ka kšna usoda nas čaka Goriško mestno središče pokalo po šivih Na katinarski osnovni šoli so proslavili 40-letnico bralne značke na Tržaškem /s Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski dnevnik TOREK, 2. OKTOBRA 2012_ Št. 232 (20.553) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € SSG »računa« na 110 s pohvalo POLJANKA DOLHAR 110 s pohvalo je najvišja ocena, po kateri lahko seže univerzitetni študent, 110 s pohvalo pa je tudi geslo, pod katerim bo potekala letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča. Kajti 110 let je minilo od tistega marca 1902, ko so v Trstu pognale korenine Dramatičnega društva, iz katerih je po prisilnem fašističnem molku lahko po vojni zraslo novo gledališko drevo Slovencev v Italiji. Obletnica, ki nedvomno zasluži pohvalo, a tudi priznanje vsem, ki so v teh 110 letih prispevali svoj delček, od čistilk do umetniških vodij, predvsem pa številnim igralkam in igralcem, brez katerih se odrske luči ne bi prižigale vsako leto znova. In ne nazadnje tudi občinstvu, ki je skozi desetletja (in ne vedno uspešne sezone) ostalo zvesto SSG-ju. Jubilejna sezona 2012/2013, ki so jo včeraj predstavili v Trstu, ima vse predpostavke, da si na koncu zasluži pohvalo. Na odru tržaškega teatra bomo gledali res številne domače in tuje gledališke produkcije, a tudi občudovali nekatere vrhunske plesalce in glasbenike. Prisluhnili bomo literaturi, gledali slovenske filme: na enem mestu se nam ponuja bogat izbor tega, kar tačas nastaja v številnih slovenskih in tujih dvoranah. Bodo gledalci na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sprejeli vabilo Slovenskega stalnega gledališča? Bodo vpisali abonmaje, morda celo podpornega? To bo jasno novembra, ko se bo dvignil zastor nad prvo pre-miero. Že danes pa je jasno, da spet živimo v času in prostoru, ko se bije bitka med barbarstvom in kulturo, kot je v programsko knjižico zapisala nova umetniška vodja Diana Koloini. Pred nami je ena tistih priložnosti, ko se lahko odločimo za kulturo. TRST - Slovensko stalno gledališče predstavilo sezono 2012/2013 Nova sezona SSG v znamenju 110-letnice in bogate ponudbe Tržaški ansambel bo uprizoril pet novih produkcij TRST - Stališče slovenskega ministra Žige Turka »O slovenski šoli bi se dalo najti sintezo med stališči SSk in senatorke Blažinove« TRST - Slovenski minister Žiga Turk je zadovoljen, ker se je v Rimu sestalo omizje, ki slovensko manjšino strukturno povezuje z italijansko vlado, saj je prepričan, da bo to prispevalo k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj. Minister, ki je govoril na prireditvi Trieste Next (foto Kro- ma) je svojega italijanskega kolego Fran-cesca Profuma med tržaškim srečanjem opozoril na nujnost, da se z novo zakonodajo uredi vprašanje slovenskega šolstva v Italiji. »Morda tudi tako, da bi rimska vlada ob sodelovanju slovenske manjšine poiskala sintezo med zakonskimi besedili, ki sta bili vloženi v parlamentarni postopek,« je menil Turk. Gre za zakonska osnutka slovenske senatorke Tamare Blažine in senatorjev Južnotirolske ljudske stranke, ki so predlog vložili in sestavili na pobudo stranke Slovenske skupnosti. Na 4. strani Poštenost in transparentnost KMALU V SEŽANI! OTVORITEVPHEimDOMA pO V NAKUPOVALNEM CENTRU KARSIKA Franco Oro Piu Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Ob nedeljah zjutraj odprto NOVA TRGOVINA Fernetiči, 14 (blizu lekarne) lOOm od meje S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica - Plačamo na stotino grama > 15 trgovin v Julijski krajini in Venetu Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 V OKTOBRU 2013ir: JFKEDPRODAJA [.>"3 NTH KAHT PO ak t/i j s k i (:í:si v FITNESU V LIPIC I. AKCIJA VRI J A SAMO i>o odprtja FITNES PLANETAJII TRST - Osemnajst gledaliških, plesnih in glasbenih dogodkov v abonmaju. A tudi kabaretni, filmski, literarni večeri. Nova sezona Slovenskega stalnega gledališča, ki so jo včeraj predstavili v Trstu, bo potekala v znamenju gesla 110 s pohvalo, saj letos poteka 110 let od ustanovitve Dramatičnega društva. Spored obljublja veliko lepega in vznemirljivega. Med drugim tudi veliko mednarodno koprodukcijo, gledališko predstavo Srce v breznu, avtorski projekt Sebastijana Horvata, ki bo v središče postavil nastajanje istoimenskega italijanskega TV-filma in vedno aktualno medijsko manipuliranje. Na 10. strani Renzi uživa simpatije v Slovenski skupnosti Na 3. strani Vlomilci s svedrom v Trstu in na Krasu Na 5. strani Predstavitev revij • I •• V • | • I • in knjižnih izdaj Na 6. strani V Tržiču nabrali tovornjak odpadkov Na 12. strani Pomladanska parada v avstrijski Nici Na 13. strani &nt'Aim Impresa Trasporti Fumbri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 (elos) * TRAJNO ODSTRAlMJ EVANJE DLAK »POMLAJEVANJE KOŽE * ODSTRANJEVANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI * ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPHAVILNOSTt Salon: Ul. Potra Kozlerja 1S. Sežana InfoT! TZ J 00386 41 973 550 BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu 2 Torek, 2. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Spor glede nekdanje podružnice LB v Zagrebu še v ospredju Erjavec upa v rešitev na četrtkovem srečanju finančnih strokovnjakov Josipovic ocenjuje, da Slovenija ne bo zadnja ratificirala hrvaške pristopne pogodbe LJUBLJANA, ZAGREB - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pred četrtkovim srečanjem finančnih strokovnjakov Slovenije in Hrvaške glede vprašanja LB včeraj izrazil upanje, da bosta našla ustrezno rešitev. Od Hrvaške pa pričakuje le, da izpolni zaveze, ki jih je dala. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je precej optimistična, "upam da bo ta optimizem tudi deležen nekih realnih rešitev in potem ne vidim nobenega problema več, če bosta eksperta našla ustrezno rešitev", je dejal Erjavec. Na vprašanje STA, ali bo slovenski strokovnjak France Arhar na srečanju s hrvaškim strokovnjakom Zdrav-kom Rogicem predlagal, da hrvaška vlada umakne tožbe, ki jih v njenem imenu proti LB in NLB vodita Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb na Hrvaškem, ni neposredno odgovoril. Dejal je le, da "zelo konstruktivno iščemo neko sprejemljivo rešitev", da pa se "poraja občutek, da hrvaška stran ne vlaga potrebnega truda". Ponovil pa je, da se mu "zdi precej strani glede tega vprašanja v zadnjih dneh, niti izjave Pusiceve za včerajšnji Ve-černji list, ko je dejala, da v odnosih s Slovenijo glede vprašanja LB ne gre za izpolnjevanje zavez do Evropske unije. Označil ga je za "klasično stališče nove hrvaške vlade, mi pa točno vemo, kaj je bilo pri zapiranju četrtega poglavja" v pogajanjih z EU. Je pa včeraj hrvaški predsednik Ivo Josipovic ocenil, da Slovenija ne bo zadnja članica Evropske unije, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU. "Mislim, da bomo z našimi kolegi in prijatelji iz Slovenije našli skupen jezik," je izjavil Josipovic v redni mesečni oddaji Hrvaškega radia S predsednikom ob kavi. Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da Hrvaška nenehno spreminja stališča, ko gre za pogovore o rešitvi spora glede Ljubljanske banke, je odgovoril, da je to Erjavčeva ocena. "Zmeraj se je treba pogovarjati in se srečati ter iskati rešitev. Mislim, da je dobro povedala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic, ko je rekla, da so naša stališča nespremenjena ter da bomo spoštovali vse, kar je dogovorjeno in podpisano," je izjavil Josipovic. V Pivki od četrtka razstava o hidroletalcih jugoslovanske kraljeve mornarice PIVKA - V Parku vojaške zgodovine Pivka bodo v četrtek odprli gostujočo razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« z naslovom Piran in oblaki med valovi. Razstava predstavlja hidroletalce jugoslovanske kraljeve mornarice. Na Ljubljanskem gradu zimski obratovalni čas LJUBLJANA - Na Ljubljanskem gradu od včeraj velja zimski obratovalni in odpiralni čas. Do 31. marca bo grad odprt med 10. in 21. uro, ta čas velja tudi za tirno vzpenjačo. Info center, Virtualni muzej, Razgledni stolp, stalna razstava Slovenska zgodovina ter druge razstave bodo odprti med 10. in 18. uro. Ko so pred letom in pol ustanovili zavod Ljubljanski grad, so si zadali za cilj milijon obiskovalcev letno. Številki se bodo letos približali, saj je do danes, ko lahko ocenijo, da je za njimi uspešna pomladno-polet-na turistična sezona, Ljubljanski grad obiskalo več kot 744.000 obiskovalcev. Ob domačih obiskovalcih, ki jih je sicer v poletnih mesecih nekoliko manj kot tujih, prevladujejo gosti iz Velike Britanije, Italije, Nemčije, ZDA, Francije, Španije, Japonske in Rusije. SLOVENIJA - Kljub zvišanju trošarin Od danes nižje cene pogonskih goriv \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Soglašate z italijanskim šolskim ministrom Francescom Profumom, da bi bilo treba uro verouka nadomestiti s poučevanjem verstev in etike? O Da O Ne LJUBLJANA - Čeprav je slovenska vlada včeraj zvišala trošarine za energente, se bodo opolnoči drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji znižale. Neosvinčeni 95-oktan-ski bencin se bo pocenil za 3,2 centa na 1,544 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 3,4 centa na 1,563 evra, dizelsko gorivo pa za dva centa na 1,424 evra za liter. Z današnjim dnem se je trošarina za neosvinčeni bencin povečala s 515,22 evra na 541,67 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za pogon s 385,97 evra na 402,26 evra na 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za ogrevanje pa s 97,40 evra na 105 evrov za 1000 litrov. Skupni finančni učinek bo ob predpostavki, da bi tako spremenjene trošarine veljale celo leto, ter glede na ocenjene količine ener-gentov za izračunavanje finančnih učinkov iz naslova trošarin za leto 2012 znašal 1,059 milijona evrov, kar je 40,3 milijona evrov (oz. 34,5 milijona evrov ob upoštevanju cenovne elastičnosti povpraševanja) več od predvidenega finančnega učinka trenutno veljavnih trošarin, so zapisali v gradivu, objavljenem na spletni strani vlade. LJUBLJANA Novakova z avstralsko ministrico slovenskega rodu LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj sprejela avstralsko ministrico za zdravje Tanyo Plibersek, ki je na obisku v Ljubljani. Pliberskova, ki je potomka slovenskih izseljencev, se je že srečala z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, sprejel jo je premier Janez Janša, danes pa jo bo še predsednik države Danilo Tiirk. Ministrici sta večji del pogovorov namenili problematiki ohranjanja slovenstva v Avstraliji, saj je mogoče opaziti vidno pešanje slovenskih klubov in šol, so sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Je pa Novakova med pogovorom z avstralsko sogovornico izrazila zadovoljstvo nad doslej najvišjim obiskom iz Avstralije od slovenske osamosvojitve, še posebej, ker gre za ministrico, ki je po rodu Slovenka in tudi govori slovensko. Z obiskom Tanye Plibersek Slovenija in Avstralija tudi obeležujeta dvajseto obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. CELOVEC - Odlikovanje Reginald Vospernik dobil veliki zlati znak dežele Koroške CELOVEC -V zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade je včeraj prejel veliki zlati častni znak dežele Koroške dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Reginald Vospernik. Dežela ga je odlikovala za posebne zasluge za slovensko narodno skupnost na Koroškem, zlasti še za zasluge na področju manjšinskega šolstva, znanosti, publicistike, gospodarstva in manjšinske politike ter za prizadevanje za sožitje na Koroškem. Vospernik je v preteklosti prejel tudi že visoka odlikovanja Republike Slovenije in Republike Avstrije. (I.L.) Reginald Vospernik SLOVENIJA - Predsedniške volitve Po anketi Dela bi z dobro tretjino zmagal Danilo Tiirk LJUBLJANA - Če bi bile predsedniške volitve to nedeljo, bi na njih zmagal sedanji predsednik Danilo Türk, kaže septembrska anketa Dela. Türku bi svoj glas namenilo 36 odstotkov vprašanih, za Boruta Pahorja bi se odločilo 20 odstotkov vprašanih, za Milana Zve-ra pa devet odstotkov. Za vse preostale kandidate bi skupaj glasovala dva odstotka anketirancev. Po rezultatih ankete je 23 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili, deset odstotkov pa, da se volitev ne nameravajo udeležiti. V primerjavi z avgustovsko anketo je podpora narasla Tür-ku, Pahorju je padla, pri ostalih kandidatih pa ni bilo bistvene spremembe. Podrobnejši pregled rezultatov septembrske ankete pokaže, da Türku nadpovprečno visoko podporo namenjajo predvsem upokojenci, starejši in ljudje z visokošol- sko izobrazbo, ter simpatizerji PS in SD. Zver uživa nadpovprečno visoko podporo med osebami starimi od 50 do 65 let ter simpatizerji SDS in NSi. Pri Pahorju pa z višjimi deleži podpore izstopajo simpatizerji SD, študentje ter mladi od 18 do 25 let. Slabi dve tretjini (60 odstotkov) anketiranih meni, da bomo novega predsednika dobili šele v drugem krogu. Nasprotno, da bomo predsednika dobili že po prvem krogu, jih meni dobra tretjina (34 odstotkov) vprašanih. Šest odstotkov se ob tem vprašanju ni opredelilo. Če bi se tako v drugem krogu predsedniških volitev pomerila Türk in Pahor, bi jih za Türka glasovalo 52 odstotkov, za Pahorja pa 32 odstotkov vprašanih. Če bi izbirali med Türkom in Zverom, bi Türk dobil 60 odstotkov, Zver pa 25 odstotkov glasov. Če pa bi se po- merila Pahor in Zver, bi zmagal Pahor s 53 odstotki proti Zveru s 23 odstotki. Anketirani so ocenjevali tudi potek predsedniške kampanje. Kot zanimivo jo je ocenilo 19 odstotkov, kot nezanimivo pa 57 odstotkov vprašanih. Vmesno oceno, da ni niti zanimiva niti dolgočasna, jih je dalo osem odstotkov vprašanih. O vprašanju se jih ni opredelilo 16 odstotkov. Anketiranci so se izrekli tudi o predlogu vlade, da stopnjo DDV za tiskane medije dvigne z 8,5 na 20 odstotkov. Takšen predlog podpira 14 odstotkov vprašanih, 78 odstotkov pa ga ne podpira. Šest odstotkov anketiranih pa se o vprašanju ni opredelilo. Telefonsko raziskavo javnega mnenja je za Delo izvedel oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Od 26. do 27. septembra so anketirali 500 naključno izbranih oseb. (STA) KOROŠKA Umrla kulturna delavka Anita Hudl CELOVEC - V 66. letu starosti je včeraj v celovški bolnišnici umrla predsednica Društva slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji Anita Hudl. Vsestranska kulturna delavka, ki je za svoje delovanje prejela tudi Linhartovo nagrado, si je posebej prizadevala za razvoj slovenske besede na Koroškem. Pisala je tekste za kabaret in pripovedno prozo ter liriko, delala je tudi kot igralka in režiserka, uspešno pa se je angažirala predvsem za igralsko skupino »Oder 73«, ki jo je ustanovila leta 1973. Urejala je tudi literarno-kritično revijo Rastje, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Anita Hudl je bila tesno povezana tudi s Slovensko prosvetno zvezo (SPZ), saj je revija Rastje izhajala kot sestavni del knjižnega daru, pa tudi »Oder 73« je bil tesno povezan s to kulturno centralo. Anita Hudl se je rodila leta 1946 v Kamniku. Študirala je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Od leta 1968 pa je živela v Nonči vasi pri Pli-berku. (I.L.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 2. oktobra 2012 3 ŠPETER - S filmoma Prostor v tej galaksiji in Avventura POLITIKA - Leva sredina Zaključen niz večerov Matteo Renzi FilmVideoMonitorja »privlači« SSk Prireditelji KD I. Trinko, Kinoatelje, Študijski center Nediža in Inštitut za slovensko kulturo Igor Gabrovec: Župan Firenc predstavlja novost Predvajanja vesterna Avventura, ki so ga posneli pred 40 leti, se je udeležilo tudi več protagonistov, ki so bili takrat dijaki nižje srednje šole v Špetru nm »Razgraditelj« Matteo Renzi TRST - »Matteo Renzi mi je simpatičen in gotovo predstavlja novost za Demokratsko stranko in za italijansko levo sredino, ne glede če se človek strinja ali ne z njegovimi ŠPETER - S filmom Alvara Petri-ciga Prostor v tej galaksiji (Un posto in questa galassia), ki so ga organizirali kulturno društvo Ivan Trinko, Kinoa-telje, Študijski center Nediža in Inštitut za slovensko kulturo. Petricigov film raziskuje zvezo med spominom in podobami ter vabi k poglabljanju odnosa do tega, kar se »sedimentira« v naših mislih in se nabira v predalih. V času, ko se nenehno proizvajajo podobe, ki jih večkrat niti ne pogledamo oziroma se ne sprašujemo o njih, ta film postavlja v središče fotografije, zapiske, posnetke, odrezke, razmišljanja, berila in sugestije, ki pronicajo do nas v obdobju čakanja in ustvarjajo vedno nove poti v iskanju odnosa do tega, kar nas obdaja, in večje zavesti o vsakdanjosti, o zvezi med časom in prostorom, ki sta nam bila usojena. Pred filmom Alvara Petriciga pa si je lahko številna publika ogledala poseben vestern z naslovom Avven-tura (Pustolovščina), ki so ga pred 40-imi leti posneli na super8 filmski trak dijaki nižje srednje šole v Špetru. Projekcijo je s svojimi improvizacijami na klavirju spremljal Davide Clodig. Protagonisti filma so bili Sergio Battistig, Alberto Manig, Luciano Floram, Isabella Coren, Flavia Sittaro, Valentino Cont, Tiziano Chiuch, Paolo Corredig, Giancarlo Gusola, Sergio Jerep, Damiano Juretig, Gianni Bordon, Don-nino Crucil e Silvano Martinig, od katerih se je marsikdo udeležil letošnjega Filmvideomonitorja. Scenografijo so pripravili Loredana Crast, Sergio Je-rep, Sandra Medves, Flavia Sittaro in Ines Talotti, projekt pa sta koordinirala profesorja Pier Emilio Nobile e Gual-tiero Simonetti. (NM) DEŽELNI SVET - Predsednik Franz sprejel Rupla Sedanja kriza ne sme zavirati sodelovanja med FJK in Slovenijo Predsednik sveta FJK Maurizio Franz (levo) s slovenskim generalnim konzulom Dimitrijem Ruplom TRST - Huda finančna in gospodarska kriza ne sme zavirati sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, sta na včerajšnjem srečanju dejala predsednik deželnega sveta Maurizio Franz in slovenski generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel. V razgovoru sta obravnavala tudi položaj in trenutne probleme slovenske manjšine, posebno finančne narave. Pozornost sta posvetila tudi evropskemu povezovanju in obžalovala, da Evropska unija v tem kočljivem trenutku ni sposobna sistemsko urejevati in reševati težav. Rupel, ki se je pred dnevi srečal tudi s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom, je svojemu gostitelju izpostavil svoje osebne in družinske vezi s Trstom. Predsednik Franz je slovenskemu diplomatu daroval srebrno reprodukcijo marmornatega križa iz 13. stoletja, ki krasi stolno cerkev v Gu-minu. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec stališči,« pravi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Zanika vsekakor, da bi bil na čelu tržaškega odbora za Renzija, kot je v nedeljo poročal Piccolo. Deželni poslanec pojasnjuje, da ni član DS, temveč le njene deželne svetniške skupine in to na osnovi volilnega sporazuma med demokrati in SSk. »Ko bo Renzi prišel v Furlanijo-Julijsko krajino, bom rade volje prisluhnil njegovim stališčem in, če bo naneslo, se tudi z njim sestal,« pravi Gabrovec. Župana Firenc mu je lansko leto v sklopu prireditve Vedro predstavil tržaški tajnik DS Francesco Russo. »Z zanimanjem spremljam »pojav« Renzi, ki se mi zdi na tej zelo statični italijanski politični sceni eden redkih elementov nove energije in torej novosti na sploh. Z Renzi-jem sva skoraj istih let in zato so mi njegove ideje tudi generacijsko zelo blizu,« dodaja zastopnik SSk. Župan Firenc, ki hoče »upokojiti« ves vodilni kader demokratov, si je v italijanskem političnem okolju prislužil vzdevek »rottamatore«, ki bi ga lahko v slovenščino prevedli »razgraditelj«. Gabrovec vsekakor ne izključuje podpore Renziju, odvisno pač od »narave« primarnih volitev, če bo do njih seveda sploh prišlo. Če bo šlo za notranje volitve v DS je angažiranost SSk vprašljiva, čeprav se je stranka, ko je šlo za izvolitev deželnega tajnika oziroma tajnice DS, odkrito opredelila za Deboro Serracchiani. Gabro-vec in somišljeniki bodo imeli lažje delo, če bodo primarne volitve znotraj leve sredine, torej koalicijske. Odvisno od razvoja političnih dogajanj in od volilnih pravil. Danes kot danes je malo možnosti, da bo italijanskemu parlamentu uspelo spremeniti sedanji volilni zakon (t.i. porcellum). Od volilnega zakona so odvisne tudi slovenske kandidature na spomladanskih parlamentarnih volitvah. S.T. Y ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it 4 Torek, 2. oktobra 2012 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Stališče slovenskega ministra Žiga Turka »Dobrodošla bi bila sinteza med predlogi Blažine in SSk« Član slovenske vlade se je srečal z italijanskim kolegom Profumom Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je zadovoljen, ker se je v Rimu sestalo omizje, ki slovensko manjšino strukturno povezuje z italijansko vlado, saj je prepričan, da bo to prispevalo k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj. Minister je svojega italijanskega kolego Francesca Profuma med nedeljskim tržaškim srečanjem opozoril na nujnost, da se z novo zakonodajo uredi vprašanje slovenskega šolstva v Italiji. »Morda tudi tako, da bi rimska vlada ob sodelovanju slovenske manjšine poiskala sintezo med zakonskimi besedili, ki sta bili vloženi v parlamentarni postopek,« je menil Turk. Gre - kot znano - za zakonska osnutka slovenske senatorke Demokratske stranke Tamare Blažine in senatorjev Južnotirolske ljudske stranke, ki so predlog vložili in sestavili na pobudo stranke Slovenske skupnosti. Turk je Profuma opozoril tudi na nujnost rešitve odprtih vprašanj v zvezi z dvojezično šolo v Špetru in dvojezičnim šolstvom v videmski pokrajini nasploh. Poleg tega je opozoril na nujnost pregleda meddržavnega sporazuma o priznanju univerzitetnih di-plom.Turk je sodelovanje med Slovenijo in Italijo ocenil kot odlično in kot primer navedel Evro-sredozemsko univerzo, v kateri je Italija prvi partner. Ob tem sta ministra navedla tudi sodelovanje med tržaškim sinhro-tronom in slovenskimi znanstvenimi ustanovami ter skupno nastopanje obeh držav v evropskem programu Eric, pri čemer poudarjajo, da ostajajo še dobre možnosti za nadgradnjo sodelovanja. Profumo je orisal spremembe, do katerih prihaja v Italiji, ki odpira svoje univerze čedalje večjemu številu tujih študentov, tudi s tečaji v angleščini z mednarodno preverjenim testiranjem znanja angleščine za dostop na univerze. Ministra sta se dotaknila tudi vprašanj v zvezi z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji Turk je poudaril, da Slovenija zagotavlja italijanski narodni skupnosti visoko raven izobraževanja v italijanskem jeziku, tudi mimo formalnih normativov, sredstev za manjšinske šole pa ni krčila. Od leve: italijanski minister Francesco Profumo, slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel in slovenski minister Žiga Turk kroma POSL. ROSATO Monassijeva naj odstopi Za Trst in njegovo pristanišče bi bilo v tem trenutku najboljše, da bi predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi odstopila. V to je prepričan poslanec Demokratske stranke Et-tore Rosato, ki navaja zadnje polemike v zvezi s prihodnostjo starega tržaškega pristanišča. Politik iz vrst leve sredine meni, da predstavlja predsednica pristanišča s svojimi sodelavci veliko oviro na poti ovrednotenja ter razvoja tega dela pristanišča, ki ga nekateri očitno še vedno imajo kot neke vrste zasebno lastnino. In to je po Rosa-tovem prepričanju v kričečem nasprotju z interesi mesta in njegovega gospodarstva. Parlamentarec pozitivno ocenjuje zadnja dejanja mestne uprave župana Roberta Cosolini-ja ter tudi sobotni »sprehod« po nabrežju, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Monassijeva za krmilom pristanišča je nekompa-tibilna s Trstom, meni še Rosato. TRIESTE NEXT - Velik uspeh festivala znanstvenega raziskovanja Kar 30 tisoč obiskovalcev Prihodnje leto pobuda posvečena vodi in njenim gospodarskim in družbenim učinkom - Zanimanje med mladimi Razstave v sklopu Trieste Next so si ogledali tudi številni otroci kroma Festival inovacije in znanstvenega raziskovanje Trieste Next je doživel velik uspeh. Raznoraznih prireditev, pobud in razstav je v treh dneh obiskalo okoli 30 tisoč ljudi, v sklopu pobude (pri njej je sodelovalo 200 prostovoljcev) pa so prodali 2.500 knjig. Skratka nenadejan uspeh, ki postavlja prireditelje pred nove zahtevne izzive. Pobuda bo prihodnje leto posvečena vodi ter njeni družbeni in gospodarski vlogi. Okoljski minister Corrado Clini, ki je zaradi drugih obvez odpovedal sodelovanje na Nextu, se je zelo pohvalno izrazil o prireditvi, kar je storil tudi milanski župan Giuliano Pisapia. Z županom Robertom Cosoli-nijem se je dogovoril za sodelovanje med Trstom in Milanom v sklopu priprav na milanski Expo 2015. Direktor Nexta Filiberto Zovico je ocenil, da se je Trst odlično odzval na prireditev, kar velja tudi za sosednje kraje iz Furlanije-Julijske krajine in tudi Veneta. Iz severovzhodne Italije je prišlo v mestu več kot dvesto podjetnikov in industrijcev, županov in javnih upraviteljev pa je bilo tudi skoraj dvesto. Podpisali so poslanico proti potrati hrane, kar so naredili tudi nekateri župani iz Slovenije, med njimi novogoriški Matej Arčon. Zovico je tudi zadovoljen z medijskim odzivom, ki ga je pobuda doživela v Italiji in v tujini. Dobro se je izkazala tudi šolska in univerzitetna stvarnost, kot potrjuje navzočnost v Trstu italijanskega šolskega ministra Francesca Profuma. Razne razstave so doživele izjemno zanimanje med mladimi in najmlajšimi, ki so se prvič soočili z inovacijami ter znanstvenim raziskovanjem in to na poljuden ter preprost način. Nasvidenje prihodnje leto. TURK NA SREČANJU TRIESTE NEXT »V statični družbi težko najti kapital« Slovenski minister Žiga Turk je na srečanju v sklopu pobude Trieste Next ugotovil, da odnos do znanosti v Sloveniji izhaja še iz sovjetskega sistema, kjer se je univerza osredotočila na poučevanje, znanost pa je bila domena institutov. Ti so v Sloveniji razvili bogato dejavnost in dosegajo veliko uspehov, saj ima Slovenija glede na prebivalstvo enega največjih števil objav znanstvenih člankov. Po drugi strani pa Slovenija prijavlja malo patentov in ima malo viso-kotehnološkega izvoza. Sedaj se Slovenija srečuje s finančnimi krizami in varčevanje vpliva na znanost, je podčrtal minister. V letošnjem letu je bil znanstveni in univerzitetni sektor prizadet za manj kot 10 odstotkov, kar je bilo še mogoče premostiti z notranjimi rezervami, nezadovoljstvo pa je bilo veliko. Prihodnost pa je negotova, saj se v globa-liziranem svetu velik delež znanosti razvija izven uradnih institucij, ljudje se veliko naučijo tudi izven znanstvenih organizacij, znanje pa ni več omejeno na majh- no število držav, ampak se s tem ukvarjajo po vsem svetu. Družba v Sloveniji je zelo statična, še zlasti danes je težko najti svež kapital. Minister Turk je tu opozoril, da imamo nekaj izkušenj z grozdi, na primer grozdom avtomobilskih delov. Slovenski doprinos pa je anonimno vgrajen v audije in mer-cedese, s tem se ne smemo zadovoljiti. »Najti moramo niše, kjer se lahko uveljavimo kot blagovna znamka. Da je to možno, potrjujejo nekateri zelo uspešni primeri, kot na primer Akrapovič ali Pi-pistrel. V Sloveniji bo treba razmisliti o tem, kako bi usmerjali več sredstev za raziskovalno dejavnost v taka podjetja. Tudi tu bi lahko bilo sodelovanje z Italijo zelo koristno, saj bi skupaj lahko bolje izkoriščali raziskovalni potencial, s katerim razpolaga regija ob Severnem Jadranu. Debato, ki temelji na tarnanju, je treba torej preseči, ves sektor bolj odpreti za tuje študente, profesorje in znanstvenike, pa tudi za industrijo in podjetništvo nasploh,« je v Trstu dejal še slovenski minister. POKRAJINA TRST - Predstavitev video zgoščenke Mladi in iskanje dela Pripomoček za približanje tržišča dela mladim - Vrsta koristnih informacij Iskanje dela, ne da bi se pri tem izgubili je naslov video zgoščenke, ki jo je izdala Pokrajina Trst, da bi mladim omogočila lažji vstop na tržišče dela. Na pokrajinskem sedežu jo je predstavila odbornica za delo Adele Pino. Poudarila je, da želi pokrajinska uprava z njim »mladim priskočila na pomoč pri izbiri dela.« Video zgoščenko bodo delili mladim na višjih srednjih šolah, na univerzi, posredovali pa jo bodo tudi športnim, rekreacijskim in kulturnim društvom, v katerih se udejstvujejo mladi, nadalje pa tudi pri okencu za informiranje mladih in v zaposlitvenem središču. Nadalje si bo mogoče posnetek ogledati tudi na spletni strani Pokrajine Trst (www.provincia.trieste.it) pod imenom Dione. Video zgoščenka traja 20 minut, razdeljena pa je v sklopov: Izbira: zakaj, kako, kje; Dinamika tržišča dela v tržaški pokrajini; Izobraževanje; Iskanje delovnega mesta: kako in kje iskati delo; Vključevanje v delo: tipologija pogodb in samostojno podjetništvo. V video zgoščenki je posebna pozornost namenjena iskanju dela. To postaja za mlade vedno večji problem, saj je povpraševanje po delu veliko, ponudba pa majhna. Mnogokrat se zgodi, da se mladi znajdejo v zmedi, da nimajo jasnih pojmov, kako poiskati delo. Zgoščenka naj bi jim bila v tehtno pomoč. V njej je govor o brezposelnemu kot »aktivnemu subjektu« v iskanju dela. Omenjen je vpis v zaposlitveno središče, nadalje kako iskati delo, kako pripraviti curiculum vitae in kako se predstaviti na delovno srečanje za iskanje dela. Nadalje so predstavljene razne strukture, ki so soudeležene pri iskanju dela in ponudbi dela ter vključevanju v tržišče dela, in to tako v tržaški pokrajini kot tudi v sosednjih območjih vključno s Slovenijo in Avstrijo. Vse obravnavane teme so predstavljene zelo jasno, nakazane pa so tudi razne strukture v tržaški pokrajini, na katere se lahko mladi obrnejo v iskanju dela. 31 ^^ w Predstavljeni zgoščenki kroma / TRST Torek, 2. oktobra 2012 5 OBČINA TRST - Pred dnevi podpis koncesije Četverica bo upravljala športni center Ervatti Center bodo upravljali ŠD Kontovel, NK Primorje, Portuale bocce in Ginnastica Carso Muggia Športni center Ervatti pri Briščikih bodo za dobo devetih let upravljali ŠD Kontovel, NK Primorje, balinarsko društvo Portuale bocce in gimnastično društvo Carso Muggia. Predsedniki teh društev (Marko Ban, Roberto Zuppin, Nevio Co-derlizza in Roberto Tandoi so pred dnevi na občini podpisali ustrezno koncesijo. Tako se je uspešno zaključil dolgotrajni in zapleten postopek, ki bo omogočil društvom uporabo športnih igrišč in drugih prostorov v centru pri Briščikih. Center Ervatti je od 1. februarja 1999 upravljal odbor za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja s Proseka. 4. julija letos je tržaški občinski odbor z lastnim sklepom prevzel upravljanje v občinske roke, obenem pa se je odločil za koncesijo prostorov štirim tam delujočim društvom. Tako bo ŠD Kontovel upravljal telovadnico z igriščem za košarko in odbojko, slačilnice in servisne prostore ter bližnji bar (skupna površina znaša 1.210 kvadratnih metrov); NK Primorje bo upravljalo nogometno igrišče, slačilnice in tribuno (površina 4.050 kvadratnih metrov); balinarsko društvo Portuale bocce bo upravljalo balinišče s spremnimi servisnimi prostori (površina 660 kvadratnih metrov); gimnastično društvo Ginnastica carso Muggia pa telovadnico (površina 330 kvadratnih metrov). Ostale opremljene zelene površine s parkiriščem, dvema neuporabnima teniškima igriščema in preostalo zemljišče bodo v skupno souporabo. ŠD Kontovel bo plačal 266,20 evra letne najemnine, NK Primorje 243 evrov, balinarsko društvo Portuale 145,20 evra, gimnastično društvo Carso Muggia pa 76,60 evra. Najemnino za zelene površine in parkirišče (skupno 762,60 evra) bodo skupno poravnala vsa štiri društva. S podpisom koncesije se je tržaška občina obvezala, da bo (od 1. januarja letos) letno krila 90 odstotkov stroškov za elektriko, vodo in kurilno olje do največ 50 tisoč evrov. Prav režijski stroški so predstavljali kritično točko pri dosedanjem upravljanju struktur v športnem centru Ervatti. Dolgo let jih je moral v dobršni meri kriti pro-seški odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja. Položaj je postal nevzdržen, obstajala je nevarnost zaprtja prostorov. Ob posredovanju in prizadevanju občinskega svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja se je zadeva vendarle premaknila v pozitivno smer: upravljanje je prevzela občina in se odločila za koncesijo prostorov društvom ter za kritje režijskih stroškov skoraj v celoti. M.K. Športni center Ervatti pri Briščikih kroma OBČINA TRST - Po četrtkovi preložitvi Spet o rebalansu Razprava se je zavlekla pozno v noč - Poročilo predsednika komisije za proračun Igorja Švaba Tržaški občinski svet je sinoči spet razpravljal o septembrskem rebalansu proračuna. Finančni dokument je bil že na dnevnem redu četrtkove občinske seje, a ga je bila občinska uprava prisiljena umakniti, ker dokumentaciji niso bila priložena mnenja rajonskih svetov o novih javnih delih, ki naj bi jih opravili v posameznih rajonih. Na pomanjkljivost je opozoril svetnik Ljudstva svobode Claudio Giacomelli. Cosolinijeva uprava je v petek na vrat na nos pripravila nov rebalans (v bistvu je iz prejšnjega črtala nova javna dela, kar pa ni bilo prav po godu odborniku za javna dela Andreu Dapret-tu ...). Dokument bi morali namreč odobriti do konca septembra, ker pa je bila 30.septembra nedelja, je imel občinski svet še en dan na razpolago za sprejetje rebalansa. Včeraj dopoldne je o njem razpravljala občinska komisija za proračun, ki ji predseduje svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Na seji je občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli predstavil nov finančni dokument, razvila se je razprava, ki pa ni bila tako ostra kotpred tednom, ko so predstavniki desnosredinske opozicije ostro nastopili proti odborniku. Opozicija je k rebalansu proračuna vložila več kot sto amandmajev, zato ni čudno, da se je seja, ki se je začela ob 21. uri, zavlekla pozno v noč. V razpravo je posegel tudi predsednik občinske komisije za proračun Igor Švab. Opozoril je, da se nahaja država v hudem gospodarskem položaju. Kriza se odseva tudi na občinski ČRNA KRONIKA - V nočnih urah kraje v kraških vilah Vlomilci s svedrom M.ontes.i odstopil V okenski okvir zvrtajo luknjo in z žico potegnejo kljuko - Podobne kraje tudi lani pozimi in pred 4 leti Vile na Krasu so spet zelo vabljive. V preteklih dneh so jih namreč tatovi obiskali pet (v drugi dve pa jim poskus ni uspel). Sile javnega reda menijo, da gre spet za tolpo, ki je lani pozimi že vlomila v več vil na Krasu, v Devinu, Sesljanju, Opčinah in na Proseku. Tako kot pred več meseci, so se zmikavti v hiše pritihotapili ponoči, ne glede na to, ali je bila hiša prazna ali ne. Tudi način vloma ostaja isti, in sicer s svedrom so tudi tokrat zvrtali luknjo v okenskem okviru in nato s pomočjo železne žice odprli okensko kljuko. Ko so enkrat vstopili v stanovanje, so v naglici pobrali, kar je bilo vrednega in zbežali. V noči na nedeljo jim vlom v Vižovljah ni uspel, saj so se baje stanovalci zavedali, da se nekaj dogaja in poklicali policijo. Nekaj ur pozneje pa so bili uspešni na Proseku in v Se-sljanu. Preiskave so seveda v teku. Umrli motorist je bil zaposlen pri Wartsili V sobotnem Primorskem dnevniku smo objavili novico o prometni nesreči v Ul. Flavia, v kateri je umrl 38-letni motorist. V nedeljo so sile javnega reda objavile njegove osebne podatke - gre za Tržačana Daria Raffaeleja, žerjavista v tovarni Wartsila pri Dolini. Moški je vozil v smeri proti Miljam, ko je s svojim skuterjem zavozil s cestišča naravnost v drog. Zaradi visoke hitrosti je bilo trčenje silovito. Moški je negiben obležal, medtem ko ga je osebje službe 118 dolgo oživljalo. V katinarski bolnišnici je naposled izdihnil. Vinjeni v tujem avtomobilu V okviru rednega nadzora po mestnih ulicah je policija v nedeljo zvečer ovadila na prostosti zaradi kraje, upiranja silam javnega reda in nasilnega vedenja 29-letnega albanskega državljana K.M. rojenega v Draču in prebivajočega v Trstu. Neka ženska je moškega zasačila v Ul. Pin-demonte, medtem ko je v avtomobilu njenega moža brskal po dokumentih. Presenečena in prestrašena je poklicala službo 113; policisti so moškega v vinjenem stanju našli nedaleč od avta. Pospremili so ga v kvesturo, da bi ga identificirali, tam pa je moški pobesnel in napadel agenta. Kazensko so ga ovadili tudi zaradi pijanosti. Ogenj pri nekdanji vojaški bolnišnici Na območju nekdanje vojaške bolnišnice je v soboto popoldne gorelo. Ob gasilcih so na kraj dogodka prišli tudi policisti, ki so lahko ugotovili, da je zagorelo v stanovanju, ki ga ravnokar obnavljajo. Neznanci so namreč vdrli vanj in se tam nedovoljeno naselili. Preiskave so še v teku. Kradla je v trgovini jestvin Policija je v nedeljo popoldne ovadila na prostosti 66-letno Tržačanko I.K. zaradi kraje v mestni trgovini jestvin. Ženska je v supermarketu Eurospar pri Stari Mitnici s police vzela dve steklenici žganih pijač v vrednosti 50 evrov in jih skrila v torbico. Na poti proti izhodu pa jo je uslužbenec trgovine ustavil in poklical policijo. Pooblaščeni upravitelj družbe Sertubi-Jindal Leonardo Mon-tesi se včeraj ni predstavil na pre-fekturi, kjer so ga zaman čakali pre-fekt, predstavniki krajevnih uprav in sindikati. Navzoči predstavniki Confindustrie so povedali, da naj bi Montesi odstopil s položaja in da bo kmalu imenovan nov upravitelj, ki naj bi pripravil načrt »prestrukturiranja obrata«. Sporočilo je presenetilo sindikalne predstavnike, ki so po tej novosti še bolj zaskrbljeni za usodo 208 tržaških delavcev Sertubi, od katerih je 180 v dopolnilni blagajni. V besedi »prestrukturiranje« vidijo nevarnost občutnega krčenja števila delovnih mest. Ogorčeni so bili tudi predstavniki javnih uprav. Župan Cosolini je ugotovil, da nova poteza meče temno senco glede namenov podjetja in to prav v trenutku, ko je dežela privolila v poseg finančne družbe Friulia. DEŽELNI SVET Milijon za gledališče Verdi Deželni svet je odobril sklep, s katerim je odpisal milijon evrov posojila Fundaciji opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Sklep je podprlo 37 svetnikov, pet se jih je vzdržalo, proti ni glasoval nihče. Dežela Furlanija-Julijska krajina je leta 2007 izdala posojilo Fundaciji gledališča Verdi v višini 20 milijonov evrov, da bi se slednje izvilo iz hude finančne krize. Gledališče si je opomoglo, a le začasno. Zaradi krize je Dežela že odpisala gledališču vrnitev dveh milijonskih obrokov posojila, z včerajšnjim sklepom je bil odpisan še tretji milijon. Ukrep je bil potreben, da bi zagotovili nadaljnje delovanje gledališča in ohranili delovna mesta, so v predstavitvi sklepa poudarili štirje poročevalci - Piero Camber (Ljudstvo svobode), Franco Code-ga (Demokratska stranka), Roberto Antonaz (Mavrična levica) in Piero Colussi (Občani). Med tistimi, ki se je vzdržal, je bil tudi svetnik Demokratske stranke Paolo Menis. Poudaril je, da je to storil »iz zahteve po prozornosti«, ravni. Občina je sicer prejela nekaj več sredstev. Tako je davek na nepremičnine navrgel 700 tisoč evrov več kot je bilo prvotno predvideno. 375 tisoč je znašal prihodek od aktivnih obresti; 515 tisoč evrov je občina iztržila iz zapoznelih plačil nekdanjega davka na nepremičnine ICI, dobiček AcegasAps je znašal milijon evrov, 300 tisoč pa je občina prejela od urbanizacijskih del. Skupni dodatni prihodki so znašali 3.351.111 tisoč evrov. A kaj ko je skoraj celotno vsoto (točneje 3.257.000 evrov) morala občina nameniti državi. Tako se dogaja, da morajo občine, ki ravnajo skrbno in varčno, prispevati v skupno (državno) blagajno tudi za tiste, ki razsipavajo. Tržaška občina je vsekakor posegla pri deželni upravi z zahtevo, naj poseže pri italijanski vladi, da bi se slednja odločila za drugačno porazdelitev sredstev davkoplačevalcev in da bi predvsem omogočila občinam koriščenje sredstev lastnih davkoplačevalcev. M.K. KRIZA SERTUBI Danes stavka osebja v javnih prevozih Sindikalne organizacije zaposlenih v javnih prevozih so za danes oklicale celodnevno stavko, da bi z njo opozorile na vprašanje nove delovne pogodbe. Slednja je zapadla konec leta 2007, zaposleni v tem sektorju od takrat čakajo na njeno obnovo. Prevozno podjetje Trieste trasporti ob tem obvešča, da bodo -kljub celodnevni stavki - zagotovljeni javni prevozi od 6. do 9. ure in od 13. do 16. ure. Šoferji v teh urah ne bodo stavkali, da bi zagotovili prevoz delavcev na delovna mesta, medtem ko bo upravno osebje stavkalo ves dan. Razseljeni s filmi Danieleja Segreja V gledališču Miela se danes začenja niz prireditev Razseljeni (S/paesati). Vrteli bodo štiri dokumentarne filme Danieleja Segreja o življenju in umiranju na delovnih mestih. Ob 18. bo na sporedu film Dinamite o zapiranju rudnika na Sardiniji, ob 19. Morire di lavoro, ob 21. Sic Fiat Italia, ob 22. Asuba de su serbatoiu. Ob 20.30 se bo režiser srečal z občinstvom. Knjiga Volevo un marito V knjigarni Feltrinelli v Ul. Mazzini 39 bodo danes ob 17.30 predstavili avtobiografsko knjigo Cinzie Lacalamita Vo-levo un marito (Hotela sem moža), ki je izšla pri založbi Aliberti. Avtorica je stara 39 let, pri 17. je postala mama, pri 25. prvič vdova, drugič pri 28., ko je bila v sedmem mesecu nosečnosti ... Delo bo predstavila novinarka Elena Dragan. Film Francesce Archibugi v krožku Modotti V krožku Tina Modotti v Ul. Pon-ziana 14 bodo nocoj ob 20.30 v okviru ciklusa o ženskih filmih predvajali film italijanske režiserke Francesche Archibugi Lezioni di volo. Delo v pristanišču Pristaniška oblast je posredovala podatke o delovanju tržaškega pristanišča konec preteklega tedna. V soboto so na sedmem pomolu pretovorili tri ladje za prevoz zabojnikov, na bližnjem pomolu pa dva trajekta ro-ro. Ob pomorski postaji je bila privezana ladja za križarjenje brodarja Costa, v Škednju ladja za razsute tovore, ob privezu naftovoda Siot pa tanker. V nedeljo so raz-tovorili tri trajekte ro-ro, medtem ko je na sidrišču čakalo deset tankerjev in tri ladje za prevoz zabojnikov. 6 Torek, 2. oktobra 2012 ŠPORT / FESTIVAL REVIJA V REVIJI - V soboto v kavarni San Marco Bogata predstavitev revijalnih in knjižnih izdaj Ob knjižnih novostih predstavili tudi izdaje prevodov Kosovelovih pesmi v razne jezike Na popoldanskem srečanju o Kosovelovih prevodih sta sodelovali tudi Jolka Milič in Martina Kafol za ZTT (prva in tretja z leve) kroma V kavarni San Marco je v soboto potekal tržaški del mednarodnega srečanja založnikov in avtorjev srednje in jugovzhodne Evrope, ki je poznano pod imenom Revija v reviji. Letošnji mednarodni festival, sicer 9. po vrsti, se je začel 27. septembra s srečanjema v Škocjanu in Sežani, zaključil pa se je v nedeljo zvečer v Ljubljani. Projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založbami je v štirih dneh ponudil obilo možnosti za druženje in kreativno sodelovanje literarnih ustvarjalcev, poplavo revijal-nih in knjižnih izdaj pa smo v soboto - kot rečeno - lahko spoznali v Trstu v kavarni San Marco. Tržaškega dneva revijalno knjižnega sejma se se je udeležilo več kot 20 založb iz različnih evropskih držav (Slovenija, Poljska, Hrvaška, Madžarska, Italija, Slovaška, Srbija in celo Velika Britanija) in okoli 15 literarnih revij. Dan je postregel z bogatim kulturnim programom, v katerem so aktivno sodelovali pomembni in uveljavljeni predstavniki iz sveta književnosti, založništva, literature in kulture nasploh. Tržaški knjižni sejem je bil razdeljen v dva dela; v dopoldanskem delu so postavili in uradno odprli revijalno knjižni sejem in predstavili dve knjižni novosti, popoldne pa so predstavili izdaje ZTT v prevodu Jolke Milič in slovaške, češke in slovenske izdaje Kosovelove poezije. Mednarodno srečanje je dopoldne povezoval Aleks Peršolja, ki je navzoče pozdravil v imenu kultur- Gledališki vrtiljak se je zopet začel vrteti. Priljubljeni gledališki abonma za otroke, ki ga prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto in ob pomoči Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice, je stopil v svojo petnajsto sezono, ko je v nedeljo popoldne tradicionalno prizorišče vrtilja-kovih predstav, Marijin dom pri Sv. Ivanu, dvakrat napolnila množica otrok, staršev in sorodnikov. Mnogi so prišli tudi, da bi videli nastopati lastne otroke, saj je bila na sporedu igra Lučke Su-sič Sončna vila in njen zlati plašč, katero je v juniju v Finžgarjevem domu na Opčinah naštudiralo 58 tečajnikov Male gledališke šole Matejke Peterlin. Mala vojska igralk in igralcev od 7. do 14. leta starosti je takrat poskrbela za dvojno uprizoritev na Opčinah, ki je v nedeljo doživela reprizo v dvorani svetoi-vanskega Marijinega doma. Kot znano zgodba, ki jo je v verzih napisala Lučka Susič, režirala pa igralka in mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, govori o soočenju med svetovoma sončnih in mračnih sil, nega društva Vilenica. Govornik je povedal, s čim se je v preteklosti ukvarjalo društvo Vilenica, slišali pa smo tudi, da so se z leposlovno prozo začeli spoprijemati šele pred kratkim. Peršo-lja je nato predstavil dve knjižni novosti, ki ju je izdalo njihovo društvo Vile-nica. Prvo delo je napisala Jasna Jure-čič in nosi naslov Pasji dnevi. Avtorica nam je povedala, da v tej zbirki pripovedi govori o nasilju. Kot je dejala, njen namen ni bil, da bi strašila bralce s krutimi scenami, temveč jih opozorila, da je nasilje prisotno povsod. Zanimiv je do katerega pride, ker je sončni vili Lux-solis neskončno všeč obiskovati modne defileje, kjer jo opazi in se vanjo zaljubi eden od modnih kreatorjev, ki pa je sam kralj mračnih sil Rexnoctis. Slednji jo želi poročiti, a pri tem naleti na vse prej kot pozitiven odziv sončne vile, ki ga zavrne. Vendar, kot se za kralja mračnih sil spodobi, ko vidi, da zlepa ne doseže svojega cilja, se loti postopati zgrda: njegovi hudobni škratje začnejo nagajati nedolžnim otrokom, katerim pridejo na pomoč sončne vile, ki pa nato dobijo neslutene zaveznice. Gre za mračne vile, ki jim nikakor ne gre v račun, da se želi njihov kralj poročiti s sončno vilo, zato pride do neobičajnega zavezništva, na podlagi katerega Luxsolis postavi kralju Rexnocti-su dejansko nemogoči pogoj za privolitev v poroko: želi imeti poročni plašč iz čistega zlata, ki bi ga izkopali v rudniku. Vile poskrbijo, da kralju ne uspe priti do potrebnega zlata, pomagati mu ne more niti njegov izbrani proizvajalec zamisli, škrat Idejko, ki s pomočjo računalnika zaman prikliče nekatere tudi podatek, da je pripovedi z ilustracijami obogatila Jasna Merku, ki je na sobotnem srečanju dejala, da je kot ilu-stratorka knjigo Jurečičeve doživljala zelo intenzivno. Svojo knjigo pa je dopoldne predstavil tudi magister zgodovinskih znanosti Ivan Vogrič, ki je v publikaciji z naslovom Lovro Žvab, Levstikov prijatelj opisal figuro, ki se je rodila v Dutovljah v drugi polovici 19. stoletja, delovala v Ljubljani, nato pa se je preselila v Trst, kjer je pustila najbolj markantno sled. Lovro Žvab je bil na- znane pravljične like, na koncu pa se kraljevi jezi izogne z begom v drugo pravljico. Obupani kralj Rexnoctis se zato odloči z vsem svojim spremstvom poleteti na drug planet, na svetu pa zopet zavladata veselje in dobra volja, otroci se lahko ponovno brezskrbno veselijo, sončne vile pa prav tako. Trud nastopajočih, ki so tudi tokrat uprizorili igrico v dveh izmenah, ter vseh, ki so pomagali k uspešni izpeljavi predstave (izvirno glasbo je prispeval Aljoša Saksida, koreografijo Kim Furlan, sceno Matej Susič, za luči in zvok sta poskrbela Samuel Kralj in Danijel Radetič, medtem ko so mlade igralce pripravljali tudi številni vaditelji in animatorji Radijskega odra), so gledalci nagradili s toplim aplavzom, pred vsakim nastopom pa so se otroci lahko zabavali pod vodstvom animatorjev Študijskega centra Melanie Klein, ki tudi tokrat sodelujejo z Gledališkim vrtiljakom, ki se bo zopet zavrtel 21. oktobra, ko bo v gosteh lutkovna skupina KPD Šmihel s predstavo Hruške gor, hruške dol. (iž) mreč odgovorni urednik Edinosti, eden od ustanoviteljev Ciril Metodove družbe, ki je skrbela za slovenske šole ... Izvedeli smo, da je Žvabov trud obrodil sadove šele po njegovi smrti. Prav zaradi Žvabove neumorne angažiranosti se je avtorju knjige zdelo primerno, da se naredi poglobljena raziskava o tem liku. Pestro je bilo tudi v popoldanskem času, ko je bil predmet analize pesnik Srečko Kosovel, v poznih popoldanskih urah pa so udeleženci lahko uživali še ob literarnem branju. (sč) Včeraj danes Danes, TOREK, 2. oktobra 2012 BOGUMIL Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.43 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 19.35 in zatone ob 9.25 Jutri, SREDA, 3. oktobra 2012 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 15 km na uro zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 6. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Com-bi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. -/ do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.05, 19.30, 21.00, 22.30 »L'era glaciale 4 - Continent! alla deriva«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il rosso e il blu«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Magic Mike«; 20.25, 22.15 »Candidato a sor-presa«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«; 16.15, 18.20 »Ribelle - The brave«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 17.00, 19.10, 21.20 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Resident Evil: Retribution 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Reality«. FELLINI - 17.55, 21.00 »Monsieur Lazhar«; 16.30 »Ribelle - The brave«; 19.30 »Candidato a sorpresa«; 22.30 »The words«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.00 »Bella addormentata«; 18.20, 22.00 »Pieta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Elles«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Woody«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Reality«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00 »Čisto pravi gusar«; 15.40, 18.20, 21.00 »Divjaki«; 20.50 »Rimu z ljubeznijo«; 20.25 »Histerija«; 16.30 »Loti in skrivnost mesečevega kamna (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 15.15 »Madagaskar 3 - 3D«; 20.35, 21.45 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 16.20, 18.30 »Pogum (sinhro.)«; 16.10, 17.25, 18.25 »Pogum 3D (sin-hro.)«; 21.20 »Straža«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 2: 16.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil: Retribution«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Resident Evil: Retribution«; Dvorana 3: 16.50, 18.40, 20.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Magic Mike«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »Reality«. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA sporoča, da bo danes, 2. oktobra, na sedežu šole uvodni sestanek za starše dijakov prvih razredov: ob 16.30 za oddelka okoljskih biotehnologij in mehanike; ob 17.15 za oddelek elektronike. H Čestitke Hip hip hura, naš ALEN praznuje danes svoj 30. rojstni dan. Zdravja, sreče, veselja, veliko žog v nasprotnikov koš in vsega, kar si sam želi, mu voščijo mama, papa, sestra Sara in vsi, ki ga imajo radi. Draga MELITA! Nadvse zahtevno in vzvišeno poslanstvo, ki si si ga izbrala kot svojo zaposlitev, naj še naprej spremljajo uspehi, katere že vrsto let nesebično deliš s svojimi sodelavci. Ob tem življenjskem jubileju se te spominjajo in ti iz srca voščijo učitelji s Proseka. V nedeljo sta v Dolini praznovala zlato poroko SOFIJA in JUSTI. MPZ upokojencev iz Brega jima želi mnogo zdravja, veselja in razumevanja. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. RADIJSKI ODER - V nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Vrtiljak se je spet zavrtel Udeleženci Male gledališke šole Matejke Peterlin so uprizorili igrico Sončna vila in njen zlati plašč / TRST Torek, 2. oktobra 2012 7 ■¿¡ffeBVi vabi na lUrll sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak, univ.dipi.ing.živ.teh. na tematiko "ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV" -Kaj je zdravje? -Zakaj je hrana lahko zdravilo In kako zdravi? -Pasti sodobnega prehranjevanja -Uravnajmo prebavo za dobro presnovo in več energije -Hrana in imunski sistem Prvo predavanje: v ponedeljek, 8. oktobra 2012, ob 18.uri na sedežu krožka Za informacije: ul. Cicerone 8/b, Trst, tel. 040 360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it S Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 0038631372632. KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da se zaključuje termin za vpisovanje na izlet po Balkanu. Ogledali si boste Slapove Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipično dalmatinsko torklo od 17. do 20. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Tel. št.: 0408990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta). SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Ra-ščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. Ü3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 346-9520796 in Mateja 00386-40303578. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE! ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za začetniški tečaj. Info: info@melanieklein.org; 3457733569; urad: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Prvo srečanje s prof. Silvo Meulja danes 2. oktobra. Info in prijave: 3479441052. OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo danes, 2. oktobra, pričela telovadba za starejše občane v občinski telovadnici v Repnu, v sodelovanju z AŠZ Sloga. Telovadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Infor- macije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 2. oktobra, ob 20.15. Dnevni red: sporočila, sprejem zapisnikov; prošnji za gradbeno dovoljenje (Ul. Hlavatz 7 ter Padriče 3); resolucije rajonskega sveta; sklep pobude - brez stroška. SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek danes, 2. oktobra. Pohitite. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta danes, 2., ob 20.30 in v petek, 5. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. YOGA v ŠKC v Lonjerju ob torkih s pričetkom danes, 2. oktobra, 19.00-20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. SK DEVIN obvešča, da ob sredah, od 3. oktobra dalje, od 20. do 21. ure poteka telovadba po metodi Body and mind v telovadnici »De Marchesetti« v Seslja-nu. Info na tel. št.: 335-6172590. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na drugo srečanje, ki bo v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa Salsa (za vse starosti). Vodila bosta plesalca Branko in Vesna. Odvijajo se ob sredah od 3. oktobra dalje, začetni e1 ob 20.30, nadaljevalni A2 ob 21.30 v telovadnici športnega centra Zarje v Bazovici. Prijave na št. 346-0192763 (tor.-pet., 15.30-19.00). V DOLINI se začenja tečaj šivanja. Dobimo se v sredo, 3. oktobra, ob 17. uri v društvenih prostorih Valentin Vodnik. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih ob četrtkih od 16. do 18. ure. Vpis in informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, tepentabrska 66 na Opčinah. Informacije in prijave: 335-5926889 (zliza-bet). AŠD MLADINA organizira tečaj hip hopa v petek, 5. oktobra, za predšolske otroke od 17. do 18. ure in za šolske otroke od 18. do 19. ure v rekreatoriju v Križu. Za info in vpise pokličite na tel. št. 347-0473600. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2012/13 v petek, 5. oktobra, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 7. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KD RDEČA ZVEZDA prireja tečaj modernega plesa namenjen osnovno in srednješolcem. Predstavitev v petek, 5. oktobra, ob 20.30 na sedežu KD tde-ča Zvezda v Saležu. Začetek v sredo, 10. oktobra. Informacije na tel. 3479773715 (embra). MOŠKI PEVSKI ZBOR POD LATNIKOM začne vaje z novim pevovodjo Manue-lom Purgerjem v petek, 5. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabimo nove pevce, tudi iz širše okolice. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina -dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Družinske postavitve« v soboto, 6. oktobra, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Vodi dr. Silvia Miclavez, članica vse-državne organizacije »ALCI-Associa-zione Liberi Costellatori Italia«. Informacije in prijave na tel. 347-4437922, 334-7520208. SKD BARKOVLJE, SKD IVAN GRBEC IN SKD ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Informativno srečanje bo v soboto, 6. oktobra: ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bona-fata 6) z mentorico Eleno Husu; ob 10. uri v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič. V prostorih SKD Škamper-le (Štadjon 1. Maj) z mentorico Pa-trizio Jurinčič pa potekajo vaje ob sobotah od 9. ure dalje. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Ko-romačnikom. Zbirališče v soboto, 6. oktobra, ob 8. uri pri Kalu. BARKOVLJE - V nedeljo, 7. oktobra, bo po maši od 8. ure procesija Rožnoven-čne Matere Božje. Vila se bo ob morju. Vabljene so noše. Po procesiji bo srečanje v domačem društvu (Ul. Bonafa-ta št.6). MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Skd Vigred vabi v Štalco v Šempolaju, ob sredah med 16. in 17. uro, otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, osnovno in srednjo šolo na tedenska srečanja, kjer bodo spoznali čarobni svet gledališča in skupaj ustvarili pravo predstavo. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren - prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. OTROŠKE URICE ob torkih v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 9. oktobra »Čarovnica Vilma«; 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! 60-LETNIKI iz vzhodnega Krasa se srečamo v soboto, 27. oktobra, na večerji. Javite se (in povabite še druge!) do 10. oktobra v večernih urah na tel. št.: Neva 040-212403, Lučka 040-211889, Darko 040-226386, Valter 349-5984337 ali 040-226461. SEDEMDESETLETNIKI iz občine Devin-Nabrežina se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040-200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica). KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Po-ljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TEČAJ DEKORACIJE TORT - Cake design pod mentorstvom Nastje Milič v sodelovanju s SKD Primorec v soboto, 20. oktobra, od 10. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije na tel. št. 040-214412 (v večernih urah - Zorka) ali na skdprimorec@yahoo.it. Omejeno število mest. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. Prireditve SKD VIGRED vabi v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Parkinsova bolezen, nespečnost, hormoni, mena, i.t.d.«. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na prvo »kavo s knjigo« v novi sezoni. Gost ob kavi bo Jasna Ju-rečič z zbirko zgodb Pasji dnevi, ki jo je ilustrirala Jasna Merku. Z avtorico se bo pogovarjala Marija Cenda. V sredo, 3. oktobra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni. V KNJIGARNI MINERVA, Ul. S. Nicolo 20, bo v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri Brian Miller govoril na temo »Spoznavanje Sistematične kineziologije in predstavitev osnovnega tečaja«. Prev. M. Počkaj. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev knjige Radovedni galeb Bruna Volpi Lisjaka v petek, 5. oktobra, ob 20.30. Glasbeni okvir bo oblikovala pianistka Rita Noskova. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstave umetnice Polone Petek Od doma domov v petek, 5. oktobra, ob 18.30 v Narodni dom v Trstu. Glasbeni utrinek flavtistka Sara Bembi. Razstavo sta omogočila Narodni dom in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Na ogled bo do 26. oktobra, od ponedeljka do petka, 17.0019.00, v okviru projekta Dialogarte ARCI Servizio civile. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Claudie Raza v Kavarni Gruden v Nabrežini v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak. V ZDRUŽENJU LA NOCE, Ul. degli Ar-tisti 7/a, bo v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri Brian Miller govoril na temo »Spoznavanje Sistematične kinezio-logije in predstavitev osnovnega tečaja«. Prev. M. Počkaj. SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. oktobra, večer posvečen branju poezij iz sodobnosti in preteklosti v slovenskem in italijanskem jeziku, po izboru Fabie Bossi z naslovom »Kultura in poezija: Anche questa e R-Esistenza«. Dogodek, s pričetkom ob 18.30, se bo odvijal na dvorišču društvenega bara na G'rici v Boljuncu. Toplo vabljeni. V CERKVI M. MAGDALENE V BAZOVICI bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 18.00 koncert MePZ R. Portelli iz Mariana del Friuli, v okviru praznovanj 150 let cerkve v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseni-ku. Info in vpis na tel. št.: 3397619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite! DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni. IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Žbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\se-ljeni v sodelovanju z RAI FVG. V SRCU SARAJ EVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fo-tografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. 32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanščine in literature, išče delo kot prevajalka/tol-mačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini ni-žje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, ves-nabeba@yahoo.com. 38 LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 3281740877. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 3356445419. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 3296055490. IŠČEM ZAPOSLITEV kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. POŠTENA IN PRIJAZNA hišna pomočnica, z dolgoletno izkušnjo, išče delo kot varuška starejših in otrok. Urnik po dogovoru. Tel. št. 333-2499085. PRODAM GROZDJE vitovska in teran. Tel. št.: 00386-31638583. PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243. PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM sušilnik za sadje. Tel. 3334219540. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. Prispevki V spomin na Stanota Malalana daruje Gi-gi Purič z družino 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Lejo Kobeja daruje Danjela Luin 25,00 evrov za društvo V. Vodnik. V spomin na Lejo Kobeja darujeta Giu-sti in Zofija 20,00 evrov za društvo V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Alme Venier darujejo sorodniki 100,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Alme Venier darujeta družini Venier in Stancich 100,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Almo Venier darujeta Štefan in Daria Gruden 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na gospo Danielo Strežaj por. Corbatti daruje družina Aleksander Rustja 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Franca Frando-lija daruje Jožko Marušič 50,00 evrov za slivensko cerkev. Ob 40. obletnici smrti dr. Alojza Ste-pančiča daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na drago Almo Venier darujejo bratranec Ladi in Marica z družino 50,00 evrov, Renato in Karla 50,00 evrov, Vera Caharija Verri 20,00 evrov, Bibiana 20,00 evrov in Celestina Terčič 20,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. Namesto cvetja na grob Giordana Romana daruje Meri Comari 20,00 evrov za SKD Slavec. + Pridružila se je ljubljenemu Ma-riu (Mirku) Modra Crevatin vd. Kenda Žalostno vest sporočajo ganjeni hčerka Sonia, vnuka Andrea in Clara s Federicom, pravnuk Leonardo, Ladi z Almo, prijatelji in ostali sorodniki. Pogreb bo v četrtek, 4. oktobra ob 11.40 v ulici Costalunga. Trst, 2. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Eden s.r.l. 2.10.2011 2.10.2012 Giuseppe Mauro Vedno v naših srcih. Družina 8 Torek, 2. oktobra 2012 ŠPORT / KATINARA - Slovesnost ob 40-letnici podeljevanja bralnih značk na Tržaškem Bralna kultura vse bolj razširjena med mladino Med gosti tudi pisatelji Barbara Hanuš, Tone Partljič in Slavko Pregelj - Prvošolci prejeli slikanico Rojstni dan Tako kot pred štiridesetimi leti so včeraj na osnovni šoli Frana Milčinskega na Ka-tinari priredili veliki praznik knjige. Minilo je namreč 40 let od prvega podeljevanja bralnih značk tistim učencem, ki so se izkazali zaradi števila prebranih knjig, včeraj pa so jubilej tudi primerno proslavili. Kakor je povedala pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, se je gibanje v štirih desetletjih razširilo in zajelo tudi slovenske vrtce ter osnovne in nižje srednje šole, kjer je spodbudilo pristno bralno kulturo. Na novo tlakovanem dvorišču pred ka-tinarsko šolo so številne goste pričakali domači osnovnošolci in prvošolčki šole Frana Saleškega Finžgarja iz Barkovelj (ob njih združuje večstopenjska šola Vladimir Bartol še učence šole Otona Župančiča od Sv.Ivana). Na povabilo večstopenjske šole, Društva Bralna značka Slovenije in Zavoda RS za šolstvo so se praznika udeležili nekdanja učiteljica Mara Kalan, ki je pred 40 leti sprejela takrat prvega podeljevalca bralnega priznanja pesnika Miroslava Košuto, učiteljica Novela Benedetti, pisateljica Barbara Hanuš ter številni člani Društva Bralna značka - med katerimi tudi pisatelja Slavko Pregelj in Tone Partljič. Prvošolci - 18 s Katinare, 20 iz Barkovelj in 12 od Sv. Ivana - so v dar prejeli po- Dobrodošlico je gostom s pesmijo izrekel šolski zborček kroma natis slikanice iz zbirke O Jakobu in muci Miri z naslovom Rojstni dan, ki jo je napisala Barbara Hanuš, ki je malčkom tudi predstavila njeno prikupno vsebino. Slovesnost, ki se je zaključila s pozdravom nove ravnateljice Caroline Visentin, so obogatili šolski zborček pod vodstvom učiteljice Lučke Križmančič in šolska folklorna skupina pod mentorstvom učiteljice Ljube Leghissa, ki se je predstavila z ljudskimi ple- si. V šoli so postavili tudi manjšo razstavo, ki je s pomočjo člankov, dokumentov in originalnih kovinskih značk segla v zgodovino in predstavila danes vse bolj priljubljeni bralni praznik. (sas) SLORI - Ob petkovem odprtju podelili tudi nagradi za doktorsko in diplomsko delo Novi, funkcionalnejši prostori Inštitut pripravlja v kratkem predstavitev projekta Eduka in referate za Deželno konferenco o slovenski manjšini Kot smo na kratko že poročali, so v petek predali namenu nove prostore Slovenskega raziskovalnega inštituta v Ul. Bec-caria. Novi prostori so nekoliko večji v primerjavi z bivšim sedežem na Trgu Giotti, predvsem pa so s funkcionalnega vidika bolje razporejeni. Prostori so last podjetja za socialno oskrbo ITIS, tj. javne ustanove, ki razpolaga s številnimi nepremičninami na tržaškem ozemlju, zanje pa predvideva zelo konkurenčne najemnine. Gre torej za odločitev vodstva Slori-ja, je ob odprtju povedal ravnatelj Devan Jagodic, ki je po eni strani vezana na možnost delovanja v primernejših prostorih, saj je v zadnjih letih inštitut okrepil število sodelavcev, hkrati pa je tudi v skladu s politiko varčevanja v nemirnih gospodarskih časih. Nenazadnje nov sedež pozitivno prispeva tudi k zunanji podobi inštituta, kar se še posebej obrestuje pri partnerskih stikih, ki jih je Slori v zadnjih letih vzpostavil z raziskovalnimi in drugimi ustanovami tako na eni kot na drugi strani meje. Izbira 28. septembra za otvoritev sedeža ni naključna, saj tega dne poteka po vsej TK - Z Jasno Jurečič Pasji dnevi jutri na prvi Kavi s knjigo Po poletnem premoru se v Tržaški knjigarni spet nadaljuje niz sredinih srečanj Na kavo s knjigo, ki jih že tretjo leto zapored skupaj pripravljata založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z gostiteljico. Nova sezona pogovorov o literaturi in marsičem se začenja jutri, 3. oktobra, ob 10. uri. Sredina srečanja z ljubitelji pisane besede bo letos odprla pisateljica Jasna Jurečič s svojim novim romanom Pasji dnevi, ki ga je izdalo Kulturno društvo Vilenica. Roman je z ilustracijami opremila Jasna Merku, z avtorico pa se bo pogovarjala prof. Marija Cenda. Naslednja sreda, 10. oktobra, pa bo posvečena mlajšim bralcem, ko bodo predstavili Galebov šolski dnevnik, ki letos obravnava dobre navade in pravila lepega vedenja. Dobitnika N. Makuc in F. Cendou s predsednikom zn. sveta Susičem kroma celini pobuda Evropske noči raziskovalcev, ki jo spodbuja Evropska komisija. V tem okviru SLORI prireja že sedmo leto zapored pobude za promocijo raziskovalne dejavnosti. Dnevi raziskovanja 2012 so se pričeli že 10. septembra, ko so na srednji šoli na Opčinah ves teden potekale raziskovalne delavnice z dijaki. Učenci so pod mentorstvom raziskovalke Norine Bogatec izpeljali raziskavo na temo prehrane, ki so jo prav v petek predstavili v okviru salona Trieste Next. Ob odprtju sedeža je pozdravil tudi predsednik Slorija Milan Bufon, srečanje pa se je sklenilo z nagrajevanjem dobitnikov le- tošnjega Natečaja za diplomska in podiplomska dela, ki ga je vodil predsednik znanstvenega sveta Emidij Susič. Dobitnika sta dr. Neva Makuc z doktorskim delom Furlanska historiografija in slovenska zgodovina, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je prejela nagrado v višini 1.000 EUR in Francesco Cendou za diplomsko delo »La scuola bilingue di San Pietro al Natisone e utilizzo della tradizione orale in lingua slo-vena«, Univerza v Vidmu. Na petkovem srečanju so nadalje najavili še dva pomembnejša dogodka v bližnji prihodnosti. Prvi bo predstavitev projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo EDUKA, pri katerem Slori nastopa kot nosilna ustanova, v okviru regate Barko-vljanke, v petek 12. oktobra. Dober del naporov bo namenjen tudi pripravam na Deželno konferenco za slovensko manjšino, ki jo sklicuje Deželni svet FJk dne 13. oktobra v Gorici. SLORI-ju so namreč poverili odgovornost za pripravo šest strokovnih referatov o položaju slovenske manjšine, inštitut pa bo oposkrbel tudi za pripravo zbornika aktov konference. KONCERT - Niz na pobudo združenja pihalnih orkestrov Anbima Orkester Breg v Cavani Nastopili so v soboto - V nedeljo še nastopa skupin Fumo di Londra in Filarmonica s Korošcev Številni mimoidoči so se v soboto popoldne zbrali v Cavani ali pa se zaustavili med sprehodom po mestu in prisluhnili nastopu pihalnega orkestra Breg iz Doline, ki je tam imel koncert v okviru niza v priredbi združenja godb Anbima kroma KONSERVATORIJ Živahna dejavnost Tartinija Čeprav se akademsko leto uradno začne novembra, je na konservatoriju Tartini že septembra stekla dokaj živahna dejavnost: vrsta koncertov v Miramaru, ki so bili zelo dobro obiskani, nato so nekateri učenci sodelovali z orkestrom Mitteleuropa, oddelek za jazz glasbo je nastopil v gledališču Miela, novo tehnološko pridobitev LOLA pa so uspešno predstavili tako v Neaplju kot v Trstu. Predsednik konservatorija Mario Diego je z neprikritim ponosom izpostavil vse dosežke na tiskovni konferenci, ki je bila posvečena dvema novima pobudama: pet srečanj med glasbo in besedo, ki bodo potekala v dvorani Victor De Sa-bata gledališča Verdi od 4. oktobra do 29. novembra, in kar sedemnajst koncertov, ki bodo na konservato-riju praviloma ob sredah, izjemoma pa tudi ob sobotah in nedeljah. Srečanja pod naslovom Pen-tagramma je podrobneje predstavila prof. Rita Verardi: posvečena so petim tržaškim glasbenikom, ki so posredno ali neposredno med seboj povezani, vsi pa zelo pomembni za razvoj glasbe v našem mestu. 4. oktobra bo v središču pozornosti Eugenio Visnovitz, izredno nadarjen pianist in skladatelj, čigar življenje se je tragično zaključilo, ko je bil star komaj petindvajset let. O njem bosta govorila Ivano Cavallini in Massimo Favento (slednji je skladatelju posvetil zajetno monografijo); priložnost je povezana s koncertom, ki bo v opernem gledališču Verdi 4. in 5. oktobra predstavil tri skladbe mladega talenta in pretrgal desetletja molka. 18. oktober bo posvečen Giampaolu Coralu, skladatelju in glasbenemu organizatorju, ki je veliko storil za promocijo sodobne glasbe. Spomnili se ga bodo Fedra Florit, Adriano Martinolli DArcy in Fabian Perez Tedesco. 24. oktobra bosta Maria Letizia Michielon in Fabio Nieder govorila o Ferrucciu Busoniju, ki je bil po materi Trža-čan: tudi to predavanje je vezano na simfonični koncert, ki bo 26. in 27. oktobra v gledališču Verdi predstavil skoraj pozabljeno Busonije-vo simfonično pesnitev. 8. novembra bodo Paolo Del Col, Elia Ma-cri in Karina Oganjan oživeli lik Vita Levija, skladatelja in muzikolo-ga, ki je bil v našem mestu prava institucija, zadnji pa bo 29.novembra na vrsti Giulio Viozzi, skladatelj in mentor vseh tržaških skladateljev zadnjih generacij. Spomnil se ga bo Marco Sofianopulo, učenec in prijatelj pokojnega umetnika. Pomembnost povezave med konservatorijem in gledališčem Verdi, ki je bila pred časom zakoličena s podpisom protokola, je podčrtal Claudio Orazi, komisar v opernem gledališču, prof. Roberto Turrin pa je predstavil dolg niz sredinih koncertov, ki se bo začel 3. oktobra s poklonom pokojni pianistki in pedagoginji Lilian Caraian; dogodkov je veliko, sodelovali bodo tako docenti kot študentje, pa tudi nekateri gostje. Lahko omenimo koncert, ki bo 18. novembra v dvorani Tripcovich otvoril akademsko leto, pa tudi konferenco-koncert, ki ga bosta oblikovala Corrado Rojac in Ilaria Nardi 14. novembra. Brošure s programi so na razpolago na konservatoriju, vstop na vse koncerte je prost, mesta pa so omejena, ker je dvorana Tartini še vedno v fazi prenove. Ravnatelj Massimo Parovel se je toplo zahvalil vsem, ki so omogočili bogato in razčlenjeno dejavnost, s katero glasbeni institut povezuje najrazličnejše kulturne ustanove našega mesta, pa tudi iz tujine (pri nekaterih koncertih sodelujejo glasbene in univerzitetne ustanove iz Rige, Pule, Kopra, Istambula in Monsa), ter odpira mladim široka obzorja. Katja Kralj / MNENJA, RUBRIKE Torek, 2. oktobra 2012 9 JEZIK NA OBROBJU Napake se največkrat ponavljajo iz leta v leto in kljub večkratnemu opozarjanju trmasto vztrajajo v govoru in tisku, kakor, da bi imele pri nas že zagotovljeno domovinsko pravico. Včasih pa se le pojavi tudi kaka nenavadna in redka napaka, ob kateri imamo priložnost povedati kaj novega. To priložnost mi je ponudil redko uporabljeni vštevši. Zapisano je bilo da moramo v kriznih časih paziti na vsak evro. »To velja za družinske proračune in za državne blagajne, vštevši s finančnim skladom zaščitnega zakona za slovensko manjšino.« Težko razumem, zakaj se je pisec odločil za 6. sklon, t.j. orodnik. Tokrat te napake ni bila kriva italijanščina, saj pri italijanskem compreso ali incluso ne bi zapisali nobenega predloga. Šlenc nam postreže z zgledom: vlada ima petnajst članov, vštevši predsednika. V prevodu: il governo ha quindici membri, presidente (del Con-siglio) compreso. Podoben zgled najdemo v SP: »V odboru je pet članov, vštevši predsednika. Že površen pogled nas opozori, da v slovenskem in italijanskem zgle- du nimamo istega sklona. V italijanščini stoji imenovalnik, lahko bi ga razumeli tudi kot orodnik, v slovenščini pa samo tožilnik. Vštevši kdo ali kaj v slovenščini ne moremo reči, a tudi vštevši s kom ne. Edina možna zveza je vštevši koga ali kaj. V tem sklonu pa je tudi skrita past, ki ji prav lahko nasedemo, če nismo dovolj natančni in pazljivi. Pozabiti ne smemo, da imajo osebe in stvari moškega spola različni tožilniški obliki. Samo osebe moškega spola imajo obrazilo -a, zato je vštevši predsednika edina pravilna zveza; tako tudi vštevši prijatelja, očeta, sošolca, učitelja itn. Če pa govorimo o rečeh ali stvareh, o predmetih ali pojmih, ne smemo pozabiti, da je pri teh tožilnik enak ime-novalniku. Zato moramo reči: vštev-ši stol, dohodek, prispevek, stolp. Enaki bosta obliki tudi pri vseh samostalnikih ženskega in srednjega spola, kakor tudi v vseh številih: ednini, dvojini in množini. Edina izjema so živa bitja moškega spola v ednini, ki imajo obrazilo -a. Sem spadajo po čudni logiki tudi tipi avtomobilov (zmagal je namreč pogovorni jezik): zato vštevši fiata, forda in še nekateri samostalniki npr. robot, torej vštevši robota. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo še na eno izjemo, ki velja samo za živa bitja moškega spola v ednini. Zelo radi namreč pozabimo, da se oziralni zaimek čigar navezuje samo na živa bitja moškega spola v ednini: zato sosed, čigar sin; prijatelj čigar avto...(TODA: grad, katerega stolp; dogodek, katerega... ) Povezala sem rabo moških samostalnikov za živa bitja v teh dveh primerih, čeprav vštevši ni prava izjema. Vsi glagoli šteti, všteti, prišteti, odšteti, našteti, sešteti itn. se vežejo s tožil-nikom; prislov vštevši sem izpostavila samo zaradi objavljene napačne predložne zveze vštevši s skladom. Zapomnimo si torej: vse zveri, vštevši leva; vse prihodke, vštevši honorar... Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Nepotreben poziv k netoleranci Vaš poziv gospod Karlo Mahnič k netoleranci v sobotni izdaji PD me je prestrašil in me s spomini vrnil v čas, ki me je osebno zaznamoval že pred rojstvom. Kljub temu nisem zasovražil nikogar, niti režima. Udeležujem se vsakovrstnih proslav v zamejstvu in v matični domovini Sloveniji in ravno tako sem se udeleževal pred osamosvojitvijo. Iž časov izpred osamosvojitve, ko so k nam prihajali takratni politiki od Smoleta, Kučana do Pučnika in drugih, nihče nikoli ni nikogar izžvižgal in žalil. V tem duhu sem vedno s poštovanjem gledal na takratne kot sedanje predstavnike oblasti. Trditi, da je ga. ministrica Lud-mila Novak predsednica najbolj nazadnjaške politične stranke na Slovenskem in, da je s svojo prisotnostjo omadeževala letošnjo bazoviško proslavo, je zgolj izkazovanje sovraštva do drugače mislečih. Silvester Metlika - Boljunec Brezobrestno posojilo Predsedniku nadzornega sveta KB1901 Carlu Devetaku se prav prisrčno zahvaljujem za pojasnilo, da 106. člen bančnega zakona ne dopušča odkupa terjatev NŠK. Upam pa, da bančni zakon ne prepoveduje brezobrestnega posojila, kakor tudi, da nadzorni svet ne bo nasprotoval brezobrestnemu posojilu (seveda kratkoročnemu), če ga bančni zakon dopušča. Vsekakor ostaja možnost, da člani nadzornega sveta brezobrestno posodijo svoj letni honorar, če se tako lahko preprečijo trajne negativne posledice trenutnega zamujanja z zakonom predvidenih prispevkov Italijanske republike. Samo Pahor Mlfi Zastava Tudi letos sem občasno zadolžen, da odpeljem domov vnuka, ki obiskujeta osnovno šolo »Vladimir Bartol« pri Sv. Ivanu. Opazil sem, da na pročelju šolske zgradbe visita italijanska in evropska zastava, samo da je italijanska potrgana in se le z majhnim krajcev rdeči del drži belega. Mislim, da je to nedostojno in morda celo žaljivo, zato upam, da se bo čemprej zamenjalo italijansko zastavo, obenem pa bi bilo priporočljivo (nujno!), da se na prazen levi drog izobesi tudi slovensko, kot je to že dolgo običaj na šoli »France Prešeren« na Vrdeli. Nono Antek Terčon (Pri rizOfi 'eteklosti Ureja Filip Fischer l-iu-blpEi n?, Cukrnrïlfln J Ltl^cL ÏTicïier-RaÎfLrcrJc, Ljubljanska Cukrarna Razglednica ljubljanske Cukrarne je dokaj pusta, saj ni videti na njej človeka, da bi jo vsaj malo poživil. In vendar je dopisnica zanimiva, ker priča o gospodarstvu in industrijski arhitekturi na Slovenskem, a tudi o slovenski literarni zgodovini. Klasicistična stavba, zgrajena leta 1828 po zasnovi arhitekta Pertscha in namenjena rafiniranju sladkorja, po velikosti ni imela tekmeca na ozemlju današnje Slovenije. Po zatonu dejavnosti so se v poslopje vselili revnejši ljudje in leta 1873 kasarna, ki je tam ostala do padca Avstro-Ogrske. Cukrarna se je žalostno vpisala v slovensko književnost, saj je tu aprila leta 1899 umrl pesnik Dragotin Kette, ko mu je bilo 23 let, junija 1901 pa 22-letni Josip Murn. Naša srčna želja je, da bi ustavili propad tega, kar je ostalo od ljubljanske Cukrar-ne in ji določili novo namembnost, saj gre za kulturni spomenik, ki se mu Slovenci ne smejo odreči. ODPRTA TRIBUNA Velika zaskrbljenost SKGZ za usodo ustanov in zaposelnih V zadnjih tednih je SKGZ imela intenzivne stike s svojimi članicami, da bi dobila jasno sliko o stanju v posameznih organizacijah in ustanovah. Iz pogovorov je izšla sledeča slika. Goriški Dijaški dom Simona Gregorčiča že nekaj mesecev ne izplačuje rednih plač uslužbencem, vodstvo je že sprejelo drastične ukrepe v zvezi z osebjem, drugi stroški so bili že v prejšnjih letih skrčeni na minimum. Sami uslužbenci so izrazili svojo pripravljenost na nižanje svojih osebnih prejemkov. V kolikor bo Dežela zreducirala prispevke Upravni odbor resno razmišlja o prekinitvi dejavnosti, ker meni, da je pod zdajšnjim nivojem nemogoče delovati in ponujati dober servis otrokom in mladim. Vodstvo doma je v zadnjih letih že zmanjšalo število vpisanih otrok, kljub stalnemu naraščanju povpraševanja. Tržaški Dijaški dom Srečka Kosovela občuti težave kljub temu, da je samo del dejavnosti vezan na javne prispevke. Težave v tej pomembni vzgojno-izobraževal-ni ustanovi se kažejo pri nerednem izplačevanju dohodkov uslužbencem in visokih neizplačanih dolgovih dobaviteljem. Veliko zaskrbljenost vzbujajo morebitne posledice neplačevanja socialnih prispevkov za osebje, ki bi prekinile prilive vezane na storitve za javni sektor. Glasbena matica deluje že nekaj časa z bančnim posojilom, ki pa v kratkem ne bo zadostovalo niti za obveznosti do zaposlenih in za kritje upravnih stroškov. Prispevek Italije, ki ni še bil izplačan, predstavlja namreč za GM skoraj dve tretjini vseh prihodkov. Zaradi tega se ustanova že sooča s hudim primanjkljajem, ki se zna do konca leta zaskrbljujoče povečati. Upravni odbor bo zato prisiljen sprejeti drastične ukrepe. Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra je že izrabil bančno posojilo za kritje najnujnejših stroškov. Brez deželnega prispevka, ki predstavlja največji prihodek v bilanci, je nadaljnje delovanje onemogočeno. Pod vprašajem je tudi sam obstoj Inštituta. Goriški Kinoatelje zaradi zamud pri izplačilu prispevka prelaga jesenski del rednega delovanja na prihodnje leto, osebje je že okrnjeno, nove pogodbe so zamrznjene, težave pa imajo tudi pri izplačevanju najemnin. Če bodo finančni rezi potrjeni, bo močno okrnjena dejavnost edine organizacije, ki je med Slovenci v Italiji ustrezen sogovornik v italijanskem filmskem področju. Kinoatelje ne bo več mogel biti kaj več kot amatersko društvo. KRUT prejema le manjši prispevek iz zakona št. 38/01. Glavnino prispevkov prejema od Republike Slovenije, ki pa so se v zadnjih letih že krepko zreducirali. Ustanova deluje v izredno hudih razmerah, zato si vodstvo postavlja vprašanje nadaljnjega delovanja in samega obstoja te pomembne socialne ustanove, ki združuje več kot tisoč posameznikov. V goriškem Kulturnem domu uslužbenci ne prejemajo plač od meseca julija, vodstvo izplačuje le najnujnejše stroške in zapadle dolgove. Zamude in znižanje prispevkov s strani italijanske države bosta bistveno vplivala na dejavnosti, na zaposlene in na redno vzdrževanje doma. Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu že od povojnih let odigrava neprecenljivo vlogo v življenju Beneških Slovencev. Finančna razpoložljivost sloni na približno enakomerni pomoči iz Slovenije in Italije. V kolikor bo tudi Italija znižala finančni prispevek, kot je to že storila Slovenija, bo bogata in nenadomestljiva dejavnost društva pod velikim vprašanjem, kar velja tudi za njegovo operativno moč. Narodna in študijska knjižnica občuti velike finančne težave, ki se izkazujejo v plačevanju zgolj najnujnejših stroškov za preživetje ustanove. Uslužbenci so plače doslej prejemali, za mesec oktober pa niso zajamčene. Upravni odbor NŠK bo prisiljen v kratkem času sprejeti boleče ukrepe, da to nadvse pomembno kulturno ustanovo reši propada. Uslužbenci tednika Novi Matajur ne prejemajo plač že od julija, zadruga zaenkrat lahko plačuje le socialne prispevke. Dramatično finančno stanje se je za tednik Slovencev videmske pokrajine začelo že leta 2009, ko je za premostitev krize bilo takrat okli-cano krizno stanje in se je zmanjšalo število zaposlenih za tri osebe. V danih razmerah je pod velikim vprašanjem tudi redno izhajanje mladinske revije Galeb. Upravi odbor Sklada Mitja Čuk se je zaradi finančne stiske že pred časom odločil, da zreducira oziroma ne izvede projektov, ki so vezani na njegovo dodatno ponudbo. Trenutno izvaja v glavnem samo redno delovanje. Tudi v primeru, da bo Sklad prejel zmanjšan prispevek na osnovi zakona 38/01, bo Upravni odbor primoran opraviti nadaljnje reze, ki se bodo po vsej verjetnosti dotaknili stroškov za osebje. Tudi Slovenski raziskovalni inštitut se bo znašel v nemirnih finančnih vodah v kolikor se bo zamuda pri izplačilu prispevkov s strani Dežele za redno delovanje nadaljevala. V tem primeru bi namreč zaradi zadolženosti kopičil stroške za pasivne obresti, predvidoma pa bi moral zamrzniti nekatere notranje projekte oz. omejiti sodelovanje z nekaterimi zunanjimi sodelavci. Ustanova se sooča še z dodatnimi finančnimi problemi, ki nastajajo zaradi zaostajanja izplačil prispevkov vezanih na projekte Programa za čezmejno sodelovanje Slovenija-Italija. Slovensko stalno gledališče bo le ob prejemu finančnega prispevka na osnovi zakona 38/01 lahko zaključilo leto na podlagi načrtovanega programa, ki sicer že predvideva določene varčevalne ukrepe. Gre za zmanjšanje števila zaposlenih oziroma povečanje delovnih pristojnosti ostalim uslužbencem ter za skrčenje stroškov za predstave in za vodilni kader. Založništvo tržaškega tiska posluje v tem letu z dolgovi. Izkupički od prodaje k sreči niso slabi, vendar brez javnih prispevkov iz Rima - letos niso prejeli niti evra - bo založba prisiljena prekiniti z delom. To je za podjetje, ki deluje na kompetitivnem trgu lahko usodno. Specifika ZTT je namreč, da se subvencija in prodaja dopolnjujeta in ni ene brez druge. Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji so obveznosti do uslužbencev, socialne dajatve in druge tekoče stroške do zdaj izplačevali, dejavnost pa so že bistveno omejili. Za to se je vodstvo odločilo že pred leti, ko je ukinilo pomembne projekte, kot npr. izdajo Zbornika našega športa. Trenutno delovanje omogoča bančno posojilo, morebitno znižanje deželnega prispevka pa postavlja pod velik vprašaj nadaljnjo pomoč številnim včlanjenim športnim društvom, kar predstavlja približno 70% letnega proračuna. Zveza slovenskih kulturnih društev bo uslužbencem nakazala še septembrsko plačo, od oktobra dalje pa je izplačevanje osebnih dohodkov pod velikim vprašajem. Odbor je že zamrznil vse načrtovane projekte do konca leta in stroške dejavnosti odborov. ZSKD združuje, servisira in je v veliko pomoč več kot osemdestim kulturnih društvom in skupinam, ki predstavljajo izredno pomembno kulturno mrežo na teritoriju. Posebno poglavje velja za Primorski dnevnik, ki sicer ni član SKGZ. Doslej je Upravni odbor izpolnil obveznosti do uslužbencev in drugih sodelavcev, v kratkem pa ni zagotovila niti za to. Uprava še vedno pričakuje drugi del prispevka s strani Italije za leto 2010, medtem ko bi morali v navadnih okoliščinah kmalu prejeti prispevke za leto 2011. Primorski dnevnik je oklical krizno stanje z vsemi posledicami za časopis, za zaposlene in ne nazadnje za svoje bralce. Glede na zgornje podatke je SKGZ upravičeno izredno zaskrbljena za usodo naših ustanov in posledično za vse zaposlene. Nujno moramo stopiti na pot racionalizacije, kar seveda ne pomeni segati po življenju našim kulturnim in športnim društvom, pevskim zborom in drugim krožkom, ki prostovoljno in hvalevredno opravljajo svojo funkcijo in predstavljajo iz proračunskega vidika le drobtinice. Ko omenjamo dvojnike, mislimo na vse tiste večje poklicne ustanove, ki zaposlujejo večje število ljudi in ki so najbolj pod udarom zaradi finančne krize. Naši predlogi za bolj smotrno upravljanje omejenih finančnih resursov so že dalj časa javni. Pričakujemo in tudi spoštujemo vse morebitne predloge, ki bi vodili v konkretno reševanje kritičnega finančnega stanja naših ustanov. Časa na razpolago pa je čedalje manj. Slovenska kulturno-gospodarska zveza 1 0 Torek, 2. oktobra 2012 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Predstavili novo sezono 2012/2013 Sezono bo uvedla krstna izvedba Mdderndorferjevih Vaj za tesnobo VSSG vabi bogat izbor gledaliških predstav, koncertov, plesov - Abonenti imajo na voljo štiri sklope Osemnajst abonmajskih dogodkov, med katerimi je kajpak največ gledaliških predstav: od slovenske praizvedbe najnovejše igre Vinka Moderndorferja Vaje za tesnobo do Pasolinijeve Amado mio, od Handkejeve Še vedno vihar do Hitchcockovih 39 stopnic. A tudi bogat spored spremljevalnih pobud, utrditev sodelovanj z dosedanjimi partnerji in navezovanje novih, ki bodo v Slovensko stalno gledališče pripeljala priznane slovenske glasbenike, literate in celo filmske ustvarjalce. To so nekatere smernice sezone 2012/2013 Slovenskega stalnega gledališča, ki so jo včeraj dopoldne predstavili v tržaškem Kulturnem domu. Sezone, ki bo potekala pod geslom 110 s pohvalo, saj so v SSG upravičeno ponosni na visok jubilej, ki ga letos obeležuje slovenski gledališki svet: sto deset let je namreč minilo od tistega marca 1902, ko so v Trstu ustanovili Dramatično društvo, kot je uvodoma spomnila predsednica upravnega sveta Maja Lapornik. Obletnico bodo počastili 16. novembra, ko bo v veliki dvorani na sporedu prva letošnja premiera (Vaje za tesnobo). Sezona pa bo prelomna tudi zato, ker je upravi uspelo večino sezonskih pogodb spremeniti v pogodbe za nedoločen čas, pa čeprav s polovičnim delovnim časom. Njena želja je, da bi bilo tako gledališko delovanje razširjeno tudi na poletne mesece. Ob finančnih problemih, ki so posledica nižanja javnih prispevkov in hudih zamud pri njihovem izplačevanju, je delo v gledališču »vsakdanji maraton, ki pa se ga kljub vsemu lotevamo z velikim navdušenjem«. Predsednica se je zahvalila vsem, ki so se trudili za sestavo letošnjega repertoarja: trojici Jamnik-Kobal-Verč, ki je v lanski sezoni začrtala smernice, ter umetniškemu svetovalcu Danijelu Malalanu in umetniški vodji Diani Koloini, ki sta jih v poletnih mesecih skušala delno uresničiti, delno pa spremeniti in nadgraditi. Osrednji abonmajski del - pet domačih produkcij SSG - je predstavila Diana Koloini, ki je od včeraj tudi formalno nov umetniški vodja. »Sezono smo oblikovali v znamenju srečevanja z občinstvom in partner- Z leve: nova umetniška vodja Diana Koloini, predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in umetniški svetovalec Danijel Malalan kroma ji,« je dejala in izrazila željo, da bi bilo gledališče »prostor prihajanja in dialoga«. Izrazila je zadovoljstvo, da bo sezono uvedla krstna izvedba Moderndorferjevih Vaj za tesnobo (v režiji mladega Jake Andreja Vojevca), saj je za gledališče posebno vesel dogodek, »če lahko predstavi novo besedilo, ki je nastalo v njegovem jezikovnem prostoru«. Toliko bolj, če je igra dobila nagrado za najboljše dramsko besedilo leta. Januarja bo na sporedu »v vsebinskem in produkcijskem smislu verjetno najbolj ambiciozen projekt sezone«, projekt Sebastjana Horvata in njegovih sodelavcev, ki nosi naslov Srce v breznu - The Movie. Predstava o nastajanju zloglasnega italijanskega TV-filma in medijski manipulaciji nastaja v koprodukci-ji s črnogorskim gledališčem Zeltski dom in mednarodnim festivalom Ex Ponto. Režiserka Nenni Delmestre pripravlja svežo in duhovito komedijo Burundanga katalonskega avtorja Galcerana, medtem ko bo Ivica Bu-ljan režiral tekst Petra Handkeja Še vedno vihar: predstavo, posvečeno slovenski manjšini na Koroškem, bo SSG uprizorilo v sodelovanju z ljubljansko Dramo. Zadnjo domačo produkcijo so zaupali tržaškemu režiserju Igorju Pisonu: pred poletjem bo na prostem zaživel »songspiel« Mahagonny, rezultat uspešnega sodelovanja med Bertoldom Brechtom in Kurtom Weillom. Ostale predstave in dogodke, ki bodo obogatili letošnjo ponudbo in gredo od vrhunskega plesa Erwarda Osnovni program in trije izbirni sklopi Kdor se bo odločil za vpis letošnjega abonmaja Slovenskega stalnega gledališča, bo imel na voljo več sklopov. Osnovni abonma sestavlja pet domačih produkcij SSG: 1. Vinko Moderndorfer: Vaje za tesnobo, 2. Sebastijan Horvat, Luka Golc, Nataša Gaši: Srce v breznu-The Movie, 3. Jordi Galceran: Burundanga 4. Peter Handke: Še vedno vihar 5. Bertold Brecht, Kurt Weill, Igor Pison: Mahagonny in gostujoča komedija v izvedbi Špas teatra: Alfred Hitchcock - 39 stopnic. Osnovni abonma, kateremu gre dodati še nagradno predstavo Wil-liama Shakespeara Konec dober konec (koprodukcija SSG in Il Rosset-ti), bodo lahko vpisali samo tisti, ki bodo izbrali red C (nedelja popoldne). Ostali abonenti morajo osnovnemu programu dodati vsaj enega od treh izbirnih sklopov (seveda pa lahko tudi dva ali tri). Modri program predvideva štiri enkratne dogodke v veliki dvorani Cluga do Rdečega programa, ki zaobjema štiri bolj provokativne predstave, je predstavil Danijel Ma- (brez italijanskih nadnapisov): koncert Vlada Kreslina, plesni predstavi Veter z Vzhoda v izvedbi ansambla Royal Mongolian Ballet in Hommage a Stravinsky Edwarda Cluga (v produkciji baleta SNG Maribor) ter biografsko dramo o Simonu Gregorčiču Kdor sam do večera potuje skoz svet v režiji Nede R. Bric (SNG Nova Gorica). Zeleni program bo ponudil štiri enkratne dogodke v veliki dvorani (tokrat z italijanskimi nadnapisi) in sicer plesno predstavo comPASSioN Kjare Starič, odrsko postavitev nemške uspešnice Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru (režija Alen Jelen, koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), ogled Wagnerjeve opere Leteči ho-landec v Cankarjevem domu ter predstava flamenko glasbe in plesa Pinturas, ki jo navdihujejo Picassove slike (v izvedbi skupine FlamenQueVive). V preteklosti so se nekateri abo-nenti hudovali, ker naj bi bile nekatere predstave provokativne in predrzne, je spomnil Danijel Malalan. Zato so se letos odločili, da jih vključijo v izbirni Rdeči program. V mali dvorani in brez italijanskih nadnapi-sov si bomo lahko ogledali Pasolini-jevo ljubezensko zgodbo Amado mio lalan (glej spodnji članek). Goriški in beneški abonma pa bodo predstavili v prihodnjih tednih. Prisotne je, kot edini med številnimi političnimi predstavniki, nagovoril župan Roberto Cosolini. Pohvalil je odličen program in izrazil upanje, da se bo slovenska skupnost prepoznala v njem in ga podprla: vodilo letošnje sezone - 110 s pohvalo - kaže, da ima slovenska gledališka tradicija trdne in globoke korenine. Župan je zagotovil podporo Občine Trst, ki je kot znano ena od ustanovnih članic SSG, v isti sapi pa dodal, da so številke »surove«: tudi na kulturnem področju je treba delati v zavesti, da razpoložljiva sredstva ne bodo narasla ... Kultura pa kljub temu ni luksuz, ki bi si ga lahko privoščili samo v ugodnih razmerah, je zagotovil Cosolini: kultura je sestavni del vsakega življenjskega obdobja, ena od gonilnih sil vsake skupnosti, ki želi premostiti krizo. Tako ali drugačno. Poljanka Dolhar v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, monolog Vedrane Ru-dan Kurba (produkcija Glej), performans gledališkega ekstremista Marka Mandica (MandicStroj) in avtorski projekt Gregorja Čušina, mono-komedijo Evangelij po Čušinu. Cene abonmajev se sučejo med 50 in 220€, kdor želi izrecno podreti SSG pa lahko vpiše tudi srebrni ali zlati podporni abonma po 250 oz. 350 evrov. Zunaj abonmaja bodo v tržaškem Kulturnem domu številni koncerti (na primer Adija Smolarja in Slovenskega okteta), pesniški in filmski večeri, ki nastajajo v sodelovanju z raznimi partnerji (na primer Glasbeno matico, društvom DrugaMuzika, Slovensko Kinoteko, ZTT-jem). Poskrbljeno bo tudi za silvestrski večer, prva »žurka« pa bo v Kulturnem domu že 31. oktobra, ko bodo nastopili Demetra Malalan, Enrico Nadai in dj PAPŠ. Tudi letos bo SSG poskrbelo za otroke in mladino (njim so namenjeni abonmaji Zlata ribica, Morski pes in Barakuda) ter za goriški in beneški abonma, ki ju bodo predstavili v prihodnjih dneh. V Gorici si bodo vsekakor ogledali štiri domače produkcije in dve gostovanji, v Benečiji pa tri domače produkcije SSG. (pd) FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA - V nedeljo se je 15. izvedba sklenila s podelitvijo priznanj - vesen Odlični predvsem igralci in tehnika Največ"slovenskih oskarjev" filmoma Hvala za Sunderland režiserja Slobodana Maksimovica in Srečen za umret v režiji Matevža Luzarja, ki je prejel tudi nagrado občinstva S podelitvijo najvišjih nacionalnih priznanj na področju filmskih umetnosti, vesen, se je v portoroškem avditoriju v nedeljo sklenila 15. izdaja Festivala slovenskega filma. Največ "slovenskih oskarjev" sta odnesla celove-čerca Hvala za Sunderland režiserja Slobodana Maksimovica in Srečen za umret v režiji Matevža Luzarja, ki je prejel tudi nagrado občinstva. Strokovna žirija je vesno za najboljši celovečerni film, za katero se je potegovalo sedem filmov, med temi tudi celovečerni prvenec tržaškega režiserja Martina Turka Nahrani me z besedami, podelila celovečercu Hvala za Sunderland. Skozi zgodbo o poštenem delavcu "stare šole" Joha-nu, ki se znajde na robu eksistence, in vzpenjajoči se pop zvezdi, ponuja film vpogled v sodobno slovensko družbo. Grega Bakovič je bil za vlogo Johana nagrajen z vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Branko Durič pa za vlogo Zlatka z vesno za najboljšo moško stransko vlogo. Film je odnesel še vesno za najboljšo montažo, ki sta jo prejela Jurij Moškon in Milan Miloševic. Vesna za najboljši scenarij je odromala v roke Matevža Luzarja, ki se je podpisal pod scenarij celovečer-ca Srečen za umret. Film o upokojenem učitelju glasbe, ki si želi v miru dočakati svoj konec, nato pa ponovno odkrije strast do življenja, je po mnenju predsednika strokovne žirije Mitje Okorna "vizualni masterpiece". Nagrajen je bil še z vesnami za najboljšo fotografijo (Simon Tanšek), scenografijo (Srečen za umret), ko-stumografijo (Pia Šinigoj Premzl) in ton (Julij Zornik). Vesna za najboljšo režijo je odro-mala v roke Metoda Pevca, režiserja ce-lovečerca Vaje v objemu. Zgodbo o dveh parih, ki jim plesni tečaj zamaje ustaljeni ritem, odlikuje dobra igralska zasedba. Jana Zupančič, ki je v filmu zaigrala Tjašo, si je z vlogo prislužila ve- sno za najboljšo žensko glavno vlogo. Vesno za najboljšo glavno moško vlogo (žirija letošnje izdaje FSF je letos podelila dve vesni v tej kategoriji) pa si je prislužil Uroš Fürst za vlogo Uroša. Ljubezenska zgodba o ciganskem kralju, ki se odloči postaviti lastno cigansko vas - film Šanghaj režiserja Marka Naberšnika, jo je odnesla z vesno za najboljšo žensko stransko vlogo. Marjuta Slamič je z vlogo Phi-rav Pao po mnenju strokovne žirije ustvarila lik, ki je nepozaben, njena vloga pa zaživi v popolnem diapazo-nu velike igralke. Film je bil nagrajen še z vesno za najboljšo masko, ki jo je prejela Mirjam Kavčič. Letošnja izdaja FSF je po mnenju Okorna veliko pokazala predvsem v polju igralskih dosežkov in tehničnega znanja. »Imamo dobre ekipe, dobro tehnično znanje, super igralce. Le filme bi bilo treba delati z energijo, močjo in emocijami,« je poudaril Okorn. Tudi zato po njegovi presoji na letoš- njem festivalu ne moremo govoriti o absolutnem zmagovalcu. Žirija pa je kljub vsemu veliko pohvalnih besed namenila prejemniku vesne za najboljši kratki film Nad mestom se dani režiserja Blaža Završnika, ki ga je iz kategorije študentskih filmov celo "povzdignila" v kategorijo kratkih filmov. Kot najboljši študentski film je žirija ocenila film Kekec, tri dni pred poroko režiserja Jake Šuligoja. Za vesne so se prvič letos pomerili tudi dokumentarni filmi. Nagrado za najboljši dokumentarec je prejela življenjska zgodba treh izbrisanih, Dolge počitnice Damjana Kozoleta. Kozole je ob prejemu nagrade poudaril, da si jo deli s protagonisti svojega filma, »ki so imeli toliko poguma, da so stopili pred kamero in mi povedali svoje neverjetne življenjske zgodbe«, ter da je »včasih resničnost veliko bolj neverjetna kot je lahko naša filmska domišljija«. Pri dokumentarcih je žirija posebej omenila dober izbor tem in prota- gonistov, opozorila pa je, da je bilo v nekaterih primerih zaznati odsotnost koncepta, premajhno selektivnost pri delu z materialom, pomanjkanje uporabe filmskega jezika in pripovedi ter distance do lastnega dela. Med animiranimi filmi je bil z vesno nagrajen film Pikapolonica hoče odrasti Mihe Knifica. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel kratki film Sto psov Jana Cvi-tkoviča, glasba je delo Primoža Oberžana. Letošnja 15. izdaja FSF je postregla s 66 filmi. V štirih dneh filmskih projekcij je festival tako postregel z 32 celovečerci in srednjeme-tražnimi filmi, 15 kratkimi in 19 študentskimi filmi. V tekmovalnem programu se je potegovalo sedem igranih celovečercev, osem dokumentarnih celovečernih in srednjemetražnih filmov, štirje koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi, 11 kratkih in 13 študijskih filmov. / ITALIJA, SVET Torek, 2. oktobra 2012 1 1 ITALIJA - Ob politični podpori voditeljev UDC Casinija in FLI Finija Snuje se državljanska lista za Montija brez Montija Premier potrdil, da bo čez kak mesec »prepustil vlado drugim«- Načrti za znižanje stroškov deželnih uprav MILAN - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj potrdil, da ne namerava nastopiti na volitvah, pa tudi, da se ne namerava aktivno zavzemati za to, da bi po spomladanskih parlamentarnih volitvah ponovno prevzel krmilo vlade. »Ko bomo čez kak mesec prepustili vlado drugim, upam, da bomo zapustili nekoliko manj potrto, a nekoliko bolj pomirjeno državo,« je premier dejal, ko je včeraj dopoldne nastopil na Forumu o mednarodnem sodelovanju v Milanu. Zaželel je med drugim, da bi »fronta nestrpnosti« ne delila več politične desnice in levice, ampak tiste, ki plačujejo davke, in one, ki jih ne. S tem se je Monti posredno odzval na državljansko listo v podporo njegovemu nadaljnjemu predsedovanju vladi, ki se spočela (a ne še rodila) na nedeljskem političnem zborovanju v Arezzu. Državljanska lista, katere politična pobudnika sta predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ter vodja Unije krščanskih demokratov Pier Ferdinando Casini, se predstavlja kot protiutež gibanju Pet zvezd Beppa Grilla. Računa na glasove »resnih Italijanov«, ki v Montiju ne vidijo zgolj naključja, ampak resnično novost v politiki in ki rešitve ne vidijo v lahkotnem populizmu. Listo je med drugimi podprl predsednik Ferrarija Luca Cordero di Montezemolo. Mario Monti ansa Nastanek liste je do neke mere spodbudil sam Monti, ko je minuli četrtek ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da bi bil v »skrajni sili« pripravljen prevzeti vodenje vlade tudi po volitvah. A takoj je tudi pojasnil, da ne namerava kandidirati na parlamentarnih volitvah (med drugim je že član parlamenta kot dosmrtni senator) in da se niti ne namerava strankarsko opredeliti. Državljanska lista sicer ni pogodu niti levici niti desnici. V Demokratski stranki menijo, da je čas, da politika v Italiji znova prevzame aktivno vlogo in da se torej tehnična vlada dokončno poslovi, v Berlus-conijevem Ljudstvu svobode pa, da bi moral Monti kandidirati na volitvah, če želi biti kredibilen premier. Do volitev je sicer še pol leta in do takrat Mon-tijevo tehnično vlado čaka še kar nekaj dela. Ze ta teden bi utegnila vlada potrditi dodatna varčevanja v državni upravi na deželni in lokalni ravni, temu pa bo sledil protikorupcijski zakon. Gre za neke vrste odziv na korupcijsko afero, ki je nedavno izbruhnila v deželi Lacij in zaradi katere je bil lacijski deželni svet razpuščen. Po nekaterih načrtih bi stroške deželnih uprav znižali z odpravo okoli 300 od prek 1100 svetniških mest, računskemu sodišču pa podelili več pristojnosti pri nadzorovanju deželnih financ ter uvajanju sankcij ob ugotovljenih nepravilnostih. Letno naj bi na ta način prihranili okoli 64 milijonov evrov oziroma okoli osem odstotkov celotnih stroškov za delovanje deželnih institucij. NEMČIJA - Izzivalec kanclerke Merklove na volitvah konec 2013 Bivši finančni minister Steinbruck kanclerski kandidat socialdemokratov BERLIN - Predsedstvo nemških socialdemokratov (SPD) je včeraj za kanclerskega kandidata na parlamentarnih volitvah jeseni prihodnje leto potrdilo nekdanjega finančnega ministra, 65-letnega Peera Steinbrücka. Njegovo kandidaturo bodo dokončno potrdili na izrednem kongresu stranke 9. decembra v Hannovru. Steinbrück je po potrditvi kandidature v 35-članskem predsedstvu SPD ostro napadel sedanjo vladno koalicijo, ki jo oblikujejo krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel in liberalci. Kot je dejal, ima Nemčija trenutno opravka z "resnično slabim vladanjem". Po njegovem mnenju se namreč Mer-klova bori zgolj s simptomi krize, ne loteva pa se njenih vzrokov. Kot primer za to je navedel nevarnost propada bank in preveliko moč finančnih trgov. Ze pred potrditvijo kandidature je Steinbrück, ki je bil finančni minister v vladi velike koalicije pod vodstvom Mer-klove med letoma 2005 in 2009, izključil možnost vnovičnega oblikovanja to- SRBIJA Beogradu se ne mudi več v EU BEOGRAD - Srbiji se ne mudi pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU, je v pogovoru za beograjski dnevnik Danas dejala namestnica predsednika srbske vlade, pristojna za evropske integracije, Suzana Grubješic. "Ne bi smeli hiteti. Na tej poti moramo Srbijo spremeniti zaradi nas samih in ne zaradi Berlina ali Bruslja," je dejala Grubješiceva. Njena izjava sledi izjavi predsednika države Tomisla-va Nikolica, ki je konec tedna na kongresu svoje Srbsko napredne stranke dejal, da se "Srbiji ne mudi več v EU", saj jo je desetletje hitenja pahnilo v revščino. V Evropski komisiji so v odzivu na besede srbskih politikov poudarili, da ne komentirajo izjav posameznih politikov, ki se pojavljajo v medijih, še manj tolmačenja medijev, kaj te izjave pomenijo za evropsko prihodnost Srbije ali celotne regije. "Za nas je pomembno to, da imamo jasno idejo o politiki srbskih oblasti glede EU ... pomembno je, da imamo partnerja, ki je predan pristopnemu procesu," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Fuleja, Peter Stano. (STA) Peer Steinbrück ansa vrstne koalicije, kot tudi koalicijo s stranko Levica ali piratsko stranko. Cilj SPD je oblikovanje vlade z Zelenimi, Steinbruck pa želi na volitvah pridobiti tudi glasove razočaranih volivcev sedanje črno-rumene koalicije. Steinbruck, ki je poslanec v bunde-stagu, je zaradi kanclerske kandidature že odstopil s položaja v nadzornem svetu koncerna TyssenKrupp, prav tako pa bo odstopil s položaja v nadzornem svetu nogometnega kluba Borussia Dortmund. Kot je še poudaril, ne bo poslej sklepal nobenih novih pogodb o honorarnem delu. GRUZIJA Na volitvah zmagala opozicija TBILISI - Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Gruziji je prepričljivo zmagala opozicija, medtem ko je doslej vladajoča stranka predsednika Mihaila Sakašvilija utrpela poraz, kažejo izidi različnih vzporednih volitev, objavljenih sinoči po zaprtju volišč. Prvi začasni izidi volitev naj bi bili znani danes. Glede na vzporedne volitve, ki jih je izvedla televizija Rustavi-2, je opozicijska stranka Gruzijske sanje milijarderja Bidzine Ivanišvilija dobila 51 odstotkov glasov, medtem ko je Sakašvlijevo Združeno narodno gibanje podprlo 41 odstotkov Gruzijcev. Vzporedne volitve, ki jih je objavila Liga volivcev, financirala pa opozicija, kažejo celo na 70-odstotno podporo Ivanišvilijevi stranki. Čeprav se rezultati vzporednih volitev razlikujejo, že nakazujejo, da utegne v prihodnjih mesecih v Gruziji priti do političnih pretresov, parlament pa bo v rokah sedanje opozicije. (STA) Zaradi postranskega dela je bil Steinbruck doslej med največjimi zaslužkarji med poslanci. Od leta 2009 naj bi namreč poleg poslanske plače s honorarnim delom in drugimi dejavnostmi zaslužil še najmanj 600.000 evrov. Pot za kanclersko kandidaturo Steinbrucka se je odprla, ko sta jo zavrnila tako predsednik SDP Sigmar Gabriel kot vodja poslanske skupine stranke v bundestagu Frank-Walter Steinmeier. Parlamentarne volitve bodo v Nemčiji predvidoma septembra 2013. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da krščanski demokrati po priljubljenosti vodijo pred socialdemokrati, in Merklovi napovedujejo še tretji mandat na čelu vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva. Merklova se je sicer nedavno zavzela za nadaljnji obstoj sedanje koalicije med CDU in liberalci (FDP). Obenem pa ni povsem izključila možnosti velike koalicije, čeprav je dejala, da vsekakor ne namerava delati na tem. (STA) AFGANISTAN Talibanski napad terjal 20 mrtvih KABUL - V včerajšnjem samomorilskem napadu na skupno patruljo afganistanskih policistov in pripadnikov sil zveze Nato v mestu Host na vzhodu Afganistana je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi trije Natovi vojaki in prevajalec, 62 ljudi je bilo ranjenih. Odgovornost za napad so prevzeli talibanski uporniki. Napad se je zgodil, ko se je samomorilski napadalec na motornem kolesu razstrelil med množico v bližini mestne tržnice. S tem napadom število smrtnih žrtev med koalicijskimi silami v letošnjem letu povzpelo na 347. S talibani se trenutno bori 100.000 pripadnikov Natovih sil, ki pa se bodo predvidoma konec leta 2014 iz Afganistana umaknili. Zaradi vrste "napadov od znotraj", v katerih so pripadniki afganistanskih varnostnih sil uporabili orožje proti zahodnim zaveznikom, so v misiji Isaf septembra omejili skupne bojne operacije z Af-ganistanci. Ameriški obrambni minister Leon Panetta je prejšnji teden sporočil, da se večina skupnih operacij nadaljuje, vendar natančnega števila ni navedel. (STA) GRČIJA - Proračun Vlada spet napoveduje varčevanje ATENE - Grška vlada je v parlamentarno obravnavo včeraj poslala predlog proračuna za leto 2013, ki kaže, da se Grčija pripravlja na šesto zaporedno leto recesije, v katerem naj bi se obseg gospodarstva skrčil za 3,8 odstotka. Grški finančni minister Joanis Sturnaras je proračun v obravnavo poslal po pogovorih s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Obseg grškega gospodarstva se bo po napovedih vlade v letošnjem letu skrčil za 6,5 odstotka, je zapisano v predlogu proračuna za prihodnje leto. Stopnja brezposelnosti se bo prihodnje leto po napovedih zvišala na 24,7 odstotka, medtem ko naj bi v letošnjem letu znašala približno 23,5 odstotka. Grška vlada tudi za prihodnje leto napoveduje proračunski primanjkljaj, kljub temu, da je v zadnjih dveh letih sprejela številne varčevalne ukrepe, s katerimi skuša ugoditi trojki posojilodajalcev - Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Evropski komisiji in Evropski centralni banki (ECB). Primanjkljaj naj bi v prihodnjem letu predstavljal 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. osem milijard evrov, medtem ko bo v letošnjem letu predvidoma znašal 6,6 odstotka BDP. Predlog proračuna za prihodnje leto že vsebuje varčevalne ukrepe, s katerimi bo Grčija v letu 2013 prihranila 7,8 milijarde evrov. Od tega naj bi Grčija 3,8 milijarde evrov prihranila z znižanjem pokojnin, 1,1 milijardo evrov pa z znižanjem plač. Več tednov trajajoča pogajanja s trojko posojilodajalcev o podrobnostih varčevalnih ukrepov, ki so pogoj za izplačilo naslednjega obroka finančne pomoči, še niso končana. Predstavniki trojke so prejšnji teden zapustili Atene, da bi novi grški vladi omogočili dovolj časa za končanje varčevalnega paketa, včeraj pa so se vrnili v grško prestolnico. Grški parlament o proračunu za prihodnje leto sicer ponavadi odloča v decembru. Grčijo že od leta 2010 nad vodo držijo posojila EU oz. evrskih držav in IMF, v zameno za novo tranšo iz drugega programa pomoči pa morajo Atene pripraviti dodaten varčevalni načrt za leti 2013 in 2014. Če Grčija tega denarja ne bo dobila, ne bo sposobna servisirati dolga ter izplačevati plač in pokojnin. (STA) Danes v Italiji stavka v javnem prevozu RIM - Zaposleni v javnem prevozu bodo danes po vsej Italiji izpeljali splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. Prevozniki v avtobusnem prometu in na podzemnih železnicah bodo vožnje zagotavljali le ob prometnih konicah. Razlog za stavko tiči v že od leta 2007 neobnovljeni panožni kolektivni pogodbi. Sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uil-trasporti, Ugltrasporti in Faisa-Cisal, ki so stavko razglasili, poudarjajo, da sta gospodarska kriza in posledično vladno varčevanje v javnem prometu močno poslabšala delovne pogoje zaposlenih. Številni prevozniki so bili prisiljeni zmanjšati število voženj, voznega parka ne uspejo obnavljati in mnogi so že propadli, pišejo v sporočilu za javnost. Edino sredstvo, s katerim so si uspeli pri delodajalcih izpogajati ustrezne delovne pogoje, namreč kolektivna pogodba, pa je zapadla že leta 2007. Od vlade pričakujejo, da se bo v pogovore vključila kot mediator. Tožilstvo zahteva proces proti Filippu Penatiju MILAN - Javno tožilstvo iz Monze je včeraj predlagalo preiskovalnemu sodniku proces proti neodvisnemu deželnemu svetniku Lombardije Filippu Penatiju, sicer nekdanjemu županu v Sesto San Giovanniju, nekdanjemu predsedniku milanske pokrajine in nekdanjemu šefu političnega kabineta tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersani-ja. Obtožen je korupcije, podkupovanja in nezakonitega financiranja političnih strank. Denar naj bi izsiljeval od podjetnikov, ki so načrtovali obsežne gradnje v okolici Milana. V preiskavah je skupno z njim vpletenih še 21 ljudi. Po novicah iz Španije in ZDA borze v zelenem FRANKFURT - Osrednje evropske borze so včerajšnji prvi trgovalni dan v tem tednu sklenile v zelenem. Vlagatelji so namreč razmeroma zadovoljni z izidom stresnih testov španskih bank, veselijo pa jih tudi informacije, da je ameriški sektor predelovalne industrije septembra zabeležil rast. Evro se je podražil, cene nafte pa se gibljejo neenotno. Trgov neodvisno poročilo o položaju španskih bank sicer ni presenetilo. Kot so pokazali v petek zvečer objavljeni rezultati stresnih testov 14 španskih bančnih skupin, ki jih je opravila mednarodna svetovalna družba Oliver Wyman, španske banke za sanacijo potrebujejo 59,3 milijarde evrov. ZLATO (999,99 %%) za kg 44.311,48 € +147,12 SOD NAFTE (159 litrov) 111,83 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 1.10 27.9. ameriški dolar 1,2877 1,2874 japonski jen 100,42 99,98 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,080 24,859 danska krona 7,4554 7,4560 britanski funt 0,79830 0,79390 madžarski forint 285,13 284,92 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,1057 4,1436 romunski lev 4,5223 4,5185 švedska krona 8,4731 8,4500 švicarski frank 1,2095 1,2084 norveška krona 7,3780 7,3800 hrvaška kuna 7,4255 7,4550 ruski rubel 40,2230 40,0350 turška lira 2,3117 2,3038 avstralski dolar 1,2431 1,2354 braziljski real 2,6098 2,6136 kanadski dolar 1,2667 1,2658 kitajski juan 8,0926 8,1150 indijska rupija 67,4870 68,3290 južnoafriški rand 10,7321 10,5499 12 Torek, 2. oktobra 2012 ŠPORT / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Prostovoljci nabrali en tovornjak odpadkov » Nezakonito odlaganje odpadkov nas stane 100.000 evrov letno« Čistilno akcijo med Ronkami in Doberdobom so zaradi slabega vremena prenesli na nedeljo, 7, oktobra Vreče z odpadki, ki so posejane vsepovsod, še vedno kvarijo videz trži-škega mestnega središča. Da so kraji, kjer prihaja do nezakonitega odlaganja gospodinjskih, a tudi kosovnih odpadkov, vedno isti, je potrdila tudi sobotna čistilna akcija tržiškega združenja okoljevarstvenikov Legambiente, ki so jo s pomočjo pokrajinskega podjetja za javne storitve Ambiente Newco in številnih prostovoljcev priredili v okviru mednarodne pobude Očistimo svet 2012. Vreče z mešanimi gospodinjskimi odpadki, vrečke vlažnih odpadkov in plastenke so v soboto odkrili v Ulici Re-sistenza, na Drevoredu San Marco, na Drevoredu Verdi, ob krožišču Anco-netta in v Ulici Marziale, kjer so našli tudi zapuščen električni grelec. Kot običajno je bilo odpadkov polno tudi na območju ob zbiralniku za oblačila trži-ške Karitas v Ulici Don Fanin, ki je postalo pravo odlagališče, kljub temu, da ga podjetje Ambiente Newco redno čisti. Ob zbiralniku so v soboto ležali blazina, igrače za otroke in ostanki pohištva. Blazino in druge odpadke so prostovoljci našli tudi na otroškem igrišču v Ulici Fermi, kar nekaj vreč pa je bilo v ulicah Arena in Barbarigo, kjer jih neznanci redno odlagajo v nočnih urah. To je potrdila tudi tržiška občinska odbornica Paola Benes, ki tam živi in ki je v soboto spremljala prostovoljce na kolesu. Čeprav je bila količina zapuščenih odpadkov manjša od lanske, je združenje Legambiente ob koncu popoldneva napolnilo tovornjak, ki ga je ob priložnosti čistilne akcije dalo na razpolago podjetje Ambiente Newco. »Dejstvo, da nekateri ne sortirajo odpadkov in jih odlagajo na območjih, ki temu niso namenjeni, stane vse nas 100.000 evrov letno, ki bi jih drugače lahko vložili v druge storitve,« je po- Čistilne akcije so se udeležili tudi otroci vedal predsednik tržiškega krožka Legambiente Michele Tonzar otrokom tržiških osnovnih šol, ki so se udeležili delavnic, ki so jih priredili v okviru pobude Očistimo svet. Otroci, ki so jih spremljali starši, so se pod vodstvom izvedencev ustanove Eupolis učili pravil ločevanja odpadkov in pomena sorti- bonaventura ranja. V jutranjih urah je čistilna akcija, ki so se je udeležili študentje raznih šol, potekala v Štarancanu, nedeljsko čistilno akcijo med Ronkami in Doberdobom, pri kateri bi morali sodelovati tudi doberdobska občina in civilna zaščita, pa so zaradi slabega vremena prestavili na nedeljo, 7. oktobra. GORICA »Pokrajina umira na obroke« »Goriška pokrajina umira na obroke! Po vsem izgubljenem kaj bomo še izgubili?« Srečanje na to temo prireja goriška odvetniška zbornica in bo potekalo v petek, 5. oktobra, ob 17.30 v dvorani UGG na Trgu Battisti v Gorici. Goriški odvetniki bodo podali svoje mnenje o nedavni priključitvi sodišča v Pal-manovi videmski sodniji, potem ko je bilo začetno predvideno, da bo palmanovsko sodišče priključeno goriškemu. »Julija je državna vlada sprejela sklep o priključitvi palmanovske-ga sodišča goriškemu, ki bi na ta račun dobilo nove sodnike in tožilce. Spričo te odločitve pa je na Videm-skem prišlo do vsesplošne vstaje, ki je povezala vse politične opcije. Pritiski politikov so bili tako močni, da je državna vlada prvotni načrt spremenila in sodišče iz Palmanove priključila videmskemu,« pravi načelnik občinske svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani in poudarja, da večja deželna središča nedopustno vsiljujejo svoje odločitve ostalim in zagovarjajo svoje interese. »Čas je, da prebivalci goriške pokrajine odločno zahtevamo enakopravnost in ovrednotenje tega, kar imamo,« poudarja Cingolani, ki je prepričan, da predstavlja zgodba o priključitvi palma-novskega sodišča videmskemu veliko izgubljeno priložnost za Gorico. Reagirati krizi Stranka Svoboda, ekologija, levica (SEL) prireja danes ob 20. uri v konferenčni dvorani občine Šta-rancan javno pokrajinsko skupščino z naslovom »Reagirati krizi. Naš doprinos za spremembo vlade v Furlaniji Julijski krajini«. Razpravljali bofo o deželni in državni situaciji, o primarnih volitvah in programu. Srečanje bo uvedla pokrajinska koordinatorka SEL Loredana Panariti, sklenil pa ga bo Giu-lio Lauri, deželni koordinator in član državnega predsedstva SEL. Znova Kovačev študent V amfiteatru ob gradu Kromberk bo jutri ob 20. uri zaradi velikega zanimanja ponovna uprizoritev spevoigre Kovačev študent. Gre za delo skladatelja in duhovnika Vinka Vodopivca, ki ga uprizarjajo ob 60. obletnici njegove smrti. Posebnost uprizoritve so kovaški predmeti in kovaško ognjišče, kakršnega so uporabljali lokovški kovači. Igralci pa so domači amaterski glasbeniki, pevci in plesalci. (km) Razstava gob V solkanskem hotelu Sabotin v Solkanu so odprli že 15. razstavo gob, ki so jo pripravili v sodelovanju z novogoriškim gobarskim društvom. Razstava letos predstavlja 175 različnih vrst gliv, od tega 96 vrst užitnih, 39 neužitnih, 22 pogojno užitnih, 15 strupenih in 3 smrtno strupene. razstavo, ki bo na ogled do jutri, dopolnjujejo s ponudbo gobjih jedi.(km) Pogovor o Novi Gorici Na novogoriškem Bevkovem trgu bo danes ob 18. uri predavanje oz. pogovor na temo Nova Gorica -Mesto Moderne - naša dediščina in identiteta. Predavanje bo vodil arhitekt Niko Jurca. Ob 19.30 sledi projekcija filma Iskanje popolnega mesta. Film je portret arhitekta Edvarda Ravnikarja. Pred projekcijo bo predvajan še glasbeni video Valterap: Goricjani! in dokumentarni video Misel o me-stu.(km) KRONIKA - Karabinjerji V Nemčiji je bil obsojen, aretirali so ga v Gorici Ujeli so ga ponoči v eni izmed novogoriških igralnic Aretirali so ga, medtem ko se je vračal v Italijo po noči igranja v enih izmed novogoriških igralnic. Ko je v noči s srede na četrtek opazil izvidnico karabinjerjev v Ulici Terza armata, je s svojim avtomobilom Citroen C3 zavil v stransko pot. To so seveda opazili karabinjerji, ki so mu sledili in ga ujeli. Takoj zatem so preverili njegovo istovetnosti in ugotovili, da so imeli opravka s 46-letnim M.G., proti kateremu so izdali mednarodni zaporni nalog v Nemčiji. Moški z bivališčem v kraju Vittorio Veneto, vendar po rodu iz Taranta, je bil junija obsojen na zaporno kazen zaradi tatvine in goljufije v obtežilnih okoliščinah. 46-letnega moškega so karabinjerji aretirali, ga najprej pospremili v svojo kasarno na Korzu Verdi, nato pa v zapor v Ulici Barzellini, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. GORICA - Urološki oddelek Z uporabo laserja hitrejše okrevanje Urološki oddelek goriške bolnišnice se ponaša z novo pridobitvijo. Zdravstveno podjetje je oddelek opremilo z novim kirurškim laserjem Revolix 200, ki ga uvrščajo med najsodobnejše naprave za posege na prostati. Ob tem, da omejuje stranske učinke in omogoča hitrejše okrevanje bolnikov, je prednost novega laserja tudi znižanje časa trajanja posegov. Njegovo delovanje je včeraj predstavil primarij urološkega oddelka Leonardo Zappala ob prisotnosti vršilca dolžnosti direktorja zdravstvenega podjetja Marca Bertolija, goriškega župana Ettoreja Romoli-ja in predsednika pokrajine Enrica Gherghette. Oba sta izpostavila pomen novih tehnoloških pridobitev za goriško zdravstvo, ki mora po besedah predsednika pokrajine ciljati h kakovosti in si-nergijam. Bertoli je ob tej priložnosti tudi povedal, da se bodo do konca leta zaključila dela, ki potekajo na stavbi bolnišnice. NOVA GORICA - V petek, 12. oktobra Na Goriškem slovenski in italijanski parlamentarci Pobudnika obiska sta poslanec Mirko Brulc in senatorka Tamara Blažina V novogoriškem občinskem odboru Socialnih demokratov so zaskrbljeni nad nekaterimi potezami aktualne slovenske vlade, s katerimi se Novi Gorici in sosednjim občinam jemlje vloga v slovenskem prostoru. »Skrbi nas ukinjanje regijskih služb, kot se je zgodilo na primeru Uprave za javna plačila - s preselitvijo v Postojno nismo prav nič privarčevali,« je prepričan poslanec Mirko Brulc, ki opozarja, da se utegne enako zgoditi še z novogoriškim Kmetijsko gozdarskim zavodom in novogoriškim zavodom za zdravstveno varstvo. »Zato pričakujem, da bodo glede teh vprašanj stopili skupaj župani iz Nove Gorice in sosednjih občin,« dodaja Brulc. Na včerajšnji novinarski konferenci je še poudaril, da je na Novogoriškem v zadnjem času precej na udaru tudi kmetijstvo. Omenil je nerešena vprašanja glede zadrževalnika Vogršček in s tem povezanega namakanja v zgornji Vipavski dolini, pridelke je letos prizadela še suša, vinogradniki se borijo z zlato trsno rumenico, kostanje je napadla kostanjeva šiškarica... Zato je pri aktualnem kmetijskem ministru Francu Bogoviču apeliral, naj se za naštete težave čim prej poišče ustrezne rešitve, o čemer je z ministrove strani tudi prejel zagotovila. Robert Žerjal, mestni svetnik Socialnih demokratov, pa pristavlja, da dolgoročen stabilen razvoj regije oz. mesta brez visokoteh-nološke in stabilne industrije ni možen, obenem pa opozarja na strm padec industrije in gradbeništva v novogoriški mestni občini. Zato, pravi, bi bilo treba izobraževalne programe Univerze v Novi Gorici uskladiti s potrebami gospodarstva, glede na globalne megatrende, ki se trenutno kažejo. Prihodnji petek, 12. oktobra, se bodo na Goriškem, in to na obeh straneh meje, mudili poslanci in poslanke slovenskega in italijanskega parlamenta. »V dogovoru s senatorko Ta-maro Blažina bova v ta prostor pripeljala vsak svojo skupino poslancev in senatorjev, ki bo sestavljena iz različnih političnih opcij in iz različnih koncev obeh držav,« napoveduje Brulc. Namen obiska bo predvsem seznanitev poslancev z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS), katerega delovanje ravnokar stopa v operativno fazo. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. oktobra 2012 1 3 GORICA - V petek, 12. oktobra, opereta v KC Bratuž Pomladansko parado prenesli v »avstrijsko Nico« V Kulturnem centru Lojze Bratuž se intenzivno pripravljajo na premier-no predstavitev operete Pomladanska parada, s katero bodo kronali letošnji niz kulturnih pobud, ki so jih pripravili ob 50-letnici odprtja Katoliškega doma. Pri opereti, ki jo režira Jože Horvat, dirigira pa Hilarij Lavrenčič, sodeluje čez 150 nastopajočih in zakulisnih delavcev: ob pevcih solistih in igralcih, med katerimi so tako profesionalci kot amaterji, bodo svoj doprinos k uspehu spektakla dali otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba, pihalni orkester iz Ri-cmanj, skupina baletk, mednarodni orkester ArsAtelier in mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo pevci raznih goriških zborov, včlanjenih v ZSKP. Pomladanska parada (»Frühjahrsparade«) je delo avstrijskega skladatelja Roberta Stolza, zadnjega mojstra dunajske operete, ki je znan po vsem svetu. Po dolgoletnem komponiranju in izkušnjah v raznih avstrijskih gledališčih je v času nacizma odšel v ZDA, kjer je ob operetah pisal tudi muzikale, pesmi in filmsko glasbo. Po drugi svetovni vojni se je vrnil na Dunaj in ponovno zaslovel. Leta 1964 je spisal opereto v dveh dejanjih Pomladanska parada, ki se sicer rodila že 30 let prej kot glasbeni film, ki so ga posneli trikrat (v tretji verziji filma nastopa slavna Romy Schneider). Pomladanska parada je tudi kot opereta doživela izjemen uspeh, predvsem po zaslugi živahnih ritmov, mehke in hkrati strastne melodije, vesele koračnice in genialne orkestraci-je. »Besedilo ni ravno literarna mojstrovina, saj je zgodba zelo preprosta, prav zaradi tega pa je postala uspešna postavitev operete za nas še večji izziv; največ težav je z menjavo scen, saj poteka zgodba na devetih različnih prizoriščih,« je povedal režiser Jože Horvat in pohvalil pevce in igralce, ki so že na prve vaje prišli solidno pripravljeni. V nemškem izvirniku poteka dogajanje na Dunaju, v slovenski inačici, za katero je prevod poskrbel tržaški pesnik Ivan Tavčar, pa je dogajanje presajeno na Goriško. »V tej opereti sem takoj videl afi-niteto z Gorico. Že prvi prizor, ki poteka na dunajskem Praterju med mestnim sejmom, mi je priklical v spomin Andrejev sejem in goriški Travnik,« je pojasnil Hilarij Lavrenčič in pristavil, da je bilo Stolzove atmosfere iz časa, ko je bilo avstrijsko cesarstvo že v zatonu, dokaj enostavno prenesti v lokale, slaščičarne in druge kotičke »nekdanje avstrijske Ni-ce«, ki jo je cesar Franc Jožef večkrat obiskal. »Za gledalce, ki te kraje poznajo, bo zato opereta še bolj zanimiva,« je ocenil Hrovat, Lavrenčič pa je pristavil, da je Stolzovo delo izbral tudi zato, ker je omogočalo soudeležbo otroškega zbora, god- Levrenčič, Hrovat in Žgavčeva be na pihala in drugih sredin, ki so značilne za naš kulturni prostor. »Opereta je za nas pomemben podvig,« je povedala predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in spomnila, da bo premiera Pomladanske parade na sporedu v petek, 12. oktobra, ob 20.30 v centru Bratuž, ponovitve pa bodo 13., 18. in 21. oktobra. V glavnih vlogah nastopajo bijmbaca Julija Kramar, Nikolaj Pintar, Mojca Mi-lič, Sebastjan Podbregar, Alessandra Schettino, Manuel Pintar, Martin Srebr-nič, Marko Černic, Marinka Černic, Božidar Tabaj in Goran Ruzzier. Ob imenovanih nastopajo še David Mugerli, Mojca Dolinšek, Egon Cijan, Marko Brajnik in Marjan Brescia. Scenograf je Alessandro Starc. (Ale) GORICA - Za nedeljski zaključek Okusov na meji Mestno središče pokalo po šivih, praznik se obrestuje tudi trgovcem »Pajek« odpeljal več avtomobilov - Z alkoholom niso pretiravali le mladi - Gneča na bencinskih črpalkah v Sloveniji Goriško mestno središče je za nedeljski zaključek štiridnevnega pouličnega praznika Okusi na meji dobesedno pokalo po šivih. Toliko obiskovalcev verjetno ni še bilo nikoli, tako da so bili avtomobili parkirani vsepovsod, kjer je to dovoljeno - in tudi, kjer ni. Kakih deset avtomobilov so mestni redarji odpeljali s »pajkom«, ker so ovirali promet, več desetin pa so jih oglobili. Posebno neusmiljeni so bili do avtomobilov, ki so bili parkirani na gredicah; glob je bilo tako največ na oširku Culiat in v Ulici Cadorna. Nedeljski praznik je bil uspešen tudi zaradi nepričakovano lepega vremena. Okrog sedem ure zjutraj je v Gorici grmelo in lilo kot iz škafa, po deveti uri pa se je vremo počasi izboljšalo. Oblaki so sicer še naprej prekrivali nebo, vendar cel dan ni iz njih padla niti ena kapljica dežja. Zaradi tega so množičen obisk doživele domala vse stojnice v mestu. Z razliko od prvih treh prazničnih dni so na svoj račun prišli v glavnem vsi trgovci in gostinci, med katerimi jih je nekaj še pred zaključkom praznika izpraznilo vse svoje zaloge. Štandrežci so v svoji stojnici na križišču med ulicama Crispi in Roma prodali 250 litrov jote, 120 kilogramov njo-kov in kar 1000 porcij češpljevih njokov. Več desetin steklenic vina so izpraznili pri stojnicah društva Naš prapor in Vinote-ke števerjanski griči, tekli so potoki francoskega šampanjca, češkega in avstrijskega piva. Več stojnic je ostalo brez pijače, tako da so se njihovi upravitelji odpravili v markete po novo zalogo. Ob kiosku štmavrskega društva Sa-botin je svojo stojnico postavilo združenje staršev otrok, ki obiskujejo vrtec v Pevmi. Starši, kot smo večkrat poročali, že več mesecev zbirajo denar za nakup igral, s katerimi želijo opremiti dvorišče slovenskega vrtca. Mamice in očetje so med praznikom Okusi na meji prodali okrog 300 palačink, s tem pa so zbrali med 300 in 400 evrov. »Za pripravo palačink smo se posluževali kuhinje štma-vrskega društva. Porabili smo skoraj vse testo, ki smo ga pripravili,« je povedal predsednik združenja staršev Mauro Battista, ki računa, da bodo do konca tekočega leta zbrali še nekaj prispevkov in dosegli 4000 evrov, s katerimi bodo nabavili prva igrala. Na letošnjem prazniku je bila vse dni opaznejša prisotnost sil javnega reda; karabinjerji so v soboto izvajali poostren nadzor z uporabo helikopterja, po mestu so bili prisotni tudi policisti, prostovoljci civilne zaščite in gasilci. Iz poveljstva mestnih redarjev so povedali, da je zelo dobro deloval plan, ki so ga pripravili, da so omogočili dostop rešilnim vozilom. V nedeljo je bil prihod rešilca potreben ka- več fotografij na www.primorski.eu Nizozemska stojnica na Korzu Verdi (levo); avstrijski točajki (desno); v vrsti za ribe na Trgu Sv. Antona (spodaj) bumbaca kih dvajset krat; v glavnem je šlo za slabosti, nekateri pa so potrebovali pomoč tudi zaradi prekomernega uživanja alkohola. V štirih dneh praznika so na goriški urgenci nudili pomoč kakim desetim vinjenim osebam; med njimi niso bili le mladi, pač pa tudi bolj »zrele« osebe. Večjo pozornost je letos občina namenila čistoči in odvažanju odpadkov, tako da je bilo mesto čistejše kot v prejšnjih letih, kar še zlasti velja za soboto in ne- deljo. Včeraj so iz mestnega središča začeli odnašati stojnice in šotore, s čemer bodo nadaljevali danes, ko bodo v nekaterih ulicah še v veljavi prometne omejitve. Skupno je bilo na prazniku 325 stojnic. Občina je sicer izdala 250 dovoljenj, vendar je bilo nato pod večjimi šotori tudi po več stojnic, ki so delile isti prostor. Lani je skupno bilo 270 stojnic, letošnji porast je vezan na širitev prazničnega dogajanja na ulici Diaz in Rismondo. Praznik predstavlja pomembno izložbo za vse goriške javne lokale in trgovine. Številni trgovci so odprli svoje trgovine tudi v nedeljo, sploh pa opažajo, da se v dneh po prazniku poveča število kupcev. Očitno se reklama s praznika obrestuje več tednov, saj si ljudje med sprehajanjem med stojnicami ogledajo izložbe trgovin, nato pa se vanje vračajo, ko je prazničnega dogajanja konec. Goriškega praznika so se veselili tu- GORICA Mojito privlačen, a »nevaren« Med najbolj privlačnimi novostmi letošnjega praznika Okusi na meji je nedvomno bila Latinska vas na trgu pred županstvom. Še zlasti v večernih urah je bil izredno obiskan njen kubanski bar, kjer so pripravili na stotine koktejlov. Več obiskovalcev bara pa se je počutilo slabo, potem ko si je privoščilo »mojito«, koktejl iz belega ruma, soka limete, sodavice, sladkorja in vejice mete. Nekateri so občutili trebušne bolečine, druge je strašno bolela glava, vsi po vrsti pa trdijo, da ni šlo za običajnega mačka po prekomernem žuranju. Je morda za njihovo slabo počutje kriva ameriška protikubanska zarota? di upravitelji bencinskih črpalk v Novi Gorici, kjer je bilo treba za polnjenje rezervoarja čakati v dolgih vrstiah. Številni avtomobilisti iz bolj oddaljenih krajev so tako izkoristili poulični praznik tudi za nakup cenejšega slovenskega goriva. Nekaj evrov vreden prihranek je bil nedvomno dobrodošel, saj so malo prej svoje denarnice skoraj popolnoma osušili za pivo, pleskavice, krofe in najrazličnejše druge dobrote. (dr) 14 Torek, 2. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / SVETA GORA - Uprizorili prevoz zvona iz Gorice do svetogorske bazilike Furmane in konje namočil dež tudi po devetdesetih letih Uporabili originalni voz iz leta 1922 - Po petih mesecih premora so se spet oglasili zvonovi Tako kot pred devetdesetimi leti, je furmane in konje v nedeljo pri prevozu zvona na Sveto goro namočil dež. Toda tokrat k sreči le zjutraj, nato pa je nebo vse do srečnega prihoda na cilj zdržalo brez padavin. Svojo nalogo je znova odlično opravil tudi voz častitljive starosti. Furmani so prevoz iz Gorice na Sveto goro v nedeljo namreč uprizorili z istim vozom, ki je pred devetimi desetletji po od prve svetovne vojne uničeni cesti, ki je bila še namočena zaradi nevihte, na cilj pripeljal več kot štiri tone težak tovor. Razmere so bile tokrat neprimerno boljše: voz je peljal »le« 300-ki-logramsko repliko zvona, konji pa so pot po asfaltirani cesti zlahka zmogli. Ob pol desetih se je pred travniško cerkvijo - okrog furmanov, štirih parov konj in voza z repliko velikega svetogorskega zvona - zbrala lepa množica ljudi. Župan Ettore Romoli je z navdušenjem povedal, da je bil prevoz leta 1922 pravi podvig. Prav je, da se spomnimo tako pomembnega dogodka za vse mesto in sploh za Goriško. Udeležencem je zaželel prijeten sprehod. Župnijski upravitelj pri slovenski duhovniji sv. Ivana Marijan Markežič, ob katerem je stal tudi msgr. Adelchi Cabass, je po pesmi blagoslovil zvon, voz in navzoče. Odmevu konjskih kopit po goriških ulicah se je pridružilo še zvonjenje v zvonikih goriških cerkva, ki je vprego pospremilo do novogoriškega Trga Evrope in tamkajšnje železniške postaje. Tam so nanjo že čakali številni gledalci z novogoriškim županom Matejem Arčonom na čelu, ki je prišleke sprejel z besedami: »Naj zvonovi zvonijo v dobro vseh nas, ki živimo v tem prostoru v dobrososedskih odnosih. Ni bilo vedno tako.« Zbrana množica je lahko prisluhnila lokavškim pritrkovalcem na manjših zvonovih in zapela s harmonikarjem, ki je vseskozi spremljal voz. Ta je bil otovorjen z repliko največjega bronastega zvona v Sloveniji in okrašen s kitami iz zelenja, prav tako kot je bil original na prevozu pred skoraj stotimi leti. »Tudi podstavek smo naredili tak, kot je videti na fotografijah iz tistega časa. Sicer pa je v zbirki muzeja 60 vozov, med restavriranimi pa je ta edini, ki je učakal svojih "pet minut". Zaradi častitljive starosti smo ga samo tokrat uporabili. Nekaj časa bo še na ogled na Sveti gori, kasneje pa pripravljamo v Goriškem muzeju razstavo o restavriranju tega voza,« je pojasnil Boris Blažko, predsednik Lokavškega društva Doli, ki je skupaj s frančiškani in Goriškim muzejem organiziralo niz dogodkov v počastitev 90. obletnice prevoza zvonov na Sveto goro. Prevoz je tedaj trajal tri dni, prvega dne so najprej prepeljali dva manjša zvona, nato Voz z repliko zvona na Travniku (desno); v Solkanu so ga pričakali številni domačini (spodaj) foto k. m. NOVA GORICA Našteli že 755 nesreč Na območju novogoriške policijske uprave so v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 755 prometnih nesreč, v katerih je umrlo sedem oseb, 52 jih je bilo hudo, 246 pa lažje poškodovanih. V omenjenih prometnih nesrečah je bilo letos doslej udeleženih 23 pešcev. Tako kot v enakem obdobju lani, med pešci ni bilo smrtnih žrtev, štirje pa so bili hudo, 19 pa lažje telesno poškodovanih. Novogoriški policisti obveščajo, da bo do 14. oktobrom potekala preventivna akcija za večjo varnost pešcev pod sloganom Posveti mi pozornost. Izbrani čas akcije ni naključje, saj so pešci najpogosteje žrtve prometnih nesreč ravno v jesenskem in zimskem času, ko je vidljivost v prometu zaradi megle, dežja in krajših dnevov slabša. Novogoriški policisti priporočajo uporabo svetlih oblačil in odsevnikov. (km) srednjega, zadnji dan, 28. septembra pa še največjega, kar je bil zaradi že omenjenih okoliščin pravi furmanski podvig. Dragocenost tokratnega prevoza ni bil zvon, temveč voz častitljive starosti. Tega je Goriškemu muzeju podaril Leopold Hva-lič, vnuk Gašperja Hvaliča, ki je imel pred devetimi desetletji v Gorici prevozniško podjetje in je z vozom in zaposlenimi vozniki na Sveto goro prepeljal vse štiri zvonove skupne teže 11.100 kilogramov. O tem prevozu imajo v Muzeju tri fotografije, ravno pred kratkim pa se je pri nekomu doma našla še četrta, doslej neznana, ki dopolnjuje celotno zgodbo. Za razliko od preostalih treh, ki so prikazujejo vprego v Solkanu, na Prevalu in še nekje ob poti, četrta prikazuje natovarjanje zvonov na kamion v Vidmu. V tamkajšnji livarni Broili so namreč leta 1921 ulili štiri bronaste zvonove. Lokavški furmani so po Trgu Evrope krenili na solkanski plac, kjer jih je pričakala lepa množica in pa dodaten par konj. Tako kot pri prvem prevozu, so na oddihu pripregli še šesti, na Prevalu pa še sedmi in osmi par konj. Ob prihodu na Sveto goro so se po petih mesecih premora zaradi temeljite prenove nosilne konstrukcije, elektrifikacije in strelovodov ponovno oglasili svetogorski zvonovi. Pred mašo v slovenskem in italijanskem jeziku je tokrat blagoslov uspel: dal ga je upokojeni koprski škof Metod Pirih, medtem ko je njegov predhodnik pred devetimi desetletji nekaj časa zaman čakal vprego, ki se je na poti zamudila zaradi slabe ceste in neurja, zato jo je škof Frančišek Borgia Sedej blagoslovil kar ob povratku v dolino. Katja Munih Trijezična zahvala ob slovesu nadškofa Številni verniki iz vse goriške nadškofije so se v nedeljo v oglejski baziliki udeležili slovesne zahvalne maše, s katero so se uradno poslovili od msgr. Dina De Antonija, ki je škofijo vodil od leta 1999 dalje. Pri obredu so bili med uglednimi gosti prisotni goriška prefektinja, predsednika goriške in videmske pokrajine, kar nekaj županov, predstavniki sil javnega reda in več kot sto duhovnikov. Berila, molitve in petje so bili v italijanščini, slovenščini in furlanščini, prav tako pozdrav msgr. De Anto- nija, ki se je iskreno zahvalil ljudem za podporo in trinajst let skupaj prehojene poti. V homiliji je poudaril, da je bilo papeževo imenovanje zanj nepričakovano, v Gorico pa da je prišel s ponižnostjo, da bi služil ljudem. Vsem se je skušal približati in z njimi deliti vsakdanje življenje z dobrohotnim nasmehom. Na kratko je orisal svojo zgodbo in poudaril, da je škofovska služba očarljiva, hkrati pa zelo naporna. V imenu vseh vernikov ga je ob koncu maše nagovoril msgr. Adelchi Cabass. Zahvalil se mu je za zaupanje in veliko srce, ki zna bratsko sprejeti vsakogar, za to, da je bil njegov dom odprt vsem. DOBERDOB - Na pobudo krajevne sekcije krvodajalcev Baklada s človekoljubnim sporočilom Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili hospicu Via di Natale v Avianu, kjer je v 17 letih delovanja našlo zatočišče 36 tisoč bolnikov in njihovih sorodnikov Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba je v soboto priredilo po doberdobskih ulicah že tradicionalno baklado, ki vsako leto ob koncu septembra zbere precejšen del vaške skupnosti za plemenito dejanje pomoči hospicu Via di Natale, ki deluje v okviru onkološkega centra CRO v Avianu. Pred županstvom v Doberdobu se je tako v soboto zvečer zbralo več kot 200 vaščanov in ostalih udeležencev tokratne baklade. Prisotne je nagovoril predsednik doberdobskih krvodajalcev predsednik Aldo Jarc, ki je poseben pozdrav namenil predstavnikom javnih oblasti, začenši z do-berdobskim županom Paolom Vizintinom in podžupanjo Luiso Gergolet. Zahvalo za pomoč pri izpeljavi baklade je Jarc namenil tudi doberdobskemu odseku civilne zaščite, doberdobskim karabinjerjem in pihalnemu orkestru Kras, ki je pohodnike spremljal med samo baklado. Jarc je v nadaljevanju še prebral pismo, ki ga je vsem udeležencem baklade poslal podpredsednik hospica Via di Natale Claudio Bernardi. Znesek, ki so ga doberdobski krvo- Baklada v Doberdobu foto ač. dajalci zbrali s prostovoljnimi prispevki, je bil namreč namenjen prav tej dobrodelni ustanovi. Hospice Via di Natale je namreč struktura, ki gosti in nudi pomoč rakastim bolnikom v Avianu. V 17 letih delovanja zintin, ki je izrazito pohvalil pobudo in njene organizatorje. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad tolikšnim odzivom, ki ga bakla-da vselej ima med doberdobskimi občani in občankami. »Za nas upravitelje je veli- ka čast, da imamo v naši sredi toliko dobrih ljudi, ki dokazujejo precejšnjo občutljivost za pereč problem našega časa,« je še sklenil Vizintin svoj poseg. Sprevod je nato krenil po doberd-obskih ulicah in poteh ter po dobrem kilometru in pol dolgem pohodu prišel do cilja, župnijske dvorane v Doberdobu. Tam je udeležence baklade čakal še zadnji del programa, nastop dekliške vokalne skupine Bodeča neža z Vrha. Dekleta pod vodstvom dirigentke Mateje Černic so predstavila program ljudskih pesmi in na-pevov iz našega območja, pa tudi iz drugih predelov Slovenije. Rdeča nit nastopa je bil sprehod po raznolikih slovenskih pokrajinah, vse od Doberdoba do Istre, Rezije in Bele krajine ter ob tem predstavila bogato zakladnico slovenske ljudske kulture. Predsednik Jarc se je ob sklepu še enkrat zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešno izpeljani bakladi, in povabil vse prisotne na predavanje o rakavih obolenjih črevesja in dojke, ki ga krvodajalci prirejajo v župnijski dvorani v Doberdobu v četrtek, 11. oktobra. (ač) / GORIŠKI PROSTOR d3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MkRZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STkCUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 k/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani knton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici 6. oktobra ob 20.30 »Mandragola« (Nicolo Machiavelli), nastopa gledališka skupina kl castello iz Foligna; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni kntonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za nove abonente pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00; več na www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU (Ul. Ciotti 1) bodo do sobote, 3. novembra, vsak torek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30 na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481630057) poteka abonmajska kampanja: do ponedeljka, 5. novembra (vsak ponedeljek 18.00-20.00 in vsako soboto 16.00-18.00), bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassocia-tigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU poteka abonmajska kampanja: za stare abonente do 4. oktobra, za nove abonente od 6. oktobra pri blagajni gledališča v Tržiču, v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni kntonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 3., 4. in 5. oktobra, ob 20. uri (Vesna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jovanovic) »Krojači sveta - Funeral Fashion Show«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.40 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Reality«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 -22.00 »Il rosso e il blu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Resident Evil: Retribution«. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Reality«. fi Razstave ODPRTJE RAZSTAVE UDELEŽENCEV SLIKARSKIH NATEČAJEV ob prireditvi »Nedelja umetnosti v Gorici«, ki ga je organiziralo združenje Nuovo Lavoro iz Gorice 23. septembra, bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; na ogled bo do 12. oktobra od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 16.00-19.00 (informacije po tel. 389-1810155 - kda Marina Candussi in 329-0088908 - Mariadolores Simone). V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA na Cesti IX. korpusa 99k v Solkanu bo v četrtek, 4. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom »Brezčasnost prostora«. Razstavljali bodo Damijan Sedevčič, Rajko Žbogar, David La-vrenčič in Jure Kuštrin, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka klenka Di Battista; na ogled bo do sobote, 3. novembra (ob sredah in četrtkih 19.00-20.00, ob petkih in sobotah 21.00-23.00; najave izven urnika po tel. 003865-3300912, in-fo@mostovna.com, tir@mosto-vna.com), od petka, 5., do nedelje, 7. oktobra, bo v okviru Tedna arhitekture in prostora razstava odprta 16.00-18.00. KULTURNI KROŽEK G. MAZZINI EN-DAS iz Tržiča prireja v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Furlani, Grandesso, Pillon, Spanghero« v galeriji kntiche Mura, Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 11. oktobra ob delavnikih 10.0012.00, 16.30-18.30, ob praznikih 10.00-12.00. KULTURNO ZDRUŽENJE SLIKARSKI NATEČAJ DARIO MULITSCH prireja v soboto, 6. oktobra, ob 17.30 v palači Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici odprtje in nagrajevanje mednarodnega slikarskega natečaja Dario Mulitsch; razstava bo na ogled do 16. oktobra od torka do sobote 10.00-13.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.00-20.00. V UMETNOSTNI GALERIJI krtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici je na ogled razstava slikarja Gabrieleja kmboldi-ja; do 6. oktobra vsak dan 10.0012.00, 17.00-19.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo do 12. oktobra na ogled razstava z naslovom »Lacerti grafici« slikarja Gina de Finettija; na dvorišču in pod oboki knjižnice je na ogled razstava z naslovom »Noi abbiamo pregiudizi«; razstavljajo Gianni Pasotti, Marisa Bide-se in Giammarco Roccagli; več na www.isontina.beniculturali.it. XIV FOTOSREČANJE v Kulturnem domu v Gorici: razstavljajo Francesca Cristin, Massimo Marchini, Thomas Ortolan, Borut Peterlin, Enzo Te-deschi, Rajko Žbogar ter krožek Cir-colo dell'Immagine »La Loggia«; do 13. oktobra ob delavnikih 10.0013.00, 16.00-18.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave Vesne Benedetič »Poti / Percorsi« v galeriji krs na Travniku v Gorici; do 24. oktobra po urniku knjigarne. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 28. oktobra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khano-vega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava »Contemporanea/mente. Graziano Negri / Massimo Poldelmengo«; do 18. novembra ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00. V MEDEART GALLERY v Palači della Torre na oširku Godeassi 1/1 v Medei je na ogled fotografska razstava »9 fotografie per Medea« Maura Paviottija; do 25. oktobra ob četrtkih 17.00-19.00. Koncerti OB 60. OBLETNICI SMRTI VINKA VODOPIVCA prireja kulturno društvo Moški pevski zbor Kromberški Vodopivci ponovitev Vodopivčeve spevoigre v treh dejanjih »Kovačev študent« v amfiteatru gradu Krom-berk v sredo, 3. oktobra, ob 20. uri; nastopili bodo moška pevska zbora Kromberški Vodopivci in Lipa Ravnica, solopevke, solopevci in godalni kvartet Glasbene šole Nova Gorica, Folklorno društvo Gartrož ter Domači godci Kulturno turističnega društva Lokovec; predprodaja vstopnic od 10. do 14. ure na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica na Bevkovem trgu 4 v Novi Gorici ter uro pred prireditvijo v amfiteatru gradu Kromberk. H Šolske vesti DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.unitring.si, uni-tring@volja.net. MALI VESELJAKI slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel vabijo otroke med 5. in 7. letom starosti, ki jim je všeč petje, da se jim pridružijo na prvi vaji, ki bo v soboto, 6. oktobra, od 14. do 15. ure na sedežu društva Hrast v Doberdobu; informacije po tel. 333-8560337 (Mateja). M Izleti DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja v petek, 12. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v dolino Val di Non v pokrajini Trento z ogledom nasadov jabolk in vinogradov. Obiskali bodo zadrugo, kjer pridelujejo jabolke Me-linda in veliko vinsko klet penečih vin. Na obeh ogledih bosta pokušnji in možen nakup; vpisovanje in informacije po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič) do zasedbe mest v avtobusu. LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris). KD SOVODNJE organizira od petka, 19., do nedelje 21. oktobra, tridevni izlet v Budimpešto; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 5. oktobra. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481482015 (Karlo). □ Obvestila KRU.T obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it.). OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje ob sredah od 20. do 22. ure; informacije po tel. 335-6131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro). SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRU.T vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4. oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tis-cali.it. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. SPREMEMBA DATUMA ZA GRADEŽ: KRU.T obvešča, da bo jesenski ciklus vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu potekal ob torkih in ne več ob sredah. Urniki ostajajo nespremenjeni; informacije v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. AŠZ DOM obvešča, da potekajo treningi za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.30-16.30 (vadba se bo začela danes, 2. oktobra). AŠZ OLYMPIA obvešča, da potekajo športne dejavnosti v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici: danes, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska motorika). Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo danes, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). POKRAJINSKO PREVOZNO PODJETJE APT obvešča, da danes, 2. oktobra, zaradi vsedržavne stavke, ne bodo zagotovljene vožnje med 0.00 in 5.59, med 9. in 11.59 in med 15. in 23.59; goriška glavna blagajna bi lahko bila zaprta cel dan. Zelena številka 800955957 za informacije bo delovala med 7.30 in 19.15. AŠKD KREMENJAK vabi na informativni sestanek za tečaj diatonične harmonike v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah; prva lekcija bo v sredo, 17. oktobra. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.0020.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; zumba za otroke (613 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). Letošnja novost bo tečaj trebušnih plesov ob torkih, urnik bo določen naknadno, na podlagi prijav; informacije in prijave po tel. 340-3814478 (Antonella). GLEDALIŠKI LABORATORIJ za učence osnovnih šol in prvega razreda srednje šole bodo potekali v popoldanskih urah v občinskem gledališču v Krmi-nu od 3. oktobra do 12. decembra; informacije in vpisovanje od torka do petka 9.00-14.00 v uradu združenja Ar-tistiAssociati v Ul. Carducci 71 v Gorici (tel. 0481-532317). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jam-ljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). El Prireditve DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpati-zerje. Poskrbelo bo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba kot vsako leto in petek hoja; informacije po tel. 0481-474191. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predavanje Boruta Koloinija z naslovom »Taborniki in Torek, 2. oktobra 2012 H Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 23Q€/TONAGorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 razvoj mladinske kulture v Ajdovščini« danes, 2. oktobra, ob 20. uri. PLANINSKI KLUB CAI iz Gorice prireja v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci v Gorici predstavitev knjige »Il tempo dei con-fini - Atlante storico dell Adriatico nord-orientale nel contesto europeo e mediterraneo 1748-2008« avtorja Franca Cecottija , ki ga je izdal deželni inštitut za raziskovanje odporništva. Obenem bodo prikazane fotografije, ki so jih posneli vzdolž meje člani skupine Slow trekking goriškega kluba CAI. O njih bo spregovoril Elio Candussi. »KINO IN RADIO, MED NOSTALGIJO IN UPOROM« je naslov ciklusa srečanj in projekcij v organizaciji združenja Hiša filma, ki bodo potekala ob četrtkih v mesecu oktobru v Gorici: v četrtek, 4. oktobra, ob 17.30 v pokrajinski me-diateki na Travniku predavanje rizi-skovalke ter profesorice predmeta Televizijska in radijska kultura pri Univerzi Roma Tre Marte Perrotta z naslovom »Vloga radia v 20. stoletju«; ob 20.30 v goriškem Kinemaxu projekcija filma »Radio Days« (Woody Allen). KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v četrtek, 4. oktobra, bo predstavitev knjige »Mio padre votava Berlinguer« Pina Rovereda. Z avtorjem se bo pogovarjal Alessan-dro Mezzena Lona. ČEVLJARSKO DRUŠTVO MIREN vabi ob praznovanju 90. obletnice čevljarske delavnice Petejan na dan odprtih vrat Usnjarsko-čevljarskega muzeja Miren ter tovarne obutve Ciciban, ki bo v soboto, 6. oktobra, od 13. ure; več na www.ciciban.info. LOKANDA DEVETAK v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci prireja v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 13. dobrodelni večer z naslovom »Težka izguba naj lajša tegobe«. Ivo Jevnikar bo spregovoril o izdaji treh knjig pisatelja Alojza Rebule v italijanskem jeziku, časnikarka Erika Jazbar se bo pogovorila s prevajalko Martino Clerici iz Cimolaisa, ki je v italijanski jezik prevedla Rebulov »Nokturno za Primorsko« in več del slovenskih avtorjev. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Izkupiček večera bodo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1300 evrov; tel. 3355387249. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 0481-21058. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Vincenzo Mal-vaso iz goriške splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 11.00, Elisabetta Furlan vd. Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppe Lazzari (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Claudio Trevisan (ob 11.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Bistrigni, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 11.00, Bruna Luis vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 13.30, Anita Bergamasco por. Liberale (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču v Bračanu. 1 6 T°rek' 2- °ktobra 2012 APrimorski r dnevnik EVROPA BOLJŠA OD ZDA CHICAGO - Evropski golfisti so ubranili naslov na 39. tekmovanju za Ryderjev pokal. Proti reprezentanci ZDA so v bližini Chicaga zmagali s 14,5:13,5 in tako vnovič osvojili to prestižno tekmovanje. Ključno točko za zmago, 14. za Evropo, je osvojil Nemec Martin Kaymer, ki je porazil Steva Stricker-ja. Čeprav so Američani pred zadnjim dnevom tekmovanja vodili z 10:6, kar je bila njihova največja prednost v več kot 30 letih in so za končni uspeh potrebovali le še štiri točke in pol, so varovanci kapetana Evrope Jo-seja Marie Olazabala pripravili preobrat. NAPOLI DOHITEL JUVENTUS RIM - V 6. krogu nogometne A-lige je Udi-nese (brez Di Nataleja) v Vidmu igral neodločeno 0:0 proti Genoi. Lazio je na rimskem Olimpicu z 2:1 premagal Sieno, Napoli pa v gosteh Sampdorio z 1:0 in tako dohitel Juventus na vrhu lestvice. Izidi: Atalanta - Torino 1:5, Bologna - Catania 4:0, Cagliari - Pescara 1:2, Inter - Fiorentina 2:1, Lazio - Siena 2:1, Palermo - Chievo 4:1, Sampdoria - Napoli 0:1, Udinese - Genoa 0:0. Vrstni red: Juventus, Napoli 16, Inter, Lazio 12, Sampdoria 10, Fiorentina, Torino, Roma, Genoa, Catania 8, Milan, Bologna, Pescara 7, Parma, Udinese 6, Atalanta 5, Palermo 4, Chievo 3, Siena, Cagliari 2. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PEDROSA ZMANJŠAL ZAOSTANEK MADRID - Španec Dani Pedrosa (Honda) je zmagovalec motociklistične dirke za VN Aragonije v Al-canizu, 14. etape letošnjega svetovnega prvenstva razreda motoGP. Španski uspeh na domačih tleh je dopolnil njegov veliki tekmec Jorge Lorenzo (Yamaha), tretji je bil Italijan Andrea Dovizioso (Yamaha). V skupnem seštevku SP je trdno v vodstvu Lorenzo z 290 točkami, Pedrosa je na drugem mestu zaostanek zmanjšal za pet točk (257), tretji je še vedno poškodovani svetovni prvak Casey Stoner (186). 44. BARCOLANA - Predstavitev v skladišču 26 v starem pristanišču v Trstu Praznik za vse okuse TRST - Da postaja Barcolana čedalje bolj zavidljivi ambasador Trsta, prava vitrina ne samo športne, ampak tudi kulturne in gospodarske tradicije mesta v zalivu, ni novost. Po včerajšnji predstavitvi v skladišču 26 pa je postalo jasno, da si želijo ugled jadralnega praznika, ki vsako leto privablja tisoče obiskovalcev, še povečati, ne samo na državni, ampak nasploh na mednarodni ravni. Ob bogatem spremljevalnem programu, ki so ga letos še dodatno popestrili, pa seveda ne izostaja skrb za tisoče jadralcev, ki bodo 14. oktobra sodelovali na višku jadralnega tedna. Zastor letošnjega jesenskega praznika se bo kot vedno sicer dvignil teden prej, v soboto, 6. oktobra, ko bo na vrsti Barcolina, regata za najmlajše. Novosti na morju ... Ob televizijskem prenosu na državni televiziji Rai bo Barcolano letos možno spremljati tudi na spletu, saj bodo vse lanske zmagovalke v kategorijah in ostali interesenti s pomočjo oddajnika GPS oddajale svoje mesto na regatnem polju. Poleg spremljanja regate na spletu bo tehnološka novost omogočala tudi večjo varnost. Letos so organizatorji uvedli tudi možnost preverjanja končnega mesta s SMS-sporoči-li, preko katerih bodo zbirali tudi proteste. Vsi udeleženci Barcolane bodo tudi potencialni zmagovalci sedem metrov dolge jadrnice Elan 210. Žrebanje bo 25. novembra, zmagovalec pa bo prejel jadrnico v vrednosti 30.000 evrov. Novosti 44. izvedbe bodo okusili tudi najmlajši: optimisti, ki bodo 6. in 7. oktobra nastopili na množični Barcolini, bodo jadrali pred Barkovljami (startno mesto se iz tržaškega nabrežja seli v barkovljanski bošket), tudi tik obale. Poleg že tradicionalnih regatnih preizkušenj bo športni del dopolnilo tekmovanje na jadralni deski Decathlon Barcolana fun. Štirideset jadralcev bo naslednji vikend lovilo hitrostni rekord od 7. do 11. ure med pomolom Audace in valobranom pred starim pristaniščem, kjer bo možno opazovati tudi vragolije s kite surfom. Organizatorji niso pozabili niti na številne domače jadralne navdušence. Jadralne klube, ki delujejo na tem delu jadranske obale, so povabili na regato z jadrnicami Elan 210, naslov Kralja vetrov (King of the wind) pa si bo priboril ne-jadranski jadralni klub, ki bo v seriji regat od petka, 13. oktobra, do nedelje, 14. oktobra, najboljše kljuboval tržaškim vetrovnim razmeram. in na kopnem Športni del Barcolane pa se že več let razvija v sozvočju s spremljevalnim programom, ki bo letos z novimi partnerstvi še bogatejši. V ospredju bo predvsem valorizacija domačih pridelkov - kot smo že poročali, bo od 11. do 14. oktobra v v prostorih nekdanje ribarnice festival penine prosecco DOC (Prosecco, bubbling style on show), številni obiskovalci pa bodo na nabrežju, kjer bo tudi letos naselje Barcolana villagge, priložnostni supermarket COOP, kjer bodo v prodaji izključno tipični pridelki iz naše okolice. Spremljevalni program bodo dopolnjevala še glasba: na odru na Velikem trgu bodo v soboto gostovali Elio e le storie tese, v petek pa bodo na vrsto prišli ljubitelji hip hopa, drugo leto zapored pa bodo zaživeli koncerti jazz glasbe. Občutek organizatorjev, da nam tak jadralni praznik zavidajo celo Britanci, je bržkone odlična popotnica pred začetkom. (V.S.) ESIMIT EUROPA 2 Po Barcolani bo lovila svetovni rekord od Barkovelj do La Vallette MILJE - Glavna favoritka Barcolane Esimit Europa 2 je že več kot dva tedna usidrana v Miljah, kjer bo pričakala Bar-colano. V nedeljo bo velikanka nastopila na že tradicionalni generalki pred jesenskim pokalom Lombardini Cup Trofeo Ber-netti, nato pa bodo stekle priprave za Barcolano. V okviru letošnje 44. izvedbe je ekipa Esimit Europa 2 napovedala še nov izziv. Esimit Europa 2 ne bo skušala le izboljšati rekorda tržaške regate, ampak bo po Barcolani lovi- la še svetovni rekord. Jadrnica bo skušala prejadrati razdaljo od Barkovelj do La Vallette, glavnega mesta Malte, v najkrajšem možnem času. Medot Sailing Trophy, kot so poimenovali najnovejši izziv, so si izmislili v sodelovanju z organizatorjem Barcolane SVBG in malteškim jadralnim klubom, razpisan pa bo vsako leto po Barcolani. Ekipa bo na 600 milj dolgo pot startala morda že nekaj ur po Barcolani ali najkasneje dan kasneje neposredno pred Barkovljami, razdaljo pa naj bi prejadrala v približno 60 urah. Če ji bo podvig uspel, bo svetovni rekord priznala tudi mednarodna jadralna zveza, ki je preizkušnji že dala svoj pečat. Tačas bo novo lovoriko lovila edina, saj se bo neposredno po Barcolani, 20. septembra, udeležila prestižne Rolex Middle Sea Race. (V.S.) NOGOMET Brez sprave pred slovitim »el clasicom« GAZA - Barcelona je pred nedeljskim večnim derbijem z madridskim Realom doživela neprijeten hladni tuš. Katalonskemu nogometnemu velikanu je namreč spodletel poskus sprave med Izraelci in Palestinci. Palestinski nogometaš Mahmud Sarsak je zavrnil Barcelono, potem ko ga je ta povabila na el clasi-co.Barcelona je pred kratkim na obračun proti Realu povabila nekdanjega izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki se trenutno udejstvuje kot pisec športnih kolumn. Slednji je bil leta 2006 zajet v Gazi, po petih letih v Hamasovem ujetništvu pa so ga v veliki izmenjavi izpustili na prostost. Barcelonina odločitev o povabilu Šalitu je močno razburila Palestince, vladajoča politična stranka Hamas je zaradi tega celo pozvala k bojkotu, če bo na el cla-sicu tudi nekdanji izraelski vojak. Pri katalonskem klubu so se se naknadno odločili, da na el clasico povabijo tudi palestinskega nogometaša, ki so ga julija letos izpustili na prostost, potem ko je, ne da bi mu sodili, tri leta preživel v izraelskem zaporu. Vendar so pri Barceloni račun delali brez krčmarja. Vstopnice že v prodaji LJUBLJANA - Slovensko nogometno reprezentanco v oktobrskem terminu čakata dve kvalifikacijski tekmi, najprej se bodo varovanci Slaviše Stojanoviča v Ljudskem vrtu 12. oktobra ob 20.45 pomerili s Ciprom, potem pa na stadionu Qe-mal Stafe 16. oktobra še z Albanijo. Vstopnice za tekmo s Ciprom od pet evrov naprej pa so že v prodaji. V FRANCIJI 17 aretacij v Montpellier PARIZ - Pariška policija je v rokometni aferi Montpellier, ki je v zadnjih dneh razburila francosko športno javnost, skupno opravila 17 aretacij, kar devet med rokometaši. Po tekmi tega kluba s pariškim klubom PSG - slednji je zmagal z 38:24 - je iz dvorane odpeljala 12 oseb, med njimi tudi zvezdnika francoskega rokometa Nikolo Karabatica.Policisti so po prvenstveni tekmi iz dvorane pospremili dvakratnega olimpijskega prvaka (2012, 2008) Nikolo Karabatica ter njegovega brata Luko Karabatica, Samuela Honrubio in Mladena Boji-novica, v preiskavi pa naj bi bilo še osem oseb. Med igralci, ki jih je policija v vozilih z vključenimi sirenami odpeljala iz dvorane, sta bila tudi dva slovenska člana tega kluba Primož Prošt in Dragan Gajic, igralce pa naj bi spremljal še fizioterapevt. Francoski rokometni prvak Montpellier se je znašel v primežu obtožb zaradi suma prirejanja izida prvenstvene tekme proti Cesson-Rennesu. Najboljši francoski rokometni klub je 12. maja letos klonil proti omenjeni ekipi z 28:31. Francoska televizija France 3 je poročala, da so bili na to tekmo na stavnicah vplačani sumljivo visoki zneski, med polčasom pa se je število stav na poraz Montpel-lierja tako povečalo, da je največje francosko stavniško podjetje Francaise des Jeux tekmo nato umaknilo s stavnega seznama. NOGOMET Liga prvakov: v Turin _ prihaja Šahtar RIM - Z današnjim in jutrišnjim dnem se vrača nogometna liga prvakov. Danes (ob 20.45) bo Juventus v Turinu gostil ukrajinski Šahtar iz Do-njecka. Milan pa bo jutri igral v ruskem Sankt Petersburgu proti Spa-lettijevemu Zenitu (ob 18.00 po Italia 1). V četrtek pa bo na sporedu evropski pokal. Udinese bo gostoval v Li-verpoolu, medtem ko bo v Rimu na vrsti tekma med Laziom in Mariborom. Današnji spored: Spartak Moskva - Celtic, Nordsjalland - Chelsea, Valencia - Losc, Bate - Bayern, Cluj -Man. Utd. KOŠARKA - Na povratni tekmi osmine finala košarkarskega državnega pokala A2-lige je tržaški Acegas Aps doma izgubil proti Veroni (78:82) in se kljub porazu (boljša koš razlika) uvrstil v četrtfinale. V nedeljo se bo začelo prvenstvo A2-lige. V Trstu bo gostovala Imola. A-LIGA - 1. krog: Brindisi - Varese 110:118, Avellino -Montegranaro 74:82, Scavolini - Virtus Roma 71:75, Ea7 - Caserta 97:71, Sassari - Biella 79:67, Reggio Emilia -Siena 56:61; danes Cantu - Venezia. ROKOMET - Stanje Piedadejeve je stabilno Krimovko pred tekmo zadela možganska kap LJUBLJANA - Zdravstveno stanje krožne napadalke rokometašic Krima 33-let-ne Daniele Piedade je stabilno in se iz dneva v dan izboljšuje. Piedadejevo je pred sobotno prijateljsko tekmo s Podravko na mednarodnem turnirju za 9. memorial Vinka Kandije prizadela možganska kap. Kakšno škodo je utrpela, bodo pokazali specialistični pregledi. Brazilki, ki je bila tudi steber brazilske reprezentance, za katero je nazadnje nastopila na poletnih olimpijskih igrah v Londonu, je po ogrevanju postalo slabo, rekla je, da ne čuti desne strani, potem pa se je sesedla na klop, po desetih minutah so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela možgansko kap. »Njeno zdravstveno stanje je bistveno, bistveno boljše, začela se je že pogovarjati. Igralko sem obiskal in je že govorila veliko bolj tekoče. Zaenkrat zdravniki sicer še niso povedali, kako bo bolezen vplivala na njeno nadaljnjo športno pot. Za kakršnekoli sklepe je še prezgodaj. Vsi upamo na najboljše,» je povedal direktor Krima Goran Dujič. Brazilska reprezentantka je Ljubljančanke okrepila pred začetkom letošnje sezone, potem ko je deset sezon igrala za dunajski Hypo in je bila na pripravljalnih tekmah prvo orožje trenerja Toneta Tislja v obrambi in v napadu. »Brazilka pred tem ni imela nobenih zdravstvenih težav. Res je bila prava atletinja, športnica. Prizadela nas je ena grda tragedija. Vsi smo bili v šoku. Igralke so bile povsem iz sebe. Zaradi čustvenega pretresa ob soigralkini nesreči smo odpovedali nedeljsko prvenstveno tekmo v Sežani, ki jo bomo odigrali kasneje,« je še dejal direktor Krima. Dujič je še povedal, da menjave za Bra-zilko najverjetneje ne načrtujejo, čeprav bo zazevala v vrsti velika vrzel. »Dekleta bodo naredila vse, da jo uspešno nadomestijo. Življenje mora teči dalje.« (STA) NOGOMET V Kopru odstavili trenerja KOPER - Po porazu z 0:4 na gostovanju v Kranju je vodstvo nogometnega moštva iz Kopra odstavilo glavnega trenerja Mi-livoja Bračuna. Treninge bosta do prihoda novega trenerja vodila dosedanji pomočnik prvega trenerja Slaven Čuček in vodja stroke, nekdanji reprezentant, Mladen Rudonja. Izidi: Triglav - Luka Koper 4:0, Gorica -Olimpija 0:1, Maribor - Mura 1:0, Rudar -Celje 1:0, Domžale - Aluminij 2:0. / ŠPORT Torek, 2. oktobra 2012 1 7 ORIENTACIJSKI TEK - Čezmejno tekmovanje v organizaciji ŠZ Gaja na Padričah Na zelo visokem nivoju Tekmovalci hodijo do starta (levo), prostovoljci domačih društev na delu v kiosku (desno), glavni organizator in načelnik sekcije za orientacijski tek pri Gaji Fulvio Pacor (levo spodaj, Pacor je drugi od leve) ter levo spodaj udeleženec nedeljskega teka, nekdanji nogometaš Primorja Alen Sardoč kroma, slosport Okrog 700 nastopajočih in okrog 100 prostovoljcev je v nedeljo že v zgodnjih jutranjih zasedlo športni center Gaje na Padričah. Prišli so iz srednje in severne Italije ter iz Slovenije. Nastopili pa so na čez-mejni oziroma brezmejni 6. preizkušnji italijanskega pokala oziroma 8. etapi slovenske orientacijske lige. »Tekmovalci so bili navdušeni. Pohvalili so nas tudi predstavniki državne zveze FISO. Tekmovanje je vsestransko uspelo. Zahvaliti se moram vsem, ki so nam pomagali. Predvsem številnim in marljivim članom gropajskih in padriških društev Skale in Slovan, druge vaščane obeh vasi, tabornike RMV in člane SPDT, ki so nam priskočili na pomoč,« je poudaril »duša« Gajinega orientacijskega teka Fulvio Pacor, ki se je na ta dogodek začel pripravljati pred poldrugim letom. »Vse je delovalo kot švicarska ura. Med tekmovanjem ni prišlo do zapletov. Po nastopu pa so se tekmovalci še dolgo ustavili na Padričah, saj smo poskrbeli za pijačo in jedačo. Njoki so zmanjkali, tako da smo morali še dodatno skuhati polento,« je še dodal Pacor. Organizatorji so se po tekmi oddahnili tudi zaradi vremena. Deževalo ni. V mo-šlki kategoriji elite je slavil zmago italijanski reprezentant Alessio Tenani (GS Forestale), ki je točke na 13-kilometrski progo (sicer v zračni črti) pretekel v času 1.35:08. Tržačan Marco Seppi (CUS Bologna) se je uvrstila 4. mesto (1.49:37). Od Slovencev je bil prvi Jan Dovc (OK Tivoli, čas 2.26:21). V ženski kategoriji elite je slavila zmago Michela Guiz-zardi (CUS Bologna, 1.36:09). V drugih kategorijah se je dobro uvrstil gajevec Lorenzo Bartulovich (4. mesto v kat. MA), Guido Almerigogna pa je bil 4. v kat. MC. V ženski MC kategoriji je zmagala gajevka Marta Pacor, druga pa je bila prav tako članica gropajsko-padriškega kluba Chiara Sepin (vsi rezultati na www.origaja.it). Uspeha ene največjih športnih manifestacij Gaje se je veselil tudi predsednik Gaje Stanislav Kalc, ki je skupaj s predsednikom CONI Borrijem in predsednikom ZSŠDI Jurijem Kufersinom (na Pa-dričah je mimo prišel tudi odbornik za šport tržaške občine Emiliano Edera) nagrajeval najboljše. (jng) »ZELO SEM SE ZABAVAL« »Mi sono divertito tantissimo (zelo sem se zabaval)!,« je v svojem blogu že večer po tekmi napisal zmagovalec Gajinega orientacijskega teka, veljavnega za državni pokal, reprezen-tant Alessio Tenani, ki je pohvalil organizatorje za izbiro tekmovalnega območja. »Res so se potrudili in bili zelo natančni tudi pri postavitvi kontrolnih točk,« je še dodal zmagovalec. Podobnega mnenja je na svoji spletni strani bil drugouvrščeni Emiliano Corona (na sliki). MLADI, STARI IN 69 KLUBOV Poleg pravih agonistov so na Padričah nastopili tudi otroci in starejši, od 8. do 80. leta starosti. Na startu in na cilju so bile družine ter številni radovedneži. Odlično delo so opravili sodniki in časomerilci, ki so hitro po tekmi tiskali lestvice v številnih starostnih kategorijah. Na Padričah je nastopilo 69 klubov (10 iz Slovenije). Gaja se je na društveni lestvici uvrstila na 5. mesto, čeprav veliko članov ni tekmovalo, ker je sodelovalo pri organizaciji. Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili tudi priložnostne majčke. SLADKI (IN SLANI) DOMAČI PROIZVODI V športnem centru Gaje so se množici tekmovalcev predstavili tudi domači pridelovalci vina, sira in mlečnih izdelkov ter medu (na sliki Settimi Ziani iz Trebč). »Vinar Igor Grgič in pridelovalec sira Lenart Vidali sta tudi poskrbela za nagrade. Poleg njiju so nam priskočili na pomoč še drugi pokrovitelji: Coop, Primoaroma, Miran Guštin ter Zadružna kraška banka. Brez teh naše tekmovanje ne bi uspelo,« je poudaril Fulvio Pacor. KOŠARKA - Ekipe deželne C-lige so 1. krog odigrale v Lignanu v okviru Basket daya Bor in Breg začela s pravo nogo Po uspešnem metu Marka Medna tri sekunde pred koncem si je Bor Radenska prisvojil prvo prvenstveno zmago, potem ko je Latisana od druge četrtine stalno vodila. Bor je z zanesljivim in tokrat preciznim Miranom Boletom sicer začel dobro, povedel že na začetku in prednost obdržal vse do 16. minute (31:27). Po prvi tehnični napaki trenerja Bobana Popoviča pa je Latisana z delnim izidom 13:0 povedla z 31:40. Razliko je Bor uspel izničiti šele v končnici z agresivno obrambo po celem igrišču in s šestimi meti za tri točke. Po eno trojko sta dosegla Bole in Crevatin, štirikrat pa je bil uspešen Marko Meden, ki je zapečatil tudi končni izid. »Z igro nisem zadovoljen, veseli me izključno zmaga,« je potrdil trener Boban Popovič, ki je moral končnico tekme spremljati s klopi, saj mu je sodnik dosodil dve tehnični napaki. »Pohvalil bi predvsem borbenost na koncu, s katero smo še enkrat dokazali, da smo prava ekipa. Pohvala gre tudi Boletu, ki je dobro igral skozi celo tekmo in se izkazal v napadu, ter Mednu, ki je zadeval v končnici. Nezadovoljen pa sem s statističnimi podatki: v napadu nismo bili razpoloženi, v določenem trenutku tekme sploh nismo zadevali, neučinkoviti smo bili tudi pod košem. Želim si, da bi v nadaljevanju prvenstva konstantno zadevali skozi celo tekmo. V napadu imamo še veliko rezerve, še vedno pa ne treniramo v popolni postavi, zato računam, da bomo pripravljeni šele čez dva meseca.« Ekipo morata dopolniti še Peter Sosič in Attilio Fumarola. Bor Radenska - Latisana 72:71 (21:18, 31:40, 42:53) Bor: Bole 25 (5:6, 4:9, 4:5), Madonia 3 (1:4, 1:8, 0:2), Crevatin 6 (3:4, 0:1, 1:6), Gallocchio 2 (-, 1:2, -), Meden 26 83:5, 4:8, 5:12), Contento 4 (2:4, 1:4, 0.1), Favretto 6 (-, 3:4, -), Pertot 2 (-, 1:2, 0:2), Devčič (-, 0:2, -), n.v.: Kocijnačič, Pastor, trener Popovič. PON: Contento (32), Crevatin (39), Devčič (39). Igralec Bora Radenske Miran Bole (25 točk) je bil v nedeljo zelo zanesljiv kroma OSTALI IZIDI Roraigrande - San Daniele 80:85, Tarcento - Venezia Giulia 72:63, UBC - Goriziana 64:75, Ronchi - Codroipo 81:71, Cervignano - Romans 60:76. PRIHODNJI KROG Sobota, 6. oktober, ob 20.30 Romans - Breg, ob 18.30, San Daniele - Bor Radenska Tudi Breg je letošnje prvenstvo začel na najboljši način. Čeprav se je ekipa dopolnjevala skozi celo pripravljalno obdobje, je nastopila v popolni postavi in vknjižila prvo zmago proti novincu v ligi Fagagni. Odločilna je bila predvsem dobra obramba, v napadu pa se Kladnikovi varovanci niso izkazali. Iz igre so metali le 30-odstotno (21:70). »Mislim, da je to posledica pomanjkanja koncentracije, saj smo grešili tudi lahke in odprte mete, sicer pa smo predvajali hitro in dopadljivo igro,« je nastop Brega komentiral načelnik košarkarske sekcije Boris Salvi. Čeprav je načelnika ravno počasno sestavljanje ekipe (Dominik Kos se jim je pridružil pred kratkim) in pomanjkanje visokih igralcev nekoliko skrbelo, je bil po prvem nastopu prijetno presenečen. »Nekaj težav smo sicer imeli z Maxom Rossijem, ki letos igra pri Fagagni, vendar smo se mu pod košem nasploh dobro upirali,« je še pristavil Salvi. Breg je z začetnega 2:9 za Fagagno v mirne vode ponesel Kos (12:13), v nadaljevanju pa so nasprotniki stalno imeli nekaj točk prednosti. Minimalno vodstvo ene točke je Breg zadržal nekaj minut v tretji četrtini, nato pa je Fagagna spet povedla (50:55). Minuto in pol pred koncem pa se je trener Kladnik odločil za consko obrambo, ki je tudi obrodila zaželjene sadove: nasprotnikovi strelci so zaman iskali koš, brata Grimaldi pa sta hladnokrvno zadela in se na koncu s soigralci veselila zmage. Breg - Collinare Fagagna 59:57 (13:19, 30:29, 41:46) Breg: Schillani (-, -, 0:1), M. Grimaldi 6 (2:4, 2:6, 0:5), K. Ferfoglia 4 (-, 2:4, 0:3), Robba 8, 2:4, 3:7, 0:1), Semec 2 (2:2, 0:3, -), Nadlišek, Cigliani 8 (3:4, 1:5, 1:5), Kos 15 (4:4, 1:5, 3:12), A. Grimaldi 16 (0:2, 8:14, -), n.v.: Bazzarini, Sternad, Gregori; trener Kladnik. Skoki: 41 (30 + 11). 18 Torek, 2. oktobra 2012 ŠPORT / SLABI ZAČETKI PRIMORCA Primorec (podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org) ima večkrat težave v začetku sezone. Lani je prvič zmagal v 3. krogu (3:1 proti Medei). Tri točke po prvih štirih tekmah je zbral tudi v sezoni 2009/10 ter 1995/96 (2. AL), ko je v prvih štirih tekmah dobil tudi največ golov (10). Eno samo točko v prvih štirih tekmah so zbrali v sezoni 2008/09 in v sezoni 1979/80 (2. AL). Najslabša ostaja sezona 1972/73. V 3. AL je Primorec doživel štiri zaporedne poraze (Op. Supercaffe, Zau-le, Virtus, Stock). Do prve točke je prišel šele v 5. krogu, ko je igral neodločeno (1:1) z Libertasom Prosecco. Trener je takrat bil Leonard Kralj. FOTOGRAF, NOVINAR IN RADIJSKI KOMENTATOR Belluno je po radiu Monella v v živo spremljal novinar Luigi (Gigi) Sosso, ki je obenem slikal ter napisal poročilo za spletno in tiskano izdajo časopisa Corriere delle Alpi. Vsestranski »freelance« Gigi nam je po tekmi poudaril, da bo samo tako preživel »naš poklic«. Vsako nedeljo preživi z beležko v eni, telefončkom v drugi roki ter fotografskim aparatom obešenim na vrat. »Moramo se potruditi, saj si ljudje želijo čim več informacij v živo,« je še dodal. NAPETOST IN PORAZ V TOLMEČU Triestina je v elitni ligi ostala praznih rok v Tolmeču. Domači Tolmezzo je zmagal z 1:0. Nogometaš tržaške ekipe, Slovenec Kalin, pa je zgrešil enajstmetrovko. V Karniji je imelo trideset dobro oboroženih policistov kar precej dela s približno 150 tržaškimi navijači, ki so se med tekmo skušali približati navijačem domačega moštva. Skratka: na furlanskih gostovanjih bodo imele kot kaže sile javnega reda vsakič precej dela z navijači Triestine. D-LIGA - Proti Bellunu kljub trem prečkam usoden slab prvi polčas Korak nazaj Krasa Po dveh zaporednih zmagah je Kras pristal na realnih tleh. Na tekmi, na kateri bi morali osvojiti vsaj točko, so rdeče-beli zatajili. V Repnu so se veselili nogometaši Belluna, ki so dokazali, da so bolj solidna in konkretna ekipa. Čeprav si v Krasovem taboru, dva dni po tekmi, še lahko grizejo nohte za številne zamujene priložnosti. Trener Sergej Alejnikov sicer ni podobnega mnenja: »Kljub trem prečkam lahko mirne vesti priznam, da je bil nasprotnik boljši. Mi smo v prvem polčasu igrali zelo slabo. Fantje niso upoštevali mojih navodil. Žogo smo brezzvezno visoko brcali našim napadalcem, kar pa ni obrodilo sadov. Povrh tega smo znova storili zelo banalno napako, ki nam je drago stala. Ko si ekipa privošči tovrstne napake, potem je normalno da izgubi. Zmaga Belluna je bila povsem zaslužena,« je bil oster beloruski trener, ki je bil po tekmi zelo razočaran. Njegov kolega na klopi moštva iz Veneta Raschi se je zahvalil Alejnikovu: »Vidi se, da je Sergej pravi gospod. Priznal je, da smo bili boljši. Navsezadnje je bilo tako, čeprav bi Kras lahko izenačil. V prvem polčasu smo jih popolnoma nadigrali. V drugem pa sem pričakoval reakcijo domačinov, do katere je upravičeno prišlo. Za nas je ta zmaga zelo pomembna, saj ne preživljamo najlepših trenutkov. Doslej smo namreč osvojili le šest točk. Moštvo pa še ni popolno in uigrano. Kot Kras pa tudi mi ciljamo na miren obstanek v ligi.« Krasu je bila, kot je povedal trener Alejnikov, usodna napaka v obrambi. Gostujoči napadalec, obrnjen z rameni proti vratom, se je prelahko obrnil in nemoteno V obrambi je od prve minute igral novi nakup Daniele Visintin kroma streljal proti vratom. »To se ne sme zgoditi. Branilec v D-ligi si ne sme privoščiti tovrstnih napak,« je ocenil športni vodja re-penske ekipe Salvatore Bovino. Med redkimi, ki si zaslužijo pozitivno oceno, sta bila Favero in Kneževič. Radenko se je v drugem polčasu trudil in se boril za vsako žogo. Zadel je dve prečki: predvsem pri prvem strelu se je dobro izkazal, saj je lepo pre-igral branilca in streljal proti vratom. Žoga se je odbila od prečke do Pizzinija, ki tudi v drugo ni bil uspešen. Vratar je usnje odbil na gol črti. Pizzini v nedeljo ni bil razpoložen. V napadu je deloval neurejeno in zmedeno. Podobno tudi mladi Beltrame na desnem boku. Skratka trener Alejnikov ima še veliko dela. »Znašli smo se podobno kot pred tremi tedni, pred našima zmagama. Mislil sem, da so fantje dozoreli, tokrat pa smo naredili korak nazaj,« je še dodal Alej-nikov. V nedeljo pa čaka Kras težko gostovanje v Veroni. Virtus Vecomp je v uvodnem delu pokazal, da je odlična ekipa. (jng) 5 (oceno) si zasluži Kra-sov napadalec Davide Pizzini, ki je po trikratnem sodnikovem žvižgu odšel naravnost v slačilnico, ne da bi, kot je po tekmi obvezno, na sredini igrišča - v duhu fair playa - pozdravil sodniško trojko in nasprotnikove igralce ter vse gledalce. Črna pika za napadalca iz Lombardije. ©Doslej le petkrat brez zmag ekip naših društev Štiri osvojene točke na 30 razpoložljivih so res preskromen izkupiček (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Nobena od ekip naših društev ni zmagala, štiri so igrale neodločeno, šest pa je izgubilo (le 8 danih in kar 20 prejetih golov). Brez zmage so zadnjič ostale v sezoni 2007/08 in sicer v prvem povratnem krogu (20. 1. 2008), ko so v raznih ligah le Vesna, Kras in Primorje igrale neodločeno, kar šest ekip (Juventina, Primorec, Sovodnje, Breg, Zarja Gaja in Mladost) pa so ostale praznih rok. Brez zmag so naše ekipe ostale tudi v sezoni 2003/04 (21. 3. 2004, 5 porazov, 4 remiji), v sezoni 2000/2001 (8. 4. 2001) ter v sezoni 1999/00 (19. 12. 1999). DEŽELNA PRVENSTVA Razočarali Slab nastop Vesne - Juventina in Mladost brez vratarja V promocijski ligi je Vesna tokrat popolnoma zatajila, medtem ko je Juventina šele v zadnji minuti iztrgala točko, čeprav - kot so nam povedali v Štandrežu - niso igrali slabo. »Skozi večji del tekme smo držali vajeti igre v svojih rokah. V prvem delu smo zgrešili kar nekaj priložnosti za gol. Nato smo si žal privoščili nerodno napako. Prvi gol, nesporazum med vratarjem Sorcijem in Iansigom, je bil pravo darilo. Na koncu smo izenačili šele v zadnji minuti, tako da je točka za nas več kot dobrodošla,« je potek srečanja komentiral športni vodja Gino Vinti. Pri Juventini se je poškodoval vratar Sorci, ki bo moral zaradi zloma kosti na roki jutri pod nož. Odsoten bo najmanj dva meseca. »Poiskati bomo morali še enega vratarja. Tudi Furios, ki je sicer medtem miroval, mora namreč ta teden na operacijo kolena,« je še dodal Vinti. Bolj razočarani so v taboru Vesne, ki je v Fojdi visoko izgubila s 3:0. »Načrte nam je prekrižal 16-letni Zufferlini, ki je zadel vse tri gole. Obrambna dvojica Degrassi-Avdic -oba zelo izkušena - je igrala zelo slabo. Vsekakor skoraj nihče si ne zasluži pozitivne ocene. Za nas je bila nedelja res slab dan. Niti enkrat nismo streljali proti vratom,« je priznal športni vodja Paolo Soavi. Precej slabo so igrale tudi vse tri ekipe naših društev v 2. AL. Breg je v tržaškem središču prvič letos izgubil proti združeni ekipi Sant'Andrea San Vito. »Najprej smo povedli z Zerialijem in nato smo imeli dve priložnosti, da bi dosegli še drugi gol. V drugem polčasu se je nato na prvi pogled huje poškodoval domači igralec, ki je šel z re-šilcem v bolnišnico (na srečo ni bilo nič hudega). Gostitelji so se opogumili in pritisnili na plin. Tekma je postala vse bolj živčna in groba. Najprej so izenačili in nato v 96. minuti še povedli. Vsekakor smo sami krivi, da smo si zapravili zmago,« je priznal načelnik nogometne sekcije Brega Giuliano Prašelj. Pravi polom so doživeli nogometaši Primorja, ki jih v prvem polčasu ni bilo na igrišču. Gostje so že po 45 minutah vodili s 3:0. Nato so le reagirali, bilo pa je prepozno. Zgolj s točko se je morala zadovoljiti bazovska Zarja, ki je po prvem polčasu vodila z golom Ruggera. Gostje iz Vileša so izenačili v drugem delu. Zarja je tako po štirih krogih še ostala brez zmage. V 3. AL je točko v gosteh dosegla gropajsko-padriška Gaja, ki pa bi lahko v Gorici zmagala. »Zamudili smo lepo priložnost za prvo prvenstveno zmago,« je dejal odbornik Gaje Edvin Milkovic in v nadaljevanju še dodal: »Zasluženo smo povedli in nato zgrešili še nekaj stoodstotnih priložnosti. Škoda.« Prvi letošnji gol je za Gajo zadel Davide Candotti. Na domačem igrišču je ostala praznih rok doberdobska Mladost. »Pravzaprav sem še petnajst minut pred koncem tekme upal, da bomo osvojili tri točke, saj smo do takrat še vodili,« je dejal športni vodja Ezio Bressan. Nato so gostje iz Lučnika spreobrnili izid v svojo korist in Mladost je ostala praznih rok. »Žal smo malo izkušeni in usodne so nam bile nekatere nerodne napake,« je še dodal Bressan. Mladost bo v prihodnjih tednih imela težave z vratarjem: »Seffin je moral na operacijo zaradi poškodbe prsta. V prihodnjih dneh moramo premisliti, saj mogoče potrebujemo še enega vratarja,« je dodal Bressan. D-liga Trissino - Sambonifacese 1:1 , Clodiense - Sanvitese 2:1, Porto Tolle - Virtus 1:1 Este - Real Vicenza 2:3, Kras - Belluno 0:1, Legnago - Tamai 2:1, Montebelluna - Union Quinto 3:1, Pordenone - Giorg ione 1:0, San Paolo - SandonaJesolo 1:0, Sacilese - Cerea 1:2 Pordenone 6 S 0 1 12:S 1S Virtus Vecomp 6 4 2 0 11:3 14 Clodiense 6 4 1 1 6:S 13 Legnago 6 4 0 2 17:9 12 Real Vicenza 6 3 2 1 12:8 11 SandonaJesolo 6 3 1 2 12:8 10 Cerea 6 3 1 2 7:S 10 Sambonifacese 6 3 1 2 7:S 10 San Paolo 6 3 1 2 7:7 10 Delta Porto Tolle 6 2 3 1 105 9 Este 6 2 3 1 12:8 9 Montebelluna 6 3 0 3 8:8 9 Trissino Valdagno 6 2 2 2 7:8 8 Sacilese 6 2 1 3 3:4 7 Giorgione 6 2 0 4 6:9 6 Kras Repen 6 2 O 4 4:9 6 Belluno 6 2 0 4 S:11 6 Tamai 6 1 1 4 4:8 4 Union Quinto 6 0 1 S 3:13 1 Sanvitese 6 0 0 6 3:1S 0 PRIHODNJI KROG (7. 1O.) Vicenza - Sacilese, Belluno - Legnago, Cerea - Pordenone, Este - Clodiense, Giorg one - SandonaJ., Sambonifacese - Porto Tolle, Sanvitese - Montebelluna, Tamai - San Paolo, Union Quinto - Trissino, Virtus - Kras Promocijska liga Caporiacco - Romans 2:1 Isonzo - Buttrio 0:0, Juventina - Zaule 2:2, Muggia - Trieste Calcio 6:0, OL3 - Vesna 3:0, Reanese - Pro Fagagna 1:2, Terzo - Ponziana 1:0, Tricesimo - Valnatisone 0:0 Pro Fagagna 4 4 0 0 10:4 12 Muggia 4 3 0 1 14:S 9 OL3 4 3 0 1 12:3 9 Tricesimo 4 2 2 0 7:2 8 Terzo 4 2 2 0 4:1 8 Caporiacco 4 2 1 1 7:6 7 Reanese 4 2 0 2 10:4 6 Vesna 4 2 O 2 S:5 6 Isonzo 4 1 2 1 S:S S Zaule Rabuiese 4 1 2 1 S:S S Juventina 4 1 1 2 S:7 4 Trieste Calcio 4 1 1 2 3:10 4 Ponziana 4 1 0 3 3:14 3 Valnatisone 4 0 1 3 1:S 1 Pro Romans 4 0 1 3 2:7 1 Buttrio 4 0 1 3 2:8 1 PRIHODNJI KROG (7. 1O.) Buttrio - Terzo, Ponziana - Juventina, Pro Fagagna - OL3, Pro Romans - Tricesimo, Ts Calcio - Caporiacco, Valnatisone Reanese, Vesna - Isonzo, Zaule - Muggia 1. AMATERSKA LIGA Primorec - San Giovanni 0:3, Azzurra - Sistiana 0:0, Begliano - Pro Gorizia 1:1, Costalunga -Muglia 1:2, Domio - Isontina 1:3, Esperia -Ronchi 1:1, Mariano - Gradese 3:3, Sovodnje - Pieris 1:1 Mariano 4 2 2 0 9:6 8 San Giovanni 4 2 1 1 10:S 7 Isontina 4 2 1 1 7:3 7 Ronchi 4 2 1 1 7:4 7 Gradese 4 1 3 0 10:7 6 Sovodnje 4 1 S O 5:4 6 Pro Gorizia 4 1 2 1 8:S S Begliano 4 1 2 1 S:3 S Azzurra 4 1 2 1 3:4 S Domio 4 1 2 1 7:8 S Pieris 4 1 2 1 4:S S Costalunga 4 1 1 2 4:S 4 Muglia 4 1 1 2 S:10 4 Esperia 4 0 3 1 S:7 3 Sistiana D. 4 0 2 2 2:6 2 Primorec 4 O 2 2 6:1S 2 PRIHODNJI KROG (7. 10.) Gradese - Begliano, Isontina - Esperia, Muglia - Mariano, Pieris -Azzurra, Pro Gorizia - Sovodnje, Ronchi - Primorec, San Giovanni - Costalunga, Sistiana - Domio Postave ekip naših društev Kras Repen - Belluno 0:1 (0:1) Strelec: Radrezza v 2. min. Kras: Budicin, Beltrame (od 80. Carli), Micheli, Barbetti, Simonin (od 78. Pavan), Visintin, Pastrello, Sain, Kneževič, Favero, Pizzini. Trener: Alejnikov. Sanvitese - Kras Repen 0:1 (0:0) Strelec: Sain v 60. min. Kras: Budicin, Beltrame (od 80. Pavan), Capalbo, Micheli, Simonin, Barbetti, Pastrello, Sain (od 75. Osso Armellino), Kneževič, Favero (od 81. Visintin), Pizzini, trener Alejnikov. Juventina - Zaule 2:2 (0:1) Strelca: v 57. Stabile, 91. Airoldi Juventina: Sorci, Markovic, Beltrame, Zorzut, Sellan, lansig, Giannotta (Morsut), Stabile, Airoldi, Trangoni (Gulič), Buiatti (Bizai), trener Murra. OL3 - Vesna 3:0 (1:0) Vesna: Carli, A. Kerpan, Rossone (Borelli), Carrese, Avdič, Degrassi, Spinelli, Mercandel, Cano (Martini), Bernabei (Dragosavljevič), G. Kerpan, trener Zanuttig. Sant'Andrea San Vito - Breg 2:1 (0:0) Strelec: 70. Zeriali Breg: Cresi, Zeriali, Degrassi, Latin, Sovic, Marturano (C. Bertocchi), Daris, M. Bertocchi, Brunetti (Centrone), Cigliani, Nigris, trener Cernuta. Primorje - Fogliano Turriaco 0:3 (0:3) Primorje: Paulich, Emili (Siccardi), Dolliani, Zidarich, Magnani, Ferro, Steffe' (Ferluga), Mescia, Pauletic, Božič, Paoletti (Pedarra), trener Ravalico. Zarja - Villesse 1:1 (0:0) Strelec: v 24. Ruggero Zarja: De Mattia, Križmančič, Franco, Bernetič, Segulin, Yatchominou, Colasuonno (Ghezzo), Sincovich (Mihelčič), Bernobi (Kočič), Ruggero, Aiello, trener Žeželj. Audax Sanrocchese - Gaja 1:1 (1:1) Strelec: v 25. Candotti 11-m Gaja: Klun, Asselti, Rossone (Markovič), Gargiuolo, Potleca, Missi, Martin (Pierangeli), Bubnich (Bronzato), Favento (Franzo'), Sbocchi, Candotti, trener Di Summa. Mladost - Lucinico 2:3 (1:0) Strelca: Bertoli, Cecchet. Mladost: Seffin, Zorzin, Peric, Pecorari, Di Luisa, Cadez, Nicolich (Bressan), Bertoli, Cecchet, Vizintin (Cristofoli), Bagon (Margoni). Trener: Soranzio STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 3 goli: Laghezza (Primorec), Cigliani, Nigris (Breg), Pellaschier (Primorje); 2: Cano (Vesna), M. Castrillon (Primorec), Trampus (Sovodnje), Brunetti (Breg), Kočič (Zarja); 1: Kneževič, Micheli, Pizzini, Sain (Kras), Mercandel (Vesna), Secli, Airoldi, Stabile (Juventina), Paravan, Vanzo (Sovodnje), Kert (Primorec), Aiello, Ruggero (Zarja), Zeriali, Belladonna, M. Bertocchi, Zeriali (Breg), C. Paoletti, Pedarra (Primorje), Candotti (Gaja), Bertoli, Cecchet (Mladost). 3. AMATERSKA LIGA Audax Sanrocchese - Gaja 1:1, Aurisina -Strassoldo 3:1, Cgs - Campanelle 2:2, Chiarbola - Fiumicello 2:1, Mladost - Lucinico 2:3, Sagrado - Montebello Don Bosco 0:1, Villa - Poggio 1:1 Lucinico 2 2 0 0 9:2 6 Aurisina 2 2 0 0 6:3 6 Mont. D. Bosco 2 1 1 0 1:0 4 Sagrado 2 1 0 1 2:1 3 Chiarbola 2 1 0 1 2:7 3 Audax 2 0 2 0 1:1 2 Cgs 2 0 2 0 4:4 2 Gaja 2 O 2 O 1:1 2 Poggio 2 0 2 0 3:3 2 Villa 2 0 2 0 1:1 2 Mladost 2 O 1 1 2:S 1 Campanelle 2 0 1 1 2:4 1 Strassoldo 2 0 1 1 1:3 1 Fiumicello 2 0 0 2 3:S 0 PRIHODNJI KROG (7. 10.) Gaja - Aurisina, Cgs - Villa, Fiumicello - Mladost, Lucinico - Sagrado, Montebello - Campanelle, Poggio - Audax, Strassoldo - Chiarbola 2. AMATERSKA LIGA Moraro - Aquileia 1:1, Mossa - Piedimonte 2:2, Opicina - Staranzano 2:0, Primorje - Turriaco 0:3, Romana - Torre 1:2, Sant' Andrea San Vito - Breg 2:1, San Canzian - Roianese 3:2, Zarja -Villesse 1:1 Fogliano Turriaco 4 4 0 0 10:2 12 Aquiliea 4 3 1 0 12:3 10 Torre 4 3 1 0 7:4 10 S.Andrea S.Vito 4 3 1 0 S:2 10 Breg 4 S O 1 12:2 9 Piedimonte 4 2 1 1 6:S 7 Roianese 4 2 1 1 6:S 7 Mossa 4 1 1 2 S:S 4 Romana 4 1 1 2 3:8 4 San Canzian 4 1 1 2 7:10 4 Opicina 4 1 0 3 2:S 3 Primorje 4 1 O S 5:11 S Moraro 4 0 2 2 2:S 2 Zarja 4 O 2 2 4:9 2 Staranzano 4 O 1 S S:8 1 Villesse 4 O 1 S 2:7 1 PRIHODNJI KROG (7. 10.) Aquileia - Romana, Breg - Zarja, Piedimonte - San Canzian, Roianese - Primorje, Staranzano - Moraro, Torre - S. Andrea, Turriaco - Opicina, Villesse - Mossa / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hrovatin 2012: Daj mi ogenj 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Rancho bravo (ve-stern, ZDA, '66) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Raccontami una storia (dram., It., '04) 23.30 Dnevnik - Kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.0017.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Par-liamone in famiglia 16.15 Nan.: La signo-ra del West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Esperesso 21.10 Nan.: Criminal Minds 23.30 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.45 Rubrika: La Storia siamo 21.10 Film: Il ritorno di Don Camillo (kom., It., '53) 23.40 Film: Frantic (triler, VB, '88) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: L'onore e il rispetto - Parte Ter-za 23.40 Film: Il matrimonio del mio mi-gliore amico (kom., ZDA, '97, i. J. Roberst) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affa-ri, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik Rete 4 V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: I fantastici 4 e Silver Surfer (fant., ZDA, '07, i. Jessica Alba) 23.00 Rubrika: Champions League Speciale La 7 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Ca-rabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (30. 9. 2012) Vodoravno: kataster, Scott, olimpijske igre, Lato, tu, Anton, obara, pipa, rov, danes, vata, V. R., vsota, A. A., olika, ot, Nat, Ararat, Kressevich, P. E., Rat, ii, plastika, Hanibal, Rusjan, slatina, ako, Kostaričanka, Galis, Širok, Riad, anali, Niva, ikra; na sliki: Pino Kressevich. LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commis-sario Cordier 17.50 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: SOS Tata 0.10 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 nik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Italia da sco-prire 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Chioggia tra cielo ed acqua 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Picnic (dram., ZDA, '55) 22.35 Aktualno: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Film: Ho salvato l'America (mu-zikal) (t* Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.55 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 11.05 Nan.: Ribič Pepe 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Umetnost igre (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak (pon.) 15.45 18.35 Risanke 16.10 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.25 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.30 Kratki dok. film: Sanje v skrinjici 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Evrovizijski Tv laboratorij 17.25 Odd.: Žal nam je 18.00 Dok. odd.: Plesi od povsod 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 20.55 Dok. film: Državni udar v Argentini 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Dok. odd.: Motolov - mož za koktajlom (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.55 Dobro jutro 14.30 Evrovizijski Tv laboratorij (pon.) 14.35 Odd.: Zabava v bloku 15.40 Kviz: Moja Slovenija 17.05 Dok. feljton: Je-lica Žuža 17.35 Dok. odd.: Zakriti premogovniki Krasa 18.05 Mostovi - Hidak (pon.) 18.35 Glasnik 19.05 Dok. film: Nevidni 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nad.: Veliko pričakovanje 20.55 Muzikajeto 21.25 Film: Razgaljeni Lennon 22.45 Brane Ron-čel - Izza odra |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 11.55, 17.50, 21.45 Kronika 8.00 Poročila 8.25 15.20, 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.30 10.30, 11.00, 12.30, 15.30 Poročila 11.05 Tednik 9.35 Tedenski pregled 12.00 6. redna seja Državnega zbora, prenos 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 16.45 Aktualno: „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Komelovi prijatelji 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.35 11.00 Dok.: Luoghi magici 8.00 15.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 9.05 Dok.: Borgo Italia 11.25 Koncert: Voci dal Ghetto "Berlino - New York" 12.10 14.10 Dok.: Il portolano 12.30 20.25 Dnevnik Agenparl 12.35 Dok.: Altopiano di Asiago 13.05 Lezioni di pittura 13.3016.30 Dnev- 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.3018.50 Recepti: Ljubezen skozi želodec 17.00 24UR po- poldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno A Kanal A 7.35 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 17.05 Nan.: Številke 13.4516.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.15 Nan.: Will in Grace 14.45 Film: Smrtni udarec (akc., ZDA/Avstralija, '01) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Peklenska meja (akc., ZDA, '08) 21.45 Film: Blade 2 (horor, ZDA/Nem., '02) 0.00 Film: Travne bilke (krim., ZDA, '09) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut IKabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 7. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 II diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vre- me po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 2. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 12/17 TOLMEČ O 11/15 TRBIŽ O 10/14 ¿a o 9/15 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/17 O TRŽIČ 8/14 _ O KRANJ 0 10/15 S. GRADEC XX VIDEM o ( S< 14/24 O PORDENON 15/23 CELJE 12/18 MARIBOR o 13/17 PTUJ O M. SOBOTA 014/18 17/24 13/20 ČEDAD O QY>1 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 11/18 N. MESTO 12/19 GO5ICA O POSTOJNA o 011/16 __ --- c> - PORTOS ^ -- ^ - CRNOMELJ 14/20 O UMAG OPATIJA . ZAGREB 15/18 O EČ^ P PAZIN O REKA 16/18 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo povečini oblačno, ponekod bi lahko rahlo ali zmerno deževalo. Predvsem na vzhodu in v gorah bi se lahko pojavile posamezne nevihte z obilnejšim deževjem. Čez dan se bo tu pa tam razjasnilo. Pihal bo šibak veter. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. J Nad Italijo se zadržujejo šibki in vlažni jugozahodni tokovi, Plitvo ciklonsko območje je nad severnim Sredozemljem. ki bodo v torek bolj vlažni in nestanovitni, s srede na Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in četrtek pa se bo to zmanjšalo. občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.43 Dolžina dneva 11.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.35 in zatone ob 9.25 A BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.13 najnižje -25 cm, ob 11.38 najvišje 47 cm, ob 18.29 najnižje -44 cm, ob 0.28 najvišje 15 cm. Jutri: ob 5.25 najnižje -16 cm, ob 11.50 najvišje 39 cm, ob 19.00 najnižje -37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m ..........11 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v visokogorju 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER RUSIJA - Obsodba zaradi domnevo žaljivega nastopa v cerkvi Sodišče preložilo obravnavo pritožbe članic skupine Pussy Riot MOSKVA - Sodišče v Moskvi je včeraj začelo obravnavo pritožbe članic punk skupine Pussy Riot na razsodbo, s katero so bile zaradi domnevno žaljivega nastopa v cerkvi obsojene na dve leti prisilnega dela. Obravnavo so kmalu prekinili in se bo nadaljevala 10. oktobra. Obravnava se je začela s zaslišanjem članic skupine Marije Aljohine, Nadežde To-lokonikove in Jekaterine Samucevič, ki so bile nameščene v stekleni kletki (na sliki, foto ANSA). Samucevičeva je sodišču povedala, da se je razšla s svojim odvetnikom, zato je brez obrambe. Sodišče je nato sklenilo obravnavo prekiniti, kot nov datum pa so določili 10. oktober. Glasbenice je sodišče avgusta obsodilo na dve leti zapora s prisilnim delom, ker so s punk molitvijo v moskovski katedrali kritizirale podporo Ruske pravoslavne cerkve ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. V nedeljo je Ruska pravoslavna cerkev obsojene članice skupine pozvala, naj se pokesajo za "svoje grehe". Dejanja glasbenic je strogo obsodila in se zavzela za njihovo kaznovanje, a dodala, da bi, če bi pokazale znake pokore, so- dišče to moralo upoštevati pri svoji odločitvi. Malo verjetno je, da bi trojica sledila pozivu, prav tako pa je malo verjetno, da bi sodišče odločitev spremenilo in članice Pussy Riot oprostilo. Ena od odvetnic skupine Violeta Volkova je v petek dejala, da ima malo upanja za pošteno sodbo v državi, kjer se sodišča klanjajo oblastem. Kot je dodala, glede na politične razmere v Rusiji zakonite sodbe ne gre pričakovati. Po njenem mnenju lahko upajo kvečjemu na skrajšanje kazni za približno pol leta. (STA) KNJIŽEVNIK - V pesmi slavi Mordehaja Vanunuja Günter Grass ponovno kritiziral izraelsko državo JERUZALEM - Nemški Nobelo-vec Günter Grass, ki ga je Izrael zaradi sporne pesmi že razglasil za persono non grata, je objavil novo kritično delo do judovske države. Gre za zbirko 87 pesmi, med katerimi izstopa pesem "Ein Held unserer Tage". V njej Grass slavi Mordehaja Vanunuja, ki je bil obsojen na 18 let zapora zaradi izdaje izraelskih jedrskih skrivnosti. Glede na odlomke iz soboto objavljene zbirke "Eintagsflieger" Grass v pesmi "Ein Held unserer Tage" (Junak našega časa) opisuje izraelskega jedrskega znanstvenika Mordehaja Vanu-nuja kot junaka in vzornika. Vanunuja so obsodili leta 1986, ker je britanskemu časopisu Sunday Times razkril podrobnosti o notranjosti izraelske jedrske centrale Dimona, kjer je bil nekdaj zaposlen. Leta 2004 so ga izpustili, a so ga od tedaj večkrat aretirali, ker naj bi kršil pravila pogojnega izpusta. 84-letni Grass je sicer izzval precej polemike že, ko je aprila objavil svojo prozno pesem Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati). V njej Grass, ki je leta 1999 prejel Nobelovo nagrado za književnost, Izraelu očita, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. Izrael je književnika zaradi sporne pesmi zato razglasil za persono non grata. V Izraelu so namreč prepričani, da skuša Grass s pesmijo zanetiti ogenj sovraštva proti Izraelu in izraelskemu ljudstvu. Grass, avtor priznanega proti-vojnega romana Pločevinasti boben, je javnost šokiral tudi leta 2006, ko je v svoji avtobiografiji razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član zloglasnih nacističnih enot SS. Takrat so mu mnogi očitali, da je lastne grehe desetletja dolgo skrival, medtem pa drugim glasno očital njihovo nacistično preteklost. (STA) Poletni fotoutrip '12 Na trgu v Rigi nikolaj Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primor-ski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!