UTO XIX., ŠTEV. 106
SLOVENSKI
Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor Rudi Janhuba. G-lavni in odgovorni urednik Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l-II, telefon 3-522 do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1* telefon 21-896. za* ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje *21-832. — Poštni predal št 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana štev. 600-704/1-367	— Mesečna naročnina 230 din.
LJUBLJANI, CR1A1U, 17. JUUJ1 1MB
M540Mf
Ogrožanje miru
Vest o sklepu ameriške vlade in izkrcanju ameriških čet v Libanonu je hudo vznemirila vso svetovno javnost. Celo tisti, ki skušajo na ta ali oni način opravičevati ameriško akcijo, ne morejo mimo priznanja, da so posledice te akcije lahko usodne za ves svet, če v zadnjen trenutku ne zmaga razsodnost.
Popolnoma očividno je, da ■ vsi izgovori, ki jih je v opravičilo te akcije navedel predsednik ZDA, neutemeljeni, zlasti še, ker so v tem vprašanja ie posredoval j OZN. V poročilu, ki ga je na o- vi opazovanj opazovalcev OZN predlo-i’l generalni sekretar Ham-marskjold, je določno ved no, da v libanonskem primeru ni šlo za tuje vmešavanje. Poleg tega so zadnja poročila iz te dežele, pred ameriško intervencijo, kazala, da se položaj umirja iv da je pričakoval mirite rešitve spora. Ljudje, ki so se v Libanonu borili proti Chamounovemu režimu, so ' o-teli le-to, da tisti, ki ne uživajo več zaupanja, svojega naroda prepustijo oblast tistim, ki tako zaupanje uši ijo. Ni bila Torej v nevarnosti niti neodvisnost niti suverenost Libanona, v nevarnosti je bil le monopol na oblast, ki so si ga prisvojili Chamoun in ljudje okrog njega. Snor je bil izrazito notranjega značaja.
Jz Eisenhoiverjevega sporočila. o ameriški intervenciji r Libanonu je jasno razvidno kakšni so bili dejanski vzroki te akcije: »S prisotnostjo ameriških čet opogumiti libanon sko vlado pri obrambi libanonske suverenosti in nedotakljivosti-r, ki vaj bi bila »ogrožena
z resnim razvojem dogodkov do katerih je prišlo v Bagdadu kier je bila nasilno vržena vlada«, *pokazati zainteresiranost ZDA za neodvisnost iv nedotakljivost Libanona, ki je po našem mnenju življenjskega pom.ena za ameriške nacionalne interese in svetovni mir-Teh nekai citatov . ameriške- • ga sporočila pove vse. V e-varnosti so bili režimi, na katere se je naslanjala blokovska politika in zaradi, interesov te bink.onskr politike vaj bi f^kla
kri ljudi, ki žive no strateško in gospodarsko pomembnem področju.
C teška kriza vre a 'verna letoma je jasno pokazala, da tudi s silo ni mogoče zavreti nujnega zgodovinskega razvoja in zatreti želje bivših kolonialnih narodov po neodvisnosti. S sporazumom, ki je bil pred dnevi podmisan v Ženevi med predstavniki ZAH in delničarjev bivše Sueške družbe, pa se je izkazalo, da je tudi takoimenovane ekonomske interese mogoče urediti na miren način.
Zakaj omenjamo ekonomske interese? Zato, ker je v primeru intervencije v Libanonu očividno šlo tudi za ekonomsko zainteresiranost Zahoda, čeprav morda manj v Libanonu kot v Iraku. Jasno je namreč, da ameriška akcija v Libanonu ni bila naperjena samo proti libanonskim upornikom, temveč predstavlja posredno grožnjo vsemu arabskemu svetu. Prav gotovo namreč ni slučaj, da so Američani nrihiteli na pomoč Chamounu v tren ku. ko so v Iraku z državnim udarom vrgli osovražen režim Nu-ri Saida. Če so pomagali Chamounu, bi enako lahko pom.a-gali tudi jordanskemu kralju Huseinu, da bi kot namestnik kralja Arabske unije Fejsala,
»naredil red« v Iraku. To pa bi imelo lahko strahotne posledice.
Oči vsega sveta so sedaj uprte v OZN, ki je že nekajkrat zaustavila roko tistih, ki so zaradi svojih lastni blo-r kovskih interesov hoteli svet pahniti v novo svetovno vojno. Vsi miroljubni narodi sveta pričakujejo, da bo v tem nevarnem trenutku prevladal razum ter da se bodo tisti, ki so pripeljali svet na rob vojne, ustavili, preden bo prepozno.
Samo Organizacija združenih narodov je poklicana, da odloča o sporu, kakršen je nastal v Libanonu. Na to opozarja v svojem sporočilu tudi naša vlada, ki se je vedno zavzemala ra miroljubno reševanje mednarodnih sporov in nenehno poudarjala pomembnost iv vlo-nn OZN
Seja VS ponovno prekinjena
Hammorskjold je izjavil, da je skupina opazovalcev 0ŽN v Libanonu izpolnila nalogo - Lodge je zahteval, naj pošlje OZN mednarodne čete v Libanon — Sovjetska zveza si zadržuje svobodo akcije — švedska dvomi v nadaljnjo koristnost skupine opazovalcev OZN
NEW YORK 17. jul. (Reuter). Včerajšnje zasedanje Varnostnega sveta je bilo pozno sinoči na predlog japonskega delegata Nacudaire ponovno prekinjeno in se bo nadaljevalo danes ob 20. uri po jugoslovanskem času. Zasedanje Varnostnega sveta so prekinili, ko je generalni sekretar OZN Hammarskjoeld obvestil Varnostni svet, da pričakuje jutri dopoldne novo poročilo od skupine opazovalcev OZN v Libanonu, ter da bo na osnovi tega poročila lahko bolje ocenili delo gkupine.
Zasedanje Varnostnega sveta se je nadaljevalo včeraj popoldne. Razpravljali so o resoluciji, ki zahteva takojšen umik ameriških čet dz Libanona ter o ameriški resoluciji, ki predlaga, da bi poslali v Libanon čeite OZN.
Prvi govornik včeraj popoldne je bil generalni sekretar OZN, ki je poudaril, da se je skupini opazovalcev posrečilo v celoti nadzorovati libanonsko merjo in da je skupina sposobna izpolniti nalogo, ki jo jii je poveril Varnostni svet. Po mnenju Hamrnarsikjoeldia je bil nesrečen slučaj, da je skupina uspešno začela opravljati svojo nalogo prav na dan, ko je prišlo do nove razprave v Varnostnem svetu in izkrcanja ameriških enot v Libanonu.
Za Haimmarskjoeldom je govoril ameriški predstavnik Ca-bot Lodge, ki je predlagal, da bi opazovalno skupino OZN razširili v mednarodne sile. Dejal je tudi, da je izkrcanje ameriških čet dodatek k naporom Združenih narodov, ter izjavil, da so Z±>A pripravljene pomagati opazovalcem OZN opravljati naloge.
Sovjetski predstavnik Soboljev je izjavil, da bi s sprejetjem ameriške resolucije Varnostni svet sprejel odgovornost položaja in za korak k tretji svetovni vojni.■ za kar so zdaj odgovorne ZDA. Ameriška akcija je tudi agresivno dejanje proti libanonskemu narodu in arab-
siim narodom sploh. Neto je ponovno govoril ameriške delegat, ki je sovjetske obtožbe zavrnil.
VLADU FLRJ PRIZNALA IRAK
BRIONI, 16. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku iraške vlade Abdel Karimu al Ka-semu naslednje sporočilo:
»Spoštovani gospod predsednik!
Izhajajoč od načela, da ima vsako ljudstvo pravico samo sebi določevati obliko družbenega življenja in od prepričanja, da odgovarja vzpostavitev iraške republike volji iraškega ljudstva, da okrepi svojo neodvisnost, se je vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije z zadovoljstvom odločila priznati Iraško republiko in. ji predlagati vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev. Vlada FLRJ to predlaga v toliko večjim zadovoljstvom, ker v preteklosti ni bilo mogoče vzpostaviti di7 plomatskih odnošajev med našima dvema državama.
Ko Vas obveščam o zgornji odločitvi vlade FLRJ, mi dovolite gospod predsednik, da zaželim vsestranski napredek Iraški republiki.
Prepričan sem, da bo ta korak pomenil srečen začetek plodnega razvoja naših -medseboijnih odnosov v interesu naših narodov in miru na svetu.
Seja Varnostnega. sveta.je bila nato prekinjena.
V nadaljevanju zasedanja Varnostnega sveta je prvi imel besedo predstavnik ZAR Omar Lutfi, ki je prebral telegram predsednika libanonskega parlamenta, s katerim le-ta zahteva takojšnjo evakuacijo ameriških čet 'iz Libanona. Predsednik libanonske skupščine Hoseiran je v telegramu imenoval ameriško izkrcanje »kršitev neodvisnosti in suverenosti Libanona«. V nadaljevanju svojega govora je Lutfi rekel, da življenja
ameriških državljanov v Libanonu niso bila nikdar v nevarnosti. »Menim, da so ZDA odgovorne za postledice, ki bi pripeljale lahko celo do svetovne vojne«, je rekel Lutfi. Zato predlagam, da sklenemo, naj s*e takoj umaknejo tuje čete z Libanona«.
Za predstavnikom ZAR je ponovno govoril sovjetski predstavnik Sobolev. Dejal je, da bi morali v tem težkem položaju v Varnostnem svetu in Generalni skupščini OZN ukreniti vse, da bi odstranili grožnjo svetovnega miru. »Sovjetska zveza ne more ostati pasivna pred položajem, ki povzroča nevarnost na njenih mejah in si zadržuje svobodo akcije«.
V tretjem nadaljevanju seje je predstavnik Švedske Jarring napovtedal resolucijo, s kate-
ro bi bilo končano delo opazovalcev OZN v Libanonu. Jarring je zastavil vprašanje, ali sploh še opravlja svojo nalogo. Za njim je prevzel besedo ameriški predstavnik Lod-go, ki je bil za to, da bi skupina opazovalcev nadaljevala z delom. »Ce je bilo kdaj koli potrebno, je dejal, da je OZN aktivna, potem je to sedaj. Upamo, da bo skupina opazovalcev, ki je opravila svojo nalogo v splošno zadovoljstvo, nadaljevala in razširila svojo dejavnost«. Takoj za Cabotom Lodgeom je Hammarskjold napovedal novo poročilo skupine opazovalcev in seja je bila prekinjena do nocoj.
Brzojavka predsednika Tita predsedniku ZAR Naserju
Brioni, 17. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku Združene arabske republike ■ Gamalu Abdelu Naserju telegram z naslednjo vsebino: »Najprisrčneje se zahvaljujem Vaši ekscelenci za sporočilo, ki ste mi ga poslali ob odhodu iz Jugoslavije. Zelo sem vesel, da smo Vam imeli priložnost nuditi gostoljubnost :n opraviti koristno izmenjavo mnenj, za katero sem prepričan, da bo nova spodbuda za okrepitev sodelovanja med našima državama in za skupne napore za ohranitev mnjru na svetu. S' posebnim zadovoljstvom Vam pešiljam najboljše želje za srečo im napredek prijateljskega ljudstva Združene arabske republike in za Vašo osebno srečo ■
IZJAVA NASE VLADE
BEOGRAD, 16. julija (Tanjug). Državni sekretariat z. '.unanje zadeve je včeraj objavil naslednjo izjavo:
»Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije sodi, da povzroča položaj, ki je nastal na Srednjem vzhodu z izkrcanjem ameriških čet v Libanonu, resne skrbi. To samovoljno dejanje je bilo zasnovano in iz vedeno mimo OZN in je povzročilo hudo napetost % tem delu sveta ter grozi, da se bo spremenil v splošen mednarodni spopad.
Vlada FLRJ sodi, da je samo Organizacija Združe nih narodov poklicana odločiti o sporu, kakršen je nastal v Libanonu. Odkrito vmešavanje z vojaško silo pa je tem nevarnejše in tembolj nerazumno, ker se je OZN tam že angažirala z akcijo generalnega tajnika Hammarskjoelda in s skupino svojih opazovalcev«
PO DRŽAVNEM UDARU V IRAKU
DAMASK, 16. julija (Reuter). Kakor poroča list »Alarj Ala-am«, ki izhaja v Damasku, je šef libanonskega generalnega štaba general Sehab zahteval od ZDA, da v roku 24 ur umaknejo svoje čete z libanonskega ozemlja. Zahteva generala Sehaba Je sledila sestankn visokih libanonskih oficirjev, ki ie bil kasne Donoči.
li * mcitieiif ciu
Nova republikanska vlada je ob podpori ljudstva vzpostavila nadzorstvo nad vso državo — Kurdska plemena podprla nov režim
Položaj v Libanona
Opozicijski prvak libanonskih upornikov Salem je izdal ukaz, naj uporniki prekinejo ogenj — Kako Eisenhower opravičuje intervencijo — Pacifiška flota ZDA pripravljena za »razširjenje operacij
KAIRO, 16. julija (Tanjug). Po poročilih, ki iz Bagdada prihajajo v Kairo, sta revolucionarno poveljstvo in nova republikanska vlada popolnoma vzpostavili nadzorstvo nad vsem Irakom ter ob podpori ljudstva praktično onemogočile vsak kontrarevolucionarni udar. V teh poročilih poudarjajo, da razen poskusa zaziga britanskega veleposlaništva, — kar v Bagdadu ocenjujejo kot provokacijo - na vsem ozemlju Iraka niso zabeležili nobenega incidenta.
BEJRUT, 16. julija (Reuterj. Opozicijski prvak in voditelj libanonskih upornikov Saeb Salem je sporočil, da je izdal, naj uporniki prekinejo ogenj. S tem ukazom je upornikom prepovedano streljati na vojake libanonske armade. Skupina libanonskih poslaneei’ si prizadeva, da bi sklicali izredno sejo parlamenta, na kateri bi proučili izkrcanje ameriških čet na libanonsko ozemlje. Predsednik skupščine Oseiran je poslal generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu brzojavko, s katero je obsodil ameriško vojaško intervencijo v Libanonu.
Ameriško .ambno ministrstvo je sporočilo, da se je danes ob 5.30 po Gre«nwichu začela druga etapa izkrcavanja oddelkov ameriška mornariške peho-\ te. Vsega se je doslej izkrcalo na libanonski obali 3600 pripadnikov ameriške mornariške pehote. Ameriške čete so se izkrcale s štirih ladij, nove ameriške enote pa so pripravljene v
bližini. V ameriškem sporočilu je rečeno, da je v bližini Bejruta še šest ladij ameriške VI. flote.
Predsednik ZDA Eisenhowei
je sinoči poslal posebne sporočilo Kongresu, v katerem je izjavil, da bodo število ameriških
čet v Libanonu še povečali, če bo to potrebno. V sporočilu je rečeno, da bi imel lahko ukrep resne posledice. »Prišel pa sem
do zaključka, pravi predsednik ZDA, da je bilo to dejanje kljub tveganost potr bno, da bi podprli načelo pravičnosti in mednarodnega prava, od katerega je odvisen mir.« V sporočilu je nadalje rečeno, da se je položaj v Libanonu hudo spremenil 14. julija, ko je v Bagdadu izb. ih-nil upor. Predsednik ZDA lisen-hower je sporoči1, da so upor izvedle osebe, ki »imajo vePke simpatije z Združeno arabsko republiko«. Eisenhotver je nato
TREMt
Stanje. 16. jul.: Frontalne motnje povzročajo padavine v Zahodni in srednji Evropi. Pomikajo se prek Alp in bodo prehodno vplivale tudi na naše kraje
Napoved za četrtek: Naraščajoča
oblačnost, zlasti popoldne krajevne nevihte. Nočr.e temperature med to in »3. v Primorju 24. naj-
Višje dnevne do 30 stopinj c
nadaljeval s poročilom:	»Stri-
njamo se z libanonsko vlado, da so dogodki v Iraku dokaz brezobzirnosti at sivnih načrtov proti katerim se mali Libanon ne bi mogel boriti brez podpore prijateljskih držav«. Predsednik Eisenhower je na koncu svojega sporočilo ponovil izjave, da se bodo ameriške čete umaknile iz Libanona takoj, ko bodo okoliščine to dopuščale.
Pacifiška flota ZDA je -o-’ čila, da so vse njene en ite pripravljene za -razširjene operacije«. Vse ladje pacifiške flote so pripravljene in lahko izplu-jejo v štirih ur:	Podobne	uka-
ze je dobila tudi atlantska flota. Ameriški obrambni minister j'
izjavil, da so .- leriške strateške
'etalske, pomorske in kopenske sile v strogi ipravljenosti.
V ameriškem obrambnem mi nistrstvu so izjavili, da bodo ameriške čete v Bejrutu verjetno osvobodile libanonsko redno armac o za boj proti u. .iškim
"etam v notranjosti Libanona.
Predstavnik ameriške flote na Atlantiku je izjavil, da so se sinoči začele prevažati nove enote 'meriške pehote 'z ZDA v Sredozemlje, kjer naj bi podprle izkrcavanje v Libanonu
Predstavniki skupine opazovalcev OZN v Libanonu so izjavili, da doslej še niso dobili no benih ukazov, da bi stopili v stik z ameriškimi četami v Libanonu
Dodali so, da so opazovalci v Libanonu na osnovi odločitve Varnostnega sveta z dne 11. junija in da ne nameravajo navezati stikov s tujimi oboroženimi četami v Libaronu, razen če jih ne
bi Varnostni svet naknadno z.
to pooblastil. V Stockholmu so sporočili, da se bosta ponedeljek pridružila opazovalcem OZN še dva švedska oficirja.
Ameriške čete so se začele . krcavati na libanonsko ozemlje včeraj opoldne. Prve čete so se izkr-ale približno 8 km južno od Bejruta, v bližini med:	rodnega
letališča. Cete so se Izkrcale z dveh amerišl h rušilcev, ki sta se zasidrala pri Bejrutu zjutraj, in sicer vsega kak kilometer od obale. Najprej so izkrcali tanke, ki so takoj zač.’’ prodirati pm'! mednarodnemu letališču. Ameriška mornariška pehota se je
nato odpravila z mesta Izkrcanja v okolico Bejruta. Prve ameriške tanke so sprejeli trije libanonski tanki in j sep, v katerem ie bil nek libanonski major.
Ameriške čete -o se izkrcavale na osnovi poziva predsednika ).-banona Chamcana, naj ameriške oborožene sile podprejo libanonsko vlado. V prvem uradnem sporočilu o izkrcanju ameriških če v Libanonu je libanonska vlada sporočila, da je bila o sami akciji ZDA obveščena vsega tri ure, preden so se če'3 začele izkrcavati. 5. čilo ie vlada objavila sinoči.
Poudarjajo tudi, da so bili podvzeti najstrožji varnostni ukrepi tako zaradi varnosti države kakor tudi, da bi preprečili vsako provoka.ijo, ki bi bila lahko izkoriščena kot povod za tujo intervencijo. Zaradi tega je bila uvedena policijska ura, prekinjene zveze z zunanjim svetom in prepovedan vsak pr' id meje. 2e prvi dan je re- o:_cio-narno poveljstvo poslalo močne odrede, ki nadzorujejo petrolejska področja 'n naftovode ter zagotavljajo njihovo nemoteno delo. Podobne ukrepe so storili tudi za zavarovanje tujih pred- • stavništev in državljanov.
Poročila iz Bagdada 7’nsti poudarjajo izredno podporo, ki jo nudi ljudstvo akciji revolucionarnega poveljstva. Zlasti ome njajo na aktivnost žena p: .' propagiranju revolucionarnih idej in vzdrževanju reda.
Kot zelo p-membno dejstvo navajajo, da so številna kurdska
olemena. ki ži - na meiah
Turčiji, podprla nov rež' - Dv.. od najvidnejših kurdskih voditeljev sta dobila vidne položaje v novi vladi. Eden je minister za higieno, dru—' na ie član sve-
ta suverenosti, k. opravlja dolžnosti šefa države.
Po teb poročilih je bila v vojski uve ’ena popolna reorganizacija od najnižjih do najviš-iih položajev, Iri-anjeni odnosno upokojeni so bili tisti, ki so se kompromit:-ali sodelovanjem z I u *i S- ' ovim režimom ali s tujimi imperi dističnimi silami. Dalje navajajo poročila, da so se iraške čete v največjem redu na poziv vlade umaknile iz Jordana
Izjava ZSSR
MOSKVA, 16. julija. Kakor poroča TASS, je »ovjetska vlada danes dala izjavo o dogodkih na Bližnjem in Srednjem- vzhodu. Ameriško vojaško intervencijo v Libanonu označujejo kot »najbolj grobo vojaško vmešavanje v notranje zadeve Libanona« in spodbija točnost navedb vlade ZDA, da so bile čete poslane
zato, da bi pokazale »skrb ZDA za nedotakljivost in neodvisnost Libanona«
V izjavi vlade ZSSR je rečeno Ja je »popolna neosnovanost t-ke trditve vlade ZDA dčitna, kajti nedota? 'jivosti in i.codvis-nosti Libanona nihče ne ogroža, kar je popolnoma jas-o potrjeno
fur7i "7 izjavo	—1------^L-rp-
Svetovna javnost obsoja intervencijo
Posvetovanja v Kairu — Nehru je izjavil, a a je zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu v nevarnosti ves svet — Predsednik japonske vlade Kisi je izjavil, da bo Japonska odločno nastopila proti ZDA, ki so izkrcale čete v Libanonu
KAIRO, 16. julija (Reuter). Na ministrstvu predsedništva republike v Kairu so imeli danes vidni funkcionarji ZAR razgovore s tujimi diplomati o položaju na Srednjem vzhodu. Funkcionarji ZAR so se sestali s predstavniki Indije, Jugoslavije. Burme, Indonezije, Sovjetske zveze, Italije, Japonske, Afganistana in Urugvaja. V egiptovskem delu Gaze, kjer je približno 200.000 palestinskih beguncev, so bile danes hude protiameriške demonstracije zaradi vojaške intervencije ZDA v Libanonu.
Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu v nevarnosti ves svet. Ce se bo kaj zgodilo, je rekel Nehru, se katastrofi ne bo mogel nihče umakniti.
Nehru, je med drugim, izrazi) strah, da bi se lahko začel svetovni požar. »Mi ne bi želeli
stopiti v ta požar, toda njegovim posledicam se ne bi mogli izogniti«, je rekel Nehru ter poudaril, da se velesile motijo pri ocenah notranje moči azijskih držav in da zato delajo napake. Voditelj libanonske nacionalne fronte Clovis je poslal Nehruju pismo, v katerem ga je prosil za podporo proti
odkriti agresiji ZDA v Libanonu. Uradno so sporočili, da je Indija za nedoločen čas odložila odhod treh opazovalcev, ki naj bi se pridružili skupini OZN v Libanonu.
Predsednik japonske vlade Kisi je danes izjavil, da bo Japonska odločno nastopila proti
odločitvi ZDA, ki so izkrcale
čete v Libanonu. Dejal je, da so neredi v Libanonu popolno-Ia notranje vprašanje, -ki ne
opravičujejo intervencije tujih
držav. Kisi je prav tako dejal, da je tudi državni .prevrat v Iraku popolnoma notranja stvar te - države in da bi bila intervencija nezaželena, pa če bi jo tudi zahtevala OZN O
stališču japonske vlade je bil obveščen predstavnik Japonske v OZN, kakor tudi vladi
Velike Britanije in ZDA.
Indonezijski zunanji minister Sukarno je izjavil, da bo vsako tuje vmešavanje zavrlo miroljubno reševanje sporov na Srednjem vzhodu. Subandrio ni hotel direktno komentirati izkrcavanja ameriških čet v Libanonu, vendar pa je opozoril, da je položaj eksploziven in da bi lahko povzročil resen spopad z mednarodnimi posledicami.
-Stalni svet atlantskega pakta se je danes sestal in proučil
NorveSka vlada bo podprla OZN
Oslo, 16. jul. (Reuter). Norveška vlada je danes soglasno sprejela sklep, da bo podprla ukrepe v okviru Združenih narodov, ki naj bj prispevali k
stabilizaciji položaja na Bližnjem vzhodu.
najnovejši položaj na Srednjem vzhodu po državnem udaru v Iraku in izkrcavanju ameriških čet v Libanonu. Krogi, ki so blizu sveta, pravijo, da so se posvetovali o političnih posledicah obeh dogodkov.
Največja japonska študentska organizacija »Zengakuren« je pri ameriškem veleposlaništvu v Tokiu protestirala zaradi intervencije ameriških čet v Libanonu.
LIoyd odpotoval v ZDA
London, 16. julija (AP) Minister za zunanje zadeve Velike Britanije S. Lloyd je odpotoval nocoj iz Londona z letalom v Washington, kjer bo
Z Dullesom razpravljal o Srednjem Vzhodu.
LR Kitajska priznala iraško republiko
Peking, 16. jul. Agencija N-o-Va Kitajska Javlja, da je LR
Kitajska priznala novo iraško republiko.
[arJa_ Oziri i,	joida	in	s
poročilom -pazovalcev OZN o položaju v Libanonu.« Dalje je v izjavi Sovjetske zveze poudarjeno, da je bilo sklicevanje na »zaščito -	;:h državljanov« že
stoletja uporabljano kot način vseh kolonialistov za opravičevanje napadov na majhne države.
Ko izjava ugotavlja, da so bil; dogodki v Libanonu čisto notra-vprašan, o. in da je vme—
ivanjo članic bagdadskega pakta in ZDA privedlo do zaostritve položaja na tem področju, dalje ugotavlja, da izkrcanje ameriških čet v Libanonu predstavlja oboroženo akcijo, ne samo proti Libanonu, temveč proti
vsem sv ob o !nim arabskim drža-
vam. Sklep kralja Huseina, da se postavi na čelo iraško-jordan-sike federacije namesto Fejsala, ocenjuje sovjetska vlada kot provokacijski 'er opozarja na dejstvo, da je vlada iraške republike, ki ima podporo vsega naroda, uradno izjavila, da izstopa iz iraško-jordanske federacije.
V.izjavi sovjetska vlada dalje zahteva od vlade ZDA, da ustavi oboroženo vmešavanje v notranje zadeve arabskih držav in takoj umakne svoje čete iz Libanona.
Ob zaključku pa sovjetska vlada izjavlja, da Sovjetska zveza ne more ostati ravnodušna do dogodkov, ki p. dstavljajo resno r c varnost za področje, ki leži ob njenih mejah in pušča sebi pra-vdeo, da podvzame ukrepe, ki jih rarekujejo interesi ohranit^gf
t Mr. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. «6 - n. julija i»w
SKUPfCINA REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Čimprej urediti pokojnine
Od 33.772 predlogov upokojencev za prevedbo pokojnine rešenih le 1536 — Premalo žensk v samoupravnih orggnih socialnega zavarovanja — Več stikov z zavarovanci
Ljubljana, 16. julija. Danes dopoldne je bilo v Klubu ljudskih poslancev prvo redno zasedanje novoizvoljene skupščine republiškega Zavoda za socialno zavarovanje.
Iz poročila o opravljenih volitvah v samoupravne organe zavodov za socialno zavarovanje je bilo razvidno, da so bile volitve uspešno izvedene. Po vsej Sloveniji' je bilo nad 2000 vplilnih sestankov, kjer je bilo izvoljenih 4595 delegatov, za člane skupščin okrajnih zavodov in podružnic pa je bilo skupno izvoljenih 1650 članov. Od teh je 607 delavcev, 820 uslužbencev7, 229 upokojencev, ostali pa so pripadniki JLA in drugih poklicev. V primerjavi z velikim številom zavarovank pa je v skupščine izvoljenih premalo žensk, več kot doslej pa je v novih skupščinah mladine.
Zavarovanci so se na svojih zborih pred volitvami zanimali
Obisk na avtomobilski cesti
C. .očec, 16. jul. (Tanjug). Danes so obiska Id graditelje avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom predsednik izvršnega sev ta Sabora Hrvatske Jakov Blaževič, popredsednik izvršnega sveta Ivan Kraij ačič ter člana izvršnega sveta Vicko Krsiulovič in Milutin Bail-tič, Ogledal; so si več mladinskih naselij o.b trasi in tudi nekatera gradbišča. Zvečer so Blaiže-vič, Krsiulovič m Baltič govorili mladim graditeljem o nekaterih perečih političnih zadevah.
Odhod sovjetske delegacije
Beograd, 16. jul. (Tanjug) Iz Beograda sta danes odpotovala general Dotocki in polkovnik Sornikov, ki sta v imenu sovjetske vojaške misije, akreditirane med' drugo svetovno vojno pri vrhovnem štabu KOV in POJ,
za številna vprašanja zdravstvene službe. To so tudi kritično ocenili. Tako so kritizirali nekatere ambulante, kjer zdravniki zamujejo delo in jih morajo zavarovanci čakati ali pa celo ponovno hoditi v ambulanto; ponekod pa nimajo do bolnikov takega odnosa, kot bi ga morali imeti. Zavarovanci so pracej razpravljali še o slabi povezavi dosedanjih članov samoupravnih organov z volivci.
Nato so na današnji skupščini prebrali poročilo o pre-
Požcr v Bitoiju
Bitolj, 16. jul. (Tanjug) Danes je v tovarni bonbonov in slaščic »Progres« nastal požar, ki je uničil več oddelkov tovarne. Po prvih cenitvah je škode za več kot 20 milijonov dinarjev. Vzroki požara še niso ugotovljeni.
Občinski ljudski odbor je sestavil komisijo, ki naj bi pomagala delovnemu kolektivu, da bi čimprej obnovil redno proizvodnjo. Računajo, da bosta lahko že v treh dneh začela obratovati' dva oddelka v pritličju, medtem ko bodo potrebovali 20 dni za obnovo pogorelega poslopja tovarne.
Operni pevec Nikola Zec umrl
Dunaj, 16. jul. Danes so na Dunaju pokopali uglednega dolgoletnega člana dunajske državne opere basista Nikolo Zeca, ki je umrl po hudi bolezni v kopališču Aussee.
Svojo umetniško kariero je začel že leta 1915 na Dunaju in je pogosto gostoval v mnogih evropskih mestih. V Parizu je bil nagrajen z visokim odlikovanjem »L’Orden d’Honeur .
List »Die Presse« pravi v svojem nekrologu, da je bil Nikola Zec ugleden član dunajske opere, kjer je užival priznanja kot umetnik visokih kakovosti in je spadal v tisto skupino umetnikov, ki so opora opernega ansambla.
vedbi osebnih in družinskih pokojnin. Tako je bilo do konca marca prevedenih 38.465 osebnih in 25.941 družinskih pokojnin. Prevedbo pokojnin vojaških oseb pa so izvedli junija. Skupno povečanje pokojnin — osebnih in družinskih, znaša v Sloveniji 15.87 odst.
Do 19. junija letos pa je.bilo vloženih še 33.772 predlogov za prevedbo na zahtevo po določbah 203—223. člena zakona o pokojninskem zavarovanju. Upokojencem, ki so stavili predlog za prevedbo do 19. junija letos, bodo povečano pokojnino izplačevali za nazaj od 1. jan. 1958 dalje, tistim pa, ki so ali še bodo vložili predlog po tem datumu, se bo pokojnina povečala le za na-
Priprave za izdelavo družbenega plana za 1.1959
Beograd, 16. jul. (Tanjug) — V zveznem zavodu za gospodarsko planiranje so izdelali prvi osnutek predloga zveznega družbenega plana za leto 1959. O teh osnovah predloga družbenega plana je razpravljal tudi že zvezni izvršni svet. Zbornice, gospodarske skupnosti in združenja bodo pripravile svoje predloge za družbeni plan in jih dostavile zveznemu zavodu za gospodarsko planiranje v začetku septembra. Pričakujejo, da bo do konca septembra načrt plana dostavljen zveznemu izvrš. svetu.
prej. Reševanje teh predlo gov pa poteka zelo počas in jih je bilo do 29. junija re šenih komaj 1536. Vsi okrajn zavodi socialnega zavarova nja imajo premalo strokovnega kadra in prav zaradi visokega števila predlogov za prevedbo na zahtevo, so se zavodi znašli pred težko nalogo. Zato bodo morali te predloge reševati le v nadurnem delu. Prevedba pokojnin na zahtevo je osnovna in najnujnejša naloga zavodov za socialno zavarovanje.
Tudi izvršilni odbori skup ščin bodo morali čimprej razpravljati o tem ter poskrbeti za določene sklepe. Treba bo zagotoviti čimprejšnjo rešitev teh predlogov, sicer bodo upokojenci upravičeno očitali zavodom za socialno zavarovanje premajhno skrb za njihove probleme.
imm
Rekonstrukcija ceste Ljubljana—Celje pri Luk ovioi
Z LETNE SKUPŠČINE ZVEZE GOSTINSKIH ZBORNIC
Napredek je mogoč le z odpiranjem modernejših gostinskih objektov
Je izjavil državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj
Dopolnilne volitve v Slavonskem brodu
Beograd, 16. jul. (Tanjug) —•• S sklepom zvezne volilne ko-misije*-so razpisane dopolnilne volitve za izvolitev ljudskega poslanca v zvezni zbor zvezne ljudske skupščine v volilnem okraju Slavonski Brod. Dopolnilne volitve v tem okraju, kjer je bil pri zadnjih volitvah izvoljen pokojni član zveznega izvršnega sveta Djuro Salaj, bodo 23. septembra.
Vročina po vsej Jugoslaviji
Letošnje poletje do prve polovice julija ne moremo smatrati, kot izredno sušno, saj je bilo v drugi polovici junija in v začetku julija sorazmerno dokaj padavin. Po podatkih o množini dežja v mesecu juniju moramo celo oceniti, da so bile množine padavin nadpovprečno visoke v Sloveniji.
V mesecu juliju pa je kljub vmesnim padavinam, ki so bile bolj krajevnega značaja, prišlo do močnega prodora tropskega zraka v Zahodno in Srednjo Evropo ter na Balkanski polotok. Zlasti močno intenzivnost je dosegel v naših področjih dne 15.
in 16. julija letos.
Splošen vremenski položaj 15. julija je bil značilen po slabem antici-klonalnem področju nad Vzhodno Ameriko in zahodnim Atlantikom, dočim je osrednji Atlantik bil v območju dokaj globoke ciklonalne tvorbe. — Vzhodni in severni Atlantik z delo-m Zahodne Evrope pa se je
nahajal v področju visokega zračnega pritiska, ki se je polagoma razraščal proti Srednji Evropi. Nad severnim polarnim morjem je stacioniral slaboten ciklon, anticiklon nad Srednjo in Južno Evropo pa se je krepil in
zajemal v svoje območje tudi Malo Azijo in Balkanski polotok.
Tudi na višini okrog 5000 m smo imeli omenjenega dne tako-imenovano zračno blokado, t. j. nad pretežnim delom Atlantskega oceana se je razraščal močan val toplega zra’ a, ki je zajemal
celo področja Gronlanda in Severne Evrope, očim je bilo območje Zahodne in Severozahodne evrope ..od kapljo hladnega zraka, kjer so bile temperature nižje od področij nad Gronlan-dom za ca 10° C.
Drugi v' l izredno močnega dotoka toplega tropskega zraka je zajemal Sredozemlje, delno Za-
- hodno in vso Srednjo Evropo ter severovzhodna področj Azije. Tako so imela področja polotoka Kola podobne temperature kot n. pr. Bordeaux. Ta silen val dotoka tropskega zraka v naše
kraje je zajel, kakor je razvidno iz navedenega, pretežni ’ -1 evropskega kontinenta in povzročil
v teh področjih sorazmerno vi-
soke tempe-i -ture.
Tako so bile dosežene 15. julija v Španiji, Franciji in Švici do 13. ure do 32° C, v Italiji, Romuniji, Gr":ji, Bolgariji in Madžarski pa do 34° C. Tudi v Jugoslaviji so h'le dosežene ome-
njenega dne dokaj visoke vrednosti. Tako so izmerili v Skop-lju, Subotici, Negotinu, Mostarju in Kopru do 35° C, v Nikšiču se je dvignila celo na 36° C. Poudariti moramo, da to niso absolutni maksimi, z -ak le terminska opazovanja, Iz česar sledi, da so bile dosežene tudi mnogo višje vrednosti.
Italija in Balkanski polotok z Vzhodno Evropo so še nadalje pod dotokom ojačenega toplega tropskega zraka. To nam dokazujejo podatki, ki so bili izmerjeni 16. julija v Sloveniji, in sicer so bile že ob 13. uri dosežene v Ajdovščini temperature do 33
stopinj Celzija, v Novem mestu 32° C, a Ljubljana je izkazovala 31° C.
Tropski zrak, ki se uhaja nad našimi področji je trenutno še v premoči, vendar je Alpe že zajela nekoliko hladnejša zračna gmota, katera polagoma infiltri-ra v naše kraje. Zaradi tega se
d vsej verjetnosti obeta v prihodnjih dneh še sicer toplo vreme, zlasti v dopoldanskem času, v opoldanskih in popoldanskih urah >a se bodo razvile krajevne nevihte, ki bodo nekoliko ublažile vročino.
prof. Janko Pučnik
V Beogradu je bila v torek letna skupščina Zveze gostinskih zibotrinic Jugoslavije. Ob prisotnosti državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marijana Breclja ter okoli 100 delegatov in gostov je skupščina podrobno obravnavala probleme gostinskega gospodarstva, odobrila statut Zveze gostinskih zbornic in izvolila novi upravni odbor. Za novega predsednika Zveze gostinskih zbornic je bil izvoljen zvezni ljudski poslanec Edo Jardas, za sekretarja pa svetnik Milan Nešič.
Zastopniki republiških zbornic in gospodarskih organ izaciij so v razpravi podali več resnih predlogov za napredek našega gostinstva.
Direktor hotela »Metropol« v Beogradu Jakov Sarenae se je izjavil proti stalnim izpremem-bam v organizaciji te gospodarske panoge. Dejal je, da so imele stalne reorganizacije bodisi v smeri ustanavljanja večjih podjetij ali razbijanja večjih v manjše negativne posledice. Prav tako naj bi po zgledu nekaterih drugih gospodarskih panog vsaj hotelom kategorije A in B omogočili, da bi uniforme za svoje strežno osebje nabav-
ljali na račun materialnih stroškov in ne iz sklada plač kakor doslej.
Direktor hotela »Ekscelsior« v Dubrovniku Srečko Kristič je predlagal, naj se v korist gostov predpišejo vsa7 najosnovnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati penzionski objekt. Izrazil je tud j mnenje, da se lahko poveča promet v predsezoni le z bolj ugodnimi pogoji za tuje turiste.
Direktor hotela »Zagreb« v Opatiji Josip Lunaček je govoril o prevozu tujih turistov ter seznanil delegate o težavah, s katerimi se morajo boriti. Oblasti v Italiji ne dovoljujejo, da bi se z našimi avtobusi prevažali potniki, ki prihajajo v Jugoslavijo iz severne Evrope in Anglije. Zato je predlagal, naj se čimprej odpre v severnem Primorju ali Sloveniji letališč«, ki bi služilo za prevoz tujih tu-. ristov.
Predsednik Gostinske zbornice Hrvatske Mate. Barbič se je izjavil proti ukinitvi olajšav za tuje turiste med sezono, pri čemer je poudaril, da mnogi objekti tudi po uvedbi ugodnejših pogojev za tuje goste komaj izhajajo.
Državni sekretar za blagovni
K0NBBES MEDMR0UNE UMIJE ŠTUDENTOV VETERINE
Zagreb, 16. julija. — V Zagrebu se bo jutri začel VI. kongres Mednarodne unije študentov veterine, ki se ga bodo udeležili zastopniki študentovskih organizacij iz 13 držav. Na tem kongresu, ki bo trajal do 27. julija, bodo razpravljali 0 mednarodnem sodelovanju študentov veterine, o perečih problemih veterinarskega študija, o uvajanju študentov v znanstveno delo in drugih zadevah skupnega interesa.
Kongres bo pod pokroviteljstvom člana zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja, prisostvovali pa mu bodo kot gosti ugledni veterinarski strokov-
njaki, univerzitetni predavatelji in zastopniki študentskih organizacij .
Jugoslovanske študente veterine bo zastopala na kongresu
delegacija devetih članov. Vodja jugoslovanske delegacije in predsednik organizacijskega odbora kongresa Marijan Sviben je poudaril, da pomeni kongres te organizacije v Zagrebu pomembno priznanje jugoslovanskim študentom in njihovi mednarodni delavnosti.
Udeleženci kongresa se bodo seznanili v naši državi z organizacijo veterinarske službe, s problemi študija in znanstvenega dela ter drugimi zadevami veterinarske službe.
promet dir. Marijan Brecelj je ugotovil napredek v našem gostinskem gospodarstvu. V splošnem daje razvoj v zadnjih dveh ali treh letih, zlasti pa v letu 1957, podlago za nadaljnje uspešno delo v gostinskem gospodarstvu. Danes ni več potrebno reševati c improvizacijami problema gostinstva. Po zaslug; znatno večje materialne podlage in organizacijske sposobnosti kadrov se lahko nadaljnji razvoj gostinskega omrežja začne z modernejšimi zamislimi Z zaostalostjo in slabo tradicijo je treba krepkeje obračunavati in razumeti, dia se lahko uspeh na tem področju doseže 1« z odpiranjem modernejših gostinskih objektov.
Dr. Marijan Breceli je-nadalj« ugotovil resen napredek tudi r-i področju investiranja, pri čemeT je zlasti poudaril, da bi morale ■ tudi komune več vlagati za napredek gostinstva. Strinial je je s kritikami, da se prošnje po kreditih počasi rešujejo, sporočil pa ie. da bodo državni organi vendarle pravočasno pozvali investitorje, k; jim je bil kredit odobren.
Ko je govoril o kadrih, je državni sekretar za blagovni promet deial. da je skrb za njihov napredek predvsem zadeva zborni«, vendar Pa bi morali pri tem mnogo več oomaffati tudi državni organi. Snoročil je nato delegatom. da ie bilo končno doseženo soglasje, po katerem s° lahko s sredetvi inozemske tehnične nemoči nošiliaie na me-
Pro?5ri"»rtniff rmife
v Vojvodini
Novi Sad. 16. jul. Na naftnih področjih v Vojvodini so v šestih mesecih letos načrpali okoli 28.000 ton nafte. Glede na povprečno dnevno proizvodnjo računajo, da bodo leto«
načrpali 66.000 ton nafte. 25.000 ton več kakor lani. Plina, ki aa sedaj predvsem unorablia industrija v Vršcu. so načrnal' v prvem polletju povprečno 750.000 kub. metrov na mesec.
cializacijo izven države v prihodnje tudi kadri iz gostinstva.
2e dolgo časa obstoji mnenja, d.a bi bilo potrebno najti nekakšno obliko združevanja mest, katerih značaj je izrazito turističen. Ti kraji bi se lahko združevali v okviru Stalne konference mest in na ta način obdelavah svoje probleme.
Ob koncu je dr. Marijan Brecelj dejal, da bo treba šele proučiti, ali lahko gostinstvo tudi v sezon; dela brez premij za tuje turiste.
Združenje za ekonomsko propagando in publiciteto
Beograd, 16. julija. V Beogradu so včeraj ustanovili strokovno združenje podjetij za ekonomsko propagando in publiciteto Jugoslavije, katerega glavna naloga bo delati za napredek ekonomske propagande in publicitete. Člani združenja so lahko gospodarske organizacije in ustanove, ki jim je glavna delavnost ekonomska propaganda in publiciteta.
Dogovor o csnah industrijskih rastlin
Beograd, 16. jul, (Tanjug) V Zvezi trgovinskih zbornic so sklenili dogovor, po katerem bo industrij.a odkupovala sladkorno peso in nekatere oljnice, kakor tudi pivovarski ječmen od proizvajalcev v letu 1959 po istih cenah kakor letos. Na sestanku so določili tudi odkupna področja.
Sklenjen-o je, da bo odkupna cena za sladkorno peso 5.5 din za kg, za sončnice 50, za sojo 55, za oljno repico 65, za rici-nua 95, za makovo seme 87, ca bučne peške 53, za ozimni ječmen 39, zjl jari ječmen pa 42
din za kg. Računajo, da bodo letos pridedali v Jugoslaviji sladkorne pese okoli 120.000 vagonov, sončnic okoli 6.200 vagonov, soje 750 vagonov, oljne repice 350 in ricinusa okoli 400'vagonov.
Libanon pred Izkrcanjem
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
Naš dopisnik na Srednjem vzhoda Jaka STULAR je 5. julija odpotoval iz Damaska v Bejrut ter nam poslal serijo dopisov o položaja kakršen je bil v Libanonu tik pred^ izkrcanjem ameriških čet. Ameriško izkrcanje je položaj, ki ga opisuje naš dopisnik, v marsičem spremenilo, vendar pa je prav iz teh njegovih pisem razvidno,
da je bila mirna rešitev notranjega libanonskega spora že takorekoč pred vrati, ko je predsednik Chamoun nenadoma poklical na pomoč svoje zahodne zaveznike.
Bejrut, 6. Jul. — Včeraj zjutraj, ko sem hotel oddati svoje poročilo na glavni pošti v Bejrutu, je nekje v bližini zag-^elo in ulice naokrog velike palače so se na mah izpraznile. Zaropotali so rafali brzostrelk. Poročila nisem oddal, ker so bili tudi poštarji mnenja, da uradna dolžnost ne zahteva od njih. naj vztrajajo na svojih mestih, ne glede na okoliščine.
Mesec dni po prvem obisku v maju nudi Bejru* precej drugačno podobo kot takrat. V ^raku je čutiti utrujenost, nad vsem pa visi vprašanje: »Kdaj in 'Tako se bo vse skupaj nehalo?« Odgovora na to ne ve nihče, če prav je Bejrut mesto, ki od nekdaj že obvladuje do popolnosti umetnost zaupne informacije« — to je, mesto je polno govoric. Vse skupaj je že nekako pri koncu, pa se vendarle nnče končati.
Ali se bo parlament sestal 24 Julija in izvolil novega oredsed-
Kaj čaka Samun, ko ve, da bo moral proč?
Kakšen bo odgovor vlade na hladni tuš Hammarskjoldovega poročila OZN?
Kaj namen va storiti opozicija?
Medtem, ko v to čaka na odgovor, se je stanje rrecej spremenilo Kliub od7 »rnejšemu posegu armade v boju proti opoziciji, je revolucija dosegla tudi področja, kjer je prej ni bilo. Bejrut sam to zgovorno dokazuje. Pred mesecem 1ni je bila cesta iz Bejruta v Damask razmeroma varna in potovanje z avtomobilom . njej ni bilo izključeno, vsaj za tiste ne, ki se r.e bojijo vsak - se-je. Danes sedijo Džumblatovi Druži — člani plemena, znanega po svoji bojevitosti — na pobočjih 10 km od mesta in gledajo na mednarodno letališče, ki je nedvomno eden izmed ciljev njihove strategije. Združitev opozicije v Bejrutu in Druzov iz Sufa je nedvomno ena izmed glavnih točk načrtov za
izboljšanje položaja opozicije pred 24. julijem, če se bo 24. julija sploh kaj zgodilo...
Boj se zauotruje — in vendar je, kot sem rekel, čutiti utruje--st. Libanon je poln čudnih nasprotij. Predsincčnjim je bilo slišati hudo streljanje, včeraj so se streljali sred7' mesta, nocoj pa je bilo vse mimo. Tako je že nekaj časa. Tišina, izbruh, tišina — nihče pa ne ve. koliko časa bo to še trajalo
•
Bejrut, 7. jul. — V elegantnem salonu gosposkega, malce staromodnega dvorca v Bejrutu je živahno: ljudje prihajajo in odhajajo, glave se stikajo, posveti in naročila. Vse skupaj nekako ni v skladu z aristokratskim okoljem. Okna so odprta, kot da nismo prav na meji med Basto, utrjeno muslimansko četrtjo Bejruta, ki jo drži opozicila. in postojankami armade.
-Poglejte, kaj pravite?- Gostitelj je prekinil intervju in me povabil k oknu. Nekaj fantov — opozicijskih borcev — se pogovarja z vojaki, ki držijo postojanko komaj dvajset metrov stran na terasi sosedne vile . . -Premirje . . .-Namenjeni smo v Basto, središče odpora. Državljanska vojna v Libanonu ima avoje po-sebnoati, ki Jih ml Jugoslovani
težko razumemo. Pri nas v podobnem primeru ne bi bilo telefonskih zvez med sovražnima taboroma, elektrika bi bila že zdavnaj prekinjena in voda ustavljena. Tega v Bejrutu ali
kjerkoli, kjer so boji v Libanonu, ne poznajo. Hrana prihaja nemoteno v oblegane četrti, ljudje hodijo v službo iz enega tabora v drugi — koli-’ kor njihova podjetja pač delajo — še več: znani voditelji opozicije, celo taki, za katere je izdano zaporno povelje, se gibljejo dokaj svobodno po mestu! Prepovedani opozicijski listi izhajajo lepo natisnjeni kot zmeraj...
Gosposka rezidenca bivšega predsednika vlade Saeba Salama, voditelja opozicije, stoji na rahlem pobočju in s svojimi mavrskimi stolpiči vzbuja vtis fevdalnega gradu. Vse naokrog so utrdbe in bodeča žica. Vse do nedavnega ie vodja opozicije mirno deloval v prvem nadstropju dokler ni vojska neke noči začela streljati s topovi iz tankov. Toda škoda ni velika: nekaj lukenj premera en meter ali manj. Kavalirski način vojskovanja armadi očitno ni dovolil, da bi uporabila rušilne granate, ampak le pro-bojne ... Vodja opozicije pa se je preselil v pritličje.
Znjnl na* j« vrvež glavnega
stana. Kurirji, telesni stražarji in obiskovalci. Ljudje prihajajo in odhajajo, servira se kava in limonada, kot v katerem koli salonu dobre arabske hiše.
Pogovor je prekinilo divje streljanje v bližini rezidence. Konec premirja? Ploskanje nekako ne sodi v pogovor s puškami ... Streljanje se je izkazalo kot pozdrav skupini policijskih oficirjev, ki so se jim pridružili še trije vojaki. Prešli so v opozicijo. Kaže tudi, da oblegancem ne manjka mu-nicije, če jo lahko uporabljajo za pozdravne salve.
Toda uporniki je ne potrebujejo za velike ofenzivne akcije, ker jih ne mislijo začenjati. Vsaj zaenkrat ne.
-Streljamo, kadar drugi streljajo na nas .. . Vojne nismo začeli mi, ampak vlada. Ali razumete, mi smo samo odpor?-.
Vendar ni povsod taka idila. Na lepem je premirja konec in tu so mrtvi in ranjeni. V Suru, starodavnem Tiru, gre zares. Obleganci so brez vode in hrane, elektriko so jim prekinili ...
-Toda popustili ne bodo,- zagotavlja Salam. -Ce vojska ne bo dovolila dovoza hrane in zdravil, bo treba ukrepati drugače.-
Boj se nadaljuje. Do kdaj?
Vračamo se, kot smo prišli. V mirni stanovanjski četrti Hamra se ljudje vračajo s kopanja. Nocoj ni slišati strelov.
premirje še to-to ...
*
Muhtara, 10. jul. — »Ce gospodoma Dullesu in Lloydu al do-
volj 1500 mrtvih, da si pridobimo njuno spoštovanje, jih lahko dobita tri tisoč. Vse je odvisno od Britancev in Američanov: ali hočejo zaradi koristi neke petrolejske družbe novo Guatema-lo, ali hočejo mir ...«
Kamal Džumblat, vodja progresivne socialistične stranke (PSP) in tribun bojevitih Druzov, ljubi dramatične izjave, ki ga včasih spravijo v zadrego. Toda, ko sem ga prvič srečal, pred dvema mesecema in ko mi je dejal, da bo v Libanonu počilo, je bile njegova napoved točna...
Takrat sva sedela v njegovi pisarni v Bejrutu, okrašeni z Gandhijevimi slikami in izreki, danes v salonu njegovega dednega dvorca Muhtara, visoko v hribih Sufa, sredi obširnega ozemlja, ki je pod nadzorstvom njegovih Druzov.
Kamal Džumblat — gandhije-vec — sovraži nasilje, ki je vendar „ -val svoje Dru-.e pod orožje, je suh, nervozen, nepotrpežljiv, intelektualen. Kadar ga postavijo novinarji v sredo, njegovih borcev, da bi ga fotografirali, n je skorai neprijetno. V svoji temnomodri obleki, s prevelikim ovratnikom 7krog suhega vratu je v ostrem nesoglasju « slikovitimi oborožene!.
Oni dan Je v bližini t j Associated Pressa v Bejrutu eksplodirala bomba. Sef don!s-ništva je zavrtel telefon in povprašal Saeba Salama, vodite7'i bejrutske opor ije v oblegani Basti, kaj da to pomeni. »Mar nas mislite kaznovati zaradi poročila, da Ja -mblat nezado-
voljen 7. var i. ker mu ne dajete dovolj pomoči?« Odgovor je bil: »Oprostite, vaše d 1 .enimo in bomba ni bila namenjena vam.« Tako se vojskujejo v Libanonu.
Romanje v Muhtaro je ustvarilo vir zaslužka — in to mastnega — za podjetne šoferje, ki vozijo novinarje sen in tja. Res je, da pot ni brez nevarnosti, a cena je tudi zasolje- -..
Okrog dvo.ca hodijo skupine oborožer.cev Na dvorišču je delegacija, ki je prišla prosit za orožje, v štab-- čakajo kurirji iz Bejruta, novinarji želijo intervju.. . Treba je počakati, voditelj je zaposlen.
V zasilni bolnišnici, kjer imajo tudi operacij ko sobo za hujše operacije, leži kakih tridese' ranjencev. »Kako gre?« — »Mš'
Allah!« — Kot bog hočel Drugi so fatalisti. Med potjo so mi pokazali drzneža, ki je z brzostrelko skočil na oklopni avtomobil ir. prisilil posadko, da je obrnila vozilo in se vrnila. Vozila niso zaplenili, ker je armada »nevtralna« — ponekod bolj, drugod manj. Tako se vojskujejo v L;banonu.
»Organiziramo oblast na svojem ozemlju Morda bomo proglasili socializc m,« mi pravi pri kosilu Džumblat, napol zares, napol zn šalo, potem, ko se je zahvalil za pozdrave amerUkegg veleposlanika, kn mu je želel skorajšnjo -ešitev krize — ko—i-promis.
»Kompromis ni rešitev!« je nestrpno izbruhnil Džumblat. — Amerika in Britanija naj aaa pustfto pri mlm, pa bo vs* 1 redu!«	j.	S	tulu:
st. 160 — n. julija 1958	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	str.	3
H
Libanon
Beseda libanon izvira Iz hebrejščine in pomeni »bela gora«. Do leta 1918 je bil Libanon del azijske Turčije, od le^ ta 1920 pa je bil mandat Zveze narodov pod francosko upravo, teta 1941 so v JBejrutu razglasi:; neodvisnost, leta 1943 pa je Francija pristala na suverenost nove republike. Francoske čete So dokončno zapustile Libanon decembra 1946.
Libanon je zelo raznolika država, saj ima najrazličnejša r dnebja, od tropskega pri oba-ii do celinskega na visokogor-ki sega tudi 3000 metrov vi-= *ko. Za gospodarstvo Libanona ■ značilna trgovina, saj gre ?!-: z; Libanon več kot 60 ocl-s' 'kov vse trgovine držav ::	Ajega	vzhoda. Libanon ima
j trdno valuto, kar je posle-prav velike posredniške vi'ge njegovih trgovcev. Prebi-->.vo je zelo različno. Liba-:'x je edina država na Sred-:. rn vzhodu poleg Izraela, kjer i-kman; niso v večini. Po .. se prebivalstvo deli na ronite in muslimane. Poleg :a pa je v Libanonu še cela - drugih ver, kot so nesto-: . tnci, kaldejci, armenski pra-.-iavci itd. Da bi se ohranilo . notežje med vsemi verskimi .- v.pinami, je doslej veljal spo-'u.m. da naj bodo vsa mesta državni upravi pravično raz-ena med kristjane in mu-t iane in tako je bil doslej na mer predsednik republike d jan, ministrski predsednik . musliman.
libanon meri okrog 10 tisoč • a triih kilometrov in ima 1,400.000 prebivalcev. .vn.o mesto je Bejrut s prilito 300 tisoč prebivalci, dru-večja mesta pa so še Tripo-Saida, Baalbek itd. Obdelo-lie zemlje je v Libanonu 23.5 Ltoikov, travnikov in pašnl-• je 21.1 odstotkov, gozdov je odstotkov, neplodne zemlje je 47.5 odstotkov. Libanon :ma najvišji povprečni letni thodek na prebivalca na zrednjem vzhodu in v Aziji, in .zcer okoji 300 dolarjev na leto.
fresk
Beseda Irak pomeni po arab-o nižina “»a obalna 'tožela red prvo svetovno vojno je bi! ak del turškega cesarstva, po . 'tu 1918 pa je bila tako imeno-ana same stojna država pocl zr.datom Združenih narodov, pri čemer je * »ela mandat v ro-';ah Velika Britanija. Leta 1932 'e bilo mandata konec in 4. ok bra 1932 je postal Irak neod visna država ter je bil sprejet v
vezo narodov. Po posredovanju . ::!anije je pesta! iraški kralj tlascmit Fejsal II., bratranec ordanskega k 'zija Huseina in potomec bivšega šerifa v Meki Irak je bil dosl ' tako imeno vana ustavna kraljevina. Glav-
ikonodajno oblast je imel se nat in spodnja zbornica. V par-jamentu je bi!o po 38 izvoljenih
f iannv.
Glavni reki v Iraku sta 270(1 Jlometrov dolgi Evfrat in 1909 ulometrov dolgi Tigris. Država meri 435.223 kvadratnih kilome-rov. po štetju iz leta 1950 pa ima 5 milijonov prebivalcev. — davno mesto je BaL’’.d s pri-ižno po! milijona prebivalcev druga večja mesta so: Basra, člosul, Kerbela, Kirkuk itd. Devetdeset odstotkov prebivalcev le Arabcev, pok« njih pa živijo v Iraku še Kurdi, Turki, Asirci In Židje. V vsej deželi je 8.4% obdelovalne zemlje, travnikov in pašnikov je 9.2%, neproduktivne zemlje pa je 82.4%. Prebivalstvo se v glavnem ukvarja z živinorejo in kmetijstvom. Glavni dohodek države pa daje nafta, ki jo od leta 1955 dalje izčrpajo povpr. 30 milj. ton na leto. Od tega ima Irak okoli 80 milijonov britanskih funtov dohodka. Koncesijo za izkoriščanje nafte ima v r.kah anglo-iraška petrolejska družba. Iz Iraka pelje več naftovodov čez Sirijo v rezervoarje na obalah Libanona in Sirije. ” Iraku velja iraški dinar, ki ga izdaja državna banka v Bagdadu. Leta 1951 je bivša vlada sprejela petletni načrt za razvoj gospodarstva, za katerega ja predvidela 57 milijonov iraških dinarjev izdatko .. Letos spomladi sta iraški in jordanski kralj sklenila sporazum o federaciji med Irakom i- Jordanijo, ki ga pa je te dni revolucionarna iraška vlada odpovedala.
Sestanek bagdadskega pakta?
London, 16. julija (AFP). — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ne ve. al; bo kljub temu, da je bil v Iraku izveden državni udar, sestanek sveta bagdadskega pakta 28. julija v Londonu Po nekaterih vesteh so namreč šefi Turčije, Irana in Pakistana zahtevali, naj se sestanek odloži, medtem pa potekajo priprave za sestanek tako kot da bo v napovedanem času.
Irak razbil unijo
iraška republika je izstopila iz federacije z Jordanijo in odpovedala bagdadski pakt — Kralj Feisal II ubit, predsednik Nuri el Said linčan na ulicah — General Kosem novi predsednik vlade.
SREDNJI VZHOD
100 STOPINJ V SENCI!
Bejrut, 16. jul. (Reuter).. Bagdadski radio Je sporočil, da so vse iraške čete, ki so bile doslej razmeščene v Jordaniji, umaknili nazaj v Irak. V Jordaniji je bilo na osnovi sporazuma o iraško-jordanski federaciji okoli 12.000 iraških vojakov. Po nekaterih nepotrjenih vesteh je del armade ostal zvest ubitemu kralju. Kot znano, je iraška republika včeraj izstopila iz federacije z Jordanijo in je sporazum o federaciji razglasila za neveljaven in brez vrednosti. V sporočilu iraške vlade je bilo tudi rečeno, da se Irak smatra razrešenega vseh vojaških,: finančnih in drugih obveznosti, ki jih je sprejel s pogodbo o federaciji z Jordanijo.
Podpredsednik Združene arabske republike Hakim Amer je poslal telegram novemu predsedniku iraške vlade Abdel Ke-rim el Kasemu in podprl iraško revolucijo. Pozdravni telegram novi iraški vladi je poslal tudi jemenski imam. Brzojavko sta poslala tudi voditelja obeh glavnih sudanskih političnih strank Azhari in Hamad.
Predstavnik nove iraške vlade je izjavil, da je državni udar v Iraku popolnoma notranja zadeva ter nastopil proti temu, da bi o revoluciji razpravljali v Varnostnem svetu OZN. V OZN pa se je zvedelo, da ne bodo sprejeli poverilnic kakršnega koli predstavnika, ki bi ga poslala v New York nova iraška vlada. To so izjavili v zvezi z vestmi, da je iraška republika poslala v New York Hašima Zavada kot svojega novega predstavnika v Varnostnem svetu'.
Bagdadski rad; - poroča, da se
Delegacija FLRJ za Rio de Janeiro
Beograd, 16. julija (Tanjug). Delegacija jugoslovanske inter-parlamentame skupine bo 19. t. m. odpotovala v Rio de Janeiro na 47. konferenco inter-parlamentame unije. V delegaciji bodo dr. Aleš Bebler, Dragi Stamenkovič, Edo Jargas in Janez Stanovnik. Po končani konferenci bodo delegati jugoslovanske parlamentarne skupine kot delegacija zvezne ljudske skupščine obiskali nekatere južnoameriške države.
je bivši iraški veleposlanik v Saudovi Arabiji in sedanji predsednik sveta suverenosti general El Rabei vrnil iz Džede v Bagdad. Bagdadski radio je včeraj prav tako prenašal neposredne posnetke demonstracij v Bagdadu, kjer je kljub policijski uri ljudstvo manifestiralo ter vzklikalo generalu Kasemu, predsedniku revolucionarne vlade in predsedniku Naserju.
Novi predsednik vlade general Kasem je star 45 let in se je rodil v Bagdadu. Obiskoval je draško vojaško akademijo v Sand-hursku. Kasem se je bori’ v vojni proti Izraelu leta 1948. Bil je načelnik vojaške iraške misije v Kairu, ko so proslavljali odhod angleških čet iz Egipta. Pravijo, da je med najbolj priljubljenimi višjimi oficirji iraške armade.
Iz Istanbula poročajo, da se je iz zanesljivih virov zvedelo, da je nova iraška vlada odpovedala bagdadski pakt. V Ankari se je danes nadaljevalo zasedanje šefov muslimanskih držav, članic bagdadskega pakta. Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so iranski šah Reza Pahlevi, pakistanski predsednik Iskander Mirza in turški predsednik Dželal Bayar nadaljevali z razgovori.
Po najnovejših vesteh je bil iraški krlaj Fejsal II. ubit, bivši
iraški min:'‘rski predsednik Nuri el Said pa je bil linčan na ulcah Bagdada. Poročajo tudi, da je bilo porušeno britansko veleposlaništvo v Bagdadu.
Britansko sredozemsko ladjevje na Malti pa je dobilo ukaz, naj bo pripravljeno na plovbo
zaradi varnostnih ukrepov zvezi s položajem v vzhodnem Sredozemlju. Na Malti sta med drugim zasidrani letalonosilka »Eagle« in križarka »Bermudes«. Poleg tega poročajo, da so v Aden prispele britanske okrepitve ter so bili izvedeni razni varnostni ukrepi, v strogi pripravljenosti pa so tudi britanske čete na Cipru. Po nekaterih vesteh proučuje britanska vlada možnost, da bi »zavarovala britansko premoženje jn življenja britanskih državljanov v Iraku«.
Radio Moskva pa je imel danes komentar, katerem je bilo rečeno, da so dogodki v Iraku izključno notranja stvar Iraka in '.a ni nobenega opravičila za tujo intervencijo. Komentar radia Moskve pravi, da je položaj v deželi normalen in da so se državljani vrnili na delo. V komentarju je tudi obtožba, da Velika Britanija in Z-A iščeta izgovor za imperialistično intervencijo v Iraku.
Britanski cilj - Jordanija
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
LONDON, 16. julija (Po telefonu). Britanske čete se pomikajo proti »ogroženim točkam« na področju Srednjega vzhoda. Letalonosilke in rušilci .so y,, spremstvu majhnih bojnih enot odpluli v vzhodno Sredozemlje, nove okrepitve padalcev in mornariških komandosov so prišle na Ciper. Premik čet je bil izvršen tudi iz Kenije proti Adenu in Perzijskemu zalivu.
Sedaj proučujejo tudi možnosti angažiranja turških čet. Britanska vlada je pozdravila in podprla ameriško izkrceva-nje v Libanonu, kar'je izzvalo odločno reakcijo v klopeh laburistične opozicije. Selwyn Lloyd ni hotel dati zagotovila, da britanske čete ne bodo sledile ameriškemu primeru. Po vsem sodeč bodo le-te kaj takega hitro storile, čeprav bo njihovo mesto izkrcavanja
Pravi nameni intervencije
Svetovni tisk ostro obsoja ameriško intervencijo in meni, da je pravi namen zaščita zahodnih interesov, ne pa zaščita libanonske suverenosti
LONDON, 16. julija (Reuter). V komentarjih o izkrcavanju ameriških oboroženih sil v Libanonu piše današnji »Times«, da je bila to »potrebna operacija, ki zasluži podporo, ki pa je povezana s tveganjem, na katerega je treba računati«. Neodvisni »Manchester Guardian« pa piše, da je »vlada ZDA krenila po poti, ki lahko pripelje celo do nove svetovne vojne.« List piše, da je položaj »toliko bolj žalosten, ker so po vseh znakih sodeč voditelji obeh strani v Libanonu prišli do zaključka, da morajo rešiti spor in končati nemire«. Laburistični »Daily Herald« meni, da se »Velika Britanija ne bi smela pridružiti norosti ameriškega izkrcavanja na Srednjem vzhodu«.
Pod naslovom »Napad na narode arabskega Vzhoda« komentira današnja »Pravda« izkrcavanje ameriških čet v
Libanonu. »Pravda« piše, da so ZDA prekršile mednarodno pravo in da je »svet priča odkriti agresiji ZDA na Srednjem vzhodu«. List na koncu piše, da imajo arabske države na svoji strani vse miroljubne narode. »Agresija mora biti takoj preprečena, ker je to v interesu miru,« zaključuje »Pravda«.
Tudi davišnji kairski listi obsojajo izkrcavanje ameriških čet v Libanonu kot odkrito agresijo. »Ameriška intervencija,« piše »Al Saab«, »hoče postaviti v arabskih državah na oblast reakcionarne vlade, rešiti bagdadski pakt in Eisenhowerjevo doktrino ter zaščititi tuje izkoriščanje bogastev arabskih držav.« »Al Akbar« piše, da so ZDA napravile svojo najbolj grobo napako v zgodovini. »Kako se bodo opravičile pred svojim ljudstvom, pred vsem svetom in pred bodočimi generacijami, če bodo se-
pripeljali do svetovne voj-
švedski tisk
danji dogodki nove uničujoče ne.«
Socialistični
obsoja amriško intervencijo v Libanonu ter jo označuje kot novi Suez in katastrofo. List
»Aften Bladet« piše, da je popolnoma jasno, da intervencija ZDA v Libanonu ne bo dobila podpore v OZN, ker je bila izvedena v nasprotju s priporočili te organizacije.
Indijski list »Times of In-dia« poudarja, da pravi razlog za ameriško dejanje ni zaščita libanonske suverenosti, ampak interesi hladne vojne. List
Ben Gurion zahteva moderno orožje
Jeruzalem, 16. jul. (Reuter) Zvedelo se je, da predsednik izraelske vlade Ben Gurion zahteva od zahodnih velesil moderno orožje. V izraelskih krogih se je zvedelo, da je Ben Gurion to utemeljil s tem, da mora Izrael v tem trenutku budno paziti na svoje meje in da mora podvzeti potrebne obrambne ukrepe.
Odločno opozorilo
KAIRO, 16. jul. (Tanjug). Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je nocoj po kairskem radiu izjavil, da bodo ocenili vsak napad na iraško republiko kot napad na Združeno arabsko republiko. Predsednik Naser je rekel, da bo v primeru napada na Irak Združena arabska republika izpolnila vse svoje obveznosti napram Iraku v skladu s paktom o
arabski kolektivni varnosti.
O ameriški intervenciji v Libanonu je Naser rekel, da je notranji upor v Libanonu očitno dal ameriški vladi izgovor za okupiranje te države. Predsednik ZAR je dejal, da je sklicevanje ZDA na Ustanovno listino OZN v zvezi z intervencijo v Libanonu " »zares smešno v trenutku, ko vlada ZDA krši Ustanovno listino te organizacije in ji preprečuje, da bi izpolnila svoje obveznosti.
Jordanski kralj Husein je
nocoj sklical sestanek, katerega so se udeležili predsednik vlade Rifaj, člani 'vlade, senatorji in večje število poslancev jordanske skupščine. Na seji
so govorili o dogodkih v Bagdadu jn o tem, kaj bi bilo treba ukreniti.
Predsednik nove iraške vlade Kasem je danes popoldne sprejel veleposlanika Velike Britanije in ZDA v Bagdadu. Sestali so se na zahtevo obeh diplomatov. Radio Bagdad je poročal, da je bil britanski veleposlanik sir Michael \Vright zelo »zadovoljen s sporazumi, ki so bili doseženi v zvezi z britanskimi državljani-«. »-Ameriški veleposlanik je poročal bagdadski radio, je izrazil občudovanje zaradi naporov iraške republike, da bi ohranila red in mir, kakor tudi za skrb za ameriške državljane.
poziva OZN, naj v Varnostnem svetu primerno opozorijo tiste, ki so odgovorni za .»dejanje politične norosti, ki grozi miru in stabilnosti vsega sveta.« List »Indian Express« pa je mnenja, da je ameriško dejanje očitna kršitev mednarodnega prava in meni, da se zahodne velesile strahotno motijo, če menijo, da bodo z vojaško silo lahko obdržali na oblasti svoje lutke.
Francoska vojna mornarica pripravljena za izkrcanje
Pariz, 16. jul. (Tanjug) Rušilec francoske vojne mornarice
»Coeur Saint« je s 350 vojaki in v spremstvu vojaške tovorne ladje izplul iz Toulona proti Libanonu. V Sredozemlju pri Libanonu je že eskadra francoske vojne mornarice in v obveščenih krogih pravijo, da je na križarki »De Grace« pripravljenih 1000 vojakov za takojšnje izkrcanje.
Pariz, 16. jul. (Tanjug). Tu so objavili vladni ukaz o vpoklicu 600 rezervnih oficiirjev za enote na alžirskem bojišču. Istočasno, so objavili odlok, po katerem bodo ostali v armadi še tri mesece vsi oficirji in podoficirji, ki bi morali biiti demobilizirani začetek avgusta.
SZ priznala novo iraško vlado
Moskva, 16. ul. (AFP) Moskovski radio je danes sporočil, da je SZ priznala iraško republiko. Poročajo, da je sovjetski premier Hruščev poslal telegram predsedniku iraške vlade Kasemu, s katero mu je sporočil, da Sovjetska vlada priznava novo vlado v Iraku.
Indijski predlog OZN
New York, 16. julija (AP). — Indija je včeraj predlagala, da bi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN ponovno proučili vprašanje Kitajske v organizaciji Združenih naro-' dov. Indijski delegat v OZN Lal, ki je to predlagal v imenu indijske vlade Hammarskjoeldu, je poleg tega predlagal, da bi dali na dnevni red tudi vprašanje Antarktike.
Stevenson - Gromiko
^ Moskva, 16. jul. (AP). Sef
ameriške demokratske stranke Stevenson se je danea razgovar-jal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Kakor se je zvedelo, sta se pogovarj ala o splošnem mednarodnem položaju, zlasti pa o dogodkih v Libanonu. Stevenson je nedavno prispel v Moskvo in bo netkaj časa ostal na obisku v Sovjetski zvezi.
drugje, v Jordanu.
Z vladne strani še ni nobenega uradnega potrdila v tem smislu, toda v krogih, ki so blizu vlade, se ne skriva, da pričakujejo samo še formalno prošnjo kralja Husseina. Jordanska ambasada v Londonu je že izvedla »načelno preizkušnjo« britanske pripravljenosti glede podpore Jordaniji. To pomeni, da gre za dneve, morda tudi za ure ko bodo britanske čete stopile v akcijo.-«
Anglo-ameriški napori v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu so precej otežkočeni zaradi stališča, ki ga je v zvezi z libanonskimi dogodki zavzel generalni sekretar Združenih narodov. V britan«, ski prestolnici je opaziti nezadovoljstvo, ki ga spremlja huda jeza na generalnega sekretarja in njegovo skupino opazovalcev v Libanonu, ki ni proučila tistega, kar se baje dogaja.
V Londonu trdijo, da so po prvem poročilu, ki ga je dala skupina opazovalcev, prišli na dan nadaljnji dokazi o infiltraciji in vmešavanju ZAR v libanonske zadeve, in da kljub temu opazovalci Združenih narodov niso poročali o tem.
Nezadovoljivo s Hammarsk-joldom gre tako daleč, da ga tu celo dolže, da je bilo njegovo stališče eden od vzrokov, ki so »opogumili Naserja, da je vzpodbudil upor v Iraku.-«
Ta obtožba bi morala obrazložiti in na nek način opravičiti intervencijo na Srednjem vzhodu, brez predhodne odobritve Združenih narodov.
Izredno napeto ozračje v prepolnem Spodnjem domu, je včeraj spominjalo na sueške dni, ko je Selwyn Lloyd vstal, da bi obvestil parlament v Iraku. Burja je naraščala vsako uro in se spremenila v pravo eksplozijo protestov, s katerimi so laburisti pričakali Lloydovo izjavo o britanski podpori ameriškemu izkrcavanju v Libanonu.' Voditelji
opozicije so zastavljali Lloydu vrsto vprašanj in zahtevali, da obrazloži stališče britanske vlade v »-tem nevarnem položaju«, zahtevali, da se takoj odpre parlamentarna razprava o tem.
Ali nam lahko poveste — je vprašal Aneurin Bevan, kaj se je zgodilo v Libanonu, kar bi opravičevalo ameriško intervencijo v tem trenutku in britansko podporo tej akciji pred sestankom Varnostnega sveta?
Od vlade so zahtevali zagotovila, da britanske čete ne bodo poslane -niti v Irak, niti v Libanon in Jordanijo prej, preden parlament ne bo razpravljal o položaju.-«
V velikem metežu, v katerem je po 10 poslancev govorilo istočasno, so se njihovi glasovi izgubljali v zaglušnem trušču, ki se je dvignil na obeh straneh. Niti špikerjeva intervencija ni mogla vzpostaviti reda. Končno je Lloydu " Uspelo, da je' spet spregovoril, toda njegova izjava, je direndaj še okrepila.
Britanska vlada — je izjavil Lloyd — smatra ameriško intervencijo kot popolnoma upravičeno, ker je prišla na poziv libanonskega predsednika Chamouna. Lloyd je poskusil na protest opozicije obrazložiti, da je »položaj tako nevaren«, da ni bilo časa za iskanje predhodne privolitve Združenih narodov in da je ameriška vlada obvestila o tem Varnostni svet, čim je bilo to mogoče.
Revolt v klopeh opozicije je
dosegel svoj višek, ko je minister za zunanje zadevte zavrnil zahtevo, da nudi kakršnokoli zagotovilo, da britanske čete ne bodo stopile v akcijo brez odobritve Združenih narodov. Napetost se je nekoliko polegla šele po vladni privolitvi, da bo naslednje dni parlamentarna razprava.
Britanska vlada smatra, da do neposrednega angažiranja njenih čet lahko pride na poziv ene od 'zainteresiranih vlad, na primer jordanske Kot obrazložitev tega stališča je izjavila, da so ameriške čete stacionirane v Britaniji in da se s tem ne krši mednarodnega prava. V vladnih krogih poudarjajo, da bi kralj
Gaitskell za previdnost
Britanska spodnja zbornica je razpravljala o položaju na Srednjem
vzhodu
LONDON, 16. julija (Tanjug). Razprava v spodnji zbornici o položaju na Srednjem vzhodu in o ameriški intervenciji v Libanonu se je začela s krajšim poročilom- ministra za zunanje zadeve Selvvina Lloyda, ki je obvestil spodnjo zbornico o položaju v zvezi z britanskim veleposlaništvom v Bagdadu Ko je nato prešel na izkrcavanje ameriških čet v Libanonu, je zagovarjal to akcijo in izjavil, da sta se obe vladi prepričali o infiltraciji v zadnjem času iz inozemstva v Libanonu, zlasti iz Sirije tako ljudi, kakor tudi vojaškega materiala. P0 njegovem mnenju je bil odpor libanonske opozicije inspiriran iz tujine. Prav tako je izjavil, da opazovalna skupina OZN ni bila zadostna
Velika Britanija bo pozdravila ameriško resolucijo v Varnostnem svetu, kj bo zahtevala od generalnega sekretarja OZN, naij konzultira predsednika libanonske vlade in druge članice OZN o novih aranžmajih »za ohranitev ozemeljske nedotakljivosti in neodvisnosti Libanona, kakor tudi za preprečen j e
ilegalnega prehajanja ljudi in materiala čez mejo«.
Ko je poudaril, da je v teh zadevah potrebna velika naglica, je britanski minister za zunanje zadeve dejal, da nima britanska vlada sporočiti ničesar novega, toda zaradi težavnega položaja, se je odzval povabilu ameriškega ministra Dullesa k posvetovanju v Washington.
Za tem je spregovoril .leader
laburistične opozicije Hugh Galtskell, ki je dejal, da kljub bojaznj zaradi težavnega položaja in inodobravamju ameriške akcije v Libanonu opozicija ne namerava postaviti vprašanja zaupnice vladi, če je novi razvoj položaja ne bo prisilil k ponovni proučitvi svojega stališča.
V sedanjem težkem trenutku ni zaželeno, da bi se država razdelila, je dodal Gaitskell. kolikor n© gre za nesorazmerno velike razlike v načelih.
Ko je zagotovil spodnji zbornici, da nocoj ne bo glasovanja, je Gaitskell prešel na kritiko ameriške akcije, o kajteri je dejal, da ni v skladu s čl. 51 ustanovne listine OZN. Po njegovem mnenju Sl morala ameriška
vlada počakati na sestanek Varnostnega sveta.
Govornik opozicije je opozoril
vlado, da ne more računati na
podporo opozicije, ako bi se britanske čete izkrcale v Jordanu, in je svetoval konzervativni vladi veliko opreznost
V svojem govoru je Gaitskell prav tako dejal, da se ne sme prezreti možnost sovjetske intervencije na Srednjem vzhodu in da preostaja le upanje, da te intervencije z druge strani ne bo.
Ako se ameriške čete umaknejo in bo OZN prevzela skrb za varnost Libanona, bd mogla Velika Britanija poskusiti pomirjen je z arabskim svetom, je končal govornik laburistične opozicije.
Razprava se nadaljuje.
Izredna seja norveške vlade
Oslo, 16. julija (Reuter). —
Norveška vlada je imela danes izredno sejo, na kateri so proučevali položaj na Srednjem vzhodu. Seji je predsedoval »»• nanj-; minister Lange.
Husein lahko zahteval ne le prihod anglo-ameriških čet v Jordan, ampak tudi njihovo angažiranje v iraških dogodkih.
Britanska vlada ne priznava nove revolucionarne iraške vlade, ampak trdi, da postavlja ustava Arabske unije jordanskega kralja Huseina za vrhovnega poglavarja sil unije v primeru, če iraški kralj Fejsal ni sposoben opravljati svojih vladarskih dolžnosti.
Za razliko od sueške krize, se laburistični voditelji niso načelno izrazili proti uporabi britanskih čet pod kakršnimikoli okoliščinami. Laburisti zahtevajo, da se mora Spodnji dom konkretno izreči o tem, preden bi uporabili čete.
Tu domnevajo, da laburistično vodstvo še nima popolnoma enotnega stališča o tem vprašanju. Na štirih sestankih v zadnjih 24 urah sta prišli do izraza dve stališči:	na eni
-•.Irani trdijo, kar je zahteval tudi Bevan, »močno linijo«. Bevan je proti izkrcavanju pred sestankom Varnostnega sveta, ki bi moral po Bevano-vem mišljenju vsako tako intervencijo vnaprej odobriti. Bevan je tudi zahteval, naj se laburistična opozicija v današnji razpravi izjasni proti vladni podpori ameriški intervenciji v Libanonu, zahtevajoč glasovanje o zaupnici. Gaitskell je nasprotno temu za »obzirno« stališče. On je po dosedanjih vesteh od kabineta v senci zahteval pravico, da med razpravo določi stališče, ki bi ga morali zavzeti laburisti, to je, da se šele na koncu sprejme odločitev, ali bo postavljeno vprašanje zaupnice vladi ali ne.
loža Vrhovac
Jeruzalem, 16. jul. (Reuter) V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da so zahodne velesile stopile v stik z Izraelom, da 'bi videle, ali je Izrael pripravljen odobriti tujim letalom leteti nad Izraelom v Jordan. Menijo, da je o tem vprašanju sinoči razpravljala vlada in da je o tem davi premier Ben Gurion obvestil parlamentarni odbor za zunanje zadeve.
< Ib. I SLOVEHSKL P0B0CE7ILEC / St 1« — 17. JULIJA 1SM
Polet v Ravnah
Bodenski fužinarji posvečajo največir. skrb izboljšanja kvalitete svojih izdelkov, povečanju
dr ”
Iračbenega standarda in zniževanju cen
Delovni kolektiv ravenske ielezame je letos namenil vsa finančna sredstva iz sklada skupne porabe za izgradnjo družbenega standarda. S pospešeno izgradnjo stanovanjskih blokov nameravajo postopoma izprazniti nehigienske in zdravju neprimerne barake v bližini podjetja ob republiški cesti Ravne—Prevalje, v katerih še vedno stanujejo delavci ravenske železarne. Železarna je že doslej ogromno storila za razvoj stanovanjske izgradnje, saj je na Cečovju nastalo novo naselje z okrog 2000 prebivalci. Trenutno zaključujejo na Cečov-
ju izgradnjo 32-stanovanjskega in 26-stanovanjskega bloka, ki bosta še letos dograjena. Prav tako so letos začeli graditi tri desetstolpne bloke, od katerih bo v vsakem 42 stanovanj. Vzporedno z razvojem stanovanjske izgradnje urejajo na Cečovaju tudi ceste in zelene nasade.
Zaradi hitrega povečanja prebivalstva trgovina v Ravnah ne ustreza več naraščajočemu prometu in potrebam prebivalcev. Zato so na Cečovju začeli graditi tudi trgovski dom, v katerem bodo prostori za mlekarno ter trgo-
vine z zelenjavo, špecerijo, galanterijo, manufakturo, konfekcijo, čevlji, papirjem in nekaterimi drugimi artikli. Prav tako bodo v trgovskem domu uredili šivalnico in deset garsonjeri Ravenska železarna ima velike potrebe po strokovnem kadru, ki si ga šola v Metalurški industrijski šoli. Za to šolo gradijo na Cečovju internat, ki bo sprejel 140 gojencev. V internatu bodo uredili tudi prostore za učenje in preživljanje prostega časa ter zgradili telovadnico. Kot vse kaže, so na Ravnah dobro zastavili ter ustvarjajo vse materialne pogoje za uspešno
uveljavljanje
skupnosti.
stanovanjskih
Na Kotemežu mestu je bila
pri Radečah še pred leti
je poboljševalnlca zgradila lep, moderen kopalni bazen. Na tem mlalcuža, kjer so se redile žabe In kuščarji. Sedaj pa so ves prostor okoli preuredili v lep naraven park.
V«
v ume
Temeljite in odgovorne priprave — Okviren načrt pripravljen — Vodjo ekspedicije je že določen — Ekspedicija v eno najglobljih slovenskih brezen »Jazben«
Poročali «mo že, da bo še letos odšla v Triglavsko brezno odprava. ki bo raziskovala jamo — verjetno eno večjih na svetu.
Na sestanku, ki so ga imeli te dni jamarji, so se o zahtevni ekspediciji podrobn-o pogovorili.
Odprava, ki bo štela najmanj 30 izkušenih in pogumnih jamarjev, bo začela prodirati v osrčje Triglava v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra, če bo vreme neugodno. Ce bo vreme vseskozi slabo, bodo počakala do prvih zmrzali.
Pri tej odpravi bodo seveda skrbeli za zdravje in življenje vsakega udeleženca. Odprava ob neprimernem vremenu ne bo prodirala naprej. V zvezi s tem imajo posebne skrbi z letošnjim stanjem triglavskega ledenika,
l,i se letos menda veča. Po nekaterih podatkih pa je upati, da jamarjev vreme in ledeniki ne bodo pustili na cedilu. To je zlasti važno za to, ker v večjih globinah nastopa voda.
Del opreme ekspedicije bodo na pobočje Triglava verjetno odvrgla letala, deloma pa jo bodo v visokogorski svet znosiie mule.
Ekspedicija bo trajala od pet do osem dni. Prvi dan bodo udeleženci odprave prišli do baze na Kredarici, drugi dan bodo postavili lestvice do Velikega brezna, kjer bo pohod v neznano šele začel. Istega dne si bodo ogledali jamarji položaj navzdol. Ce bo vreme ugodno, bodo tretji in četrti dan izvedli glavni prodor v globino. Peti in šesti dan bodo opravljali znanstvene meritve. Seveda bodo morali vmes bivakirati in se predvidoma vsakih dvanajst ur izmenjavati. Sedmi dan bodo počivali in osmega dne se bodo vrnili.
V brezno bosta prodirali dve rtcupini. Ena izmed teh bo morala vršiti vsa znanstvena im tehnična opazovanja.
Jamarji bodo iz osrčja Triglava. povezani s površino s telefonsko ali radijsko zvezo.
Posebno pozornost posvečajo Jamarji že zdaj izbiri kandidatov za ekspedicijo. Pri izbiri bodo upoštevali fizično, duhovno in moralno trdnost jamarjev. Vsakega člana odprave bodo v tem pogledu prerešetali in bo fiele tako pripravljen smel na zahtevno pot.
Na sestanku meddruštvenega Odibora jamarjev Slovenije so postavili tudi že vodjo ekspedd-
O G l A S
>	* »SLOVENSKEM
m POROČEVALCU« • GOTOV • USPEH)
cije. Odprava bo skupna za vse slovenske jamarje.
Ob koncu tega tedna bo skupina slovenskih jamarjev odšla na Triglav pogledat, če se z ledom prekrit vhod v brezno že odpira.
Druga ekspedicija bo odšla v eno največjih brezen na naših tleh. Brezno Jazben na Primor-' skem je že dolgo predmet zagonetnih ugibanj. Odprava bo krenila na pot v drugi polovici tega meseca in bo štela tako kot triglavska ekspedicija okrog tri-
deset ljudi. Izvedli jo bodo postojnski jamarji.
Po Italijanskih podatkih meri brezno 510 m. Ekspedicija bo trajala najmanj tri dni in bo zahtevala enakih sposobnosti kot prva. Podatki, ki »o jih dobili v breznu doslej, pravijo, da pri 89 m začenja vdirati v brezno '.voda, ki verjetno zaliva odprtino do dna. Od vrha do dna je verjetno 12 stopenj, ob koncu pa se spušča strma galerija. Odprava bo zahtevala dokajšnjih tehničnih priprav.	P.	L.
Sredstva amortizacije
za racionalizacijo
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta vsa sredstva iz amortizacijskega sklada namenila za razne racionalizacije in rekonstrukcije v podjetju. T_.ko razširjajo generatorske naprave, preusmerjajo razne peči v kovačnici in valjarni ter nabavljajo razne stroje za mehanično delavnico. Za valjamo so že izdelali elaborate in drugo potrebno dokumentacijo. Letošnji obseg proizvodnje so povečali z boljšim izkoriščanjem kapacitet ter so prodali v letošnjih prvih petih mesecih za 14 odst. več blaga kot lani v istem obdobju. Na povečano proizvodnjo je vplivala tuidi nova peč v valjarni. Letos bodo prodali za 8,5 milijard dinarjev blaga, medtem ko je želja
in cilj podjetja, da bi se v prihodnjih letih približali letno desetim milijardam vrednosti prodanega blaga.
Brzorezno jeklo in pnevmatsko orodje
Proizvodnjo brzoreznega jekla so osvojili že pred nekaj leti, vendar so ga proizvajali le nekaj deset ton, kar na jugoslovanski trg ni posebej vplivalo. Letos pa bodo izdelali nad 30 ton tega jekla v vrednosti okrog 6000 milijonov dinarjev. To je velikega pomena, saj moramo brzorezno jeklo še vedno uvažati ter na Ravnah proizvedena količina brzoreznega jekla predstavlja devizni prihranek v višini 800.000 dolarjev. V železarni izdelujejo tudi razne vrste pnevmatskega orodja za potrebe industrije, rudarstva in gradbeništva. Nekatera podjetja še vedno neupravičeno z nezaupanjem gledajo na to pnevmatsko orodje. Zato je podjetje ustanovilo posebno ekipo z rudarskim in železarskim strokovnjakom, ki v kamnolomih in rudnikih prikazuje uporabo pnevmatskega orodja in zagotavlja prodajo. V železarni nameravajo uvesti tudi proizvodnjo monoblok svedrov za vrtanje v rudarstvu. Prednost teh svedrov je v tam, da je v glavi vstavljena posebna ploščica iz trde kovine. Tako se z uporabo tega svedra rudarjeva proizvodnja bistveno povečuje, stroški orodja pa bistveno zmanjšujejo.
Vrednost prodanega blaga se je v železarni v zadnjih sedmih letih povečala za več kot trikrat. Zato so ustvarili tudi vse možnosti za znižanje cen ter dali zgled ostalim kolektivom. Samo lani je znašala vrednost znižanja cen okrog 800- milijonov dinarjev. Tudi letos so pri visokolegiranih jeklih znižali cene za 200 milijonov dinarjev.	M.	K.
Nad starimi Ravnami je zraslo v zadnjih letih na Cečevjn novo mesto. V sodobno urejenih večnadstropnih stanovanjskih hišah so našle s tanovanja številne družine železničarjev. Ze prvi pogled na te »nove« Ravne pa pove, da pravzaprav nimajo trgovin. Zato so začeli graditi trgovsko hišo, kjer bodo Ravenčani lahko kupovali vse, kar potrebujejo. Gradnja bodočega
trgovskega središča v Ravnah leipo napreduj«.
Vedno več motornih prevoznih
Gospodarsko razstavišče je ob nedavnem sejmu prometnih sredstev zbralo precej podatko-v o našem prometu. Zlasti so zanimivi podatki o mednarodnem prometu. Jugoslavija se vedno bolj uveljavlja v mednarodnem prometu, čeprav ima še sorazmerno slabo cestno mrežo. Avtomobilska cesta bratstva in enotnosti bo pomenila velik napredek in važno mednarodno
cestno žilo, ki ne bo samo povezovala vzhodne in zahodne kraje naše države, temveč bo imela tudi pomembno vlogo kot mednarodna prehodna cestna zveza. To zdaj v našem gospodarstvu precej občutno pogrešamo.
Vzporedno z napredkom cestnega prometa narašča ves drugi promet piri nas. Pobllže si oglejmo le nadvse hitri razvoj motorizacije naše države. Da se presenetljivo hitro motoriziramo, bo potrdilo le nekaj številk to primerjav. Samo-lani =se Je število motornih koles v Jugoslaviji povečalo za skoraj 70%. Predlanskim je bilo namreč v državi 15.601, lani pa že 26.492 motornih koles. Število osebnih avtomobilov se je povečalo od 15.152 leta 1956 na 22.170 lani. Tudi tovorni promet je zelo narasel. — Predlanskim smo imeli 21.129 tovornih avtomobilov, lani pa že 25.791. Če omenimo še hitri razvoj avtobusnega prometa, ki je od predlanskih 271.1 avtobusov narasel lani na 3427 vozil, potem imamo vsaj okvirno podobo hitrega naraščanja cestnega prometa pri nas. Še jasnejša p- postane podoba, če zvemo, da je bilo v začetku letošnjega leta v vsej državi registriranih že
okrog 138.000 voznikov, med njimi nad 55.000 poklicnih. — Od predlanskega leta do lani se je število registriranih voznikov motornih vozil povečalo za blizu 30.000. Največ prirastka so dali vozniki amateirji, saj jih je bilo blizu 25.000 novih. Omeniti pa moramo tudi naraščanje števila voanikov amaterjev — žena, ki jih je v Jugoslaviji že 1826.
Morda je to naštevanje podobno ameriškim statistikam. Vsekakor pa se mi zda zanimivo še to, da je razen ob nedeljah napravilo izpit za voznike amaterje vsak dan najmanj 80 oseb. Zadostno, a vendar resnično dejstvo, ki nas stalno vznemirja, pa je vzporedno a prometom naraščajoče število prometnih nesreč. Vsak dan imamo na cestah v Jugoslaviji vsaj dva mrtva in okrog 20 ranjenih. To hitro naraščanje prometnih nesreč skušamo pri nas zajeziti na najrazličnejše načine. Uporabljamo najrazličnejše ukrepe, ki so se uveljavili drugod po svetu ali pa smo prišli do njih v domači praksi. Med najpomembnejše orga-nteaoije, ki skušajo na vse nači-
ne zajeziti to zlo modernega cestnega prometa nedvomno spada Avto-moto zveza, ki je posebno v Sloveniji ob podpori Tajništva za notranje zadeve dosegla vidne uspehe.
Naša motorizacija se stalno veča, večajo pa se tudi potrebe in želje potrošnikov. Pri nas hodimo isto pot, kot so jo v izpolnjevanju prometa prehodili že v drugih, sedaj glede tega naprednejših državah. V Jugoslaviji so motorna kolesa in mopedi nekakšni magneti, ki nas vlečejo med zelo motorizirane. To napredno vlogo bodo ta vozila verjetno obdržala še dalj časa. Hitro to zanesljivo pa nas vleče na trdnejša tla — na štiri kolesa.
Modeli, ki se bodo gotovo najbolj obnesli in ki imajo veliko prihodnost, so kategorija ekonomičnih in majhnih avtomobilov tipa 600 ali še manjše kubature. ki pomenijo, posebno za evropske države poglavitno smer avtomobilske proizvodnje zaradi praktične vrednosti za povprečnega človeka.
Bogate prireditve ob gorenjskem sejmu
Kakor vsa druga leta, letos pa še v posebni meri, bo gorenjski sejem v Kranju dajal posebno pozornost turizmu Gorenjske; saj pomeni prav turizem eno najvažnejših gospodarskih panog tega področja, ki ima še vedno neomejene možnosti za razvoj.
S
arttfevo te dni
Tako je pač. Dan na dan hodite po sarajevskih ulicah, pogledujete v razna podjetja in-ustanove, opazujete »Grbavico II.«, kako vsak dan, pravzaprav vsako uro spreminja svojo podobo, oziroma kjer rastejo nova sijajna stanovanja; tu pa tam stopite v kako trgovino, preberete vsako jutro pri skodelici »prave turške kave« v »Centra-lu« ali »Evropi« jutranje »Oslo-bodjemje« in ... In, seveda, potem zapišete v beležnico: »Videl sem to to to.« Recimo, tukaj je zdajle v jutranjih urah nebo ažurno modro, brez oblačka, okoli poldneva, ali natančneje povedano, okoli dveh popoldne pa bo sivo, natlačeno z oblaki, iz katerih bo lilo, čez slabo uro po nalivu boste pa spet lahko zapisali da je v Sarajevu lepo, sončno, pravo poletno vreme. Ulice so posebno ob prvem mraku živahne, prenatrpane, kar zatlačene. Tisoči in tisoči Sarajevčanov privrejo v zgodnjih večernih urah na svoj »korzo«, sprehajališče. In kaj je še drugega? No, ljudje se prerivajo to stiskajo v tramvajih to v avtobusih, kavarne in gostinski vrtovi so napolnjeni, že v prvih večernih urah ne morete več najti prostora. Pred kinematografi so vrste in tisto znano spraševanje »Imate karto več?« ima v Sarajevu že zdavnaj domovinsko pravico.
Tisto, kar je te dni ” r .rajevu najvažnejše, kar najbolj označuje mestno življenje, tisto, o čemer največ govorijo na ulicah, po podjetjih in ustanovah, je nova ekspresna restavracija, n izleti, v zvezi s tem 'pa graditev vzpenjače na Trebevič, dograditev velikega kopališkega jeze ra sredi mesta, problem oskrbe mesta in vprašanje mestnega prometa, oziroma »motorizira-nja« Sarajevčan«??.
Restavracija s 3000 obroki na dan
Te dni se je uresničila davna želja in velika potreba Sarajevčanov. Odprli so ekspresno restavracijo. Urejena je moderno, pravijo, da je najmodernejša in po zmogljivosti naj večja v državi. Od prejšnjega ponedeljka, ko so odprli v Titovi ulici restavracijo, jo obišče vsak dan deset tisoč meščanov. Ker je moderno urejena, je brž pritegnila veliko zaposlenih, ki morejo dobro kosati za 140 din. Restavracija pripravi vsak dan 3000 obrokov.
*
V toplih tednih Sarajevčani vsako soboto in nedeljo kar ob-
legajo priljubljena izletišča: »Vrelo Bosne«, Ilddžo, Hrasnico, Vogošče, Semizovac, Kiseljak, Pale, Boraška jezera In Jahori-no. Ob sobotah in nedeljah zapusti mesto okoli 50.000 prebi-valc-v in si podšče oddih in zabavo na teh izletiščih. To število bi bilo še veliko večje, če bi bile prometne zveze s temi kraji boljše. Avtobusov in drugih prevoznih sredstev je na teh relacijah občutno premalo, čeprav jih izrabljajo do skrajne meje. Zato te dni z nestrpnostjo pričakujejo, da bodo dobili še 20 modernih in prostornih avtobusov domače proizvodnje, ki sta jih kupila okrajni ljudski odbor in mestno prometno podjetje. Za
Sarajevčane, velike ljubitelje
hribov to izletov, je posebno pomembna graditev vzpenjače na Trebevič. Okrajni ljudski odbor je namreč začel letos graditi vzpenjačo domala iz mestnega središča na Trebevič. Trebevič je znano in priljubljeno izletišče Sarajevčanov. Razne ureditve in naprave kot tudi vsa zemeljska dela so že skoraj končali in tako upajo, da bo vzpenjača stekla že drugi mesec. Pomembna bo tudi pozimi, ker bo omogočala tisočem Sarajevčanov, da se bodo vozili smučat na najboljša trebeviška smučišča.
Sarajevčani so razočarani, ker se ne bodo mogli že letos kopati v novem 500 m dolgem jezeru sredi mesta. Pričakovali so-namreč, da bo veliko jezero na Bentbašti dokončano že junija. Toda zaradi slabih vremenskih razmer in težavnega zemljišča bodo jezero dokončali šele drugo leto. Do zdaj so vložili v graditev tega kopališča več ko 100
milijonov dinarjev. Ko bo jezero dograjeno, Bentbašta ne bo samo kopališče, temveč bo pravo zabavno in športno središče, kjer bodo tisoči Sarajevčanov preživljali prosti čae.
Skladiščni trg, hladilnica in klavnica
Znano je, da Sarajevo nima takega zaledja kot n. pr. Beograd ali Zagreb, ki bi moglo oskrbovati mesto količinami sadja, drugih potrebščin, dovažajo blago iz Dalmacije in celo
etri —
navij« v moderno republiško
z zadostnimi povrtnine in V glavnem Hercegovine, iz Makedonije. Pripeljano blago je treba prodati čimprej, seveda sveže. Toda ohraniti blago sveže — to je bilo do zdaj za trgovce velikanski problem, ker Sarajevo nima kakih večjih hladilnih in skladiščnih objektov. Zato bo dokončanje hladilnic? in klavn' ce z zmogljivostjo 250 vagonov mnogo prispevalo k ureditvi pravočasne oskrbe mesta s povrtnino, sadjem, mesom in drugimi hranili. Prav tako pričakujejo, da bodo kmalu dokončali de’': pri graditvi velikega kladiščne-ga trga z zmogljivostjo 200 vagonov. Tako bo vprašanje skladiščnega prostora kar precej urejeno.
Sarajevo se motorizira
Še pred nekaj leti > mogli v Sarajevu na prste prešteti lastnike motornih vozil. Danes pa je Sarajevo v praverr pomenu mesto motornih vozil. Nekaj tisoč meščanov ima motorna vozila raznih znamk, o številu koles pa raje ne Tvorimo. Ta hitri priliv »motorizacije« v mesto je naložil nov problem prometni milici — povečalo se je število prometnih prestopkov. Zato izpitna komisiija in komisija za registracijo vozil zelo ostro ukrepata, da bi dobili — seveda v korist prometa — zanesljivejši vozniški kader.	A.	R.
Letošnjega gorenjskega sejma, ki bo trajal od 1. do 11. avgusta se bo udeležilo okrog 180 razstavljavcev ne samo iz Slovenije ampak tudi iz drugih republik. Sejem bo razdeljen na turistični, obrtni, trgovinski in industrijski del. Razstavljeno blago pa bodo tudi prodajali. ‘
Na gorenjskem sejmu v Kranju bodo letos propagirali turistične zanimivosti Slovenije predvsem pa Gorenjske. Raz„-stavljali bodo tudi najrazličnejšo opremo za hotele in restavracije, narodne noše, najrazličnejše vezenine, čipke, pletenine in drugo. Na sejmu ne bo manjkalo tudi športnih rekvizitov in planinskih potrebščin.
Na sejmu bodo sodelovala najrazličnejša podjetja tekstilne, prehrambene, kovinske, elektro in lesne industrije ter drugih industrij. Poudarek pa bo predvsem na predmetih za široko potrošnjo.
V času sejma bodo predvsem v Kranju pa tudi drugod po Gorenjskem najrazličnejše kulturne in športne prireditve. Gotovo bo zanimiva posebno mednarodna avto-moto dirka na Ljubelj 3. avgusta letos. Prav tako bo v času sejma organizirana tudi razstava kmetijstva in republiško tekmovanje izložbenih aranžerjev. V Kranju bodo gostovale najrazličnejše kulturno umetniške skupine, nastopile pa bodo tudi domače. Tako velja omeniti nastop pevskega zbora France Prešeren, Koroški večer, gostovanje folklorne skupine jeseniške Svobode itd. V teh dneh bodo v Kranju odprli tudi novo tekstilno šolo, novo kavarno oziroma restavracijo, prav tako pa bo tudi svečana otvoritev žičnice na Krvavec pritegnila mnogo obiskovalcev in turistov v dneh sejma v Kranj in na Krvavec.
OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE ki žele za časa dopusta prejemati časopis na počitniški naslov, da nam ob spremembi naslova sporoče poleg novega tudi svoj stalni naslov.
»SLOVENSKI
POROČEVALEC«
A
St. 166 — 17. julija 1958	/	SLOVENSKI	POBOCEV&LEC	/	sb.	8	)
WMMM
Organizadli Sl
Včeraj dopoldne je bil na Okrajnem odboru Socialistične *veze delovnega ljudstva za
Glede praznovanj a 22. julija so poudarili, naj to ne bo le
praznik borcev iz NOB. marveč
ljubljanski okraj sestanek vseh praznik vseh na&ih ljudi. Osred-
predsednikov občinskiih odborov SZDL tega o&raja. Razpravljali so o praznovanju Dneva vstaje in o nekaterih tekočih nalogah v zvezi z delom osnovnih organizacij SZDL.
nja proslava in politična manifestacija bo v Jelenovem žlebu, vendar pa naj bi priredili proslave in izlete tudi po občinah
in vseh krajih.
Na jesen bodo vse osnovne or-
ganizacije SZDL imele občne zbore. Njim bodo sledile občinske jn okrajne konference. Pred tem pa bo treba napraviti še temi j itc analizo preteklega dela,
kar bo služilo hkrati za tehtna
poročila na občnih zborih.
Na včerajšnjem sestanku so razpravljali tudi o članstvu v SZDL in o vodilnem kadru te
Potujoča zobna ambulanta
Ljubljana, 16. jul. Danes dopoldne je bila na dvorišču Centralne šolske poliklinike majhna slovesnost. Predsednik Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana dr. Jože Benigar je izročil tej pomembni zdravstveni ustanovi potujočo zobno ambulanto. To je
povzroči še druge bolezni. Pri nas v Sloveniji imamo namreč še mnogo kraj-v, ki nimajo zobozdravstvene ambulante in je
posebno zobozdravstvo pri mladini dokaj pomanjkljivo.
Potujoča zobna ambulanta pa
bo obšla lahko v ' še tako skri-
Velika želja se je uresničila. In prav bi bilo, da bi to velikodušno dejanje Zavoda za socialno zavarovanje ljubljanskega okraja ne ostale osamljeno, ampak bi mu kmalu sledili tudi drugi okraji.
Potujoči zobni ambulanti Centralne šolske poliklinike v Ljubljani, ki bo prihodnji teden odšla na svojo prvo pot v Gornje Otave, pa želimo uspešno delo.
V. K.
množične organizacije. Ugotavljali so da je v vodstvih osnovnih organizacij v nekaterih industrijskih krajih premalo delavcev. Demo opravičuje ta P°-
jsv dejstvo, da je večina delavcev odmaknjena od kraja dela. Vendar pa naj bi se ti vključili v vodstva na vasi. Le malo se jih bo upiralo delati, če bodo naloge osnovne organizacije SZDL povsem konkretne itn ne samo načelno razpravljanje.
V analizi dosedanjega dela bodo odbori SZDL obravnavali tudi povezavo in sodelovanje z organi družbenega upravljanja, z ljudstkčrni odbori in društvi. Pri tem so na včerajšnji seji. omenili tudi, da so funkcionarji SZDL vezani na vseh mogočih krajih in obremenjeni z nič ko-kilo dolžnosti, ter delo pri tem trpi. Vzrok temu Je pomanjkanje kadra. Zato bo treba vključiti v vodstva osnovnih organizacij SZDL več delavcev, mladine m tudi žensk.
L jubi f a na bo dobila nov gasilski dom
sanitetni avtomobil, v katerem je urejena najmodernejša zobna ordinacija, ki ji, lahko rečemo, ne manjka ničesar. Ima toplotne in klirhatske naprave, radijski sprejemnik, tri zložljiva ležišča za člane zdravstvene ekipe; avtomobil je izdelala TAM po načrtih domačih strokovnjakov.
Potujoča zobna ambulanta je nabavljena iz sredstev preventivnega sklada Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. In to je dragocena pomoč vsem tistim otrokom, ki zaradi velike oddaljenosti od večjih središč ne morejo pravočasno do zobozdravnika. Zobna gniloba nadaljuje svoje uničujoče delo in sčasoma
2 e leta 1922, ko je pokMcna gasilska četa zavzela prostore prostovoljne gasilske čete v Mestnem domu se je pokazalo, da so dosedanji prostori neprimerni v gradbenem in funkcionalnem pogledu. Posebej predstavljajo oviro, ker ne nudijo pogojev za nadaljnji razvoj in napredek poklicne gasilske čete.
Sedanji Gasilski dom nima dovolj prostorov za prebivanje niti za vežbanje. Je v nesmotrno razdeljenih in po vsem domu raztresenih prostorih. Garaža je premajhna, saj služi za zasilno parkiranje pokrito dvorišče z že razpadajočo streho. Glavno garažo pokriva lesen strop, nad njim pa ima Šentjakobsko gledališče svoje prostore. Spalnice so razmeščena po raznih nadstropjih in zelo tesne, da morata spati po dva gasilca v eni postelji.
Manjkajo sanitarne naprave, predavalnice in kabineti za izpopolnjevanje gasilcev. Predvsem pa se čuti potreba po komandnem prostoru s telefonskimi in radiovezami ter ostalimi signalnimi napravami. Vežbal-nega prostora sploh nimajo, tako da morajo vaditi na javnem trgu.
Danes šteje gasilska četa 74 gasilcev, kar je za naglo razvi-	na garaža, ki bo imela prostora
jajoči industrijski bazen, ki ga	za 16 gasilskih vozil. Poleg ga-
tvori Ljubljana z okolico pre-	raže so prostori za vrsto moder-
malo. Na voljo imajo 12 gasil-	nih gasilskih pripomočkov. Tem
»kih vozil, od katerih je le 20%	prostorom sledi na južni strani
zdravstveni ekipi pri njenem uporabnih, ostalo je dokaj izrab-	jedilnica, na severni strani pa
te kotičke in sistematično skrbela za zobozdravstvo otrok in mladine. Poleg tega bo zdravstvena ekipa tudi lahko propagirala fluorizacijo zobovja otrok na podeželju, kjer je visok odstotek zobne gnilobe.
Seveda pa je nujno, da bodo občine ljubljanskega okraja tudi same pomagale potujoči
nasproti centralnemu stadionu, med Celjsko in Albansko ulico, to je za bivšim nogometnim igriščem »Primorje«. Prednost lokacije je v tem, da leži med dvema industrijsko razvitima delo-- ma mesta in da nudi nagel pristop od sedeža poklicne gasilske čete do industrijskih centrov. Objekt, ki leži 400 do 500 m od Titove ceste nudi nadalje možnost, da se najhitreje doseže severni, južni, vzhodni in zapadni del mesta, kakor tudi okraja, kar je posebej važno. Ovira so le železniške zapore, vendar se bo to uredilo s posebnim signalnim sistemom, ali pa bo ostal v središču mesta poseben gasilski oddelek.
Nov gasilski dom je okrog 100 metrov dolgo poslopje, ki leži v smeri vzhod — '.hod. V pritličju so: na vzhodni strani stavbe komandna soba z veliko posredovalno mizo, ki bo imela moderne komandne naprave; v tej sobi bodo radio zveze, telefonska centrala s 100 številkami ter moderni svetlobni in akustični signalni sistem po vsem gasilskem domu. V kleti, ki je pod komandno sobo, je tudi posebna dimna komora za vaje gasilcev. Osrednji del v pritličju je glav-
4 MIRO CERAR IN NEVENKA POGAČNIK IZ MOSKVE
In naposled-doma!
Ljubljanski kolodvor v po-
letnih večerih -precej spremeni obličje. Tudi sredi noči je peron navadno poln izletnikov in dopustnikov, kovčkov in potovalne mrzlice.
Noč od, torka na sredo ni bila drugačna. Še posebno pozornost pa je vendar vzbujala gruča ljudi, ki je nekoga pričakovala. V skupini so bili mladi in stari. Nekateri s šopki cvetlic in celo — fotoreporter je bil med njimi.
Potniki so se začeli radovedno sukati okoli skupine. »Koga čakate?« so spraševali radovedneži.
»Telovadce,-" je bil odgovor.
Z zamudo je pripeljal na postajo brzec iz Beograda. Gruča se je zganila: »Tam so!«
In res! Iz enega izmed oken vagona, namenjenega* v Rim, so se zasmejali znani obrazi. Miro Cerar v modri obleki državne telovadne reprezentance, Nevenka Pogačnik ter spremljevalca Konrad Grilc in Miro Longyka.
Sprejem v Ljubljani je bil skromen, kakor je skromen državni prvak Miro. Zato .pa je bil tem prisrčnejši. Stisk roke Trrijateljev, znancev, funkcionarjev Partizana, staršev in šopki — to je bila iskrena čestitka slovenske športne javnosti telovadcem, ki so nas tako častno zastopali na XIV. svetovnem prvenstvu v Moskvi.
17 krogu prijateljev je moral Miro kljub pozni, uri odgovarjati na prva spontana vprašanja. ‘»Kako je bilo? Kaj si videl? Ali so te zares opeharili?■"
Mira Cerar spet v Ljubljani. Na našem posnetku je v družbi
bivšega državnega prvaka Konrada Grilca, ki je bil v Moskvi kot opazovalec Partizana Slovenije.
MIRO CERAR PRIPOVEDUJE SE VE C
»Saj ni bilo tako težavno... «
In nekaj ur kasneje nam le Miro Cerar že obširneje pripovedoval o svojčfh vtisih s svetovnega prvenstva. Povabili smo ga skupno z Nevenko Pogačnikovo v nase uredništvo in ni ga bilo treba prositi dvakrat.
»Nastop v Moskvi je bil ' zame veliko doživetje. Svetovno prvenstvo je pač le vsako četrto leto«, je pripovedoval.
»Naša vrsta je dosegla plasma, kakršnega nismo pričakovali. Zares §e ne spominjam tekmovanja, na katerem hi se bili vsi fantje tako trudili in tako spontano navijali drug za drugega kakor v Moskvi. Hoteli smo se izkazati — in uspelo nam je. Srečo smo imeli s tem. da se pri nas pravzaprav nobenemu ni ponesrečila katera izmed vaj, razen-meni v parterju. Toda to ni bilo bistveno. Rusi in Japonci so seveda še daleč pred nami. od ostalih pa nas ne loči
delu. Za vse tiste otroke, katerih starši niso socialno zavarovani ali pa ne zmorejo plačila, po je potrebno, da si posamezne občine v svojih proračunih zagotovijo sredstva za plačevanje zobozdravstvenih storitev pri mladini.
ljeno. Vendar so problem vozil garderobe. Ob teh prostorih je že začeM reševati. Spočetka je stolp za sušenje gasilskih cevi. V poklicna gasilska četa delovala pritličju zapadnega dela stavbe le na področju mesta Ljubljane, pa je vrsta delavnic, mehanična, sedaj pa tvori njeno delovno kleparsko-ključavničarska in ko-področje ve« ljubljanski okraj, vačnica.
več mnogo. Fince. Cehe in Poljake bi morda _kmaiu utegnili ujeti.^ Seveda pa moramo upoštevat, še narode, ki so tokrat nepričakovano zaostali — predvsem Boigare, Kitajce in tudi Američane. Tj bodo hoteli prihodnjič pač popraviti svoj plasma jit borba bo hujša kot kdaj koli prej.«
»Zakaj pa so nekateri zapstali?«. le bilo naše naslednje vprašanje.
»Zdi se mi. da so bili pretre-narani« je odvrnil naš mladi državni prvak. »Dolgo so se v skupnih taborih pripravljali za tekmovanje in to jim je pobralo živce.«
»Kako pa si Ti osvojil kolajno v vajah na konju?«
»Pravzaprav ni bilo tako težavno. Obvezna vaja mi je uspela poljubno vajo pa sem v moštveni konkurenci skoraj polomil. Padel b, bil z orodja, če je ne bi bil predčasno improvizirano odskočil. Na srečo tega niso opazili in tako sem se plasiral med šesterico najboljših in s tem v finale. Na zaključni tekmi sem nastopi! kot peti.
Svetovni prvak Caklin je star-tal .zredno vzbunjen. Njegov že suhi obraz je bil bled ko zid
 .	in kar tresel se je. Sam sem na-
večkrat izkazalo.	<	ed',*lo je stopil docela zbran.
Hrastnik
Kolesarsko društvo v Hrastniku je staro komaj, dobro leto dni, kljub temu pa se je doslej že ‘2ko su^i ob,raz if bil bled ko zid
J	J	in Urnr traco c« m c:	c-nrv« -
dva propagandna množična izle-
POOSTPuTE? KONTROLE V TRGOVINAH B BABJEM IN ZELENJAVO
Omenjene težave »o nujno terjale zgraditev novega gasilskega doma z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki.
Odbor za gradnjo novega ga-
V prvem nadstropju na vzhodnem delu stavbe nad komandno sobo bodo prostori poveljstva poklicne gasilske čete. Nad glavno garažo pa spalnice gasilcev, si Iškega doma je opravil začeto. V vsaki spalnici je 6 zložljivih
saj nisem
imel kaj izgubiti. Vaja im je pota. Člani društva pa so se odele- P.0111,0™3 “sbela jn burno so mi za-. ...	..	,	,	.	pioskali. Občinstvo je tudi prote-
ziii tuai • prijateljske kolesarske staralo proti ocenam sodnikov, češ tekme v Trbovljah in dosegli- le- da so me ocenili prenizko. Toda pe uspehe. Tudi v samem Hrast-niku so priredili medklubsko jo v Moskvi.«
cestne dirke na progi Hrastnik i Cerar je zares lahko zadovoljen
 	  1	F" rt i Ul i i7mnd vcob	cttq_
— Sevnica — Hrastnik. BI
L. H.
Včeraj dopoldne je bil v klubu DL O Ljubljana sestanek z upravniki podjetij s sadjem in zelenjavo. ki ga je organiziral okrajni svet za tržišče. Sestanek Je vodil predsednik sveta Janez Nedog. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik republiške trgovinske zbornice Viktor Valič.
Namen sestanka ,ie bil, da se z upravniki podjetij s sadjem in zelenjavo pomenijo o zaključkih, ki jih je svet za tržišče spTejel pretekli teden zaradi neurejenih razmer na tržišču s sadjem in ze-
Prireditev pred Križno jamo
V nedeljo je priredilo Turistično društvo Loška dolina zanimivo prireditev ob vhodu v Križno jamo. Lepo vreme in naravne lepote so privabile okrog 2 tisoč ljudi, med njimi tudi jamarje. Posebno pniznanje za organizacijo prireditve gre mizarskemu podjetju v Strrem trgu, kovinskemu podjetju v Ložu in mladim ter požrtvovalnim sodnikom.	\
Prireditev 'je pokazala, da je za jamo veliko zanimanje tudi med preprostimi ljudmi, ki so si jo ogledovali ves dan do pozne noči. Skoda, da je bila jama razsvetljena samo do prvega jezera (približno dolžini 1000 metrov), kajti njene čudovite lepote se tukaj šele začenjajo.
Kr-ižna jama slovi zaradi velikega števila jezer, saj jih je kar 23, zaradi čudovitih kraških tvorb in zaradi najdb velikega števila okostij jamskih medvedov. Glavni rov je dolg nad 13 kilometrov in sega nekam do Loškega potoka, razen tega pa ima jama še mnogo stranskih rovov. Pred leti si je jamo ogledala tudi neka angleška odprava, ki je ob tej priložnosti odkrila Zlato in Biserno jamo.
Z dohodki z nedeljske prireditve misli turistično društvo v okviru svojih možnosti še nadalje urejati jamo. S samo prireditvijo pa je želelo vzbuditi med ljudmi čimvečje zanimanje za ltpote podzemskega sveta.
S. B.
Lenjavo, predvsem zaradi nerazumljivih in neopravičljivih sprememb cen posameznim pridelkom. (O tem je naš list že pisal).
Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je vrsta činiteljev, ki vpliva na tako nihanje cen. vendar so v
delo ob pomoči sveta za notra nje zadeve in OLO Ljubljana.
Tako so lahko že letošnje leto pričeli z gradnjo temeljev in predvidevajo, da bo dom do zime pod streho. Po pogodbi z prvi vrsti ti činitelji le subjek- gradbenim podjetjem bo popol- je poleg spalnic bo prostorna Sm'ugotovili? aareim™6amru-'	Ugotovi	j	en	gasilski dom predavalnica s prostori za kino-
prave podjetij veliko premalo sti- izročilo gradbeno podjetje po- projektor in fotolaboratorije. V ka s posameznimi prodajalnami in klicni gasilski četi do konca ju- zapadnem delu nad mehanični-tako prodajalke nimajo kontrole lija 1959. Podjetje bo imelo ko- md delavnicami pa bo čevljarska
nec letošnjega avgusta dovolj delovne sile, tako da je zagotovljena dograditev v dogovorjenem roku.
Nov gasilski dom poklicne čete bo stal vzhodno od Titove ceste.
ter navijajo cene po svoji volji. Tak star branjevski način prodajanja je tem ljudem v krvi in le z izredno ostro kontrolo bo to mogoče preprečiti. Kazno je bilo, da predstavnikom podjetij ni vseeno, kaj se dogaja v njihovih poslovalnicah, zato so tudi predlagali, naj se kontrola poostri s strani oblastnih organov.
Poseben problem so plače prodajalk v teh prodajalnah, ker delajo tudi po 10 ur in več na dan. toda nimajo plačanih nadur. In zategadelj se marsikdaj zgodi, da prodajalke iztrženi nepredvideni dobiček same spravijo. Govora je bilo tudi o tem. da upravniki ne bi smeli biti istočasno tudi poslovodje v poslovalnicah. Svoje delo bi morali usmeriti v kontrolo poslovalnic, ne pa da morajo sami poleg skrbi za podjetje, skrbeti še za svojo poslovalnico.
Na sestanku so sprejeli vrsto zaključkov, ki naj preprečijo nadaljevanje nediscipline na tržišču s sadjem in zelenjavo. Tako bodo moraie poslovalnice še ta teden nabaviti cenike in jih razobesiti na vidnem mestu, tako kot v trgovinah s špecerijo. Talko bo onemogočeno samovoljno postavljanje cen. Razen tega bo poostrena Inšpekcijska, služba, pooblaščena pa bosta tudi dva tržna nadzornika, ki bosta kontrolirala cene in maržo.
Predstavniki trgovinske zbornice. prizadetih podjetij in občinskega ljudskega odbora pa bodo postavili posebno komisijo, ki s® mora sestati še ta teden, in ki bo pregledala stanje podjetij s sadjem in zelenjavo, urediti bo morala vse tarifne in plačne probleme, vskladiti pa bo morala tudi delovni čas prodaij-aJn. S sestanka so se razšli s sklepom, da morajo poslovalnice s sadjem in zelenjavo začeti s 1. avgustom poslovati v urejenih razmerah.	št.
Vače nad Litijo
V Slivni nad Vačami bo 20., 21. in 22. julija partizanski miting, ki ga pripravlja krajevni odbor ZB NOB v Vačah. Prireditelji vabijo za te dni v Slivno vse bivše borce in aktiviste, ki so delovali na tem področju
postelj. Polovica postelj bo v vsaki izmeni dvignjena k steni. Iz spalnic bodo vodili posebni drogovi, tako da «e bodo gasilci lahko v trenutku spustili pred gasilsko vozilo. Nad jedilnico, to
in krojaška delavnica. Z vsemi temi prostori in napravami bo poklicni gasilski četi omogočeno, da bo res lahko v vsakem trenutku pripravljena za nastop.
Nenadoma nam je umrla naša zlata
JUDITA JERAN
Študentka kemije
Pogreb bo v petek. 18. julija 1958 ob, 17.30 iz Andrejeve mrliške5 veže na Zalah.
Ožaloščend:	oče	Tone,
mati Francka, bratec Gregor ter družine Avsec, Kosem in Brenčič.
Ljubljana, ld. julija 1958
Edini izmed vseh telovadcev sve-1 ta je poleg Japoncev in Rusov j osvojil kolajno in v skupnem plasmaju je pred njim samo — šest Rusov, pet Japoncev in Ceh Daniš.
Nevenka Pogačnikova pa nam je o nastopu ženske vrste povedala takole:
»Z uspehom v Moskvi seveda ne moremo biti zadovoljne. Odšle smo na pot precej demoralizirane
Sporočamo žalostno vest, da je utonil v Blejskem jezeru naš kolega
STANE FLORJANČIČ
Študent dragega letnika
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Združenje Študentov agronomije v Ljubljani
Zapustil nas je same, zapuščene naš dobri mož, atek brat, stric in svak
FRANJO RAUTNER
gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. t. m, ob 8. uri v Bistrici ob Sotli.
Žalujoči: žena Slavka, sin Franci, hčerka Cvetka in ostalo sorodstvo.
Svete Gore, Bistrica ob Sotli, 18. julija 1958.
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL
FRANJO RAUTNER
CLAN NADZORNEGA ODBORA PRI KMETIJSKI ZADRUGI V BISTRICI OB SOTLI
POGREB BO V PETEK, 18. JULIJA OB 8. URI IZPRED »GORSKEGA DOMA« NA POKOPALIŠČE V BISTRICI OB SOTLI.
POŽRTVOVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KMETIJSKA ZADRUGA BISTRICA OB SOTLI
ker so nam že na treningu vse
preveč govorili, da nimamo nikakršnih možnosti za dober plasma. Tako se nas je lotilo nekakšno malodušje. ki'je seveda rodilo še slabši plasma. Nasploh pa sodim, da elementi v naših vajah niso kdo ve kako zaostajali, zato pa nam je manjkalo sposobnosti, da b- naše vaje prikazale elegantno. Tudi tovarištvo v ženski vrsti mi bilo na taki višini, kakor pri fantih.«
Takšni so torej prvi vtisi. Nastop v Moskvi nam je (vsaj v moški konkurenci) vrnil delček nekdanje slave in ugleda, ki so ga , v svetu uživali naši telovadci In za naprej?
Upajmo, da bodo uspehi na prihodnjih tekmah še večji.
Upamo tudi. da bosta Cerar in Pogačnikova pri tem spet prispevala svoj delež.	-eb
športniki še brez strehe
V torek je bil v prostorih kluba poslancev skupni sestanek izvršnih odborov Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije, na katerem so razpravljali o perečih problemih, ki zadevajo obe organizaciji.
Med drugim so ugotovili, da terja najhitre.išo rešitev streha za 33 organizacij, ki so po požaru provizorija v Likozarjevi ulici izgubile poslovne prostore .Posebno kritičen bo položaj tedaj, ko se bo na Taboru znova začel pouk. Možnosti za rešitev tega problema je več in bosta obe organizaciji o svojih predlogih obvestili pristojne forume.
Na sestanku so tudi sklenili, da bn založba »Polet« odslej delovala v okviru časopisno-založniškega podjetja »Ljudska pravica«.
Odobrili so finančno pomoč za izgradnjo bazena v Dolenjskih Toplicah in obljubili graditeljem ceste Bratstva in enotnosti še izdatnejšo podporo s strokovnimi kadri. Oba odbora sta bila še seznanjena s predlogi republiške komisije za telesno kulturo glede šolanja novih kadrov (ustanovitev Akademije za telesno vzgojo, dopolnitve na učiteljiščih, tečaji). .
IZŽREBANE SKUPINE KVALIFIKACIJ NOGOMETAŠEV
ZA ZAČETEK — ODRED : RUDAR IN KRIM : BRANIK
V Beogradu so v torek zvečer iz žrebali pare za kvalifikacijsko tek movanje nogometašev za vstop v novo osnovani II. zvezni ligi. skupine so v glavnem ostale iste, le da so v kvalifikaci jske tekme vključili še ekipo. Šibenika, za katero so sprva menili, da se sploh ni prijavila.
V zahodni 6kupini so dobili udeleženci naslednje številke:
I. skupina: i. Šibenik, 2. Metalac (Zgb) ali Ljubljana, 3. Varteks, 4. Segesta.
Polfinalna turnirja LRS za posameznike
Jutri se bosta v Mariboru in Ljubljani začela polfinalna turnirja za letošnje prvenstvo Slovenije. odziv na razpisa ni bil najboljši, saj se je od blizu 40 upravičencev prijavilo samo 19, pri tem od 20 mojstrskih kandidatov celo samo 7. Tehnična komisija pri SZS je igralce razdelila takole:
MARIBORSKA SKUPINA: mojstrski kandidat prof. Hočevar, Mišura (Izola) in Njegovan. prvokategorniki Ačko, Mavrič, Mikun-da in štefe (Kranj) ter drugoka-tagornika Gerželj (Piran) in Milenkovič (Trbovlje).
LJUBLJANSKA SKUPINA: mojstrski kandidati Bajec, Bavdek (Kranj), Kržišnik in J. Tomšič, prvokategorniki Draksler. Ivačič, Jazbec (Trbovlje) in Plavček ter drugokategornika Djurkovič (Celje) in Dolar
F. B.
ŠTUDENTSKA SAHOVSKA OLTMPIADA
Zmaga nad Madžari?
V IV kolu študentske šahov * K* •dimpiade v Varni so bili zabeležen naslednji izidi: Jugoslavija : Madžar «ka 1.5:1.5 (1), Bertok je remiziral t Foriutosora Bogdanovič je porazil Fjolda, Lukič je izgubil s Pacajera Ojuraševič pa ima ob prekinitvi dob ' jeno partijo s Partisorn.
Odtali dvoboji- Argentina - S7 0.5:3.5, ZDA - Bolgarija 1:2	(1)
Vzhodna Nemčija ČSR 1:3.
Po IV. kolu vodi SZ z 12.5 točkami fugoelavija pa deli z ZDA četrto in
II. skupina: l Metalac (Sisak), 2. Odred. 3. Rudar.
III. skupiia; t Elekt ros troj. 2. Kr5m, 3. Branik.
IV. skupina: l. Borovo, 2. Proleter (Belišče), 3 Jedinstvo (Brčko).
V. skupina: Rudar (Kukanj). 2 Neretva (Metkovič), 3. Zenica.
VI. skupina: Dalmatinac (Split), 2. Tekstilac (Derventa). 3. Borae (Banja Luka).
Na vzhodu so skupine naslednje: L. skupina:	t ZAk (Kikinda), 2.
Zvezda (Sub.) 3 Novi Sad, 4 Beograd: II. skupina: 1. nie), 2. Sloboda (Titovo Sloga (Kraljevo) in 4. T Mitr.): III. skupina: Radni 2. Srem (Srem. Mitroviča). 3. iKula), 4 Bečej; IV. skupina: 1. Ru-lar (Kos Mitroviča), 2. Radnički Kragujevac), 3. Timok (Zaječar). 4. Rudučnost (Smederevo)
Zmagovalci vseh skupin, v katerih oodo igrali po dvojnem točkovnem •sistemu, bodo postali člani II. zvezne lige. I. kolo bo na sporedu že ▼ nedeljo 20. t. m.
Razpored tekem je » naslednji:	1.
kolo.- 2:3 in 1:4. Tl. kolo: 4:3 in 1:2, III kolo: 2:4 in 3:1
Najprej se bodo slovenski predstavniki pomerili med seboj. Odred bo igral z Rudarjem. Krim pa z Branikom.
TOMA2 SAVNIK PRI ABRAHAMU
Predsednika TVD Partizana ii Narodnega doma in sedanjega tajnika Zveze Partizana Slovenije Tomaža Savnika poznajo prav gotovo po vsej Sloveniji. Neutrudljivi telovadni delavec, ki se je zapisal v telovadne vrste že v zgodnji mladosti, Je ostal telovadbi zvest vsa ta daljna leta. Posebno rad se je posvečal vzgoji mladine, iz katere je vzgojil celo vrsto »dlJčnih telovadcev in vodnikov. Po osvoboditvi se Je še % večjim navdušenjem oprijel tega hvaležnega dela in v letu 1950 kot predsednik Društva Narodni dom prevzel tudi odgovorno Funkcijo v partizanski organizaciji Tomaža seveda ne manjka v nobenem tehničnem odboru, kadar je treba organizirati kakršno kol! t*» lovadno prireditev Se na mno« ga leta!
Zavod za socialno zavarovanje privatnih obrtnikov v Mariboru, Orožnova ul. 7, razpisuje mesto
upravnika
|	Pogoji:	1. Uslužbenci zavoda za soc.	zavarovanje z
I	večletno prakso. — 2. Računovodja z najmanj 10-
|	letno prakso v finančni stroki. — 3. Juristi.
I	Plača po dogovoru. - Pismene ponudbe s kratkim
j	življenjepisom in dosedanjim službovanjem dostavite
|	na Obrtno zbornico za okraj Maribor v	Mariboru, Jur-	j
I	čičeva 8/II. pod šifro »Sklad«.	4340-R	|
* ♦ uuii:iiiiiiiiU!iiiiiiiiiinuxnRitiiiin!!!i!niiitHm!iimiim!]iHi!iniitiiniiniiiiuii!iuiiiiiuiiiifiniuiiniiiiiiiiiuuii!iii!iiiiiii!i!iniiii!iiini:iiiifuiii[i:iH!iiiiiiiiji!ii:iiiiiiiiiui!:uiiimii.
i03080Ea?0E0B0B0B0S0*01CD«0» a
Na željo prebivalstva otvarja podjetje TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET »GORJANCI« Novo mesto
s 15. julijem 1958 novo avtobusno progo
PLMIMI-SEVHICil-MOKBONOG-NOVO MESTO
AVTOBUS VOZI VSAK
5.15 Odhod PLANINA 5.55 Prihod
SEVNICA
6.00 Odhod
7.45 Prihod NOVO MESTO
Avtobus ima v Sevnici zvezo z vlakom Ljubljana za Zagreb ob 16.52.
Avtobus ima v Ncfvem mestu piri prihodu zvezo na avtobus za Ljubljano ob 7.55.	4367-R
.oeoso@oaosoao0oioio«oao«oao
DAN
Prihod
Odhod
Prihod Odhod
iz smeri
17.35
16.50
16.45
15.00
»RAŠICA« TOVARNA ClPK IN PLETENIN GAMELJNE PRI LJUBLJANI sprejme: '
1. VAJENCE ZA STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO PLETILSKE STROKE
Pogoj: 4 razr. gimnazije (v izrednem primeru tudi . 2 razr.) ter veselje do fine mehanike oziroma do preciznega strojnega dela.
2. VAJENKE za PLETILSKO in ŠIVILJSKO STROKO Pogoji: 4 razr. gimnazije ali popolna osemletka ter
veselje do stroke.
Prednost imajo predvsem vajenci iz okolice Ljubljane. ozir. za pletilsko in šiviljsko stroko iz okolice krajev:	Horjul.	Moravče, Ambrus, Mokronog, Žužem-
berk Izola Stična in Ljubljana.
Prošnje s točno navedbo zadnje šolske izobrazbe pošljite na Upravo podjetja do 31. julija. Interesenti za tovarniški internat naj to v prošnji navedejo.
4344-R
OGLAŠUJTE v
poročevalci
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je do-trpela po težki in mučni bolezni naša nenadomestljiva mama, stara mama in teta
MARIJA ROPAR roj. ŠTEMBAL
Pogreb nepozabne mame bo v petek 18. julija 1958 ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče Zale. Žalujoči: Slavko sin, Milka po-r. Debarbieri, Glisti por. Česnik, snaha Milena, zeta Riko in Božo, vnuki Justi, Milan, Babi, Tatjanca in Iztok ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Genova, 16. VII. 1958.	>
Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti po dolgi bolezni umrl naš dragi mož, ata, stari ata,
tast in stric
JERNEJ SREČNIK
upokojenec »Podjetja Kamnik«
_ Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 17. julija 1958 ob 17. uri iz Krištofove mrliške vežice na pokopališče na Zale v Ljubljani.
Žalujoči: žena Ivana, hčerka Francka, sin Ivan, snaha Ivanka, zet Zoran ter 5 vnukov. Ljubljana, Kamnik, Mekinje, 15. julija 1958.
Nenadoma nas je zapustil moj zlati mož, oče, stari
oče in stric
JOSIP DELAK9RDA
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v sredo, dne 16. julija 1958 .na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Anica, sin Lado z družino, hčerke Anica, Nada in Milena z družinami.
Celje, Koper, Ljubljana, Beurut, 14. julija 1958.
V neizmerni žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš nepozabni mož, oče in sorodnik
FRANJO LOGAR
šolski upravitelj v Laporju
Pogreb bo v petek, dne 18. julija 1958 ob 16.30 izpred osnovne šole v Laporju.
Prosimo tihega sožalja.
Užaloščeni: žena PAVLA, sin PETER in družine DR. WEIXL, TKAVC in PRISTOVNIK.
Laporje, 16. julija 1958.
Frciiperouospornu siužbu
Sporočamo vinogradnikom. da zaradi suhega in lepega vremena ni sedaj nobene nevarnosti od peronospore. Čeprav je opaziti ponekod v vinogradih okolice Maribora redke pojave peronospore. ni pričakovati, da bi perondspora naredila kakršno koli škodo. — Grozdne jagode so že tako velike, da so izven nevarnosti direktne okužbe od peronospore.
Kakor smo že poročali, se je ponekod na listju vinske trte ter v matičnj akih in samorodnicah-hi-bridih močneje pojavila glivična bolezen — rdeči palež ki pa jo ni treba zamenjavati s peronosporo. Pojav rdečega paleža ne bo vplival na pridelek vinske trte in so vsi zaščitni ukrepi protj tej bolezni sedaj odveč
Naprošamo vse opazovalce pro-tiperonospornih postaj naj kljub težavam ki so nastale zaradi telefonskih pogovorov, nadaljujejo oddajanje depeš do l. avgusta. — Obenem obveščamo vse vinogradnike, da prejemamo v zadnjem času poročila protiperonospornih opazovalcev zelo zakasnelo in neredno zaradi oddajanja -;n sprejemanja podatkov po telefonu. Zato poročila protiperonosporne službe včasih kasnijo m so neredna. Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod LRS.
Čebelarjem
V obvestilu od 12 t. m. smo javili, da so bili v prvi tretjini julija opaženi znaki izločanja na področju Ravbarkomande. Hrušice in Borovnice. Pomembnejše medenje hoje je bilo javljeno z Nanosa in Šmartnega na Pohorju. Dne l.in 10. t. m. se je medenje v Šmartnem na Pohorju še ojačilo. Nanovo so bili znaki izločanja opaženi v zadnjih dneh na področju Krima (Rakita, Preserje. Iška). V zadnjih dneh se je medenje med Iško im Gornjim Igom ter nad Strahomerjem stopnjevalo in doseglo na opazovalnici Iška dne 13 julija 1 kg, 14. julija pa 1.40 kg.
Čebelarjem priporočamo prevoz v področja, kjer so tehtnice registrirale donose.
O novih pojavih in spremembah v jakosti izločanja vas bomo obvestili.
Kmetijski inštitut Slovenije
.	v	a.	na cesu.
Cankarjevo nabrežje pri liom^
stovju. Te dni razstavljata na
Cankarjeven nabrežju ob Ljubljanici kipar Kunover Bojan in slikar Schara Hubert. Vabljeni! OKRAJNI ODBOR RKS Ljubljana sporoča, da se je preselil. Iz Kidričeve ulice štev 1-1, na Miklošičevo cesto štev. 24-HI — soba 117. Telefonska številka je 39-151 interna 88.
Vzgojna posvetovalnica pn Svetu za šolstvo in izvenšolsko izobraževanju OLO Ljubljana. Ljuy-ljana. Poljanska 22, v času od 14. VII do 18. VIII. 1958 zaradi letnih dopustov ne bo poslovala in sprejemala strank.
GOSPODINJE! Le z najmodernejšim preparatom OVOPON konzervirana jajca ostanejo popolnoma sveža ENO leto. Ce hočete imeti tudi pozimi sveža jajca, jih konzervirajte že zdaj z OVOPO-nom. Dobite ga v vseh drogerijah, kemičnih trgovinah in večjih trgovinah z živili.
MLEKO ZA SONČENJE »EVELINE« proti rdečenju im opeklinam pri sončenju so dobile drogerije!
VARIETE »COLOR* Zagreb Do gostoval na »Mariborskem tednu« z internacionalnim variete programom od 25 julija do 5. avgusta 1953 Vsak dan 3 predstave, ob 16. 18 in 20.30. uri
Napredek v gospodinjstvu pomeni parket premazan z lakom »ME-LUX«, ki ga dobite pri »Che-mo«. Ljubljana, Maistrova l°-
ilAZPls
(JO Gozdarske poslovne zveze — komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij Murska Sobota — razpisuje sledeča delovna mesta:
1. Sefa splošnega oddelka
Pogoji: pravnik z nekaj prakse v gospodarski organizaciji ali v upravni službi.
2 2 področnih gozdarjev
a) Za področje Bogojina
b) Za področje Mačkovci Pogoji; Gozdarski tehnik z gozd.
srednjo šolo in s 3-letno prakso ter strokovnim izpitom.
Prijave sprejema Gozdarska poslovna zveza — Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Murska Sobota.	R
M fl B 1 S 0 R
Četrtek. 17. Julija.
Dežurna lekarna:	»Center«, Go-
sposka Ul. 12.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti1; 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši solisti in ansambli; 9.00—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00— 17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel; 18.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
NARODNO GLEDALIŠČI V MARIBORU
Četrtek, 17. jul. ob 20.; Smetana
»Zrodana'nevesta«. Gostovanje v Radljab..
Sobota, 19. Jul. ob 16.; Smetana »Prodana nevesta«. Gostovanje v Rušah.
Nedelja. 20. jul. oh 16 ; Smetana »Prodana nevesta« Gostovanje v Rušah. Gostujejo prvaki ljubljanske Opere; Vilma Bukovčeva. Miro Brajnik in Ladko Korošec
V soboto 19. in nedeljo 20. oba«, krat ob 16. bo vprizorila mariborska Opera ob lo letnici Tovarne dušika v Rušah Smetanovo »Prodano nevesto«.
Pri nedeljski predstavi bodo peli -vlogo Marinke Vilma Bukovčeva k p., Janka Miro Brajnik k. g. in Kecala La-clko Korošec k. g.
Predstavi bosta na letnem gledališču. Obiskovalci iz Maribora imajo ugodne zveze z vlaki
|	GROSISTIČNO	|
| TRGOVSKO PODJETJE |
I	V LJUBLJANI.	:
ULIVAJTE na soncu. BiH opečen	»
je huda muka in trpljenje mesto	*
uživanja. Zaščitite se s special-	J
nim ULTHAGIN MLEKOM za SOH-	J
čenje.	J
^ »FESTIVAL
Ce ne preprečite razvoj glivičnega lišaja med prsti* nog se bodo pojavile boleče razpoke. Preparat »NOGIS« dobirte v drogerijah in lekarnah.
ZA NEGO LICA SAMO
mmsmmm
KVALITETNA KREMA!
MEDEX. Poslovalnica Miklošičeva 30. Cebelni med ob sistematičnem uživanju dviguje telesno odpornost proti nalezljivim boleznim.
UPRAVA ŽITNIH SILOSOV LRS proda več elektromotorjev, decimalnih tehtnic in drugih predmetov na
II. JAVNI LICITACIJI
ki bo v četrtek, dne 31. julija letos ob 10. uri v silosu ZALOG, kjer so vsi predmeti na vpogled. Pravico udeležbe na licitaciji imajo družbeni, zadružni in privatni sektor.
4342-R
Drevi ob 20.30 bo v amfiteatral-nem letnem gledališču v Križankah sklepni folklorni večer letošnjega festivala. Prvič se bo pred- f » stavila Ljubljanskemu festivalne- K 75; mu o-bčinstvu znana folklorna -skupina iz Medjimurja, ki bo izvajala pester spored značilnih rnedjiimurskih folklornih puesov:
Klinčec. igrajte nam jspa, Dragi moi pajdaš, Naše Rega kruha peče, Turki rebe. Medjimursikl čardaš. Zginula je pikoša, vu toj tursko.i zemlji. Lepe neše senoko-še, .Jagica. Medjimurska muzika,
Baroš oj Bariča. Jamcerova Rega pita. Medjitnurslci lepi dečki itd.
V primeru slabega vremena bo prireditev v opernem gledališču.
Vstopnina:	.150 in 100, stojišče
50 din.
Petek 18. julija ob 20.30 bo v
preddverju Križank zaključna prireditev,- VI- Ljubljanskega festivala. ' 'Koncert prvič izvajanih slovenskih Skladb. Na sporedu so Blaž Arnič: Divja jaga. koreografska simfonična pesnitev; Primož Ramovš: Koral in toccata; Radovan Gobec: Mladinska simfonija.
Izvajata orkester in zbor Slovenske filharmonije. Dirigent Samo Hubad. Po koncertu zaključna fanfara in snetje festivalne zastave.
Vstopnina: 200 In 150 din.
Razstavi: v Narodnem muzeju
»Turški-vpadi na slovanska tla«.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice »400 let slovenskega koledarstva«.
KOLEDAR
Četrtek, 17. julija: Aleš
Na današnji dan leta 1942 je bila ustanovljena prva slovenska brigada »Toneta Turšiča«.
UMRLI
asHBgaaBgaKaaaMaBgfiBBMMi
Ing. Pavlinu Emilu za diplomo
čestitajo teti Mac, in Poldi ter stric Janko.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD ZO. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN:
Zdravstveni dom RUDNIK:
dr Leskovic Bogdan. Opekarska c. 8. telefon 21-829. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje.
Zdravstveni dom SISKA: dr. Kušej Miklavž, Vodnikova 93. tel. 31-728.
Zdravstveni dom CENTER: dr. Vrbica Milena, Miklošičeva c. 24. telefon 39-151 Za obiske otrok ista telefonska številka. Zdravstven: dom VIC: dr. Jagodič Boris, Rožna dolina c. XV-1 a. telefon 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje TTg mladinskih delovnih brigad 3. telefon 21-797. od 8. do 14 ure. zdravstveni dnin MOSTEi dr. Petek Anton, Titova 29 b tel. 32-700. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-340.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Spiller Bogdan, ZD Bežigrad, Lavričeva c 5 a. telefon 31-286, v slučaju odsotnosti LM 30-800. ZAPRTJE je zelo zoprna bolezen, ki vam povzroča bolečine, istočasno pa odpira VTata celi vrsti nevarnih bolezni. Najučin-kovite.iše pri rodno sredstvo proti temu je redno uživanje rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Mercatorju« in »Prehrani« v Ljubljani.
Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani prireja 20. julija z zbirališčem. ob 8. uri pred gostilno »Tavčarjev dvor« na Ježici praktični tečaj za šolanje psa po krvni sledi ter vljudno vabi vse vodnike lovskih psov, da se navedenega tečaja zanesljivo udele2e
Pege Vam ob stalni uporabi zagotovo odstrani Pegesan krema. Zahtevajte povsod samo PEGE-SAN-
BflZPSI
RAZPIS
Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani razpisuje delovno mesto REFERENTA za ugotavljanje delovne dobe pri Podružnici OZSZ v Zagorju.
Pogoj: srednja šola ali ekonomska srednja šola .ali. nižja srednja šola s 5-letno prakso.
Plača po zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnjo kolkovano s 30 din in življenjepisom pošljite Razpisni komisiji pri okrajnem zavodu za soc. zavarovanje v Ljubljani, ML klošičeva o. 24 ali direktno Podružnici v Zagorju do 30 VII. 1958.
R
RAZPIS
Svet za kulturo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje mesto -
upravnika Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Pogoji: prosilci morajo izpolnjevati pogoje Iz čl. 31 Zakona o poklicnih gledališčih (Ur. L LRS št. 23 z dne 5. 7. 1957).
Prošnje ža razpisano mesto vložite pri Tajništvu za kulturo OLO Ljubljana najkasneje do 30. julija 1958.
Svet za kulturo OLO Ljubljana
R
RAZPIS
Savinjsko trgovinsko podjetje Polzela, razpisuje mesto računovodje podjetja. Pogoj: potrebna strokovna izobrazba in praksa. Mesečni .prejemki po dogovoru. Nastop takoj.	R
Po dolgi in težki bolezni, je nehalo utripati srce. naše dobre in skrbne mame
SIDONIJE LEBAR roj. POZDERC
Drago pokojnico bomo spremili
na njeni poslednji poti v četrtek 17. julija ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Beltince. Prosimo tihega sožalja
Žalujoči:	mož	Franc, sinova
Franjo in Lad0 z ženo. hčerka Hilda. por. Slejko z možem, bratje in sestre, vnuk in vnukinja ter ostalo sorodstvo.
Beltinci. Maribor, Ptuj, Ptujsko središče, Ljubljana, Beograd in Srebrnice.
Sporočamo žalostno vest, da se je pri reševanju smrtno ponesrečil član kolektiva poklicne gasilske čete OLO Maribor
VILI VUTE
višji gasilec
Pogreb požrtvovalnega pokojnika bo dne 1.7. julija v Kamnici. Odhod ob 16. uri izpred doma poklicne gasilske čete v Tyrševi ulici 25.
Kolektiv poklicne gasilske čete Maribor
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, ded, praded, brat, svak, stric in tast
JOSIP MISSON
bivši stavbenik
Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo, 16. julija 1958 ob 17.30 iz Nikolajeve kapelice.
Žalujoči sinovi z družinami: Egon, Engelbert, Marjan, Kamilo; hčere: Elvira por. Majnik, Marženka por. Mrak, Melanija por. Pelhan, snahe, zeti, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, San Lorenzo, Detroit, Maribor, Monfal-cone in Orehovica na Dolenjskem.
| m
sprejme takoj	j
♦
2 perfektni strojepiski ♦
2 uslužbenki	♦
za blagovno kartoteko. |
Ponudbe v ogl. ocfd. pod j »VELETRGOVINA« ♦
«..................... 4341-R	J
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8 00,
10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00.
22.55
5.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 6.40 Reklame in obvestila; 6.40—
6.45 Naš jedilnik 8 05 Simfonična matineja! 9.00 Radijski roman:
Balada o pesniku — m. (iz življenja Ivana Gorana Kovačiča);
9.20 S popevkami po Evropi; 9.45 R. Schumann: Pet skladb za čelo po narodnih melodijah; 10.10 Revija slavnih pevcev: 11.00 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 11.15 Marjan Kozina: Ilova gora; (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad); 11.30 Za cicibane a)
Desanka Maksimovič:	Grudica
ledu; b) Cicibani pojo; 12,00 Srečanje s pianistom Albertom sem-prinijem; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Fran Mežan:	Prehrana
prašičev poleti; 12.25 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 12.40 Pesmi Alojza Mihelčiča poje mešani zbor Ljubljanski zvon p. v. Slavka Mihelčiča; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Slovenski operni solisti vam pojo; 14.00 Veliki zabavni orkestri igrajo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba.
vmes obvestila in reklame; 15.40
S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Odprite sprejemnik!
(spored za ljubitelje zabavne glasbe); 18.00 Četrtkova reportaža:
18.15 Antonin Dvorak: Serenada Za godalni orkester .v E-duru; 18.45 Radijska univerza:	Jože Jenko:
Kako je prišlo do gradnje želez nice Kranj — Tržič (ob ‘ 50-letni-ci); 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov ve- . čer domačih pesmi in napevov,
21.00 Ivan Goran-Kovačič: Jama:
21.35 Iz slovenske komorne glasbe; 22.13 Moderna plesna glasba:
jfllHIIIIHMUil!
H	PAPIRNICA VEVČE, Vevče pri Ljubljani razpisuj
1	PRVO	ISVM0
|	PISMENO UCITHCU0
| za oddajo gradbenih, grndbeno-obriniškib in |	inštalaterskih ds! za
I SKLADIŠČE SUROVIN | V PAPIRNICI ¥ VfjfFCtB
=	Predračunska vrednost vseh del znaša 20,730.756 din
1	Rok	dovršitve	del	jr	29	november	1953
H Licitacija bo dne 24. julija 1958 ob 9. uri v sejni sob 1	uprave	Papirnice	Vevče v Vevčah
g	Licitacijski elaborat je na vpogled pn oddelku za »radm.
b	uprave	Papirnice v Vevčah
H	Ponudniki morajo predložiti v garancijskem pismu bank
g	varščino v znesku 207.307 din in poravnati predpisani
|	občinsko takso v gotovini
I	PAFIEmCl	VEVČE
aaaacg
.kino UNION«:	ameriški barv-
ni vistavision western »V ShJNCl VEŠAL« Režija Nicholas Rav Igrajo James Cagney. Vi-veca L.mdfors in John Derek-Tednik F N. 28 Predstave oh 17. 19 in 21. ti IN o »KOMUNA«: amer. barv. ci-nemascope filija »DOBRO JUTRO ^GOSPODIČNA DOVE«. V nasl. vlogi Jenmfer Jones Predstave ob 1?	19 in 21
Danes zadnjikrat!
KINO »SLOGA«; ameriški barvni film (pustolov.) »DOŽIVLJAJI KAPETANA VVEIGHTA«. V nasL vlog: Gary Cooper Predstave ob
17.	19. in 21 uri. Tednik F. N.
28
• KINO VIC« ameriško - španski film »USODNA NEZNANKA«. Predstave ob 17. 19. in 21 uri. »KINO ŠIŠKA«: franc, film »NEPOMEMBNI LJUDJE« Igrata Jean Gabin in Francoise Arnoul. Tednik F. N. 28. Predstave ob 17	19. in 21. uri.
»LETNI KINO BEŽIGRAD«: poljski film »KANAL Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vsen kinematografih od 9 do U in od 13 dalje.
MLADINSKI KINO DOM LM,
Kotnikova 8:	ital. film »NE-
SMRTNE MELODIJE« Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. uri. LETNI KINO DOMA J N A: aener. barv. film »DVOBOJ V DŽUNGLI«, ob 20.30.
TRIGLAV: ameriški barvni kine-maskop film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«. V glavni vlogi: Rossano Brazzi in Dorothy Mc-Guire. Predstavi; Ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. dalje.
»LITOSTROJ«: meh. film »MINU«, ob 20. Zadnjič. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«; finski film »KO PRIDE POLETJE«, ob 18. in 20.
VEVČE:	ju gosi. film »NI BILO
ZAMAN«, ob 20.
DOM2ALS:	češki barvni film
»GLASBA IZ MARSA«, ob 13. in 20.
KAMNIK »DOM«; madžarski film »DVA PRIZNANJA«.
DUPLICA:	angl film »MEDLE-
NA«, ob 20-BLED: amer. barv film »MAŠČEVALEC iz DALLASA« ob 18 ln 20 30.
NOVO MESTO »KRKA«; poljski film »KLOBUK GOSPODA ANA-TOL A«.
KRANJ »STORŽIČ«: amer barv film »P O N Y EXFRESS« ob 18. in 20.15.
KRANJ »PARTIZAN«; premiera nem barv filma »KAMENITO SRCE«, ob 20.30.
KRANJ »SVOBODA«:	premiera
ital. filma >FANT ZA VSE«, ob 19
RADOVLJICA:	amer: barv. film
^BOSONOGA GROFICA- ob 20. JESENICE »RADIO«: nemški barv. fiLm »LAŽNI KAPETAN«, ob 18. in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	ruski film
»VELIKI POZIV«, ob 1P in 20. MURSKA SOBOTA: ob 20.:;n franc.
barvni fi'!m »Bel a mi«.
PTUJ:	amer vojn:	film »Pusto-
lovščine v Burmi«.
23.00—23.15 in .23 30—23.45 Oddaja za tujino (pr en n-	Ben.srada)
II program 16.00 Zabavna glasba. 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 17.15 —18.00 Iz našega orkestrskega studia.
Tragično naključje je iztrgalo iz naše srede dobrega moža in očeta
ALOJZA DEŽMANA
Pogreb je bil v sredo, 16. julija 1958 ob 7. url iz Mačkovca v Otočec.
Mačkovec, 14. julija 1958.
Žalujoči: žena Marija, hčere: Marija, Štefka z družino, Anica, Alojzija, Angelca, Ivanka in sinovi: Lojze, Vinko, Andrej in Jože — ter ostalo sorodstvo.
4333-B	|
iillHIilliiillii.IllIllii!):.;1
H PAPIRNICA VEVČE, Vevče pri Ljubljani razpisuje §§
I	phvo	javno	S
I PISMENO LICITACIJO J
|	za oddajo gradbenih, gradbeno-obriniškib In	J
|	inštalaterskih	dei	za	I
|	STANOVANJSKI BLOK	f
H	ob cesti Vevče—Zalog—Polje.	J
(	Predračunska	vrednost vseh del	znaša	77,499.300	din	■
g	Rok dovršitve	je 31.	oktober 1959	s tem,	da se objeki	B
M	dokonča v III.	fazi z	delnim kritjem do konca leta	1958	§}
B	Licitacija bo	dne 9.	avgusta ob	9. uri	v sejni	sodi	g
jj	uprave Papirnice Vevče v Vevčah, Licitacijski elaborai	jj
g	je na vpogled pri gradbenem referentu Papirnice	=
ji	v	Vevčah.	M
B	Ponudnika morajo potožiti v garancijskem pismu banke	M
ij	varščino v znesku 774.993 din in poravnati predpisano	(
b	občinsko takso v gotovini.	[
|	PAPIRNICA	VEVČE	I
jj	'	4334-R	jj
HARIB01SKI TEDEN
od 35. fulifo do 3. ov^ustfo 1958
Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture in športa, bogata razstava industrijskih proizvodov, velika revija kmetijskih strojev. Posebna razstava najboljših štajerskih vin. Pestra modna revija. Mnogo kulturnih in športnih prireditev ter koncertov. Za razvedrilo bo na razpolago veliki modemi zabavni park. Gospodarska razstava v novozgrajenih velikih lastnih razstavnih prostorih ob Dravi.
f
■,■-'■ ->ur ?®
Hli?
M^i.1
St. 166 — n. julija is58 / SLOVENSKI POROČEVALEC / 3ti. 7
OOSPOD1NJSKO POMOČNICO -
ianico upokojenko, od 7.—15. ure sprejmem. Naslov v oglasnem oddeilcu.	15770-1
ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO z znanjem strojepisja sprejme v službo grosistično trgovsko podjetje v centru Ljubljane. Naslov v ogl. odd.	15764-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejmem takoj. Ljubljana, Tabor štev. 2. dvorišče.	15760-1
STALNE USLUŽBENCE za zbiranje predplačnikov za dobro vpeljan gospodarski časopis, za področje Slovenije, iščemo. Pogoji želo ugodni. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službo vanj a dostavite do 20 julija v oglasni oddelek pod »Bilten <.	15778-1
INŠTRUKTORJA za angleščino — iščem. Ponudbe pod »Angleščina^ v ogl. oddelek	15763-2
ŠIVILJO sprejmem na dom za nekaj dni. Dolničar Slava Kamna gorica štev 3 pr Dravljah.
15761-2
OTROŠKO POSTELJICO. dnbro ohranjeno (novi model) ugodno prodam. Mohar Elza S ška. Kebetova 4-1. Ljubljana. 15786-4 ŠOTOR za štiri osebe, švedska izdelek. 4 zložljive postelje 2 spalni vreči. novo. prodam. Benko. Titova cesta štev 311.	15785-4
TESAN STAVBNI LES. primeren tudi za garažo, ugodno naprodaj. Predjamska 57.	15783-4
MOTORNO KOLO Puch Tomos 175 ccm. prodam. — »Surovina«. Dolenjska cesta štev. 8.	15782-4
MOTOR 7‘s KS AEG. nov. 50 m kabla 4x4 prem. prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15781-4
DAMSKO SPOKT.VO KOLO (mo-dei 1958), s prestavami, kromira-uo rdeče barve, prodam. Liub-ijana. Hrastje 16.	15780-4
MOŠKO KOLO. dobro, štra.pacno, prodam. Naslov v ogl. od. 15779-4 OSEBNI AVTO »Opel Kapitan« tipe 1942 petsedežni, v odličnem voznem stanju, izredno ugodno prodam. Kokol Drago Maribor. Mladinska ulica štev 2.	15755-4
OSEBNI AVTO »01impya-Record«, zelo malo vozen, v odličnem voznem stanju, ugodno prodam. Informacije dobite pri Dragotu Kokolu, Maribor Mladinska ulica štev. 2.	15754-4
MOŠKO KOLO : t a i ■ j ansko zelo lepo. ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku	15751-4
MOTOR znamke »Cuecioio 0,48« ccm, ugodno prodam. — Ogled vsak dan. Trg revolucije št. 16, II, n., pri Jožetu Golla. 15750-4 ŠIVALNI STROJ »Gritzner« prodam. Ogled vsak dan od 17.—19 Bevc. Ljubljana. Titova cesta 23. IV. nadstr.	15749-4
SOBO dam kmečkemu fantu za pomoč na kmetiji. Babnik Tomačevo štev 27.	15784-3
KOMPRESOR z enofaznim elektromotorjem od 5—7 atmosfer, dobro ohranjen, kupimo takoj »Lik«. Ljubljana. Borštnikov trg štev. 2	R	2061-5
BATNO ČRPALKO za vodovod 2—3 KS kupimo. Ponudbe na: Kovinska industrija — Ig pri Ljubljani.	R	2066-3
s»OBO. prazno ali opremljeno, -po možnosti v centru, nujno iščem Naslov v ogl. oddelku. 15769-9 ZA STANOVANJE pomagam dopoldne v gospodinjstvu. Ponudbe pod »19. julij« v oglasni oddelek.	15766-9
NAŠLO SE JE ZENSKO KOLO »Torpedo«. — Lastnik kolesa ga dobi pri Petauer Adolfu. Smar-tinska štev. 21.	15776-10
ZENSKO JOPO, rdečerjavo. izgubljeno v nedeljo od Vodovodne do Šterna, vrnite proti nagradi: Lekšan, Vodovodna cesta štev. 22 .	15772-10
PODPISANI Kujavec Alojzij. Brod štev. 14, obveščam javnost, da nisem plačnik za dolgove žene Kujavec Marije.	15759-11
SLUŽBO dobi orodjar z najmanj oet let prakse. — Ponudbe na: Kovinsko industrijo — Ig pri Ljubljani.	R	2063-1
TOVARNA v Mostah sprejme dve čistilki za čiščenje obrata m pisarn. Nastop možen takoj. Naslov v ogl. odd.	R	2060-1
MLATILNICO ZARJA, malo rabljeno ter malo mlatilnico brez stresal prodamo. Kmetijsko posestvo. Škofja Loka.	R	2062-4
RABLJENO ROLO OMARO, črno, kupimo. Ponudbe na: Kovinska industrija Ig pri Ljubljani.
/,	R	2064-5
ENOSTANOVANJSKO VILO, novo, z vsem komfortom, zaradi zdravstvenih razlogov takoj prodam. Je takoj vseljiva v Lescah pri Bledu. Cena po dogovoru in na obroke. Naslov v oglasnem oddelku.	15830-7
NEOPREMLJENO SOBO za direktorja podjetja potrebujemo takoj Ponudbe pod »Takoi — julij« v ogl. oddelek.	R	2065-9
NOV MAGNETOFON »Grundig« TK 820. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd	15745-4
MIZARJA m pomožnega delavca (možnost priučitve) za obrat na Galjevici sprejme takoj Umetniška zadruga Ljubljana. Titova cesta štčv. 3.	15741-1
VAJENCA za sobopleskarstvo — sprejmem. Oblak Ivan. Barvarska steza štev. 6 (za čistilnico »Labod«).	15746-3
RODOVNIŠKE NEMŠKE OVČARJE. stare 8 tednov, prodam. — Ljubljana. Breg štev. 10. Zidar.
15748-4
VESPO 125 ccm, prodam. Ogled od 17. do 19. ure. Naslov v ogl. oddelku.	15744-4
OREHOVO SPALNICO — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15743-4
ZENSKO KOLO, novo italijansko, s prestavami, ugodno prodam. — Mehle. Pregarčeva ulica št. 23,
I. nadstr.	15736-4 OTROŠKO KOŠARO, stajico banjico. prodam. Mestni trg št. 7,
II. nadstr.	15735-4
ŠIVALNI STROJ, rabljen, močnejši. ki šiva cik-cak. kupim. Frelih Vin-ko, Sovodenj štev. 26 pošta Gorenja vas.	R	2058-5
STANOVANJSKO »Weeckend« hišico v dobrem stanju kupim. — Fortuna Zofija. Ljubljana. Vrhovci štev 19.	15738-5
ŠIVILJA nujno išče sobo: gre tudi za sostanovalko; za uslugo šiva. Ponudbe pod »Zelo mirna« v ogl. oddelek.	15737-9
ZENSKO JOPICO belo, izgubljeno ob Gradaščici v nedeljo po-popoldne — vljudno prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. — »Špecerija«, Trg mladinskih delovnih brigad štev. 9.	15734-10
DIJAKINJA je izgubila denarnico od Trubarjeve cesta do Savskega naselja. Najditelja prosim, da jo vrne Lidiji Zdravje, Savsko naselje, blok 8-1.	15730-10
PRODAM malo rabljeno m.atu nico znamke Kode:	& Bdhm
Diesel motor Sendling 12 KP skoraj nov: 8-tonsk: gum: voz z 20-tonskimi gumami .in več dobro ohranjenih gum. — Vodnik Podutik štev 25. telefon številka o1-945,	—4
ZA SOBICO, sKromno. pazim na otroke in delam v gospodinjstvu Naslov v ogl. odd	15729-9
MLAJŠI TRGOVSKI POTNIK, dobro vpeljan z lastnim avtom in lokalom v centru mesta, bi prevzel zastopstvo, v prvi vrsti tovarne. Slankamerac Proka Novi Sad. Kraljeviča Marka številka 20.	R	2027-1
NATAKARICO, kvalificirano ali poikvalificirano. sprejmemo takoj. Ponudbe na podružnico SP Kranj pod »Gorenjska«. It 1994-1 ŠPORTNI VOZIČEK, globok, siv skoraj nov. prodam — Naslov: Groboljšek Nuša. Smartinska cesta štev. 6.	15709-4
FIAT TOPOLINO, lahko v nevoznem stanju. B-tipa. brez manjkajočih delov, kupim. Ponudbe pod »Topolino« v oglasni oddelek SP.	15725-5
BRIVSKEGA POMO CNIK A(-CO). dobro moč. sprejmem takoj ali po dogovoru. Primc. Cankarjeva štev. 4.	15715-1
OSKRBNIKA za julij, avgust in začetek septembra potrebujemo za zavetišče pod Spičko. Nastop službe takoj. Izredna prilika za študente. Plača po dogovoru. — Prošnje pošljite na Planinsko društvo Jesenice.	15821-1
VAJENKE — VAJENCE sprejme trgovsko podjetje z živili »Grmada«. Ljubljana, Celovška cesta štev. 43.	15809-3
ITALIJANSKO KOLO. novo, kompletno, s prestavami, prodam. Ljubljana. Rimska cesta št. 23,
III.	nadstr.	15801-4
viliuSivi VOZlCElv, globok, prodam Pogačar Sška. Videmska ŠT e v 9	15813-4
O i ROŠKO POSTELJICO ugod.io prodam. Ogled od 9.—20. ure — Stadler Tavčarjeva ul.ca številka 1L	15310-4
OTROŠKI VOZIČEK. kombin.raa lep. prodam — Koščak. Stari trg štev 6-1.	1581*8-4
TRGOVSKI inventar (praciSične police in prodajne mize) prodamo. Naslov v ogl. odd. 15828-4 MODEL stružnice za kovino- tru-garje prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15796-4
MOTORNO KOLO nujno kupim Ponudbe osebno ali pismeno z opusun motorja na A. Veljič, Zagorica štev. 134. Bled Gorenjsko.	15819-5
PIRAN — LJUBLJANA! Zamenjamo štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, s tri- ali dvosobnim stanovanjem v Ljubljani Izkoristite ugodno priliko. — Pismene ponudbe naslovite na: SAP-Turist biro. Ljubljana. Središča štev 13.	R	2054-9
NUDIM krasno sobo v Radovljici, kdor sprejme dijaka TSS kot sostanovalca v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobre zveze« v ogiasnj oddelek SP.	R	2059-9
MIREN ŠTUDENT išče sobo; za protiuslugo inštruira matematiko in fiziko. Ponudbe pod »Brez obiskov« v ogl. odd.	15805-9
ENOSOBNO STANOVANJE na Vi-krčah z zelenjadnini vrtom, zamenjam za enako, lahko brez vrsta, v Ljubljani. Ponudbe pod »Preprosto« v ogl. odd. 15804-9 ZA SOBO, prazno ali opremljeno, dobro plačam. — Ponudbe pod »Tudi nagrada« v oglasni odde-
] o t>	K7QX-Q
našla"SEM OČALA pri Iliriji na Viču. Dobijo se pri Hrovat Nežki. Mirje štev. 2.	•	15806-10
K U.MrOilTN O STAN O VANJ E. — dvosobno s kopalnico v Kranju, v blokih na Zlatem polju zamenjam za enakovredno v Ljubljani takoj Naslov v oglasnem oddelku.	15757-9
SVETLOZELENO JOPICO, izgubljeno od Kersnikove ulice do
aolodvora dne 15. VII. 1953 vrnite prosim proti nagradi: Šmid, Ljubljana. Tovarna kleja. Smartinska cesta 50.	15SC3-I&
PROSIM najditelja vinsko - rdeče jo-piee, izgubljene v ponedeljek od Miklošičeve do Gerbičeve ulice. Trnovo, da jo odda proti nagradi: Ljubljana. Vipavska cesta Štev. 22	35791-10
OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov ki b> jih delala moja žena ^Danica. Zalokar Jo^? Blej-s'.r n->brava.	15828-11
TffuAt fl
Ze prvi dan dO;ju£t:- - •* -- so-n* ce v polni meri uživale, če upo» ra bij a te TSCHAMBA FII.
g 0 L S T V 0
RAZPIS
Elektrarna Šoštanj razpisuje na podlagi 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLIU št. 32/55) naslednje štipendije:
1	2	za	kemolaborantsko	šolo	v
Rušah (ženski)
Štipendije bomo podeljevali za šolsko leto 1958—1959 ter za čas, ki je potreben za dokončanje študija.
Prosilci naj vlože do 31. 7. 1958 prošnjo na Upravo Elektrarne Šoštanj.	S
NA
Utrinki iz slavne preteklosti. Čolni in fotokames e. Uspehi priprav za letošnjo ponitn/ško in sezono. Prireditve
vsak dan v sezoni.
BLED NEKDAJ —
Ce sredi poti na Osojnico sedete na klopico ob strini poti, vam počitek v zelenju odpre nepozaben pogled: gladina blejskega jezera je odprta dlan, ki drži biser — otok, hiše okoli jezera so hišice, hoteli so trračke, nad jezerom pa dremlje priča starih dni — grad na kali. Venec modrikastih gora zaključuje podobo, ki so ji na-■ i pesniki podarili toliko lepih misli.
V rpominu vstanejo bajke. Ljudski pravljičarji so jih zasejali, iz roda v rod so rasle, v dolgih zimskih večerih pa pri ličkanju so znova zablestele skrivnostne pravljice o jezeru in hodile iz roda v rod.
Tu je otok, nad jezerom grad. In zaživi Črtomir, z njim hrum bratomornih bojev naših prednikov, kri prelita napolnila bi jezero ... in neizrekljivo lepa je odpoved Bogomile. To čudovito zgodbo nam je zapisal Ribčev France, ki je doma z Vrbe . . .
Ta tla je že v sivi preteklosti pojila kri našega ljudstva, in pojila je to lepo slovensko zemljo naša kri v veliki osvobodilni borbi, v zadnjem boju našega naroda 7. okupatorjem, ki do nedavnih časov ni nehal
stegovati rok po naši lasti. Z neizbrisnimi črkami so v zgodovini NOB zaznamovana imena rodoljubov z Blejskega kota — Jakoba Bernarda, Oskarja Pogačnika, JVolfa. . ., ki so v prvih dneh nemške okupacije zgrabili za orožje in pričeli neizprosen boj s fašističnim osvajalcem, neizprosen boj za svobodo ljudstva.
Ze se formirajo po vasicah prve ilegalne skupinice, mladinske trojke, ki so trdno povezane z vodstvom osvobodilnega boja. V razmahu so propagandne akcije, zbiranje orožja. .. in neke noči okoli 17. julija je Bled preslikan z gesli, trobojnice vise .. . enoglasen odjek naših src!
17. julij, ko občani Bleda praznujejo, predstavlja dan, ko so prvi borci odšli v partizane, zato ga je Občinski ljudski odbor na predlog SZDL proglasil za občinski praznik.
To so začetne strani zgodovine NOB, ki je vanje čas zapisal imena prvih talcev v Sp. Gorjah. Rodoljube in aktiviste je okupator zapiral v Begunje, v taborišča, vse »kazni« pa so dosegle samo to, da so ljudje ob svoji vrnitvi znova posvetili vse sile in misli — narodnoosvobodilni borbi!
— IN BLED DANES
Se sedimo na klopi sredi poti na Osojnico in mimo naših duševnih oči so šle vizije slavne preteklosti. Spuščamo se navzdol, nazaj k jezeru, ki nas znova privlači. V rahlih valovih se ziblje ločje in beli zidovi otoka se zrcalijo na gladini. V zelenju so vrste šotorov, na obali množice kopalcev:	tu
igrajo odbojko, tam spuščajo v vodo kajak, po jezeru pa se
IB ILIE D
bise? Gorenjske in Slovenije praznuje občinski praznik
1I7® JULIJ 4958
Vsem prebivalcem, kolektivom in delovnim ljudem občine BLED čestitamo k občinskemu prazniku in jim želimo še mnogo uspehov pri gospodarskem razvoju:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČMSII ODBOR SZDL in ostale MNOŽIČNE ORGMIZJiCUE KOMUKJiLNJl BiHiKi! okraia Kranj, Podružnica: BLED Kolektivi industrijskih, obrtnih in ostalih podjetij na Bledu
GOZDNO GOSPODARSTVO TOVARNA CIFK IN VEZENIN GRADBENO PODJETJE LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE POTOVALNA AGENCIJA »T RIGLA V«
K O M U N A L A
Trgovsko podjetje -KOLONIALE-,
Trgovsko podjetje »ŠPECERIJA«
Trgovsko podjetje »MODA-« s konfekcijo »NAPRIJED« Trgovsko in proizvodno podjetje »V I N O«
Trgovsko podjetje
Železnina—kurivo
GRAND HOTEL TOPLICE PARK — HOTEL HOTEL L O V E C
Gostnsko podjetje
HOTEL J E L O V I C A«
HOTEL »TRIGLAV«
AVTO SERVIS ZADRUŽNA MLEKARNA KLAVNICA IN MESARIJA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA SOBOPLESK Državno podjetje EKONOMIJA
PLANINSKO DRUŠTVO BLED,
5 postojankami:
Gostišče »-PLANINC", Bled, -MRZLI STUDENEC" in -LIPANEC"
GRAJSKO KOPALIŠČE KINO
KMETIJSKA ZADRUGA Gostilna -PRI ZRIMCU«. Mirko Pris'.avec Gostilna -AŽMAN«
KMETIJSKA ZADRUGA. Gorje pri Bledu
k otoku pomikajo tradicionalni čolni z ravno platneno streho. Počitnice, voda, sonce!
Po lepi asfaltni cesti drse okoli jezera avtomobili. Foto-kamere izletnikov se obračajo na vse strani in pridno snemajo, saj tod okoli ni kotička, ki bi ne bil vreden palete ali filmskega traku.
Bled kot letovišče £e dolgo slovi. Iz leta v leto prihajajo semkaj izletniki in letoviščarji iz vseh krajev naše domovine
JUL
in iz zamejstva . Marsikdo se spet vrača, ker ga je prvi obisk očaral. Posebno letos so se na Bledu korenito pripravili na sezono, vsekakor znatno bolje kot lani. Dobro pripravljena propagandna sredstva so tudi pripomogla k številnemu obisku iz domačih krajev in iz tujine. Dobre priprave v gostinskem sektorju — ureditev obratov (hotelov) — In tudi v trgovski mreži, ki je izpopolnila in izboljšala lokale ter s tem v Zvezi prilagajanje zmernih cen — vse to danes omogoča gostu ceneno preskrbo. Morda je za-
res premalo znano, da je mogoče tudi na Bledu gostovati razmeroma poceni. Zato govori tudi ureditev lepih, privatnih sob, ki so gostom na razpolago že od 150 do 250 dinarjev dnevno. Dodajmo, da imajo na Bledu tudi nekaj gostinskih obratov, ki za zmerno ceno nudijo gostu dobro prehrano.
TURIZEM, TURIZEM Na priprave, o katerih smo govorili zgoraj, so na Bledu morda pričakovali več gostov, četudi je dotok letos večji od lanskega leta. Veliko gostov so imeli v maju in v prvi polovici
GOZDNO GQSP0BHeST¥0 BLED
Gozdno gospodarstvo Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in macesnovega lesa pa dobavlja za najfinejšo lesno predelovalno industrijo: za proizvodnjo glasbil, čolnov, opreme, ladij, športnega orodja, avionov, furnirjev, luščenega furnirja za embalažo i. dr.
Po naročilu kroji dolžinski les za Jambore, pilote, drogove i. dr.
Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali, do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah.
Gornji prostor smo odstopili občinskemu ljudskemu odboru in podjetjem Bleda
junija, nekoliko manj v času, ko se zapirajo šolska vrata in večina ljudi premišlja, kam naj letos krene na dopust. Morda pa je k slabemu obisku r»a Bledu krivo največ slabo vreme, ki turizmu na splošno največ škoduje. V juliju se je krivulja dotoka gostov znova strmo dvignila, prihajajo domači gostje kot tudi inozemci, in do 10. julija beležijo na Bledu nov porast, saj so imeli do danes 500 gostov več kakor lani ob tem času.
Rekli smo že, da lahko vsakdo na Bledu preživi dopust z zmernimi stroški. Nikakor ne mislimo, da tujci, ki prihajajo k nam, žive potratno. Ne, Tudi oni so v svojih izdatkih preudarni in skušajo poceni preživeti letni dopust. To je zanimivo tudi zato, ker si naš človek marsikdaj niti v misel ne vzame možnosti, da bi preživel dopust na Bledu, pa bi to vendar lahko storil.
KAJ BO DANES NA BLEDU
O tem vaš pouči drobna knjižica z naslovom:	»BLEJSKE
TURISTIČNE INFORMACIJE«. Knjižica zajema predvsem točen vozni red vlakov, letal in avtobusov, navaja izletne točke in turistične zanimivosti, pouči vas o vseh športnih igriščih, o iovn in ribolovu, skratka navaja vse zanimivosti Bleda, pa šs
poslovni čas uradov in trgovin,
najvažnejše telefonske številka Itd.
Ali veste, kakšne prireditve bodo na Bledu danes, jutri in vsak dan v sezoni? Ta drobna knjižica vsebuje devet strani obsegajoč program vseh blejskih prireditev v sezoni za vsak dan posebej. Na sporedu so družabne prireditve, plesi, koncerti, športna tekmovanja, nastopi folklornih skupin, modne revije, večeri domačih poskočnih melodij in še marsikaj.
Za konec »mesimo, da so »INFORMACIJE« v izdaji Turističnega društva Bled tiskali v štirih jezikih (poleg našega še v angleškem, francoskem in nemškem jeziku) in da je knijžica, ki ima šestnajst strani, bogat doprinos k pospeševanju turizma na Bledu, OT-flfT — H
r
8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 168 — 17. JULIJA 1958
Na Japonskem imajo nacionalni park, čigar namen je nuditi vsakomur priložnost za proučevanje narave, in ki je muzej svoje vrste. Sredi Tokia, po številu prebivalstva tretjega mesta na svetu, se širi na površini 20 ha gozd, o-stanek nekdanjega gozda Musašhino. V tem parku hočejo očuvatj ?jv-
prebivalci Tokia prjha jajo v park, da si oddahnejo od velemestnega življenja (Foto: UNESCO)
ljenje rastlin in živali v njihovem naravnem okolju. To pa ni njegova edina naloga. Kolikor to dopušča vzdrževanje gozda, je park odprt šolarjem, študentom in občinstvu.
Park je v resnici tako prostran naraven gozd, da se obiskovalci, nevajeni narave, lahko izgube. Da bi ljudje lažje dojeli bistvo in zakone narave, je uredila uprava parka na nekaterih mestih posebne vrtove, ki predstavljajo vsak zase določeno tipično vrsto rastlinstva. Tako imajo med drugim vrt vodnega rastlinstva, vrt tipa gozda Musashino, vrt dreves, potem drevesnice, vrt rastlin, ki dajejo hrano žuželkam, in podobno.
Med šolskimi otroci razpiše-lo vsako leto natečaj za zaščito ptic. Otroci morajo sami narediti gnezda, jih postaviti na primerno mesto, nato opazovati ptice, kako jih uporabljajo, in podati poročilo o svojih opazovanjih. Na ta način se otroci neposredno seznanijo z življenjem in navadami ptic, začnejo se zanimati za njihovo* zaščito in ljubezen do prirode se spontano razvije. Posebna komisija, ki ocenjuje dela učencev, je mnogokrat v zadregi, kajti izdelki in spisi otrok so presenetljivi.
Na Japonskem imajo tudi teden ptičjih prijateljev. Takrai učenci opazujejo ptice ter prirejajo številne razstave. Septembra in oktobra imajo natečaj za zbiranje posebnih primerkov rastlin in živali. Z zbiranjem se zabavajo tudi med počitnicami. Uspehi te neposredne metode poučevanja sr res zavidanja vredni.
Vendar pa nacionalni park n le hvaležno področje za poučevanje mladine. Vsakega obiskovalca takoj preseneti njegova slikovita prostranost. Pesniki in slikarji, pa tudi navadni smrtniki, najdejo v njem vsak svojo zanimivost.
Pogled na vrt vodnih rastlin v Nacionalnem parku Tokia (Foto: UNESCO)
kmM društvo u Zanzibarju
Zensko združenje na Zanzibarju, otoku na vzhodni obali Afrike, se bo ob tretji obletnici obstoja preselilo prvič v stalne prostore — v enega od stolpov arabske trdnjave na robu otoškega glavnega mesta.
Ko so ustanovili leta 1935 t-o
PIRAMID n
žensko zvezo, je imela le 30 članic. Danes jih ima 200, ki pripadajo trinajstim narodnostim. Med njimi so Afrikanke, Arabke, Evropejke, Indijke, Goanke in druge. Sestajajo se. enkrat mesečno, imajo predavanja, kuharske tečaje, družabne in glasbene popoldneve in razgovore o socialnem skrbstvu.
Canice društva dolgo niso Imele primernih prostorov, končno pa so dobile na razpolago stolp v stari trdnjavi, da ga preurede zase. Za to preureditev so potrebovale 700 funtov. Niso se ustrašile stroškov, organizirale so nabiralne akcije, koncerte, prodajo ročnih del itd. ter si na ta način oskrbele denar, da se bode lahko shajale na svojem.
\	-a deseoa j «r scsi-a vi jcu«. j z
črk prejšnje besede, ki se jim doda nova črka.
1 kratica za utežno mero. 2 osebm zaimek. 3 sukanec. 4. žensko :me. 5. trinog, nasilnik. 6. slo venski slikar in risar (Nikolaj). 7 luka. 8. skupno ime za krompir repo peso in korenje. 9. potrebščina pri šivanju 10 sovražnik tekmec
REŠITEV MAGIČNE KRIŽAN K F
Vodoravno; 1. loj. 4. dar. 7. okarina, 9 Japonec 10. ropam 11 di-n&m.t 13 anemija. 14. Rac. 15 tat
A. TROICKI
Drobiž
A”””" '#m
m
//s////
m
Bell do-bl
Beli; Kdl. Ld3 Sd2 Pc2. f4. S2 M (7)
Črni. Kd6 Db4 Pa4 b7 n h*
Na Kitajskem bodo v s« piše prešle 1 septembra v državno
last.
Guverner Aljaske Michael , Stepovič je izjavil, da bodo v i kratkem . dali priseljencem zemljo po izredno ugodnih po-I gojih ali celo zastonj.
Pokojni dr Ferdinand Por-I sche. konstruktor in glavni j ravnatelj nemške tovarne av-j tomobilov Volkswagen je do-1 bi] eno naj višjih ameriških ! odlikovanj za dosežke v teh-.
! niki — nagrado Elmer Sperry|
* za leto 1958. To je prvič, da je' dobil to nagrado strokovnjak avtomobilske industrije.
28-letna Mariaflor Aguado iz Fustinana v Italiji je rodila petorčke. Trije so prišli mrtvi na svet, dva sta umrla pa kmalu po porodu. Mati je izven nevarnosti.
Vlada Kambodže je odpoklicala svojega poslanika v Lon donu Sama Sarryj<a. ker 1e bil I prebičal negovalko svojega sina. ki je ušla s poslaništva tei ga obdolžina, da jo je zaradi malenkostnih napak pretepal Poslanik sarry ni tega niti zanikal, češ da so take kazni pri njih doma splošno v navadi. Teden dni po tem dogodku ga je njegova vlada odpoklicala.
Fred dnevi je bil v Aljask eden naj večjih potresov, kar i jih pozna človeštvo. Sunke je ( bilo čutiti celo na Dunaju, v “ Parizu in Trstu, kjer so jih zabeležili Obalno prebivalstvo na japonskem in havajskem otočju so opozorili, da se približujejo ogromne vodne mase .v smeri iz Aljaske.
Znanstvenik, ki je odkril rud v vrednosti za 5 milnard dolarjev
Nenavaden rudorsledec je kanadski profesor Frederic Lund-berg, ki je slavil pred kratkim svoj 65. rojstni dan. Bogata ležišča rud odkriva s . kozo, rastlinami in seveda tudi z občutljivimi instrumenti — vendar v letalu! Lundberga dobro poznajo ameriški in kanadski rudarski strokovnjaki in družbe. Odkar se je preselil pred 33 leti iz Švedske v Kanado, je odkril ogromna rudna ležišča — baje v vrednosti nad pet milijard dolarjev. Ta enkratni strokovnjak je iztrgal zemlji n,a čisto svojevrsten način velikanska bogastva.
Lundberg sodi med najboljše svetovne geofizike iz zraka. To so znanstveniki, ki ugotavljajo iz leta.'., opremljenih z občutljivimi instrumenti, kje so rudna ležišča. Lundbergova raziskovalna skupina je odkrila
lani ležišča železne rude v Hudsonovem zalivu, katerih vrednost cenijo nad milijardo dolarjev.
Lundberg ne uporablja pni svoj em delu le instrumentov. Ta izredni raziskovalec ugotavlja prisotnost rud tudi po rastlinah, ki rastejo nad ležišči. Na tak način je v svoji dolgoletni odkri' rude svinca — ■»
Ue.ial bi, da je tu pai rokavi-preveč — pa ni! Na teniški turnir v Wimbledonu je prišla nama z rokavico na klobučku, .orlici in na rokah. Ne bi mogli trditi, da je ta najnovejša mod-na domislica posebno lepa, gotovo pa je pitegnila njena lastnica veliko pozornost«
gnezija, vanadija, molibdena, tungstena, cinka, srebra in bakra, celo v globini nad 15 metrov. Iz Grčije so mu nekoč poslali v Kanado zavitek hrastovega listja. Lundberg ga je analiziral in dejal, da je pod hrasti ležišče kroma. Danes je tam precejšen rudnik! Pred drugo svetovno vojno je Lundberg odkril potopljeno ladjo, ki je nosila svinec. Pri .iskanju Inlcinih zakladov je opozoril na stare in zapuščene jame, kjer kopljejo še danes zlato. Našel je bogate žile bakra, ki jih danes izkoriščajo v rudniku Kristianberg na Laponskem. Številna ležišča rud je odkril tudi v Evropi. Afriki in Aziji.
Toda šele po tridesetih letih uspehov so rudarski strokovnjaki priznali geofizične metode Lundbergovega raziskovanja. Kanadski Inštitut" za mineralogijo in metalurgijo je izve-
del poskus z Lundbergom in drugikni strokovnjaki. Na dotlej neraziskanem področju je bilo treba naj.ti rudno žilo. Lundberg jo je našel po enournem poletu nad pokrajino, dočim so ostali rudosledci zaman iskali tri mesece. Lund-bergov električni magnetome-ter ugotovi iz letala nahajališča rud, poleg tega je ta metoda hitrejša in mnogo cenejša.
Nekateri znanstveniki so dvomili v možnost odkrivanja prisotnosti rud po rastlinah in živalih. Lundberg je navedel primer z grškimi hrasti in dodal: »Na Švedskem mi je neko nahajališče pokazala koza. ki je ime!a na rogovih sledove bakra, v Rodeziji pa papiga. Ru-dostedec mora znati le dobro opazovati ter vse pojave in podatke. ki jih kažejo instrumenti, pravilno tolmačiti, to je vse«.
Atomska baterija
Tovarna Elgin je izdelala prv: model ure, ki ima vgrajene atomsko baterijo. Ta baterija je najmanjša atomska centrala ns
svetu. Slika jo prikazuje v primerjavi z gumbi. Baterija je visoka 5 mm in ima premer 15 mm Izolacija je iz plastične mase Vlorda bo koga to začudilo, kar
■ mo navajeni pri atomskih reaktorjih na večmetrske zaščitne dene iz betona. Radioaktivna snov v bateriji je izotop redkega elementa prometeja, ki nasta-a pri izgorevanju urana 235 v atomskih kopah. Izotop ima razpolovno dobo 5 let in izžareva
■ amo žarke beta, ki niso škod-j i vi za organizem. Cena izotopa
ie zelo visoka in stane baterija, ki je uporabna 5 let, 5 milijonov ‘inarjev. Konstrukterji upajo, da e bo cena kmalu znižala. Tako
Prepoved gojenja opija v Afganistanu
Afganistanska vlada je obvestila Komisijo ZN ,za mamila, da bo prepovedala gojenje in izvoz opija. Ta odločitev bo imela daljnosežne gospodarske m socialne posledice. Gojenje maka je bilo od nekdaj važen vir dohodkov prebivalcev nekaterih pokrajin v Afganistanu, Kmetje v teh predelih bodo zaradi te prepovedi ostali brez sredstev za življenje. Zato je Afganistan zaprosil Združene narode In prijateljske države za pomoč pri rehabilitaciji
prizadetih kmetov. Najti bodo morali zaposlitev za okrog 100 tisoč ljudi, ki jih bo prizadejal vladni ukrep. Afganistanska vlada pripravlja program javnih del, s katerim bo skušala delno rešiti ta problem
Oo mogoče uporabiti izotop tudi pri drugih aparaturah, ki imajo dolgo dobo delovanja.
Zdravilo za zamudnike
Vsakomur, ki zamudi predstavo v pariškem narodnem gledališču »Chaillot«, potisnejo v rok0 listek z naslednjim besedil om:
»Predstava se je pričela. Znano vam je, da pripravljamo naše predstave z na j večjo skrbnostjo. Zato boste razumeli, da želimo prihraniti našim obiskovalcem vsako motnjo in šum pri zapiranju vrat in škripanju sedežev, ki ga povzročajo zamudniki. Prosimo vas, da si ogledate prvo dejanje v avli na televizorju. Danes boste zaradi tega morda užaljeni, drugič pa, ko boste dočakali začetek predstave na svojem sedežu, boste razumeli naše ukrepe in jih odobravali.«
Nil DOPUSTU
Odnesla sva Larryja na pol poti na hrib zadaj za hlevom. Rufus in jaz sva bila spravila pištoli. Sedaj je vzel on svojo ven, jaz pa tudi. Nisem vedel, kaj mi bo pomagala pištola proti njima dvema. Nisem bil dovolj dober strelec. Niti povprečen strelec nisem bil.
Beezie se je vrnil s Tilly. Hodil je počasi, ker je tudi ona počasi racala. Cez belo nočno srajco, ki ji je segala do gležnjev, je imela oblečen plašč. Ko je prišla do nas, je sopihala kot pokvarjen motor, vendar mi je odobravajoče prikimala. Naposled sem prepričal tudi njo. To je bilo čudovito.
George Moon in Molly sta prišla izz** hleva. Čutil sem, kako se v meni nekaj lomi. Če bi bila ostala v hiši, bi morda našel izgovor, da bi odšel tja in zbežal z njo. Odlično delo sem opravil. Izročil sem jim edinega človeka, ki bi me lahko izdal, in z menoj tudi Molly.
Moon je bil popolnoma oblečen. Molly pa je imela na sebi pižamo in domačo haljo Držala se je Moona za roko, ko je previdno stopala po hribu Njen obraz je bil bela lisa zadaj za pramenom svetlobe, tudi potem ko sta se z Moonom pridružila krogu žepnih svetilk, ki so osvetljevale Larryja. Spustila je Moonovo roko.
»Dobro si opravil, Bert,« je zategnil Moon. »Kako pa to, da si bil tu?«
»Videl sem neko senco skozi okno.«
»In si prišel dol, ne da bi povedal Miltonu?«
Larry je glasno zastokal. Vsi so ga pogledali, samo Moon ne. Moon je gledal mene in se smejal.
»Pravzaprav sem se sprehajal,« sein rekel.
»Pa si dejal, da si ga videl skozi okno.«
»To je bilo že prej Potem je izginil Ti bo že Milton povedal.« Pogledal sem na Molly Njen obraz je bil prav tako izrezan iz belega papirja, tako bleda je bila »Bil sem jezen, ker je šla Clara s teboj ven nocoj, pa sem odšel nas prehod «
Moonov nasmešek je okamenel »Dobro si opravil, prijatelj,« je rekel tako počasi, da iz njegovega glasu ni bilo
mogoče nič razbrati. »Hotel sem že imeti to podgano.« Dregnil je Larryja s čevljem v rebra.
Stopil sem k Molly in se dotaknil njene roke. Pogledala me je. V mesečini je bila izredno lepa. Razprla je ustnice, se stresla in jih spet zaprla, ne da bi kaj rekla. Trepetala je. Verjetno ji je bilo hladno, saj je imela na sebi samo svilene stvari, toda zdelo se mi je, da ne trepeta samo od hla,du.
»Vstani, podgana!« je rekel Rufus.
Larryjeve oči so bile odprte. Ležal je na hrbtu in obračal oči. Stopil sem proč od Molly in od drugih, toda nikjer ni bilo nobene sence, ki bi me skrila. Vedel pa je, da sem tam Saj je rekel: »Poslušaj, Breen,« preden sem ga udaril.
»Prekleto, vstani!« Rufus ga je zgrabil za ramo in ga potegnil kvišku. Larry je vstal, ne da bi se upiral, in se potem rahlo majal.
»Kje je Breen?« je vprašal Moon.
Tri strelna orožja so bila sedaj proti meni Milton je s puško meril v Larryja in tako od blizu je bila puška nerodno orožje. Beezie se je tako zanimal za potek dogodkov, da je popolnoma pozabil na pištolo v roki Sklenil sem, da bom najprej ustrelil Rufusa, ki je bil najbolj sposoben, a tudi najbolj nevaren. Vedel pa sem, da ne bom ostal živ Največ, kar sem lahko upal, je bilo, da bo Molly lahko v zmedi pobegnila.
»Pa ti meni povei, kje je,« je rekel Larry.
V mislih je imel Adama Breena. Mene! Videl me je, pa ni povedal. Morda pa ni hotel povedati, da bi se imel s čim pogajati.
Brez naglice in brez jeze ga je Moon udaril. Larry se 1e opotekel in bi padel, če ga ne bi Rufus zgrabil za roko in ga podprl.
»Kje je Breen?« je ponovil Moon.
Larry si je obliznil ustnice »Nisem tta ugrabil, kot pravi policija.«
»Kdo pa je ženska, ki ga je sinoči odpeljala?«
»Kako hudiča pa naj jaz to vem?«
»Zakaj si prišel sem?«
Larry si je spet obliznil ustnice, odgovoril pa ni- Moon ga je še enkrat udaril.
»George, zakaj pa bi Larry hodil sem, ko bi bil ugrabil Breena?« je vprašala Tilly.
Stopila je k Moonu. Poplesujoči prameni žepnih svetilk so osvetljevali prevelikega moškega in premajhno žensko. Bila sta videti nestvarna in smešna Moral je upogniti vrat, da jo je pogledal »Kje pa je potem Breen?« j. vprašal »In‘kje ie kovček?«
»Saj sem ti'rekla pri večerji Pa ne, ti veš vse. Veliki George Moon. Nikdar nima niti pištole Pravi, dr lahko pištolo najame, dokler ima dovolj možganov Kje pa so možgani? To sprašujem. Kje so?«
»Morda bi jih pa ti lahko dala na razpolago?« je leno rekel
Moon
»Ne, jaz pa nisem dovolj pametna, da bi prestrašila Breena tako hudo, da bi se skril skupaj s kovčkom. Pa tudi druge neumnosti bi mi hodile po glavi. Na primer, da Larry ne bi hodil sem, ko bi imel kovček, ali ko bi vsa' vedel, kje je.«
Medtem ko sta se tako prepirala, se ie La-rrv zbral. »Tilly Ima prav. George,« je vneto pritrdil »Prišel sem cerakaj, da bi te prosil, če se lahko vrnem Res je, zagrešil sem napako, toda pregovoril me je Vital Daj mi še eno možnost. Florido dobro poznam Bol je kot kdor koli. Ce me vzameš . . .«
Moon M dvignil roko in Larrv se je zdrznil.
Toda »okrat ni dobil klofute. Moon ie sredi zamaha ustavil roko in segel v žep po robec Obrisal si je ustnice. »V redu, podgana Torej nimaš kovčka Veš pa, kaj se zgodi s podganami.«
Krčevito sem držal pištolo Postrani sem pogledal MoUy in videl, da se umika Toda ni odhajala ^oča-si se je pomikala proti Miltonu
»Za božje voljo, daj mi še eno priložnost,« ie stokal Larry in živčno gledal okrog sebe, kot da bi kaj iskal »Prisežem. da, če mi daš še eno priložnost. . .«
Gozd sredi mesta
388. McTaggart j'e stopa) tako previdno, da nobena suha vejica ni počila pod njegovimi nogami, da noben list v grmovju ni zašelestel. Na jaso, kjer je pravkar dogoreval ogenj, se je priplazil tako tiho, da ni prebudil niti Bareeja. Mogoče je bil previden, mogoče je hotel le preseneti Ne-peeso, ki je spala v šotoru, oblitem z mesečino.
389. Od tega malega indijanskega šotora McTaggart n! mogel odtrgati oči. Plazi! se je k njemu korak za korakom, počasi in previdno kot lisica. Prislonil je uho na platneno steno in prisluhnil. Nobenega sumljivega šuma ni bilo, slišal je le mirno Nepeesino dihanje. Njegove oči so žarele v divjem ognju, ko se je sklonil in odgrnil vhodni zastor.
390. Dvajset korakov proč, v senci dreves, .je Baree nenadoma dvignil glavo. Ni ga prebudil šum. Mogoče ga je prebudil vonj. ker .je najprej trznil z nozdrvmi in se šele petem prebudil. Nekoliko trenutkov je srepel v senco, ki se je sklanjala nad vhod v šotor. Vedel je. da to ni Carvel; 'e ie spoznal razločni vonj svojega smrtnega sovražnika
f.O.€URWOOD
BAHE
RlSE-MiKl MUSTER.