zavorala in ministra dr. Dolan-skega razvila več ur trajajoča debata in se je končno soglasno odobrilo dosedanje delovanje poslancev. Njihov nastop je bil v danem političnem položaju edini mogoč in pravilen. Kar se tiče poskusov češko-nem-ške vladne koalicije, je odbor mnenja, da o tem ne more biti govora, dokler Nemci ne doprinesejo dokazov lojalnosti napram republiki in dokler niso politične in gospodarske razmere države povsem konsolidirane. Dotlej pa se mora smatrati, da je vsak tak poskus škodljiv vsenarodni koncentraciji, ki je komaj storila šele prve korake zA konsolidacijo notranjih rrtzmer. Glede občinskih volitev je ljud-ka stranka mnenja, da se morajo čim-preje po določenih zakonih izvesti. O kulturnih vprašanjih pravi komunike dobesedno: »Izvršilni odbor priznava nujnost nove ureditve dosedanjih rosmer med cerkvijo in državo ter zahteva, da se ta izvede v smislu brezpogojne osvoboditve našega cerkvenega življenja tako, da bi cerkev mogla urejati svoje notranje zadeve sama in svobodno; da bi njeni verniki mogli svobodno izpolnjevati svoje verske dolžnosti; da bi rimsko-katoliški božji hrami služili edino le rimskokatoliškemu bogoslužju; da bi se uropane cerkve takoj vrnile, kakor to zahteva pravičnost in da bi se za katoliške otroke ustanovilo katoliške šole, ki bi jih vzdrževala država, vodili pa verni učitelji. Vsaka dru- ga rešitev je za nas sovražna in bi izzvala najmogočnejši odpor katoliškega prebivalstva.« Agrarna reforma v tem smislu, kakor se izvnja sedaj, je popolnoma po-grešena in nedemokratična. Nikakor ne gre, da bi bilo vodstvo agrarne reforme v rokah ene politične stranke in bi ji služila v agitacijske svrhe. V upravljanju velikih posestev je potrebno, da se odpravi dosedanji korupcijski sistem. Glede socialnega vprašanja nalaga odbor poslanskemu in senatorskemu klubu predvsem, da dela na to, da se čimprej reši vprašanje starostnega in invalidnega zavarovanja ter oskrbe za siroto In vdove, tako za delavce, kakor tudi za poljedelce in obrtnike. Odbor je sklenil zahtevati novelizacijo davka na premoženje. Komunike sta podpisala osrednji podpredsednik dr. Fr. Nosek in osrednji tajnik Boh. Stašek. Oslovski telovadni teden od 5. do 12. marca. Danes zvečer ob 8. uri se bo vršil v telovadnici Ljudskega doma telovadni večer ljubljanskih orliških krožkov. Spored: Proste vaje 1920 — skok čez konja na širino — »Dvignile Orli« — dolga kolebnica — proste vaje 1921 — igra — vaje z loki — rajanje — brnske proste in druge vaje. Cene prostorom: Sedeži po 3 in 2 Din. Stojišča po 1 Din. Vstopnice se dobe v Jugoslovanski knjigarni in zvečer pri blagajni. -f Nestrpno pričakovanje. Dr. Kulco-vec je imel v nedeljo 5. t. m. koncentracijski shod v Ptuju, kjer e izjavil, da nestrpno pričakuje parcelacije Slovenije. Avto-nomistično politiko SLS je imenoval kata-strofno in se izrekel proti združitvi s SLS vsled diametralnih taktičnih stališč. To se približno tako sliši, kakor da bi ptička v kletki govorila ptičar/u: Nočem s tabo v svobodo, ker me ne pustiš. Mnogo zabave je priredil potrpežljivim poslušalcem g. dr. Kramer, ki je krivil birokratizem (centralistični seveda), če bodo bolnišnice za-tvorili, in vlival zborovalcem upe, da bodo taki sluča j nemogoči, če pride razdelitev na velike županije. S tem je priznal, da centralizem ubija celo bolnišnice. Trditev pa da bo z ustvaritvijo velikih županij tak slučaj nemogoč, fe pa bosa; nasorotno bo gospodarska odvisnost od centrale močnejša, kakor je danes, ker so finance za velike županije kot jih predvideva zakon, samo fiktivne, še bolj kakor je Kumanudijev državni proračun. Kako se dajo demokrat-je še farbati! Naši delegati. Belgrajska »Pravda« z dne 6. marca poroča: »Včeraj (5. t. m.) popoldne so se sestali v dvorani ministrstva vnanjih zadev — kje je ta »dvorana«? — naši delegatje: V. Jankovič, Stojadino-vič, Miletič, Radosavljevič, Todorovič itd. s češkimi delegati g. Kalino, Dvoračekom, poslanskim svetnikom, inženerjem Faflom, dr. Lankašem, načelnikom ministrstva za promet in s poljskim delejatom Okečkim. Cilj sestanka je bila ugotovitev delovnega programa. Prvo sejo bo svečano otvoril dr. Ninčič jutri ob 10. uri v oficirskem domu « — Iz imen, ki jih objavlja »Pravda« kot »naše« zastopnike, je razvidno, da v delegaciji ni niti enega Hrvata in niti enega Slovenca, kar je vsekako znak ravnoprav-nosti plemen in edinstvenosti naroda. -)- Naš finančni minister je v dneh od 20. do 28. septembra 1921 podal ekspoze o naši finančni situaciji. Iz njegovega poročila je razvidno, da je Slovenija do sedaj plačevala povprečno 16 odstotkov celokupnih državnih dohodkov v direktnih davkih, dočim bi pravilno odpadlo nanjo samo 5.6 odstot. rednih direktnih davkov. Bogate pokrajine pa so plačevale po 20 odstot., dočim pripade nanje pravilno 30 do 36 odstotkov. Tu se vidi, kako brezobzirno da se pri nas navija davčni vijaki V ilustracijo navedenega še to-le: V Bački v Banatu kmetje v gostilni ne naročajo: »Daj mi liter vina!« ampak: »Donesi mi jednu porezul«, ker jim je zemljiški davek tako nizko odmerjen, kolikor stane liter vina! -f- Rumuni čakajo! Belgrajski listi poročajo o poteku zadnje seje ministrskega sveta med drugim, da »se še ne ve, kdaj da pridejo rumunski delegati. Okolnost, da so izostali, je dosti nenadna, ker rumunske volitve ne morejo biti vzrok izostanka«. — V drugih poročilih beremo tudi, da je kraljeva poroka odložena. Kaj to pomeni? -f Na kakšen način se minister Pribičevič brani. Stojan Protič, gotovo po svojih zmožnostih in osebnem poštenju najuglednejši politik v Srbiji, je ministru Pribiče-viču v »Radikalu« 7. februarja L 1. očital, da je bil v intimni zvezi s sokrivcem na umoru ministra Draškoviča, Hercigonjo, ter ga pozval, naj se opraviči pred sodiščem. Minister Pribičevič tega ni storil, da-si so tudi drugi politiki, med njimi bivši minister dr. Korošec, izjavili, da ni zanj druge poti, če se heče opravičiti, razun rednega sodičča. Mesto tega je Pribičevič najprej poslal merto sebe v ogenj svojega nekdanjega prvega tajnika Nešiča, potem pa ko je videl, da to ni nič izdalo, sam držal govor v klubu lastne stranke, od ka> tere je zahteval zaupnico in jo dobil, ne da bi se bil pri tem kdo drugi oglasil razun njega in njegovega intimusa "VVlldera. Se razume, da taka zaupnica javnosti ni zadoščala. In ker je Protic doprinašal dan na dan nova fakta, ki ministra Pribičeviča čez-dalje bolj kompromitirajo, se je le ta po enem celem me-ecu sprmnil na to, da bi mogel dobiti zase belgraj^ko demokratsko akademično omladino, koje navdušene resolucije bi mu mogle služiti za opravičbo mesto sodnega pravoreka. Demokratska vseučiliščna omladina je ministru za pro-sveto res storila to uslugo in 6 t. m. sklenila bojevito resolucijo, v kateri se pa o Hercigonji nič ne govori, pač pa se žuga 8 terorjem »vrem bivfm slugam Avstrije«, med njimi Protiču, da se izreka spoštovanje ne samo Svetozarju Pribičeviču, ampak vsem njegovim bratom in se napoveduje »neizbežna in neusmiljena kazen« vsem političnim nasprotnikom porodice Pribičevič. Samo pri nas je mogoče, da minister za prosveto, obtožen težkega delikta, zlorablja vseučiliščno mladino, da se opere. Po pravici pravi k temu Protič v »Radikalu«: »To ni pot in način, po katerem so javni delavci in politične osebnosti dolini, da čuvajo in povzdigujejo svojo omajano politično avtoriteto in osebni karaktojv Za to je edina prava pot direktni zagovor in razprava pred forumom javnosti in pred sodiščem!« — Toda neki list, ki je notorično že ves čas v službi Pribičeviča, »Beograd ki Dnevnik«, je iznašel še drugo metodo, da brani ministra za prosveto in sicer je g. Ci-cvarič, direktor tega lista, objavil 4. t. m. članek, v katerem imenuje ženo g. Protiča, javno žensko, »čije je svako dele imalo po četiricet otaca«. — Ta razbojniški način političnega boja pa je imel za posledico, da so se zbrali člani belgrajskega časnikarskega udruženja, 50 po številu, in so brez razlike na svojo strankarsko pripadnost ostro obsodili ta brezmoralni način pisanja; dokaz, da naša žurnalistična javnost visoko stoji nad g. Cicvaričem. Protič sam odgovarja na Cicvaričevo infamijo s tem, da njega kot očividno »psihopatološkega človeka« ne dela odgovornega za omen;eni napad, pač pa »onega ministra ničvredneža in zločinski tip, kateri je krščen na ime Svetozar Pribičevič«. — Kljub temu bo človek, ki mu bivši ministrski predsednik javno daje take naslove, še dalje ostal minister. •f Program male anlante na genovski konlercnci. Kakor poroča praška »Tribuna«, je program skupnega nastopa malo antante na genovski konferenoi izdelal predsednik Masaryk. Izdelal je tudi načrt, ki ga je dr. Beneš ob priliki svojega potovanja predložil franco~ki in angleški vladi, -f Parlamentarni odbor pctorice na Koncert Pavlo Lcvšetnvs je v ponedeljek zvečer napolnil filharmo-nično dvorano, ki je za take prireditve posebno pripravna: akustična je, da se niti najmanjši drobec ne izgubi in prostora je ravno prav. Spored se je začel s preprostim N e d v e d o m , ki pa ima izrazit čut za formo, in končal z A d a m i č e m , ki v novejšem času zahaja v smer, ki jo je pripravljal že Berlioz, nekaj gibkih stopinj napravil po njej Liszt, pa so ji v novejšem čnsu bili za botre Puccini in drugi eksotiki (R. StrauB, \Veingarlner, severni skladatelji i. dr.). V i 1 h a r j e v a »Nezakonska mati« v sredi naraste do dramatičnega viška. Vilhnr ljubi gladko melodično linijo, v spremljanju prozornost (Villiar obhaja letos 701etr.ico); Foersterjeva arija iz »Gorenjskega slavčka« je učinkovita, živa stvarca, hčerica je bel canta; ko bi bilo besedilo scenično učinkovito, bi bila opera po glasbi — kakor se zdi — življenja zmožna. L a j o v č e v a »Begunka« je dih naše grude, kot je Kogoj ^označil Lajovčevo umetnost; vsa je prežeta a svetogorskim zvonjenjem, čudno trpka mehkoba je po njej razlita, jako dobro se ji poda krepka melodična primitivnost. Kogojeva »Gazela« je odeta v spremljanju v bujno pestro barvenost in toploto. Zdi se pa, da bi jo moral človek slišati dvakrat zapored — kot sino n. pr. Š k r j a n č e v e žive »Pomladne noči«, ki so se pa prav vsled ponavljanja tako uveljavile. Ravnik ljubi goste barve, venomer se prelivajoče. Za posebno topel, sočen ton bi morda dal, kakor pravi nekje dr. Cankar, leto življenja. Parmo-v a muza se rada f pogleduje z raznimi glasbenimi domisleki, po-ebno so ji južni všeč, in nabira jih na niz, ušesu prijetno. P ro-ch az k ove »Zvezde« so kot nežna pesem, ki kot dih lahno plava v sladki noči. D e v o v a »Pastirica« je naivno poskočno občutena, pa se proti sredi razvije in pokaže resnobo. Kreka smo označili včeraj; njegova pesem se neovirano brez pretanka razvija od znotraj na ven; težko, da bi bili ta večer slišali kako bolj zrelo. Pav-č i č ima živahen čut za lep nopev, tudi dramatičnega ne pogreša; s kakšno naivno silno kretnjo začne »Mehurčke«! Tudi brez resnične toplote ni; le včasih mu hoče razvoj malo zastajati. Splošni vtis je pa tak-le: Marsikaj lepega, dobrega smo slišali, sanjavega tudi, celo globokega. Vendar popolnoma dozorelih, povretih enot ni bilo preveč. Je bilo mnogo skladeb samih v sebi neenakih, doloma so prav lepe, pa jim le rada lepota vsaj za nekaj taktov zaide; včasih se tudi tako zdi, da vsled skrbi za lepo, izrazito spremljanje, napev trpi. Gospa Lovšetova je izvrstno pela. Glas ima v falzetu naravnost blesteč, hkrati p& na moč sladkega. Vendar lepota njenega petja še ni dosegla najvišjega vrhunca, še se more stopnjevati. Pred vsem je moči še okicpiti nižjo lego, prsne tone; za koncerte s klavirjem je sicer to moči dovolj, v orkestru, na odru pa glas včasih tone. Drugo, kar nam je pri njenem petju jako všeč, je to, da besede tako jasno izgovarja. Zdi se pa, da iz prevelike skrbi za jasnost soglasnikov samoglasnikom nekaj utrga, tako da naitanejo med posameznimi zlogi mali, večini poMušavcev poč komaj ali sploh ne zaznavni presledki, kjer se do- nenje pretrga, pretrga ali vsaj vztrepeta melodična črta. Morda porečete: malenkosti! — Res! pa imamo njeno umetnost tako radi, da še teh praškov ne vidimo radi na blišču njenega glasu. In še nekaj: nekaj kratov smo slišali palatalni h, kakor ga Nemci izgovarjajo v besedi »ich«. Slovenci imamo samo guturalni prepis-n i k h, prepora se mu dela z zadnjim delom jezika proti mehkemu nebu; palatal-nega h — prepora se mu dela s prednjim delom jezika proti trdemu nebu — nimamo in ga ne smemo uvajati. c'-iti se kot za-vraten sunek z bodnlcem. Če ta izgovarjava izhaja iz Matice, kar bi razumeli, naj se takoj ustavi. G. Ravnika smo že zadnjič enkrat pozabili prav iskreno pohvaliti za čudno skrbno spremljevanje. To je užitek zžse, poslušati, knko s tenkim čutom sledi za vsakim posameznim lepim drobcem, ki je skrit v množici predpisanih not. K velikemu uspehu je on doprinesel dobršen del. K. Češkem. Parlamentarnemu odboru petori-ce aH takoimenovani >petki«, o kateri se tudi v naših izvirnih poročilih mnogokrat govori, se je v javnosti pripisovala odločilna vloga. Sedaj objavljajo češki listi pismen dogovor med vlado in >petko<, ki določa, da o vseh važnejših zadevah notranje in zunanje političnega značaja, odloča sama vlada. »Petka« sama je edino posredovalni organ med vladno večino in vlado. -j- Kriza češke narodno-socialistične stranko. Radi nesoglasja med komunistično in med nacionalno orientiranim krilom v stranki, radi osebnih sporov in radi nediscipliniranosti nekaterih članov je senator Klofač odložil vse funkcije v češki na-rodno-socialistični stranki, katere ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil. Orlovski telovadni teden. II. telovadni večer Orlov v torek 7. t. m. je bfl dosti dobro obiskan. Dijaški Orel — Ljubljana je uvodoma izvedel pohod s petjem, potem vadil krasne proste vaje z ročkami, pokazal skok v daljavo, razne vrste plezanja na vodoravni in po-Bevni lestvi, pa skoke čez konja (bočno in vzdolž). Sledila sta dva rokoborbena spopada dvojice, enako silnih in spretnih Orlov-dijakov, ki sta ostala neodločena, a sta nudila več lepih momentov in vzbujala iznenadenje vsled rutine borcev v najrazličnejših sprijemih in izmikih. Dve skupini (23 telovadcev) sta razodevali teoretični in praktični talent vaditelja, pa tudi mnogih telovadcev. Korak dijaške čete in drže so dosti prekašale včerajšnji nastop, ki je bil premalo pripravljen. Proste vaje za tabor v Brnu so pokazale, da je gibčno maso obrtelavala spretna roka. Čast voditeljem dijaškega Orla; s skromnimi sredstvi dosegajo lepe uspehe. Vaje nižje vrste na bradlji niso zadovoljile vsled okornosti; zato pa je višja vrsta z najtežjimi gibi, premeti in odskoki, v teznem in kolebnem oziru, po drznosti, moči in spretnosti vzbujala začudenje. Skoda le, da še vedno ne vidimo nobene vrste, ki bi z vsemi telovadci vadila isto vajo in le vedno ta ali oni nastopa z vajo, ki je ne more dobro izveš i, s sestavo nelogično natrpanih gibov, ali z utrudljivo dolgim vrtanjem iste vrste. Skupinske vaje dveh petorie so izvedli po-voljno. S kratkim rokoborskim spopadom neenakih borcev je končal 1. in pol ure trajajoči nastop z velikim moralnim uspehom, ki bo najbrž« nagrajen danes z dobrim obiskom. Če bo vsak nastop toliko boljši od prejšnjega, bo akademija v nedeljo (v Unionu) zvečer pravi triumf. Danes zvečer nastopijo Orlice s svojimi vajami. L H. fS —t Diplome in častna darila za Orlc-(ekmovalce v Strasbourgu je 4. t. m. prinesel vaditelj francoske katoliške telovad-ske zveze v Brno, kamor je prišel na dogovore glede mednarodne tekme na taboru v avgustu t. 1. Ker je že 6. t. m. Jugoslovanska orlovska zveza telegrafično naročila, da naj takoj ekspresno pošljejo ta darila v Ljubljano, smemo pričakovati, da bodo pravočasno semkaj dospela in jih bo mogoče že na veliki nedeljski orlovski akademiji v Unionu izročiti zmagovalnim tekmovalcem in vrsti Orlov, ki naj se gotovo sestane ta dan v Ljubljani. — Prosvetna in kulturna društva v Ljubljani in okolici se naprošajo, da zaradi Orliške akademije v Ljudskem domu v soboto 11. marca zvečer in radi Orlovske akademije v Unionu v nedeljo 12. marca zvečer ta dva večera opustijo svoje prireditve in se po možnosti mnogoštevilno udeležijo imenovanih akademij. — Do 20. t. m. izide tretja številka »Mladosti« z obširnim poročilom pripravljalnega odbora J. O. Z. za orlovski tabor v Brnu. — Jugoslovanski konzulat v Celovcu je ustanovljen. Za konzula je imenovan Vo-jislav R a š i č , dosedanji sekretar v ministrstvu zunanjih del. — V Podhomu ie preminul 25 februarja občečislani posestnik Lorenc Dež-m a n po domače Katcš v starosti 70 let. Blagi pokojnik je bil 30 let jako delaven odbornik gor,anske občine in vpliven član vseh domačih društev. Vzornemu možu bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, blag jpomin. N. v m. p.I — Organisti-glasbenikil Prvo glavno zborovanje »Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo« se vrši v torek po sv. Jožefu, dne 21. marca 1922. ob pol 9. uri zjutraj v Narodnem domu v Celju. K temu glavnemu zborovanju je dovoljena polovična vožnja na južni in državnih železnicah v Sloveniji v Celje in nazaj. Vsak udeležnik zborovanja se mora pri žel. blagajnah in v vlaku izkazati z društveno člansko legitimacijo, katero imajo že vsi redni člani društva. Na državnih železnicah kupi vsak udeležnik pri vstopni postaji cel vozni listek v Celje, kateri mu bode veljaven tudi za povratno vožnjo Vozni listek se mora na celjski postaji obdržati (ne oddati) z pomočjo članske legitimacije. Na južni železnici pa se z izkazom članske legitimacije na obe strani kupi pol. vozna karta. Kdor še članske legitimacije nima, naj isto nemudoma naroči pri društvu in prijavi k istemu svoj pristop. Društvo ima svoj sedež »Petrovčah pri Celju. . — V Avstriii ie 265.000 državnih uslužbencev. — Podraženie tobaka. Cigarete 100 komadov: makedonske extra 50 Din, makedonske šoeciialitete Din 32,50. makedonske I. vrsta Din 27.50. makedonske II. vrsta Din 22.50. srbske šoeciialitete Din IS.--, I. vrsta Din 13.50, srbske II. vrsta Din 10.—. flor. 35.—. ečiptske Din 32 50, balkan Din 25.—, oriient Din 25 moeris Din 25. libuški Din 20, Home Din 15, Una Din 14. R sna Din 12. š"ort Din 12, hum Din 10. Sava Din 10. vrbas Din 8. odrske Din 8. — S m o d k e 100 komadov: redalitas 300 Din. trabuke 225 Din. britanike 225 Din. ooeras 150 Din. kuba 125 Din. vir-žirke 125 Din. oortprike 90 Din. brazilike 90 Din, veržiniose 75 Din, mešane inozemske 75 Din, domače 60 Din. — Tobak 1 kg: makedonska šneciialiteta 300 Din, prvovrstni make- >| donski 250 Din, drugovrstni 200. srbska šneciialiteta 150 Din, prvovrstni srbski 100 Din, drugovrstni srbski 75. kmetski 60 Din. nai-bolii hercečovinski 250, flor 250, naifineiši turški 350, naifineiši trebinski 200 Din, najfinejši hercečovinski 160, fini turški 140 Din, fini tercetfovr.ki 120. srednji hercečovinski 100, navadni hercetfovirski 75. savski 75. naifineiši ogrski 60. domači 50 Din. — Cene stopiio z današnjim dnem v veliavo. — Javen železnifarski shod. Pokrajinski odbor koaliranih železničarskih organizacij za Slovenijo sklicuje javen železničarski shod v četrtek, dne 9. t m. ob 19. uri 30 minut v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov vrhovnega vodstva koalicije o konferenci v Belgradu. 2. Slučajnosti. Železničarji in prijatelji železničarjev, udeležite se shoda polnoštevilnol — Koalicijski odbor. — Iz Gorič. Potrti globoke žalosii zaradi skrivnostnega in zagonetnega slučaja — da je naš sin Anton Perko, aspirant pri železnici v Mariboru, izginil dne 26. februarja, prosimo vse one gospode, ki so bili ž njim, ali so ga oni usodepolni večer vi.leli in govorili ž njim, naj pomagajo, da se razjasni ta skrivnostna zadeva, da izvemo o njem, kje je in kaj je ž njim. — Simon Perko, oče. — Obratno ravnateljstvo juJno železnico naznanja, da bo od četrtka, 9. t m., vozil osebni vlak št 31 z Dmaja, južni kolodvor ob 8. uri 5 minut in od petka, 10. t m., prihajal osebni vlak št- 36 na Dunaj, južni kolodvor, ob 19. uri 40 minut, vsak dan do oziroma iz Maribora, glavni kolodvor. Promet tostran Maribora do in iz Trs n bosta slej-koprei oskrbovala osebni vlak št. 33, ki bo odhajal z Dunaja ob 13. uri. in št. 34, ki bo prihajal na Dunaj ob 19. uri 45 min. Hkrati se zboljša promet prehodnih vlakov na progi Maribor—Špilje—Radgona z uvedbo vlakov 74 b, 1825 b in 1822 b/71/5 namesto vlakov 74/1827 in 1S24/74 . — Povodom smrti pok. Fran Majdiča so darovali gg. živinozdravniki v Ljubljani mesto venca na krsto din. 110.— Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, za kar se odbor naj-iskreneje zahvaljuje. — Užaljeni časnikarji. Društvo časnikarjev v Pragi je poslalo vodstvu gledilišča protest proti predstavljanju Dvorakove lg^e »Matej Poc ivy«, v kateri se časnikarji slikajo kot tip podkupljivih elementov. — Občina brez gostilne. Kakor poroča »Čech«, ni v občini Šalgov v Nitri na Slovaškem niti enega lokala, v katerem bi se ločile opojne pi ače. Ko so vložili nekateri prošnje za licence je občina poslala s svoje strani predstavko, ki so jo podpisali skoraj vsi občani, da se naj ne podeli licence. Zato pa vlada v tej občini velik red in je ljudstvo zelo verno. — Velika povodenj v Galiciji. V Galiciji so vse reke zelo narastle in prestopilo bregove. Mnogo vasi je preplavljenih. Reka Dnjester je odnesla pet mo3tov. Mesto Jaroslav je odrezano od ostalega sveta, ker je reka San odnesla most. Škoda je zelo velika — Poslednji češki Icgionarji t Rusiji. 16. t m. pride v Trst poslednji transport čeških legi-onarjev iz Sibirije. Pride jih Kakih 600. — Nora stranka na Češkem. 16. t. m. izido v Pragi nov lisi »Československe Novinyc kot glasilo novo projektirane stranke javnih nameščencev, ki bo simpatizirala s komunisti. — V Zaclru je bila radi bogo3kruustva, o katerem smo svo ečasno poročali, tamošnja samostanska cerkev na nove Dlagoslovljena z velikimi svečanostmi. — List »Ruskaja Sila« prepovedan, »Neues \Viener Tagblatt« pa dovolien. Med liste, ki so v naši državi prepovedani, spada tudi »Ruskaja Sila«, ki izhaja v Berlinu. — Dohajanje in raz-pečavanje dunajskega lista »Neues Wiener Tagblatt« jo pa v naši držtvi zopet dovoljeno. — Iz »Uradnega lista.« V »Uradnem listu« z dne 4. marca jo izšel zakon o davku na poslov ni promet in Pravilnik za izvrševanje o davku na posiovni promet z dne 31. jan. 1922. — Naredba o prodajanju valut Gospn^rstvo. š Protituberkulozua liga ▼ Mariboru išče oskrbovalne sestre za novo ustanovljeno oskrbovališče v Mariboru. Glavni pogoji: znanjo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisn-vi, primerna izvežbauoet v bolezenski oskrbi in spretnost občevanja s preprostim ljudstvom. 3 Pravoslavni Srbijanei in mariborski prote-stnntovski Nemci. Že ob 60 letnici blovauske čitalnice v Mariboru se je očilalo pmvosiavnim Srix>m aH kot so jih nazivali Sroijancem, da se odtegujejo slovenskim družbam. Slovenci v Mariboru niso tako bogati, da bi si privoščili luksus družabnih večerov doina v rodbini ter nanje vabili Srbe. Zadnja prireditev srbskih krogov v Giitzovi dvorani (ob priliki kraljevo zaroke) je Slovencem jasno dovolj pokazala, da Srbi ne reflektirajo na Slovence, oziroma, da so jim proteslanlovski Nemci ljubši, kot rimsko katoliški Slovenci. To se šele zdaj polagoma razgrinja, ko se doznava, kako malo Slovencev je bilo vabljenih na to prireditev, dočim so bili Nemci takorekoč en bloc vabljeni. Najbolj žalostno pa je, da so Srbi ignorirali celo pevsko društvo »Drava«, ki je tolikrat nastopilo ja^no pri vojaških ali državnih prireditvah, a povabili pa so soc. demokratski »Frohsinn«, na kuverti je stala baje celo opazka »nemški oddelek«. Da, Nemci imajo prav: »Die Liebe selit drueh den Ma^en c š Obsojen poljski Žid. Pri mariborskem vzklicnem sodišču je bila potriena obsodba poljskega žida Henrika Grossinger » radi lažnivih navedb o rojstvu in domovinski pravici. Trdil je namreč da je pristojen v Sarajevo Obsojen je bil tudi radi sovodstva. Sodišče mu je k prvotni kazni prisodilo še 8 dni zapora ter odredilo, da se izžene iz naše države. Izgon je že odredila sodni a, pa sc ni izvršil ker ie zagovornik dr. Skapin narravil za svojega kll-jeuta prošnjo za spiajeui v aaJe anav^ajiitvo. BORZE. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Promet na današnji borzi je bil neznaten. Prodajale so c*ino Jadranska in Narodna banka. Na splošno je manjkalo ponudb. Marke so se ponujale lo v majhnih množinah. Od deviz je notiral Pariz 6S0, Milan 335, Praga 125.50, Berlin 32, Dunaj 1.15. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Tendenca današnje borze je zelo slaba. O prometu se skoro ne more govoriti. Curih, 7. marea. Berlin 2, New Ycrk 513, London 22.58, Pariz 40.50, Milan 26.55, Praga 8.40, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.60, Varšava 0.13, Dunaj 0.08, avs rijske krone 0.075 Bcrlia, 7. marca. Dunaj 4.03, Budimpešta 85.96, Milan 1348.65, Praga 423.55, Pariz 2352.60, London 1143.85, New York 2C0 73, Curih 5062.40. Praga, 7. marca. Dunaj 0.81, Berlin 23.75, Rim 321.50, Budimpešta 8.1/5, Pariz 556, London 268.50, Nevv York 61 15, Curih 1198, avstrijske krone 0.81, italijanske lire 318.50. Dunaj, 7. marca. Devize: Zagreb 2233—2237, Belgrad 8910—8930, Berlin 2622—2628, Budimpešta 928.50-931.50, London 29.805—29.885, Milan 85.290-35.310, Nevv York 6785 50-6789 50, Pariz 61.630—61 670, Praga 11.097—11.103, Sofija 4545— 4555, Curih 132.225-132.275. Valute: Dolar 6748 —6752, bolgarski levi 4345—4355, angleški funti 29.790-29 810, fran-iski franki 6l.4fc0-61.520, italijanske lire 34.890 -34.910, dinarji 8910—8930, rumunski leji 4995—5005, švicarski 'ranki 130975 131.025, češkoslovaške krone 11.074—11.078, mažarske krono C33.50 - 936 50. g Prva rodna letna skupščina Sadjarskega društva za Slovenijo jo bila v nedeljo dne 5. t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Udeležba je bila z ozirom na veliko oddaljenost naravnost sijajna. Čez 120 samih navdušenih in zavednih sadjarjov in prijateljev sadjarstva iz cele Slovenije je prihitelo na skupščino, ki je traia'.a cd 10. do 14. ure. Udeležil se je tudi načelnik oddelka za kmetijstvo g. L S a n e i n. Običajnim pozdravom, tajniškemu in blagajniškemu poročilu je sledilo več zanimivih referatov. Višji kletar, nadzornik G o m b a č je poročal o zadevi udeležbo na letošnjem vzorčnem semnju, g. Pevec, veletrgovec iz Mozirja o sndnih razstavah in g. M. Levstik o propagandnem delu za širjenje društva med slovenskimi sadjarji. Z velikim zanimanjem so udeleženci sledili izvajanjem vseh govornikov in o raznih važnih točkah so so vnelo živahne debate. Dosegli so so razni sklepi v svrho širjenja in napredovanja racijonelnega sadjarstva. Obširno poročilo bo objavljeno v društvenem glasilu v »Slov. Sadjarju«. Po sklepu skupščine je priredil večji del udeležencev zlet v Ruše in Falo Drugi del, ki je te velikanske in velezanimivo naprave žo videl, je ostal v Mariboru, kjer si je ogledal pod vodslvom vinar, in sadjarsko šolo, šolsko nasade, drevesnico in vrtnarstvo g. Džamonjo v Mariboru. Vsem udeležencem bo ostal ta dan v najlepšem spominu. g Tudi izenačenje zakonov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani jo objavila dne 14. februarja 1922 glede kolkovanj in registracij garancijskih pisem sledeče: >Vsa garancijska puma se morajo registrirati brezizjenino edino le pri generalnem inšpektoratu ministrstva financ v Belgradu. Za registriranje ni plačati nobene pristojbine, pismo samo pa je, ako se izstari v Sloveniji, zavezano pristojbini po lestvici II od vrednosti v smislu tarifno postavke 31 avstrijskega pristojbinskega zakona.« Istočasno pa javlja zagrebška trgovska in obrtna zbornica: »Garancijska pisma so po tarifnem členu 12/70 uradno zbirke pristojbenih določb z ieta 1883 ia po čl. 25 priv. zakona o taksah z dne 27. junija 1921 oproščena kolckoiine, če so izdana na področju Hrvatsko in S'avonije.< — Tudi izenačenje zakonov seveda pri pristojbinah. 0 Cene vinu. V Hercegovini stane slabše vrste vino 22—25 K 1. bo'iše vrste 26—28 K 1. — V Dalmaciji stane vino 1300—1400 _K pri hl po procentu, v Vršcu 9 odstotno vino 13 K, 10 oc'stotno 14—16 K. Kunčiia slaba. g Ceno ni Dunaju. Na Dunaju stane v kavarnah melanža 140 n. a. kron, velika moka 170 n. a. kron mala moka 120 n. a. kron, a črna navadna kava 75 n. a. kron g Carinski aggio v Nemčiji. Nemčija je zvišala s prvim marcem carinski aggio od 3900 na 1400 ou sto kov g Češkoslovaška trgovina in Bolgarija. Češkoslovaška ima v ul'ci Cara Simeona v Sofiji stalno izložbo praškega vzorčnega sejma. g Stanjo papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izk?zu Narodne banke z dne 22. februarja imamo za 4.418,507 667 Din bankovcev v prometu. Od zadnjega >izkaza se ie stanje papirnatega denarja zmanjšalo za 11.229.005 Din. g Nemška trgovska bilanca aktivna. V januarju je nemška trgovska bilanca za 1-7 miljard mark aktivna. g Koliko dolguje Rusija Angleški? V angleški spodnji zbornici je izjavil zastopnik vlade, da dolguje Rusija Angleški 561.402 funta šterlingov. tf Anketa o uvozu sfroienih kož v Češko-slovašk ■>. Te c!ni se ie vršila v češkem trgovskem ministrstvu anketa o uvozu strojenih kož. Ankete so se udeležili vsi interesentie usnjarske stroke. Na anketi se ie dosegel sro-razum v tem smislu, da se za prehodni dobo ustavi uvoz fineišega usnia, a od ostalih stro-ienih kož ie dovolieno uvažati samo ono množino, ki ie nameniena za izvoz, da ne bodo podietm troe'a nobene orneiitve v nrodukciii. 1 Konkurz nemške banke. Nemška banka »Der Allčemeine Bankverein« v Diiss.ddorfu ie vsled ponesrečenih deviznih špekidacii usta vila svoje izplačila. Ztfuba znaša 203 miljone mark. f BvSa cesarska nosesfva v češko-slova-fiki republiki meriio 67464.37 ha. Čisti kata-slralni vžitek 1. 1919 ie znašal v?e<*a vkuo 1,599 928 kron. Od tetfa nade na Češko 41 437 ha s čistim doHčkom 1.000 027 kron. na Mo-ravo in Slovaško 26.026 ha s čistim dobičkom 509.900 kron. K omenjenim cesarskim posestvom snada 114 nristnv od katerih iih ie bilo 92 v državni režiji. 22 pa ie bilo oddanih v najem. d Keramična delniška družba v Behlni na I.nbi. Ta indusriislia družba ie ustanovljena el.svnico 1.000.000 čs K. ki je razdeliena na 2000 delnic t>o 500 čs. K, ki iih nrevzemnio Dolerf delničariev keramične družbe v malih znerlcih mestni interesentie- — Homntovsk zavodi Mannesmannrohrenvverke. Gessel-schaft m. b. H., ki imaio noleč homutovske vaiiarnice tudi manjše podietie v Svinovu na S'eškem in orem.^ovnike v severni Češki, sc iznremene v delniško družbo z dlavnico 30 mi-lionov čs. k. Ea del delnic do 1000 čs. K nom prevzame Praška železarska družba, ki ie tudi med delničarii pri Mannesmannski. g Kontrola semen pri prodajalcih v pomladni sezoni 1922. Poljedelsko ministrstvo je izdalo nova predpise glede postopka pri kontroliranja semen pri prodajalcih v notranjem prometu s pomladansko sezono 1922. Interesentom so nove določbe na razpolago v gremijalnih pisarnah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju ter v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Brezposelnost v Trstu. V Trstu ie bilo v stavbni stroki 7000 brezposelnih delavcev, 6000 pristsniških delavcev je delalo samo en dan. ravnotako tudi delavci v kemični industriji. Celokupnega brezposelnega delavstva v Irstu je 20.000 oseb. g Pariteta zlata r Italiji. Italija je postavila carinsko pariteto zlata med 1. in 15. marcem na 292%. g Stanje papirnstesra denarja na Ogrskem. Po zadnjem itkazu ogrske banke je bilo v prometu za 26.758,321.037 (+ 600,942.803) o. kron papirnatega denarja. g Dunajska električna ieleznica. Z dnem 16. marca mislijo zvišati tarifo na dunajski eestni železnici na 80 nem. avslr. kron za vožnjo. g Cene cementu v Nemčiji zvišane. V Nemčiji so zvišane cene cementu za 2700 M pri 10 tonah. g Jugoslavenska uvozna in izvozna carinska tarifi inde v kratkem v nemškem prevodu. Prevod obavljajo priznani carinski strokovnjaki in uradniki. Prometni carinski in tarifni strokovni list »Merkur*, ki izide v založbi Minerva d. d., objavljali hoče vsakodobns izpremembe. Prospekt) ia naročilnice na zahtevo Minerva štamparske d. d., Subolica, pošt. predal 45. 771 lj Odbor SKSZ ima sejo v sredo, 8. t m. ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni. — Predsednik. lj »Predavanje prof. tehnično visoke šole v Zagrebu g. Vlad. Filknlke. V soboto, dne 11. marca t 1. ob 5. uri popoldne priredi društvo geo-metrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v zbornici univerze (deželni dvorec) o priliki glavne skupščino »Osrednjega društva geodetov« predavanje o »Agrarnih operacij:.' rvatskem rn Slavoniji.« K predavanju so \ , vsi, kateri se za stvar zanimajo. lj Promocija r.a ljubljanskem vseučilišča. V soboto, dne lt. marca 1922 ob 12. uri bosta pro-movirana v dežel nozborski dvorani na univerzi za doktorja prava gg. Boris Mihalič iz Ljutomera in Josip Orožim iz Gomitskega. lj Umrl je včeraj ob 4. uri popoldne v blazinici na Studencu g. Miroslav Malovrh, bivši glavni urednik »Slov. Naroda«. lj Dinarski dan. Dne 11. in 12. marea priredi »Zveza ruskih akademikov Ljubljansko univerze« dinarsko zbirko v korist slovenskim lovarišem akademikom, ki so vsled valutnih razmer nahajajo sedaj v Češkoslovaški v tako slabem položaju. Dinarski dan se vrši pod pokroviteljstvom »komiteja za oskrbo ruskih dijakov v Ljubljani«. Pebiralo se bo po hišah in ulicah. Prosimo, da so vsakdo odzove naši prošnji, saj je v pomoč najdražjemu, kar imate — vaši mladini. Ali pa stopamo na plan, da pomoromo po svojih skromnih močeh tej vaši mladini, da se V3aj maio oddolžimo za ljubeznivost in gostoljubnost, ki jo uživamo pri bratih Slovoncih in v priznanje »komiteju za oskrbo ruskih dijakov v Ljubljani«, ki si je stavil kot nalogo, skrbeli po možnosti za ruske diiake begunce. Prosimo toraj blagohotne naklonjenosti, da bo pomoč tovarišem v Pragi in Brnu tem izdatnejša I — Zveza ruskih akademikov ljubljansko univerze. lj Tečaj ruskega jezika priredi dr. Preobra-ženski.v univerz lektor. Vpisovanje do konen tega tedna v I. drž. giinn. Tomanova ulica 8 pri gosp Scho.lu ob delavnikih od 16. do 18. ure. lj Goriška podružnica SPD ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom 17. t m. ob 20. uri v Narodni kavarni (zadnja soba). Članice in člani se vabijo k obilni udeležbi. lj izvuuredni občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okoliro se vrši dne 12. mana 1922 ob pol 11. uri predpoHne v bralni dvorani »Jugoslovanske tiskarne«, 111. nadstropje Na dnev-nem redu je sklepanje o pravilniku giode vporabe dire in financiranje nabave skupnega čebelnjaka. — Ob pol 10. uri istega dne vrši se na istem kraju od borova seja. lj Glatna skupščina »Osrednjega drštva geo-metrov kraljevine Srbov, Hrvatov ia Slovencev« v Ljubljani. O priliki 'glavne skupščine v nedeljo, dne 12. marca t. i. ob 10. uri dopoldne v dvorani magistrata, se vrši v soboto, dne 11. marca ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek v srebrni dvorani holela »Union«. Vabljeni so vsi tovariši, da se sestanka polnoštetfilno udeležijo. Gostje dobrodošli 1 lj Porotno zasedanje bo trajalo do sobote. Danes se bosia zagovarjala radi roparskega umora dva tihotapca. Razpravo bo vodil svetnik Pernuf, obtožbo bo zastopal prvi državni pravdnik Dominico. lj Umrli so v LjubPani: Anton Pantur. icdnl sluga v pok., 57 let. — Fran Jonles, postrešček, 45 let. — Ivan Medved, 6odarski pomočnik, 70 let. — Ana Jamenšek, obč. uboga, 72 let. — Uršula Jerman, užitknricn, 79 let. — Josip Košate, delavec, 18 let. — Josip Kolvič, užitkar, 67 let. — Julija Pire, služkinja, 32 let. — Ivana Tita, kotlarjeva žena. 78 let. — Anton Cigoj. sodni svetnik, 42 let — Rudolf \Yeis, ključavničarjev sin, 3 mescce. — Uršula Kutnar, obč. uboga. 73 let — Franc Kolenc, dninar, 63 let. — Marija Frojar, žena čevljarskega pomočnika, 37 let — Antonija Brečko, vdeva tov. delavca, 29 let. lj Umor na Večni poti. V nedeljo popoldne so pri Kosezah našli truplo, katero so sedaj identificirali. Je to 271etni sin sodnega nndoficiala g. M. Benkoviča, občinskega svetovalca in hišn. posestnika na Opekarski cer-ti. Komisija jc dognala, da je bil mlraonič znboden v vrat in da se je izvršil na njem zločin. Truplo pokopljejo v Dravljah. lj Pojasnilo. Železničar g. Franc Penik nam piše, da stanuje v baraki v Vodmatu in ne v baraki kakor Kladnik in drugi, in da ni bil ž njimi v stiku. Zato tudi nič ne ve o kakem strupu ali zastrupljeni pijači. V bolnico je res prišel, a lo zaradi slabosti v želodcu- lj Kolo je bilo ukradeno zidarju M. Avšiču »čeraj med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer iz kleti obrtne šole. Kolo je znamko »Kosmos«. Kolo ima navzgor zavito balanco. Pred nakupom se svari. Narodno gledališče, OPERA. Sreda, 8. marca: Plesna legeudira, Cavallcria ru- sticann. Abon. C. Četrtek, 9. marca: Evangcljnšk. Abon. E. Petek, 10. marca: Dramska predstava Žlahtni meščan. Abon. D. Sobota, 11. marca: Madamo Butterlly. Abon. C. Nedelja, 12. marca: Dramska predstava Žlahtni meščan. Izven. Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: Trubadur. Abon. D. D R A M A. Sreda, 8. marca: Svet Abon. E. Četrtek, 9. marca: Hamlet. Izven. Petek, 10. marca: Zaprto: Sobota, 11. marca: Maryša. Abon. D. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob 3. uri: Svet. Izv. Zvečer ob 8. uri: Prekrasne Sabinke. Izven. Ponedeljek, 13. marca: Marjša. Abon. A. Torek, 14. marca: Zaprto. pr Koncert jugoslovanskih narodnih pesmi dne 13. t. ni. v Unionu. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon: priredi v ponedeljek zvečer koncert, na katerem se bodo izvajale srbske, hrvaške in slovenske narodne pesmi v obdelavi za solospev in klavir, moški in mešani zbor. — Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. Posetnikom priporočamo, da si nabavijo za razumevanje skladb besedila, ki se dobe ravnotam. pr Pevčeva pesmarica. I. letnik. Uredil dr. F. Kimovec. Izdala iu za'ožila Pevska zveza v Ljubljani. Cena 8 Din. — V dobi suše v glasbeni literaturi, povzročene vsled tega, ker skoro noben glasbenik ne more več dobiti založnika za svoja dela, je Pevska zveza začela izdajati >Pevca-? z rednimi glasbenimi prilogami, ki jih je po poteku enega leta zbral dr. Kimovec \ pesmarico, obse-gajočo 30 pesmi. Kar bi bilo posamezniku nemogoče, je omogočila organizacija. Pevske zbore je pesmarica zelo razveselila, ker so v njej dobili zopet nove pesmi in to vseskozi poraben in glasbeno dober material. Mešani zbori bodo brez dvo^ ina pred vsem segali po prekmurskih narodnih, ki jih je zbral dr. Kimovec in jim dal popolnoma primerno obliko, da ne izgube prav nič svojega značaja prekmurske narodne pesmi, pa vendar niso Sablonsko harmoniziraue. Prekmurske pesmi, prej nam popolnoma neznane, so nov dokaz, kako bogati smo Slovenci na narodnih motivih v pesmi. Pesmarice, v katerih so pred leti zbrali razni marljivi nabiratelji narodne popeve na Kranjskem in Štajerskem, so pokazale slovensko narodno pesem več ali manj v durovi šabloni s krajevnimi in oblikovnimi varijantami. Koroške slovensko pesmi so pokazale, v kolikor niso splošno slovenske, zopet čisto drug način izražanja v obliki, drug značaj; omilile so so takoj vsemu slovenskemu občinstvu, znak, da so potekle iz čustvovanja slovenske nacionalne duše. Tudi prekmurske narodne pesmi, ki jih je v Sloveniji prva izvajala »Ljubljana*, so se omilile občinstvu. Dasi imajo deloma isto besedilo kakor po drugih slovenskih pokrajinah — »Teče vodica-: se prepeva n. pr. na Štajerskem in Koroškem — se vendar od drugih slovenskih pesmi po motivih deloma razlikujejo in so sorodne s hrvatskimi v Medjimurju. Dr. Kimovcu moramo biti prav hvaležni, da je začel prekmurske narodne nabirati in jih liarmonizirati, za kateri posel se je izkazal tudi v polni meri usposobljenega. V štev. 32. »Marko skače«, ki je silno učinkovito harmonizirana, naj odpadejo v zadnjem taktu tri osminke v prvem basu, kakor jo je izvajala »Ljubljana«. Nekaj narodnih pesmi je iz Vipavskega, Notranjskega, Primorskega in drugod, ki so jih harmonizirali St. Premrl, V. Vodopivec in Marij Kogoj. Zelo srečna je harmonizacija hrvatske narodne »Djevojka je ružu brala« od M. Bajuka. Ostale so izvirne skladbe od dr. Kimovca, E. Adamiča, p. H. Sattnerja, Premrla, Vodopivca, dr. Lukmana in J. Klemenčiča, povečini lahke za izvajanje. Le Sattnerjevo »Ruškine sanje«, nežno in srčkano skladbo, bodo mogli izvajati le izurjenejši zbori. V pesmarici je tudi državna himna »Pravde Boge s slovenskim besedilom za moški in mešani zbor in »Lepa naša domovina« za mešan zbor, kar je iz praktičnih razlogov le hvalevredno. S. or Podačnikove pesmi na čast oresv. Srcu, V včerajšnji oceni se nam ie izmuznila cena, ki ie: partituri 12 Din, glasom t>a 4 Din. pr Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. Zbirka obsega 41 slik z ilustriranim uvodom v slovenskem, hrvatskem in francoskem jeziku in stane finejša izdaja na kartonu z mapo 100 Din na nanadnem papirju z mapo 75 Din v 8 zvezkih po 10 Din. Orlovski vestnik. Zbor delegatov ,TOZ. Dne 12. marca t. 1. se vrši ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu zbor delegatov JOZ s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev preglednikov; 2. Spremembe poslovnika; 3. Določitev članarine. 4. Organizacijske zadeve; 5. Slučajnosti. — Ker so predvidene važne odločitve, je v interesu vsakega odseka, da se zbora udeleži. Odseki, ki ne pošljejo svojega zastopnika, naj dajo pooblastilo okrožnemu zastopniku. Vendar ne sme en delegat zastopati več kot deset odsekov. V tem slučaju morata priti dva zastopnika. — Zvečer se vrši v veliki dvorani »Uniona« slavnostna akademija, za katero se dobivajo vstopnice žc sedaj v trafiki »Unionac. Turistika in šport. 1. redni občni zbor turistov, kluba >Skalc« se vrši dne 9. t. m. (v četrtek), v restavraciji pri »Levu« in ne pri »Novem svetu«. — S turistov-skim pozdravom! — Odbor. (k) Ljubljanski klubi se obveščajo, da se je obračati glede prepustitve igrišča edinole na »Upravo igrišč S. K Ilirije v roko g. Fr. Jerala, Ljubljanska kreditna banka«. — S. K. »ILIRIJA«. (k) Nogometni trening S. K. Ilirije. Ob ugodnem vremenu se vrši v nedeljo, 12. t. m. ob pol 3. uri prvi trening na igrišču. Udeležiti se ga imajo vsi igralci, tudi naraščaj. V garderobo je priti ob 2. uri. Ob deževnem vremenu se vrši kot običajno trening v jahalnici. — Ako uspejo pogajanja, 19. t. tn. otvoritvena tekma. — S. K. »ILIRIJA«. ROP NA BARJU. Ljubljana, dne 7. marca 1922. Danes jo predsedoval porotnemu senatu svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila svetnik dr. Golia in okrajni sodnik dr. Hodžar. Porota se je danes že tretjič pečala z ropom, katerega so izvedli dne 13. februarja 1919 Andrej Rode, France Anžič in Josip Guzelj, vsi bivši vojaki, pri Frančiški Krivec na Barju. Zaradi tega ropa so se prvi zagovarjali pred ljubljansko poroto Andrej Rode, France Anžič in Kare Heine, kateri so bili obsojeni v večletno ječo. Ko so prijeli Josipa Guzelja, je bil tudi ta po ljubljanski poroti v večletno ječo obsojen. Danes se pa zagovarja pred poroto Ivan Mlakar iz Rudnika, ki je obtožen, da je napeljat roparje k ropu. Po izvršenem ropu je Ivan Mlakar pobegnil in je bila za njim izdana tiralica. Delal je v Ljubnem na Slajerskem kot rudar. Dne 27. januarja 1922 je okrožno sodišče v Ljubnem izročilo Mlakarja ljubljanskemu deželnemu sodišču. Mlakar, katerega je zagovarjal dr. Svigelj, jo pri razpravi trdil, da on svojih tovarišev ni nagovoril k ropu. Kot priče so bili zaslišani obsojeni roparji Andrej Ro-de, Franc Anžič, Josip Guzelj in Karel Heine. Rode jo povedal, da jo Mlakar pokazal s prstom proti Krivčevi hiši in rekel: »Ta ima dolarje v kuhinji. Greste lahko ponjc. Pokazal nam je cesto proti Ljubljani. V hišo Mlakar ni vstopil. K ropu nas je zapeljal Mlakar.« Tudi ostali že obsojeni roparji so pričali, da jih je Mlakar napeljal k ropu. Zaslišanih je bilo 13 prič. Mladi France Krivic je povedal: ?.Pred hišo so klicali: Odprite! Gorje Vam, če pridemo s silo notri! Mama so se jih tako ustrašili, da so se pod posteljo skrili; ker so le kričali, so jim odprli. V hiši so grozili mami: »Če ne boste denarja dali. Vas bomo vse pobili! Vsi trije boste mrzli!« Predsednik dr. Kaiser priči: »Ali si se kaj bal?« — »Sem se.« — >Zakaj nisi vzol palice in jih prepodil?« — »Se nisem upal.« Porotnikom je bilo stavljeno glede na nagovor k ropu eno vprašanje, katero so porotniki potrdili z 10 da in z 2 ne. Predsednik svetnik dr. Kaiser je razglasil sodbo, s katero je bil Ivan Mlakar obsojen na tri in pol leta težke ječe. Meteorofocpčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Caa opazovanja Baroni eter v mm '-Termometer v 0 L'eutirun, ditorenen v 0 Nebo, vetrovi l'»rt»vinu v mm 6.13. 21 h 738-8 10 1-3 jasno 7.; 3. 7 h 737 9-8 1-2 obl-jug" — 7,/3 14 h 7341 13 1-3 obl.; zah. l'. 1 \ Kaj ie E?faffiuic9 -£© sa zna3 Lekarnar Feller-SfiubicaE v vseh velikostih: The Rex Co., LJubljana Dva miinarska pomočnika i n dobra in poštena, za umetni mlin, proti dobri plači in s hrano, Jtp~ sprejmem. Zglasiti se ie: PETER SUŠNIK, Bistra ca. en vagon, prve vrste, semena prodajam po 10 K za 1 kg, postavljeno na kolodvor SUNJA. - TOMO JAGUST. 809 Proiituberkulozna liga v Mariboru išče oskr bovalne sestre za novo ustanovljeno oskrbovališče v Mariboru. Glavni pogoji: znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, primerna izvežbanost v bolezenski oskrbi in spretnost občevanja s preprostim Ijud-vom. Plača po dogovoru. Prošnje je nasloviti na: Protituberkulomo ligo v Mariboru, okrajno glavarstvo. 813 Prodajainiški loka! oddam iakoj ali s 1. majem na Poljanski cesti v Ljubljani. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 817. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (ObjaTa BATERIJE ZA ŽEPNE SVETIl.KE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASK1 ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št, 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Korn T-, Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. KLIŠEJE: ta eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan wa tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Skotijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasl. Jakob Kavčič, Gradišče itev. 5. 3 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: 3ar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Iran, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. =!IIEIII=l(l=l!IEmEillE Samostojna KUHARICA vešča tudi vseh ženskih ročnih del, z dobrimi večletnimi izpričevali, išče mesta v župnišče ali k samostojnemu gospodu. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 794. Zahvala. Korespondentinjo, zmožno slovenščine in nemščine ter nem- j ške stenografije, iščemo za takoj. Pred- j nost imajo take z znanjem srbohrvaščine.' Pismene ponudbe pod: »Dobra plača« na upravništvo SLOVENCA. 763 • združena s službo Služba organista, občinskega tajnika je razpisana v BEGUNJAH pri Cerknici. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. — Nastop takoj! — Župni urad Begunje pri Cerknici. 733 ■A Za obilne dokaze iskrenega sočulja povodom smrti naše preljub-ljene hčerke, sestre in tete izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa g. dr. Fajdigi, duhovščini, pevcem, sokolskemu pevskemu odseku v škof ji Loki, darovalcem vencev in šopkov, za časteče spremstvo na njeni zadnji poti našo najsrčnejšo zahvalo. Pust al, dne 6. marca 1922. Otroška posteljica Lš in omaro se ugodno proda. — Ljubljana, Dunajska ccsta št. 25. 810 Staro zlato srebro, nerabljen denar in drugo kupujem po najvišjih cenah. Uradne ure od 9. do 12. dop. J. Augustin, trg. s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunajska ccsta štev. 36. 816 lahke, malo rabljene, proda po nizki ceni J. KRALJ, ŽELEZNIKI. 3 KOČIJE VILA na prodaj v večjem mestu na deželi za 400.000 K. 5 sob, kuhinja, jedilna shramba, kopalnica, klet, vodovod, možnost napeljave elektrike. Vprašanja pod »Prazno stanovanje 819« na upravništvo Slovenca. V najem se ograjen vrt zraven dolenjske mitnice, pripraven za vrtnarstvo. — Več se poizve pri IVANU PERDANU V LJUBLJANL 814 Oglas. Na osnovu zaključka Izvršnog odbora od 1. o. mj. raspisujo se ovlm kod pot-pisanog središnjeg društva natječaj za mjesto Reflektanti na ovo mjesto moraju imati solidnu komercijelnu naobrazbu, do-voljnu praksu za komercijelno vodjenje cijelog društv. prometnog odsjeka i moraju biti dobri organizator!. Namještenje je prethodno na godinu dana provizorno, a ako nakon godine dana uslijedi def. imenovanje, onda se prva godina računa takodjer n službeno vrijeme. Ostali uvjeti po smislu službene pragmatike i prema zajed-ničkom sporazumu. Molbenice za ovo namještenje valja sa svim prilozima o kvalifikaciji i o dosedanjem službovanju kao i sa kratkim opisom života predložiti naj-kasnije do 20. ožujka ove godine kod potpisanog ravnateljstva. 811 Nastup službe prema dogovoru. Osijek, dne L ofajka 1922. Ravnateljstvo Hrv.-slav. gospodarskog društva kao središnje zadruge u Osijeku. Državna žrebčarna proda 2 toplokrvna žrebca, stara 10 let, -1 toplokrvnega irebca, starega 14 let, 1 mrzlokrvnega žrebca starega 5 let, 6 mrzlokrrnih žrebet, dveletnih, 6 mrzlokrrnih irebet, enoletnih. Zrebce se lahko ogleda v drž. žrebčarni na Selu pri Ljubljani, žrebeta pa v drž. žrebetišču na Brdu pri Kranju. Pismene ponudbe z označbo ponudene vsote je vposlati poveljstvu državne žrebčarne do 16. t m. Ponudbam je priložiti kot vadij 10% ponudene cene. Selo pri Ljubljani, 4. marca 1922. Poveljstvo drž. žrebčarne. LEČA, nova, debelozrnata, zelo mehka za kuho, se dobi pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte nnš cenik vrtnih in poljskih semen. 734 Rodbina Pogačnik. 0C K. Pučnik krojaški salon Sodna nI. 3. se priporoča za pomladno sezono. Angleško blago — fino delo. — Tudi za doneSeno blago najboljša postrežba. Fiksnim nameščencem plačevaln) pogoji po liulantuem dogovora. M m Pristno dolenjsko vino 1919 se o toči samo čez ulico i# ~ i liter po 24 kron ^ Restavracija Lloyd, Sv. Petra cesta 7, Ljubljana . o< m" CD oo rvt M o S" «3 O so ~ — CD "t 00 CD 3 Imm fSeikudla, Jablonž nad Oblicam 8S, Cehoslovaška. Tov irn.i cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: maSne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi ln cent. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkve si predmeti so carine prosti. — Na V3a vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP NEŠKUDLA, LJubljana, hotel ,.Tratnik". Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št.1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO f PRODA SE HIŠA v Kamni Gorici enonadstropna (dolga 25 m, široka 9 m) 7 sob z vsemi pritiklinami, velikim trgovskim lokalom z ročnim in velikim skladiščem, zidanim hlevom, svinjaki, šupi za konje. Hiša stoji poleg farne cerkve (kamor spada 5 vasi), je pripravna za trgovce in obrtnike; brez konkurence. Ponudbe je nasloviti pod šifro: »Ugodna prilika« na anončno dražbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št 3. 801 Izdaja konzorcij »Stavencac IIIEIIIE 111=111=111=111=III HBBBflflBBBBflflBlBBBflBBBBBflflB H USTANOVLJENO 1885. ■ MATIJA BELLAN d. d. mehanična tovarna konopnine in vrvarskih izdelkov. - CEB (BflčKA). g S Izdeluje: konopnino, prejo, transmlsijske, ladjine, splavne, ribiško vrvi, vrvi za seno vozove, perilo, zadrge, povodce za govejo živino i. t d. Mlinska dvigala tapetniške pasove, odejo xa pokrivanje voiov ii lahkega laneneg* platna. Mreže za konje, ribolov, tenis, telovadno orodje, otroško gugalnice z etažami, visečo gugalnice I, t i Velika !,n. FJ^.0 !a Tplani° ,rt kakor različni motvo* in vrvice. PRIZNANO NAJBOLJŠI IZDELKI PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH. B ■bbbbbssbbbssssbssbbbsssbbsb Odgovorni urednik Mihael Aioškerc v Ljubljani, Jug9fllQvaaaka JtakUM * Ljubljani,