primorski dnevnik
je začel izhajati v Trs^u 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni ‘•Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primors)q
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
XŽK;rvini Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 294 (13.827)	Trst, četrtek, 27. decembra 1990
Svečana razglasitev izida nedeljskega plebiscita v slovenski skupščini
Slovenija neodvisna država
Praznično vzdušje v skupščini ob proglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Bučar: Akt, ki ga lahko sprejme samo zrel narod - Kučan postavil vprašanje mednarodnega priznanja
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Vzdušje v slovenski skupščini je bilo ponovno praznično, svečano, obenem pa domače in veselo. Višek je svečanost v slovenski skupščini dosegla, ko je predsednik Bučar proglasil izid plebiscita in ugotovil:
»V skladu z zakonom v imenu delegatov zborov Skupščine Republike Slovenije svečano razglašam, da je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država.«
Takrat se je v dvorani razlegel buren aplavz, delegati, gostje in vsi navzoči so vstali, pevski zbor pa je ubrano zapel slovensko himno »Zdravljico«.
Navdušenje in zadovoljstvo ob izredni plebiscitni zmagi pa je povsem upravičeno, saj se je plebiscita udeležilo po dokončnih uradnih podatkih kar 93,2% vseh volilcev, ki so imeli volilno pravico in torej ne samo Slovencev, temveč vseh stalnih prebivalcev Republike Slovenije. »Za« pa je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Papež Janez Pavel II. opozoril, da je vojna avantura brez povratka
Mir in medsebojno spoštovanje osrednja želja letošnjega božiča
Zaščitni zakon: drugi krog avdicij bo 9. januarja
RIM — Ožji odbor senatne ustavne komisije bo 9. januarja kon-Cal z avdicijami o zaščiti slovenje manjšine. Ožji odbor je pred Približno enim mesecem že zasliši predstavnike dežele in drugih krajevnih uprav, sedaj pa se bo ^rečal s predstavniki Slovencev in Prugjh organizacij. Kolikor je znano, bo dopoldne ožji odbor sPrejel predstavnike manjšine in zastopnike podpisnikov peticije o s°žitju, popoldne pa predstavnike 0rganizacij večinskega naroda, ki rrnajo do zaščitnega zakona manj Naklonjeno stališče.
RIM Božič je sicer že za nami, po svetu pa še odmevajo razni pozivi, vabila in prošnje ter pobožne želje ljudi, institucij in njihovih predstavnikov. Na tradicionalnem božičnem srečanju z verniki'je papež Janez Pavel II. osrednji del govora posvetil zalivski krizi. »Odgovorni naj se zavedajo, da je vojna avantura brez povratka in da edina pot do sprave pelje skozi razum, potrpežljivost in dialog, vendar vselej v spoštovanju neodtujljivih in nepreklicnih pravic ljudstva in posameznika.« Te pravice je nato navezal na pa-lestinsko-izraelsko vprašanje ter na »bodočnost upanja, ki se je v Evropi že ustvarila z rušenjem političnih pregrad.
Božič pa so letos čutili tako rekoč povsod po svetu, celo na Kitajskem, kjer so v neki veleblagovnici prodajali okraske in darila. Tiskovne agencije poročajo, da je božične dobrote, med temi so bili tudi čokoladni pirhi, delila Sneguljčica, a nič za to, začetna zmeda je vselej razumljiva. Cerkve v Sovjetski zvezi pa so bile na božični večer nabito polne, ob priložnosti je moskovski pravoslavni patriarh Aleksej II. naslovil na politično oblast prošnjo, da bi tudi njihov božič (7. januarja) uradno priznala. V Betlehemu,
ki je ob tem času kraj romanja, pa je bilo letos vse tiho. Islamska skupnost je namreč oklicala splošno stavko, tako da so se v sveti kraj podali le redki neobveščeni turisti. Po 23 letih pa so božičnico imeli tudi v Albaniji, medtem ko so v Nikaragvi prvič po trinajstih letih preživeli božič brez vojne. Božično sporočilo svetu in predvsem še poslednjim diktatorjem pa je iz Južne Afrike poslal Nelson Mandela, ki je vsem zatiranim črncem voščil, da bi to bil »zadnji božič, vklenjen v verige«.
Ob vsakem božiču pa civilizirani svet obsede tudi nakupovalna mrzlica. V ZDA so si letos omislili ekološke igrače, božična drevesca iz recikliranega materiala, vendar tudi prave pravcate žive ščurke, okrašene z barvnimi risbicami in trakci. Otroci so baje nori nanje, mame malo manj. Britanci so na prvi pogled resnejši: letos so priporočali le koristna in neškodljiva darila; poleg zdravilnih napitkov in omamnih dišav pa so letoš šli za med uhani, v katerih je spravljen preservativ. Povsod po svetu pa so zabeležili občuten padec v povpraševanju po igračah-orožju, nekatere znane tovarne pa letos tovrstne krame sploh niso imele v proizvodnji.
Na včerajšnji slovesnosti izročili priznanja najboljšim športnikom in ekipam
V Sm odu] ah Naš športnik 90
ho n	V sovodenj ski telovadnici so včera
kQrb NsRli priznanja Naš športnik 1990 najboljšim Prired'	111 športnim delavcem z obmejnega
Ničili Krev'.ki ie letos d°segla svojo sedmo izvedbo, Uovi Mataiur. Primorske novice. Primorski
in v s ~ v‘ug°' ki jo teiesnoKuiiurno gibanje v z Naše sR116111 Nbmejnem prostoru ima pri rasti in u daril tK^Pnosti. Te misli je na sovodenjski slovesn tev v n i Tredsednik Združenja slovenskih šport delovan- h 0do Kalan, ki se je spomnil tudi i Trtnik \Zameiske športne organizacije. Na prire nim sn 80 i° obogatili z zanimivim kulturno žejnem ^^N1, 80 priznanja za najboljše športnik KokrJrn Pr°storu dobili Polona Čehovin, Dušan P
VeC,	o Ir i	Pri m o v i V \/rtniV
Kako je plebiscit odmeval pri nas
Klavdij Palčič
Predsednik
Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Državljani slovenske republike so se svobodno in demokratično izrekli in kot je bilo pričakovati z vso odločnostjo za samostojnost in suverenost svoje države. To bo lahko sedaj jasno izhodišče za nove možnosti povezovanja znotraj prostora dosedanje Jugoslavije, kot tudi za povezovanje slovenske države, njenega gospodarstva, kulture, vseh aspektov njenega življenja v evropskem in širšem svetovnem prostoru. Dana je torej osnova, da bo, četudi z velikim trudom in vztrajnostjo, lahko tudi slovenski narod dal svoj prispevek v evropskih integracijskih procesih za svojo polnopravno vključitev v skupni evropski dom, ki naj bi bil enako prijazen za velike in male narode. Slovenci v Italiji smo, kot vsi ostali rojaki, bodisi v Republiki Sloveniji ali drugod v zamejstvu in go svetu, pozorno in z vso čustvenostjo sledili pripravam in poteku plebiscita, kar smo izpričali tudi z enotnim zborovanjem v Gorici in z razglasom, ki smo ga tam sprejeli. Zato sedaj z veseljem čestitamo vsem državljanom Republike Slovenije, ki so s tako visoko udeležbo in jasno opredelitvijo sprejeli za slovenski narod v celoti tako pomembno zgodovinsko odločitev.
Alessandro Perelli
Tajnik tržaške federacije PSI
Mimo množične udeležbe, s katero so Slovenci potrdili zahtevo po neodvisnosti, je dogodek vreden še nekaterih ocen; predvsem gre za jasen dokaz »volje do Evrope«, ki so jo izkazale vse slovenske politične sile. Druga ugotovitev gre na račun predsednika Kučana oziroma na uravnovešen in odgovoren način, s katerim želi uvesti in doseči nove oblike avtonoipije, brez travm in nevarnosti državljanskih vojn. Obsojanja vredno pa je obnašanje nekaterih šovinističnih sil, ki imajo simpatizerje tudi pri nas, in katerih predlogi temeljijo na protizgodovinskem nacionalizmu. Tretja ugotovitev pa se nanaša na Italijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Trst, ki bodo morali ponuditi ustrezne politične in upravne odgovore na dogajanja v Sloveniji.
Ivo Jevnikar
Deželni tajnik Slovenske skupnosti
Ob razglasitvi izidov nedeljskega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije izraža deželno tajništvo Slovenske skupnosti veliko veselje nad zgodovinskim sklepom slovenskega naroda, ki je res plebiscitarno izbral pot samozavesti, zvestobe, samostojnosti. V teh velikih dnevih res skupno utripa slovensko srce v matici, zamejstvu in zdomstvu.
Ob potrditvi stoletnih sanj našega človeka, je bila dosežena v Sloveniji enotnost, kakršne v naši zgodovini ne poznamo. To je velik kapital, ki obvezuje, a tudi podpira, bodri in se bo obrestoval.
Slovenska skupnost izreka priznanje demokratično izvoljenim oblastem v matici in jim izraža vso solidarnost. Upati je, da bosta navdušenje in življenjska volja prevzela tudi vse naše ljudi v zamejstvu, saj postajamo usodno povezani, v naših težavah pa je ta injekcija samozavesti in samostojnosti nadvse blagodejna.
Stojan Spetič
Senator KPI
Senator Stojan Spetič je naslovil na ministra za zunanje zadeve in na vlado vprašanje o tem, kaj sodi o izidu, plebiscita v Sloveniji. Pred tem vlado seznanja z dejstvom, da se je slovensko prebivalstvo plebiscitarno izreklo za državno neodvisnost, da so bile v Sloveniji že pred časom demokratične predsedniške in parlamentarne volitve, da pripravlja slovenski parlament novo ustavo, ki naj bi uzakonila slovensko državo kot odprto družbo, ki jamči za temeljne človekove pravice in je odločno usmerjena v tržno gospodarstvo, vlado seznanja Spetič tudi z dejstvom, da so slovenske oblasti že večkrat najavile odločenost, da se prično pogajati z drugimi republikami o možnosti, da bi postavili Jugoslavijo na nove konfederalne temelje. Pri tem sen. Spetič poudarja, da ima Slovenija zaradi svoje zemljepisne in politične lege vlogo veznega člena pri procesih sodelovanja in integracije na tem koščku Evrope, tako na meddeželni ravni (Alpe-Jadran), kot tudi na meddržavni, to je na ravni Pentagonale.
Prav zaradi tega sen. Spetič sprašuje ministra in vlado, če imata namen pomagati procesom demokratizacije znotraj Jugoslavije in pri iskanju stabilnosti na Balkanu. Spetiča zanima tudi, če ima vlada namen sprožiti politične stike z demokratičnimi oblastmi Republike Slovenije, da bi si na ta način med drugim zagotovila novo gradivo za presojo v zvezi.s položajem, ki je nastal na severovzhodni meji. Vlado končno sprašuje, če se ji ne zdi primerno posvetovanje z italijansko manjšino v Istri, na Reki in v Kvarneru. Manjšina se namreč zavzema za to, da bi kljub velikim spremembam, ki so nastopile v politični sliki tega področja, lahko ohranila enotnost in ravnanje, ki naj bi bilo v skladu z mednarodnimi pogodbami med obema državama.
Kongres ljudskih poslancev sprejel predloge predsednika Mihaila Gorbačova
SZ od včeraj dejansko predsedniška država Genadij Janajev izvoljen za podpredsednika
Govorice o tajnih stikih med ZDA in Irakom
MOSKVA — Sovjetska zveza je od včeraj predsedniška država. Kongres ljudskih poslancev je namreč sprejel vrsto ustavnih sprememb, po katerih je SZ v vseh ozirih dejansko in pravno predsedniška država, katero vodi predsednik Mi-hail Gorbačov, ki je bil na to mesto izvoljen marca tega leta. To funkcijo bo tudi ohranil brez nadaljnjih volitev. Kongres je nadalje izglasoval vrsto bistvenih institucionalnih sprememb, ki le potrjujejo trditev, da je SZ postala država s predsedniško strukturo.
Popolnoma se je namreč spremenila struktura izvršne oblasti. Razpustili so namreč zvezno vlado in sestavili ministrski kabinet, ki direktno odgovarja predsedniku in zveznemu parlamentu. Razpustili so nadalje predsedniški svet, najvplivnejši »pomožni organ« predsednika pa bo svet federacij, katerega sestavljajo predstavniki vseh sovjetskih republik.
Kongres ljudskih poslancev je tako v celoti sprejel najvažnejše ustavne »popravke«, ki jih je predlagal sam Gorbačov, tako pa se je tudi pozitivno zaključil njegov program o širših ustavnih reformah, katerega je pripravljal dalj časa. Sprejetje teh reform je bilo praktično plebiscitarno. Zanj je namreč volilo 1551 poslancev (dvetretjin-ska večina je znašala 1493 glasov), proti pa 110.
Poleg tega so včeraj tudi imenovali podpredsednika države, katerega je Gorbačov predlagal v veliko presenečenje poslancev. To je 53-letni Genadij Janajev, doktor zgodovinskih ved, profesionalni politik in član politbiroja CK KP Sovjetske zveze. Čeprav bodo izide glasovanja, ki je bilo strogo tajno, objavili šele danes, so Janajeva zagotovo izvolili, saj so se predstavniki vseh svetovalskih skupini izrekli zanj.
Gorbačov je na mesto podpredsednika hotel predlagati najprej Ševardnadzeja, vendar je ta v nekem intervjuju javno razglasil, da ne bi to funkcijo nikoli sprejel. Zato se je Gorbačov baje obrnil k predsedniku kazahstanske republike Nazarbajevu, ki pa naj bi to funkcijo odbil. Imenovanje Janajeva so poslanci imeli za »božično presenečenje Gorbačova«, vendar so vsi prepričani, da bo slednji imenovan za podpredsednika že v prvem, sinočnjem krogu glasovanj.
Pred začetkom včerajšnjega popoldanskega zasedanja kongresa je predsednik Gorbačov nadalje povedal, da je predsednika sovjetske vlade Nikolaja Rižkova (na sliki AP levo z Gorbačovom) zadela srčna kap, vendar da pa ni v smrtni nevarnosti. Dodal je še, da že polno leto dni vlada ne more delovati s polnim ritmom, ker jo paralizirajo stalne zahteve po odstopu samega Rižkova. In prav ta psihološki pritisk naj bi bil prvi razlog za kap predsednika sovjetske vlade.
BAGDAD — Na zalivski fronti pihajo spet toplejši vetrovi, ki vzbujajo upanje, da vojna le ni ostala kot edina rešitev za razplet krize. Da se nekaj novega plete na diplomatski ravni, je bilo znano že s tem, ko je iraški predsednik Sadam Husein poklical v Bagdad vse veleposlanike iz zahodnih držav, o poskusih za nekakšno zbližanje pa pričajo tudi šopki cvetja in torte, ki jih je Sadam Husein za božič poslal vsem zahodnim veleposlaništvom v Bagdadu.
O diplomatski aktivnosti pa je včeraj na široko poročal telavivski dnevnik Maariv, ki se sklicuje na izraelske diplomatske kroge v Jeruzalemu. Časopis trdi, da naj bi bili v teku tajni pogovori med ZDA in Irakom glede srečanja med Bakerjem in Sadamoin Huseinom v Bagdadu. Do obiska naj bi prišlo med 7. in 9. januarjem, izraelski dnevnik pa še piše, da bo Sadaffl Husein že na enem od naslednjih zasedanj parlamenta predlagal, naj VS OZN sprejme novo resolucijo, ki bo povezala iraški umik iz Kuvajta z rešitvijo palestinskega vprašanja.
V
prepričljiva zmaga srbskih socialistov
LJUBLJANA — Miloševičevi srbski socialisti so bili tudi v drugem krogu zmagovalci, saj bodo imeli v parlamentu 194 poslancev, celotna združena opozicija pa komaj 56. To pa tudi pomeni, da ima vladajoča stranka več kot dvetretjinsko večino in bo lahko spreminjala ustavo in sprejemala vse zakone po svoji volji. Rezultat drugega kroga je celo ugodnejši od prvega in zmaga temeljita in dokončna. Politično je k tej zmagi treba še prišteti izvolitev predsednika Slobodana Miloševiča z več kot dvetretjinsko večino oddanih glasov.
Pa tudi opozicija ni povsem nezadovoljna. V drugem krogu je namreč bila volilna udeležba izredno nizka: v Srbiji je volilo 55,4% vseh volilnih upravičencev, v Vojvodini 53,4%, na Kosovu pa komaj 12,7%. Volitve so veljavne samo zaradi specifičnega srbskega volilnega zakona, ki jih omogoča ob kakršnikoli udeležbi in je socialistična stranka izvolila v drugem krogu kar trideset srbskih poslancev ob udeležbi komaj 12 odstotkov volilcev, ker so Albanci volitve bojkotirali. V drugem krogu so bili poraženi nekateri najvidnejši Miloševičevi pristaši, ki z njim soustvarjajo sedanjo srbsko politiko in med njimi celo predsednik vlade. Od 56 opozicijskih poslancev jih je največ iz vrst Srbskega gibanja za obnovo, in sicer 19, sedem bo Madžarov in sedem demokratov, vsi ostali pa so razpršeni med razne stranke.
Podoben je rezultat drugega kroga v Črni gori, kjer je z 204.038 glasovi, ali 70 odstotki, zmagal predsednik Zveze komunistov Črne gore Mojmir Bulato-vič in krepko porazil protikandidata iz vrst reformskih sil Ljubišo Stankoviča.
V obeh republikah so volilci torej potrdili sedanji komunistično-populistični in skrajno srbskonaciona-listični režim. V obeh primerih gre za premoč partijskega aparata, za izreden vpliv popolnega monopola nad sredstvi množičnega obveščanja, pa tudi za bojazen pred skokom v neznano. Toda problemi ostajajo in so zelo resni. Včeraj so uradno objavili podatek, da je v Srbiji v družbenih podjetjih od dva in pol milijona zaposlenih na pragu odpusta z dela 500 - 750 tisoč delavcev. Nezaposlenih pa je že sedaj zelo mnogo, saj išče delo 630 tisoč ljudi, V letošnjem letu se je število brezposelnih povečalo za 12,5 odstotka, sedaj pa napovedujejo nov tragični skok.	g
Spor med republikami glede nadaljnjega programa vlade
LJUBLJANA — Slovenska skupščina slavi plebiscitno zmago, v Srbiji proglašajo izid drugega kroga volitev, istočasno pa se je v Beogradu pričela zapletena igra okrog Markovičeve vlade in zlasti okrog jugoslovanskega gospodarskega programa. Včeraj so se sestali predsedniki vseh republiških vlad z Markovičem, danes popoldne pa bo zvezno predsedstvo zasedalo skupaj s predsedniki republiških predsedstev in predsedniki vlad. Že včeraj ob 21. uri je bilo zasedanje zvezne vlade, za petek pa je sklicano zasedanje zvezne skupščine,
O včerajšnjem zasedanju je podpredsednik slovenske vlade Mencinger sinoči takoj po zaključku svečanega zasedanja slovenske skupščine povedal novinarjem, da so »razpravljali o ekonomskem projektu za leto 1991, dogovorili pa se niso nič«. Na vztrajna vprašanja novinarjev, pa je povedal, da se je zvezna vlada predstavila s približno istim programom gospodarske reforme, kot se je
lani, tokrat pa je zaostrila zahteve, da je treba zmanjšati osebno porabo in porabo republik. Na tej osnovi lahko ohrani konvertibilnost valute in zanjo je Markovič dosegel polno podporo mednarodnih monetarnih skladov. Temu se je odločno uprla Srbija.
Mencinger je dejal, da so se ustvarile tri fronte: Srbija, Vojvodina, Črna gora in Kosovo so za nov razojni ciklus, kar pomeni konec stabilizacije in pričetek ponovne inflacijske spirale.
Slovenija in Hrvaška sta za program reform, za tržno gospodarstvo, omejevanje skupne in osebne potrošnje, za zmanjšanje zveznega državnega proračuna za polovico. V bistvu naj bi ostali izdatki samo še za JLA in za nekatere zvezne organe, izginilo pa naj bi financiranje gospodarstva in torej zvezna pre-porazdelitev sredstev.
Bosna in Hercegovina sta tržno usmerjeni in podpirata Markovičev program, toda isto-
časno zahtevata obnovitev skladov za nerazvite in okrepitev zveznih pristojnosti.
Današnji sestanek bo očitno odločilen, saj grozi padec vlade, z njim pa tudi brezvladje v državi. Markovičeva vlada bi sicer morala opravljati splošne upravne posle, toda odločilno besedo bi imelo zvezno predsedstvo pod Jovičevim predsednikovanjem. Za kroniko naj omenimo, da se je med svečanim sprejemom že razširila vest, da je Markovič odstopil, kar pa nam je podpredsednik zvezne vlade Živko Pregel odločno zanikal in dodal da se bo ob 21. uri odpeljal v Beograd na sejo vlade, kateri Markovič še trdno predseduje.
Z vsem tem je povezana tudi vrednost dinarja. Od načelne odločitve je odvisna konvertibilnost. Po srbskem receptu dinar seveda ne bi bil več konvertibilen in njih inflacija ne zanima preveč. Po slovenskem, hrvaškem iP tudi po stališčih BiH in Makedonije, bi konvertibilnost ohranili, toda prišlo bi do razvrednotenja. (B. S.)
V rimski bolnišnici v košu za odpadke včeraj našli trupli dveh nedonošenčkov
RIM — V košu za odpadke so v plastični vrečki včeraj dopoldne med rednim čiščenjem v rimski bolnišnici San Camil-lo našli trupelci dveh novorojenčkov, fantka in punčke, ki sta bila po ocenah zdravnikov zaplojena pred šestimi do sedmimi meseci. Kot so kasneje ugotovili, naj bi dvojčka včeraj približno ob 7. uri zjutraj rodila 41-letna Marianna Di-gio Battista, ki je dan prej iskala zdravniško pomoč v San Camillu »zaradi bolečin v spodnjem delu trebuha« Po zdravniškem pregledu, med katerim niso ugotovili nosečnosti (povedati je treba, da
ženska pri svojih 160 cm tehta 115 kg), je Battistova odšla domov, približno ob polnoči pa so jo zaradi hudih bolečin sprejeli v bolnišnico. Tam so jo še enkrat pregledali in tudi pri tem pregledu ni nihče ugotovil, da je ženska noseča.
Po včerajšnjem srhljivem odkritju pa so ženske, ki so bile z Battistovo skupaj v sobi povedale, da je ponoči pogosto odhajala na stranišče, zadnjič pa naj bi odšla približno ob 7. uri zjutraj. Takrat naj bi tam ostala več kot eno uro, v sobo pa se je po izjavah prič vrnila z okrvavljeno spalno srajco. Približno ob 11.30 - skoraj
istočasno so našli tudi trupli obeh nedonošenčkov - je Battistovo pregledal ginekolog in odkril strdke krvi v nožnici. Zato se je odločil za kiretažo, šele kasneje pa so povezali oba dogodka. Marianna Battista včeraj ni bila sposobna odgovarjati na vprašanja preiskovalcev, le nekaj trenutkov pred operacijskim posegom pa je odločno zanikala, da bi bila ona mati otrok. V zvezi z dogodkom so njeni sosedi povedali, da nihče ni vedel, da je Marianna noseča in da se najbrž tega ni zavedala niti ona sama, ki je bila po mnenju vseh »mirna in delovna« ženska.
V Skupščini slovesno razglasili neodvisnost in samostojnost Slovenije
glasovalo 88,5 odstotka Slovencev in torej mnogo več, kot je predvideval volilni zakon za veljavnost plebiscita. Od oddanih glasov pa je bilo glasov »za« kar 95,01 odstotka volilcev. V celoti so bile torej potrjene ankete, ki so jih opravljali dnevno.
Predsednik Bučar je nato ugotovil: »Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel za samostojno državo.
To je dejanje njegove volje, za katero ni nikomur odgovoren, razen samemu sebi. In sam seveda prevzema tudi vse posledice te svoje odločitve. To je akt, ki je nasledek njegovega pojmovanja in razumevanja svojega položaja v danem družbenem okolju in zgodovinskem trenutku. Je akt, ki ga lahko sprejme samo zrel narod, ki se v polnosti zaveda svoje lastne individualnosti, ki ima odločno voljo do življenja v zavesti svojih življenjskih zmogljivosti, narod, ki je sposoben in pripravljen soočiti se z izzivi časa in okolja, v katerem živi.
To sposobnost so nam v preteklosti nemalokrat zanikali, tudi v imenu nekaterih večjih narodov, s katerimi smo živeli v sosedstvu.«
Svoja izvajanja pa je zaključil: »In končno: volja, izražena na plebiscitu, ni samo dejanje našega hotenja. Je tudi dejanje našega poguma. Tudi mi lahko danes ponovimo isto misel, kot je zapisana kot izhodišče v ameriški deklaraciji o neodvisnosti iz leta 1776, da namreč v toku zgodovinskih dogodkov za "neko ljudstvo postane nujno, da pretrga politične vezi, ki so ga povezovale z drugimi, in da med silami na zemlji zavzame
izdvojen in enak položaj, kot mu gre po naravnih in božjih postavah; dolžno spoštovanje do nazorov človeštva pa terja, da navede tudi razloge, ki so ga prisilili v izločitev". S pripravami na plebiscit in z odločitvijo smo to jasno in nedvoumno povedali.«
Predsednik Milan Kučan je v obsežnem referatu najprej prav tako izhajal iz zgodovine slovenskega naroda, iz majniške deklaracije in narodnoosvobodilnega boja, nato je prešel na novo slovensko ustavo, ki ne sme biti akt ene stranke, temveč mora biti demokratičen akt vseh državljanov Slovenije. V tem okviru je še posebej obsežno in odločno govoril o spoštovanju človekovih pravic o »lastni demokratični državi, interesu in odgovornosti za položaj slovenskih manjšin, s tem pa tudi odgovornosti do italijanske in madžarske manjšine kot tudi do pripadnikov vseh narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji.«
Osrednji in trenutno tudi najbolj aktualen in pereč je bil oni del predsednikovega govora, ki se je nanašal na razmere v Jugoslaviji in na mednarodno priznanje. Slovenija se je osamosvojila, toda osamosvojena Slovenija je zainteresirana za ohranitev dobrih odnosov in za dobro sodelovanje z drugimi narodi Jugoslavije. V vseh republikah so opravljene volitve, ki so odraz demokratične volje njihovih državljanov »in to voljo spoštujemo«, je ugotovil predsednik Kučan. Iz tega sledi možnost demokratičnega dialoga in prevzemanje pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo prenešeno na zvezne organe.
Ključno vprašanje pa je mednarodno priznanje in v tej zvezi je Milan Kučan dejal: »Mednarod-
no priznanje Slovenije ni samo stvar naše volje. Za zdaj je subjekt mednarodnega prava SFRJ in dokler ne razrešimo notranjih odnosov v Jugoslaviji, ne moremo formirati lastne diplomatske službe. Lahko pa in moramo pripraviti vse potrebno za njeno vzpostavitev. To funkcijo lahko zdaj uspešno opravljajo predstavništva Slovenije, toda morajo biti tako vzpostavljena in morajo imeti za to potrebna pooblastila pristojnih organov Slovenije, pridobljena v rednem postopku, da bodo v posameznih državah lahko opravljala zadeve za Republiko Slovenijo in za njene državljane po svetu.
Pogoj za mednarodnopravno priznanje Slovenije je, da ima Slovenija na svojem ozemlju v njenih sedanjih mejah vso ekonomsko in politično oblast, da je sposobna zagotavljati svojo nacionalno varnost, da v njej vlada politični pluralizem in demokracija, da izpolnjuje in je pripravljena ravnati po vseh načelih mednarodnega prava in izpolnjevati vse mednarodne pogodbe dosedanje SFR Jugoslavije po načelih pravnega nasledstva in da je z vsem svojim delovanjem in razvojem dejavnik stabilnost, miru in mednarodnega povezovanja v tem delu Evrope. Naj ponovim, želimo biti vsem dobri in odgovorni mejaši.«
Ozračje v dvorani je bilo izredno slovesno, potem pa se je razvilo prisrčno srečanje na sprejemu, ki ga je priredil predsednik Bučar. Pa vendar je treba ugotoviti, da je bila med tujimi gosti na zasedanju prisotna samo delegacija hrvaškega sabora, brez predsednika republike Tudjmana, ni
bilo predstavnikov Bosne in Hercegovine, odso1' na sta bila tudi avstrijski in italijanski konzu: kar vse priča o težavah in o velikih naporih, k na svoji že odločeni in proglašeni poti v samoS tojnost čaka slovensko suvereno državo.
Na svečanosti je bila prisotna številna dele9®. cija zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije, k so odražali celoten spekter kulturne in druge ° ganiziranosti in politične pripadnosti zamejsk1 Slovencev.
Pred svečanim pričetkom so na tiskovni kom ^ renči pokazali osnutek nove slovenske zastave, ^ kateri pa bo parlament še razpravljal. Barve s postavljene kot na francoski ali italijanski trobgl niči in torej pokončno si slede bela, modra 1 rdeča barva.
Umrl minister Franco Piga
GORTINA D' AMPEZZO — Pozno sinoči smo prejeli novico, da je nena<*°il!g umrl minister za državne soudelezo Franco Piga. Minister je umrl v C0^;11} d Ampezzo, kjer je bil na krajših počitn*' cah.
Za samostojno Slovenijo tudi veliko Neslovencev
Rezervat
razburja
duhove
Obalna cesta: »Skregaj in vladaj!«
KOPER — V treh obalnih občinah so še nedolgo pred plebiscitom mnogi ugibali, ali se bo večina res izrekla za samostojno Slovenijo. To območje je zaradi drugačne zgodovine in narodnostne prepletenosti veljalo res za občutljivo območje. Neposredno pred plebiscitom je to potrdil tudi dvodnevni obisk predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in petih slovenskih ministrov. Lojze Peterle in ministrstvo so največ časa posvetili prav vprašanjem osamosvajaj oče in bodoče samostojne Slovenije.
Težko bi sicer rekli, da je njegov obisk kakorkoli spremenil rezultat plebiscita, toda rezultat je bil za obalno območje vendarle boljši, kot so Pričakovali naj večji pesimisti in seveda slabši, kot v večini slovenskih občin. V koprski občini se je plebiscita 89,6 odstotkov volilcev, ZA je glasovalo 81,5 odstotka, v izolski občini je bila udeležbba 90,6-odstotna, ZA je bilo 81,4 odstotka volilcev, v piranski občini (kjer so bili volilni rezultati skoraj po pravilu zmeraj skromnejši v primerjavi s povprečnimi v Sloveniji) pa se je plebiscita udeležilo 87,8 odstotka volilcev, ZA pa je glasovalao 79,8 odstotka. (Za primerjavo povejmo še Obali sosednjo -sežansko občino, kjer je bila udeležba 95,8-odstotna, ZA pa je glasovalo 91,4 odstotka občanov).
Seveda je plebiscit na Obali zanimiv prav zaradi narodnostno mešane sestave prebivalstva, kajti iz rezultatov je mogoče razbrati, da je za samostojno Slovenijo glasoval tudi kar precejšen delež Neslovencev. Vsaj dobra tretjina, če že ne polovica prebivalcev neslovenske narodnosti, ki žive na Obali, je bila tudi za samostojno Slovenijo. Podatek po svoje potrjuje tezo, da si Slovenci plebiscita niso zastavili zato, da bi °blikovali nacionalno čisto državo in da so mnogi ta plebiscit tudi razumeli in sprejeli.
Po popisu iz leta 1981 je živelo v treh obalnih občinah samo 73 °dstotkov Slovencev, 12 odstotkov je bilo Hrvatov, 5,1 odstotkka Jugoslovanov, regionalno opredeljenih in neopredeljenih, 4 odstotke Srbov in 2.7 odstotka Italijanov (pripadniki številnih drugih narodov so udeleženi v manjših odstotkih). Glede na to, da je bilo priseljevanje na Obalo iz drugih jugoslovanskih republik v 80-tih letih še zmeraj dokaj intenziv-rro, mnogi sklepajo, da živi zdaj na Obali celo manj kot 70 odstotkov Slovencev.
BORIS ŠULIGOJ
Jutri nastop Die Zeita (IS) v Štanjelu
ŠTANJEL — Zimski grajski večeri, ki jih letos prvič organizirata Turistično društvo Štanjel in sežanska Zveza kulturnih organizacij, se po večeru sanšonov z Meri Avsenak in Bojanom Adamičem ter koncertom in promocijo plošče Big Ben Hit Ouarteta iz Nove Gorice nadaljujejo jutri, 28. decembra.
Ob 20. uri se bo v galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu predstavila skupina Die Zeit iz Trsta. To je glasbena skupina, ki neguje predvsem klasično glasbo starih in mlajših skladateljev. V slovenskem kulturnem prostoru želijo tako opozoriti na dela tako starejših kot mlajših skladateljev. V njihovem repertoarju so tudi dela skladatelja Pavla Merkuja.
-oks-
PIRAN - Portoroški ribolovni rezervat je prostor, na katerem se že nekaj časa vnemajo tihi spopadi med tukajšnjimi ribiči. Včasih gre za pravo ribiško vojno. Enega od dokazov za to trditev so priskrbeli tudi miličniki pomorske mejne milice iz Kopra, ki so v začetku tega leta iz morja, kjer je vsak ribolov prepovedan, v sorazmerno kratkem obdobju, privlekli številne ribiške mreže v skupni dolžini 3400 metrov. Krivolovci si seveda večine teh mrež niso upali niti iskati.
Letos je posebna občinska komisija zaupala enkraten ulov cipljev (ki naj bi se zadrževali na območju omenjenega ribolovnega rezervata) zasebniku Zlatka No-vogradca iz Pirana. Na tako odločitev se je pritožil izolski Delamaris, kjer so odgovorni menili, da je oddaja takega ulova zasebniku v nasprotju s pogodbo med piransko občino in Delamarisom (oziroma tedanjo Ribo) iz leta 1982. Občinski izvršni svet je ugotovil, da je bila ta pogodba menda res podpisana (čeprav izvirnika te pogodbe na piranski občini nimajo), vendar Delamaris ni izpolnjeval določil pogodbe — sklepa, da bi moral plačati pet odstotkov od ustvarjenega prihodka v tem rezervatu (torej tudi od vsega ribogojstva in školjkarstva). Zato je občinski izvršni svet pred tednom dni to pogodbo prekinil in odločil, da letos lahko ciplje lovi prej omenjeni zasebnik. Ta pa zdaj omahuje, čeprav je občini ponudil najugodnejše pogoje. Dobro namreč ve, da bo imel težave z ulovom, ker se v rezervatu spet kar tre krivolovcev. Ti pa seveda najbolj plašijo ribe in se mu ribolov nebi niti izplačal. Tako bodo v piranski občini letos še enkrat prosili pomorsko milico (čeprav to ni njena poglavitna skrb), da malce bolj popazi na rezervat.
V Kopru bodo gradili še eno cerkev
KOPER — Tudi TV Koper-Capodistria je letos prvič v svoji zgodovini prenašala dobro obiskano polnočnico v koprski stolnici, ki je naj večja cerkev v Sloveniji. Obred je vodil koprski škof dr. Metod Pirih, ki je na koncu podelil Poseben papežev blagoslov. Ob tej priložnosti so tudi raz-fflasili, da so za praznik v koprskem domu stareših posvetili kapelo, stekle pa so tudi Priprave za gradnjo nove cerkve na območju Olma oziro-ttra Šalare. (J. O.)
Srečen konec za »žrtev«, zlikovcema pa bo še trda predla
Roparja zasledovala od Zagreba do Kopra
KOPER — Čeprav z nameravanimi nakupi v Trstu ni bilo nič, se je za štiridesetletnega zadarskega zdravnika M. V. pot proti Trstu dokaj srečno končala. Na križišču, kjer se pri tovarni Iplas ceste odcepijo proti Kopru, Škofijam in Ankaranu, ga je namreč minuli petek zvečer napadel Bojan M., 22 let, iz Zagreba in hotel od njega denar. Presenečeni M. V. se seveda ni mogel preveč upirati, kajti Bojan mu je z razdalje kakega metra meril v glavo. Ubogal je in Bojanu po navodilih izročil 2000 din.
Bojan je zahteval, da mu denar doktor vtakne v žep in ob tem nenehno meril nanj. Doktor je ubogal, hkrati pa zbral toliko moči in korajže, da je ob tej potezi stegnil roko še proti roparjevi pištoli oziroma roki. Bojan je reagiral in sprožil. Doktorja je krogla zadela v vrat, a ne tako hudo, da se ne bi lahko pognal v beg. In Bojan je spet streljal. K sreči je zgrešil, doktor pa je izginil v temi. Na avtobusni postaji je pustil oba kovčka in za enega je zagrabil Bojan ter se napotil proti Iplasu. Moral se je umakniti, slišalo se je strele.
Prav tedaj je iz koprske smeri pripeljala patrulja prometnih miličnikov. Doktor M. V., ves okrvavljen, je bil toliko pri moči, da jih je ustavil, prisedel v avto in povedal, da so ga napadli. Ko je patrulja zapeljala proti Iplasu so opazili človeka s kovčkom. To je bil napadalec. Doktor ga je takoj prepoznal, patrulja se je ustavila in z avtomati v rokah sta se miličnika pognala za Bojanom. Ta je med begom padel in šele po opozorilnem strelu miličnikov iz žepa izvlekel roko. V žepu je bila pištola. Zadarčan je bil tako »rešen«, zgodbe o ropu pa še zdaleč ni bilo konec.
Med preiskavo so kriminalisti koprske UNZ namreč ugotovili, da Bojan sploh ni bil sam. S pajdašem Dubravkom Ribaričem, 28 let, iz Zagreba (Opozovečka ulica) sta namreč že v Zagrebu sklenila izpeljati rop. Zlikovca sta vedela - preiskava bo bržčas odkrila od kod in kako - da Zadarčan potuje v Trst. Domnevala sta, da ima pri sebi precej denarja in se odpravila za njim. Z avtomobilom sta sledila avtobusu (in potniku) do Ljubljane. Tu
je Dubravko (za njim je razpisana tiralica, saj je s kraja dogodka pobegnil) Bojanu pokazal žrtev na avtobusu in ko sta se vrnila do avtomobila, le-ta ni vžgal. V »stiski« sta se bogatega plena željna zlikovca odločila za taksi do Kopra in ko sta na avtobusni postaji ugotovila, da njunega »prijatelja« ni z avtobusa, sta povprašala sprevodnika. Ta jima je povedal, da je mož izstopil »na bivju« (omenjenem križišču). Bojan in Dubravko sta najela nov taksi in se odpeljala do »biv-ja«. Tu sta se ustavila, doktor je bil taksija celo vesel in taksista pobaral, če bi ga peljal do Škofij. »Ni problema, samo ta dva odložim,« je odvrnil taksist in zapeljal na drugo stran. Tu je razložil samo Bojana, ki je prišel potem do doktorja, taksi pa je po Dubravkovem naročilu zapeljal naprej proti bencinski črpalki. Ko je zaslišal strele, je Dubravko izginil v noč, zgodilo pa se je tisto, kar smo zapisali na začetku. S srečnim koncem za doktorja, z neuspelim ropom za Bojana, pa s tiralico za Dubravka.
DUŠAN GRČA
KOPER — Na Obali so glede obalne ceste dosegli popolno ravnovesje nasprotnih interesov. Če drži zakon 'Skregaj in vladaj!", potem ta trenutek prebivalcem Obale nekdo tako močno vlada, kot jim že dolgo ni. Oziroma - tri obmorske občine so spet tam, kjer so bile pred 18 leti, ko so se na smrt kregale, po kakšni varianti naj bi začeli graditi obalno cesto.
Zakaj bi lahko bili bolj enotni? Zaradi treh podatkov. Prvi govori, da gre po cesti čez šmarsko križišče proti Istri dnevno v povprečju kakih 6000 vozil, drugi, da gre od Kopra do Valete 20 tisoč vozil, od tega 12 tisoč za Piran, Portorož, Lucijo in Sečovlje in osem tisoč dalje proti Dragonji, oziroma Istri. Noben Koprčan ne gre do hrvaške meje skozi Portorož in Lucijo. V glavnem gredo po tej poti samo nevedni turisti in tovornjaki, ki se menda bojijo šmarskega klanca (pa zato raje prevozijo tri druge). Ce bi cesto čez šmarsko križišče bolje označili, jo nekoliko uredili (morda v celoti zgradili tretji pas, ali pa naredili kratek predor pod zadnjim delom klanca), bi po tej cesti v Istro morda res vozilo 14 tisoč vozil, obalna cesta od Kopra do Lucije pa bi ostala res samo medmestna in ne več tranzitna cesta. A tudi na tej cesti bi bilo veliko prometa - turizem in način življenja na Obali pač narekuje gostejši promet. To pomeni, da bi ob morju v vsakem primeru potre--bovali štiripasovnico in to prav do Valete. Predora pri Luciji ne bi potrebovali, saj bi se do Lucije vozili v glavnem samo prebivalci Lucije. Temu pa se v Luciji na noben način ne bodo mogli izogniti. In zakaj je cesta od Kopra do Izole ob morju bolj sprejemljiva, kot skozi predor? Ne samo zato, ker so jo zgradili že pred 60 leti in bo tu v vsakem primeru ostala, tudi ne samo zato, ker bi bila desetkrat cenejša od predora. Cesta na nek način tudi varuje morje, saj na cesti ni mogoče graditi morju škodljivih objektov, dopušča pa ob sebi potrebne rekreacijske površine. Pa še to: nihče ne more zagotoviti, da cesta skozi predor ne bi ogrožala okolja. Izračunati bi morali, koliko njih bi morali žrtvovati ob izhodu iz tunela in kakšen zrak bi prihajal iz tega predora.
Poleg verskih obredov je bilo vsepovsod veliko kulturnih prireditev
Letošnje božično obdobje so označevala družinska srečanja in glasbene pobude
Včeraj zgodaj popoldne v Boljuncu
Tudi letos na Štefanovo zaživel običaj lučanja
Božični prazniki so tradicionalno posvečeni družinskim srečanjem, istočasno pa se v tem obdobju odvija tudi cela vrsta prireditev, ki so vezane na praznično-verski pomen božiča. Letošnji vremenski pogoji so še posebej navajali k temu, da so ljudje raje ostajali doma oziroma, da so se odpravili na številne in raznovrstne koncerte, s katerimi so na Tržaškem postregle javne ustanove, gledališča in razna društva. Vremenskih razmer so bili zlasti veseli domači smučarji, ki so bili zadnja leta krepko prikrajšani; tokrat pa je v goratih in tudi nižinskih predelih Fur-lanije-Julijske krajine snežilo, medtem ko je v obalnih krajih deževalo.
Vigilija je bila kot terjajo navade in nuja zadnjih priprav na predbožično večerjo oziroma na božično kosilo v jutranjih urah posvečena zadnjim nakupom. Pozno zvečer so se po raznih
mestnih in vaških cerkvah zvrstile polnočnice, tudi v slovenščini, slovenska polnočnica pa je bila v ponedeljek zvečer tudi pri sv. Antonu novem. Na božični dan pa so bile vsepovsod slovesne maše, v slovenščini so jih darovali v vseh cerkvah, kjer so obredi tudi običajno.
Kot smo že omenili, se v teh dneh vrstijo koncerti, ki potrjujejo tako praznični kot verski vidik božičnega praznovanja. Posebej bi omenili Božični koncert, ki sta ga v torek popoldne v župni cerkvi na Opčinah priredila župnija sv. Jerneja in mešani pevski zbor sv. Jernej. Prireditev je bila posvečena 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca, zato je bil tudi celoten program uglašen na njegovo skladateljsko delo. Božične pesmi in kantato Božični sijaj so izvajali zbori Vesela
Srbska pravoslavna skupnost bo božič slavila v začetku januarja, v ponedeljek pa je proslavljala vigilijo praznika svojega zavetnika. Ponedeljkovih svečanih večernic, ki jih je daroval beograjski patriarh Lavrentije, sta se udeležila tudi tržaški škof Bellomi in arhimandrit grške pravoslavne cerkve Eleftheriou (na našem posnetku, foto Magajna, z desne proti levi Lavrentije, Bellomi in Eleftheriou v srbski pravoslavni cerkvi).
pomlad, MEPZ Primorec-Tabor, moški in ženski zbor Tabor, MEPZ sv. Jernej, kot solisti pa so sodelovali Marta Fab-ris (sopran), Martina Ozbič (flavta), Igor Košuta (klarinet), Zoran Lupine (rog), Francesco Furlanich (fagot) ter Ivan Milič in David Leniša (orgle).
O nekaterih prireditvah, ki so se zvrstile v prejšnjih dneh, poročamo posebej, v tem kratkem zapisu pa bi vsaj omenili še nekaj tradicionalnih koncertov, ki označujejo Štefanovo. Tako je včeraj popldne priredilo koncert tudi Godbeno društvo Prosek, v programu pa je sodeloval tudi harmonikar Zoran Lupine. Včeraj popoldne se je mali dvorani gledališča Verdi začel tudi kratek niz božičnih koncertov, ki ga organizirajo tržaška Pokrajina, Krožek za kulturo in umetnost in združenje »Continuum musicale«. Na prvem koncertu je nastopil komorni ansambel Aurora Ensemble.ki je izvajal skladbe W.A. Mozarta in F. Schuberta.
Pod okriljem tržaške Občine pa je bilo včeraj več pobud: dopoldne so v turističnem pristanu proslavljali božič potapljači (organizator je bil klub Sub Seat Club), vendar pa je tokrat duhov-niku-potapljaču postalo slabo, tako da ni dokončal obreda. V palači Vivante so na pobudo združenja »Amici del presepio« odprli Razstavo jaslic, poseben prostor je med drugim odmerjen upodobitvi jaslic na znamkah.
Popoldne je bil v cerkvi sv. Antona novega koncert, na katerem je nastopil tržaški kvintet trobil, v gledališču Miela pa se v teh dneh odvijajo predstave za otroke in odrasle: dopoldan je bil namenenjen otrokom, katere so najprej zabavale lutke, nato pa še stare risanke, popoldne pa je krožek Centro Piccola Arte predstavil komedijo v tržaškem italijanskem narečju Ciribiribim. Na Štefanovo pa je tržaška Občina v sodelovanju s športnim krožkom Jolly pripravila tudi kotal-karsko revijo Hello Jolly.
Po starem vaškem običaju je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah na bo-Ijunski Gorici - glavnem vaškem trgu - zaživelo lučanje. Praznični dan sv. Štefana je namreč za to breško vas poseben dan, ko se po popoldanskem blagoslovu, ob glasnem zvonenju, na trgu zberejo vaška dekleta in si mečejo jabolka. Lučanje je sicer v starejših časih imelo svojo posebno vsebino: nekateri ga zaradi svojstvene dinamike navezujejo na mučenje sv. Štefana, v ljudskem izročilu pa je ostala živa druga razlaga. Še do pred nedavnim je lučanje na Štefanovo nadomeščalo nekakšno dvorjenje. Na trgu so se na ta dan zbrali še neporočeni vaški fantje in dekleta, le-ta pa so ob zvonenju začela metati jabolka ali pomaranče proti fantom. Seveda je vsaka lučala fanta, ki ji je bil všeč, in mu na ta neobičajen (niti ne zelo nežen!) način povedala, da ga ima rada in bi bila tudi pripravljena z njim stopiti pred oltar.
S časi se je bistveno spremenil tudi ljudski običaj, ki je pravzaprav ostal le simboličnega pomena. Lučanje vsako leto še vedno privablja v središče vasi
veliko vaščanov in radovednežev, pa tudi takih, ki ne vedo, da so nekoč jabolka lučala samo neomožena dekleta in da se z njimi še zdaleč niso divje obmetavali. Z vsestranskim napredkom pa so se sadežem pridružile še petarde, ki pravzaprav običaju ne dodajajo nič prijetnega. Po tradiciji naj bi Štefanovo popestrila tudi popoldanska kulturna prireditev, za katero naj bi poskrbeli odborniki boljunskega KD France Prešeren. Letos pa se je ta navada zaradi organizacijskih težav žal omejila le na popoldansko lučanje sredi vaškega trga. (dam)
Na sliki (foto Magajna) včerajšnje lučanje na boljunski Gorici.
■ Krožek Jaques Maritain prireja danes ob 18. uri v Galeriji Tergesteo kulturno pobudo v znamenju božiča in miru. Igralca Cristiano Della Log-gia in Liana Zonta bosta bosta prebrala poezije, ki jih bo nato komentirala Maria Pia Monteduro, za glasbeno ponudbo pa bodo poskrbele skupine Gwenc'hlan in duo Fernando Sor.
Na pobudo odbora za zaščito vasi
V	Križu nenavadna božična prireditev
V	Križu so letos domačini na res nenavaden, a prijeten način pričakali božične in novoletne praznike. Novoustanovljeni Odbor za zaščito Križa je namreč priredil zelo uspelo im dobro obiskano božično srečanje na vaški Kržadi ob zvokih godbe na pihala iz cerkvenega zbora iz begunskega naselja ter ob sodelovanju učencev slovenskih in italijanskih šol. Za praznično vzdušje pa so poskrbele domače ženske, ki so ponudile vaščanom in gostom domačo kapljico in zlasti pristne božične slaščice.
Godba je pod vodstvom kapelnika Livia Sullinija igrala po vaških ulicah, družabnost pa je bila, kot rečeno, na glavnem vaškem trgu. Posebno poslanico domačinom je ob tej priložnosti poslal tržaški škof Bellomi. Odbor za zaščito Križa se iskreno zahvaljuje vsem (posebno pa prizadevnim ženskam), ki so pripomogli, da je božična prireditev tako lepo uspela.
Orkester Slovenicum danes v stolnici sv. Justa
Danes bo v stolnici sv. Justa božični koncert tržaškega zbora "Cappella Civica", ki ga vodi dirigent Marco Sotia-nopulo. Z zborom bodo nastopili solisti in komorni orkester "Slovenicum" iz Ljubljane.
Koncert, ki se bo pričel ob 20.30, predvideva izvedbo skladb avtorjev, kot so G.F. Handel, J.R. von Herbeck, H. Berlioz, G. Radole, M. Sofianopulo in pet božičnih ljudskih pesmi, ki jih je priredil dirigent Sofianopulo.
Odprto pismo zadruge Naš Kras deželnim oblastem in vladnemu komisarju
Kraški park naj upravlja kraški človek
V razpravo o predlogu ustanovitve naravnega parka na Krasu se je vključila tudi zadruga Naš Kras, ki je temu vprašanju namenila posebno sejo svojih članov. Argumentirano stališče, ki se je izoblikovalo na skupščini, so v odprtem pismu posredovali predsedniku deželnega odbora FJK Adrianu Biasuttiju, deželnemu odborniku za prostorsko načrtovanje Gianfrancu Carboneju in vladnemu komisarju prefektu Eustachiu De Feliceju. Odprto pismo zadruge Naš Kras objavljamo v celoti.
Člani in prijatelji zadruge »Naš Kras« zbrani na seji dne 15. decembra 1990 smo razpravljali o pobudah za ustanovitev kraškega parka in pri tem ugotovili, da je slovensko prebivalstvo Krasa dokaj nezaupljivo glede možnosti njegove ustanovitve.
Ta nezaupljivost izvira predvsem iz negativnih zgodovinskih izkušenj, ko si je mesto želelo prikrito ali neprikrito prilastiti Kras in ga tako odtujiti avtohtonemu prebivalstvu.
Posebno izrazito pridejo te težnje do izraza v nekaterih urbanističnih inštrumentih, ki so in ki predvidevajo širjenje stanovanjske baze predvsem v korist mestnega prebivalstva, gradnjo velikih infrastruktur, kot so na primer avtoceste, plinovodi in podobno, Zanstveni Center pri Pad-ričah, ljudske gradnje, predvsem pa nove ogromne površine zemlje namenjene zaščiti narave. Vse to je v neposredno škodo avtohtonega kraškega prebivalstva. Kras je bil v zadnjem povojnem obdobju podvržen stalnim napadom, ker je moral kot specifično obmestje, skrčeno na
zelo ozek pas, služiti več funkcijam, pri čemer je utrpel največjo škodo prav zaradi gradnje velikih infrastruktur, ki pri načrtovanju niso bile deležne potrebne pozornosti in racionalizacije. Ogromne razlastitve najrodovitnejših površin (večkrat za dvomljive javnokoristne namene) so zadale hud udarec krajevnemu tradicionalnemu gospodarstvu, ki je bilo, tudi zaradi pomanjkanja konkretnih in pozitivnih posegov ter alternativnih možnosti razvoja, prisiljeno k propadanju. Z njim pa je propadla in propada tudi kraš-ka kulturna pokrajina.
Zato poudarjamo, da je treba Kras obravnavati ne samo kot naravno dediščino, temveč predvsem kot kulturni in gospodarski prostor, na katerem morajo ljudje živeti. Prepričani smo, da kraške kulturne pokrajine ne bomo uspeli obvarovati in ovrednotiti, če ne bomo pristopili k aktivni zaščiti vseh njenih aspektov, se pravi gospodarskih, družbenih, kulturnih, naravnih in etničnih. V prvi vrsti pa moramo upoštevati in zaščititi človeka, ki je nenadomestljiv element tega prostora in njegove stvarnosti. Brez človeka, ki razvija svojo tradicionalno dejavnost v kraški naravi, je zaman pričakovati, da se bo Kras ohranil zgolj z zaščitnimi ukrepi in z vin-kulacijami.
Nesmiselno in nedopustljivo bi bilo, če bi del Krasa postal domena skupine naravoslovcev, drugi del pa prevladujoča interesna sfera meščanov, ki Kras sicer potrebujejo, a ne smejo odločati o njegovih življenjskih potrebah.
Ko govorimo o vlogi in zaščiti Krasa, je treba pozorno upoštevati vse vrednote, katerih nosilec je, predvsem pa moramo upoštevati njegov primaren aspekt; to je aspekt etničnega prostora slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Člani zadruge Naš Kras zatorej zahtevarnoi da se načrtovanje in upravljanje Krasa zaupa domačemu prebivalstvu, ki je skozi stoletja znalo ohraniti njegove značilnosti.
Zato odločno poudarjamo stališče, da mora aktivno zaščito Krasa uresničevati Kraška gorska skupnost, ki je kot istitucionalni organ najbolj neposredni izraz interesov kraškega prebivalstva.
Sledi 78 podpisov
V Miljah seja občinskega sveta
Devet dni po izvolitvi novega župana Fer-nanda Ulcigraia se danes ob 18.30 sestane v Miljah občinski svet. Na prvi točki dnevnega reda je seveda predstavitev programskih smernic nove uprave, v katero so bili izvoli6' ni, poleg socialističnega župana, predstavni' ka Liste Frausin Mutton in Vallon, sociali51 Millo, zeleni Rota ter Altin in Derossi, ki ju j® tržaška KD izključila iz stranke, ker sta mi®° direktiv stranke osebno podrpla novo večino-
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da bodo januarja začeli sledeči tečaji:
OSNOVNA INFORMATIKA MS DOS
(60 ur)
W0RD PROCESSING
(60 ur)
za ANIMATORJE NA SOCIALNO -KULTURNEM PODROČJU
(60 ur)
Na razpolajo je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in informacije danes, 27. in jutri, 28. t. m. od 8. do 13. ure na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabita na
TRADICIONALNO
NOVOLETNO
DRUŽABNOST
ki bo jutri, 28. decembra, ob 17. uri v gostilni Sardoč v Rečniku
Nastopali bodo MPZ Vesna iz Križa pod vodstvom Iva Lešnika, Vanka in Tonca ter Neva Kranjec s svojo harmoniko
Vstop samo z vabili.
Odhod avtobusa ob 16. uri izpred deželne plače na Trgu Oberdan.
IZŠEL JE 4. DEL
ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
Dobite ga v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Na novo restavrirane orgle v cerkvi sv. Jerneja pomembna pridobitev za barkovljansko skupnost
Barkovljanska cerkev sv. Jerneja ima na novo restavrirane orgle. Ta dogodek je mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj povezal z lepim in bogatim koncertom, ki je bil v nedeljo zvečer ob nabito polni cerkvi vernikov, ki so zbrano in slovesno sledili celotnemu programu, na katerem so nastopili solisti in seveda domači pevski zbor.
Orgle, ki so bile glavni protagonist večera, so se izkazale kot odličen inštrument, ki bo odslej omogočal zboru in tudi solistom izvajanje tudi najbolj zahtevnih skladb.
Kot solisti so na včeru nastopili organista Andrej Pegan in Beatrice Zonta, sopranistka in violinistka Aleksandra Pertot, ki je potem vodila tudi mešani pevski zbor, baritonist Giuliano Pelicanon, violinist David Žerjal in čelist Peter Filipčič. Izvajali so več skladb vokalno-inštrumentalne komorne glasbe za duo in trio, ki so v akustičnih cerkvenih prostorih še posebno lepo izzvenele.
V drugem delu programa je nastopil mešani zbor M. Pertot, ki je občuteno in glasovno čisto izvedel Vrabčevo Mašo sv. Antona za zbor in orgle (pri orglah je bil Andrej Pegan). Za konec je zbor zapel še tradicionalno »Sveta noč«. Tu so se mu pridružili še vsi verniki: bil je to višek lepega večera, ki se je odvijal ob topli svetlobi sveč.
Ljudje so bili nad koncertom navdušeni, zadovoljni pa so bili tudi organizatorji, saj so samo na tem večeru s prostovoljnimi prispevki zbrali okrog pol milijona lir, kar vse bo šlo za poravnavo stroškov za popravilo orgel, (ni) Na sliki (foto Magajna) solisti ob novih orglah.
Uspel pohod za mir, ki je bil letos prvič na Štefanovo
»Brez prave človeške solidarnosti ni mogoče graditi resničnega miru«
Nevarno rožljanje z orožjem v Zalivu, pribežniki iz Albanije in sploh velike spremembe, katerim smo priča predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, so bili v ospredju včerajšnjega, po vrsti šestega pohoda za mir v Trstu. Za razliko od prejšnjih izvedb se pohod tokrat ni odvijal na dan novega leta, ampak na Štefanovo, in prav tej spremembi je treba po vsej verjetnosti Pripisati dejstvo, da se na njem ni zbralo več kot tisoč ljudi, se pravi občutno manj kot na prejšnjih izvedbah. Toda pobuda je tudi ob tej svoji šesti in nekoliko spremenjeni ponovitvi vsekakor uspela in pričakovati je, da se bo v naslednjih letih še razvijala.
Udeleženci pohoda so se kot običajno zbrali okrog 16.30 na Velikem trgu Pred županstvom ter nato krenili v sprevodu proti Rusemu mostu, in sicer hodeč po Korzu Italia, Trgu Goldoni, Korzu Carducci ter po ulicah Valdiri-vo in Roma. Med udeleženci je bilo tudi večje število albanskih pribežni-hov, ki so nase opozarjali tudi z velikimi napisi. V njih so se sklicevali na 10. člen italijanske ustave, ki govori o Pravici do političnega zatočišča. Drugi napisi in transparenti so opozarjali na razne tematike pohoda, zlasti seveda na potrebo po miroljubnem razreševanju zalivske krize in na potrebo po človeški solidarnosti, predvsem na relaciji Sever-Jug.
Na Rusem mostu so se kot običajno zyrstili tudi priložnostni govorniki, in sicer predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, ravnatelj škofijske dobrodelne organizacije Caritas g. Mario Delben in vsedržavni podpredsednik združenja ARCI Tom Benettollo.
. Mermolja se je v slovenskem in v italijanskem jeziku dotaknil predvsem uveh problemov, in sicer vprašanja v°jne ter vprašanja drugačnega in drugačnosti nasploh. V zvezi s prvim 1® opozoril, da če je grožnja atomske-9a samouničenja zamrznila vojskovanje na razvitem Severu, se to ni zgodi-lo na svetovnem Jugu, ki za nameček jnarsikdaj postaja tudi bojno polje, na katerem se posredno merijo »severnjaki«. Mermolja pa je v svojem govoru Predvsem naglasil, da mir pomeni naj-Prej sprejemanje in spoštovanje dru-9ega oziroma drugačnosti, kar predstavlja veliko nalogo tudi za Trst in
Množica posluša govornike na Rusem mostu
(Foto Magajna)
sploh za naše kraje, ki bi se morali razviti v žarišča dialoga.
G. Delben se je ustavil pri problemu albanskih pribežnikov. Podčrtal je, da se problem v Trstu ne postavlja tako dramatično, kot ga nekateri prikazujejo, saj je konec koncev doslej vprašalo za azil komaj okrog 500 pribežnikov iz Albanije, od katerih 300 se je potem v Trstu tudi ustavilo. Mimo tega je Delben podčrtal, da smo tem ljudem kot sploh vsem, ki iz takšnega ali drugačnega razloga trpijo, dolžni človeško solidarnost. V tej luči bi morali tudi politiki in še zlasti zakonodajalci neprestano presojati svoja dejanja.
Podpredsednik ARCI Benettollo je ob zaključku pohoda tehtno in zavzeto pozval k miroljubnemu razreševanju hudega zalivskega zapleta. Sklicujoč se na besede palestinskega voditelja Arafata, katerega je pred nedavnim obiskal kot član širše italijanske delegacije, je poudaril, da bi vojna z Irakom v vsakem primeru imela izredno hude posledice, in ne samo na kriznem območju. Pozval je zlasti italijansko vlado, naj se zavzame v tem smislu, in sicer v skladu z 11. členom ustave, po katerem Italija zavrača vojno kot sredstvo za razreševanje mednarodnih sporov.
Uglednemu tržaškemu geografu in pedagogu usodna kratka bolezen
Umrl je Giorgio Valussi
Po krajši bolezni je 24. decembra Ž Trstu umrl ugledni univerzitetni Pfoiesor in mednarodno priznani Znanstvenik na področju ekonomske 9eografije Giorgio Valussi. Profesor je rodil v Trstu 1930. leta. Že zelo mlad je diplomiral iz geografije, kateri je posvetil vse svoje raziskovalno in pedagoško delo. Na [rzaški fakulteti za ekonomske vede }® vodil odsek
®9,a pa je ustanovi? infitut za geog-atijo v Vidmu, kjer je poučeval tudi j}® fakulteti za tuje jezike. Pred ne-
poleg eog-
havni
m je sodeloval pri ustanovitvi
tečaja za turistično geografijo v Gorici. Od leta 1978 je bil predsednik vsedržavnega združenja profesorjev-geografiskih pedagogov, letos pa je bil imenovan za predsednika tudi mednarodnega dela te ustanove. Bil je izvedenec za emigracijska vprašanja, poleg tega pa avtor številnih strokovnih publikacij in knjig. Napisal je tudi knjigo o Slovencih v Italiji, to njegovo delo pa je bilo tedaj prva publikacija, v kateri so objektivno obrvnavali vprašanje Slovencev v Italiji.
Jugoslovan je skušal oropati starko a so mu mimoidoči prekrižali račune
Na stopnišču pred cerkvijo sv. Antona Novega so ob malo po 17. uri skušali ropati neko starko. Priletni ženici je neznanec iztrgal torbico iz rok, pri tem pa J0 Je silovito pahnil. Ženska je padla, in se je pri tem morda tudi ranila, vendar P Ji priskočili na pomoč mimoidoči, ki so zadržali možakarja. Gospa je tako °hila nazaj torbico, nato pa je odšla.
i Nekaj več težav so imeli s fantom, kateremu je pravkar spodletel rop. Zmi-j'avtu je namreč uspelo zbežati, njegov beg pa je trajal prav malo. Poklicali so airireč policijo, ki je roparja zasledila v Ul. Mazzini. Gre za 28-letnega jugoslo-anskega državljana Vlada Novakova iz Omoljice pri Beogradu. Agenti so ga aretirali in ga odvedli v zapor v lisicah, saj se je močno upiral.
Odbor za jamstvo v kavarni S. Marco
D Danes opoldan bodo člani mestnega Odbora za jamstvo v kavarni S. Marco £ Odstavili javnosti prvi obračun zbiranja podpisov o ljudski peticiji za skladišča Sp1*1® Monteshell in Seastock. Odbor za jamstvo bo odgovorilo tudi predsedniku Sr * ne9a odbora Biasuttiju, ki je kritiziral delo komiteja in zbiranje podpisov. Q.eoanja z novinarji in javnostjo se bodo udeležili poslanec Willer Bordon, prof. lacomo Costa, Lia Brautti in Sergio Franco.
Pri Tržiču hudo ranjen mlad vojak
Po^ božični noči se je pri Tržiču hudo Lp,,esrečil 19-letni narednik Enrico Di sarm h- bil dodeljen zgoniški ka-'ja. Kfardi' doma pa je sicer iz Neap-Poln .fSreča se je pripetila nekaj po ti TrDjl na cesti, ki pelje iz Tržiča pro-Dj r p,, - nepojasnjenih razlogov je lahci k *z9ubil nadzorstvo nad svojo v 0u ® beta in se z njo silovito zaletel 2 re.s.tno drevo.
pen tesdcem Rdečega križa so ga pre-ga z 1 v katinarsko bolnišnico, kjer so držar.rad' hudih poškodb sprejeli s pri-ljanje° Prognozo na oddelku za oživ-
Pri Proseku ranjena turista iz Ferrare
Zaradi spolskega cestišča je na božič in Štefanovo prišlo na Tržaškem do več prometnih nesreč in verižnih trčenj, vendar k sreči brez dramatičnih posledic. Najhuje se je ranila 44-letna Franca Maria Montagnin iz Ferrare, ki se je z možem Enzom peljala mimo Proseka, ko je mož izgubil oblast nad volanom in s svojim alfa 65 zapeljal s ceste. Ranjenko so sprejeli v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo zaradi udarcev v prsni koš in noge morala zdraviti 30 dni. Njen mož se je le lažje potolkel in bo okreval v nekaj dneh.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, none in pranone
Marije Novak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Koper, 27. decembra 1990
26. 12. 1986
26. 12. 1990
Matej
Živiš z nami v svetlobi ljubezni.
27. 12. 1985	27. 12. 1990
Pet let je že, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Renato Gombač
Z ljubeznijo se ga spominjata
mama Lidija in brat Ervin.
Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašajo cvetje na grob.
Lonjer, 27. decembra 1990
27. 12. 1988
27. 12. 1990
Tamara
Si vedno v naših srcih
Mama, tata in brat Andrej
Opčine, 27. decembra 1990
26. 12. 1987
26. 12. 1990
Ob 3. obletnici smrti moje ljubljene žene
Angele Kodrič
roj. Pucelj
se je z žalostnim srcem spominja
mož Stanislav
Trst, 27. decembra 1990
Prerano nas je zapustil naš
Franc Križmančič
Žalostno vest naznanjajo mama Zofija, žena Silvana, sin Davorin, hči Lučka, vnuk Miko in ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Bazovica, 27. decembra 1990
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Davorinu in svojcem iskreno sožalje
kolegi Primorskega dnevnika
Ob prerani izgubi očeta izrekajo Davorinu in svojcem globoko sožalje
uslužbenci in uprava Založništva tržaškega tiska
Ob težki izgubi zglednega člana in odbornika Franca Križmančiča izreka svojcem iskreno sožalje
Gospodarska zadruga iz Bazovice
Ob nenadni izgubi očeta izrekajo globoko sožalje učiteljici Lučki in družini
kolegica Nada, učenci in starši ter neučno osebje OŠ Pinko Tomažič iz Trebč
Nepričakovano nas je za vedno zapustila naša draga zena, mama in nona
Emma Corbatti por. Comari
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-mohjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Edvin, sinova Maksimilijan in Dorjano z ženama Rosano in Marizo, priljubljena vnuka Jasna in Diego, sestri, brat in svojci.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Ricmanje, 27. decembra 1990
Ob težki izgubi drage žene in mame Eme Hrvatič por. Komar izrekajo možu Edvinu in sinovoma Maksimilijanu in Dorjanu najgloblje sožalje
dirigent in godbeniki Godbe na pihala iz Ricmanj
Žalovanju dragih Maksimilijana in Dorjana se pridružujeta Sonja ter Franko z družino.
Ob izgubi drage Eme izreka iskreno sožalje prizadeti družini
Nedia z družino
Ob težki izgubi žene in mame Eme Komar izreka občuteno sožalje sinovoma Maksiju in Dorjanu, možu Edvinu in vsem svojcem
KD Slavec
Ob boleči izgubi drage mame izrekajo Maksiju Komarju občuteno sožalje
vodstvo in kolegi Tržaške kreditne banke
Ob izgubi drage mame izreka Maksiju Komarju iskreno sožalje
Godbeno društvo Nabrežina
Zapustil nas je naš dragi
Izidor Zobec
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Adriano z ženo Nado, vnuka Enio in Ele-na, zet Danilo, sestra in brata ter ostali sorodniki.
Boljunec, Dolina, 27. decembra 1990
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka Eleni Kocjančič in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota Izidorja Zobca.
Zapustila nas je naša draga
Carla Carli
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trebče.
Žalostno vest sporočajo sestrični Mila in Marija ter Renata s Karmen
Trebče, Trst, 27. decembra 1990
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Nada Briščak roj. Guštin
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 13. uri iz nabrežinske kapele v cerkev v Šem-polaju.
Žalujoči mož Miro, sin Darko in hči Suzana z družinama, brata Rado in Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo.
Praprot, Vrhovlje, Dol, 27. decembra 1990
Ob prerani smrti drage žene Nade izrekajo iskreno sožalje bratu Miro-tu in družini
Genka, Frančko, Marčeta in svakinja Elda z družinami
Ob izgubi drage Nade se pridružujeta žalovanju svojcev
Marjeta in Ladi
Draga Nada,
ostala nam boš v trajnem spominu
žene iz Praprota
Ob težki izgubi drage Nade Briščak izrekamo Mirotu, Darkotu in Suzani najgloblje sožalje
Vaška skupnost Praprot
Godbeno društvo Nabrežina izreka najgloglje sožalje družinam Briščak in Doljak ter vsem ostalim sorodnikom ob izgubi drage Nade Briščak.
Ob bridki izgubi Nade Guštin Briščak izrekajo družini iskreno sožalje
učenci, učitelji in neučno osebje COŠ Šempolaj-Slivno
Upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci nabrežinske Hranilnice in posojilnice izrekajo Suzani Briščak globoko sožalje ob smrti drage mame Nade.
Nabrežinska godba se je poslovila od starega leta
V nedeljo je Godbeno društvo iz Nabrežine priredilo v nabrežinski občinski telovadnici že tradicionalni koncert ob zaključku leta. Koncerta se je udeležilo veliko ljudi, v glavnem domačinov. Nabrežinski godbeniki so v prvem delu igrali pod vodstvom kapelnika Stanka Misleja, v drugem delu pa je na njegovo mesto stopil mladi Sergio Gratton. Med obema deloma je nastopil še Moški pevski zbor Vesna iz Križa in pod vodstvom svojega dirigenta Iva Lešnika izvedel šet pesmi. Koncert se je kot običajno zaključil z znamenito Gruberjevo Sveto nočjo, povezovali pa sta ga Majda Legiša v slovenščini in Mariana Golemac v italijanščini.
Na sliki (foto Magajna) nedeljski nastop nabrežinske godbe.
Na Opčinah božični koncert godbe Viktor Parma iz Trebč
V nedeljo je imela v Prosvetnem domu na Opčinah svoj božični koncert godba Viktor Parma iz Trebč. V domu se je zbralo veliko število ljudi, godba pa se je pod vodstvom dirigenta Andreja Pegana predstavila v svoji najboljši luči.
Sestava godbe Viktor Parma je mlada, kar ugodno vpliva na kvaliteto in svežino programa. Med nastopom godbenega ansambla pa so se občinstvu predstavili tudi posamezni gojenci glasbene šole, ki deluje v okviru godbe, sodelovali pa so tudi nekateri gojenci in učitelji iz Sežane.
Koncert je bil po repertoarju raznolik, saj je šel od klasične glasbe, preko tradicionalnih koračnic do sodobnih motivov. Program se je zaključil s tradicionalno trebensko himno, ki je izzvenela kot voščilo vsem za praznike in novo leto.
Na sliki (foto Magajna) koncertom trebenske godbe Viktor Parma.
MPZ
VALENTIN VODNIK
vabi
vse svoje pevce na družabnost, ki bo
jutri, 28. t. m., ob 20.30
v gostilni pri Studencu.
Vabljeni!
_________gledališča______________
VERDI
Operna sezona 1990/91
V	petek, 4. januarja, ob 20. uri (red A) baletna predstava GRAND GALA. Ponovitev 5. januarja ob 20. uri za red B.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
Jutri ob 21. uri bo na sporedu XII Festival tržaške popevke.
V	petek, 4. januarja, ob 21. uri bo na
sporedu KONCERT pevca kantavtorja Enrica RUGGERIJA.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Č. M. Henneguina in P. Vebra LA PRESIDEN-TESSA, ki ga je priredil Umberto Simo-netta. Režija Mario Licalsi.
Gledališče Ul. Ananian
Naslednja predstava bo kriminalka CHI L'HA VISTA? v izvedbi PARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo na sporedu 4., 5. in 6. januarja 1991. Gledališče Mlela Reina
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu komedija v narečju "VUOTO A PERDERE" v izvedbi gledališča Teatro rotondo.
koncerti
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA.
Dom Don E. Marzari
Tržaška občina vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo danes, 27. t. m., ob 15.30 v Domu Don E. Marzari - Ul. San Nazario 109. Orkester I CAMERISTI TRIESTINI bodo pod vodstvom Fabia Nossala ■ izvajali Bachove, Vivaldijeve, Marcellove in Pergolesijeve skladbe.
V	mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo danes ob 18. uri na sporedu koncert kvinteta JUPITER.
Jutri, 28. t. m., bb 18. uri, koncert sopranistke LUISE CASTELLANI ob klavirski spremljavi Roberta Repinija. Na sporedu Duparc, Faure, Debussy, Satie, Ravel in Poulenc.
V	soboto, 29. t. m., ob 18. uri koncert dua Emanuele in Lorenza Baldinija (violina in klavir). Na sporedu Bruch, Franck, Schuman, Serasate.
V	nedeljo, 30. t. m., ob 11. uri koncert "La voix humaine" s sopranistko LUISO CASTELLANI ob klavirski spremljavi Roberta Repinija.
V	izolskem Kulturnem domu bo jutri, 28. t. m„ ob 20. uri novoletni koncert s tenoristom, članom ljubljanske opere, JURIJEM REJO. Zapel nam bo slovenske, italijanske in španske pesmi.
V KD Rovte-Kolonkovec fotografi amaterji in škedenjski ženski pevski zbor
Prijetni prireditvi ob koncu tedna
V	Kulturnem društvu Rovte-Kolonkovec so imeli ob koncu tedna dva lepa večera. V petek so imeli tu svoj večer člani kluba Foto-Trst 80, na katerem je 11 članov prikazalo svoje fotografije in diapozitive, ki so jih posvetili raznim pomembnejšim dogodkom v iztekajočem se letu. Zato so tudi večeru dali naslov »V pozdrav letu 1990«. Večer je lepo uspel, posamezni člani pa so svoje izdelke tudi obrazložili.
V	soboto je bil v istih društvenih prostorih, v Ul. Monte Sernio 27 koncert ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja (na sliki - foto Magajna), ki je pod vodstvom Bože Hrvatič lepo, glasovno precizno, izvedel kar 18 pesmi - nekaj narodnih, umetnih, v italijanščini Ave Mario in še nekaj pesmi na božično tematiko.
Člani in prijatelji društva niso štedili s priznanjem ter so od pridnih pevk izprosili, da so nekaj pesmi še dodale. Vsem sta se v imenu domačega društva zahvalila in podarila šop cvetja predsednik Sergio Zampieri in tajnica Jolanda Gustinčič. Za lep sprejem se je v imenu zbora zahvalila predsednica KD Ivan Grbec Devana Černič. Program je lepo vodila in napovedovala Tamara Starc.
Lep večer so pevke in občinstvo zaključili z zakusko, ko so si tudi voščili vesele praznike in srečo v novem letu. (ni)
razstave
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
Na Gradu sv. Justa (Bastione iiorito) bo do 6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik:
10.30-	13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00. Razstava bo zaprta
I.	1.1991. ■
V	Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. januarja 1991, na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. januarja 1991 odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HIS-TRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikig 10.30-13.00.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je na ogled razstava slikarja LIVIA ROSIGNA-NA. Razstava bo na ogled do 11. januarja 1991 s sledečim urnikom: ob delavnikih
10.30-	12.30, 17.30-19.30, ob praznikih
II.	00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
Nova številka glasila SKD Tabor I__________________________________________________i:k,i -------------
.	. .	v .	KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je
Pred nedavnim je izšla 28. številka glasila SKD Tabor ter knjižnice P. Toma- §e nekaj prostih mest za tridnevni izlet v Žič in tovariši. Bilten prinaša kot vedno celo vrsto zanimivih člankov. Nives	Umag in ogled	Rovinja.	Tel.	rja	št.
Košuta je pisala o nedavnem občnem zboru ZSKD, senator Stojan Spetič je	827528.
opisal novembrski dan v rimski palači, Marija Kacin je pisala o vprašanju kvali- Vesela družba te vabi v Budimpešto tete našega šolstva, Zoran Sosič pa je poročal o delu openskega jusarskega	na silvestrovanje.	Za informacije	tel.	na
odbora. Glasilo prinaša še druge zanimive članke in zapise. (w)	št. 228090 od 10. do 13. ure.
PUBLIEST s.r.l
UL Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611
obvešča, da sprejema v DECEMBRU telefonska naročila in objave
VSAK DAN
OD 10. DO 12. URE
osmrtnice in sožalja pa po običajnem delovnem urniku.
Danes, 27. t. m., bo sprejemalo samo osmrtnice in sožalja uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600.
razna obvestila
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 prireja tradicionalno silvestrovanje. Tel. v jutranjih in popoldanskih urah na št. 363452.
Učenci in učiteljice OŠ Mara Grego-rič-Stepančič pri Sv. Ani se iskreno zahvaljujejo Slovenskemu dobrodelnemu društvu za lepa božična darila in voščijo vsem vesele praznike.
kino
ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 15.15, 22.15 Rocky V., i. Sylvester Stallone.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Tartarug-he Ninja alla riscossa.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger.
MIGNON - 15.00, 22.15 La storia infini-ta 2.
EDEN - 15.30, 22.00 La porcona di Las Vegas, pom., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas-
ma, i. P. Swayze.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Presuto inno-cente, r. A. J. Pakula, i. Harrison Ford. ALCIONE - 16.00, 22.10 Pretty Woman, i. Richard Gere, Julia Roberts.
RADIO - Zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
čestitke
Danes, 27. t. m., praznuje 21. rojstni dan MARTINA GULLI iz Ricmanj. Mnogo sreče in zdravja v življenju ji želijo Maurizio, Zofka in Emilio.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 27. decembra 1990
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 2.35.
Jutri, PETEK, 28. decembra 1990
ŽIVKO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.18 najvišja 42 cm, ob 12.51 najnižja -42 cm, ob 19.24 najvišja 9 cm, ob 23.45 najnižja -7 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,7 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb narašča, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 95-odstotna, dežja je padlo 4,2 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
RODILI SO SE: Matteo Cappon, Jessi-ca Maiorano, Desirč Paiero, Claudia Urbani, Daniele Radoicovich, Edoardo Chi-erini, Erik Filipaz, Brian Filipaz, Lisa Bandello.
UMRLI SO: 81-letna Rosa Ziganta vd. Checco, 81-letni Mario Maslic, 79-letna Pasgua Depas, 77-letna Bianca Tramonti-na, 15-letni Ivan Isola, 79-letni Odone Burin, 59-letni Pietro Bergamini, 80-letni Matteo Giuffre, 96-letni Mario Furlani, 86-letna Elisabetta Corsi, 87-letna Antonia Bertos, 74-letna Lucia Trami, 85-letna Cecilia Stefani, 84-letna Giovanna Giral-di, 76-letna Maria Rosano, 62-letna Emma Corbatti, 84-letni Luigi Palu.mbo, 83-letni Isidoro Zobec, 91-letna Luigia Kuzma, 89-letna Bianca De Vetta, 77-let-ni Fortunato Bevilacgua, 80-letna Anna Busechian, 65-letna Concetta Balestier, 77-letna Zuonimira Russiani, 75-letni Vit-torio De Nipoti.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote 29. decembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	spomin na hčerko Tamaro daruje družina Petaros 200.000 Tir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
V	spomin na Branka Rebulo daruje ’ družina Doljak 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob tete Antonije Alberti daruje Emil Komar 20.000 lir za MPZ upokojencev z Brega.
V	spomin na drago mamo daruje Milko Čebulec 100.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na teto Antonijo Derganc vd. Alberti daruje Berto Derganc 20.000 lir za SKD SLavec.
V	spomin na moža Ketija Tenceta daruje Elvira 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na brata Franceta in sestro Giselo, ki sta umrla v Ameriki darujeta Angelo in Valerija 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Milka Starca darujeta Gička in Mario 20.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na dragega moža Jožefa Bana daruje žena Zora 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka in SO.OOOTir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Angele Vremec darujejo openski besedaši 70.000 lir za Sklad M. Cuka.
V	zahvalo za prejeto voščilo daruje Ivanka Sosič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Lavka Bitežnika darujejo Stana, Ladi in Jordan z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuka.
Ob 3. obletnici smrti Mirka Cijaka darujeta žena Mirka in hči Neda 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milka Starca darujeta Karla in Gigi Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milka Starca darujejo Marica Danev z družino 60.000 lir, Kati in Andrej Prašelj 20.000 lir, Kati in Ado
20.000	lir in Laura in Ivan Ban 20.000 lir za ŠD Kontovel,
Namesto cvetja na grob tete Antonije Derganc darujejo Ida, Majda in Ondina
100.000	lir za TPPZ.
Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov daruje Klub Dolina (Alkoholiki na zdravljenju) 50.000 lir za KD F. Venturini od Domja.
V	počastitev spomina drage Vilmice Milič daruje Lidija Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Dra-sič daruje Bandi Dorotea 15.000 lir za sekcijo ANPI Dolina-Prebeneg-Mačkolje in 15.000 lir za PZ V. Vodnik Dolina.
Namesto cvetja na grob Pavle Kolarič daruje Olga Petelin 50.000 lir za Center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina pok. Mirka Fer-luge in Antonije Guštin daruje Rafko Grgič (Padriče 52) 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Ricmanjih Jadran.
OSMICO sta odprla v ZgOniku Lojzi in Meri.
OSMICO sta odprla v Borštu Roža in Rafael Kosmač.
DRAGULJARNA MALALAN na Opčinah obvešča cenjene stranke, da obratuje v mesecu decembru vsako nedelj0 in ponedeljek od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30.
TRGOVINA JESTVIN išče vajenca ali delavca. Zainteresirani se lahko javijo v Bazovici v Ul. Gruden 33.
IŠČEMO 30/40-letni slovenski par za službo kot šofer/vrtnar in gospodi', nja/kuharica. Bivanje v lastni hiši z vrtom v bližini gospodarjeve vile: inštalirana kuhinja, kopalnica, dve sobi in 'shramba. Tel. na št. (040) 212239 od l8-do 20. ure.
RABIM lepo sliko slapa Glinščice. Tel-228766.
APE 50 cc nujno kupim v gotovini. Tel-ponudbe na št. 220669 v večernih urah-
START ŠPORT - Opčine. Trgovina s športnimi artikli išče vajenko ali izkušeno prodajalko. Kandidatke naj se javijo v trgovini v jutranjih urah.
PODJETJE import/export nujno iŠč° uradnika/co z izkušnjami v komercialnih dejavnostih, knjigovodstvu ter z znanjem nemščine in angleščine. Pramene ponudbe poslati na: Italtecnica’ P.P. 141, 34100 Trst.
PO UGODNI CENI prodam trgovino jestvin v strogem centru mesta. Informacije v večernih urah na št. (040) 21101®'
PRODAM fiat uno turbo, junij '86, v odličnem stanju, edini lastnik, prevodnih 49.000 km. Tel. ob uri kosila na šr 225320.
PRODAM pletilni stroj brother kh super automatica. Tel. 228547 al1 226113.
PRODAM novo enciklopedijo Guida sa-nitaria. Tel. na št. 725343.
PRODAM trdi disk za osebni računalnik machintosh. Tel. 302748.
PRODAM na Kontovelu/Proseku prostore za pisarno ali podobno, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri.
PRODAM stanovanja na Strada del FriU' li/Kontovel, nova gradnja. Tel. na s • 763997 po 16. uri.
PRODAM alfa romeo T. spark 75 2000 cc, letnik '89, 35.000 km v dobrem stanju-Tel. 327250 ali 327404.
CEHV0,,i
Vedno vam na razpolago
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 370818
VELIKA IZBIRA:, krzen, jop, našitkov Izredna kakovost
Modni kroji po izredno ugodnih cenah Popravila
Nadvse razgibano tržišče kaset, plošč in video kaset
Konec leta je čas, ki se najbolj prilega statistikam, saj bodo v naslednjih dneh kar cvetele za vsa področja, istočasno pa je seveda tudi čas obračunov v gospodarskem smislu. Tržišče plošč in kaset je postalo v povojni dobi nadvse razgibano, prav v zadnjih letih pa so se jim pridružile še video kasete, zato Se nam zdijo podatki s tega področja dovolj zanimivi.
Svetovni promet diskografske industrije (za kasete, male plošče, LP in compact plošče) znaša 21 milijard in 600 milijonov ameriških dolarjev. Na lestvici porabnikov posnete glasbe je Italija na devetem mestu (s 436,2 milijarde dolarjev), na prvih mestih so namreč ZDA (s 6464,1 milijarde), Japonska (s 3088,9 milijarde), Velika Britanija, zvezna Nemčija, Francija, Sovjetska zveza, Kanada in Avstralija.
Zadnje leto je potrdilo trend, ki ga beleži diskografsko tržišče že nekaj časa: vedno bolj priljubljene so laserske plošče, prodaja malih plošč na 45 obratov stalno pada. V ZDA je prodaja compact discov na drugem mestu po kasetah - 207,2 milijona CD in 446,2 milijona kaset. Zanimivo je, da male plošče vsaj v ZDA še vedno prekašajo s svojimi 112,9 milijona kosov plošče na 33 obratov, ki so zabeležile komaj 34,6 milijona. Z drugimi besedami: laserske plošče so odžrle tržišče long Playngom kljub napovedi, ki je stara že kaki dve leti, da bodo prve izginile s tržišča male plošče na 45 obratov.
Slika, ki nam jo nudi Italija je kar precej drugačna: kaset so leta 1989 prodali 23,9 milijona komadov, velikih plošč 16,2 milijona, laserskih plošč 10,3 milijona, malih plošč pa komaj 3,4 milijona kosov.
Stanje posebno v Italiji ni rožnato ali točneje doživlja pravcato krizo. Tržišče neposnetih kaset je zabeležilo v letu 1989 upad 4,3 odstotkov. Pravzaprav se tudi video kasetam ne godi bistveno boljše. V primerjavi z letom prej se je namreč nekoliko znižala cena na enoto, morda tudi zaradi tega je znašal skupni porastek prometa samo 1,1 odstotka.
Številke omogočajo marsikatero igrico. Če podatke gledamo z drugega zornega kota, lahko ugotovimo, da so leta 1989 prodali 33,5 milijonov video kaset, kar pomeni v odstotku 13,8 več kot v letu 1988. Največji porastek so zabeležile kasete super VHS, katerih so prodali 143 milijonov, mislimo vedno na »deviške« kasete. Cena na enoto se je za te kasete znižala za 12 odstotkov. Porastek so zabeležile tudi kasete VHS-C (45,3 odstotka več) in navadne VHS (13,6 odstotka več).
Pri kasetah VHS-C znižanje cene za enoto ni bistveno vplivala na inkaso, ki je znašal nekako plus 43,2 odstotka, za VHS standard je bil podatek obraten, ker je bil povišek inkasa dosti skromnejši od odstotnega poviška prodaje: samo 0,6 odstotkov v primerjavi z letom 1988.
Umrl španski slikar Jose Ortega
Na božično vigilijo je umrl španski slikar Jose Ortega, ki je največ svojih del posvetil tragediji revnih, kmetov, izseljencev, delavcev. Rodil se je v Arrobi de los Montes leta 1921, leta 1968 pa se je zatekel v Francijo. Pred odhodom v tujino je presedel nekaj časa v ječi zaradi svojega nasprotovanja frankovskemu režimu. V Španijo se je vrnil leta 1976, lepo po Francovi smrti. Rad je zahajal tudi v Italijo, kjer je novembra imel zadnjo razstavo v Milanu.
Na njegovih slikah prevladujejo temna ozadja, rad je uporabljal modro, vijoličasto, rjavo in črno barvo in z njimi upodabljal groteskne vizije trplje-bja, njegova dela so vedno dramatična in v simboličnem smislu napadalna. Ortega je trdil, da »je vse politika in torej tudi slikarstvo«, zato je s svojo umetnostjo izražal odpor in sporočal drugim svojo voljo po drugačni oblasti.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Prirojena plahost pri otroku
Zavest, da je gledan, da ga drugi, predvsem odrasli ocenjujejo, naredi marsikdaj otroka plahega. Seveda se razvije ta zavest v določeni otrokovi razvojni dobi, ki jo raziskovalci postavljajo med dvajseti in dvaindvajseti mesec starosti. To je tudi starost, pri kateri lahko opazimo, ali bo otrok vse življenje plah ali ne.
Seveda bi bilo zanimivo vedeti, če sta plahost, sramežljivost delno tudi prirojeni. Strokovnjaki menijo, da obstaja komponenta v značaju posameznikov, ki predisponira otroka, da je lahko bolj plah od vrstnikov, ker so tudi njegovi predniki bili podobne sorte. Taka plahost je, kot smo že omenili, lahko dvojne vrste: splošna plahost pred tujci ali plahost v posebnih situacijah. Seveda ni rečeno, da bo otrok s prirojeno predispozicijo za plahost in sramežljivost celo življenje plah ali sramežljiv. Veliko vplivajo na to tudi vrste izkušenj, ki jih bo doživel med odraščanjem in kasneje v svojem običajnem okolju. Prav gotovo je namreč, da se - v za to spodbudnem okolju - lahko vsak posameznik uči brzdati svojo plahost. Včasih pa se zgodi in k temu se bomo še povrnili, da kompenzira otrok svojo plahost z nenehnim nemirom. Veliko vlogo odigrajo pri prvem usmerjanju plahosti izkušnje, ki jih otrok doživi doma, v ožjem in širšem družinskem okolju.
Otroci s prirojeno plahostjo so relativno »ubožčki« v družini, ki je zelo avtoritativna. Jasno je, da bodo v takem okolju svojo plahost še okrepili, kajti vedno bodo karani ali vsaj ignorirani. Družina, ki od njih venomer samo strogo nekaj zahteva, torej ni najbolj primerna zanje. Taka stalna strogost vzbudi po mnenju raziskovalcev plahost celo pri otrocih, ki jim nagnjenost k sramežljivosti ni bila prirojena.
Ne smemo omalovaževati tudi vpliva in vloge otroškega vrtca pri razvoju plahosti. Mogoče je ta vpliv še večji kot tisti doma, v družini. Če postane otrok član skupinice, ki ga sprejema, potem njegova plahost, čeprav prirojena, ne bo igrala več nobene vloge. Če je po naravi plah, bo morda imel probleme ob srečanju z novo skupino vrstnikov.
Ko pa gre v skupini za stalno izločanje enega člana, ki ga venomer odrivajo ali izolirajo, potem je jasno, da bo ta član razvil vse značilnosti plahega vedenja. Kajti eno je imeti nagnjenost k plahosti - s tem se še naučiš živeti -drugo pa, če te vrstniki ali celo starši odrivajo od skupine.
Zelo previdni moramo biti pri presojanju, ali gre za sramežljivost, ko opazujemo otroke do tretjega leta starosti. Zelo veliko otrok se namreč v tej starosti še ne zna postaviti v bran in nemočno gleda, denimo, kako mu je vrstnik odnesel igračo. Tega pa nikakor ne smemo zamenjavati s sramežljivostjo. Tudi taki otroci se bodo v četrtem letu starosti zaradi lastnih izkušenj sami naučili, kako opraviti z napadalci in agresivnimi vrstniki. Izbrali si bodo za to lastno metodo. Seveda pa bo še vedno ostalo nekaj štiriletni-kov, ki se ne bodo naučili odgovarjati na napadalnost z lastno napadalnostjo in zaradi tega nikoli ne bodo odgovorili z udarcem nazaj. Ti bodo puščeni v skupini nekoliko
pri strani. Raziskovalci so namreč mnenja, da so v vsaki otroški skupini člani razvrščeni po rangih in da je torej v skupini vsem dobro vidna zvezda, pa tudi manj svetleči so člani. Plahi spadajo med te manj svetle člane in zato imajo težave z vključevanjem v hierarhijo,, vendar ne doživljajo tega kot problem, kakor ga doživljamo odrasli.
Morda je odgovor na to tudi v dejstvu, da se otrok lahko nauči živeti s svojo plahostjo. Nauči pa se živeti z njo, če jo sprejme in če mu je okolje ne meče venomer na krožnik. To velja pravzaprav tudi za vse ostale »lastnosti«, ki jim mi »normalna« družba pripisujemo negativni predznak.
V učenju kako živeti s plahostjo, igra veliko vlogo predvsem vrtec, kraj, v katerem se posameznik najprej sooča z življenjem v družbi. Od drugih se tu, v skupini, lahko učijo, pod ustreznim vodstvom vzgojiteljic, ki imajo korektivno vlogo, kako postati tudi sami aktivni v aktivni skupini. Najkasneje ob koncu obiskovanja otroškega vrtca bi morali taki otroci postati manj pasivni, manj plahi, manj sramežljivi, če bi seveda vzgoja opravila svojo pravo nalogo.
In zakaj pravzaprav odpravljati sramežljivost pri otrocih? Strokovnjaki menijorda zato, ker bi jih v drugem razredu osnovne šole, torej pri sedmih, osmih letih močno motila. Tedaj so namreč otroci toliko razviti, da pripisujejo svojim socialnim stikom povsem drugačen, globlji pomen. Če pa se čutijo odrinjene od vrstnikov, če jih torej skupina ne sprejema, sami pa so preplahi, presramežljivi, da bi znali živeti v njej, se čutijo »propalice«. Ta občutek lahko usodno poseže in začrta življenjsko usodo posameznika.
»Drugi me ne marajo, nimam prijateljev, čeprav bi jih rad imel!« Na ta otroški krik v stiski, bi morali zelo pozorno reagirati starši, pa tudi vzgojitelji v šoli. Iskati bi morali priložnosti za to, da so otroci v družbi z vrstniki tudi zunaj šole. Spodbujati bi morali stike in svetovalsko stati ob strani ob problemih. Zaradi svojih otrok bi morali starši krotiti svojo lastno sramežljivost. Prav tako pa bi morali učitelji v šoli pazljivo gojiti stike v skupini in usmerjati razvoj teh kontaktov v najbolj pozitivne odraze.
Didaktični pripomočki na Skladu
Na sedežu Sklada Mitje Čuka, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve) - tel. 212289 - si lahko učitelji in profesorji izposojajo specifično literaturo, videokasete in razpoložljive didaktične pripomočke vsak dan med 13.30 in 15.30.
Dobrodošli so tudi predlogi za nakup morebitnega potrebnega materiala in literature.
RAI 1
	€ RAI 2	|	^ RAI 3	|	[ Jf' TV Slovenija 1	1 WP) TV Koper
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Un anno nella vita - Non si puo vivere senza amore
H.OO Jutranji dnevnik
H.05 Nanizanka: Poliziotti in citta
H.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Kačji pas-
i.	tir
14.30	Rubrika: Primissima -Kult. aktualnosti TG 1
15.00	Italijanska kronika
15.30	Otroški variete: L albero azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Kratke vesti
16.05	Variete: Fantastico Bis
16.45	Nad.: Un anno nella
vita - Realta difficile da accettare
10.40	Almanah, vreme in dnevnik
^0.40 Božične igre brez meja
23.00	Dnevnik
23.10	Poklon Mozartu s sopranistko Margaret Marshall (dir. Sir Neville
_ Mariner)
24.00	Dnevnik in vreme
0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.00	Risanke, nan. Lassie in variete L albero azzurro
9.30	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Dok: Tavolozza italiana
10.50 Nadaljevanka: Capitol
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - tri minute
13.30	Rubrika o gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: Mancia compe-tente (kom., ZDA 1932, r. Ernest LubitSch, i. Herbert Marshall)
17.00	Kratke vesti
17.05	Nanizanki: Villa Arzilla,
17.45	Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Stur-ges, i. Clint Eastwood, Robert Duvall)
22.00	Dosje TG 2
22.40	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Dnevnik in horoskop 0.05 Film: Funny Lady (kom., ZDA 1974, r. Herbert Ross, i. Barbra Stra-isand, Omar Sharif)
11.15	Božični koncert godb na pihala
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok. oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij
15.30	Ciklokros in Free Style
16.30	Tednik za amaterje: Nogometni planet
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.40	Throb - Breve in-contro
18.05	Dok. oddaja: Geo
18.35	Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Film: Nuovo cinema Pa-radiso (kom., It. 1988, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret, Salva-tore Cascio)
22.35	Večerni dnevnik
22.45	Film: Novecento - Atto I (dram., It. 1976, r. Bernardo Bertolucci, i. Robert De Niro, Gerard Depardieu), vmes (24.00) dnevnik - v kiosku
9.00	Spored za otroke: Klub klobuk
11.00	Mozaik. Alpe Jadran
11.30	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
12.15	Kreslinov koncert za Amnesty International
13.00	Film: Tarzanova velika pustolovščina (pust., VB 1959, r. John Guiller-min, i. Gordon Scott)
14.30	Alpe Jadran (pon.)
15.00	Čez tri gore: Obirski ženski oktet in Kvartet bratov Smrtnik
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Muppet Show
17.35	Barišnikov v Parizu
18.00	Spored za otroke: Od obzorja do obzorja, 18.15 O bobenčku in palič-kah, 18.30 nad. Waitapu
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Zgodovina Vatikana
21.05	Tednik
22.10	Nad.: Vojne usode
23.15	Dnevnik in vreme
23.40	Nočni program Sova,
vmes nan. Vse razen ljubezni in nad. Klub Paradiž (zadnji del)
12.30	Dokumentarec: Čampo
13.00	Zimski športi v ZDA
15.45	Rubrika: Bordo Ring
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja
20.00	TV debata
20.30	Vide oglasba: Tutti Frutti
21.30	TVD Novice
21.40	Nan.: MOD Sguad
22.30	Goli na evr. igriščih
23.15	Rubrika: Bordo Ring
0.15 Veliki tenis
TV Slovenija 2
17.10	Slovenska kuhinja z Avseniki
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini 20.50 Košarka: Pop 84-reprez.
Evrope (2. polčas)
21.30	Dokumentarec: Divji svet živali
22.00	Večerni gost
22.45	Komedija: Prihranjeni funt (Sean 0'CaSey)
C
ČARALE5
6.00	Nanizanka: La famiglia Brady - Sei cuori e una capanna
6.30	Film: I figli del secolo (kom., ZDA 1953, r. George Marshall, i. Jerry Le-.	wis, Dean Martin)
0'30 Aktualnosti: Gente co-.	mune
4.00	Kvizi: II pranzo e servito,
12.45	Tris, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle
,	coppie
AOO Film: Non siamo pili bambini (i. Shirley Tem-,, A Pie)
'■00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio Raffaele Pišu)
Rviz: TeleMike ■15 Variete: Maurizio Co-„ stanzo Show .' 6 Striscia la notizia (pon.) ■10 Nanizanki: Starsky & Hutch - Preavviso di morte, 2.10 MacGrouder &Loud
20.25
RETE 4	____________
8.00	Nanizanki: Hotel - Čare memorie, 9.00 La časa nella prateria - Časa... dolce časa (2. del)
10.00	Nadaljevanka: La mia piccola solitudine
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La donna del miste-ro, 16.30 Andrea Celeste,
17.30	Amandoti, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.35	Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa)
19.45	Nad.: Marilena
20.30	Film: Grease - Brillanti-na (glas., ZDA 1978, r. Randal Kleiser, i. John Travolta, Olivia Newton John)
22.40	Tednik: Kronika (ured. Emilio Fede)
23.25	Film: Dr. Creator, specialista in miracoli (kom., ZDA 1985, r. Ivan Passer, i. Peter OToole, Vincent Spano)
1.35	Nan.: Arabesgue
ITAMA I_______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Film: II giardino della fe-licita (fant., ZDA-SZ 1975, r. George Cukor, i. Jane Fonda, Elizabeth Taylor)
12.00	Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio,
13.00	Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C,
14.30	Cingue ragazze e un miliardario
15.30	Dok.: Antartica
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Cri Cri
18.35	Variete: Natale in časa
Gabibbo
20.00	Risanke
20.30	Film: Uno sceriffo extra-terrestre... poco extra e molto terrestre (kom., It. 1979, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer)
22.25	Dokumentarec: Eno leto nogometa
23.25	Variete: Capolinea (vodi Gianni Ippoliti)
23.55	Rubrika: Grand Prix
1.10	Nan.: II giustiziere della strada, 2.15 Lady Blue
OPEOH ______________
7.00	Božič na Triveneti
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone ,
16.00	Dok.: Človek in zemlja
16.30	Film: Un'avventura di Salvator Rosa (pust., It. 1940, r. Alessandro Bla-setti, i. Luisa Ferida)
18.00	Nan.: Gli inafferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Variete: II meglio di Sportacus
20.30	TV film: II tassinaro (kom., It. 1983, r-i. Alberto Sordi, 2. del)
22.00	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
22.30	Šport: American bali
23.00	Film: Altisšima pressio-ne (glas., r. Enzo Trapani)
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Risanke: Snack
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Risanke
14.00	Film: La via delFimpos-sibile (fant., ZDA 1937, r. Norman McLeod)
15.45 Film: Florence Nightin-
18.20	Nanizanka: Autostop per ilcielo
19.30	Variete: Cera guesto, c-era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cuori nella tor-menta (kom., It. 1984, r. Enrico Oldoini, i. Carlo Verdone, Lello Arena)
22.20	Snežni planet
23.55	Večerne vesti
23.15	Retrospektiva'90
1.00	Film: La petroliera fan-tasma (krim., Fr.-Bel. 1975, r. Čhristian Jague)
TELIFRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanki: Al banco della difesa, 24.00 Primus
0.30 Nočne vesti
_____TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini. Henrika Tume;
8.40	Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Švet skozi lunin pogled; 12.15 Solisti;
12.40	Bočične pesmi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00
V	studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana;
18.30	Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki gn odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, .14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 'Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir d ltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00
V	svetu knjige; 21.00 Nočni program -glasba.
So letošnji božični prazniki bili zares drugačni?
Vreme protagonist minulih praznikov Božič na Goriškem brez pretresov
Bodo jutri na Občini odobrili proračun?
Pomisleki PSI - Posega B. Špacapana in L Bratine
Vreme je bilo protagonist minulih božičnih praznikov. V zimskošportnih središčih je naneslo še nekaj snega in se je tako zimska sezona začela obetavno, tako kakor že dolgo ne. Jasnemu, toda hladnemu in vetrovnemu dnevu pred božičem, je v torek popoldne tudi na Goriškem sledilo pravcato sneženje. Sneg je proti večeru prešel v dež. Kislo in dokaj hladno vreme je prevladovalo tudi včeraj. Neugodne vremenske razmere so botrovale tudi številnim prometnim nesrečam, od katerih se je naj hujša pripetila v torek zgodaj zjutraj v Tržiču.
Sicer pa so božični prazniki na Goriškem minili brez prevelikih pretresov in posebnih dogodkov. Tako poročilo smo prejeli tudi iz Nove Gorice. Pri sosedih so bili sicer v nedeljo polno zaposleni s plebiscitom, dan kasneje, ki je bil v številnih podjetjih praznični dan, pa je bil namenjen komentarjem pa tudi nakupom. Sicer pa je bila običajna predpraznična nakupovalna mrzlica tokrat precej zmerna. Na mejnih prehodih ni bilo v dneh pred in na sam praznik posebno dolgih vrst.
Novost, pravzaprav za kronista zanimivost, je dejstvo, da se je velika rdeča petokraka zvezda na strehi sveto-gorske železniške postaje, tik pred božičem spremenila v veliko zvezdo repatico. Znamenje novih časov pač, je najpogostejši in seveda tudi najbolj neposreden komentar. Za kronista bo zanimivo, kaj se bo zgodilo po praznikih in če bo simbol preteklosti tudi
dokončno odstranjen, skupaj z božičnimi okraski.
Zdi se, da so se v drugih krajih na Goriškem, bolj kakor v Gorici, pripravili na božič in novo leto. Tako v Gradišču, Krminu, Tržiču in tudi v nekaterih manjših krajih, kjer se trgovci, tudi z zelo iznajdljivimi oprijemi potegujejo za kupce.
Splošen je vtis, da je bil letošnji božič nekoliko manj v znamenju potrošništva in da je tokrat veliko več družin praznovalo v domačem krogu.
Za večino sta bila božič in Štefanovo, pa tudi nedelja in ponedeljek praznična dneva. Za mnoge pa so bili to običajni delovni dnevi. Tako pri policiji, v bolnišnicah, pri službah za hitro pomoč, pri gasilcih itd.
Velikih pretresov ni bilo, smo zapisali, vendar pa brez dela, kljub temu v raznih službah niso bili.
Pri policiji, so na predvečer božiča in na praznik pospremili na mejo kakih štirideset tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo, ali pa niso imeli utemeljenega razloga za bivanje v Italiji. Dvajset državljanov Sri Lanke so ustavili finančni stražniki pri Mošu, štirinajst Filipincev pa so prijeli v Gorici. Vsi so mejo prestopili ilegalno. V Gorici so prijeli tudi pet Romunov. Slednji so sicer prišli v Italijo s potnim listom, vendar niso imeli za tpo pravega razloga, niti sredstev za preživljanje.
Kljub preventivni akciji policijskih organov, ki so prejšnje dni zaplenili kar precej nevarnih umetnih ognjev,
pa je že v nedeljo v Tržiču prišlo do težje nesreče. 27—letnemu Giuseppu Coppoli iz Tržiča je eksplozija poškodovala nekaj prstov na desni roki. Zdravil se bo mesec dni. Fant je menda izjavil, da je na ulici našel pokalico, ki mu je, ko jo je preiskusil, odtrgala členek na enem prstu ter razmesarila druga dva prsta.
Seznam prometnih nesreč je kar bogat. Največ se jih je pripetilo na Tržiš-kem in na območju Gradeža. Laže ranjenih je bilo štirinajst oseb, ena pa zelo hudo.
V Tržiču se je v torek, zgodaj zjutraj, težko ranil podoficir vojske 29- letni Enrico Di Nella, po rodu iz Neaplja, sicer pa v službi na Opčinah. Z avtom je silovito trčil v drevo. Že kmalu po nesreči so ga prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Nesreča se je zgodila v ulici Colombo.
Druge prometne nesreče so se pripetile v Škocjanu, Gradežu, Ronkah itd.
O drugih dogodkih, ki so se pripetili te dni, poročamo posebej.
Občinski svet jutri v Sovodnjah
Jutri ob 19. uri je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Dnevni red seje predvideva med drugim razpravo in odobritev obračuna za leto 1989 in razpravo in odobritev proračuna za leto 1991.
Jutri ob 9. uri in če potrebno še v soboto ob isti uri se v Gorici sestane občinski svet za nadaljevanje razprave in glasovanje o občinskem proračunu. Vprašljivo je še zadržanje socialistov, ki so v pričakovanju razjasnitve usode koalicije v Tržiču zahtevali odložitev glasovanja tudi v Gorici. Ostali večinski partnerji bi sicer lahko odobrili proračun tudi brez glasov predstavnikov PSI, vendar bi to imelo precej težke posledice za dosedanja politična zavezništva na pokrajinski ravni.
V proračunsko razpravo sta v prejšnjih dneh med drugimi posegla tudi slovenska svetovalca Bernard Špacapan (SSk) in Ivan Bratina (KPI). Špacapan je imel vrsto pripomb k županovemu poročilu in k proračunu samemu. V programskem poročilu ni omenjena slovenska manjšina. Tudi odpiranje proti Vzhodu je obravnavano kot zgolj gospodarsko osvajanje tržišč, manjka pa pozornost kulturnemu sodelovanju in odpiranju. Špacapan je menil, da so programi uprave pomanjkljivi na področju socialnega skrbstva in zaščite zdravja občanov, premajhna pozoronst je posvečena socialnim problemom in zaščiti okolja. S tem v zvezi je dejal, da namestitev elektrofiltrov na upepeljevalniku še ne bo rešila problemov onesnaževanja in da se je treba odločno opredeliti za selektivno pobiranje odpadkov. Zaželel je, da bi leto 1991 prineslo pozitivne novosti za Slovence. V tem letu naj bi končno odprli novo šolsko središče, pričakujemo pa še marsikaj: predvsem zaščitni zakon, kar zadeva občinsko raven pa slovenske napise v mestu in
Plebiscit: da je glasovalo nad 90% upravičencev Tigrovec Anton Rutar častni občan Nove Gorice
Tudi na Goriškem, tako kot drugod v Sloveniji, presojajo in komentirajo zelo uspešne izide plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Udeležba na omenjenem vseljudskem glasovanju je bila povsod zelo visoka, še bolj kot so pričakovali, saj se je za osamosvojitev Slovenije v posameznih severnoprimorskih občinah izreklo nad 90 odstotkov upravičencev, to je tistih, ki so bili vpisani v glasovalne sezname. V Tolminu je na primer za osamosvojitev Slovenije glasovalo skoraj 92 odstotkov upravičencev, v Ajdovščini nad 93 odstotkov, v novogoriški občini okrog 90 odstotkov, v idrijski občini pa je za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo skoraj 92 odstotkov od skupnega števila upravičencev.
V vasi Šmarje v gornji Vipavski dolini so za osamosvojitev Slovenije glasovali vsi upravičenci. Ugoden rezultat so dosegli tudi v Vipavi, čeprav so tam v soboto, ko je sicer veljal tako imenovani pred plebiscitni molk, razširili letak proti udeležbi na plebiscitu. Izdala naj bi ga stranka Slovenska zveza za svetovno demokracijo, ki je plebiscit poskušala povezati z dejavnostjo in cilji ameriške obveščevalne organizacije CIA. Nadalje navajamo, da so tudi v naselju Golo Brdo v Go-
riških Brdih vsi upravičenci, gre za 47 občanov, glasovali za osamosvojitev Slovenije.
V Novi Gorici so rezultate plebiscita razglasili na slavnostni seji Občinske skupščine. V začetku zasedanja je občinski svetovalec Alojz Hvala iz Solkana izročil županu Sergiju Pelhanu leseno kladivce, ki ga bo uporabljal pri vodenju sej. Darovala ga je Krajevna skupnost v Solkanu, izdelali pa tamkajšnji mizarji. Hvala je dejal, »da bomo morali v svobodni Sloveniji delati uspešno, in zato bodo morale biti tudi seje Občinske skupščine uspešne in racionalne«. Potem je predsednik občinske volilne komisije Andrej Orel sporočil rezultate plebiscita, ki so bili zelo ugodni. Kot že omenjeno je v novogoriški občini za samostojnost in neodvisnost Slovenije glasovalo okrog 90 odsototkov upravičencev. V pred plebiscitni dejavnosti je s svojim letakom oziroma pozivom, ki je bil razobešen tudi v zgradbi občine, sodelovala tudi Slovenska skupnost iz Italije. Ta politična stranka je poudarila pomen neodvisne in suverene slovenske države, nato pa v svojem letaku opozorila, da se bo morala nova država Slovenije vključevati v Evropo,
ob tem pa predvsem poglobiti sodelovanje z Italijo, kjer živi pomemben del slovenskega naroda. Na zasedanju Občinske skupčine so o pomenu izbire na plebiscitu in o nalogah oblasti pri izvajanju volje prebivalstva, kot je prišlo do izraza na omenjenem vseljudskem glasovanju, govorili predsednik občine in predstavniki posameznih političnih strank. Predsednik Občinske skupščine Sergij Pelhan je med drugim zatrdil, da slavnostna seja »pomeni srečen dogodek, ker Slovencem po plebiscitu srce drugače poje kot prej«. Dodal je, »da smo z glasovanjem za samostojno državo Slovenci sklenili, da se ne bomo več ozirali na vse štiri strani neba in tam iskali soglasja za svoja dejanja in razvoj. Tako ne bomo več hodili od Rima in do Dunaja in Beograda prosjačiti za tisto, kar nam pripada. Z veliko in nesporno večino glasov na plebiscitu je slovenski narod vzel lastno usodo in nada-Ijno zgodovino v svoje roke«.
Predstavnik strank vključenih v DEMOS, odvetnik Tomaž Marušič, pa je opozoril na usmeritev in najnujnejše naloge pri uresničevanju teženj in programa nove slovenske države. V Sloveniji, je poudaril, moramo poskrbeti zlasti za bolj uspešno in učinkovi-
to delo, poštenost v medsebojnih razmerjih, iskrenost, ter za odgovornost pri ravnanjih in odločitvah v družbi, politiki in življenju. Predstavnik socialdemokratske stranke v novogoriški občini Zorko Pelikan pa je na slavnostni seji poudaril pomen in razsežnosti letošnjih dogodkov v Sloveniji. V letu 1990 j« bil odpravljen samoupravni socializem, opuščena enopartijska ureditev, s plebiscitom pa je bila ustanovljena tudi nova država, samostojna in neodvisna Slovenija.
Na slavnostnem zasedanju Občinske skupščine Nova Gorica v ponedeljek so razglasili tudi novega častnega občana. To je postal Anton Rutar, eden izmed voditeljev protifašistične organizacije TIGR na Goriškem. O vlogi in delovanju te organizacije je na seji govoril sam slavljenec. Z veseljem dodajamo, da Anton Rutar, kljub svoji starosti (kmalu bo izpolnil 90 let), še zmeraj živahno deluje v javnosti. Posveča se predvsem zbiranju in objavljanju gradiva o protifašistični organizaciji primorskih Slovencev, TIGR. Svoje članke in druge prispevke objavlja tudi v našem dnevniku.
MARJAN DROBEŽ
_____ pismo uredništvu________
Volitve predsednika rajona
Tatovi vlomili v pisarne dveh tovarn pri Vilešu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
"Na svoji zadnji seji je pokrajinsko vodstvo Gibanja Mladih Socialistov v zvezi z izvolitvijo predsednika rajonskega sveta Svetogorska — Plačata sklenilo izdati sledeče sporočilo.
Mladi socialisti se že dalj časa borijo za izpostavitev novih političnih oprijemov in za vsestransko uveljavitev tu živeče slovenske manjšine.
Na žalost moramo zaznati, da je prav tista stranka, katere je uveljavitev Slovencev njen prvi cilj, onemogočila izvolitev Slovenca na mesto predsednika tega važnega mestnega rajona.
Napredno usmerjene stranke KPI, Zeleni in PSDI so skupaj s socialisti nameravale izpostaviti nove odnose v severnem delu mesta in predlagale za predsednika Slovenca, socialista Aleša Ceja. Slovenska skupnost pa je z odsotnostjo svojega predstavnika hočeš nočeš podprla koalicijo med KD in fašisti.
GMS se ni do sedaj oglasilo, ker smo čakali, da bo gospod Mauro Leban javno opravičil svojo odločujočo odsotnost, dobili pa smo si le pismo pokrajinskega predsednika SSk Terpi-na, v katerem se poleg blatenja komunistov ne da dobiti niti kančka politične treznosti in strpnosti. Je že res, da je lepo in lahko biti Slovenec med Slovenci, vendar tudi predstavniki SSk poznajo italijansko politično stanje in prav od njih takih negativnih političnih potez si res nismo pričako-
vali. Upamo le, da se za tem ne skriva kaj drugega...
Z željo, da bo sedanje praznično vzdušje prineslo vsem več previdnosti in treznosti, izrabljamo priložnost, da voščimo vsem Slovencem in Italijanom vesel božič in srečno novo leto."
Pokrajinsko vodstvo M.G.S. - G.M.S.
Prisili so mu odrezano roko
V ljubljanskem Kliničnem centru so po zahtevnem mikrokirurškem posegu spet prišili roko Goričanu, ki je bil v ponedeljek žrtev srhljive nezgode. Silvano Fantini iz Drevoreda Colombo 25 je imel opravka z motorno žago, ko mu je v še nepojasnjenih okoliščinah dobesedno odsekalo kos roke s štirimi prsti vred. Svojci so ga nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa so mu lahko v oddelku za prvo pomoč samo zaustavili krvavenje. Premestili so ga v Šempeter, kjer pa tudi niso bili v stanju, da bi mu spet prišili roko. Odtod takojšnja premestitev v Ljubljano, kjer so ga nemudoma sprejeli v operacijsko sobo. Zdi se, da je kirurški poseg, ki je trajal več ur povsem uspel in da bo Fantini po okrevanju lahko poškodovani ud spet uporabljal.
Stanovanjske miši so v času praznikov navadno najbolj aktivne in tako je bilo tudi letos ob božiču, le da so tokrat izbrali nekoliko drugačen cilj za vlomilske pohode. Tatovi so med prazniki namreč obiskali dve tovarni v industrijski coni pri Vilešu. Najbrž so vloma opravili že v ponedeljek popoldne ali kvečjemu v noči na torek.
Neznanci so obiskali tovarno Polistone, kjer so razbili vrata in vlomili v urade. Razmetali so predale in omare, naposled pa so se zadovoljili s pisarniškimi stroji in računalniki. Po oceni lastnikov naj bi vrednost izmaknjene opreme dosegala deset milijonov lir.
Nekoliko manjša je vrednost plena v bližnji tovarni Kerotermo, kjer pa so tatovi našli v uradih tudi denar. Tudi v tem primeru so razbili vhodna vrata poslopja, kjer so uradi, in začeli z iskanjem po pisarnah. Našli so približno sedem milijonov lir in jih seveda odnesli.
V teku je preiskava.
Takojšen povratek v zapor
Mlad Tunizijec je po izpustitvi skušal ukrasti dva avtomobila
Mlademu Tunizijcu, ki je na dan pred božičem prenehal prestajati kazen v goriški kaznilnici, se je najbrž zelo mudilo iz Gorice, vendar bo prav zaradi tako velike sile moral podaljšati svoje bivanje v Ul. Barzellini, kamor se je vrnil le nekaj ur po osvoboditvi. 26-letni Moktar Zamouchi je zapustil zapor v ponedeljek zvečer. Lahko si mislimo, da je zadovoljno odkorakal svobodi naproti. Toda kasneje se mu je zahotelo, da bi razpolagal s prevoznim sredstvom. V Ul. Bellini se je zato spravil nad parkirani seat ibizo, da bi ga ukradel. Še preden bi se lahko odpeljal, so ga opazili agenti policijske izvidnice, ga naložili v svoj avto in odpeljali na kvesturo. Tam so bili do Zaomuchija še kar prizanesljivi, saj so upoštevajoč praznično vzdušje sklenili, da ga ne aretirajo, pač pa so ga le prijavili zaradi poskusa kraje in spet izpustili na prosto.
Pregovor pravi, da gre še osel samo enkrat na led. Zamouchi pa ne. Na Korzu Italia se je namreč skušal spet polastiti tujega avtomobila, tokrat renaulta 4. Fanta pa se je poleg vsega res držala smola, saj je tudi ob drugem poskusu naneslo, da je pripeljala mimo policijska izvidnica in se je zanj zadeva končala dokaj klavrno. Spet so ga peljali na kvesturo, kjer pa mu tokrat niso mogli več prizanesti. Pospremili so ga zopet v zapore v Ul. Barzellini, obenem pa posredovali sodstvu zapisnika o dveh poskusih kraje.
dodelitev prevajalcev občinskemu in rajonskim svetom, saj ni več nobenih razlogov, da bi se kdo bal kake slovenske ekspanzije v Gorici.
Ivan Bratina je v zvezi s plebiscitom in celotnim procesom demokratizacije v Sloveniji poudaril, da ima Gorica interes, da se spoštujejo suverene odločitve slovenskega naroda in da uveljavi Slovenija svojo avtonomijo, saj Beograd ni nikoli razumel pomembnosti politike odprte meje. Kar zadeva proračun, je kritiziral nejasne opredelitve glede finančne avtonomije krajevnih uprav v okviru zakona o njihovi reformi. Predlagal je, naj se občina zavzame, da bi ji Dežela odstopila desetino sredstev, ki jih prejema kot delež od davkov državi. S tem denarjem naj bi uprava lahko prosto razpolagala, medtem ko so sedanja finansiranja vezana na točno določene posege. Bratina je tudi menil, da manjkajo v programu celoviti načrti za prometne vpadnice v mesto, za razvoj univerze in potrebnih struktur, za uresničevanje skupnega mesta. S tem v zvezi je predlagal, naj bi za ureditev Koma in kanalizacij zaprosili za finansiranje iz sklada Evropske skupnosti za mejna območja.
Gorica kinema: nocoj film Jane Campion
Letošnja nepretrgana Ulmska sezona Gorica kinema se nadaljuje tudi nocoj s filmom, ki ga lahko označimo kot prijetno božično darilo Kinoatelje-ja svojemu občinstvu. Ob 20.45 bodo namreč v Kulturnem domu predvajali Ulm novozelandske režiserke Jane Campion ' Angel za mojo mizo". Gre za izvrsten Ulm, ki je na letošnjem Festivalu v Benetkah prejel veliko nagrado žirije. Režiserka je mojstrsko prenesla na ekran biografsko pripoved o "nori" novozelandski pisateljici Jane Frame, ki spontano in neposredno razkriva skrivnosti pubertetniške dobe in življenja nasploh. Pisateljičin svet se je pod spretno roko Jane Campion prelil v občutljivo in bogato filmsko pripoved raznoterih pomenov.
razna obvestila
Društvo upokojencev sporoča vozni red avtobusov za silvestrovanje v Izoli: prvi avtobus odpelje ob 15. uri s Travnika, smer Oslavje, Števerjan, Podgora, Štandrež: 2. avtobus odpelje ob 15.30 s trga v Štandrežu, postanka v Sovodnjah in Gabrjah.
Občina Doberdob sporoča, da bodo med prazniki pobirali smeti samo jutri, 28. decembra, in v petek, 4. januarja.
Knjižnica Damira Feigla je zaprta do vključno 1. januarja 1991.
Balinarski klub Danica prireja vesel silvestrski večer. Prijave in pojasnila pri Cirilu Černiču, tel. 882145.
Štandreška mladina vabi na Laguna s party - silvestrovanje. Informacije: Peter Braini (šola Cankar), Dimitri Braini (šola Galilei) in Sonja Bastiani (šola Zois).
SMReKK priredi SILVESTROVANJE v Kulturnem domu. Vstop samo z vabili-
______________kino________________
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Angel za mojo mizo«. Režija Jane Campion.
CORSO 17.30-22.00 »Fantozzi alla riscos-sa«. Igra P. Villaggio.
VERDI 18.00-22.00 »Rocky V«. Igra S-Stallone.
VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«-Walt Disney. Risani film.
Tržič
EKCELSIOR 17.15-22.00 »Fantozzi alla riscossa«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Mladi Einstein«.
__________pogrebi J
Danes v Gorici: ob 9.30 Maria Arcella, vd. De Pascale iz bolnišnice Janeza Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 10.30 Antonia Bertoss, por. Dapretto iz Trsta na glavno pokopa' lišče, ob 11. uri Teresa Boldi (nuna Maria Ignazia) iz Ul. S. Chiara 14 na glavh pokopališče, ob 12.30 Giorgio Zitter > splošne bolnišnice na glavno pokopan8' če, ob 14. uri Teresa Belinger, por. di iz bolnišnice Janeza od Boga na glav' no pokopališče.
Zveza slovenskih kulturnih tev — Gorica se pridružuje žalov nju Silvana Pittolija in svojcev tragičnem dogodku v družini.
Pred številnim občinstvom v sovodenjski telovadnici 7. izvedba prireditve Naš športnik
Priznanja za najzaslužnejše športnike Primorske
GORICA — Prepolna občinska telovadnica v Sovodnjah je včeraj popoldne gostila sedmo izvedbo prireditve Naš športnik, na kateri so nagradili najboljše športnike, ekipe in športne delavce z obmejnega primorskega prostora. Prireditev v Sovodnjah (prejšnje izvedbe so pripravili v Trstu, Tolminu, Gorici, Izoli, Zgoniku in Sežani) je tokrat dobila še slovesnejši značaj, saj so se med samim nagrajevanjem neposredno radijsko povezali s slovensko skupščino v Ljubljani, kjer je potekala slavnost ob razglasitvi izida plebiscita.
Prireditev Naš športnik je tudi ob lej priložnosti izpričala pomembno vlogo, ki jo v našem prostoru odigrava telesna kultura kot nezamenljiv dejavnik za narodnostno rast. Podobne misli je zbranim posredoval predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Odo Kalan, ki je ugo-tovil, da nagrajenci na prireditvi predstavljajo sicer najkakovostnejši, a vendar le vrh velike gore, ki ji pravimo telesna kultura. Govornik je v tem okviru podčrtal vlogo, ki jo v za-niejskem športnem dogajanju ima ZSSDI, ki prav letos slavi svojo 20-letnico delovanja in prisotnosti na dbmočju, kjer živijo Slovenci.
Utrjevanje in razvijanje telesnokul-lurnih sredin, je še nadaljeval Odo Kalan, pomeni obenem iskanje trdnejših vezi z matično domovino, kar simbolično predstavlja tudi prireditev Naš športnik.
Prisotne in vse radijske poslušalce (Prireditev sta v neposrednem prenosu oddajala Radio Trst A in Radio Koper-Capodistria) je v imenu občine Sovodnje pozdravil župan Vid Pri-niožič. Dejal je, da se občinska uprava že vrsto let trudi in prizadeva za razvoj tako športnih kakor tudi kulturnih društev v občini. Izgradnja telovadnice, kjer je bila prireditev, pa Je izraz vitalnosti krajevnih športnih dejavnikov, ki so doslej zabeležili vrsto zavidljivih uspehov.
Rajko Šugman, predsednik Športne zveze Slovenije, je v svojem pozdrav-nem nagovoru podčrtal, da prizade-
Odo Kalan
vanja za zedinjeno Slovenijo segajo že v prejšnje stoletje in da je športna stvarnost bila vedno ob strani temu prizadevanju, tako včeraj kot danes, ko je matična domovina postavljena pred pomembne izzive.
Sovodenjsko prireditev, ki so jo organizirali Novi Matajur, Primorski dnevnik, Primorske novice, Radio Koper-Capodistria, Radio Trst A, TV Koper-Capodistria in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je uvedel Livij Valenčič, ki je na oder najprej povabil inštrumentalno-vokalni anasambel Mix, ki je z ostalimi skupinami in posamezniki oblikoval kultur-no-kabaretni spored.
Sicer se je o letošnji pomembni obletnici ZSŠDI ter še posebej o telesno-kulturni stvarnosti na Goriškem novinar Radia Trst A Saša Rudolf pogovarjal s predsednikom goriškega odbora združenja Aldom Ruplom. Le-ta je orisal scenarij, ki je botroval nastanku krovne športne organizacije in se za-
držal pri goriški stvarnosti, ki se kaže predvsem v uspešnosti na lokostrelskem, odbojkarskem in kotalkarskem področju ter omenil pomen, ki ga za obmejni prostor ima Soška regata, ki je letos doživela svojo peto izvedbo.
V kulturnem sporedu pa so gledalci imeli priložnost spoznati glasbeno in besedno iznajdljivost doberdobskega Krucinal banda, se zasmejali ob monologu Vladimira Jurce o naših zamejskih medijih, sledili reportaži Barbare Rustja o nogometni tekmi med »belimi« in »rdečimi« ter seveda izrekli veliko priznanje vsem nagrajencem.
Potem ko so predstavniki obmejnih sredstev javnega obveščanja nagradili tretje- in drugouvrščene športnike in ekipe z obmejnega prostora (Janja Orel, Juriča Tunjič, Zdenka Ferlat, OK Salonit, ŠD Juventina, Ksenja Pavlovič, Borut Bilač, Arianna Bogateč, KK Postojna in SŠ Fran Erjavec), je bila na vrsti slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom za leto 1990.
Za najboljšo športnico Primorske je bila izbrana Polona Čehovin, namiznoteniška igralka NTK Primex. Priznanje za najboljšega športnika Primorske pa so letos izročili jadralcu Dušanu Puhu, za najboljšo primorsko ekipo je bila izbrana namiznoteniška. vrsta Primexa iz Vrtojbe.
Samo Kokorovec, kotalkar openskega Poleta, letošnji svetovni prvak, je v Sovodnjah že sedmič bil proglašen za najboljšega zamejskega športnika. Priznanja Kokorovec ni dvignil, saj je prireditev moral zapustiti pred samim nagrajevanjem. Najbolj uspešna zamejska ekipa pa je letos bila odbojkarska vrsta Sloge Koimpex, ki si je priborila mesto v državnem prvenstvu.
Ob nagrajevanju najboljših športnikov in ekip so tudi ob tej priložnosti izročili priznanja ZSŠDI zaslužnim športnim delavcem. Letošnji dobitniki so Nada Devetak, Mariza Florenin (obe KŠD Vipava), Elisabetta Nacinovi (Bor), Viktor Stopar (ŠZ Sloga) in nižja srednja šola Fran Erjavec iz Rojana.
RUDI PAVŠIČ
Del nagrajencev na sinočnji slovesnosti v Sovodnjah
Dvorana v sovodenjski občinski telovadnici je bila nabito polna
Po remiju v 22. partiji za svetovni naslov
Kasparov ostal prvak
LYON — Sovjetski šahovski velemojster Garri Kasparov (na sliki AP) Je ubranil svetovni naslov, potem ko se je sinočnja 22. partija finalnega dvoboja proti izzivalcu, rojaku Anatoliju Karpovu, končala z remijem v 43. Potezi. Rezultat je sedaj 12:10, kar Kasparovu zadostuje, da ostane na prestolu: tudi v primeru neodločenega rezultata 12:12 (dvoboj je predviden na 24 partij) namreč ohranja naslov prvaka.
Čeprav je dvoboj praktično rešen, pa bosta odigrala vsaj še eno partijo. in sicer zaradi nagradnega fonda. Kasparov potrebuje še pol točke, da osvoji zmago in s tem milijon in 575 tisoč dolarjev. Karpovu bi v tem Primeru pripadlo 945.000 dolarjev. V primeru, da bi Karpov izenačil, ba bi Se nagardni fond delil na polovico.
Kasparov, ki je sinoči imel bele figure, je tako že tretjič odbil napade Rarpova, ki je sedaj verjetno izgubil šampionske ambicije. V tem trenutku le sicer težko napovedati, če bo imel dovolj moči in volje, da se čez tri leta sPet vključi v boj za svetovni naslov, a gotovo je, da bo težko ogrozil vladavino Kasparova.
Teniški turnir v Gorici
Goric1^' krožek Aldo Zaccarelli iz želm® organizira v sodelovanju z de-zvezp Oborom italijanske teniške ca" 7,me^narodni turnir "Mesto Gori-tošnje ladinske reprezentance. Le-turniri druge izvedbe mednarodnega 2entfln r? “osta udeležili poleg repre-dentiri Furlanije-Julijska krajine, Tri-Lomhs^e'Južne Tirolske, Veneta, lekciji ci i6, Ligurije in Toskane še se-Saina iVen*ie in Koroške.
PokriHK ^kpvost prireditve, ki bo na ieOiškeLP-eenih igriščih goriškega
Sai so
kluba, je že zagotovljena, elektorji posameznih ekip skli-
cali res najbolj perspektivne mladince. Med temi bi omenili brata Plesničar, ki bosta branila barve Furlanije-Julij-ske krajine v kategoriji under 14 (Borut) in v kategoriji under 12 (Aleš).
Prva srečanja bodo odigrali danes, zaključek tekmovanja pa je predviden v soboto, 29. t. m. Vsaka reprezentanca bo morala odigrati pet srečanj v sledečih kategorijah: posamezno under 12 (moški in ženske), posamezno under 14 (moški in ženske). Razpored posameznih tekem je opravil glavni sodnik dan pred pričetkom turnirja, (mal)
Po prvem delu v italijanski košarkarski A-l ligi
Stefanel ugodno presenetil
V košarkarski A-l ligi se je v nedeljo zaključil prvi del. Kot že v prejšnjih letih, je bilo doslej prvenstvo zelo izenačeno, saj ni nobena ekipa izstopala in je dejansko še 11 ekip v boju za uvrstitev v končnico, kjer bo nastopilo prvih deset uvrščenih (poleg prvih dveh uvrščenih A-2 lige), devet postav pa ima še možnosti, da pristane med prvo četverico, ki zagotavlja v »play-offu« boljše izhodišče (neposredno uvrstitev v četrtino finala in prednost tekme več na domačem igrišču). Med tekmeci za najvišja mesta je poleg ekip, ki so veljale za favorite (Sca-volini, Ranger, Philips, Messaggero, Livorno in Clear) in delnih presenečenj: Benettona, ki se je sicer v zadnjih letih vztrajno približeval vrhu in Phonole, ki igra letos prvič po dolgih letih brez Oscarja, tudi Stefanel.
Tržačani so si s porazom v Milanu v zadnjem kolu po mnenju trenerja Tanj eviča zapravili uvrstitev v prvo četverico. Kljub temu pa je tržaška ekipa verjetno največje presenečenje prvenstva, saj so jo strokovnjaki pred pričetkom uvrščali na rang lestvici nekoliko nižje, prav gotovo pa ni nihče pričakoval, da bo ob koncu prvega dela višje uvrščena kot državni prvak Sca-volini, Ranger in Knorr. V osmih domačih tekmah so Tržačani izgubili le enkrat (v uvodni tekmi z Messagge-rom), dvakrat pa slavili zmago tudi na tujem (v Vareseju in Turinu). Tudi ko so bili poraženi, so se z nasprotniki enakovredno borili vse do poslednjih minut. Upoštevajoč, da gre za najmlajšo ekipo prvenstva, lahko trdimo, da je sedanji položaj Stefanela že velik uspeh.
Kaj pa izgledi za bodočnost? Če upoštevamo, da bo za prvo četverico potrebno zbrati vsaj 40 točk, za prvo deseterico pa okrog 30 - 32, je razvidno, da lahko Tanjevičeva ekipa doseže drugi cilj že, če naniza sedem domačih zmag, kar je, glede na dosedanji razplet, povsem mogoče. Uvrstitev med četverico najboljših pa bi Stefanel dosegel le, če bi domačim zmagam prištel še vsaj tri ali štiri uspehe na tujem. To pa bo veliko težje, saj so tudi nižjeuvrščene ekipe na domačem igrišču zelo nevarne. Če bo vse šlo po predvidevanjih, lahko pričakujemo dve ali tri zmage na tujem (npr. v Firencah ali Neaplju) in uvrstitev nekako na sedanji položaj. Pri tem gre seveda poudariti, da imajo Stefanelovi košarkarji v glavnem ugodno koš razliko z mnogimi tekmeci (s Phonolo celo +34, s Knorrom pa +27), tako da so ob enakem številu točk v prednosti z večino ekip.
Tudi glede prikazane igre je Stefanel doslej povsem zadovoljil, saj je Tanjevičeva vrsta vselej držala visok ritem v napadu, z agresivno obrambo pa je večkrat spravila v težave nasprotnike. Tržačani so prejeli 1256 košev, kar je le šest manj od Knorra, ki je na tej posebni lestvici na prvem mestu. V primerjavi z Bolonjčani pa so Tržačani dosegli veliko več košev (1346) in so s koš razliko +90 na tretjem mestu za Benettonom ( + 99) in Philipsom ( + 96) z veliko prednostjo pred ostalimi peterkami.
Čvrsta obramba pa je značilnost ekip, ki se odlikujejo s skupinsko igro, kjer je delež posameznikov sicer pomemben, a ne neobhodno potreben. Prav zato je najboljši Stefanelov strelec Middleton z 299 koši šele na 13. mestu posebne lestvice, odločilno vlogo pa je poleg obeh Američanov izmenično odigralo še vsaj šest igralcev (Pilutti, Bianchi, Fučka, Meneghin, Sartori in Cantarello).
Seveda pa je treba zabeležiti tudi kako negativno točko: dejstvo, da ekipa nima pravega režiserja (kljub napredku Piluttija), da so nekateri igralci bili nekoliko nestanovitvni, drugi pa so deloma razočarali (to velja predvsem za Cantarella, ki pa ni imel od lanskega poletja praktično niti enega dne počitka) in da je ekipa nerodno izgubila nekaj tekem, potem ko je še v drugem delu srečanja zanesljivo vodila (Benetton, Panasonic). Vsaj deloma pa te hibe lahko pripišemo neizkušenosti, saj ne smemo pozabiti, da so vsi igralci, razen Meneghina, v A-l ligi novinci.
MARKO OBLAK
IZIDI 15. KOLA: Scavolini - Clear 106:97, Ranger - Filanto 108:104, Phonola - Firenze 94:83, Knorr - Sidis	
totip	
1. — 1. Locus di Gi£	1
2. Lobster AS	2
2. — 1. Impersonal	1
2. lacu Jet	X
3. — 1. Ducavastu	1
2. Eveltim	X
4. — 1. Eudosso	2
2. Imprudente	X
5. — 1. Fly Effe	X
2. Ilion Mir	2
6. — 1. Distilo	1
2. Florence Cem	2
KVOTE	
12 (137 dobitnikov)	9.450.000 lir
11 (2.486 dobitnikov)	520.000 lir
10 (20.140 dobitnikov)	63.000 lir
98:70, Panasonic - Auxilium 81:91, II Messaggero - Benetton 96:90, Libertas Livorno - Napoli 102:101, Philips - Stefanel 96:82.
LESTVICA: Benetton in Phonola 22, Philips, Messaggero, Clear in Livorno 20, Stefanel 18, Scavolini in Ranger 16, Knorr in Sidis 14, Auxilium in Filanto 10, Napoli 8, Panasonic 6, Firenze 4.
PRIHODNJE KOLO (30. 12.): Filanto
-	Panasonic, Knorr - Auxilium (29. 12.), Clear Libertas (29. 12.j, Philips - Sidis, II Messaggero - Stefanel, Ranger - Napoli, Scavolini - Firenze, Phonola - Benetton.
A-2 LIGA
IZIDI 15. KOLA: Teorema - Billy 82:80, Kleenex - Glaxo 90:98, Fernet Branca - Birra Messina 104:94, Emme-zeta - Lotus 95:102, Telemarket - Re-yer 92:85, Banco di Sardegna - Turboa-ir 77:86, Čorona - Livorno 81:95, Ticino
-	Aprimatic 96:83.
LESTVICA: Glaxo 28, Fernet Branca in Lotus 24, Ticino 22, Kleenex 20, Teorema in Billy 14, Livorno, Telemarket, Turboair, Banco di Sardegna in Emmezeta 12, Birra Messina, Reyer in Aprimatic 10, Corona 4.
PRIHODNJE KOLO (30. 12.): Teorema - Aprimatic, Reyer - Lotus, Livorno
-	Billy, Fernet Branca - Glaxo, Telemarket - Turboair, Kleenex - Banco, Corona - Ticino, Emmezeta - Birra Messina.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
ZAOSTALI IZID 10: KOLA: IMT -Partizan 83:99 (46:48).
LESTVICA: Pop 84 18, Cibona 16, Partizan 14, Zadar in Bosna 10, Vojvodina, Čelik, IMT, Crvena zvezda in Ši-benka 8, Olimpija 6, Budučnost 4.
PRIHODNJE KOLO (5. 1.): Smelt Olimpija - Cibona, Pop 84 - Bosna, Partizan - Zadar, Šibenka - IMTt Vojvodina - C. zvezda, Budučnost - Čelik.
Matthaus nogometaš leta Schillaci drugi
PARIZ — Vezni igralec Interja in nemške reprezentance Lothar Matthaus je pričakovani dobitnik letošnje, že 35. »zlate žoge«, nagrade, ki jo »France - Football« vsako leto podeljuje najboljšemu evropskemu nogometašu. Dobil je kar 137 od 145 možnih točk. Na drugem mestu tradicionalne ankete pariškega tednika je Italijan Schillaci, junak s svetovnega prvenstva. Dobil je 84 točk. Tretji je z 68 točkami Nemec Brehme.
Po zmagi v 12. kolu v Mestrah proti Consulspedu naši košarkarji visoko uvrščeni na lestvici C lige
Jadran TKB doslej zelo ugodno presenetil
Verjetno nihče ni pričakoval, da bi jadranovci po 12 kolih tretjeligaš-kega prvenstva zbrali kar 16 točk.
»Ekipa je premlada, neizkušena, prenovljena. Po lanskem nazadovanju iz lige sta nas zapustila še Sandi Rauber in Robi Daneu, Battini pa se je vrnil k Stefanelu. Naš edini cilj je obstanek v ligi.«
Tako so razmišljali v Jadranovem taboru pred tem prvenstvom, ki ga jadranovci sploh niso poznali. Vedeli pa so, da je zelo naporno, težko. Posebno na gostovanjih.
Sedaj, ko je mimo že več kot tretjina »spopadov«, pa lahko mirne duše zapišemo, da je ob moštvu Roncade prav Jadran TKB najugodnejše presenečenje tega prvenstva.
In kar je tudi razveseljivo, je, da si je Jadranovo moštvo priigralo tolikšno število zmag in seveda tako visoko uvrstitev na lestvici prav z dobro skupinsko igro, ki je rezultat trdega in požrtvovalnega dela in nenazadnje tudi dobrega vzdušja, ki vlada v ekipi.
»Nedvomno je prav prijateljsko vzdušje v moštvu pripomoglo k temu, da je ekipa doslej dokaj solidno igrala. Tudi na tekmah, ko smo nerodno in naivno izgubljali žoge, delali napake, v ekipi ni prišlo do hudo vanj. Nasprotno, igralci so se med sabo spodbujali. To je bilo še posebno jasno na tisti "nesrečni" tekmi v Cussignaccu, ko smo neverjetno izgubili proti ekipi Goccia di Carnia. Vsi skupaj smo bili razočarani, žalostni, jezni nad same seboj,
mm
Merlin (v vodenju med domačo tekmo s Crupom) je doslej igral odlično.	(Foto Križmančič)
nihče pa se ni hudoval na soigralca. Tedaj sem tudi spoznal, da smo zares ekipa,« je mnenja pomožni trener Mario Mari.
Tudi zmaga na zadnjem gostovanju v Mestrah proti tretjeuvrščene-mu Consulspedu ni naključna. Vsa ekipa je igrala samozavestno, požrtvovalno in tudi presenetljivo zrelo, če upoštevamo, da je v moštvu več kot polovica igralcev še mladincev.
»Naši niso izgubili glave. Značajno so reagirali celo tedaj, ko bi tudi izkušenejši igralci od naših popustili. Mislim seveda na tiste trenutke, ko so domačini zaporedoma izvedli
kar šest prostih metov in ko je bil izid izenačen. Mirno smo igrali naprej, v končnih minutah smo ohranili mirne živce in tudi zmagali. Spet je bila to tekma, ki bi jo odsvetoval srčnim bolnikom,« je še nadaljeval Mari.
Po teh spodbudnih rezultatih je ekipa dejansko že na varnem...
»Nikakor ne. Napravili smo velik, dejal bi kar ogromen korak na poti do mirne rešitve, statistika zadnjih let prvenstva, v katerem nastopa po 14 ekip, nazadujejo pa štirje, je pokazala, da se moštvo zanesljivo reši,
ko zbere 26 točk. Čimprej moramo doseči to število točk, potem bomo lahko rekli, da smo dejansko na varnem. Tudi dosedanji rezultati nas ne smejo uspavati. Prvenstvo je še dolgo in naporno, zelo nevarno bi bilo popustiti ali koga podcenjevati. Zato smo tudi v teh dneh trenirali, s polno paro pa bomo nadaljevali 2. januarja.«
Derbi 12. kola pa je bil vsekakor v Pordenonu, kjer je domača ekipa Crup zanesljivo premagala vodilni Prometheus iz San Donaja, ki je bil dotlej edini brez poraza.
Presenča pa ponoven visok poraz tržaškega moštva Latte Carso, kar doma proti ekipi Di Lenardo, kljub temu, da so Škedenjci zamenjali trenerja (po odstopu Pozzecca je sedaj na klopi Turcinovich). (bi)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Oberdan 1:4, Čuk 12:20, Pregare 3:7, Sosič 3:4, Merlin 6:9, Paulina 1:2, Smotlak 0:2. TRI TOČKE: Oberdan 1:3, Merlin 3:7. PROSTI METI: Oberdan 4:6, Čuk 4:4, Pregare 2:2, Sosič 2:2, Merlin 4:4, Pualina 1:2, Smotlak 0:2. SKOKI. Oberdan 3 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 11, 0; Pregare 2, 0; Sosič 2, 1; Merlin 0, 2; Paulina 1, 3; Smotlak 2, 3; PRIDOBLJENE, IZGUBLJENE ŽOGE: Oberdan 1, 1; Čuk 3, 2; Preagarc 2, 0; Sosič 2, 1; Merlin 0, 2; Paulina 1, 3; Smotlak 2, 3. ASISTENCE: Pregare 1. BLOKADE: Smotlak 2.
IZIDI 12. KOLA
Consulsped - Jadran TKB	80:81
Giganti - Bassano	95:92
Jesolo - Soteco	125:103
Pierobon PD - Roncade	91:96
CBU Videm - Goccia Carnia	88:94
Latte Carso - Di Lenardo	74:117
Crup PN - Prometheus	93:78
Conegliano - Solvay Tržič	54:91
LESTVICA
Crup Pordenon	12 11		1	1132:904 22
Prometheus	12 11		1	1096:963 22
Consulsped	12	9	3 1106:1014 18	
Roncade	12	9	3	1041:989 18
JADRAN TKB	12	8	4	980:979 16
Jesolo	12	7	5 1051:1024 14	
Di Lenardo	12	6	6	926:856 12
Solvay Tržič	12	6	6	995:946 12
Goccia Carnia	12	6	6	958:986 12
Bassano	12	5	7 1033:1035 10	
Soteco	12	5	7 1012:1031 10	
Pierobon PD	12	4	8	915:983 8
Latte Carso	12	4	8	978:1101 8
Giganti	12	3	9	883:973 6
CBU Videm	12	1 11		871:998 2
Conegliano	12	1 11		851:1046 2
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1991) JADRAN TKB - Pierobon Padova: Goccia Carnia - Crup Pordenon; Roncade - Latte Carso; Solvay Tržič - Soteco Gradišče: Bassano - Jesolo: Di Lenardo Solesino - Giganti Mes-tre; Prometheus San Dona - Consulsped Mestre; Conegliano - CBU Videm.
JADRANOVI STRELCI Čuk 238; Pregare 200; Merlin 194; Oberdan 103; Smotlak 84; Crisma 62; Paulina 58; V. Sosič 20; Škerk 7; Sta-nisa 5; Pertot 3.
V 9. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva dve zmagi in dva poraza
Kontovel še utrdil vodstvo, tudi borovci solidni Cicibono in Sokol čaka borba za obstanek v ligi
Najgrša novica 9. kola košarkarskega promocijskega prvenstva je prav gotovo zelo visok poraz Cicibone proti sicer kakovostni Barcolani. Pod vodstvom novega trenerja Lucia Martinija je Cicibona uspešno izpeljaja ves prvi polčas, ki se je zaključil v. mejah izenačenosti. Največ zaslug za to sta imela Pavel Lippolis pod košemo (7 blokad in 10 odbitih žog) ter Borut Pertot v napadu. Tudi ostali pa so se borili zagnano in z vewliko volje do zmage. Res škoda, da so morali Andrej Cupin, Gorazd Bajc in Mitja Čebulec slediti tekmi le s tribun, saj bi cicibonaši v kompletni postavi gotovo bolje kljubovali sicer razigranim domačinom.
V drugem polčasu so plavi vidno popustili, ogromno težav so imeli pri lovljenju odbitih žog, v napadu pa jim met sploh ni šel od rok. Tako so nasprotniki, katerim gre priznati veliko obrambno intenzivnost in marljivost pri gradnji skupinskih napadov, stalno večali naskok, povrh vsega pa sta sodnika z nekaterimi napakami še pomagala domačinom, kar je večkrat sprožilo smeh med gledalci. Mimo visokega končnega rezultata v korist nasprotnikov pa smo prepričano, da se bodo bivši igralci trenerja Crisme, kateremu gre pohvala za opravljeno delo, lahko dobro pripravili za bodoči tekmi z Libertasom in Radio Ouattro, v katerih se bo že odločalo o obstanku.
Žal se nadaljuje tudi črna serija nabre-žinskega Sokola, ki je tokrat v gosteh klonil proti Fincantieriju. Nasprotno od Cicibone pa so sokolovci presenetili z dobro in učinkovito igro. Zlasti v obrambi so dalj časa zaustavili izkušene centre domačinov, s koši Klanjščka in Velussija pa so se enakovredno borili do nekaj minut pred koncem. Zaradi poškodbe žal ni igral Mitja Devetak, ki je Pupisovi ekipi že kako koristen. V preostalih štirih srečanjih do konca prvega dela prvenstva bodo Nabrežinci imeli težak razpored, prav v zadnjem kolu pa bodo imeli vazen dvoboj za obstanek v ligi z Radio Ouattro.
Preidimo na drugo polovico slovenskih ekip, tisto, ki je dosegla pozitivni rezultat: Bor in Kontovel sta namreč zabeležila nov uspeh. Borovci so kljub odsotnosti Furlana, Perčiča, Franceschina in Korošca povsem zasluženo premagali Ferroviario. Splošno mnenje o tej tekmi je bilo, da so borovci igrali v drugačnem slogu kot v prejšnjih tekmah. Razlika je bila zlasti v hitrosti igre same, saj so belo-zeleni z boljšo obrambo polovili
precej odbitih žog in ob tem izpeljali mnogo bliskovitih protinapadov, nekje v slogu lanske igre Cicibone. Ob odsotnosti ostalih bekov, ki katalizirajo dober del Borovih napadov, je v velikem slogu zaigral Robi Smotlak, Andrej Pieri in Marko Debeljuh sta dosegla zanju običajne točke, v ospredje pa je stopil Adriano Kovačič (10 odbitih žog, 13 točk in odlična obramba nad najnevarnejšim nasprotnikom). O tekmi se je predsednik košarkarskega kluba Bor Ennio Ažman tako izrazil: »Tokrat smo bili priča durgačni igri kot doslej, zlasti v obrambi in protinapadih. Po začetnih težavah sem s serijo zmag zadovoljen in prepričan sem, da se bomo še bolj približali vrhu lestvice. Najbolj razveseljiva pa je dobra kakovost mlajših igralcev v vseh nižjih kategorijah Bora, kar je za vodstvo in trenerje kluba največji uspeh. V tej tekmi je trener Fabio Sancin poslal istočasno na igrišče kar tri kadete, kar je v tej kategoriji res redkost, fantje pa si zaradi truda in vložnega dela res zaslužijo takih zadoščenj.«
Vrh lestvice je Kontovel utrdil z zmago proti nevarnemu tekmecu Scoglietto, zlasti ob istočasnem porazu Stelle Azzur-re proti presenetljivemu CUS. Medenov! fantje so morali dati vse od sebe, saj so večji del tekme zaostajali in so le v zadnjih minutah srečanja igrali z večjo obrambno inventivnostjo in tako dosegli novi par točk. Od posameznikov je največ točk (36) dosegel Štefan Gulič, ki dokazuje, da je promocijska kategorija zanj res »preozka«, saj ga je skoraj nemogoče zaustaviti. Zelo dobro pa je v drugem polčasu igral Damir Starc, ki je dosegel kar 17 točk, ob odsotnosti Čuka pa opa-
zimo, da so ostali visoki igralci ekipe skupno dosegli le 10 točk, kar je morda res premalo.
V prihodnjih dveh tednih bodo naše ekipe imele precej časa na razpolago, da bodo na najboljši način pričele novo leto, vsem pa želimo več športnega uspeha kot v letu '90. (Vanja Jogan)
IZIDI 9. KOLA
Kontovel - Scoglietto	82:78
Bor Radenska - Ferroviario	95:85
Fincantieri - Sokol	81:72
Barcolana - Cicibona	110:66
CUS Trst - Stella Azzurra	72:66
Libertas - Santos	78:93
Orient Express prost LESTVICA
Kontovel	8
CUS Trst	9
Barcolana	9
Stella Azzurra	9
Santos	7
Scoglietto	8
Fincantieri	8
Bor Radenska	8
Ferroviario	8
Libertas	8
Orient Express	8
Cicibona	8
Sokol	8
PRIHODNJE KOLt
7	1	771:645	14
6	3	686:626	12
6	3	861:733	12
6	3	712:679	12
5	2	619:570	10
5	3	649:624	10
5	3	643:604	10
5	3	765:729	10
4	4	641:644	8
1	7	617:741	2
1	7	627:757	2
1	7	574:693	2
1	7	588:708	2
(5. IN 6. 1. 1991)
Cicibona - Libertas; Kontovel -CUS Trst; Orient Express - Bor Radenska; Ferroviario - Sokol; Santos -Scoglietto; Stella Azzurra - Fincantieri; Barcolana prosta.
Promocijsko prvenstvo na Goriškem
Domovci na 3. mestu
Domovci so, žal, tudi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva potegnili krajši konec. V Gradežu so namreč izgubili z enajstimi točkami razlike. Naši so v tem srečanju dokaj nepovezano in neučinkovito igrali, saj so odpovedali tako v napadu kot v obrambi. Kljub dejstvu, da so bili za glavo višji od nasprotnika, niso znali tega primerno izkoristiti. Brumnovi varovanci so sicer nastopili brez poškodovanega Orzana, to pa vsekakor ni izgovor za pekoč poraz. Ko bi zaigrali v običajnem slogu, bi lahko nasprotnika visoko premagali. Očitno jih je poraz v prejšnjem kolu proti vodilni Albi demoraliziral, tako da niso uspeli predvajati uspešne igre.
V tem kolu ni prišlo do presenečenj. Vodilna Alba iz Krmina je zaključila prvi del prvenstva s stoodstotnim izkupičkom, saj je premagala vse nasprotnike. Tudi drugouvrščeni Corridoni iz Poljana - to je najverjetneje še edina ekipa, ki lahko Albi prekriža račune v boju za končno prvo mesto - je prepričljivo odpravil solidno moštvo Senators. Goriška Petrolifera pa je na domačih tleh suvereno premagala Villesse.
Po prvem delu prvenstva zasedajo domovci tretje mesto na skupni, lestvici v družbi Gradeža, Senatorsov in Vileš.
Prepričani smo, da bodo belo-rdeči znali v drugem delu prvenstva doseči še marsikatero pomembno zmago. Prvenstvo se bo po novoletnem premoru nadaljevalo najverjetneje v soboto, 12. januarja, sicer točnega datuma goriška košarkarska federacija še ni sporočila, (af)
IZIDI 7. KOLA
Alba - Polisontina Petrolifera - Villesse Grado - Dom Gometal Senators - Corridoni LESTVICA				90:72 110:80 77:66 77:92
Alba	7	7	0	562:487 14
Corridoni	7	6	1	570:503 12
Grado	7	3	4	535:539 6
Senators	7	3	4	544:557 6
DOM GOMETAL 7		3	4	537:553 6
Villesse	7	3	4	520:585 6
Petrolifera	7	2	5	535:538 4
Pieris	7	1	6	457:518 2
PRIHODNJE KOLO Petrolifera - Alba, Corridoni -Dom Gometal, Villesse - Grado, Senators - Polisontina.
Po porazu v Pierisu v okviru deželnega nogometnega pokala
Štandreška Juventina izločena V 3. AL Kras ubranil 2. mesto
DEŽELNI POKAL
PIERIS - JUVENTINA	2:1 (0:1)
STRELEC za Juventino: Lovato.
JUVENTINA: Cettolo, Marušič, Capo-torto, Kerpan (Peteani), Klanjšček, Maso, Kavs, Lovato (Devetak), Tabaj, Cingerli, Andaloro.
Po porazu, ki ga je doživela v Pierisu, je Juventina izločena iz nadaljnjega dela deželnega pokala. Campijevi varovanci, ki so nastopili v dokaj prenovljeni postavi in s tremi predstavniki mladinske vrste (Marušič, Peteani in Devetak), so igrali povsem prepričljivo v prvem polčasu, ko so spravili Pieris v velike težave. Tabaj in tovariši so začeli v velikem slogu in so že po 4 minutah igre povedli z odličnim Lovatom, ki je dobro izkoristil nesporazum nasprotne obrambe. Tudi po prednosti so Štandrežci igrali odprto in ustvarili nekaj priložnosti za zadetek.
V drugem delu srečanja so gostitelji z odličnim lanesijem izenačili, isti igralec pa je nekaj minut pred koncem dosegel za Pieris še zmagoviti zadetek.
3. AMATERSKA LIGA
SKUPINA H
SOVODNJE - SAN LORENZO 1:0 (0:0)
STRELEC: Acconcia
SOVODNJE: Gergolet, Tomšič, Hmeljak, Bicciato, Grillo, Cevdek, Sambo, Fajt, Luisa, Agosto, Acconcia.
Z zadetkom Acconcie ob izteku srečanja so. si Sovodnje zagotovile zasluženo zmago proti žilavi postavi iz Šlovrenca. Tudi tokrat so domačini, ki so nastopili brez Module in Butkoviča, igrali podobno kot v zadnjih srečanjih. V prvem polčasu so namreč prepustili pobudo gostom, v nadaljevanju pa so bili kot prerojeni in so povsem nadigrali nasprotnika.
San Lorenzo je tekmo začel dobro in je večkrat spravil v težave nasprotno obrambo, ki se je tokrat le izkazala. V drugem polčasu pa so gostitelji zaigrali povsem drugače in z odličnim Luiso v režiji ustvarili številne priložnosti za zadetek. Ko so gledalci in sami igralci že skoraj obupali, je Acconcia dosegel zmagoviti zadetek, ki sovodenjski postavi zagotavlja stik z vodečimi.
VERMEGLIANO - KRAS	1:2 (1:2)
STRELCI: v T Laurenti, v 15' Albertini, v 29' Božič.
KRAS: Caputo, Fadda, Darko Škabar, Spazapan, Candotti, Božič, Albertini, Fabris, Tul, Cucarich, Parma.
Kraševci so tudi v nedeljo potrdili, da so v dobri formi, saj so z zmago v gosteh na najboljši način zaključili nastope v letošnjem letu. Vermegliano pa se je izkazal za dosti bolj homogeno postavo kot bi marsikdo lahko sklepal po njegovem povprečnem položaju na lestvici.
Sicer so varovanci trenerja Manzutta stopili na igrišče trdno prepričani v zmago, saj so potihoma upali na naslov zimskega prvaka. Prvouvrščena Medea, ki je imela na lestvici le točko več od Krasa, je gostila pri nevarnem Sagradu, ki je zadal krasovcem edini poraz v letošnjem prvenstvu. Že v prvi minuti so po nesrečnem posegu branilca Fadde domačini res poceni povedli z Laurentijem. Naloga za goste je postala vse težja, hladna prha jim je pobrala moči, saj je v prvi tretjini polčasa le Spazapan uspel streljati na nasprotnikova vrata, a še ta strel je vratar ubranil. K sreči je nato Vermegliano
zaradi dvomljivega starta Candottija v 13. minuti zapravil U-metrovko, saj se je žoga odbila od vratnice. Po tej nevarnosti so rdeče-beli takoj izenačili z Alberti-nijem, ki je Božičevo podajo z glavo preusmeril v mrežo in od takrat dalje po-vsem zagospodarili na igrišču. Strel Parme je branilec odbil na črti, očitna premoč pa je v 29 minuti obrodila zaželene sadove, ko je Božič z rahlo pomočjo domačega branilca, ki je žogo oplazil, povedel svoje v zasluženo vodstvo.
V drugem polčasu ni bila igra tako zanimiva, kar pa je šlo v korist krasovcev, ki so zlahka nadzorovali vse prej kot odločne domačine. Sredi polčasa si je moral tudi Krasov vratar pošteno zavihati rokave, da je ubranil dva nevarna strela z glavo nasprotnikovih napadalcev, pa tudi streli Parme, Božiča in Spazapana niso spremenili končnega rezultata, ki )e omogočil Krasu, da starta v novem letu v novem izhodiščnem položaju, to je drugem mestu tik za petami vodilne Medee.
(Z. S.)
POGGIO - MLADOST	1:0 (1:0)
MLADOST: Baldan, Černič, M. Argen-tin, Falcicchia, A. Devetta, Marušič, Colja, Kobal, Zof (Košič), R. Devetta, D. Ar-gentin.
Kraševci so na gostovanju v Zdravščini pokazali vprašljivo igro na sredini in v napadu, kar je tudi glavni razlog za neuspeh. Z izjemo začetnega dela srečanja' ko so gostje igrali na zadovoljivi ravni' je doberdobska enajsterica morala pri' znati terensko premoč domačih, ki so v številnih priložnostih zaposlili odličnega Baldana.
Ofenzivnejša igra Poggia je ob zaključku polčasa rodila sadove. V nadalje' vanju je bilo pričakovati reakcijo gostoV' ki pa so do konca ostali v podrejeni vl°' gi in so morali priznati premoč gostit6' Ijev. (D. G.)
3. AMATERSKA LIGA
Skupina H IZIDI 13. KOLA
Poggio - MLADOST	1:0
Sagrado - Medea	1:3
Begliano - Isonzo S. Pier	0:0
CUS TS - SanPAnna	2:0
SOVODNJE - San Lorenzo	1:0
Vermegliano - KRAS	0:2
Junior Aurisina - Azzurra	3:3
LESTVICA
Medea	13	8	4	1
KRAS	13	7	5	1
S. Lorenzo	13	8	2	3
SOVODNJE	13	6	5	2
Azzurra	13	6	5	2
Isonzo	13	5	6	2
Poggio	13	5	4	4
Sagrado Junior	13 13	5 3	3 6	5 4
Begliano	13	1	7	5
MLADOST	13	2	4	7
CUS TS	13	2	3	8
Vermegliano	13	2	3	8
SanfAnna	13	1	2	10
23:6 20
26:14 9 18:8 1® 27:15 1? 14:10 1' 18:12 16 17:15 |4 17:19 3 25:23 12
9:1^ 8 11:23 »
11:19
13:28
6:28
PRIHODNJE KOLO Azzurra - KRAS, Vermegliano -orenzo, SOVODNJE - Sant Ann US Ts - Isonzo. Begliano - Med«; igrado - MLADOST, Junior Aun a - Poggio.
V ženski odbojkarski C-l ligi
Razbitje lestvice
Po slabi tretjini poti je v ženski C-l ligi prišlo na lestvici do pravega razbitja med osmerico boljših (ki so vse pri vrhu) in šesterico ekip, za katero vse kaže, da so se nerešljivo vpletle v močvirnato dno.
V	sobotnem 8. kolu je pet vodilnih premagalo pet slabših, v edinem na papirju izenačenem srečanju dneva pa je Vicenza Tre s tesnim 3:2 premagal Ghemar, a je kljub temu (zaradi poslabšanega količnika v nizih) izgubil prvo mesto, ki zdaj prvič pripada novincu v ligi Panda-colorju iz Sarmeole.
Izredno pozitivno je dejstvo, da sta se pri vrhu znašli tudi obe slovenski šesterki, še zlasti to velja za Slogo Koimpex, ki je štartala z edinim namenom, da se izogne izpadu iz lige.
Glede naslova »zimskega prvaka« je torej vse še odprto in nemogoče je napovedati, kdo se bo s tem naslovom po 2. februarju tudi dejansko okinčal, saj se na čelu lestvice ekipe vrstijo kot na tekočem traku. Doslej je to veljalo za Bor, Dolo, Latisana, sPet Bor, Vicenza Tre in zdaj Sar-nieola, borovke pa so se prav na vrhu med vsemi pravzaprav obdržale najdlje - štirikrat in sicer v prvih dveh kolih ter v 5. in šestem.
V	prvem kolu novega leta pa Čaka obe naši šesterki precej težja naloga kot v minuli soboti, kajti slo-gašice bodo gostile Vicenzo Tre (doma bodo igrale drugič zapored), borovke pa se bodo podale v Vlllor-bo, kjer se bodo pomerile s Cona-dom.
Dokaj grenko slovo naših od leta
Sla\ijo le borovci
da je pot še zelo dolga in plave čaka še nekaj težkih nastopov (že sama primerjava razlik v nizih med šestericami nazorno kaže, da je moška C-2 lige mnogo bolj izenačena od ostalih deželnih prvenstev), predvsem pa še po tradiciji neugodni slovenski derbiji.
Oba naša goriška tretjeligaša sta tokrat izgubila. Toda, če sodi poraz 01ympie med »sprejemljive«, je ponovni spodrsljaj Valprapora Imsa res presenetljiv in zaskrbljujoč. Bolje je, če se Petejanovi varovanci nemudoma sprijaznijo s tem, da je treba zdaj razmišljati o obstanku v ligi, ne glede na to, da po kakovosti nedvomno sodijo na lestvici više.
Da slovo od leta 1990 res ni bilo najboljše, pričajo tudi porazi ostalih štirih slovenskih šesterk, čeprav imajo ti porazi dokaj različen predznak. Četrtoligaša Soča Sobema in Kontovel proti vodilnima v ligi objektivno nista imela velikih možnosti, zato poraza ne gre jemati tragično. Nasprotno sta ženska tretjeligaša Sokol Indules in Agorest Posojilnica Sovodnje doživela črn dan. So-kolovke so se v Cussignaccu verjetno (začasno ali dokončno?) poslovile od upanj, da bodo enakopravni partner v boju za napredovanje, Goričanke pa so v Pordenonu drago plačale oddahnitev, ki je nastopila po treh zaporednih zmagah in spoznale, da se bodo morale še kako naprezati, da se oddaljijo od dna lestvice.
ŽENSKA C-1 LIGA
IZIDI 8. KOLA
Volley Montecchio VI - Bor Elpro Cunja 1:3 (15:10, 2:15,7:15,4:15), Trega-rofani Padova - Conad Villoba 1:3 (7:15, 4:15, 15:9, 14:16), Foče Colori Latisana - AUSA Pav Cervignano 3:0 (15:8, 15:9, 15:9), Sloga Koimpex - Vol-ley Dolo (15:7, 15:13, 15:3), Kennedy Videm - Gamatex Pojana Maggiore 3:0 (15:3, 15:8, 15:7), Pandacolor Sarme-ola - Fincantieri Tržič 3:0 (15:4, 15:12, 15:12), Vicenza Tre - Ghemar Piove Di Sacco 3:215:3, 7:15, 11:15, 15:5, 15:11).
LESTVICA
Pandacolor	8	6	2	22:12	12
Bor Elpro C.	8	6	2	21:12	12
Foče Latisana	8	6	2	21:12	12
Vicenza Tre	8	6	2	20:11	12
Conad Villorba	8	6	2	20:15	12
Ghemar	8	5	3	20:14	10
Kennedy Videm	8	5	3	20:10	10
Sloga Koimpex	8	5	3	18:11	10
Dolo Pallavolo	8	3	5	11:18	6
Gamatex	8	3	5	12:20	6
Tregarofani PD	8	2	6	12:21	4
Montecchio	8	i	7	10:23	2
Fincantieri	8	1	7	9:23	2
AUSA Pav Cer.	8	1	7	8:22	2
PRIHODNJE KOLO (5. 1.)
Conad Villorba - Bor Elpro Cunja, Fincantieri Tržič - Tregarofani Padova, Volley Dolo - Volley Montecchio, Sloga Kolmpex - Vicenza Tre, Ghemar Piove Di Sacco - Foče Colori Latisana, Gamatex Pojana Maggiore -Pandacolor Sarmeola, AUSA Pav Cervignano - Kennedy Videm.
Napovedi, da se bodo odbojkarji Bora Agrimpex letos potegovali za napredovanje v C-l ligo, očitno niso bile pretirane, če vemo, da so plavi v soboto zmagali kar na igrišču neposrednega tekmeca Vivila in ga dohiteli na skupnem vrstnem redu. Še bolj pomembno pa je, da so se plavi oddaljili od najbližjih zasledovalcev, predvsem od Cremcaffeja, ki je izgubil z Remanzaccom. Na 3. mestu s točkama zaostanka sicer še vztraja presenetljivi Friuli Povolet-to, vendar pa so tega tekmeca borovci v začetku sezone v gosteh premagali s 3:0. Skratka, položaj Stančiča (na sliki) in ostalih je zdaj res ugoden, čeprav je treba upoštevati,
Nepremagljivi Teknoprogres naposled izgubil niz
DEČKI
VIVIL - TEKNOPROGRES	1:3
(9:15, 11:15, 15:11, 6:15)
.TEKNOPROGRES: Sfiligoj, Flore-hin, Paoletti, Devetak, Ravner, Maraž, Korečič, Mužič, Makuc, Kovic.
Prav v prvi tekmi povratnega dela Je Valprapor Teknoprogres na gosto-vanju v Villi Vicentini prvič izgubil htz, kljub temu pa tudi tokrat ni bila zmaga nikoli vprašljiva, čeprav so gostitelji igrali dobro in so pokazali leP napredek v primerjavi s prvo tek-hio v začetku novembra. Teknoprog-se je tako v tretjem nizu pustil Presenetiti, trener Makuc (nadomestil le odsotnega Zamoja) pa je fante tedaj Pozval k večji angažiranosti in na-®Protnik je v 4. nizu zbral vsega le šest
RANGERS - OLVMPIA	0:3
OLVMPIA: Hlede, Pintar, Mania, Di “attista, Frandolič, Figelj, Seni, Povše. Mladi predstavniki goriške 01ympie 2 gostovanja proti Rangersu vračajo ? novim parom točk. Varovanci trener-Snšiča (za to priložnost je ekipo vo-i ^nšan Bensa) so brez večjih težav Slru odpor Furlanov.
če od vsega začetka je bilo jasno, , a naloga 01ympijcev ne bo med naj-ezjimi in to se je pokazalo v teku sre-ki so ga gostje osvojili v samih
CUS - SLOGA 0:3 .(3:15, 5:15, 0:15)
sLOGA: Antonič, Cuk, Glabvina, j^rgič, Kralj, Marc, Micalessi, Milič,
Zadnjeuvrščeni CUS, ki doslej še ni svojil seta, ni mogel ogrožati niti slo-gasev. Tekma je otekala vseskozi v no samo smer, kot je jasno razvidno 6 m izidov posameznih setov.
USTALI IZID 8. KOLA: Pallavolo TS
' konchi 3:1.
"IGIANA
Tehnika in drži še nista pravi, a »deklicam« Sokola in Sloge (na sliki med sobotnim derbijem v Nabrežini) časa in volje, da se izboljšajo, ne manjka
LESTVICA: Teknoprogres 16, Pallavolo TS 14, Vivil in 01ympia 10, Sloga 8, ACLI Ronke 4, Rangers 2, CUS TS 0.
MLADINCI
BOR - PALLAVOLO TRST	1:3
(3:15, 15:8, 7:15, 8:15)
BOR: Visentin, Furlanic, Pavlica, Stulle, Koren, Coloni.
Borovci so tudi v tem srečanju z drugouvrščenim Pallavolo Trieste dokazali, da se po kakovosti bolj približujejo vrhu prvenstvene lestvice, kot pa dnu, toda tudi v četrtem srečanju z boljšima tekmecema so ostali praznih rok.
Tokrat zanje velja tehtno opravičilo, da so zaradi poškodb, bolzeni in dru-
gih odsotnosti nastopili brez nekaj boljših posameznikov, tako da je pravzaprav že lep uspeh, da so nasprotniku iztržili drugi niz. Ta delni uspeh je bil tudi povsem zasluženo plačilo za trud, ki so ga plavi vložili, saj so po besedah trenerja Gombača z agonističnega vidika odigrali svojo letos najboljšo tekmo.
Z izgubljenim nizom pa si je Pallavolo še otežil delo v dvoboju s slogaši za osvojitev naslova prvaka.
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Altura -Sloga Sagor 0:3, Volley Club - CUS TS 0:3.
LESTVICA: Sloga Sagor 16, Pallavolo TS 14, Bor Friiulexport 8, CUS in Volley 4, Altura 2.
MLADINKE
SKUPINA A
OMA - BOR FRIULEXPORT 0:3
(2:15, 0:15, 5:15)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Vidah, Ažman, Flego, Gregori, Legovich, Neubauer, Vodopivec, Grbec, Fučka, Čok.
Borovke so že petič zmagale brez izgubljenega niza in še naprej nepremagane vodijo na lestvici v skupini ter so si tudi že zagotovile uvrstitev v polfinale. O tem, ali bodo v drugo fazo stopile kot prve ali druge, pa bo odločala povratna tekma s slogašicami, ki bo 11. januarja na stadionu 1. maj. Na tem srečanju si lahko plave tudi privoščijo poraz s 3:2.
OSTALI IZID 8. KOLA: Juha - Altura 0:3, Sloga Koimpex ni igrala.
LESTVICA: Bor Friulexport 12, Sloga Koimpex 10, Altura 6, OMA 4, Juha 0.
SKUPINA B
KONČNA LESTVICA: CUS 12, Breg 6, Kontovel 4, Prevenire 2.
DEKLICE
SKUPINA A
IZIDI 5. KOLA: Sokol - Sloga A 3:1, Ricreatori - Bor Friulexport A 0:3, Breg - Virtus 0:3, Zaule Rabuiese -CUS A 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport A 10, CUS A in Virtus 8, Ricreatori, Breg in Sokol 4, Sloga A 2, Zaule Rabuiese 0.
SKUPINA B
IZIDI 5. KOLA: OMA - Kontovel 3:1, SantAndrea - CUS B 3:0, Sloga B -Altura 3:0, Bor Friulexport B ni igral.
LESTVICA: Sloga B 8, Altura in OMA 6, Kontovel in Sant Andrea 4, Bor Friulexport B 2, CUS B 0.
Na šahovskem prvenstvu ZSŠDI za 4. memorial »Z. Jelinčič« odigrali kvalifikacijski del
V finalu (ob prvaku Pertotu) še sedmerica
V soboto so v Gregorčičevi dvora-Jh v Trstu odigrali kvalifikacijski del rednega zamejskega šahovskega Prvenstva veljavnega za 4. memorial Zlatka Jelinčiča. Turnir je bil v ak-ivnem šahu, v katerem ima vsak ša-r*lst pol ure časa, da odigra celotno Partijo.
Zamejska šahovska prvenstva prireja že od leta 1983 šahovska komisi-Pri ZSŠDI, od leta 1987 pa je po-ai memorial priljubljenega šahista r °f- Zlatka Jelinčiča. Prvo izvedbo P osvojil državni prvokategornik 9on Pertot pred mojstrom Filipovi-l,111, .naslednje štiri izvedbe prav Fi-ceT ^ Pre<^ Pertotom (in enkrat Baj-ven 1 ^rv° mesto na zadnjih dveh pr-nam v*1 Pa sta sr delila prav naša lp°ljša šahista Filipovič in Pertot. valihkacijskega dela se je udele-histri UPn°v dvanajst najboljših ša-so jY.s Tržaškega in Goriškega, ki prvi 1,.. razdeljeni na dve skupini. rekt triJe uvrščeni so se uvrstili di-sta v finalni del, četrtouvršena pa digrala dodatno srečanje. kratT?rV' Papini je bil najboljši več-Vjf ,1 2amejski prvak mojster Filipo-1 ir1 Je osvojil vse partije, remiziral
pa je le z Janom Bednarikom. Na drugo mesto se je uvrstil državni driigokategornik Boris Fabjan, na tretje pa Bednarik s tremi točkami. Ta 15-letni šahist iz Gorice je edini iztržil pol točke Filipoviču, omenili pa bi, da se je na letošnjem državnem italijanskem mladinskem prvenstvu uvrstil na dobro 33. mesto. Bednarik ima možnost, da se razvije v odličnega šahista.
V drugi skupini si prvo mesto delita odlična Drago Bajc in Drago Antončič. Slednji je izgubil le neposredni dvoboj z Bajcem, Bajc pa je izgubil srečanje z goriškim mojstrom Pinom Lakovičem, ki se je uvrstil na tretje mesto v skupini. Četrto mesto je zasedel Filibert Benedetič, ki je nato odigral dodatno srečanje za uvrstitev v glavni finale z Rudežem, ki je to tekmo tudi osvojil.
Po skupni domeni šahistov se je večkratni zamejski prvak Egon Pertot direktno uvrstil v finalni del prvenstva, saj je bil na prvenstvu upravičeno odsoten. S tržaško ekipo (Los-tuzzi, Rupeni, Pertot in Battisti) se je namreč udeležil šestnajstine finala italijanskega državnega pokala z
Drago Bajc
ekipo Padove. Prva finalna kola bodo odigrali to soboto, 29. t.m., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, turnir pa se bo nadaljeval in zaključil januarja prihodnjega leta.
LESTVICA SKUPINE A: Filipovič 4,5 točke; Fabjan 3,5; Bednarik 3; Ru-
Drago Antončič
dež 2,5; Jelinčič 1,5; Prašelj 0.
LESTVICA SKUPINE B: Bajc in Antončič 4 točke; Lakovič 3,5; Benedetič 2; Ukmar 1,5; I. Povše 0.
Uvrščeni v finale A: Filipovič, Fabjan, Bednarik, Rudež, Bajc, Antončič, Lakovič in Pertot.
deželna prvenstva
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 8. KOLA
Sis. Credito - Bor Agrimpex 2:3 (12:15, 12:15, 15:8, 15:8, 8:15), Mobilificio Santa Lucia Prata - Pastificio Brotto Gorica 2:3 (11:15, 15:9, 6:15, 15:10, 16:17), Valprapor Imsa - Torriana Gradišče 2:3 (15:12, 15:13, 13:15, 14:16, 9:15), Rozzol Trst -Itely Fojda 3:0 (16:14, 15:1, 15:9), Cremcaffe Tržič
Pav Remanzacco 2:3 (5:15, 15:9, 15:5, 12:15, 9:15), Libertas Turjak - Volley Bali Videm 1:3 (15:7, 10:15, 13:15, 11:15), Friuli Povoletto - 01ympia CDR Gorica 3:2 (10:15, 11:15, 15:4, 15:9, 15:8).
LESTVICA
Bor Agrimpex
Sis. Credito Friuli Pov.
Pav Remanzacco Cremcaffe 01ympia CDR Pan. Brotto Itely Fojda Valprapor Imsa Torriana VolleY Bali UD ■ Rozzol Trst Mobil. Prata Libertas Tur.
8
1 23:10
1	23:12
2	19:13
3	20:13
3	20:16
4	19:18 4 17:17
4	15:18
5	15:19 5 13:20
5	12:19
6	14:19
6	15:21
7	12:22
14
14
12
10
10
8
8
8
6
6
6
4
4
2
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 91)
Panificio Brotto Gorica - Bor Agrim-pex, Vollev Bali Videm - Mobilificio Prata, Itely Fojda - Sistema Credito Viha Vicentina, Rozzol Trst - Friuli Povoletto, 01ympia CDR Gorica - Valprapor Imsa, Pav Remanzacco - Libertas Turjak, Torriana Gradišče - Cremcaffe Tržič.
ŽENSKA C 2 LIGA
IZIDI 8. KOLA
ASFJR Čedad - Banca Popolare Centa 0:3, Itar Fontanafredda - Libertas Martig-nacco 0:3 (11:15, 13:15, 9:15), Promovolley Pordenon - Agorest Posojilnica Sovodnje 3:0 (15:7, 16:14, 15:12), Danone Rivig-nano - Ottica Tommasini Cordenons 2:3 (15:13, 3:15, 16:14, 3:15, 8:15), Peroni Tržič - Solvepi Prata 3:2 (15:12, 8:15, 15:8, 12:15, 15:11), Cus Videm - Sokol Indules 3:0 (15:9, 15:6, 17:15), Mercato della Scarpa Casarsa - Altura Trst 3:2 (10:15, 16:14,,
15:17, 16:14). LESTVICA Martignacco	8	8			0	24:61	16
Banca Popolare	8	7	1	23:4	14
Cus Videm	8	6	2	19:10	12
Ottica Tomm.	8	6	2	22:14	12
Altura Trst	8	5	3	17:11	10
Sokol Indules	8	5	3	17:13	10
Casarsa	8	5	3	17:13	10
Peroni Tržič	8	4	4	14:18	8
Promovolley	8	3	5	13:16	6
Agorest Pos.	8	3	5	12:20	6
Danone Riv.	8	2	6	.13:19	4
ASFJR Čedad	8	2	6	9:20	4
Solvepi Prata	8	0	8	8:24	0
Fontanafredda	8	0	8	4:24	0
PRIHODNJE KOLO (5. 1.)
Libertas Martignacco - Banca Popolare Centa, Sokol Indules - Itar Cucine Fontanafredda, _Ottica Tommasini Cordenons - ASFJR Čedad, Danone Rivignano - Mercato della Scarpa Casarsa, Pallavolo Altura Trst - Promovolley Pordenon, Solvepi Prata - Cus Videm, Agorest Posojilnica Sovodnje - Peroni Tržič.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 8. KOLA
Volley Club Trst - Bo Frost Fiume Venelo 3:0 (15:13, 15:13, 15:11), Soča Sobema - Promelco Buia 1:3 (12:15, 7:15, 15:12, 13:15), Cus Trst - Arniči del Cuore Trst 3:2, Čarmona Ruote Porcia - Prevenire Trst 1:3 (9:15, 15:13, 10:15, 14:16), Gasilci Caldini Gorica - Volley Bali Carnia 0:3 (13:15, 10:15, 11:15). Nista igrala Pallavolo Trst in Falegnameria San Vito.
LESTVICA
Promelco Buia	7	7	0	21:2	14
Faleg. S. Vito	7	5	2	18:9	10
Volley Club TS	6	5	1	15:9	10
Prevenire TS	8	5	3	17:12	10
Volley Carnia	7	4	3	16:10	8
Amici d. Cuore	7	3	4	14:16	6
Carmona Ruote	8	3	5	14:18	6
Cus Trst	7	3	4	10:14	6
Soča Sobema	6	2	4	10:13	4
Fiume Venelo	6	2	4	8:15	4
Caldini Gorica	7	2	5	8:16	4
Pallavolo TS	6	0	6	1:18	0
PRIHODNJE KOLO (5. 1.)
Pallavolo Trst - Bo Frost Fiume Venelo, Amici del Cuore Trst - Volley Club Trst, Cus Trst - Gasilci Caldini Gorica, Volley Bali Carnia - Soča Sobema, Promelco Buia - Carmona Ruote Porcia. (Počivata Falegnameria San Vito in Prevenire Trst).
________ŽENSKA D LIGA____________
IZIDI 8. KOLA
Pizzeria Mario e Luciana Trst - Gam-malegno Cecchini 3:2 (9:15, 7:15, 15:13, 15:13, 15:13), Socopel - Pav Natisonia 3:2 (14:16, 15:4, 13:15, 15:3, 15:3), Torriana Gradišče - Pizzeria Al Ledra Humin 3:0 (15:8, 16:14, 15:6), Celinia Maniago -OMA Trst 3:1 (15:10, 15:10, 4:15, 15:5), Carrozzeria Emiliana Porcia - Kontovel 3:0 (15:5, 15:3, 15:11), Pallavolo Mossa -Itas Fiume Venelo 0:3 (10:15, 2:15, 6:15), Libertas Martignacco - Pieris 3:0 (15:8,
15:0,5:8). LESTVICA Porcia	8	8			0	24:6	16
Martignacco	8	7	1	22:4	14
Celinia	8	7	1 21:11		14
Torriana	8	6	2	21:10	12
Al Ledra Humin	8	5	3	17:11	10
Fiume Venelo	8	5	3	16:15	10
OMA Trst	8	4	4	14:17	8
Socopel Pall. Mossa	8	4	4	14:17	8
	8	3	5	14:17	6
Virtus Trst	8	2	6	16:20	4
Pav Natisonia	8	2	6	11:20	4
Gammalegno	8	2	6	11:20	4
Kontovel	8	18	7	8:21	2
Pieris	8	0	8	3:24	0
PRIHODNJE KOLO (5. 1.)
Pav Natisonia - Gammalegno Cecchini Pasiano, Itas Fiume Venelo - Socopel, OMA Trst - Pizzeria Mario e Luciana, Čelinia Maniago - Lavoratore Fiera Martignacco, Pieris - Torriana Gradišče, Kontovel - Pallavolo Mossa, Pizzeria Al Ledra Humin .- Carrozzeria Emiliana Porcia.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390- din, letno 780,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
dnevnik
četrtek, 27.'decembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V noči na božič v kraju Trezzano sul Naviglio pri Milanu
Karabinjerji prestregli tolpo z mamili in med akcijo ubili enega njenega člana
Tri dni po uboju morilci Romov še nimajo obraza
BOLOGNA - Jutri bodo pokopali 34-letno Patri-zio Della Santina in 27-letnega Rodolfa Bellinatija, ki sta v nedeljo zjutraj padla pod streli štirih neznanih morilcev, ki so napadli nomadsko romsko taborišče v Ulici Gobetti v predmestju Bologne. Pogrebna slovesnost se bo začela točno opoldne v samem taborišču, nato je predviden cerkveni obred, po katerem pa se bo začelo celonočno bedenje ob obeh mrtvecih. V soboto zjutraj bodo nato krsto s Patrizio Della Santi-no prepeljali v Cittanovo di Modena, medtem ko bodo Bellinatija prepeljali v rojstni Carpi pri Modeni. v obeh krajih bodo v skladu z romskimi običaji pred pokopom ponovili pogrebne svečanosti.
Vzporedno s tem pa se je nadaljevala tudi preiskava o nedeljskem napadu, v katerem sta bila ob obeh ubitih še dve osebi huje ranjeni. Konkretnih rezultatov doslej še ni bilo, na podlagi pričevanj pa je kvestura objavila identikit štirih napadalcev. Preiskovalci imajo deljena mnenja glede vzrokov za nedeljski zločin v Bologni.
Nekateri menijo, da je treba vzroke iskati v rasni nestrpnosti in zato iščejo morebitno povezavo med bolonjskim napadom in drugimi nedavnimi krvavimi napadi na romska taborišča ali na temnopolte priseljence. Tako je šef letečega oddelka Surace prepričan, da je nedeljski dogodek povezan z napadom na nomadsko taborišče v Santa Caterini Di Ouarto 10. decembra in sobotnim napadom na dva maroška čistilca oken v bližini naselja Panigale.
Drugi del preiskovalcev pa je mnenja, da gre za »vojno« med kriminalci v vrstah nomadov, in še posebej za nerazumevanja med Romi italijanskega in slovanskega izvora. Po nekaterih trditvah naj bi tudi poteze z identikita štirih osumljencev »poudarjale somatske značilnosti Romov slovanskega izvora.«
MILAN — V noči na božič v kraju Trezzano sul Naviglio pri Milanu so karabinjerji v operaciji, ki je terjala tudi smrtno žrtev, onesposobili tolpo preprodajalcev mamil, ki je že več mesecev delovala na širšem območju med Bologno in Milanom. Karabinjerji so bili prekupčevalcem, ki so redno nakupovali velike količine heroina v Turčiji, na sledi več mesecev, primerna priložnost, da stopijo tolpi dokončno na prste, pa se je ponudila pred nekaj dnevi, ko so karabinjerji, ki so hlinili, da so roparji blindiranih kombijev za prevoz denarja, dobili kontakt s prekupčevalci. Prepričali so jih, da hočejo odkupiti 32 kilogramov heroina vrste brown sugar ter so se pogodili za »dobro« ceno 1,5 milijarde lir.
Po dolgih pogovorih so se karabinjerji in prekupčevalci domenili za kraj odkupa. To je bilo točno opolnoči pred barom San Cristoforo v Trezzanu sul Naviglio. Kraj so karabinjerji že prej obkolili, ob določeni uri pa so se karabinjerji legitimirali ter aretirali štiri člane tolpe.
Peti član, ki je bil v trenutku aretacije v neposredni bližini, je stopil v svoj avto ter začel streljati proti karabinjerjem, ki pa so vsi imeli ne-
prebojne jopiče. Slednji so takoj reagirali ter večrat ustrelili proti drvečemu avtu ter pri tem ubili 31-letnega prekupčevalca mamil Pasguala Perreja iz kraja Plati pri Reggiu Calabrii.
Naslednjega dne so karabinjerji obrazložili sredstvom množičnega obveščanja ves širši potek celotne operacije. Aretirana tolpa spada med važnejše v okviru prekupčevanja mamil med Turčijo in Italijo, karabinjerji iz Bologne (kjer je imela tolpa sedež) in iz Milana, kjer je bila njihova operativna cona, pa so ji bili na sledi skoraj leto dni. To operacijo so pripravljali kakih 20 dni, povezovalni člen pa je bil prav ubiti Pasgua-le Perre, ki je jamčil za kupce, ki so se nato izkazali za karabinjerje. Prav zato, da ga ne bi imeli pajdaši za izdajalca, se je spustil v tvegano akcijo ter začel streljati proti karabinjerjem, kar ga je stalo življenje. Prekupčevalci mamil so namreč hoteli imeti določena jamstva, saj so najprej ponudili kot »talca« nekajletnega sina enega od banditov (!), kar so karabinjerji odbili, nato pa se je ponudil sam Perre ter izjavil, da karabinjerje pozna in da jamči zanje.
V Surinamu je vojska prevzela oblast
DEN HAAG — Predsinočnjim je vojska prevzela oblast v Surinamu in obljubila svobodne volitve v roku 100 dni. Kot poroča nizozemska tiskovna agencija ANP je dan prej iz protesta proti civilni vladi predsednika Ramsewaka Shankarja odstopil vrhovni' poveljnik surinamske vojske in bivši diktator, polkovnik Desi Bo-uterse.
. Njegov namestnik Ivan Graano-oqst je torej predsinočnjim prešel v akcijo. Brez prelivanja krvi so vojaki zasedli sedež radia in televizije v glavnem mestu Paramaribu, vlada pa je odstopila. Državni udar v tej bivši nizozemski južnoameriški koloniji jeza sedaj obsodil le Washing-ton. Nizozemska vlada pa je zamrznila finančno pomoč za razvoj svoje bivše kolonije. Podoben sklep naj bi sprejela tudi Belgija.
Tragično naključje sejalo smrt v romskih družinah
CAGLIARI — Na božično noč je v romskem naselju v predmestju Cagliariju od mraza umrla komaj dvajset dni stara novorojenka. Mala Tanja Sefero-vič je spala na pogradu s starši, vendar je to ni moglo rešiti pred mrazom, ki je prav tisto noč pritisnil z nenavadno silo. Včeraj pa se je v istem naselju odigrala druga tragedija, ki je terjala življenje Tanjine sedemmesečne sestrične Valentine Seferovič.
Valentinini starši so včeraj odšli v barako Tanjinih staršev, kjer so imeli bedenje. Dekletce so pustili doma,
kjer je spala na leseni mizici zavita v odeje. V baraki pa sta Serid in Romil-da Seferovič pustila tudi svečo, ki se je verjetno prevrnila in vnela odeje. Plameni so kmalu zajeli tudi stene barake, ki je bila zbita skupaj iz iveric in lepenke. Gost dim, ki se je dvignil nad barako je takoj priklical pozornost nekaterih Romov, v naselju pri Cagliariju jih živi približno sto petdeset, vendar je bil vsak poskus, da bi rešili Valentino, zaman. Plamene so pogasili šele gasilci.
Rushdiejevo kesanje ne zanima Teherana
LONDON — Zaman je britansko-indijski pisatelj Sal-man Rushdie zatajil najbolj »bogoskrunske« odlomke svojih Satanskih stihov in se odpovedal žepni izdaji svoje knjige, za iranske ajatulahe še vedno velja smrtna obsodba, ki jo je izrekel pokojni imam Homeini.
Rushdie, ki se že 22 mesecev skriva, je v ponedeljek pred skupino uglednih britanskih muslimanskih verskih voditeljev svečano izjavil, da ni več ateist, da priznava ko-ranske resnice in da mu je žal, da je s svojo knjigo žalil preroka Mohameda in islam.
Iranski verski voditelj ajatulah Hamenei je ob vsem tem poudaril, da se ne bo Rushdie izognil »pravični kazni«, tudi če bi postal najbolj kreposten musliman sedanjega časa.
Tisoče izgubljenih je bilo najdenih v hladilniku in v pralnem stroju.
II. GOSPODINJSKI STROJI - Z uporabo najbolj razširjenih gospodinjskih strojev se vsako leto izgubi v nič na tisoče kilovatnih ur in mnogo denarja. Povrhu pa se tega niti ne zavemo. Gre za žrtve toplotne disperzije ali slabega delovanja. Da bi ohranili ta denar v žepu in tako rešili energijo, ki bi se sicer izgubila v nič, potrebujemo samo malo dobre volje. Dovolj bi bilo, če bi odpirali hladilnik samo takrat, ko je to potrebno in če bi uravnali termostat na srednjo temperaturo. Dovolj bi bilo prižgati vodni grelec samo čez noč, naravnati temperaturo na 50 do 60 stopinj in preprečiti, da bi topla voda tekla brez potrebe. Če uporabljamo pralni in pomivalni stroj samo takrat, ko sta povsem napolnjena, ne da bi pretiravali s temperaturo, lahko vsak izmed nas prihrani dodatni denar. Italija pa več kot 2 milijardi kilovatnih ur, kar pomeni 400 milijard lir. Če tore) pogledamo malo dlje, bomo odkrili, da imamo v svojih rokah najbolj cenen in čist vir energije, kar jih poznamo. To je inteligentna poraba. Tista, ki preprečuje izgube in ki nas ne stane denarja in niti žrtvovanj. ENEL vlaga veliko sredstev z3 bolj učinkovite in čistejše elektrarne in v iskanje obnovljivih energetskih virov. Pri tem pa od vsega začetka skrbi za informacije in svetovanje o »inteligentni porabi« energije, kat opravlja njegovih več kot 600 za javnost odprtih uradov na vsem državnem ozemlju. Konec koncev lahko vsak izmed nas naredi veliko, dovolj je le malo dobre volje. Če bomo združil' svoja prizadevanja, ne bo to od nas zahtevalo nobenega truda'
m„i .«-1.-1.. Zanimalo bi me prejeti podrobnejše brezplačne informacije
INTELIGENTNA 0 inteli9entni porabi, še posebej glede gospodmiskih stroje^
P 0 R A B A me-------------------------------------——
PRIIMEK .
ULICA.
POŠTNA ŠT..
.KRAJ.
SPOL M [Z] Ž lJ STAROST I ^	02/M
(zrezati, izpolniti in poslati v zaprti ovojnici na naslov:
PREDSTAVLjA ENEL ’ ”C0NSUM0 intelugente«
NOV VIR ENERGIfE
Ul. G. B. Martini 3 - 00198 RIM |
ENEL
■ _ J