fcolOOZOO 8554 OSREDNJA 4jUi'4lC PRILtiukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini „ . „ „ Abb. postale I gruppo Ceiia 400 lit* Leto XXXVIII. Št. 42 (11.170) TRST, sobota, 27. februarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S.do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l, maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Zaradi stavke tiskarskih delavcev tiskovnih agencij bodo naše vesti danes morda nekoliko pomanjkljive. Slavka sodi v okvir protestov proti odlašanju z začetkom pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. ključno gospodarsko politiko in naj bi ga odobrili po izglasovanju finančnega zakona. Kar zadeva imenovanja voditeljev državnih podjetij, o tem uradno na četrtkovem vrhu niso govorili, razen na splošno in načelno. Zdi pa se. da se bo mora! socialistični minister De Michelis sprijazniti s formalnim postopkom: moral bo torej najprej Predložiti ministrskemu svetu in nato pavlamenlu reformo statuta državnega petrolejskega podjetja ENI. Sele potem se bo začel postopek za razpust sedanjih upravnih organov in bo lahko socialist dobil predsed stvo. Omeniti je pa treba, da so hoteli prav socialisti, predvsem pa •ninister za državne udeležbe De Michelis, pospešiti tak postopek, ko so postavili zahtevo po odstopu sedanjega predsednika Grandi ja. R. G. Tajniki vladnih strank s predsednikom vlade Spadolinijem na četrtkovem sestanku na vrhu (Telefoto AP) uiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiiiiiiiftiiiitniiifiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii ZDA NAČRTUJEJO ŠIROKO GOSPODARSKO POMOČ SREDNJEAMERIŠKIM DRŽAVAM PO ČETRTKOVEM VRHU MED SPADOLINIJEM IN TAJNIKI VEČINE NAČELNI SPORAZUM MED VLADNIMI STRANKAMI SLONI NA KOMPROMISU 0 SPORNIH VPRAŠANJIH Zelo splošni izrazi v sklepnem dokumentu prikrivajo nesoglasja tako glede zunanje politike, kot v zvezi z gospodarskimi ukrepi RIM — Voditelji strank vladne večine so bili kaj malo zadovoljni po četrtkovem sestanku na vrhu, ki je trajal 10 ur. še najbolj zadovoljen je navsezadnje prav predsednik vlade. V intervjuju, ki ga je dal včeraj za uradno glasilo PRI «La voce repubblicana», Spadolini ocenjuje trenutni položaj in v bistvu zatrjuje, da se je 5 vladnih strank odločilo vložiti vso dobro voljo pri ovrednotenju točk, kjer je možen takojšnji sporazum. Craxi je sklical tajništvo PSI. da je izrazil v grobem enako stališče, čeprav glavne zahteve njegove stranke (Salvador, bančne o-bresti, vodstvo ENI) niso bile kdove kaj upoštevane. Demokrščanski tajnik Piccoli pa je takoj odpotoval v Trento, potem ko je izrekel lakonično oceno, da «vlada živi*. Kot je bilo torej pričakovati, se je sestanek na vrhu prelevil v prislovično goro, ki se trese, da se rodi miš. Premočna so notranja protislovja v koaliciji, preveč so negotove alternative, politični okvir je preveč zapleten med nestabilnostjo in paralizo, da bi mogli potegovati laključke, ki bi najbrž pripeljali do predčasnih volitev. To seveda ne pomeni. da bi sestanek na vrhu med petimi (oziroma šestimi, ker je na njem sodeloval tudi zunanji minister Colombo) zares razrešil kak problem. Glede zunanje politike jim je u-Spelo doseči precej zamotan in malo pomemben kompromis. Ob potrditvi vladnega stališča glede Poljske (z obsodbo državnega udara Ja-ruzelskega, solidarnostjo poljskemu narodu in sindikatu Solidarnost, prekinitvijo finančne pomoči po sklepih EGS) in tako imenovane «pavze za premislek* pri pogajanjih za sovjetski plin. je obstajal žgoči problem Salvadora. Dokument, ki so ga odobrili tajniki petih strank se sklicuje na decembrsko resolucijo OZN in omiluje vsebino Colombovih izjav. s katerimi se je bil tako hudo zameril socialistom. Toda iz tega ne sledi nobena konkretna posledica (nekaj zastopnikov PSI je zahtevalo umaknitev veleposlanika iz Salvadora). Izražena je torej le želja po «sporazumni » rešitvi salvadorske krize, «s sodelovanjem vseh predstavniških političnih sil* in v vzdušju ♦prostem ustrahovanja in terorja*. Dokument naglaša potrebo po «od-pravi od zunaj- vsiljenih vojaških nevarnosti, naj prihajajo od koderkoli in v katerikoli obliki*. Niso torej neposredno imenovani niti ZDA niti SZ niti Kuba in še najmanj salvadorski gverilci: toda na tem splošnem in namigujočem konceptu sloni kompromis med zahtevami KD, ki podpira Duartejevo hunto, in PSI, ki nasprotno podpira salvadorsko demokratično fronto. Gospodarski politiki, ki je predstavljala morebiti najtrši kamen spotike. so namenili na četrtkovem vrhu manj časa v razpravi in manj prostora v sklepnem dokumentu. Dogovor zadeva tri točke: slovesna obveza za čimprejšnjo odobritev finančnega zakona, skoraj enako trdna obveza preprečiti referendum o od pravninah (s tem v zvezi je Spadolini po srečanjih s sindikati in delodajalci pooblastil posebno komisijo, da izdela v enem tednu sprejemljiv kompromis), odločna pripravljenost izkoristiti dosedanje uspehe v boju proti inflaciji za »nezačasen zagon zaposlovanja*. Tudi pri tem so izrazi precej generični: govori se o podpori produktivnim naložbam in o »konkretnih ukrepih, v smeri izboljšanja kreditnih pogojev za podjetja*. Več kot toliko najbrž polemika socialistov proti zakladnemu ministru Andreatti ni mogla doseči: za zdaj ostane torej vse zamrznjeno v pričakovanju novega dokumenta, ki bo (kot je obljubil Spadolini) obravnaval iz- STALISČE PREDSEDSTVA SFR JUGOSLAVIJE Trajen mir mogoč le z zajezitvijo oboroževanja BEOGRAD — V Beogradu je pod predsedstvom Sergeja Kraigherja potekala seja predsedstva SFRJ. na kateri so proučili in sprejeli izhodišča za delovanje Jugoslavije na področju razorožitve. Predsedstvo je ob tej priložnosti poudarilo, da je oboroževalna tekma dobila nadvse nevarne razsežnosti in da kar najbolj neposredno grozi miru, varnosti m obstc.ju človeštva. Ob tem so poudarili, da se miroljubne sile, zaskrbljene spričo takšnih razmer, odločno postavljajo po robu takšnemu razvoju in da so čedalje bolj številne in aktivne. Po zaslugi njihovega delovanja je nastal pomemben mehanizem mednarodnih pogajanj in okrepila se je vloga OZN na področju razorožitve. Izoblikovali so in uveljavili številne predloge konkretnih ukrepov za razorožitev, pri čemer so imele še zlasti pomembno vlogo neuvrščene države. Posebej so poudarili, da najširše mednarodne množice čedalje bolj spoznavajo, da je razorožitev edina zanesljiva pot do miru, varnosti in boljših socialnih razmer. Navzlic takšnim zavzetim prizadevanjem na najširši mednarodni ravni pa žal ni praktičnih rezultatov. Opozorili so na odgovornost veleoil in blokov za oboroževalno tekmo, ki je sredstvo in posledica politike iz izhodišč sile in boja za vplivna območja in krepitev blokov. Na seji so poudarili, da je mogoče mednarodno varnost in traini mir doseči le z zajezitvi,jo oboroževalne tekme in da mora biti splošni cilj razorožitve krepitev varnosti vseh držav na podlagi čim nižje rav- PREDSEDNIK REAGAN ZAVRNIL MEHIŠKI NAČRT ZA REŠITEV SAL VABORSKE KRIZE v Številne negativne reakcije - Gospodarska pomoč verjetno le zavesa, ki bo skrila nasilje - Socialistična internacionala podprla Porlillov p'redlog in sandiniste NEVV YORK — Ameriški načrt gospodarske in vojaške pomoči srednjeameriškim- državam, ki ga je v sredo na sedežu organizacije ameriških držav v VVashingtonu predstavil predsednik Reagan, je bil že deležen številnih negativnih cen. Čeprav je Reagan napovedal številne carinske olajšave in povečanje gospodarske pomoči desetim državam na tem območju, ki imajo skupno približno 40 mili,ionov prebivalcev, za nadaljnjih 350 milijonov dolarjev . ni odpravil številnih dvomov, da načrtujejo ZDA neposreden vojaški poseg za odpravo uporniških sil v Salva-doru. ' Ameriški predsednik je poudaril, da je Salvador bližje Texasu kot ameriška zvezna država Massachusetts in dejal, da «naj se nihče ne slepi*, da to področje ni v sferi ameriških življenjskih interesov. Ni pa povedal, kako bodo ZDA branile svoje interese na karibskem območju in se je omejil le na izjavo, da Washington «ne bo ravnal tako kot Kubanci in poskušal človeške probleme rešiti z golo silo*. To bi lahko pomenilo, da se ZDA ne bodo neposredno vmešavale s svojimi vojaki v salvadorske notranje zadeve, kar pa sicer ne izključuje možnosti, ki so jo napovedali številni politični opa- lUlllMIIIUUIIIMIIimilllllllllllllllllllMIIIIIIIHIKUUIIIfUmiiniimillMimiHIMMIIIIIMIIIIItMllllirnillKIIIIIU ZARADI NESOGLASIJ PRI SESTAVUANJU DOKUMENTA Madridsko konferenco naj bi spet odložili Predstavniki obeh blokov se vzajemno obtožujejo, da ogrožajo evropsko varnost • Neuspešno posredovanje neuvrščenih MADRID — Vse več je znamenj, da bo treba madridsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi odložiti do jeseni. O tem bo padla odločitev v prihodnjih štirinajstih dneh. Poljski dogodki so namreč tako zapletli položaj, da /.a zdaj ni mogoče zagotoviti ustvarjalnega dogovora med 35 državand. Ker Zahod odločno in odkri-o zagotavlja, da ne bo nadaljeval pogajanj, dokler se razmere na Poljskem ne bodo uredile, ne rnjrejo začeti delati komisije za sklepni doKunicnt. Vzhodni predstavniki pa obtožujejo Zahod, da ogrožajo evropsko varnost, da obnavljajo hiacino vojno in se pripravljajo na pravo vojno, da se grobo vmešavajo v notranje zadeve drugih držav in podobno. Nevtralne in neuvrščene države sicer poskušajo nekako pomiriti po ložaj. vendar jim to ne uspeva. Pripravile so osnutek skupnega dokumenta: predvsem gre za sklicanje konference o krepitvi varnosti in o razorožitvi v Evropi in za probleme v zvezi s človekovimi pravicami. Nevtralne in neuvrščene države so se potem lotile posamičnih in skupinskih posvetovanj. Predvsem se trudijo, da bi se sedanji del konference končal brez hujših pretresov in da bi zasedanje nadaljevali jeseni. Zahod je močno naklonjen takšnim predlogom, medtem ko Vzhod nasprotuje. Menijo namreč, da bj lahko konferenco »hitro končali. če Zahod ne bi tako vztrajal pri iioljskih zadevah*, (dd) RTM — Poslanska zbornica bo v ponedeljek razpravljala o vrsti vprašanj. ki so jih postavili razni poslanci glede poteka pogajanj za obnovitev delovne pogodbe časnikarjev, ki je zapadla 31. decembra. Kot znano se bosta delegaciji založnikov in enotnega sindikata časnikarjev sestali v petek. Sindikat je že oklical tri dni stavke, vendar za sedaj še niso določili datuma. MILAN — Pogajanja med tovarno Alfa Romeo in predstavniki sindikata kovinarskih delavcev FLM so se nepričakovano prekinila, ko se strani nista mogli domeniti o vprašanju proizvodnosti in načinu vodenja podjetja. zovalci v Washingtonu, da bo Wa-shington za vojaške operacije v pomoč Duartejevemu režimu in mogoče tudi proti sandinistom v Nikaragui uporabil vojake prijateljskih držav iz Latinske Amerike. številni komentatorji so namreč ocenjevali Reaganov govor tudi po tem. česar ni vseboval. Ameriški predsednik je molčal o predlogu, ki ga je predstavil mehiški predsednik Lopez Portillo v Managui, da bi Mehika posredovala med ZDA in srednjeameriškimi državami. Prav tako ni omenil Portil-lovega poziva Reaganovi administraciji, naj ZDA nikakor ne poskušajo vojaško posredovati na tem območju. Zato je razumljivo, da se številni komentatorji sprašujejo ali ni mogoče gospodarska pomoč srednjeameriškim državam le zavesa, za katero namerava Wa-sliington skriti vojaško reševanje nakopičenih protislovij v Salvadoru, Gvatemali in bližnjih držav, ki krepijo oborožen upor nižjih slojev prebivalstva. V mehiški prestolnici Reaganovega govora sicer uradno niso komentiral. vendar so dali razumeti. da so globoko razočarani. Mehiška sredstva množičnega obveščanja so v svojih komentarjih predvsem poudarjala zavrnitev Por-tillovega predloga, lu so ga pod prle številne latinskoameriške in zahodnoevropske države ter tudi generalni sekretar Združenih narodov. še posebej izpostavljajo vztrajanje Washingtona na kontroverznem medameriškem sporazumu o vzajemni pomoči, ki so ga doslej že nekajkrat razlagali kot pomoč za gašenje socialnih revolucij. Podobnega mnenja so bili tudi v Nikaragui. kjer je vrhovni poveljnik vojaških sil Huberto Ortega Saavedra dejal, da je Reagan po- novno pokazal »agresivno avanturistično politiko do sandindstiene revolucije*. Najostreje so reagirali v Havani. Reaganov predlog za pomiritev Srednje Amerike so ocenili za »ciničen, demagoški in grozeč*. Zaskrbljenost zaradi nespravljivosti ameriškega predloga so izrazili tudi predstavniki ameriških in evropskih strank socialistične internacionale, ki so se zbrali v Panami. Med drugim so podprli Portillov predlog za miroljubno rešitev srednjeameriških zapletov in potrdili svojo podporo sandini-stom v Nikaragui. ni oborožitve in ravnovesja vojaških sil. Predsedstvo je poudarilo, da jedrska oborožitev pomeni najhujšo grožnjo varnosti in obstoju človeštva. Hkrati so ugotovili, da se je zadnja leta okrepila tekma v konvencionalnem oboroževanju, ki je namenjeno predvsem vojaškim intervencijam v majhnih in slabo o-beroženih državah, še zlasti nebio-kovskih. Zato so poudarili, da je treba čimprej zajeziti tekmo v konvencionalnem oboroževanju, hkrati pa si prizadevati zaomejitev jedrske oborožitve. S posebno zaskrbljenostjo je predsedstvo opozorilo na negativne posledice oboroževalne tekme za do-ložaj držav v razvoju, ki so se prisiljene tudi same dodatno oborože-vati, da bi oliranile lastno varnost, to pa zožuje njihove že tako skromne razvojne možnosti. Poudarili so, da bi po drugi strani uspešni dosežki na področju razorožitve sprostili precejšnja finančna sredstva, katerih del bi lahko uporabili ..a hitrejši razvoj držav v razvoju in tako bistveno prispevali h krepitvi mednarodnega miru in stabilnosti. Predsedstvo je poudarilo, da bi si morali velesili spričo njune odgovornosti pred človeštvom prizadevati, da bi premostili sedanjo krizo v dvostranskih pogajanjih o razorožitvi. Zaradi sedanjega zastoja se ne bi smeli odreči prizadevanjem v okviru mednarodnega mehanizma za pogajanja o razorožitvi. Poudarili so pomen zavzetej-šega delovanja multilateralnih pogajalskih organov pod okriljem OZN ob vseh spornih vprašanjih, ki zadevajo prepoved ali skrčenje posameznih vrst orožja: Na tem področju je treba nujno še naprej krepiti vlogo Združenih narodov. Posebno pozornost .je predsedstvo namenilo bodočim dejavnostim Jugoslavije na področju razorožitve. V zvezi s tem so poudarili pcmen drugega posebnega zasedal ia generalne skupščine ZN o razorožitvi od 7. junija do 9 julija letos, ki naj bi odločilno prispevalo k prizadevanjem za odpravo sedanjih neugodnih razmer in določilo kan kretne ukrepe za razorožitev in krepitev mednarodnega miru in varnosti. . - Na seji so tudi poudarili, da bo sedma konferenca voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav, ki bo potekala septembra, m-iložnost za vsestransko uveljavitev enotne ga stališča neuvrščenih do strate gije in najpomembnejših perečih vprašanj razorožitve in mednarodne varnosti, pa tudi za uveljavitev sklepov in akcijskih programov posebnih zasedanj generalne skupšči nc ZN. Izrazili so prepričanje, da bodo uri tem neuvrščene države namenile kar največ pozornosti praktičnim ukrepom, ki nai bi odražali njihove primarne varnostne interese in začrtali poti za mednarodne akcije neuvrščenih, da bi bila multilateralna pogajanja o razorožitvi učinkovitejša. Z zaskrbljenostjo so ugotovili, da so se poslabšale politične razmere, v katerih poteka madridski sestanek KVSE. Poudarili so, da so vse države udeleženke vsestransko odgovorne in dolžne odpraviti spore in zagotoviti uspešen izid konference, se pravi ohraniti pozitivne rezultate dosedanjega dela in zagotoviti kontinuiteto KVSE, katere sestavni del naj bi bila tudi konferenca o razorožitvi v Evropi. Na seji so podrobneje proučili vprašanje proglasitve Balkana za nejedrsko območje ter izoblikovali temelje in načelno politično stališče Jugoslavije. Poudarili so, da je cilj nejedrskega območja okrepiti varnost vseh držav na tem območju, pa tudi evropsko in širšo mednarodno varnost. Poudarili so, da to terja, da te države vzpostavijo medsebojne odnose na temelju vsestranskega medsebojnega spoštovanja, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, ne vmeša vanja v notranje zadeve drugih držav, miroljubnega sožitja, pa tudi nenehnih prizadevanj za dobre sosedske odnose. Posebej so opozorili, da proglasitev Balkana za nejedrsko območje, kjer bi odpravili grožnjo jedrskega orožja iz tujine, hkrati terja odpravo groženj poseganja po kakršnikoli sili in orožju proti neodvisnosti in ozemeljski nedotakljivosti balkanskih držav. To poleg tega narekuje nadaljnjo krepitev v širjenje zaupanja tako med narodi na Balkanu kot v širših razsežnostih ter vzpostavitev širokega območja miru v sosednih področjih. V zvezi s tem je predsedstvo opozorilo na izreden pomen širše mednarodne akcije, katere cilj naj bi bil spremeniti Sredozemlje v območje mini in sodelovanja. Poudarili so, da bi pospešitev ednosv-v in vseh obxik sodelovanja meu sredozemskimi narodi in državami ter uvajanje konkretnih ukrepov za krepitev kriznih razmer in sedanjih žarišč sporov v tem območju. Predsedstvo je ugotovilo, da so lahko mednarodne akcije, katerih cilj je razorožitev, uspešne le, če se bodo za to kar najbolj zavzemale vse države in narodi na svetu. Interesi jugoslovanskih narodov in narodnosti prav tako nedvoumno narekujejo enotno akcijo vseh organiziranih sil jugoslovanske družbe v prid razorožitvi in krepitvi mednarodne varnosti. Predsedstvo se je seznanilo * ukrepi, ki jih uvajajo, da bi racionalizirali delo diplomatsko - konzularnih predstavništev SFRJ v tujini v skladu s politiko gospodarske stabilizacije, ki jo izvaja celotna naša družba. Predsedstvo se je seznanilo tudi z akcijami, ki jih v ta namen uvajajo v zvezi z našimi gospodarskimi in trgovskimi piedstavništvi v tujini, pa tudi z razmerami v dopisništvih naših sredstev obveščanja v tujini. Na seji so sprejeli načrt o mednarodnih obiskov predsedstva SFRJ za leto 1982. Predsedstvo je proučilo tudi nekatera druga vprašanja iz svoje u-stavne pristojnosti. tilliiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiumiiiiNi KLJUB BESEDNI OFENZIVI DOGMATSKIH SIL Plenum CK poljske partije brez konkretnih rezultatov Še vedno niso prešli iz idejnih na konkretno po-hude ■ Izločitev liberalnih sil in krepitev vojsko VARŠAVA —■ Po komaj končanem plenumu CK PZDP se je včeraj v Varšavi začelo zasedanje poljskega parlamenta, ki bi moral potrditi zadnje spremembe v vladi in spremeniti v zakone razne gospodarske odloke. Pozornost uolj-ske in z njo vse svetovne javnosti .je torej osredotočeno predvsem na zaključke sedmega plenuma centralnega komiteja poljskih komu nistov. Za sedaj niso še objavili sklepnega dokumenta, a sam potek dvodnevnih razprav precej zgovorno dokazuje, da narti.ja še ni urišla iz idejnih na konkretne pobude, ki bi omogočile prebroditev družbene oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniitiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiittiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiniiiitiuiniiiiHiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin Predsednik Mitterrnnd v Italiji iiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiinHiiiniiiinMiiiiniiiiiiminukimiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiU V NEKIJAMl Qg VZNOŽJU HRIBA PIZZINU PRI NUORU Na Sardiniji odkrili arzenal orožja RB Zaplenili tudi protiletalski raketi - Trinajst novih aretacij NUORO, MILAN, RIM - V boju proti rdečim brigadam so policijske sile včeraj zabeležile nov uspeh, ki se sicer po razsežnosti in pomembnosti ne more kosati z nedavnimi številnimi aretacijami in odkritji skrivališč, je pa vendarle dober pokazatelj, da oblasti, navkljub vsestranskim priznanjem za svoje uspešno delo, nc mirujejo ter si prizadevajo zadati prevratniškim organizacijam odločilni udarec. V neki jami ob vznožju hriba Pizzinu v pokrajini Nuoro na Sardiniji so karabinjerji odkrili pomemben arzenal orpžja teroristične organizacije. Gre za šest brzostrelk znamke sterling, dve protiletalski raketi, osem ročnih bomb in kar trideset kilogramov razstreliva. Preiskovalci celo sumijo, da so s tem orožjem teroristi nameravali napasti sardinski «superzapor» in osvoboditi številne nevarne pajdaše, ki so v njem zaprti, šlo bi prav gotovo za izredno tvegano akcijo, saj sardin- ski zapor upravičeno slovi po svoji nepre-dimosti in varnosti. Sicer pa so zadnja odkritja pokazala, da so teroristi načrtovali več napadov na »superzapore* v raznih krajih Italije in zahtevnih »podvigov* proti vojašnicam in drugim zastraženim ciljem, kot je na primer sedež vsedržavnega sveta krščanske demokracije. Preiskovalci bodo morali tudi ugotoviti, ali pripadata raketi, ki so ju odkrili na Sardiniji, isti pošjljki bližnjevzhod-nega orožja, ki so jo brigadisti razdelili med raznimi vodi (večji del pošiljke raket je policija že zaplenila). Ob vsem tem pa preiskovalci ne smejo prezreti dejstva, da so arzenal orožja našli prav na otoku, kjer so briga-disti že ustanovili, in ga ob številnih aretacijah tudi skušali obnoviti, krajevni vod «Bar-bagia rossa*. Ni izključeno, da je kraj, kjer so sardinski teroristi skrivali orožje, izdal »skesani* Antonio Savasta, saj je ta izredno aktivni rimski terorist bil tudi med pobudni- ki oživitve teroristične dejavnosti na Sardiniji. Pričevanja ječarja ameriškega generala Jamesa Doziera so najbrž sprožila tudi novo široko preiskovalno akcijo v Lombardiji, Venetu in Rimu. Kljub izredni molčečnosti preiskovalcev se je izvedelo, da so v zadnjih 48 urah aretirali najmanj trinajst oseb. Med njimi je tudi šest ali sedem sindikalnih delegatov, ki jih je sindikalno vodstvo že suspendiralo. Milansko sodišče je tudi izdalo 15 zapornih nalogov proti prav tolikim briga-distom, ki so sicer že v zaporu. Med njimi sta tudi znana terorista Vittorio Alfieri in Laura Azzolina. Vseh obtožujejo vrste atentatov proti milanskim časnikarjem in tovarniškim funkcionarjem. Devet tiralic zaradi prevratniškega združevanja in pripadništva oboroženi tolpi so izdali tudi v Padovi. Gre za skupino že aretiranih pripadnikov prevratniške organizacije »eomitati coinunisti rivo-luzjouari*. RIM — Politični del razgovorov med francoskim predsednikom Mit-terrandom, ki je trenutno na uradnem obisku v Italiji in predsednikom italijanske vlade Spadolinijem se je končal s tiskovno konferenco, na kateri sta oba potrdila, da .je bil govor predvsem o štirih temah. Gre za vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki so se zadnje čase. predvsem zaradi zaple tov na Poljskem, dokaj zaostrili, za problem Salvadora, glede katerega so pogledi obeh držav zelo podobni, čeprav obstajajo nekatere razlike, za bližnjcvzhodno krizo, glede ^atere .je Mitterrand potrdil stališče Francije, ki podpira pravične zahteve palestinskega ljudstva, zagovarja pa tudi pravico Izraela do obstoja in neodvisnosti in nazadnje, za delikatno vprašanje gospodarskih odnosov med ZDA in Evropo, ki so se poslabšali predvsem zaradi politike visokih obrestnih mer. ki veljajo v Ameriki. Mitterrand. ki vodi delegacijo sedmih ministrov, se je sestal tudi a predsednikom italijanske republik. Sandrom Pertini.jem. Na sliki (telefoto AP): oba predsednika sta pregledala častno stražo v kvirinalski palači. in gospodarske krize. V bistvu ja sedmi plenum razočaral vse tiste, ki so pričakovali .jasnejših opredelitev. Prvi sekretar CK general Ja-ruzelski .je spretno krmaril med čermi različnih «duš», ki so prisotne v partiji. Uspelo mu je utišili liberalno krilo, ko je obtožil tako imenovane »horizontalne strukture* kapitulantstva in oportunizma, zavrnil. a ne utišil, je dogmatske sile v ortodoksnih »forumih*, kot je katoviški, da skušajo le z besedami pomagati partiji v resnici pa ji «z besedno pirotehniko* le škodujejo. Članom centralnega komiteja so tudi predložili osnutek programske deklaracije z naslovom »Za kaj se borimo, k čemu stremimo*, o njej pa se bodo razjasnili šele na prihodnjem plenumu po javni razpravi, ki bo v vseh partijskih telesih. Že sedaj pa so se številni člani CK skrajno kritično izrazili o osnutku deklaracije, češ da je presplošna, polna parol in da ne vsebuje konkretnih predlogov. kako aktivizirati ljudstvo. Partiji torej še vedno ni uspelo prebroditi notranje krize, da je torej zanjo nadaljevanje vojnega stanja edino zdravilo. Seveda se je o upravičenosti in nuji razglasitve vojnega stanja na Poljskem izrekla večina članov centralnega komiteja. Za dogmatske sile. ki so bile najglasnejše ie do tega prišlo prepozno, še vedno pa .je oblast premila do protisocialističnih sil. Na vprašanje, kako vračati Poljakom zaupanje v partijo, pa dogmatiki niso odgovorili. To vprašanje bo bržkone še dalj časa ostalo brez odgovora, a je v poljskih dogajanjih ključnega pomena. Prav tako ni še jasno, kakšno vlogo bodo imeli do odpravi vojnega stanja sindikati. Na plenumu je bilo precej zahtev o likvidaciji sindikata Solidarnost, dokončna beseda pa še ni bila izrečena. V glavnem se večina CK strinja z obnovo sindikalnega življenja, je pa nesložna glede vloge in vpliva, ki bi dovolili sindikatu. Vsebinsko revščino sedmega nle-ntuna omilijo le zagotovila Jaru-zelskega, da bo partija nadaljevala po poti partijske obnove ki .jo je začrtal zadnji partijski kongres. Kdaj pa bodo idejne smernice tudi uresničevali, tega ni Jaruzelski povedal. Omejil se .je le na utrditev vojske v CK, saj je vanj vstopili sedanji notranji minister general, ki je bil v preteklosti odgovoren za poljsko protiobveščevalno službo. Tudi izključitev dveh članov, ki so jih obtožili liberalizma, ne spreminja bistva, da .je vse ostalo pri starem. Vojska ne zanika partiji njene vodilne vloge, do nadaljnjega na hoče imeti ves položaj v< svojih rokah. General Jaruzelski se bo torej lahko v ponedeljek na čelu partii-sko-državne poljske delegacije podal v Moskvo, ne da bi si delal prevelikih skrbi glede svoje ideološke linije. Kljub podpori dogmatskim silam se namreč Moskva dobro zaveda, da bi slednje v državi sprožile še večji kaos, če bi lahko tudi odločale. VČERAJ V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Bogat posvet o kulturni politiki Slovenskega stalnega gledališča Posveta se je udeležilo veliko število ljudi in tudi posegov je bilo mnogo, kar dokazuje zanimanje za naše gledališče Včeraj popoldne je bil v Kulturnem domu posvet o kulturni politiki Slovenskega stalnega gledališča, ki ga je priredilo gledališče samo. Posveta se je udeležilo veliko število ljudi in tudi posegov je bilo veliko; poleg besed predsednika in pa ravnateljevega poročila je v diskusijo poseglo 22 oseb, kar dokazuje veliko zanimanje za probleme gledališča a tudi to, da je bil posvet potreben Številne prisotne Je pozdravil predsednik SSG Bogo Samsa, ki je dejal, da ima posvet namen obravnavati ♦celotno usmeritev* gledališča in torej ne samo repertoarno politiko. Poudarek velja torej kulturi, a tudi politiki, «ki označuje zapleten splet družbenih odnosov v znotraj naše skupnosti in v odnosu slovenske narodnostne skupnosti z okoljem*. Samsa je nadalje poudaril, kako je gledališče «živ organizem*, ki je tesno povezan z našo stvarnostjo in torej izraža splet kulturnih, političnih, idejnih, umetniških in drugih izrazov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bistvo gledališča pa je umetniško delo. To seveda ne pomeni tega, da je treba zamolčati nasprotji, ki se pojavljata, zaradi poslanstva, ki ga ima gledališče pa je nujno, je dejal Samsa, da je »politični sistem v gledališču in izven njega na taki stopnji razumevanja, na tako visoki stopnji sodelovanja*, da prenese tudi omenjena nasprotja in kritično obravnavo. Brez tega je v bistvu umetniško delo nemogoče. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta je v svojem uvodnem poročilu orisal osnovne smernice, po katerih se danes odvija kulturna politika SSG. Košuta je najprej omenil izjemne tradicije slovenskega gledališča v Trstu, ki morajo biti v naši zavesti, tudi ko razmišljamo o sedanjosti in o perspektivah. Košuta je nato spregovoril o repertoarni politiki, o smernicah, kot so vloga posredništva med kulturami, o družbeno kritični angažiranosti in o posluhu za širok krog občinstva. Spregovoril je tudi o iskanju novih igralnih prostorov in o tem, kako si z novimi prostori gledališče utira pot med nove kroge ljudi. Košuta je poudaril tudi širino repertoarja, ki izhaja dz zavesti, da pripada gledališče vsej slovenski narodnostni skupnosti. «Ta širina* je nadaljeval govornik dzključuje možnost slehernega politično pogojenega veta ali kakršnekoli druge oblike cenzure*. Govornik je nato poudaril stalno iskanje kvalitete in, temnejšo točko, tudi o-vire, od finančnih težav, pa do malo-številnosti ansambla, ki pogojujejo delo SSG. Košuta je nato omenil vrsto drugih vprašanj, kot so vzgoja mladih kadrov in tu je naglasil pomen gledališke šole. odnos do mladih nasploh, vključevanje sodelavcev, tako igralcev, kot režiserjev, piscev itd., in pa povezava z ostalimi slovenskimi gledališči. Ravnateljevemu poročilu je sledila resnično dolga diskusija, v katero so posegli Josip Tavčar, Savina Remec. Jožko Lukež. Nerina Švab, Ace Mermolja, Nadja Kriščak, Fili-bert Benedetič, Zora Tavčar. Edvin Švab, Aleš Lokar. Zorko Harej. Klavdij Palčič, Saša Rudolf, Mitja Rotov- ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SLOVENSKI KLUB organizirata tromesečni TEČAJ JCGfci v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Vpisovanje v uradih ZSKD — telefon 767303. Začetek tečaja 1. marca ob 19. uri. Tečajniki naj prinesejo s seboj pogrinjalo in brisačo. KD PROSEK - KONTOVEL priredi danes. 27. t.m.. ob 20, uri v Kulturnem domu na Proseku PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo: pevski zbori, godbeno društvo Prosek, amaterski oder Jaka Štoka, harmonikarski ansambel GM ter učenci oziroma dijaki osnovne in srednje šole s Proseka. Vabljeni! Gospoda, s katerim sva r J srečala pred časom v mesnici v Divači in čigar sin me je iskal na domu, prosim, da se javi danes, 27., ali jutri, 28. t.m., ob 12. uri v gostilni RIS-NIK V DIVAČI. Jože Bizjak- Divača nik, Stojan Spetič, Jože Koren, Mario Uršič, Jože Babič, Vladimir Vremec, Lelja Sancin, Marjan Kravos in Boris Kobal. Nemogoče nam je povzeti vsebina vseh posegov, teme so bile različne, v bistvu pa sta se soočili dve težnji in sicer ob vprašanju razmerja med politiko in kulturo, ki je bilo na posvetu bistven problem. E-na težnja je bila ta, da se mora SSG izogibati določenih konic in iskanju novega za vsako ceno. Govorniki so trdili, da je potrebno z vnaprejšnjim dogovarjanjem preprečiti, da pride do zapletov, kot je bila predstava »Pinko Tomažič in tovariši*. Drugi so trdili, da politična sfera ne sme siliti v omejevanje in v kompromisne rešitve za vsako ceno, saj je umetnost predvsem ustvarjalna svoboda in to svobodo je treba upoštevati, kot je treba tudi upoštevati željo gledalcev in ustvarjalcev, ki so heterogene. Kroniki na ljubo je bila večina občinstva naklonjena tej drugi tezi. Jasno so prišli med razpravo na dan še drugi problemi, ki so šli od vzgoje mladih pa do tehničnih problemov SSG. Žal pa zagovorniki nekaterih stališč v nadaljevanju razprave niso bili prisotni. Vsekakor pa je posvet marsikaj odkril in pustil obilo misli, teženj, ocen, ki jih bo moralo vodstvo, kot je dejal ob zaključku predsednik Samsa, preučiti. Prav gotovo pa bodo odmevi posveta ostali v zavesti vseh prisotnih. Škofov pastoralni obisk v Podlonjerju Drevi se začenja škofov pastoralni obisk v Podlonjerju. Ta mlada župnija (začetek 1974) spada v centralni dekanat sv. Antona, v katerem je osem župnij, od teh pet dvojezičnih. V Podlonjerju se bo škof srečal s Slovenci jutri — v nedeljo — ob 9. uri; takoj po maši bo javni razgovor s škofom o slo- MESEC DNI PO DE MICHELISOVEM OBISKU PRI NAS SE VSE PO STAREM Ladjedelstvo: sindikat kovinarjev zahteva od vlade spoštovanje obvez V ponedeljek, L marca, skliče deželno vodstvo FLM v tržiški ladjedelnici javno skupščino «Zdaj imamo načrte in razpolagamo s finančnimi sredstvi, zato se lahko lotimo dela.* Tako je zatrdil zadnji dan letošniega januarja minister za državne soudeležbe De Michelis med dvodnevno konferenco o državnih soudeležbah, ki jo je bila pripravila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine snorazumno z zadolženim ministrstvom. Načrti torej so, denar tudi je, toda dela se menda nihče ni še lotil, obljuba je ostala na papirju. Tako menijo tukajšnji sindikalni krogi, ki nameravajo iz protesta sprožiti nove demonstrativne pobude. Kakšne, zaenkrat ni znano, zanje bomo zvedeli v ponedeljek, 1. marca, ko priredi deželno vodstvo sindikata kovinarjev (FFLM) ob 15.30 v tržiški ladjedelnici javno skupščino Kot nam .je povedal deželni tajnik FLM Capozza, so na skupščino vabljene tako politične kot družbene sile v najširšem smislu pa še študentje in predstavniki trgovinskih krogov. Minister De Michelis je 31. ja- nuarja v tržaškem Avditoriju povedal, da je bilo nakazanih za ladje-delske obrate z državno soudeležbo na vsem Apeninskem polotoku 917,5 milijarde lir za triletje 1981/ 33; s temi sredstvi naj bi ladjedel- SPDT VABI /SPDT\ SVOJE ČLANE NA 28. redni občni zbor ki bo v petek, 5. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 20., drugo pa ob 20.30. Na sporedu bo predsedniško, tajniško, blagajniško, poročila načelnikov raznih odsekov, razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno. Vabljeni! venskih problemih v župniji. »mm...................mn..............................................................................................................................»..."...»»...."»mm..."..« SINOČI V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST Predstavili italijanski prevod Cankarjevega «Martina Kaiurja» Delo je prevedel prof. Arnaldo Bressan Udeležba Cirila Zlobca in Roberta Damianija V Krožku za kulturo m umetnost so sinoči predstavili italijanski prevo/i Cankarjevega romana *Martin Kačur*. Delo, ki nosi v ita lijanščini naslov «Martin Kačur biografia di un idealista», je vre vedel prof. Arnaldo Bressan, knji pa ra je izšla pri založbi Monda dori v okviru najbolj razširjene ita lijanslce ekonomske knjižne zbirke O s car. Na včerajšnji predstavitvi sta po leg prevajalca sodelovala še slo venski pesnik in prevajalec italijanskih pesnikov v slovenščino Ciril Zlobec in docent na tržaški univerzi Roberto Damiani. Oba sta opozorila na prepad, ki še vedno ločuje italijansko in slovensko kul turo, kar izhaja predvsem iz nepoznavanja kulturnih ustvarjalcev sosednega naroda, pa čeprav se je v zadnjih letih v tem smislu nekaj spremenilo (na primer odrska priredba Kačur ia v italijanščini z naslovom *Idealist»). Arnaldo Bressan je doma iz Izole, zadnje čase na živi in dela v Milanu. Pred Kačurjem je že oskr- be! prevod drugega Cankarjevega dela tHlapca Jerneja*, ki je doživel lep uspeh (prodanih je bilo nad 40 tisoč izvodov knjige). f Čestitke Včeraj je praznovala 9. rojstni dan BRIGITTA ZOTTI iz Križa. Iz srca ji čestitata sestrična Ksenija in bratranec Vojko. KD ROVTE -KOLONKOVEC priredi danes, 27. t.m., ob 20. uri PREŠERNOV VEČER s sodelovanjem Maria Magajne, ki bo prikazal diapozitive s svojega potovanja po Islandiji. Vabljeni! Pomanjkanje denarja zavira delovanje sejemske ustanove ^Finančna sredstva naj pridejo iz osimskega sklada» Sejemske prireditve na razstavišču pri Montebellu se bodo letos v primerjavi s preteklostjo številčno pa tudi kakovostno okrepile. V prihodnosti je v načrtu še nadaljnja bogatitev tovrstne dejavnosti, za katero pa sta nujna čimprejšnja preureditev razstavnih prostorov in seveda priliv svežega kisika v obliki finančnih nakazil; denarna sredstva naj bi prišla iz sklada za uresničevanje pobud, ki jih predvidevajo osimski dogovori, kakor je izrecno naglasil predsednik velesejemske ustanove, Toresella. Le-ta je navedel načrtovane sejme in razstave in prikazal njih značilnosti, njegova izvajanja pa so vsak iz svojega pristojnostne-ga vidika dopolnili predsednik luške ustanove Zanetti, načelnik del za preustrojitev Palače narodov Cle-scovich, ravnatelj Združenja indu-strijcev Ferretti in zadolženi za organizacijo ene izmed letošnjih razstavnih novosti — »razstave o morju* — Mario Bussani. Razstavna sezona se prične že 6. marca s specializirano razstavo turističnih plovil ih sredstev ter opreme za šotorenje in rekreacijo nasploh Nauticamp 82 (letos bo prvič vsedržavnega značaja, sicer pa z umil.mil.»»»»..........................»»■»«.»... V ZVEZI S PISANJEM TRŽAŠKEGA IN DRUGEGA TISKA Uradna informacija Tanjuga o tržaškem trgovcu Ladi ni ju V zvezi s primerom tržaškega trgovca Gianfranca Ladinija, ki je v beograjskem zaporu od lanskega junija in s katerim se je tržaški ter vsedržavni tisk obširno ukvarjal, je tiskovna agencija Tanjug objavila naslednjo informacijo svoje ga sodelavca: «Sodelavec Tanjuga je dobil od preiskovalnih organov obširno informacijo v zvezi z obtožnico proti sedmim osebam, med katerimi je tudi italijanski državljan Gianfran co Ladini iz Trsta. Okrožni javni tožilec v Prištini je 25. decembra 1981 dvignil obtožnico proti sedmim osebam, ki so z grabežem družbene imovine oškodovale gospodarstvo SFRJ za okrog 63 milijonov dinarjev. Obloženi so Osman Sedmani, direktor predstavništva Agro Kosova Comerca iz Beograda, Mehmed Buši. koordinator izvoza in uvoza v istem podjetju v Prištini, Remži Jona, direktor sektorja v Trepča -Comercu v Titovi Mitroviči in Gian-franco Ladini, komercialni direktor podjetja »La Distributrice* iz Trsta. Razen njih so obtoženi še Rodoljubo Kosavljevič, bivši direktor podjetja Kosovo GMBH v Miinchnu, Genom Galimun, direktor sektorja opreme v delovni organizaciji Ekskimoks v Prištini in Delal Džar, referent v podjetju Kosovo GMBH. Tanjug je obveščen, da so preiskovalni organi ugotovili, da so obtožene osebe spretno izigravale predpise pri prodaji jugoslovanskih umetnih gnojil tržaški firmi »La Distributrice* v skupni vrednosti 5,3 milijona dolarjev. Pogodba o dobavi umetnih gnojil v zameno za avtomobilske dele je bila po oceni preiskovalnih organov sestavljena tako, da bi se udeleženci pri teh kupčijah neposredno okoristili. Obtoženi, po besedah preiskovalcev v glavnem KD FRAN VENTURINI - DOMJO priredi danes, 27. t.m., ob 19.30 v telovadnici pri Domju PREŠERNOVO PROSLAVO Nastopajo učenci osnovne šole s celodnevnim poukom Ricma-nje - Dom jo, harmonikarski ansambel — vodi Giovanni Taraboc-chia, recitatorji in moški zbor F. Venturini — vodi Ivan Tavčar. VABLJENI! ne negirajo, da so kupčije bile na škodo Jugoslavije, oz. da so se devize stekal na račun tržaškega podjetja «La Distributrice*. Še več, na osnovi dosedanje preiskave je preiskovalni sodnik ukazal, da se preiskava razširi zaradi suma, da gui GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981 - 82 7. abonmajski koncert V sredo, 3. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu COLLEGIUM MUSICUM MARIBOR JANKO ŠETINC — čembalo DRAGO GOLOB — oboa GORJAN KOŠUTA — violina MILOŠ MLEJNIK — violončelo Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. so obtoženi izvršili tudi druga dejanja. V zvezi z obtoženim Gianfrancom Ladinijem, komercialnim direktorjem podjetja »La Distributrice* iz Trsta, so se v italijanskem tisku pojavile informacije, češ da je obtoženi v jugoslovanskih zaporih v zelo težavnem položaju. Po informacijah, ki jih je dobila agencija Tanjug ima Gianfranco Ladini v zaporu vse pravice, ki jih predvidevajo jugoslovanski zakoni in ustrezni predpisi. Dvakrat mesečno ga obiskujejo člani njegove družine, ki mu prinašajo pakete in knjige. Redno ga enkrat mesečno obiskujejo tudi predstavniki ambasade, večkrat pa tudi branilci, ki jih ima do sedaj kar 8.» Kot poroča italijanska agencija ANSA, so sodelavcu Tanjuga nadalje zagotovili, da so Ladinija, ki že 11 let boleha na očesu, obiskali številni specialisti in tudi okulist, ki ra je njegova družina izbrala. Landini je v ločeni celici, ker se je sam tako odločil, redno vsekakor prejema pisma in italijanske časopise. mednarodno udeležbo ter se bo zaključila 14. marca). Od 5. do 8. maja bo Transadria 82, to je 3. specializirana mednarodna razstava o pomorskih blagovnih prevozih s kontejnerji. Razstava bo v sodelovanju z zagrebško vele-sejemsko ustanovo, ob njej pa bo posvetovanje o možnostih smotrnejšega povezovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči Gornjega Jadrana; če zaenkrat ne pride še do pravega sodelovanja med njimi, je zatrdil Toresella, potem naj spodbudi ta prireditev vsaj h globljemu medsebojnemu razumevanju ob ublažitvi sicer potrebne konku renčnosti. Tradicionalni mednarodni vzorčni velesejem, 34. po vrsti, bo od 17. do 29. junija in na njem bosta prvič uradno zastopane tudi ZDA in Argentina. Novost predstavlja razstava o vsph, dejavnostih, ki so povezane s pridelovanjem in trgovino s kavo. Razstava, ki bo od 16. do J8. sep^ tembra, bo zaobjela tudi mednarodno posvetovanje o kavi, Druga novost pa je 1. razstava o morju, sicer o ladjedelstvu v najširšem smislu pojma, o varstvu morja in njegovih neizmernih bogastev ter o poklicnem in športnem ribolovu. Gre za edino tovrstno pobudo na evropskih tleh in bo slonela na pretežno znanstveni podlagi. V njenem okviru bo tudi zasedanje o luških premogovnih skladiščih. KD J. RAPOTEC - PREBENEG vabi danes, 27. t.m., ob 20.30 n-1 VINSKI KONCERT v priredbi KD Valentin Vodnik iz Doline. Vabljeni! SLOVEN&K) KULTURNO DRUŠTVO TABOR openski glasbeni večeri Jutri, 28. t.m., ob 17. uri koncert zbora tržaškega konservatorija G. TARTINI Dirigent Giampaolo Coral ...»».».■.»........»»«»■»»«.»............................................. Poledica in velika hitrost terjali dve mladi življenji Gre za 30-le tnega Milana Milita iz Repnica in 29-letnega Alessandra Narda iz Rojana Na občinski cesti, ki pelje z Opčin proti Repniču, je v noči med torkom in sredo prometna nesreča zahtevala življenje 30-letne-ga avtokleparja Milana Miliča iz Repniča 12. Milič se je okrog 2.30 s svojim mopedom gilera 50 vračal verjetno s pustne zabave, ko mu je led na prvem železniškem prehodu nastavil usodno past. Nenadni sunek je fanta vrgel na tla. pri tem pa si je Milič, ki je udaril ob železniško tračnico, hudo poškodoval lobanjo. Kljub takojšnji pomoči reševalcev rdečega križa. je med prevozom v bolnico umrl. V sredo ob 14 15 pa se je vedno zaradi prometne nesreče izteklo življenje 29-letnega Alessandra Narda iz Rojana, ki je s fiatom 127 vozil po Ul. Caboto proti Domju, ko je zaradi spolzkega cestišča in prevelike hitrosti na rahlem ovinku pred obratom Italcementi nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, in z vso silo trčil v obcestni električni drog. Zaradi hudih notranjih poškodb je bil Nar do na mestu mrtev. OBJAVA DOLINSKE OBČINE Sklep občinskega sveta št, 21/c z dne 12.2.1982, ki .je objavljen na občinski oglasni deski, .je z današnjim dnem na razpolago v tajništvu (soba št. 43) za 20 zapored- nih dni, vključno s prazniki, vsa komur, ki si ga želi ogledati, in po naslednjem urniku: ob delavnikih od 8. do 14.. ob torkih tudi popoldne od 17. do 18.; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Omenjeni sklep sestavlja je- vsi tehnični izdelki, ki se nanašajo na splošno varianto veljavnega občin skega splošnega regulacijskega na črta ob izvajanju določil Deželne ga urbanističnega načrta. Po poteku tega roka bodo lahko ustanove ali zasebniki pismeno predložili v teku 20. dni nrioombe v smislu čl. 9 UZ (urbanističnega zakona), št. 1150 z dne 17.8.1942 in nadaljnjih sprememb. ŽUPAN nicam priskrbeli nova naročila, hkrati pa zavrli vpisovanje delovnih moči v dopolnilno blagajno. Mi nister je nato poudaril, da obstaja splošna volja zadolženih oblasti, da se enkrat za vselej reši vprašanje zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, da se torej za njegovo dograditev brž namenijo primerna finančna sredstva. O Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu pa je naglasil, da bo morala proizvodnjo razširiti v povezavi s tovarnama VM in CMI pa tudi s tujimi partnerji, obenem pa jo še povečati s pomnožitvi.jo dizlovih motorjev za kopensko uporabo. Kot vse kaže, se danes, mesec dni po dvodnevnem prosvetu v Av ditoriju, ne ve, če in kaj je bilo storjenega, da gornje obljube s papirja preide,jo v prakso. Zato bodo delavci in sindikalisti na ponedeljkovi skupščini v Tržiču odločno zahtevali od rimske vlade, da takoj sproži postopek za odobritev vseh štirih zakonskih osnutkov o ladjedelstvu (s petim osnutkom vred, ki govori o kreditiranju ladjedelni-ških dejavnosti) — ti osnutki namreč sploh še niso prestopili pragov poslanske zbornice in senata. Z druge strani pa bodo na skupščini spodbudili deželno upravo, da tudi sama začne nemudoma izvajati določila glede sindikalne politike, ki so našla soglasje v deželnem Sve tu, da se ta določila torej prično uresničevati v delu deželnega odbora s primernimi pritiski na rimsko vlado, od katere je treba doseči, da končno spoštuje srejeti obveznosti. Deželni tajnik FLM Capozza nam je še dejal, da so postale razmere v tržaških obratih IRI nevzdržne (isto velja za tržiški Italcantieri), da ni torej nobenega časa več za slepomišen.je. (dg) Odločno zahtevo, naj vlada takoj predloži parlamentu zakonske osnutke o financiranju področnega načrta za ladjedelstvo, je postavil tudi deželni komite KPI. Gledališča KOSSETTl Danes ob 20.30 bo gledališka skupina «Gruppo della Rocca* predstavila Ruzantejevo delo »Recita Fantasti-ca». V abonmaju odrezek štev. 7. Red «prva sobota*. VERDI V torek, 2. marca, ob 20. uri (red A za parter, red C za balkon) bo premiera opere »Falstaff* po Shakespearovi komediji. Dirigent Daniel Oren, režiser Giulio Chazalettes. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631-948). AVDITORIJ Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10. • * * Od ponedeljka, 1. 3. do 4. 3. bodo na sporedu v Avditoriju s pričetkom ob 11.15 v priredbi gledališča Verdi enourne plesne predstave za šolsko mladino. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631-948). V dneh 5. in 6.3. t.l. bodo te predstave (s pričetkom ob 11.30) v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. 27. 2. 1981 27. 2. 1982 Luciano Gustinčič Minulo je leto, a vedno si med nami. Mama Ivanka, žena Jolanda, sin Alex ter drugo sorodstvo Kino Cappella Underground 16., 18., 20. in 22.00 «1 figli dello spazio*. Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Me-phisto*. Ritz 17.00 »Ragtime*, barvni film za vse. Eden »La sai 1'ultima su... i matti* Grattacielo 16.30 »La pazza storia del mondo*. Mel Brooks. Fenice 17.00 «1 fichissimi*. Diego Abatantuomo. Nazionale 16.00 »La moglie denarnico e sempre piu buona* Prepovedan pod 14. letom. Cristallo 16.00 »Red e Toby nemici-amici*. Walt Disney. Aurora 16.00 «L’esercito pid pazzo del mondo. Moderno 16.00 »Amore senza fine*, prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 »E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.00—17.00—20.30 »Bolero*. Vittorio Veneto 16.00 »La fuga da New York». Mignon 16.30 »Una notte con vostro onore*. Za vse. Radio 14.30 «Labra vogliose*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «11 corpo della ragas- sa». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mali oglasi telefon C040) 7946 72 PRODAM motor ducati «six dais 125» letnik 1979. Plačilo delno na obroke. Telefon 040/72 68 50 od 12. do 14. ure. Oh izgubi dragega tovariša GERMANA FONDE izreka TPPZ Pinko Tomažič svojcem najgloblje sožalje. 25. 2. 1981 25. 2. 1982 Ob prvi obletnici smrti drage Ade Hrvatič se je z žalostjo spominjata sin Dejan in sestra Divna z družino Milje, 27. februarja 1982 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona ANNA GREGOROVICH vd. TURCIN0VICH Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči hčeri Aliče in Edda ter sinova Remigio in Attilio (odsotna) Žalovanju se pridružujejo Marija Župančič in družini Kalc ter Cistulli. Bazovica, Trst, Melbourne, 27. februarja 1982 Za vedno nas je zapustil naš dragi ANTON LUKAČ Pogreb bo danes, 27. februarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporoča žena Angela Trst, 27. februarja 1982 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi boiob v sJfivss r.rr ''ruf’ rr! 1 GERMAN0 FONDA Žalujoči žena, hči, -sin;,-snaha, zet, vnuka in drugo sorodstvo Trst. 27. februarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) V tragični nesreči nas je zapustil naš dragi MILAN MILIČ Pogreb bo danes, 27. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo mama, oče, brat, sestra z družino in drugo sorodstvo Trst, 27. februarja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob smrti našega dragega dr. KARLA ŠIŠKOVIČA - MITKA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, se poslovili od njega in počastili njegov spomin s petjem, cvetjem, ustno in pismeno. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje in nas skušali potolažiti in so nam v naši bolečini pomagali. V imenu njegovih najožjih svojcev Dana in Volodja šiškovič 25. 2. 1978 25. 2. 1982 Ob 4. obletnici smrti naše drage MILKE KRIŽMANČIČ se je spominjata mož Franc in hči Zmaga Bazovica, 27. feDruarja 1982 Uslužbenci IRET izrekajo iskreno sožalje Nadji Fondi ob izgubi dragega očeta. 27. 2. 1976 27. 2. 1982 Šest let je minilo, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, nona in pranona JOŽEFA VRŠE vd. KALC Ljubeče se je spominja sin Karlo z družino Gropada, 27. februarja 1982 V OKVIRU POBUD GLASBENE MATICE Predavanje o renesančni pozavni Costa Glasbene matice sta 28. t.m. Saverio De dan, v marcu pa Klemen Ramovš tGlasba plemeniti duha.* To frazo večkrat slišimo; tako ali pa v več ali manj izpremenjeni obliki: spominja me na leta, ko sem še i-gral v orkestru in jo je starejši kolega uporabljal vsakokrat, ko sta se dva orkestraša zaradi česarkoli sprla. Dejansko mislim, da glasba sama na sebi prav nič ne plemeniti. Glasba je govorica, ki uporab Ija glasove namesto besed. Besede pa so lahko plemenite ali pa tudi ne. Vendar so nam besede lažje razumljive. V šoli se učimo o pesnikih in pisateljih, študiramo literaturo. To se nam zdi naravno, saj je šola prav za to. Vendar gotove literature» v šoli ne upoštevamo ~ tudi to se nam zdi naravno. V glasbi je to manj jasno. Kdor nima pravega posluha za glasbo, pravi, da je glasba pač glasba. Nepoznavanje glasbe ima seveda svoje vzroke: v šolah mm nudijo in formacije o besedni umetnosti, likovna umetnost je skrčena na par ur risanja, o glasbeni umetnosti pa niti besede. Zadnje čase je sicer nekoliko bolje, saj ima zdaj tudi nižja srednja šola par ur glasbene vzgoje. Potem so seveda še glasbene šo le. Vendar je konservatorij, kot se imenuje glasbem šola v Italiji, ta-ko urejen, da vzgaja poklicne glasbenike. Pravzaprav moramo reči, da skuša dati mladim tisto tehnično podlago, ki jim bo omogočala udejstvovanje v poklicu glasbenika, če je poleg tehničnih problemov še kaj časa in smisla za vzgojo v g la sbi, odvisi to pač samo od posameznih profesorjev: učni programi so le-tem bolj v oviro kot v pomoč. Lahko bi celo rekli, da na konservatoriju študiramo klavir, violino, flavto itd., ne študiramo pa glasbe. Imamo seveda še privatne glasbene šole, vendar se tudi te največkrat skušajo držali programov državnih konservatorijev in tako ostaja vedno glavni problem: ves poudarek na, tehniki in premalo poudarka na glasbeni vsebini. Tehnika je seve da potrebna, vendar je vedno ideja tista, ki da umetnini dušo: kot v drugih umetnostih, tako tudi v glasbi. Vrednost umetnine, ali umetnosti nasploh, lahko merimo torej le po izrazni moči, ne pa po težavnostni stopnji tehnike, ki je bila za to potrebna. Tehnika, ki jo danes zahteva učni program na državnem konservatoriju je kar precejšnja (čeprav večkrat za sodobno glasbo nezadostna). Vzemimo za primer violino: kdor želi diplomirati iz violine mora igrati tudi Paganinijeve vMuozne skladbe. Tudi neglasbe nikcm je Paganiniievo ime poznano iifi sicer prav zaradi njegove virtuoznosti. Ker pa je til"‘Paganirti' edinstven, ne moremo pričakovati od vseh violinistov, da bodo igrali kot Paganini Postavlja se nam to-tej izbira ali igrati Paganinija sla bo. ali igrati lažje skladbe dobro. In lažjih skladb je na pretek; zlasti iz časov pred Paganinijem. Tako pridemo pravzaprav do stare gla sbe. Da je stara glasba najbolj pri merita za pristop h glasbi nasploh, nam dokazujejo tudi poletni tečaji, katerih se udeležuje ved no večje število ljubiteljev. Tudi Orffov in strumentarij lahko vzamemo kot dokaz, da moderni glasbeni instru men ti niso najbolj primerni za u vajanje v glasbo. Orff je zato iskal druge načine, zanimanje in zlasti Poznavanje stare glasbe pa takrat še ni bilo tako živo, da bi lahko i tej videl najboljšo rešitev. Namesto Orffovih skladb lahko vzamemo skladbe najboljših skladateljev treh stoletij (1450-1750). Primerni instrumenti za izvajanje take glasbe so lahko kljunaste flavte ali viole. Seveda pa ne smemo pozabiti glasu. saj je bilo prav za takratno dobo značilno, da je bil človeški glas vzor vsem glasbenim instiu-mentom. Če se omejimo na rene sančno obdobje, pa lahko dobimo obilo prvovrstnega repertoarja tudi za trobila. Ta. danes manj čislana glasbila (razen v jazz skupinah in Pihalnih orkestrih), so uživala v takratni dobi velik ugled. Cink (cor-netto) je takrat veljal kot zelo plemenito glasbilo, saj je v cerkveni glasbi zavzemal skoraj vodilno mesto, medtem ko je bila violina ob svojem pojavu prisotna le vri ve selicah in po gostilnah (Zaniini Po je, da je bil v svojem času Ben-Pcnuto Cellini znan tudi kot odličen igralec na cink). Največkrat so trobila nastopala v zasedbah, kjer je vodilni glas igral cink, spodnje glasove pa pozavne. Te zasedbe so značilne za dobo od Monteverdija do Bacha (Bach je u Porabil cink v enajstih kantatah), imamo pa podatke, da so prav v taki zasedbi igrali v Stuttgartu ko-zale še do leta 1840. Repertoar to-tej. ki lahko nudi trobilcem obilo možnosti. V želji, da kaj več o tem izvemo od strokovnjaka, prireja Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici v nedeljo. 28. t.m., ob tl- uri v šolskih prastarih v lil. il- Manna 29 predavanje o pozavni p renesansi. Predaval bo pozavnist Saverio De Cian, ki se je no diplo ni, na beneškem konservatoriju posvetil predvsem renesančni glasbi Predavanje bo gotovo zanimivo, saj bodo poleg glasbenih primerov na Posnetkih še žive izvedbe predava tel jo na renesančni pozavni. Omenil bi še drugo pobudo Glasbene matice: v soboto, 13. marca, bo o kljunasti flavti govoril flavtist Klemen Ramovš. Kljunasta flavta je sicer instrument, k: ga ni treba predstavljati, saj večina go jencev Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici igra prav kljunaste flavto. Do sedaj smo imeli že več Predavani o flavti, vendar je prvič, da nam o tem govori favtist iz ma Učne domovine. Prav gotovo bo za nas zelo zanimivo zvedeti, kako je s kljunasto flavto v Sloveniji (Klemen Ramovš poučuje kljunasto flavto na glasbeni šoli v Radovljici). Predavatelj nam bo tudi govoril o razmerah v Avstriji, saj je diplomiral iz flavte prav na glasbeni šoli v Gradcu. KD VESNA sklicuje jutri, 28. t.m., ob 11. uri v domu A. Sirka v Križu redni občni zbor Dnevni red: 1. izvolitev predsedstva; 2. poročila; 3. razprava; 4. pozdravi; 5. predlog za spremembo statuta; 6. razreš-nica nadzornega odbora; 7. volitve; 8. razno. Vabljeni! ZLATARNA URARNA «Svizzera» di A. Soroce TRST SEIKO DOXA * UL S. S PI R I D I O N E 12 Tel. 60-252 DREVI V PRIREDBI SEKCIJE VZPI-ANPI V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU PARTIZANSKA DRUŽABNOST Danes poteka obletnica množične deportacije vaščanov v nemška taborišča Na današnji dan pred 38. leti so nemške oborožene enote zgodaj zjutraj obkolile Križ in prisilile vse vaščane, od mladoletnih fantov do najstarejših, da so se zbrali na dvorišču gostilne pri Nacijotu. Mladoletnike in nekatere starejše moške so takoj zapodili domov, vse o-stale pa so postrojili v dolgo vrsto ter jih odvedli na nabrežinsko železniško postajo. Vsa vas je bila tistega jutra pokonci in se z bridkostjo v srcih proslavljala od svojih najdražjih, ki so odhajali na prisilno delo v Nemčijo, mnogi izmed teh pa so nato končali v koncentracijskih taboriščih, od koder se nekateri niso nikoli več vrnili. Nemci so se hoteli tako maščevati nad sabotažnimi akcijami v organizaciji TODT, gotovo pa jih je največ razburjalo dejstvo, da so Križani tako tiniiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiinHiiiiMmiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiMiiuiiiii RAZGOVOR Z ZADOLŽENIM OSEBJEM TRŽAŠKE OBČINE Poljske poti le za kmečka vozila V načrtu še 80 prepovednih tabel Kršilcem od 20.000 do 500.000 lir globe - Kmalu bodo pomnožili tudi poljske in gozdne čuvaje enotno in množično pomagali partizanskemu gibanju. Krajevna sekcija Zveze partizanov ANPI se bo drevi v Ljudskem domu v Križu s kulturno prireditvijo spomnila tistega tragičnega 27. februarja 1944. ki bo gotovo ostal za vedno zapisan v vaški zgodovini. V kulturnem programu bodo nastopili moški in dekliški zbor ter godba na pihala Vesna, govoril pa bo pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta. Program bo sklenilo družabno srečanje ob partizanskem golažu, ob tej priliki pa bodo tudi obnavljali članske izkaznice za leto 1982. PELLIOCERIA CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST • Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301 Nedavno smo poročali, da je tržaška občina dala namestiti na kra-ških območjih, ki sodijo v njeno u-pravno pristojnost, obcestne table s ponazoritvijo, da je vožnja z osebnimi avtomobili in drugimi vozili na poljskih poteh prepovedana. Pripisali smo tudi, da so lažni ljubitelji narave zagnali vik in krik, češ. sedaj še na Kras ne bomo smeli več. Ker je od tedaj minilo že nekaj časa, smo se na občinskem oddelku za javna dela, oziroma pri službi za kmetijstvo in gozdarstvo tega oddelka, pozanimali, kako je z načrtom o namestitvi še drugih takšnih prepovednih tabel tam. kjer še manjkajo. Povedali so nam. da je bilo zaenkrat postavljenih okrog 50 tabel, da pa so pred kratkim naročili še 80 tabel, in to dvojezičnih. Pa bodo zares dvojezične? Take smo vsaj naročili, so nam odvrnili. Gotovo ste obveščeni z okoliščino, •da« Ao--tfl)&r.izzvale v določenem smislu nezadovoljstvo med kmetovalci, to pa zato. ker jim ni jas-ftb " V'kolikor naj bi to ne izhajalo iz tabel samih, če velja prepoved vožnje po poljskih poteh tudi zanje, smo potem vprašali na občinskem oddelku XII. Odvrnili so nam takole: «Namestitev tabel je bila izvršena na podlagi deželnega zakona št. 34, ki je pričel- veljati poleti 1981. Jasno je. da prepoved nikakor ne velja za kmečka vozila, velja pa v primeru, da se kmetovalec zapelje na zemljišče po makadamski poti z avtomobilom, ki pač ni kmečko vozilo. Če hoče torej m parcelo z avtom, je dolžan zaprositi za ustrezno dovoljenje, in to na naš oddelek (gori navedena služba za kmetijstvo in gozdarstvo na oddelku XII.-javna dela, op.ur.); orošnu naj predloži številko parcele, oziroma druge zadevne podatke. Enako velja za meščana, ki ima na Krasu zemljišče; ta mora prošnii predložiti ustrezno planimetrijo ali katastrski izvleček*. Kakšne pa so denarne kazni, ki jih zakonodajalec predvideva za kršilce? Te gredo od 20.000 do 500.000 lir. Intervjuvani nam je nato pojasnil, da so za čimprejšnjo namestitev prepovednih tabel posegli sami člani gozdarske službe, oziroma poljski čuvaji. Tedaj smo vprašali: «že res, toda problem škode, ki jo povzročajo našim kmetom prišleki iz mesta ali od drugod, se vleče že od nekdaj in kljub protestom prizadetih niso pristojni dejavniki poskrbeli niti za pomnožitev čuvajev. Kaj menite o tem in kaj o dejstvu, da so prenekateri poljski čuvaji doslej delali vse drugo kot pa res primerno čuvali zemljo?* Res je to, toda vprašanje imamo na dnevnem redu in ga bomo rešili v okviru preureditve staležev občinskih uslužbencev. Morda bomo že v kratkem pomnožili število poljskih in gozdnih čuvajev za 10 ali 11. Čuvaji — so nam še povedali na občini — ne bodo po novem več spadali pod oddelek V za policijo in prehrano, ampak bodo prešli pod službo za kmetijstvo in gozdarstvo, (dg) Razstave V mali dvorani A. Sirk v Križu je odprta dokumentarna razstava «Pinko Tomažič in tovariši*. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 20. do 23. ure. NAUTICARAVAN Str. Della Stazione 3 - Milje RIO OSPO Tel. 27 12 58 SERIJA 82 ADRIA - - ŠE BOLJ POCENI < h Dobra knjiga po dobri ceni KJE? v Tržaški knjigarni KDAJ? od 2. do 10. marca ZAKAJ? ker je tam tradicionalni knjižni sejem Od najnovejših pa do dragocenih izdaj, od spominkov do folklornih predmetov, od kaset do gramofonskih plošč: vse z neverjetnimi popusti, ki gredo od 10 do 50 od sto. V okviru KNJIŽNEGA SEJMA tudi zanimive prireditve: v torek, 2. marca, bo za mlajše in starejše predstava Minister Gregor pa nič. Igral bo Alojz Milič. Začetek ob 17. uri. Zglasite se v Tržaški knjigarni, da okrepite duha in ne izpraznite žepov. DRAGULJI (f . . /s. GT>. . . • s/sv/ff/ &/.6/6V7 Prosveta SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi večer poezije in petja «Poet tvoj nOv Slovencem venec vije* jutri, 28. t.m., ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 27. februarja GABRIJEL Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 21.56 Jutri, NEDELJA, 28. februarja ROMAN DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. are. tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213 137: Milje: tel. 271-124 PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiran|a in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 Razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski klub organizirata trimesečni tečaj joge v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Vpisovanje v uradih ZSKD tel. 767303. Začetek tečaja 1. marca. Obveščamo, da so uradi VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), VZAPP (Vsedržavno združenje antifašističnih in političnih preganjencev) in ZBDVNT (Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih) Ul. Crispi 3 II. nadstropje telefon 730-306 odprti za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Začetek dejavnosti motorne ladje Dionea Obveščamo cenjene stranke, da je motorna ladja «DIONEA» 23. 2. 1982 obnovila svoje običajne zveze, med Trstom in istrskimi pristanišči in bo v mrtvi sezoni opravljala sledečo tedensko linijo z odhodom iz našega pristanišča ob 8. uri: torek in sobota: Trst - Koper - Izola - Piran - Umag in povratek četrtek: Trst - Koper - Piran - Umag - Novigrad - Poreč in povratek nedelja: Trst - Koper - Piran - Rovinj - Pulj in povratek Prispevajte su DIJAŠKO MA IICO Važno obvestilo Kmečke zveze Jutri, 28. februarja, zapade rok za vlaganje prošenj za dopol nilne odškodnine. Zainteresirani morajo zato čimprej izpolniti to obveznost, da bodo lahko deležni drugega obroka odškodnine. Ker je zadnji dan, Kmečka zveza vabi vse zainteresirane, ki niso še vložili prošnje, naj se javijo danes, 27. t.m., v uradih KZ. Zainteresirani iz dolinske občine naj se javijo danes, 27. t.m., od 12. do 13. ure v srenjski hiši na Gročani, kjer jim bo občinski tajnik overovil podpis. Kmečka zveza priporoča vsem, naj se javijo točno, s seboj pa morajo prinesti osebno izkaznico. Izleti Slovenski skavti in skavtinje or-ganizirajo jutri, 28. t.m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusa približno 8.000 lir. Odhod točno ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ul-piano). Ob priliki mednarodnega prazni ka žena priredi Združenje Union Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7 3. izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12 4. izlet v Zadar in Šibenik z ogle dom Škradinskega buka: 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion, Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI — Ul. Crispi 3/II, telefon 730306. -^GLEDALIŠČE ,l” V TRSTU Kulturni dom N. V. GOGOLJ ŽENITEV danes, 27. t.m.. ob 20.30 abonma red F (druga sobota po premieri) jutri. 28. t.m., ob 16. uri abonma red G (popoldan na dan praznika) Koncerti Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) — V ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 v gledališču Ros-setti koncert Izraelskega tria. niiiiiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiHiiiMMiiHuiiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiniiHiiiiiiiiniiiu Mali oglasi MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krožka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah. OBČINA Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpita-kolokvija za sprejem v službo za dobo 90 dni enega animatorja za Socialni center v Seslja-nu. Predvidena mesečna neto plača znaša 615.000 lir. Zahtevani študijski naslov: diploma višje srednje šole. Ostali rekviziti: italijansko državljanstvo, kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju Uradu za stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) najkasneje do danes, 27. februarja 1982. Prošnji morajo priložiti naslednje dokumente: 1. diplomo višje srednje šole; 2. morebitno potrdilo o službovanju z enakovredno kvalifikacijo v javnih ustanovah: 3. morebitne listine, ki dokazujejo pravico do prednosti, preference ali pravico do zvišanja starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. KUPIM jadrnico comet 701 ali 801 po možnosti z vgrajenim motorjem. Cenjene ponudbe na tel. št. 004193 - 318454. PRODAM volksvvagen - maggiolone VW 1200 letnik 1S72 v odličnem stanju. Telefon (040) 212665. OSMICO je odprl Benedikt - Diko Žerjal. Boršt 74. Toči pristno belo in črno kapljico. PRODAM opel ascono 1200 letnik 1973 na plinski pogon. Telefon (040) 225389. telefon (040) 7946 72 SLOVENSKI fant in dekle (samska) iščeta (vsak zase) stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici pod šifro Stanovanje. KMEČKA posestva Grudina, vpisa-sana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (na Štradalti) občina So-vodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ali po telefonu štev. (0481) 391-063. FIAT poverjeni predstavnik GRGIČ PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis PRODAM aua romeo alfetto 1.8 o-premljeno — letnik 1977 v odličnem stanju. Telefon 040*228168. SLIKE takoj za dokumente v barvah in črnobele — Foto Egon, Ul. Oriani 2 (Barriera) telefon 040/ 793295. IŠČEM psa scmca pasme pointer črno-belega s pedigreejem za parjenje. Telefonirati na št. 040/569320 ali 52402. POHIŠTVO Koršič - razprodaja pohištva zaradi obnovitve prostorov. Cene zelo ugodne. OSMICO je odprl Anton Gombač — Lonjer 291/1. Toči belo in črno kapljico. Poskrbljeno za prigrizek. OBČINA TRST Oddelek XIII Urbanistika in Promet Uprava Prot. XIII - 81/134/9 OBVESTILO — varianta št. 30 regulacijskega načrta (P.R.G.C.) odobrenega z D.P.G.R. št. 179/Urb. dne 16. 12. 1969, naknadne spremembe D.P. G.R. št. 017/Pres. - 8/P.U. z dne 21.1.81. — Področje za znanstveno in tehnološko raziskavo Na prost ogled pri občinskem tajništvu. IZREDNI KOMISAR upoštevajoč prošnjo z dne 10. februarja 1982 na predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante št. 30 regulacijskega načrta (P.R.G.C.), ki jo je izredni komisar sprejel s sklepom št. 139 z dne 15. 1. 82; kot predvideno v dogovoru, ki ga urejata čl. 9 zakona št. 1150 z dne 17. 8. 42 in naknadne spremembe ter čl. 19 deželnega zakona št. 39 z dne 4. 5. 73; obvešča 1. da bo za 20 dni od 26. februarja 1982 do 18. marca 1982 navedena varianta na prost ogled na oglasni deski pri tajništvu občine, Ul. Malcanton 3; 2. da si jo v tem roku lahko ogleda vsakdo v uradnih urah in ob praznikih od 8. do 13. ure; 3. da v 20 dneh po navedenem zadnjem dnevu prostega ogleda variante in sicer do 7. aprila 1982 lahko tako ustanove kot zasebniki predložijo za izpopolnitev variante pismene epripombe* v zvezi z varianto samo in to na določenem kolkovanem papirju. Izredni komisar SICLARI Generalni tajnik RAVA ••U £.1 ( epop; | coop discount Cooperativa consumo lavoratori - Monfalcone Konzumna delavska zadruga • Tržič Naloži svoje prihranke pri COOP. S 7. januarjem 1982 14 % OBRESTI kar odgovarja dejanskim 12,60% •n -r" Naloženi zneski se lahko vplačujejo in dvigajo na sedežu v Ul. Pacinotti 25/a — Tržič, od ponedeljka do petka: zjutraj od 8.30 do 12.30 popoldne od 14.30 do 18.30 Investiraj svoj denar tako, da mu omogočiš delovanje z nami. To je najboljši način za zaščito tvojih prihrankov. IN NADALJE Za vsakih naloženih 500.000 lir boš dobil nakupni popustni bon v višini 1%, kar znaša 5.000 lir (2.500 + 2.500). Bone boš dobil po pošti direktno na svoj dom 1.7.1982 in 1.1.1983. PO POLEMIKAH 0 CESTNIH ZNAKIH V BUDIH Stališče pokrajinske uprave do dvojezičnih smerokazov Predsedstvo pokrajine je po sestanku z delegacijo SKGZ pripravljeno sodelovati v iskanju pravilnih rešitev za vprašanja slovenske manjšine «Še enkrat je treba zelo jasno povedati, da postavlja pomanjkanje splošne in podrobne normative o vprašanju dvojezičnosti krajevne u-prave v težaven položaj. Zato ni noben partikularističen pritisk koristen za strpno sožitje in za višji pogled na vprašanja manjšine. Predsedstvo pokrajine je po sestanku z delegacijo SKGZ našlo razlog • r nadaljnje sodelovanje in je pripravljeno, če je to mogoče, ponovno vzeti v pretres nekatere morebitne zgrešene postavitve smerokazov, ter tudi ustanoviti tisto pokrajinsko kon-zulto za slovenska vprašanja, ki je v programskih smernicah sedanje pokrajinske uprave.* To je uradno poročilo predsedstva goriške pokrajinske uprave o vprašanju dvojezičnih smerokazov v Brdih, torej o zadevi ki je sprožila najprej zadovoljstvo, potem reakcijo, slovenskega prebivalstva, in o čemer smo pisali tudi v našem listu ter objavili tudi stališča strank in tudi poročilo o obisku delegacije TO SKGZ pri predsedniku pokrajine Cumpeti. Delegacija je predsedniku izrazila svoj protest ker so bili nekateri dvojezični smerokazi na briški cesli zamenjani samo z italijanskimi. 0 tem je razpravljal tudi izvršni odbor SKGZ, V tiskovnem poročilu pokrajinske uprave, ki ga skušamo prevesti čimbolj dobesedno, je rečeno tudi: «V zvezi z nekaterimi stališči o smerokazih na medobči- ' " cestah na območju Brd je treba poudariti, da je pokrajinska uprava obnovila tam že obstoječe smerokaze v spoštovanju do slovenskega prebivalstva, ki živi na tistem območju in ki želi, da so postavljeni tudi smerokazi v slovenskem jeziku v krajih kjer žive italijanski državljani slovenskega jezika. Velja omeniti, da je število dvojezičnih smerokazov (teh je kar 53) precej veliko, vsaj tako menimo in tolikšno da zadovolji aspiracije manjšine.* «Na žalost pa se je uveljavilo načelo izkoristiti vsako priliko, da se v to kompleksno in delikatno vprašanje vrinejo pretvezne polemike in nizkotna izkoriščanja, ki na žalost sedaj, tudi na javen način obtožujejo pokrajinsko upravo, da je arhaično nacionalistična in da hoče zavirati legitimne pravice manjšine. Predsedstvo pokrajinske uprave zavrača take nepoštene strankarske špekulacije in ponovno poudarja voljo razpravljati o vprašanjih manjšine s sodelovanjem in na konstruktiven način, dobro se zavedajoč, da takšne polemike lahko privedejo do absurdnih kontrapozi-cij, ne pomagajo pa manjšini k pravilni zahtevi svojih pravic in niti večini, da bi jih razumela in usvojila.* Ob zaključku, po v uvodnih stavkih članka objavljeni izjavi dobre volje po sodelovanju z manjšino in SKGZ, je še rečeno, da «bi bila zares groteskna vojna smerokazov LESiMf pier bruno ro//o s. r. i. • GREDI • LETVICE • NAVADNA IN POKLOPNA VRATA • OBLOGE IN IZOLACIJE (STIFERITF) • PODI • VEZAN LES AVIO E MARINI 34074 TR2IČ (GORICA) — UL. A. C. COLOMBO 51 Telefon (0481) 72916 — Tlx 460156 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TR2IC UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557 Ko se odločiš za nakup novega ali rabljenega avtomobila, obrni se na v GORICI, Ul. Caprin 19 Dvajsetletna izkušnja na tvojo razpolago Našel boš vse modele avtomobilov znamke FIAT ugodni in posebni plačilni pogoji za vsakega klienta izkušeno osebje, ki bo dobro ocenilo tvoj stari avtomobil in ti najbolje svetovalo glede nakupa novega in. kar je zelo važno, imel boš na razpolago popolno asistenco in jamstvo v dobro opremljeni mehanski delavnici s kvalificiranim osebjem ter originalnimi deli FIAT v trenutku ko imamo pred seboj bolj kompleksna vprašanja manjšine in celotne Goriške pokrajine*. V OKVIRU GLASBENIH SREČANJ Namesto petja klavirske skladbe V programu glasbenih srečanj v goriškem deželnem avditoriju — za prireditve skrbi goriška občinska uprava — je prišlo do manjše spre mernbe. V ponedeljek, 1. marca ne bo nastopila sopranistka Maria Lo-redan, pač pa pianistka Franca Mazzola, ki bo predstavila vrsto klavirskih klasičnih skladb ter jazza, ameriških skladateljev. Koncert sopranistke Marie Lore dan bo predvidoma v sezoni 1982-83. Testenine iz Ajdovščine v Kanado Tudi tovarne onstran meje si prizadevajo za povečanje izvoza svojih izdelkov ali storitev v tujino. S tem pridobivajo devizna sredstva potrebna za zmanjšanje primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci, in za nakup strojev in druge tehnologije v industrijsko razvitejših zahodnih državah. V Ajdovščini največ izvažajo tovarna pohištva Lipa, pa sadno-likarski, kombinat Fructal - Alko in tekstilna tovarna. K izvozu pa se u-smerja tudi tovarna testenin Mlinotest. Gre za eno izmed največjih tovarn živilske industrije v Jugoslaviji. Tovarna bo začela svoj izvoz s prodajo okrog 300 tisoč kg testenin v Kanado. Celotna proizvodnja tovarne znaša približno 4 milijone 300 tisoč kg testenin na leto, pri čemer zagotavlja predvsem preskrbo potrošnikov na Primorskem. Ajdovska tovarna ima tudi obrat v Tolminu, ki bo začel izvažati znano pekarsko specialiteto toast. Plavalni tečaj za otroke Športno združenj »Nuotatori ison tini* je prejšnji četrtek priredilo v župnijski dvorani -v Doberdobu sestanekr s starši doberdobskih o-trok, da bi jih seznanilo s progra tnom plavalnih tečajev, ki jih prireja društvo. Podobne tečaje za fante in dekleta od šestega do štirinajstega leta že obiskuje precej otrok iz Sovodenj, Rupe in PcJ. Tečaji so v goriškem plavalnem oazenu od 18.’5 do 19.15. V vsaki ačai uri je 15 minut pripravljalne telovadbe in 45 minut plavanja. DANES ZVEČER Prešernovi proslavi v Doberdobu in Sovodnjah Prirejata ju kulturni društvi Jezero in Sovodnje V Doberdobu in v Sovodnjah bosta danes zvečer Prešernovi proslavi. V Doberdobu bo proslava v dvorani kulturnega društva Jezero, ki je tudi prireditelj proslave. Na sporedu imajo, ob 19.30, otvoritev dokumentarne razstave o delovanju društva v letih 1947-1960, in sicer o poročanju tednika Soča o tem delovanju. Ob 20. uri pa bo začetek programa z nastopom moškega zbora Jezero. Sledili bodo priložnostni govor, predvajanje filma domačina Darija Frandoliča «Kmetska smrt*, nastop dekliškega pevskega zbora iz Doberdoba. Sledila bo družabnost v društvenih prostorih. V Kulturnem domu v Sovodnjah pa priredi proslavo kulturno društvo Sovodnje. Pričela se bo ob 20.30. Na sporedu imajo koncert na katerem sodelujejo domači Sovodenjski nonet, potem še Briški oktet in dekliški zbor Danica z Vrha. Ob tej priliki bodo odprli tudi razstavo fotografov Zdenka Vogriča in Silvana Pittolija. Kmalu novo srečanje obeh Goric Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da se bosta sestali delegaciji Nove Gorice in Gorice. Srečanje bo v Novi Gorici ter ga bo pripravila Komisija za stike z zamejstvom pri skupščini tamkajšnje občine. Na sestanku bodo razčlenili sedanje so- Slednji se v glavnem odvijajo prek stalnih medobčinskih komisij in sicer: komisije za gospodarsko sodelovanje, komisije za prostorsko ureditev in varstvo okolja, pa komisije za rekreacijo, šport, šolstvo in kulturo. V Novi Gorici poudarjajo, da se bodo komisije tudi letos večkrat sestale, in to izmenično v Novi Gorici in v Gorici. Skupine in posamezniki iz Nove Gorice bodo, kot predvidevajo, letos sodelovali na raznih prireditvah, ki jih bodo pripravili v okviru občine Gorica. Zobozdravstvena ambulanta za borce v Šempetru Na pobudo organizacij bivših borcev so v Šempetru pri Novi Gorici odprli zobozdravstveno ambulanto namenjeno zgolj tej kategoriji občanov. Pridružuje se splošni zdravstveni abulanti za nekdanje borce in aktiviste, ki že dalj časa zelo u-spešno deluje v osrednjem Zdravstvenem domu v Novi Gorici. Tudi v Šempetru delajo strokovno visoko usposobljeni tehniki in zobozdravniki. ki lahko opravljajo najbolj zahtevne posege. Nova ambulanta je namenjena tudi članom Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov (ANPI) iz naših krajev. Gre za pomembno ugodnost, podrobnosti o delu ambulante pa je mogoče dobiti neposredno v Zdravstvenem domu v Šempetru. Pripravljajo se na radijsko kviz oddajo Na priljubljeni radijski kviz oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki bo v soboto, 13. marca, v Kulturnem domu v Gorici, bodo, kakor smo že poročali, nastopile tudi tri tekmovalne skupine iz zamejstva: ekipa Mladinskega centra iz Gorice ter ekipi mladinskih odborov KD Sovodnje in Jezero. Tekmovalci se te dni vneto pripravljajo na spopad pred mikrofonom. Skrbno prebirajo Primorski dnevnik (od 15. februarja dalje) ter knjigo prof. Rupla Telesna kultura med Slovenci v Italiji. Vprašanja bodo namreč s teh dveh področij. Člani tekmovalnih ekip so si, kakor kaže, v glavnem porazdelili delo, tako da bo v vsaki ekipi po nekaj specialistov. Vsaka ekipa bo odgovarjala na pet vprašanj, vsak pravilen odgovor bo veljal eno točko. Tekmovanje bo po vsej verjetnosti precej napeto, saj se vestno pripravljajo v vseh treh skupinah v zamejstvu, kar tako pa ne mislijo popustiti niti člani novogoriške tekmovalne ekipe. Poleg tekmovalnega dela oddaje spozna vajmo svet in domovino bo 13. marca v Kulturnem domu na sporedu tudi zabavno - glasbena prireditev. delovanje in opredelili prihodnje I Slednji deluje v nekdanji zgradbi stike med obema mestoma ob meji. * šempetrske občine. Začasna zaposlitev za bolničarja Goriška občinska uprava namerava zaposliti za omejen čas (največ 90 dni) bolničarja, oziroma bolničarko. Prošnje na kolkovanem papirju z ustreznimi izkazih o opravljenem obveznem šolanju ter o strokovni usposobljenosti, je treba predložiti najkasneje do 12. ure 6. marca letos. GORIŠKA POD SNEGOM Tak je bil pogled na zasneženo Peč V teh dneh, ko ni bilo časopisov, se novice dogodijo in hkrati tudi zastarajo. Tako je bilo tudi s snegom. Zapadel je in skopnel. Vse se je zgodilo v času dveh dni, tako da nam danes ne preostane drugega, kot da zabeležimo, kako tudi letošnjo zimo ni šlo brez snega. Upajmo, da bo ostalo pri tem. Debela snežna odeja je v četrtek zjutraj povzročila precej težav v prometu, posebno na medkrajevnih cestah. Avtomobilov ni bito mogoče uporabljati v Brdih, po ostalih predelih Goriške pa je še kar šlo, saj so ceste v ravnini in je z nekoliko bolj pazljivo vožnjo bilo mogoče priti kamorkoli. Državne ceste so posolili in posuli s peskom in so bile kmalu kopne, še največ pa je opravilo včerajšnje sonce, ki je bilo toplo kot spomladi: pospravilo je sneg s cest, pa tudi s streh in s polj. Tole sliko objavljamo predvsem zato, da bi nam spomin na letošnji snežni pozdrav prehitro ne zbledel. .....im............■■■■■■■Hilli...................................................................................................................Hlinili......Hillu......... SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Iščejo najboljšo lokacijo za gradnjo jezu na Soči Do 31. marca rok za predložitev kandidatov za nagrado «zvestoba delu» Smučarska tekmovanja na Goriškim V nekaterih zimsko športnih in turističnih središčih onstran meje je še dovolj snega, ki privablja goste. Med njimi jih je mnogo tudi iz naših krajev. Tako je na Kaninu, ki je najvišje ležeče zimskošportno središče v Jugoslaviji, okrog 2 metra snega. V Logu pod Mangartom je snežna odeja visoka približno 50 cm. ter na Lažni pri Lokvah 30 cm. Zaradi ugodnih razmer bodo na Kaninu, v Logu pod Mangartom in na Lažni v prihodnjih dneh in tednih nadaljnja smučarska tekmovanja in druge prireditve na snegu. Med njimi bodo tudi tekmovanja za Trnovski maraton na Lažni in smučarski skoki na prenovljeni skakalnici v Logu pod Mangartom. To slednje tekmovanje bo v nedeljo 7. marca, dopoldne organizatorji želijo, da bi se ga u-deležilo tudi čimveč smučarskih skakalcev iz naših krajev v Italiji. Spit našli mrtvo steklo lisico V bližini naselja Komarje v do-berdobski občini je Mario Pahor našel mrtvo lisico, ki je bila okužena s steklino. Kot vidimo je takih primerov vedno več na Goriškem. Odbor trgovinske zbornice se je v tem letu dvakrat sestal in obakrat razpravljal o številnih vprašanjih. Razpravljal je o nagrajevanju delavcev v rednem delovnem razmerju in v pokoju in voditeljev podjetij, ki jim bodo dali priznanja za njihovo zvestobo delu. Odborniki so se dogbvhriU, da je potrebno kandidature oseb, ki pridejo v poštev za podelitev tega priznanja, sporočiti trgovinski zbornici najkasneje do 3. marca. Nadalje so se dogovorili za ponatis 1980. leta objavljene pokrajinske zbirke krajevnih uzanc in navad, ki so še danes v veljavi, zlasti kar zadeva najemništva. Odborniki o jezu na Soči neposredno niso razpravljali, pač pa so sklepali o zadevi, ki se tega vprašanja vendarle tiče. Družbi Generali Prospezioni iz Rima so naročili, naj preuči soške bregove, da bi u-gotovila kraj, ki je najbolj prikladen za izgradnjo tega objekta. Rimska druž’ ' bo z deli pričela v kratkem. Zbornica je z nakupom delnic postala solastnica družbe SDAG (družba se ukvarja s carinskimi pesli na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež in v avtoportu). Družbo je ustanovila goriška občina, da bi upravljala, razširila in dokončala gradnjo teh dveh objektov (mejnega prehoda in avtoporta). Doberman išči gospodarja Društvo za zaščito živali sporoča, da je na voljo šestmesečna samica pasme doberman, velika, s črnim kožuhom, pohlevna in inteligentna. Kdor hoče postati njen gospodar, naj se javi v uradih ustanove v Ul. Boccaccio med 10.30 in 12. uro. Consorlium musirum v Novi Gorici V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v ponedeljek, 1. marca, ob 20.15, tretji koncert zelenega glasbenega abonmaja. Nastopi zbor Consortium musieum iz Ljubljane. Izvedli bodo Bramhsov cNemški requiem za soli, zbor in orkester*. Soliste sta sopranistka Zlata Ognjanovič in bari- Lestan Nicolo UL. GARZAROLLI 105 - GORICA - TEL. 81801 RAČK GRUNDIG 2X35 W KOMPLETEN Z ZVOČNIKI Lit. 700.000 VIDEO REKORDERS NORDMENDE 4 URE SNEMANJA - SISTEM VHS od Lit. 1.150.000 dalje TUC <22* 99 KANALOV Lit. 630.000 «Espobianco» UL. COSSAR 23 - GORICA - TEL. 83823 PRALNI STROJI SILTAL SAN GIORGIO RIBER od Lit. 285.000 dalje od Lit. 275.000 dalje od Lit. 287.000 dalje tonist Edvard Sršen. Dirigent je Mirko Cuderman. Naslednji koncert bo 12. marca, gost bo priznani češki pianist Josef Poleniček. Sestanek o gospodarskem sodelovanju ob meji Na skupnem zasedanju sta se v sredo sestali stalni pokrajinski komisiji za gospodarska vprašanja in za izvajanje osimskega sporazuma V pretres so vzeli nekatera vprašanja s področja gospodarskega sodelovanja ob meji. Tako je predsednik gospodarske komisije, socialist Jože Cej, predložil osnutek dokumenta s predlogom, naj bi pokrajinska uprava prejela v u-pravljanje poseben finančni sklad za razvijanje gospodarskega sodelovanja ob meji, kakor tudi dodatna finančna sredstva za izboljšavo cestnih povezav na območju Brd. Na sestanku članov obeh komisij kjer je pokrajinski odbor predstavljal odbornik Bressan. so poudarili nujnost čimprejšnjih pogovorov med pokrajinsko upravo, go-riško trgovinsko zbornico ter deželo za uskladitev različnih pobud. miDANJt SVCTOVALCIV V Kil KPI za sodelovanje s silami ki so za zdravstveno reformo 1. marca novi urnik ambulant v Ul. Bona in Roma Pod vodstvom Paola Padovana, odgovornega za krajevne ustanove pri goriški federaciji KPI, so razpravljali o položaju v goriški krajevni zdravstveni enoti, nastalem po sklenitvi sporazuma med deželnimi koalicijskimi strankami. Skupina komunističnih svetovalcev v KZE je v celoti podprla stališče deželnega odbora KPI p lotizaciji med strankami deželne yečine in o posledicah, ki jih je ta lotizacija po vzročila. Komunistični zastopniki v KZE so poudarili, da so pripravljeni na najbolj široko sodelovanje z vsemi silami, ki sprejemajo zdravstveno reformo, da bi zajamčili čimboliše delovanje vseh služb goriške KZE in s tem tudi skrb za zdravje državljanov. Ob sklenitvi sestanka so za načelnika skupine izbrali Maurizia Salomoni ja, za njegovega namestnika Miria Bolzana, za tajnika pa Duilio Bernes por. Fedcle. Komunistični svetovalci KZE so poslali predsedniku vprašanje, kdaj bo vnesel v dnevni red skupščine odločitev o dokončni pripadnosti družinskih posvetovalnic, ki naj bi jih iz socialnega prenesli v socialno - zdravstveni sektor. O tej premestitvi so se ženska gibanja in sindikalne organizacije dogovorile s V Šestdeset skupnih let Rozalije in Franca kima s Poljan predstavniki upravnega odbora KZE. Ob tem naj sporočimo, da bo 1. marca pričel veljati novi urnik ambulant v bivših prostorih INAM in ENPAS (Ul. Bona 2 in Ul. Roma 6). Urniki veljajo za posamezne oddelke, ki so tam nastaljeni. ,'IiihOMIg IIICIMSI JIIIIDSIl Smučarski ples ^ v Novi Gorici " ^ Smučarski klub v Novi Gorici, ki ima okrog 6 tisoč članov ter je ena izmed največjih športnih organizacij v mestu, bo danes priredil v hotelu Park tradicionalni smučarski ples. Bo osmi po vrsti, ples ba po največja družabna prireditev v tem rimskem obdobju v Novi Gorici. Vstopnice so po 15.U0 starih dinarjev in jih je moč dobiti pred začetkom plesa v hotelu Park. Organizatorji pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo tudi čimveč smučarjev oziroma ljubiteljev tega športa iz naših krajev. Vse informacije je moč dobiti tudi po tele fonu št. 21-600 v Novi Gorici. 90 dni bolnišnice zaradi snega Nesreča ne počiva niti dva dni potem ko je zasnežilo. Tudi včeraj so goriški občinski delavci posuli s soljo številne ceste. Pri tem delu pa se je hudo ponesrečil 41-letni delavec Giorgio Facchin iz Moša, ki je v Ulici Leoni med tem opravilom padel na cestišče s tovornjaka in se hudo poškodoval na glavi. V bolnišnici bo ostal devetdeset dni. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča smučarje, da bo odhod avtobusa na jutrišnje zimske športne igre v Ravascletto po naslednjem urniku: iz Gorice (Koren) ob 6.50, iz Štandreža ob 6.55, iz Sovodenj ob 7. uri. Koncertna matineja Osma koncertna matineja v goriškem avditoriju nam je predstavila trio Pierpaolo Maurizzi - klavir, Luigi Mazza - violina in Michele Ballarini - čelo. Program je predstavila prof. Gi-gliola Maturo in je obsegal Schubertovo *Sonatensatz v be molu* in Brahmsov VTrio v be molu op. S*. Obe skladbi sta tehnično zelo zahtevni in glasbeno na visokem nivoju, kar je vsekakor zasluga izvajalcev, ki so težavni skladbi izvedli tako, da bi bili gotovo tudi avtorjema pogodu. Opaziti je bilo, da je vsako od treh glasbil točno na svojem mestu, da ne /tadkriljuje ali zaostaja za ostalima dvema, a se z njima harmonično ubrano usklaja do najboljših dosežkov. Mehki zvoki klavirja so bili vodilna nit skozi skladbi in so tvorili dvogovor s čelom in violino, ko sta se solistično oglašala. Čeprav je sestava tria še zelo mlada (veiular so vsi trije glasbeniki že diplomirali in poučujejo) je vendar dosegla zavidljivo stopnjo ubranosti in umetniške dovršenosti. Izven programa je' trio izvedel še rScherzo* iz «sonate v C duru» J. Brahmsa. V prihodnji matineji bodo nastopili «11 complesso degli ottoni di Trieste» z avtorji petnajstega stoletja do današnjih dni. f Čestitke Za današnji 7. rojstni dan GVIDA KOVICA iz Sovodenj mu toplo čestitajo mati, oče iu sestra Katerina. Razna obvestila V torek, 2. marca, ob 20. uri bo v Gradišču izredna skupščina upravnega odbora vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija CAFO. Kulturno društvo Oton Župančlft v štandrežu priredi v soboto, 6. marca, v Domu Andreja Budala ženski praznik s tradicionalno večerjo in zabavnim programom. Rezervacije pri Marti v Klancu. Kino Carica VERDI 17.30-22.00 «Ricchi ricchis-simi, praticamente in mutande*. CORSO 18.00—22.00 «La pazza storia del mondo*. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La borghese porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 dnnamo-rato pazzo*. PRINCIPE 18.00-22.00 «La corsa pid pazza d’America». Nova Carica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Oktagon». Ameriški film. 22.00 «Raj za kamioni-ste*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Noč generalov*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Resnične zgodbe. IV. del*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici izreka globoko sožalje Inženirju Adolfu Močniku ob Izgubi matere. Danes slavijo pri Jurnovih na Poljanah lep življenjski jubilej, to je 6()-letnico skupnega življenja Rozalije Devetak in Franc* Jurna. Oba sta po rodu z Vrha in sicer «ženin» iz znane Metjejeve družine, ona pa iz Čoteve gostilne. Po poroki sta stanovala na Vrhu v baraki, ki je tam ostala še iz vojnih časov. Tisti čas je bil Franc zaposlen kot kamnosek. Pridne roke mladih zakoncev so si kmalu zaželele nov topli dom. Na Poljanah sta si ustvarila domačijo in tam preživela vsa leta lepih ii grenkih trenutkov, ki jima je usoda določila. Kasneje se je gospodar zaposlil v tržiški ladjedelnici in tam delal do upokojitvr. V zakonu sta imela osem otrok od katerih je šest hčerk še živečih. Na Krasu je vsem znano, koliko je Jurnova družina prispevala v težkem obdobju fašizma, narodnoosvo- bodilne borbe in še po njej, za ideale in narod kateremu so se radi ponašali, da pripadajo. V partiza- j ne je odšel tudi njihov sin Franc in od takrat ga tudi pogrešajo, saj je bil zaman ves trud svojcev, da ] bi ugotovili, kje je padel in kje je zakopan. Kljub starosti je njihova življenjska «jesen» še dokaj pestra in de I lovna. Rozalija ne dovoli nikomur, I da bi v njenem stanovanju kaj po I čistil ali ji pomagal, ker pravi, ■ da je to njeno delo. Gospodar Franc . pa si krati čas s kmetijo, ki je bi- j la tudi skozi celo življenje drugi I življenjski vir dohodka Pritožuje se le, da v hlevu ni več vola, ki mu je bil čertokrat sotrpin pri delu. Zamenjali so ga stroji in mlad« roke: Franc Juren pa je le ostal Franc Juren, gospodar, ki je na Poljanah vsem za zgled in ponos. Dne 24. februarja je v Gospodu mirno zaspala naša predraga žena, mama, nona in pranona MARIJA MOČNIK roj. SLOKAR Pogreb bo danes, 27. februarja, ob 11. uri iz mrliške veže Goriške bolnišnice v cerkev pri Sv. Ivanu in na glavno Goriško pokopališče. Zahvaljujemo se dr. Marcellu Venuti za dolgoletno zdravstveno oskrbo in vsemu osebju travmatološkega oddelka glavne bolnišnice v Gorici za požrtvovalno oskrbo. Žalostno vest sporočajo mož Hubert, hči Mara, sinovi Vlado, Silvo ln Dolfl t družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Gorica, Nova Gorica, Columbus (Ohio), Trst, 27. 2. 1982 KAKO SE UDEJSTVUJE NAŠA MLADINA Člani mhdinskega odseka KD Vesna iz Križa razvijajo in oblikujejo razvejano dejavnost Po odprtju prenovljenega doma Alberta Sirka je delovanje v celoti zaživelo - Posebno pozornost posvečajo družabnosti, «čeprav plesi lahko prispevajo h krepitvi individualizma* Organizirana mladinska dejavnost ima v Križu precej trdne korenine, čeprav smo bili v zadnjih letih priča tudi generacijskim konfliktom, ki so negativno pogojevali družbeno udejstvovanje vaške mladine. O prvi zasnovi mladinskega krožka se je govorilo že leta 1968, med študentovskim opo-rečništvom in velikimi idejnimi gibanji, a je nato, razen nekaterih plesov, ostalo vse le na papirju. Po združitvi društev Vesna in Albert Sirk je v bistvu vsa kulturna dejavnost v vasi na novo zaživela in tudi za mlade so se odprle stvarne možnosti za samostojno družbeno delovanje, ki bi temeljilo na novih pristopih do stvarnosti. Sredi leta 1971 je tako skupina sedemnajstletnikov dala pobudo za mladinski odsek PD Vesna, ki pa resnici na ljubo ni imel dolgega življenja, tudi zaradi tega ne, ker so se skoraj vsi njegovi voditelji kmalu vključili v tedanji odbor prosvetnega društva. Vsekakor je odsek le izpeljal nekaj u-spelih pobud, med katerimi omenimo srečanje z danes pokojnim pisateljem Cirilom Kosmačem in pa okrogli mizi s psihologom Danilom Sedmakom in zdravnikom Zdravkom Bizinom o vprašanjih spolnosti in spolne vzgoje. «V tretje gre rado,» pravi pregovor, ki se tokrat povsem prilagaja kriškim razmeram. Z odprtjem prenovljenega doma Alberta Sirka (november 1980) so tudi mladi začutili potrebo, da bi povedali kaj svojega, oziroma, da bi se aktivno vključili v življenje KD Vesna, ki je bilo nedvomno potrebno osvežitve. Po skoraj enoletni dejavnosti, danes vidimo, da so prav mladi v največ ji meri pripomogli k temu, da se je dom Alberta Sirka razvil v središče in žarišče vaškega kulturnega in splošno družbenega življenja, kar predstavlja lepo jamstvo tudi za bodočnost KD Vesna. Največja zasluga mladinskega odseka je mogoče prav ta, da je v tem času znal zelo dobro (in učinkovito) združiti tako ime-hovane «družabne» oblike dela (plesi, srečanja, izleti) z «resni-pii* ter z njimi tvoriti eno samo 10 celoto Mladinski odsek KD Vesna je pred kratkim priredil v domu A. Sirka srečanje na temo «Vera in današnji čas*. Sodelovala sta časnikar Stojan Spetič in duhovnik Tone Bedenčič. Srečanja se je udeležilo rezmeroma veliko mladih Križanov PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE Franco Sodomaco: Linee di demarcazione Čustveno in politično doraščanje mladega istrskega begunca v Trstu iitfe. Te dni je Franco Sodomaco predstavil v' Trstu svoj literarni prvenec, krajši roman «Linee di demarcazkme* s podnaslovom, da je to »čustvena in politična pripravniška doba istrskega begunca v Trstu*. Istrani so bili vedno prisotni v našem mestu, ki jih je sprejemalo obenem pa odbijalo. Po drugi svetovni vojni se je število istrskih priseljencev v mestu še povečalo. Skušali so jih politično izkoristiti, dejansko pa so tudi sami doživljali križev pot družbene emarginacije, trpeli so zato, ker so morali živeti v svojem vsiljenem svetu begunskih barak in nato naselij. Sodomaco nas v svojem romanu popelje v ta svet, kjer .je steno nadomeščala obešena brisača in v katerem se je duhovnik vrtel kot posredovalec med oblastjo in brezpravno rajo kmetov, ribičev in delavcev. V tem svetu je zrastel pisatelj (saj .je roman očitno vsaj večji del avtobiografski), ki je iz rojstne Istre ohranil sanjsko predstavo in nekaj človeških likov. Med njimi lik očeta in komunista, ki je z opredelitvijo za Informbiro prišel v oster spor z domačo o-blastjo. zato zbeži v mesto, kjer so ga čakali somišljeniki. Pripovedovalec živi razpet v tej stvarnosti, nikogar ne sovraži ali obtožuje: preprosto dorašča kot pubertetnik in se kot toliko revnih dijakov srečuje s prekipevajočim čustvom ljubezni in poželenja. Uresniči ta sen prav med izletom v rojstni kraj v Istri, njemu posveti svoja mladostna doživetja in obenem prizna, da mu je že tuj. Resnično je tujec povsod: na rojstni zemlji, v mestu, ki ga je sprejelo, v objemu dekleta, ki se mu predaja in se hkrati že poslavlja. Sodomacu je zelo blizu filmsko prikazovanje dogodkov, pozna se mu dolgoletno kritično spremljanje filmske ustvarjalnosti, zato .je tudi vključil v svoj roman osnutek scenarija, ki pa ne moti u-sklajenosti celotne pripovedi. Kdor se bo lotil branja te knjige, naj jo vzame v roke brez vsakršnega predsodka. Mladi pisatelj jih tudi nima in nam prav zato oidkriva svet ljudi, s katerimi smo v vsakdanjem stiku in so nam prevečkrat tuji. Med nami je bilo preveč «demarkacijskih črt*, Sodomacova knjiga pa jih pomaga brisati iz naše zavesti. st. s. homogeno celoto. Kot primer tega naj navedemo samo dramsko skupino, ki jo sedaj snujejo skupno "Z mladim režiserjem Markom So1 ,$ičem in ki predstavlja poškvik' novega pristopa do gledališki '1n splošno animatorske dejavnosti" V temi okviru imajo mladi Križani v načrtu proslavo mednarodnega dneva žena ter priredbo Srečanja s slovenskimi ustvarjalci, s katerim bodo na svojstven način počastili dah slovenske kulture. V tem času se je mladinski odsek KD Vesna popolnoma vključil v krajevno kulturno delovanje in aktivno sodeloval na vseh večjih prireditvah, kot je bila npr. proslava 40. obletnice ustanovitve OF. Odšek uspešno sodeluje in je tudi član mladinskega odbora SKGZ, poleg tega pa vzdržuje redne «delovne* stike z Mladinskim krožkom Prosek - Kontovel ter s sekcijo ZKMI iz Nabrežine. Kot so nam sami povedali, pa bi zelo radi navezali sodelovanje tudi z mladimi iz zgoniške ter devinsko-nabrežinske občine. Interesne sfere članov odseka pa se zrcalijo v skupinah za kulturo in za družabnost ter v «fotoskupini», ki bo v kratkem priredila tečaj fotografiranja. «Menimo, da je delovanje našega odseka v okviru KD .Vesna zelo koristno,* nam je med drugim povedal eden izmed ustanoviteljev skupine. Mauro Sedmak, «ker so potrebe mladih večkrat različne od potreb starejših. To pa še ne pomeni, da bi morali ustanoviti samostojno mladinsko organizacijo. Na nekaterih področjih je treba delati skupaj in v ta namen moram poudariti, da do danes z razliko od prejšnjih let ni prišlo do sporov med mladinskim odsekom in društvom.* Okrog vprašanja družabnosti in splošnega preživljanja prostega časa. vemo. da so prisotna med mladimi različna gledanja, čeprav se vsi dobro., j^vejctiij^di^ie to eno temeljnih vprašanj v življenju neke organ^jrafie- n^lgdinske skupine. »Naš mladinski odsek prireja le občasno plese.* je bila mnenja Danijela Birsa. «sa.i smo sami prepričani, da le-ti lahko u-stvarjaio individualizem in v neki meri silijo ljudi v potrošniško miselnost. Na srečanjih skušamo posredovati moderno glasbo, ki pa se razlikuje od toliko oboževane «disco mušic*. To je po našem bistvene važnosti, ples pa predstavlja tudi priložnost, da si naši mladi člani osebno prevzemajo točne odgovornosti pri organizaciji prireditev. Ples torej ne samo kot trenutek družabnosti in sprostitve, ampak tudi kot moment angažiranosti in razmišljanja.* n.................■■■■■■■■■■■■■............•umni............. SEDAJ, V DOBI INFLACIJE, JE PONOVNO HUDO AKTUALNO Dragocena rumena kovina - zlato ki spremlja Človeka že 6000 let Neuničljiva kovina, v kateri je strnjena velika vrednost - Izredna uporabnost zlata - Koliko zlata je človek doslej že iztrgal zemlji - Kdo je najbolj bogat? Pred zlatom trepetajo svetovna tržišča. Zlato je mrzlica, ki se pojavlja skozi vso zgodovino. Zlato je Krez, zadnji lidijski kralj iz 6. st. pred našim štetjem, znan po neizmernem bogastvu, ki je prešlo v pregovor. Je Midas, fri-gijski kralj v starogrški mitologiji, ki si je od Dioniza izprosil dar, da je vse, česar se je dotaknil — tudi jedi — spremenil v zlato. Tega se je otresel, ko se je okopal v reki Paktol, ki je poslej nosila zlato. Zlato je žlahtna ali plemenita kovina s tališčem pri 1063 stopinjah C in vreliščem pri 2960 stopinjah. Odporno je proti vsem kemikalijam, le halogeni, kalijev cianid, zlatotopka in živo srebro ga načnejo. Ima idealne lastnosti: je nespremenljivo, bleščeče, je neuničljivo. Skratka, zlato je kralj kovin. Za zlato so se ljudje ubijali in zanj umirali, za nekatere je sveto, za druge prekleto, za mnoge je varna naložba za slabe čase. Povzročilo je že epidemično zlato mrzlico. Pa tudi prevare in nezvestobo. Saj ste brali Boccaccia, kjer piše, kako da je dolžnik vrnil upniku 200 zlatih forintov. Legel je k upnikovi ženi, jo plačal z dolžno vsoto in upniku povedal, da je dolg vrnil ženi. Trgovina z zlatom se razvija v loku enega dne. Začne se zjutraj v Hongkongu, sledi v smeri sonca v Ziirich, London, Ne\v York in Honolulu in od 1. januarja še v Tokio, da bi se naslednje jutro spet znašlo v Hongkongu in začela nori tek prejšnjega dne. Na tržiščih, ^, ^lafbm. borzah, operaterji vpijejo in geštikullrajo v obrednem pfejp, ponudbe. V bližini, v manjših prostorih pa najdeš druge akterje, ki se omejujejo na dvakratni dnevni dvig telefonske slušalke. Kaj delajo? Zbirajo podatke o ceni zlata na daljnjih borzah, da bi določili dnevno ceno unči lesketajoče kovine. Zdaj višjo, zdaj nižjo, kakor pač nanesejo prilike povpraševanja in ponudbe. V poletju 1980. se je cena zlata stabilizirala pri 660 dolarjih za unčo (31.1035 g.). Ljudje niso več stali v vrstah, da bi prodali zlate družinske predmete, kot so počeli 21. januarja istega leta, ko se je cena zlata dvignila na 875 dolarjev, a je že naslednjega dne padla na 680 dolarjev. Bil je to najvišji KAJ JE BILO REČENEGA NA MEDNARODNEM SREČANJU V HAIFI Ženske si želijo ustvariti boljši jutri Doslej so veliko napredovale, vendar ni ženska še nikjer na svetu povsem enakopravna O tem, da se je začel v znano^ sti uveljavljati tudi ženski zorni kot, je bilo že navedenih nekaj dokazov. Seveda gre zasluga znanstvenicam, ki stare «resnice» dajejo pod drobnogled novih spoznanj, predvsem pa se poslužujejo interpretacij, ki zavrača stoletno moško »objektivnost*. V takšnih prizadevanjih pa se raziskovalke raznih znanstvenih zvrsti in tudi tiste, ki nato v praksi uporabljajo njihova dognanja, tudi združujejo. Za enkrat so to sicer bolj nekakšna srečanja, s težnjo pa, da bi postala stalna. Pred kratkim je namreč v izraelskem mestu Haila bil prvi mednarodni interdisciplinarni kongres 'o ženski, ki je trajal pet dni, udeležilo se ga je približno 600 znanstvenic iz 35 držav, organizirali . pa so ga univerza v Haifi ter mednarodna združenja psihologov in sociologov, finansirale pa udeleženke same. Razprava je potekala v štirinajstih komisijah, ki so obravnavale odnos ženska - družba, družina, 'zdravje, spolnost, politika, delo, vzgoja, vera, šport, vojaščina, pravo, umetnost, književnost, nasilje, zatiranje. Zaradi števila u-deleženk in tudi izbranih tem je bilo seveda povedanega toliko, da je sploh težko kaj povzeti, razen nekaj splošnih ugotovitev. Prva, je dejansko stara toliko kolikor traja boj za žensko enakopravnost: in sicer, da ima ženski položaj v katerikoli družbi veliko skupnega. »Biti ženska danes*. so zapisale udeleženke kongresa v Haifi. »je povsod manj vredno kot biti moški*. Ženske si zato želijo ustvariti drugačen jutri, vendar so v teh svojih prizadevanjih še močno med tradicionalnim načinom življenja in novejšim, vežejo jih še vezi na stare korenine, medtem ko jih od njih trgajo nove želje, drugačne zahteve, skratka niso še našle ravnotežja med težnjo po ohranjevanju (kar naj bi bila po stari definiciji ženska vloga v naravni) in razvojem. V drugačnih merah sicer, toda takšno sliko naj bi dajale tako razvite države kakor tiste v razvoju. Veliko težo so v Haifi udeleženke dale delu, ženskemu zaposlovanju, in nenadomestljivi vlogi, ki jo ima pri osvobajanju žensk. To je povsem razumljivo, saj so kongres priredile in vodile ženske, ki so zaposlene in to na takšnih mestih, ki jim dajejo veliko profesionalnega in tudi osebnega zadoščenja. Spraševale so se tudi kakšne spremembe bo lahko »aktivna* (mišljeno je zaposlena, študirajoča ali družbeno angažirana) ženska vnesla v okolje, v katerem se giblje, ki seveda ni več izključno družinsko. Petnajst let razprav, toliko je že od bučnega feminističnega izbruha, je seveda prineslo nekaj sadov. V prvi vrsti seveda dejstvo, da se veliko več in drugače govori in piše o tako imenovani ženski problematiki, medtem pa so drugi učinki veliko manj zaznavni na prvi pogled, če seveda odštejemo razne zakonske predpise in določbe. Tako se je na primer spremenila govorica: v kateremkoli jeziku govore ženske o sebi, se ta govorica razlikuje od »uradnega jezika*. Tudi angleščina, ki je bila uradni jezik izraelskega kongresa, je morala pretrpeti nasilno vnašanje izrazov in stavčnih zvez, ki ji niso domači. Spremenil se je tudi odnos žensk do samih sebe in lastnih problemov: pred feminizmom bi bil kongres znanstvenic skoraj nemogoč, kajti ženske, ki so v svoji stroki •uspele enkrat, so prej zanikale svojo »specifiko* kot da bi jo poudarjale. Nikakor pa ne gre za združevanje »tlačenih*: to so udeleženke srečanja v Haifi večkrat poudarile. Minil je čas, ko so ženske smele samo tarnati, zdaj lahko o sebi marsikaj povedo in spodbijajo zakoreninjene trditve in to na raznih področjih. »Takšna množična srečanja pa so potrebna tudi zato*, je dejala predsednica kongresa Marilyn Sa-phir, profesorica psihologije na univerzi v Haifi, »da si ne bi mogoče delali utvar, da je že vse rešeno. Tudi, ko bi prišlo do čiste enakopravnosti med moškim in žensko, in takega stanja ni nikjer v svetu, še ne bi razrešili našprotstev med moškim in ženskim svetom*. Tudi zato so udeleženke pregledovale položaj in si izmenjale izkušnje ločeno po raznih, že navedenih, področjih. Ker je že bila takšna teža na zaposlovanju in izobraževanju žensk, naj navedemo nekaj zanimivih ugotovitev s tega področja. Prva je zelo splošnega značaja in zadeva vse države: ženska si na delovnem mestu veliko bolj od moškega prizadeva za kvaliteto dela. Ker se je morala zanj toliko potegovati in ker se še danes težje kot moški prikoplje do mesta, ki ji daje zadoščenje, se delu posveča z večjim veseljem, oziroma z večjim psihičnim transferjem, kot temu pravijo strokovnjaki. Anketa, ki so jo izdelali v Združenih državah Amerike, v Zahodni Nemčiji in v Izraelu, je nadalje pokazala. da ženske bolj cenijo delovno mesto in tudi sebe v zvezi z njim kot pa moški. In, končno, zaposlene ženske prav dobro vedo, kakšna naj bi bila enakopravnost med moškimi in ženskami in znajo svoje zahteve dobro utemeljevati. Veliko zanimivih ugotovitev je seveda padlo tudi v komisijah, ki so obravnavale umetnost, ki naj bi skozi stoletja le težila k temu, da »ugaja oblasti* in je seveda žensko prikazovala temu primerno. Poseben poudarek je bil še na raznih veroizpovedih in njihovem gledanju na žensko: z večjimi ali manjšimi razlikami pa so vse vere žensko vrednotile v družinskem okolju. Kar zadeva šport je bilo razumljivo ugotovljeno, da se meje med. »moškim in ženskim športom vedno Ijolj brišejo*, kar zadeva u-dejstvovanje v «visoki politiki* je bilo rečeno, da je še vedno e-litarno; pri zdravstvu je bilo še enkrat podčrtano, da so moški gledali na žensko kot na »drugačno* zato čudno bitje, še zlasti ko so preučevali mensis, ki so ga kratkomalo označili za bolezen. Zelo zanimivo pa je poglavje, ki je bilo namenjeno načinu komuniciranja žensk. Specifično ženski način naj bi namreč bil dotik, oziroma stisk, s katerim ženske posredujejo svoje občutke. V ZDA so raziskali reakcije treh različnih kategorij zaposlenih žensk in sicer tistih, ki delajo v industriji. na univerzi in na zdravstvenem področju. Odkrili so, da ženske ne glede na starost, izobrazbo ali položaj s stiskom roke ali z objemom ali z božanjem veliko pristneje od moških izražajo svoje občutke in misli. Ta navada se nekoliko izgubi, ko je ženska vsa napeta v težnji za uspeh, na primer v poklicu, vendar se ji ta »specifični način* obnašanja spet «vrre», ko doseže svoj cilj. Po vsem ten bi lahko rekli, bojte se žensk, ki ne božajo, vendar je verjetno pravilneje in koristneje ugotavljati, da ženske o sebi še vedno premalo vedo. (bp) in najnižji tečaj zlata zabeležen v 24 urah. Švicarji imajo navado, da za novoletne praznike in godovanja obdarujejo svoje otroke z zlatimi paličicami. Ne bi bili Švicarji, če ne bi otrok že v mladosti seznanili s takimi naložbami »za vsak primer*. Francoski kmetje zbirajo zlato že po tradiciji. V Indiji je v zasebnih rokah za milijarde dolarjev« .zlata, hrati, i ljudje umirajo od lakote. Tam sta dragulj in zla-, to predmet velikega pomena za .žensko dota^ .,.-• ...» , . Čim dražje je zlato, tem dražja je njegova uporaba v medicini, zobozdravstvu in v industrijske namene. V medicini je njegova uporaba danes manjša kot v časih, ko je veljalo za panacejo za zdravilo za vse bolezni in kot recept dolgega življenja. Njegova važnejša uporaba v medicinske namene je sedaj pri izdelovanju injekcij proti revmatičnemu vnetju sklepov. Zobozdravstvo troši skoro 25 ton zlata letno. Okrog 16 odstotkov ga gre za visoko tehnologijo. V tankih nitkah ga uporabljajo v elektroniki, pri računalnikih, radijskih in televizijskih aparatih, pri novih napravah za pridobivanje sončne energije, pri telefonskih sistemih, za raketne motorje, Rolls Royce motorje, za letala Concorde. Zlato je zelo gnetljivo, da se oblikovati na vse mogoče načine, kar mu daje veliko prednost pred drugimi kovinami. Zdi se neverjetno, toda unča zlata se da preoblikovati v tenko ploščico-lamelo s površino 16 kvadratnih metrov. Njegova raztegljivost je pravo čudo. Iz ene tone zlata dobimo nit, ki meri dvakratno razdaljo med Zemljo in Luno. S plastjo debeline 0.15 mikrona (mikron je 0.001 mm - tisočinka milimetra) so prevlečena oblačila in »popkovina* astronavtov, da so zavarovani pred izžarevanjem in sončno toploto. V gasilskih maskah varuje zlato obraz pred visoko temperaturo, ne da bi zaradi tega trpela vidljivost. Z najmanjšo uporabo električne energije ohranja čiste vetrobrane letal in vlakov pred snegom, snežnim metežom, ledom ter meglo. Zlato je v rabi tudi pri merjenju minimalnih temperatur, za mazivo delikatnih preciznih zobnikov, za povečanje senzibilnosti emulzije fotografskih filmov. V industriji služi tudi za izdelovanje zlatega nakita, itd. itd Zlato je neuničljivo, neskončnokrat uporabno, v vseh časih in povsod iskano za tezavriranje. Poznavalci pravijo, da je zlato, ki so ga iztrgali zemlji v teku 6 tisoč let, še vedno v prometu. Kdo bi si upal izključiti, da ni morda nevestin poročni prstan delček bajnega Salomonovega zaklada, ki je takrat predstavljal polovico vsega takratnega zlata. Še danes, po tolikih stoletjih, lahko občudujemo zaklade Tutankamonove grobnice, ki jo hranijo v Kairu ali Agamemnonovo masko v Atenah, pa skitske zaklade v Leningradu in Kijevu, keltsko zlato v Dublinu, inkovsko zlato v Limi in Bogoti in v glavnem mestu Mehike. Z zlatom, ki se je nabralo v 60 stoletjih, bi lahko izdelali kocko, težko skoro 88 tisoč ton. Današnja letna proizvodnja zlata znaša nekaj manj kot 1400 ton. če temu dodamo še, kar je znanega zlata v ležiščih, bi se kocka povečala le za polovico. To se pravi, da smo ga zemlji vzeli že dve tretjini. ZDA so bile svoj čas največ ji proizvajalec zlata. Danes so na četrtem mestu s tremi odstotki svetovne proizvodnje ali približno 40 tonami letno. Na tretjem mestu je Kanada s štirimi odstotki a je še vedno daleč od prvih dveh največjih dobaviteljev, SZ, katere rudniki dajejo 23 odstotkov, in Južne Afrike, ki daje kar 52 odstotkov svetovne proizvodnje zlata. Za unčo zlata iz južnoafriških rudnikov so potrebovali 5 ton tako imenovane zlate rude. Tako pridobivanje je bilo negospodarno, dokler nista dva fizika in en kemik iz Gla$gqva ■ iznašla nov, sodobnejši proces pridobivanja-,zla-ta z natrijevim cianidom. Več kot 45 tisoč rudarjev, v glavnem iz bližnjih vasi, dela v rovih in jaških 3 km in več pod zemljo pri močni vlagi in povprečni temperaturi 32 stopinj. Poskrbeli so sicer za varnostne naprave, a je vseeno vsako leto 400 Veliko zlata gre tudi v industrijsko rabo: 18-karatna zlata ura rudarjev ob življenje. Bogatijo špekulanti, brokerji si debelijo listnice, vse na račun tolikih življenj in žuljev. Vladne in medvladne institucije razpolagajo z zlatimi rezervami, ki ne dosežejo 38 tisoč ton ali 43 odstotkov vsega zlata; kakih 24 odst. zlata je v zasebnih rokah, največ v paličicah. Draguljarji in zlatarji so kaj kmalu odkrili, da »ni vse zlato, kar se sveti*. Čisto zlato je 24 karatno (karat je utežna enota = 0.2 g,; pri nas se čisto zlato označuje v tisočinkah, 24 karatov je 1000 tisočink). Glede na to, da je 24-karatno zlato za obdelavo premehko, je največ zlatih predmetov iz 18 ali celo 14-karatnega zlata. Največji potrošniki zlata v industrijske namene (urarstvo, elektronika, zobozdravstvo, okrasni predmeti, medalje in zlati kovanci) so po podatkih za leto 1980; Italija (235 ton), Turčija (86), ZDA (83.4), Španija (71.5), Japonska (56.7), ZR Nemčija (47). Indija (44), Saudova Arabija (34), Iran (30) in Francija (25.3 tone). Investitorji kupujejo zlate paličice posebne, emisije, zlatnike in katerekoli zlate predmete. V kriznih časih (gospodarske krize, inflacija) so dragulji, zlat nakit, cekini najbolj iskana varna naložba. Zlato je razmeroma lahko prenosljivo, v malih količinah vsebuje veliko vrednost, prodaja ni otežkočena, varno je pred gospodarskimi in političnimi spremembami V. T. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Komisar Maigret V nasprotju z običajem italijanska prva TV mreža bo danes predvajala gledalcem detektivko že v zgodnjem dopoldanskem programu. Gre za eno izmed preiskav s slovitim in simpatičnim policijskim komisarjem Maigretom, ki postane še bolj simpatičen, če ga igra znani italijanski filmski umetnik Gi-no Cervi. Seveda je ob njem prav tako odlična umetnica Andreina Pagnani. Policijski komisar Maigret v današnjem primeru ne najde poti v primeru, ki so mu ga poverili. Gre za umor dveh žensk, neke starejše gospe in njene nečakinje, ki so ju zadušili. Drugo, mlado nečakinjo, so našli mrtvo kar v bližini policijskega komisariata, torej v bližini samega komisarja Maigreta . .. 11.15 Veliki boji v preteklosti 12.00 Muc Teodor 12.30 Check-up 13.30 DNEVNIK 14.00 Gospod iz Ballantraeja - 12. in zadnji del 14.30 King Kong - film 16.00 Ženske v glasbi - 2. del 16.30.17.05 Jaz. sobota 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebnosti iz parlamenta 18.50 Z check-upom v človeka -oddaja o medicini 19.45 Almanah in Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 Kraljice 21.45 Camilla - 4. in zadnji del 22.35 Giulietta 23.20 DNEVNIK in Vremenska napoved 23.45 Temi di aggiornamento per infermieri pediatri - vzgojna oddaja Drugi kanal 10.00 Bis 12.30, 13.30 Replay 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 14.00 Odprta šola 14.30 Športna sobota 16.30 Program za otroke: »Un bambino, un cane, uno zio* - TV film 17.20 Kako se postane izumitelj 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 18.05 DNEVNIK 2 - Dribbling 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 11 sistemom - kviz oddaja 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Gengis Khan - TV nadaljevanka, 4. del Še vedno smo pri Džingis Khanu. Bodoči Džingis Khan Temujin, ki bo vodja vseh Mongolov, ima v načrtu zasedbo vse Kitajske, vendar je v svoji taktiki ubral drugo pot in da bi premagal in razdejal tatarsko cesarstvo, se poveže s Kitajci. Seveda ne gre vse tako, kot je on računal. Mali Judri, sinček, ki ga je imel z lepo Burte, raste in se razvija. Vendar so njegovo lepo Burte nasilno odpeljali in posilili. Zadeva se torej ponovno zapleta . .. 21.35 »Scusi lei e favorevole o contrario?* Film z Albertom Sordijem Nocoj pride na vrsto film z Albertom Sordijem. Pravza prav je to povsem Sordijev film, saj ga je on režiral. Je to drugi film, si ga lahko imamo za povsem Sor dijevo delo, saj igra on glavno vlogo in hkrati film reži ra. Alberto Sordi upodobi v filmu poprečnega Italijana, torej filmski lik, s katerim se je uveljavil v italijanskem filmskem svetu in tudi pri italijanskem občinstvu 23.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.25 Don Chisciotte, film 18.45 Napoved programa za na slednji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.35 TV programi tretje mreže 20.05 Big bands memories Koncert Jcea Wiliiamsa in Counta Alumnija 20.40 Pisma direktorju Izmišljena hčerka, film 21.35 Labirint 22.15 DNEVNIK 3 22.50 Rock koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 Potovanje škrata Spančko lina 9.00 Ciciban, deber dan 9.15 Oblaček pohajaček 9.30 Kuhinja pri violinskem kiju ču: O violini 10.00 Kaj je novega na podstrešju 10.30 Pustolovščina 11.00 Mesta: Stockholm 11.50 Za zdravo življenje 12.00 Otrok in igra: Otroške igrače 12.20 »Triglav* v Južni Ameriki 12.55 Nogomet: Sarajevo - Olimpija 16.15 Smučarski tek na 50 km za moške 16.45 čačak: Borae - Bosna, košarka 18.15 Muppet show: Kenny Rogers 18.45 Naš kraj 19.00 Zlata ptica: 1001 noč - Abd El Malik in beduin 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Naše 15. srečanje 21.35 Zrcalo tedna 21.50 Adam ob 6. uri zjutraj - filrr Gre za ameriški barvni film iz leta 1970, ki ga je režiral Robert Scheerer, v glavnih vlogah pa nastopata Michael Douglas in Lee Purcell. Film. o katerem je govor, nam bo predstavil mladega ame riškega igralca Michaela Douglasa, torej sinu slovite ga ameriškega filmskega u-metnika Kirka Douglasa. Michael igra vlogo doktor;a semantike, ki se zaposli med počitnicami kot preprost gozdni delavec. Gre pravzaprav za preprost televizijski film iz Časov, ko je mladi ameriški filmski umetnik Michael Douglas se!e počasi rini' iz sence velikega filmskega mojstra, starega Kirka Douglasa 23.25 Poročila ._ K?Per 14.25 Nogomet 16.15 Risanke 16.45 Košarka in smučanje 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik - Stičišče 20.30 «L’autocolonna rossa* • film 21.45 Dnevnik - Vesti 21.55 »La souadra dei sortilegi* -TV film Zagreb 11.55 Zabavni kolesar 16.00 Jugoslovanska hiša na Floridi 18.30 Ti dnevi, ta leta 20.00 Klateži, film 22.30 Most generacij ŠVICA 18.00 Danes je sobota 20.40 II suo oncre gridava ven-detta - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Fleši mimogrede .. 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi: 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ bTe», glasnik Kanalske doline - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Med dvema ognjema - kviz oddaja s sodelovanjem slovenskih goriških in tržaških višjih srednjih šol; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 00.05 - 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 T'inospored - objave -najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.37 Objave; 13.40 Glasba - vmes turizem; 14.40 Reklamni pas: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Reklame; 16.18 Izbrali smo za vas; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave in zabavna glasba; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Melodije; 18.00 Zaključek. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7 Horoskop; 8.32 Count down; 9.15 «Colpo maestrc*, radijska priredba; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik; 11.00 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 15.45 Poje I-vonne Elliman: 16.00 Istrski akvareli: Gianna Dallemulle - Avsenak: 16.10 Ital. zbori: 16.32 Glasbeni vveekend; 18.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.08, 7.58, 9.58, 11.58 Zeleni val; 9.02 Week-end; 10.15 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 10.50 Black-out; 11.44 in 12.63 Cinecittš; 13.30 Rock Village; 14.28 Olimpo 2000; 15.00 Milva in Oreste Liotiello; 16.25 Mi kot vi; 17.03 Autoradio; 17.30 Cantarballando; 18.00 Objektiv: Evropa; 19 30 Radiouno jazz '82; 20.40 Drevi v Milanu z .. 23.10 Telefonski pogovori. RADIO 2 6.30, 7.30, 8 30. 9.30, 12.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.U do 8.45 Jutranji program; 8.45 Radiouno predstavlja; 9.00 Anita; 11.00 Lor.g Playing Hit; 13.41 Sound Vračk; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit parade; 17.02 »Storia di Časa Loma*. 6. nadalj.; 17.32 Gertrud: 19.00 Glasbeni program; 19,50 Jazz izvajalci; 21.00 Rimski koncerti; 22.50 Mesto ponoči: Videm. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.10 Prometne inforin: :je; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedcv: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem - DPZ «S!oga» - Črni vrh nad Idrijo; 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.40 Svetovna reportaža; 11.05 Pojo amaterski zbori: 11.30 Pogovor s posluša'-' 12.1') Gcda-la v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik: 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. 4. SP V KLASIČNEM SMUČANJU NA NORVEŠKEM Norveški že sedmo zlato V ekipni konkurenci v skokih Jugoslovani razočarali - Zmagali seveda Norvežani - Sovjetinja S me tani na najboljša na 20 km OSLO — «Deseto mesto .je me.ja», je pred današnjim prvim ekipnim tekmovanjem smučarskih skakalcev na svetovnih prvenstvih dejal trener jugoslovanske ekipe Janez Jurman. «če bo doseženo, tedaj v sedanjem trenutku ni razloga za nezadovoljstvo, če pa se uvrstimo Spored svetovnega prvenstva DANES 27. februarja: moški tek na 50 km JUTRI, 28. februarja: skoki (90 m); za- ključna slovesnost nim zlatom v karieri — po zmagah na 10 km v Innsbrucku 1976 in na 50 km v Lake Placidu. Naslov na 20 km iz leta 1980 je branila Hesse (NDR), ki pa je bila tokrat šele deveta. Vrstni red (tek 20 km ženske) slabše, bo to neuspeh za našo četverico...* žal. se je včeraj v vetru in oblačnem vremenu zgodilo tisto drugo V času, ko je kakih 30 tisoč gledalcev prešerno slavilo zmago domače ekipe pod vodstvom jugoslovanskega trenerja Ludvika Zaj ca, .je naša ekipa s sklonjenimi glavami zapuščala kraj tekme, na katerem jo v nedeljo čaka še en nastop — v posamični konkurenci. V našem zastopstvu tudi tokrat ni bilo žara. Zadovoljil je edino Miian Tepeš, ki .je obakrat skočil solidno. Lotrič in Bajc sta bila boljša v drugi seriji, medtem ko je Primož Ulaga, rekorder dolmen kollnske skakalnice, v obeh serijah kot najslab.ši v ekipi — izpadel iz moštvenega seštevka. t rstni red skokov (ekipno) 1. Norveška 718,5: 2. AvstrUa 717.0: 3. Finska G70.8: 4. NDR 600,3; 5. Kanada 625,7; G. ZDA C22.4; 7. ČSSR 606,2 ; 8. Japonska 603,7: 9. SZ 585.4; 10. Švedska 583,3: 11 ZRN 576.3; 12. Italija 509.1; 13. Jugoslaviia £57,2: 14. Poljska 539,4; 15. Francija 535,5. 1. 2. 3. 4. 5. Smetanina (SZ) Aunli (Nor..) Riihivuori (Fin.) Ljadova (SZ) Kulakova (SZ) 1.06’16”9 1.06’20”3 1.07'29”6 1.07’45"9 1.07'47”6 V sredo in četrtek je Norveška osvojila še dve zlati kolajni. Zlati odličji pa sta si priborili tudi NDR in SZ. Vrstni red štafete kombinatorcev (3 x 10 km) 1. NDR (Dotzauer, Schmieder in Winkler) 1295,92; 2. Finska 1243,60; 3. Norveška 1243,60. Vrstni red ženske štafete (4x5 km) 1. Norveška (Boe, Nybraten, Aun li in Pettersen) 1.02’15”9; 2. SZ l.Q2’29”6; 3. NDR 1.02-57”3. Vrstni red moške štafete (4x10 km) 1. SZ (Nikitin. Batjuk, Brulakov, Zavjalov) in Norveška (Eriksen, Aunli, Mikkelsplass, Bra) 1.56’27” in 6; 3. Finska 1.5849”4. ROKOMET NA SVETOVNEM PRVENSTVU Jugoslovani tesno premagali Romunijo SINDELFINGEN — Po neverjet nem porazu proti Danski so Jugoslovani včeraj na SP premagali Romunijo z 22:21. «Plavi» so se sicer uvrstili v polfinalno skupino, toda startalj bodo le z dvema točkama in ne z načrtovanimi štirimi točkami. JUTRI NA ZOI V RAVASCLETTU Na startu bo 300 smučarjev Jutri ob 10. uri bo v Rava-sclettu na progi Pascut start letošnjih zimskih športnih iger, katerih se bo udeležilo kar 322 tekmovalcev iz devetih društev. Svoje zastopnike bodo imeli na tem tekmovanju namreč Devin, Mladina, Breg, Polet, Kraški dom, SPDT, SPDG, Sirena in Rezijani, ki bodo prišli na to prireditev s posebno skupino svojih smučarjev, v kateri bo tudi znani alpinist De Lenardo. Tekmovanje se bo odvijalo istočasno na dveh progah. Na prvi progi bosta (z nekoliko krajšo dolžino) startali najprej moška in ženska kategorija ba-by sprint, nato pa na višjem startnem mestu vse ostale ženske kategorije (skupno 126 tekmovalcev in tekmovalk); na drugi progi se bodo istočasno podajale v boj s sekundami vse ostale moške kategorije. Vseh kategorij bo 18 (9 mo- ških in 9 ženskih), tekmovalci pa se bodo morali zbrati na startnem prostoru ob 9.45. Po predvidevanju organizatorjev se bo tekmovanje zaključilo približno ob 13.30, ob 16. uri pa bo kar tam nagrajevanje (ki ga bodo v primeru slabega vremena prenesli v veliko dvorano slatine Arta Terme). Če ne bo vreme ponagajalo, lahko sklepamo, da' bodo tekmovalni pogoji res dobri, saj je v Ravasclettu zapadlo pol metra svežega snega, tako da bodo proge pripravljene res vzorno. Organizatorji so poskrbeli, da bodo lahko vsi tekmovalci in izletniki, ki bodo prispeli ob tej priložnosti v Ravascletto, dobili dnevne vozovnice za vzpenjače po znižani ceni (10.000 lir). Dobili jih bodo lahko pri spodnji postaji vlečnice, kjer jih bo prodajala uslužbenka tamkajšnje turistične ustanove. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V Dolini Breg - Primorje Brežani v okrnjeni postavi - Zaradi slabih igrišč v 3. AL na Tržaškem ne igrajo - V 3. AL na Goriškem morda najtežje za Štandrežce 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Lignano Po nedeljskem porazu je Vesna zdrsnila na rep lestvice, zato tokrat res ne sme odpovedati. «Plav» sprejemajo v goste ekipo, ki ima štiri točke več in je na 13. mestu lestvice. Razumljivo je, da bo Lignano, ki se prav kot Vesna bori za obstanek v ligi, skušal ohraniti to prednost, saj bi se zadovoljil tudi z eno točko. Križanom pa bi točka res malo služila; proti neposrednim nasprotnikom treba zmagati, 2. AMATERSKA LIGA Breg — Primorje V središču pozornosti nedeljskega kola bo gotovo derbi v Dolini, v katerem seveda obe ekipi merita na celotni izkupiček: Brežani, ker niso še na varnem, Primorje pa, ker noče zgubiti stika z ekipami zgornjega dela lestvice. Kar se tiče postave ima trener Brega večje probleme. Micor in Dazzara sta sicer prestala kazen, zato pa tokrat ne bosta mogla na igrišče izključena Perosa in Samec. Zgleda, da imajo nogometaši Brega res zrahljane živce, saj ima trener stalne probleme zaradi izključitev. Trener Primorja Kozina pa računa, da bo poslal na igrišče standardno postavo. Kljub vsemu pa navijači obeh strani upajo, da bodo prisostvovali lepemu derbiju. Zarja — Domio V prvem srečanju so Bazovci prepustili Domiu točko, tokrat pa računajo na obe, čeprav se zavedajo, da naloga ne lx> najlažja. Gostje so namreč na predzadnjem mestu lestvice in se borijo za obstanek v ligi. O tem pričajo izidi zadnjih štirih nastopov, ko je Domio odnesel kar šest točk. Bazovci pa si vseeno ne delajo skrbi kar zaupajo v svoje moči, posebno sedaj, ko sta se napadalca F. Ražem in Lenarduzzi nekoliko bolj razigrala in prav v zadnjih nastopih bila tudi uspešna. Kras — Op. Supercaffe Zaradi prepovedi igranja na domačem igrišču po dogodkih na tek- ■••taiiai iiiMf iiiiiiaiiiiiiiiaiviatajciitaitaiitiiaiiBvviiitBiaif «ai«iiaiiiiii«i«iiiiitaaiiiia«itiiiita>tiia«iaii>i«ai«at««t«i«iit!iii>itiaif ■taaitrlri*iiiiBiii>ia>faaiir«iiii>,i«aBii«l|l|l««iailllatll|la*««l|iiiM,,a,,llMillv*«l«ill,«MlllllfliililliiiiliMl*aaliil|lll««f ■ll«mB«al*Ml»iial|ll«al»tlllailll«l|lllitalalillilaalaviaaiK»l«ll«n*Ril*alllll«ltalltJitllaaaallfaiii«aaiii»i««iciaia«i*aB*aaisaaa«tflii> KOŠARKA V POKALU PRVAKOV norveška smučarka je bila tudi včeraj Be od- 25-letna rit Aunli lična. Tekla je ob stalnem spodbujanju vseh ob progi in 20.000 glave množice v snežnem stadionu, a vendar je doživela svoj prvi pora/, na teni prvenstvu. Po dveh posamičnih zlatih kolajnah in prvem mestu v š-afeti se je tokrat morala zadovoljiti z drugim mestom z zaostankom vsega 3. 4 sekunde za zmagovalko Raiso Smetanino. Uči teljica iz komske avtonomne oblasti si je tako najlepše darilo za svoj nedeljski 30. rojstni dan pritekla sama — s tretjim posamič- VELIKA SMOLA BEOGRAJČANOV Tesno so izgubili v Tel Avivu proti Makabiju - Stavnic zbolel - Marič težko poškodovan - Squibb uspešen v Atenah KOLAJNE NORVEŠKA SZ NDR AVSTRIJA ŠVEDSKA FINSKA ČSSR ZDA Z 7 2 1 1 1 0 0 0 s 2 2 1 1 0 4 0 0 B 3 0 2 0 0 4 1 1 Makabi — Partizan 88:86 (42:47) MAKABI TEL AVIV: Lasof, Zim-merman 8 (4:4), Aroesti 6 (2:2). Perry 22 (4:5); Berkovitz 26 (8:8), Keren, Markovitz, Silver 12 (6:12), Herskovitz. \Villiams 16 (4:6).’ PARTIZAN' BEOGRAD: Zorkič 2 (2:2). Ristanovič 10 (2:2), Kerkez, Petrovič 21 (3:4), Savovič 8 (2:4), Marič 10 (4:8). Grbovič, Pešič 10 (6:7), Dalipagič 25 (2:3). SODNIKA: Ricbardson (Anglija) in Duran (Turčija). PM: Makabi 28:37; Partizan 18:30. GLEDALCEV: 10,000. TEL AVIV — Partizanu ni uspel podvig, da bi v Tel Avivu premagal Makabi. Beograjčani so izgubili le za dve točki, pa čeprav so igrah brez Slavniča (v zadnjem trenutku je zbolel), poleg tega pa si je v 18. minuti težko poškodoval nogo Marič, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Če dodamo še, da. sta sodnika proti koncu tekriK^skefraj nesramno oškodovala goste, potem je seveda mera polna, (nb) Panathinaikos — Squibb 72:103 (33:50) PANATHINAIKOS ATENE: Kon-los 18, Batis. Papadoniu, Koroneos 10, Vidas 12, Katsinis, Stergakos 11, VVolfolk 8, Joanou 5. Kokolais 8. SQUTBB CANTU: Innocentin 12, Bargna 4. Cattini 13, Flovvers 21, Maspero, Cappelletti 2, Bosa 7, Ri-va 21, Marzorati 6, Kupec 17. SODNIKA: Mainini (Francija) in Soltysiak (Poljska). PM: Panathinaikos 12:16; Squibb 29:33. GLEDALCEV 1.500. ATENE — Squibb je brez težav odpravil Panathinaikos in je tako na lestvici finalnega dela poka'a prvakov dohitel Partizana. Košarkarji iz Cantuja imajo sedaj lepo priložnost, da se uvrstijo v super finale. Barcelona — Nashua 108:95 (54:42) Lestvica po 8. kolu Makabi Tel Aviv (Izr.) 16; Squibb Cantii (It.) in Partizan Beograd (Jug.) 10; Barcelona (Šp.) 8; Nashua Den Bosch (Niz.) in Panathinaikos Atene (Gr.) 2. Pokal prvakinj Sovjetsko moštvo Daugawa iz Rige je po pričakovanju tudi v drugem polfinalnem srečanju premagalo ekipo Pagnossina iz Trevisa s 75:62 (41:36) in se tako uvrstilo v finale [jokala prvakinj. Drugi finalist je Pernik z Sofije. aiiMitiiiitMiiiiiiiiMiiiuiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniintdiiiiitlliiiiiiiiiiiiiMiHiiiimiiiniiHiiiiiiu NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI Odloča se čez teden dni Samo zmaga Waltercassa proti FIAT lahko omogoči krasovkam, da ostanejo v borbi za državni naslov Predzadnje kolo ženske namizno-1 v S. Elpidiu. kjer se bosta pomerila teniške A lige je prineslo Krasu■ Waltercass in vodilni FIAT. Če bodo bridko razočaranje, saj je moral doma kloniti razigranemu moštvu \Valtercass iz S. Elpidia, ki se je tako samo vključilo v borbo za naslov. Miličeva in tovarišice si nimajo kaj očitati, saj so igrale zelo srčno in nad povprečnim nivojem, vendar pa so bile tako motivirane in zagrizene tekmice dejansko nepremagljive, čeprav je bil zmagovalec negotov vse do izteka zadnjega seta. Ta spodrsljaj je po pričakovanju izkoristil FIAT Bari, ki je ugnal pepelko Cagliari, prav tako gladko pa je zmagal tudi Budassi nad Recoarom. Kolo pred koncem je na repu lestvice že vse odločeno, saj sta zadnji dve mesti že rezervirani za Ca-gliari in Recoaro. Na čelu razpredelnice pa se lahko zgodi še marsikaj. Vse bo seveda odvisno od neposrednega dvoboja čez teden dni igralke Waltercassa zaigrale z vsaj 80-odstotno zagrizenostjo, kakršno so pokazale pred tednom dni v Repnu, potem ni po našem mnenju nikakršnih dvomov, da bodo porazile državne prvakinje FIAT. V tem primeru pa bi se obe omenjeni ekipi skupaj s Krasom znašli na prvem mestu z enakim številom točk, tako da bi morali odigrati še tri dodatna medsebojna srečanja za določitev novega državnega ekipnega prvaka. Izidi 9. kola FIAT - Cagliari 5:0. Kras - Wal-tercass 2:3, Budassi - Recoaro 5:0. Lestvica FIAT Bari 16, Kras in Waltercass S. Elpidio 14, Budassi Livorno 6, Recoaro Bočen 4 in Cagliari 0. Zadnje kolo (6. oz. 7. marca) Waltercass - FIAT, Recoaro - Kras in Cagliari - Budassi. - bs - KORAČEV POKAL Šibenka in Limoges v finalu v Padovi Šibenka — C. zvezda 101:83 (57:84) ŠIBENKA ŠIBENIK: Petrovič 31 (3:4), F. Žurič 4, I. Žurič, Ljuboje-vič 6, Djurič 8 (2:3), Damjanič, Macura 10 (0:2), Marelja 10 (0:1), Jarič 18, Slavica 14 (2:4). CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Mrden, Nikolič 12 (2:2), Jokanovič, Milivojša, Karadžič 12. Bogosavljev 12 (2:4), Salaj, žižič 11 (3:5), Kovačevič 6, Avdija 30 (10:12). SODNIKA: Zelinger (Izrael) in Cliiraleu (Romunija). ŠIBENIK —- Po odlični igri so košarkarji šibenke zanesljivo premagali Crveno zvezdo, nadoknadili razliko iz prvega srečanja v Beogradu (99:115) in se tako nepričakovano, toda povsem zasluženo uvrstili v finale tega pokala. Limoges — Zadar 99:78 (38:37) LIMOGES: Verove 4. Senegal 4, Dacoury 6 (2:2), Murphy 38 (8:8), Kiffin 14 (4:4), Fave 21 (3:4), Rose, Tremouille, Degouis 12. ZADAR: Hrabrov, Popovič 16 (2:3), Sunara 14 (2:5), Radovič, Pavič, Vrankovič, Petranovič 10 (2:4), Ostarčevič 4, Obad, Skroče 34 (8:9). PM: Limoges 19:21; Zadar 14:21. ON: Limoges 22. Zadar 21. PON: Decouri (29), Kiffin (31), Sunara (37). GLEDALCEV: 6.500. LIMOGES: Po enakovrednem prvem polčasu so Francozi v nadaljevanju zlasti po zaslugi izrednega Američana Murphyja (38 točk) zasluženo premagali Zadar in se tako uvrstili v finale Koračevega pokala. (nb) Finalista Koračevega pokala sta šibenka in Limoges. Finale pa bo 17. marca v Padovi. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani doma proti Crveni zvezdi V nadaljevanju prve jugoslovanske košarkarske lige bc ljubljan ska Iskra Olimpija igrala danes v hali Tivoli pomembno srečanje za vstop v «plav-offs» proti beograjski Crveni zvezdi. DANAŠNJI SPORED: Borae Bosna (16.45 po TV); Rabotnički - Bu-dučnost; Cibona Radnički LMK; Iskra Olimpija - C. zvezda. JUTRI: Zadar - Šibenka: zan ■ Sloboda. Parti- Jugoplastika boljša od Scavolinija P KSARG~ V-nadnjem prijateljskem ■■sfečahjuha krajši turneji po Italiji je splitska Jugoplastika nepričakovano premagala moštvo Scavolinija s 117:107- (55:54). Najboljši pri gostih so bili: Matulovič (20 točk), Poljak (28), Jerkov (23) in Krstulovič (22). V domačem moštvu pa sta se izkazala Kičanovič (35) in Bouie (25); Dan prej pa je v Fabrianu Jugoplastika odpravila moštvo Hon-kyja s 87:77 (39:37). Poraz borovcev V zaostali tekmi mladinskega košarkarskega prvenstva .je SABA premagala Bor s 63:53 (28:22). KOŠARKA V PRVENSTVU C-1 LIGE Jadran danes proti Pacheri Srečanje bo v tržaški športni palači ob 18. uri - V primeru zmage jadranovci sami na drugem mestu lestvice ■ Nujna pomoč navijačev Današnja tekma med Pachero iz S. Bonifacia ter našim Jadranom bo prav gotovo ena najbolj -zanimivih tekem letošnjega košarkarskega prvenstva. Obe ekipi sta namreč trenutno na drugem mestu lestvice, tako da bo današnja tekma v nekem smislu odločilna: če Jadran zmaga, bo ostal sam na drugem mestu ekipne lestvice, če pa bo izgubil, bo zdrknil na tretje mesto. Jadrancvci bodo torej skušali zmagati za vsako ceno in po možnosti še z več kot 10 točkami razlike, če bi se ob koncu prvenstva znašli obe ekipi z enakim številom točk. tedaj bi za drugo mesto veljala razlika v točkah, vendar le kar zadeva neposredni srečanji med obema ekipama. Obeta se torej ogorčena borba. Pachera je bila za Jadran vedno trd oreh. saj so jadranovci lani doma zmagali in v gosteh izgubili, kot so izgubili tudi letošnjo tekmtt'v gosteh. To pbmeni, da je ekipa Pachere za Jadran vse prej kot prijetna, saj igra košarko, ki našim igralcem ne odgovarja. V ekipi imajo vrsto dobrih igralcev, zlasti krilnega igralca Bettellija, ki ga odlikuje zelo točen met. Za nameček pa naj še povemo. da je med jadranovci nekaj poškodovanih, in sicer Ban. Klobas in Žerjal, ki imajo poškodovane prste na rokah ter Kraus (udarec v kolk). Potrebna bo torej res maksimalna angažiranost vseh igralcev, ki so v četrtek (v okrnjeni sestavi) odigrali prijateljsko tekmo s KK Koper v Kopru (zmagali so z rezultatom 81:104), včeraj pa so imeli še zadnji običajni trening v športni palači. Jasno je, da bo tudi tokrat imelo zelo važno — če ne odločilno — vlogo občinstvo, ki bo prav gotovo v velikem številu napolnilo tržaško športno palačo. Tekma se bo začela ob 18. uri. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Bor — CUS V prvi tekmi proti CUS so «plavi» prepričljivo premagali skromne nasprotnike, čeprav niti takrat niso igrali dobro. Gostje so povsem demotivirano moštvo, saj so že zdavnaj obsojeni na izpad. Za naše pa bo predpogoj za uspeh resen in spoštljiv odnos do nasprotnika, saj bi jih katerokoli podcenjevanje lah-ko drago stalo. GMT — Kontovel Prav gotovo si Kosovelovi ko šarkarji še kako želijo zmagati proti tržaškemu moštvu. V prvem sre Čanju so naši slavili, Tržačani pa so zahtevali ponovitev tekme zaradi pristranskega sojenja. To jim je zveza ugodila, tako da so v drugem srečanju premagali Kontovelce. Prepričani smo, da bodo naši fan‘:e tokrat stopili na igrišče z največjo zbranostjo. Scogiietto — Polet Tavčarjevi varovanci imajo proti Scogliettu le malo možnosti za u-speli, še posebno zaradi tega, ker bodo igrah na igrišču Scoghetta. ki je neugodno za vsakega nasprotnika. Pričakujemo pa, da bodo Openci igrali z običaja, požrtvovalnostjo. •imiifiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiittiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiHJiiiiuiiiuiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiifiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiimiitfifmiiiiiiii ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Sokol in Bor Intereuropa tokrat doma V moški C-1 ligi bo Bor težko pripravi1 presenečenje v Vittoriu Venetu V 2. kolu tako Sokol kot Bor Intereuropa igrata doma. Nabrežin-ke bodo gostile dobro poznano Spi-neo, ki je morala v prvem delu prvenstva že poklekniti sredi Nabrežine. Glede na to, da so gostje izgubile prvo tekmo s CUS iz Padove doma, se obeta izreden boj za dragocen izkupiček. Borovke bodo gostile Don Bosco iz Padove, ki je lani v Trstu izgubil, doma pa zlahka premagal naše zastopnice. MOŠKA C-1 LIGA Borovci so zašli v krizo in izredno težko bodo odnesh iz Vittoria Veneta celo kožo. Domačini so doslej zbrah dve točki, Tržačani pa so praznih rok. ŽENSKA C-2 LIGA Pred najlažjo nalogo je Sloga, ki se bo v gosteh spoprijela z ekipo Vivil. S tem srečanjem bi morala slovenska šesterica pričeti naskok na višjo hgo. Vrsta Brega bo preverila trenutne sposobnosti AU SA Pav, ki je imela velike ambicije, toda na koncu prvega dela je ............................................................................................................................................iiifiiiiiiimiliiilMIMIHlilllIliiiMiiiininnl.....tiiiiititmmimimmiMiiimiiii...........n UANKS SOBOTA, 27. februarja 1982 KOŠARKA MOŠKA C-1 LIGA 18.00 v Trstu, Športna palača: Jadran - Pachera PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Erbasol; 20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - CUS MLADINCI 20.15 na Opčinah: Polet - SABA KADETI 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Prevenire - Sokol KADETI 17.00 v Miljah: Inter Milje - Bor TURNIR ZINI A ROSENHASSER 14.45 v Trstu, Istrska ul.: Don Bosco A Kraški zidar A; 15.00 v Trstu, Športna palača: Saba - Kraški zidar B: 16.00 v Trstu. Športna palača: Polet CAMB; 18.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Servolana B Domači šport ATLETIKA ATLETSKA LIGA ZA NIŽJEŠOLCE 15.00 v Trstu, «1. maj*: prireja ŠZ Bor ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trstu. «1. maj»: Bor Inter-evropa - Don Bosco Padova; 19.00 v Nabrežini: Sokol - Spinea MOŠKA C-1 LIGA 18.00 v Vittoriu Venetu: Pallavplo Vittorio Veneto - Bor JIK Banka ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Červinjanu: AUSA Pav -Breg; 20.00 v Terzu d'Aquileia: Vivil - Sloga; 18.00 na Proseku: Kontovel - Rivignano ŽENSKA D LIGA 18.00 pri Banih: Sloga - Lucinico MOŠKA D LIGA 20.30 v štandrežu: 01ympia Ter-pin - Gold Fassl Trst; 20.30 v Tržiču: Italcantieri - Juventina Belca 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, «1. maj»: Bor -Nuova Pallavolo Trst 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, «1. maj»: Bor - CUS Trst JUTRI NEDELJA, 28. februarja 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Lignano 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Domio; 15.00 v Dolini: Breg - Primorje; 15.00 v Beglianu: Kras - Opicina Supercaffe SMUČANJE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 10.00 v Ravasclettu: prireja SPDT KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Trstu, Ul. della Valle: GMT -Kontovel; 11.00 v Trstu. Ul. dello Scoglio: Scogiietto - Polet MLADINCI 17.00 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Bor PROPAGANDA 8.30 v Trstu. «1. maj*: Bor - Saba; 12.45 v Miljah: Inter Milje - Kontovel NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah: Jadran - Don Bosco B; 10.30 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana B - Kontovel ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.30 v S. Giorgiu di Nogaru: San-giorgina - Bor; 11.00 v Trstu: Gold Fassl - Breg zašla v hudo krizo. Kontovel bo gostil nevarni Rivignano. MOŠKA D LIGA Šesterki Juventine Belce in Ital-cantierija iz Tržiča se bosta tretjič srečali v letošnjem prvenstvu, štandrezci so prvi dve tekmi odločili v lastno korist s 3:2. Goričani pa bodo imeli na drugi strani Gold Fassl (bivši S. Sergio), ki v Atletska liga nižješolcev Danes nastopi druga skupina Atletska liga nižješolcev bo ponovno zaživela danes popoldan na stadionu «1. maj* z drugo skupino šol. ( Z začetkom ob 15. uri bodo v športnem centru Bora začeli tekmovati dijaki in dijakinje šol cSimon Gregorčič* iz Doline, «Fran Erjavec* iz Rojana, «Fran Levstik* s Proseka in iz Križa in »Igo Gruden* iz Nabrežine. Glede na tradicijo bi morah imeti največ možnosti za dobre uvrstitve predstavniki dolinske šole in tisti iz Rojana. Novi sistem ekipnega ocenjevanja pa nedvomno daje možnosti za visoko uvrstitev vsaki razredni skupini, ki predstavi na startu vsaj pet tekmovalcev. Kot že pred dvema tednoma bodo na sporedu tek na 20 m, met krogle in skok v višino. Razpored tekmovanja predvideva za prvi razred začetek v skoku v višino (v mah dvorani), za drugi v metu krogle (dvorišče), za tretji pa tek na 20 m (vehka dvorana). Vsi tekmovalci morajo pred začetkom oddati vodstvu tek movanja prijavnice in ekipne sezname. K. B. Štandrežu ne bi smel pripraviti presenečenja. ŽENSKA D LIGA Odbojkarice Sangiorgine so že dvakrat premagale borovke in verjetno jih bodo tudi tretjič, ker bodo gostje nastopile okrnjene. Sloga je enkrat premagala Lucinico, a drugič je morala prepustiti točki Goričankam. Težko je zato karkoli napovedati. Vehka izenačenost se obeta tudi v spopadu med Gold Fasslom in Bregom. G. F. Več izključitev MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvi italijanski ligi izključila za eno kolo naslednje nogometaše-Gentileia (Juventus), Mandorhnija (Ascoli), Marchettija (Cagliari), Salvadorija (Catanzaro) in Anto-nellija (Milan). uiniMmiiiiiiiuiimiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiii NA GORIŠKEM Dom — Erbasol Domovci bodo danes stopih na igrišče proti zadnjeuvrščeni ekipi na skupni lestvici, Erbasoiu iz Gorice. Srečanje sodi že v prvo kolo povratnega dela prvenstva. Bergočevi varovanci so v prvem srečanju visoko zmagah, zato bi morali tudi tokrat osvojiti nov par prepotrebnih točk. Sedaj namreč zasedajo skromno predzadnje mesto s samimi tremi zmagami. Temu pa je nedvomno botrovala velika neresnost nekaterih igralcev, poleg pomanjkanja ščepca sreče. Tekma bo v telovadnici Kulturne ca doma v Gorici s pričetkom ob 18. uri. (M.C.) MLADINCI Obe naši moštvi, ki nastopata v tem prvedštvu,' šfe’ 'bdsta 'VifteWi'ikolft spoprijeli ž nevarnima nasprotnikoma. Borovci bodo igrali v gosteh proti prvbavrščenemu iti ~še Nepremaganemu Interju 1904. Naši fantje imajo malo možnosti, da bi presenetili nasprotnika. V prvem srečanju so «plavi» vsekakor igrah zelo dobro, saj so izgubili le s točko razlike. Openci bodo igrali doma proti Sabi, ki je druga «sila» v tem prvenstvu. Poletovci lahko osvojijo zmago, seveda če bodo nastopih v popolni postavi. KADETI V prvenstvu kadetov bodo soko-lovci tokrat jurišali na zmago proti skromnemu Prevenire, I.i so ga že premagali v prvem delu prvenstva. Borovci bodo tokrat gostovah v Miljah proti domačemu Interju. Nasprotniki so trenutno na drugem mestu v razpredelnici in so doslej izgubili samo proti prvouvrščene-mu Ferroviariu. Ražmovi varovanci imajo le minimalne možnosti Za zmago. NARAŠČAJNIKI V A skupini bo na sporedu 16. in zadnje kolo. Kontovelovi naraščajniki bodo igrah v gosteh preti skromni Barcolani B. Naši fantje jurišajo na zmago. Jadranovci bodo sklenili prvenstvo na domačem igrišču, s tekmo proti drugi postavi tržaškega Don Bosca. Gostje so favoriti, naši pa bodo verjetno pokazali boljšo igro, saj bodo nastopih v svoji najboljši postavi. «PROPAGANDA» Bor bo igral proti nevarni Sabi, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Gostje so favoriti, saj bodo borovci ponovno igrah močno okrnjeni (šolsko zimovanje). Kontovel bo gostoval v Miljah pri šibkem Interju. Za naše bo to priložnost, da osvojijo drugi par točk. (Cancia) JADRANJE Regata «500x2» BENETKE - Tudi letos bo 2C. junija start tradicionalne jadralne regate «500x2» na progi Caorle ■ Susak - Tremiti - Susak - Caorle. mi z Domicm, bo moral Kras gosfi-ti Op. Supercaffe v Beglianu. To vsekakor ni najbolje za Kras, ki še ni prebolel krize, v katero je zašel: že devet nedelj ni zmagal ter je v teh devetih nastopih zbral le tri točke. S tem je enajsterica zdrknila na 13. mesto na lestvici in je torej v nevarnosti pred izpadom. Zato izid jutrišnje tekme proti neposrednemu nasprotniku (Op. Srn percaffe ima le točko več in je na 12. mestu lestvice) zna biti izredno važen. Prav zaradi tega bi se Kras gotovo bolje znašel na domačem igrišču, kljub temu pa vodstvo in nogometaši upajo, da jim bodo navijači sledili in jih bodrili tudi v Be-glianu. 3. AL NA TRŽAŠKEM V 5. povratnem kolu so tekme zaradi slabih igrišč odpadle. Od naših dveh enajsteric bi itak bila zaposlena samo Gaja (v gosteh proti S. Luigiju), ker je imel Primorec dan počitka. B R 3. AL NA GORIŠKEM Sovodnje — Poggio Sovodenjcem tekma proti Poggiu ne bi smela delati prevelikih preglavic, saj so igralci iz Zdravščine na dnu lestvice. Kljub temu gre jemati tekmo dokaj resno, kajti drugače bo tudi kakšno presenečenje mogoče. Po drugi strani pa morajo Sovodenjci zmagati, če hočejo še upati na napredovanje, čeprav je to v sedanjem položaju na lestvici dokaj težko. Vermegliano — Juventina štandrežce čaka v Romjanu dokaj zahtevna naloga, saj bodo igrali proti solidni ekipi, ki je na domačih tleh trd oreh za sleherno enajsterico. Za štandrežce pa bi že de'i‘ev točk pomenila deber rezultat. Mladost — Piedimonte Doberdobcem se tokrat ponuja priložnost, da zberejo nov par točk. E-kipa iz Podgore namreč spada med slabše v tem prvenstvu in je trenutno na spodnjem delu razpredelnice. Ferletičevi varovanci pa bodo morah kljub temu paziti na Piedimonte. ki zna pripraviti tudi presenečenje (glej primer iz Sovodenj). -pr— ITALIJANSKI POKAL Triestina izgubila Vicenza — Triestina 2:8 (0:0) VICENZA — V povratnem kolu 'osmine finala italijanskega nogometnega pokala za polprofesionalne . je Vicenza premagala Triestino z 2:0 (0:0). 0 Ker' se je prvo srečanje v Trstu končalo brez zadetkov, je Triestina izločena iz tega pokala. Zmagovita zadetka v Vicenzi sta za domače moštvo dosegla Grop v 72. min. in Princivahe v 90. min. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija danes v Sarajevu in po IV V tretjem povratnem kolu prve jugoslovanske hge bo ljubljanska Olimpija igrala v gosteh proti Sarajevu. Srečanje bo tudi po TV » pričetkom ob 12.55. Danes bosta na sporedu še tek-, mi Crvena zvezda - Velež in Radnički - Partizan. Jutri pa bo spored naslednji: Hajduk - Dinamo; Zagreb - Osijek: Vojvodina - Rijeka: Slobodu - že-ljezničar: Beograd - Budučnost; Te-teks - Vardar. Akrobatsko smučanje na Nevejskem sedlu Na Nevejskem sedlu .je v teku svetovno prvenstvo v akrobatskem smučanju. Udeležuje se ga okoli sto tekmovalcev iz številnih držav. Med njimi je tudi pet Jugoslovanov. Včeraj so na strmini pod Belo pečjo vozili po kucljih, danes .je na smučišču pri hotelu Kanin baletno smučanje, .jutri pa bo na izteku slalomske proge na prisojni strani Nevejskega sedla tekmovanje v akrobatskih skokih. >•11(111111111111111 iimiiiiimmniiiimiiiimmiMiiiiMHi Danes igra za vas ' . . m Giani Marson Giani Marson (letnik 1938) je svojo nogometno pot pričel kot petnajstletni mladenič v vratih Sovodenj, po odsluženju vojaškega roka pa je štiri leta branil mrežo Pro Gorizie, ki Je fedaj igrala v 4. ligi (bil je tudi sklican v reprezentanco D lige). Zatem se je vrnil k Sovodnjum, kjer je bodisi igral kot tudi treniral. Več let je bil tudi pri Juventini, eno sezono v Doberdobu, zadnje leto pa ga spet najdemo pri Sovodnjah. — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 1 2 2 X 2 1 X 2 1 2 X 2 Ascoli - Catanzaro X Avellino - Fiorentina I Cagliari - Juventus 2 Cesena - Inter X Como • Napoii 2 Milan - Bologna 1 Roma - Genoa 1 Torino - Udincse 1 Crcmonese - Verona 2 Perugia - Catania X Sambened. - Sampdoria 2 Padova - Vicenza 1 Alcssina - Barletta X 2 X X 2 OBVESTILO SPOT obvešča, da je odhod avtobusor na 16. ZŠI v Ravasclettu, jutri, 28. t.m., točno ob 6.30 izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 1. marca, ob 20. uri na sedeža ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: mladinska nogometna centra v prihodnji *e-zoni. UVOZ SOVJETSKEGA BLAGA V EVROPSKO SKUPNOST SE BO ZMANJŠAL ZA 3,8 OD STO POSTOPNA KONKRETIZACIJA EKONOMSKIH SANKCIJ EGS PROTI SOVJETSKI ZVEZI Za sedaj še ni znan točen seznam blaga, ki ga bo prepovedano uvažati iz SZ ■ Omejitev uvoza ne zadeva surovin, na/te, plina in njihovih derivatov ■ Grčija izvzeta iz dogovorov o omejitvi uvoza iz SZ (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Ekonomske sankcije zahodnoevropske deseterice proti Sovjetski zvezi, ki jih je napovedal sklep torkovega srečanja zunanjih ministrov držav skupnega trga. zaradi vmešavanja Moskve v decembrsko razglasitev vojaškega stanja na Poljskem, polagoma dobivajo določnejšo podobo. Predlog, ki ga je včeraj objavila bruseljska komisija in tako poslala v razpravo deseterici veleposlanikov, kaže, da se v evropski skupnosti zavzemajo za dokaj previdne ukrepe, ki bi zmanjšali uvoz iz Sovjetske zveze predvsem na področjih, kjer ima zahodnoevropska industrija dokajšnje težave ali pa gre za blavo. ki v uvozu EGS nima strateškega pomena. Če bodo članice potrdile predlog komisije EGS — najverjetneje sredi prihodnjega tedna in sicer Po pismeni proceduri — bi se uvoz Evropske skupnosti iz Sovjetske zveze zmanjšal za 3,8 odst. glede na številke iz leta 1980 Za lani zahodnoevropska trgovinska statistika ni mogla postreči kaj več kot z devetmesečnimi podatki in v Bruslju je obveljal dogovor naj se omejitve nanašajo na uvoz iz predlanskega leta. Seznama izdel kov, za katere naj bi v prihodnje veljale omejitve, niso objavili, bru seljska komisija ga drži v tajnosti, da ne bi sprožila špekulativne Sa povpraševanja do uvoznih dovoljenjih, kajti dokler članice EGS ne potrdijo sklepa o zniževanju nakupov, je uvoz iz Sovjetske zveze dovoljen. Kljub tajnosti, v katero je zavit Predlog komisije evropske skupnosti. se je zvedelo, da gre za kak Snih sto uvoznih postavk, med katerimi so avtomobili (za katere že itak poteka protidumpiški postopek, češ da jih je Sov.jetska zveza pro dajala za tretjino domače cenej e lektrični motorji, ure, lesni izdelki, steklarski proizvedi, nekaj tekstil nih izdelkov, diamanti, kaviar, kr zno, strojna oprema in podobno. Gre torej za izdelke, ki so jih čla niče evropske skupnosti nakupile za 1.15 milijarde dolarjev (leta 1980) Predlog poudarja, naj bi količine iz leta 1980 zmanjšali za približno po lovico, točneje za 576,8 milijona dolarjev. Seznam seveda ni dokončen, članice skupnosti imajo možnost do dati ali črtati proizvode, ki so na Usti komisije EGS. Omejevanje pa ysekakor ne bo veljalo ža surovine in energijo (nafta, plin, derivati). Pa tudi pogodbo o gradnji trans-sibirskega plinovoda in dolgoročnih nakupih plina bodo izvzeli iz raz •nišljanj o sankcijah. Leta 1980 je Evropska skupnost uvozila iz Sovjetske zveze za približno 15 milijard dolarjev blaga. Prodala pa za okoli 10 milijard, kar daje čistih pet milijard zuna n.ietrgovinskega orima niklja ja. Na seznamu nakupov v Sovjetski zvezi Prednjačijo mineralna goriva (nafta in plin) z 8,3 milijarde dolarjev, na drugem mestu pa so surovine, ki so veljale 1,39 milijarde dolarjev. V lanskih devetih mesecih se struktura trgovine med EGS in So r.ietsko zvezo ni kaj prida spreme ajia, primanjkljaj deseterice pa je bil 3,3 milijarde dolarjev, kar po Pleni, da je do konca leta najbrž Presegel pet milijard iz leta 1980. Pred realizacijo ukrepov, h kate •"im .je zahodnoevropsko skupnost | Pritisnila severnoatlantska zveza, je Potrebno urediti še nekatere sporne točke. Previdna bruseljska komisija ie svoj predlog utemeljila s 113. •Jenom rimskih sporazumov, ki govori o zaščitnih ukrepih, odločitve Pa sprejemajo s kvalificirano ve oino. Takšno pravno naslonitev je narekovalo nasprotovan je Grčije, ki K že na torkovem srečanju mini sirskega sveta napovedala svoje nestrinjanje z omejevanjem trgovin ske menjave. Če komisija ne bi Uporabila 113. člena, ki omogoča ukrepe z večinskim glasovanjem, bi Predlog o sankcijah padel v vodo, kajti ministrski svet odloča s konsenzom vseli članic skupnosti. Thor Pnva garnitura v svojem predlogu Poudarja, da bo Grčiia izvzeta iz dogovora o sankcijah, kar pomeni, 'ta bo lahko še nadalje nemoteno llvažala iz Sovjetske zveze, v Brus-Jfo oa razmišljajo o ukrepih, s ka Jjrirni bi preprečili, da trgovci iz GGS izkoristijo »grško zvezo* za Padaljnje nakupe sovjetskega bla ?,a, za katerega bodo veljale orne l'tve. Kako bodo zavrli špekulacije. 7a sedaj še ni znano, bržkone pa bodo zahtevali za blago, ki prihahi 17 Grčije, lahko pa bi bilo sovjet-skega porekla, potrdila o izvoru. Drugi problem, pred katerim se znašla evropska skupnost v procesu konkretizacije sankcij, je na s-Potovanje Danske, ki ugotavlja, da ne gre za trgovinski, pač pa Politični ukrep in zato ne prihaja v Poštev 113. člen rimskih snorazu •hov. V Bruslju menijo, da bo vla ba v Koebenhavnu prihodnji teden Uhiaknila svoje zadržke, v nasprot aem primeru na se bo dogovarja-n-i® o sankcijah zavleklo. Četudi pri argumentaciji ukrepov Proti sovjetskemu izvozu uporab dajo trgovinska določila, v bruselj ®ki komisiji poudarjajo, da ni to-•'kanj pomembno. Kolikšen delež tr E°vine s Sovjetsko zvezo bodo na Povedani ukrepi zajeli, pač na gre *a dejstvo, da evropska skupnost ‘Prvič po letu 1945» uveljavlja določila, katerih »cilj ni liberalizacija blagovne menjave niti povečanje trgovine.* Slednje postavlja v ospred je politične motive, kar v komisiji potrjujejo in s tem posredno dajejo prav argumentaciji danske vlade. BOŽO MAŠANOVIČ Mussa Sadrovi «sinovi» spet ugrabili letalo BEJRUT — Neutolažljivi privrženci skrivnostno izginulega šiitskega imanr. Mussa Sadra so v sredo spet izvedli drzno letalsko ugrabitev, s katero so hoteli opozoriti javnost na usodo svojega duhovnega vedje, ki je 1978. leta zapustil Libijo, ne da bi pustil za sabo nobene sledi. Na bejrutskem letališču je skupina dvanajstih samozvanih «sinov Mussa Sadra* vdrla v boeing 707 kuvajtske letalske družbe, ki je prihajal iz Tripolisa in je bil namenjen nazaj v domovino. Zračni gusarji so prisilili vseh 96 potnikov in devet članov posadke, da so se vrnili v letalo. Pri tem jim je pomagala tudi za sedaj še neidentificirana polvo-jaška skupina Libanoncev, ki so kmalu zatem zapustili letališče. Skupino letalskih ugrabiteljev je vodila ista oseba, tako imenovani «Hamza», ki je decembra lani preusmerila libijsko letalo na rimskem letališču v Fiumicinu in zahtevala, naj italijanske oblasti odkrijejo libijske tajne agente, ki naj bi ugrabili Mussa Sadra. Vendar pa so takrat italijanski preiskovalci prišli do zaključka, da Mussa Sadr sploh ni nikoli prišel v Italijo. Kaže. da so se o tem prepričali tudi imamovi »sinovi*, ki sedaj menijo, da je Mussa Sadr jetnik Gadafija. Prav zato so med pogoji, ki so jih postavili članom nadzornega stolpa bejrutskega letališča, zahtevali tudi prekinitev diplomatskih odnosov med Libanonom in Libijo. «Hamza» in pajdaši so tudi zahtevali, naj bi o aferi Mussa Sadra razpravljala varnostni svet OZN in arabska liga. V nasprotnem primeru so zagrozili s smrtjo vsem potnikom, med katerimi so bili tudi generalni tajnik libanonske komunistične partije, šef proli-bijskega gibanja «Arabska socialistična unija* in nekaj alžirskih diplomatov. «Hamza* je svojo grožnjo podkrepil tudi s streli, ki so razbili šipo nadzornega stolpa. Dramatična napetost je popustila šele, ko je na letalo stopil Mussa Sadrov naslednik imam Abdel Amir Kabalan, ki je prepričal zračne gusarje, naj se predajo. RIM — Iranska študentka na vseučilišču v Perugii Lejla Brujardi je zapustila Italijo in odpotovala v Madrid. Dekle, ki so ji italijanske oblasti odvzele dovoljenje za bivanje, si je zaman prizadevalo, da bi ji priznali status politične begunke, saj bi jo ob prihodu v Teheran islamske o-blasti bržkone obsodile na smrt zaradi njene protihomeinistične dejavnosti. Za italijanske oblasti pa je bilo odločilno dejstvo, da se je Bru-jardijeva svoj čas družila z domnevnim brigadistom Silvanom Favijem Delavski boji proti odpustom TURIN — Delavci in uradniki obrata Lingotto, kjer se je začela pred več desetletji proizvodnja avtomobilov Fiat. so priredili protestno manifestacijo s stavko, de lavsko skupščino in sprevodom v sami tovarni, proti sklepu vodstva podjetja, da obrat zapre. Od 2.900 zaposlenih jih namerava vodstvo Fiata 150 premestiti, več kot 300 predčasno upokojiti, 2.400 pa postaviti v dopolnilno blagajno. Delavstvo in njegove sindikalne organizacije oporekajo upravičenosti odločitev podjetja med drugim tudi z zatrjevanjem, da bo premestitev nekaterih obdelav prispevala k povečanju zaposlitve na Jugu. V zvezi s čedalje bolj zaskrbljujočim vprašanjem zmanjšanja zaposlitve je omeniti, da vodstvo največjega kemijskega koncerna Mon tedison še ni sprejelo Spadolinije vega poziva, naj orekine postopek za odpustitev 1.800 uslužbencev, ki naj bi izgubili službo 3. marca. Za naslednji dan .je sicer že napovedano srečanje med ministrom za industrijo Marcoro in zastopniki družb ENI, Montedison in Enoxi (mešana družba med ENI in ameriškimi podjetji), na katerem naj bi poglobili razpravo o proizvajalnih in zaposlitvenih vprašanjih v okviru državnega načrta za kemijo. Medtem je sindikat kemijskih delavcev potrdil za 5. marca vsedržavno stavko te stroke. •iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiniiiiHiiiiii iiiiiiiiimtiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiii ZARADI VEDNO BOLJ NAPETEGA POLOŽAJA OB IZRAELSKO - LIBANONSKI MEJI Varnostni svet združenih narodov povečal število modrih čelad v južnem Libanonu Gasit ogenj na Bližnji vzhod je prispel tudi posebni Reaganov odposlanec Habib NEW YORK, BEJRUT - Varnostni svet OZN je predsinočnjim sklenil povečati za tisoč mož kon tingent mirovnih sil v južnem Libanonu. Resolucijo je podprlo 13 članic varnostnega sveta, nihče ni bil proti. Sovjetska zveza in Poljska pa sta se vzdržali, kot to delajo dosledno države vzhodnega bloka vse od korejske vojne. Sklep o povečanju kontingenta zgovorno priča, da se je tionovno povečala napetost v tem delu Bližnjega vzhoda V resoluciji je uvodoma poudarjeno, da je OZN poslala svo.je «modre čelade* v južni Libanon pred štrimi leti, da bi dosegla umik izraelskih čet, zagotovila), .prekinitev, ij^njsj. ip, omogpčila Libanonu ponovno nadzarstvo nad tem ■ območjem. Resolucija tudi na-Vaja, da morajo imeti «plave čelade* v južnem Libanonu popolno svobodo gibanja in da lahko lipo rabijc silo samo v samoobrambi: Pri tem pa je posebej podčrtano, da smatrajo za samoobrambo tudi primer, ko bi kdo skušal s silo preprečiti izvajanje poslanstva »modrih čelad*. S političnega vidika pa resolucija zahteva, naj generalno tajništvo OZN obnovi napore za Vzpostavitev sporazuma o premirju iz leta 1949. in naj skuša čim-prej doseči ustanovitev mešane, izraelsko-libanonske komisi.je 0 premirju. Kljub temu, da so imele razne pomisleke, so za resolucijo glasovale tudi ZDA, v želji, da »povečanje mirovnih sil omogoči vzpostavitev libanonske suverenosti, prekinitev nasilja in uresničitev pogojev za pristop k mirovnim pogajanjem*. V razpravi pred glasovanjem je predstavnik Izraela poskušal zvre-či krivdo za sedanjo napetost v južnem Libanonu na ramena PLO in Sirije, kar je sprožilo ostro ~eak- <'- v* m/ V zasedeni Gazi se kljub okrepljenim izraelskim izvidnicam življenje vsaj navidezno odvija po stoletnih kolesnicah (Telefoto AP) cijo obeh predstavnikov, Palestinci pa so med drugim poudarili, da Izrael pripravlja novo invazijo Libanona, s katero naj bi uničil palestinske begunce in zasedel del li banonskega ozemlja. Upravičenost palestinskih obtožb posredno potrjuje predsinočnja izjava novega izraelskega veleposlanika v ZDA Arnesa, ki je povedal, da je «izraelski napad na Libanon le vprašanje časa, če ne bodo ne mudoma razorožili palestinskih gverilcev v južnem Libanonu*. Eksplo zivnost bližnjevzhodnega položaja zgovorno dokazujejo tudi včerajšnje vesti izraelskega radia, v katerih so ponavljali že stare izjave obrambnega ministra Šarona, da ne bo Izrael dovolil Washingtonu, da proda Jordaniji sodobno orožje, prav tako ne bo'pristal na sirsko okupacijo Libanona in na prisotnost iraških sij v Jordaniji. Obnovitev takih groženj sovpada s povečano izraelsko represijo proti druzom na Golanskem višavju izraelska vojska skuša namreč s silo zadušiti splošno stavko na tem območju. V takem napetem ozračju ni torej čudno, da .je včeraj prispel v Bejrut posebni Reaganov odposla nec za Bližnji vzhod Habib. Njegova misija pa je od vsega začet ka vezana na izredne težave zaradi groženj in napadalnih načrtov Izraela. Habib bo skušal predvsem politi nekaj vode na tlečo žerjavi co. saj je skoraj nemogoče, da bi mu uspelo razširiti in poglobiti lanskoletni sporazum o prekinitvi ognja na izraelsko-libanonski meji. Včeraj .je že pričel pogajanja z li banonskim predsednikom Sarkisom. zatem bo odšel v Izrael, ni pa še znano, če se bo sestal tudi s sirskimi voditelji. Bržkone pa bo imel Habib še najhujše težave prav v zavezniškem Izraelu, kjer se do bro zavedajo, da se bo no njihovem umiku s Sinajskega polotoka marsikaj spremenilo in skušajo za to svoje agresivne naklepe uresničiti pred 25. aprilom. 4. zimski pohod «Arihova peč» CELOVEC - V nedeljo, 28. februarja, bo na Hodnini pri Šent- iiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiikiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMimiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiia TRELIMO OBJAVIL PREGLED GOSPODARSKIH USPEHOV IN TEŽAV Življenjski standard v Mozambiku Vsak prebivalec te države je vsaj enkrat na teden meso ali ribo MAPUTO — Danes živimo bolje, vendar moramo tudi več proizvajati. To je poziv vodstva mo-zambiške partije FRELIMO z nedavnega plenarnega zasedanja, na katerem so pregledali gospodarske razmere v tej afriški državi. Analizo razvoja države so objavila vsa krajevna sredstva množičnega obveščanja in je bila predmet pogovorov v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v vseh tovarniških partijskih celicah. V uvodnem delu dokumenta imenovanem Aktualni položaj v Mozambiku je poudarjeno, da so v preteklih sedmih letih, odkar je država neodvisna, dosegli izredne uspehe na področju izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike, osebnih dohodkov in prehrane. Šolanje je danes popolnoma brezplačno in kot redko katera država v svetu, Mozambik nima problemov z »navalom* na fakultete. Kljub temu generacije, ki končajo srednje šole, na polni,jo vsa razpoložljiva mesta na univerzi Eduardo Mondlane v Maputu, eni od največjih visokošol skih organizacij v Afriki. V omenjenem mestu se plačujejo tudi nejnižje najemnine na svetu, osebni dohodki pa so trikrat večji kot pred desetimi leti. Vsak prebivalec Mozambika ima sedaj vsaj enkrat na teden na mizi meso ali ribo, kar je veliko, če upoštevamo, da so si v kolonialnem obdobju delavci lahko privoščili meso le ob največjih praznikih. Mozambiška država namenja danes na primer štirikrat več sredstev za zdravstveno varstvo državljanov, osnovne šole obiskuje približno 1,5 milijona otrok. Da bi zaščitil življenjski standard, je lani Mozambik porabil štiri milijarde eskudov. S tem je omogočil, da so ostale cene riža in drugih prehrambenih artiklov precej nižje kot jih plačuje država. Kljub temu pa so se v zadnjih letih nabrali tudi številni problemi in v omenjenem dokumentu je zapisano, da bo treba v naslednjih desetih letih izboljšati maloprodajno mrežo, ker je kljub vsem ukrepom v notranjosti države zelo težko dobiti milo, jedilno olje, sol, riž, fižol, mleko, jajca in razne vrste mesa ter drugih proizvodov. Aktualen je tudi problem pomanjkanja vode v vseh večjih mestih. Celo nekateri predeli Maputa ostajajo v sušnih obdobjih brez pitne vode. Težave povzroča neurejeno in slabo opremljeno prevozništvo. Pri tem pa je treba povedati, da je moral Mozambik leta 1975 izvoziti za vsak tovornjak 3,5 tone arašidov ali 5,3 tone bombaža. Sedaj pa mora izvoziti za podoben tovornjak 4.5 tone arašidov in kar 12,9 tone bombaža. Že samo ti podatki jasno kažejo kakšne posledice ima svetovna gospodarska kriza na Mozambik. Izhod iz tega položaja bo poskušala najti omenjena afriška država v industrijski kooperaciji z zainteresiranimi državami. jakobu v Rožu četrti zimski pohod »Arihova peč*. Prirejajo ga Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo v Celovcu in slovensko prosvetno društvo »Rož* iz Šentjakoba v spomin na partizanske borce, ki so 9. februarja 1945 padli pod Arihovo pečjo. Poleg samega pohoda, ki gre s Hodnine mimo partizanskega bun kerja do planinske koče nad Arihovo pečjo, so na sporedu še smu čarski teki, pred samim začetkom pa bo kratka spominska svečanost, posvečena padlim partizanom pod Arihovo pečjo. (Sindok) V PRIREDBI OSREDNJE KNJIŽNICE IN KULTURNE SKUPNOSTI Odgovornost poezije na srečanja slovenskih ustvarjalcev v Kranju Na literarnem večeru v Prešernovem gledališču je pred številnim občinstvom nastopilo šestindvajset pesnikov KRANJ — V gorenjskem glavnem mestu so se včeraj in v četrtek zbfali slovenski pesniki, da bi razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo poezijo samo. U-deležba na drugem srečanju slovenskih pesnikov v Kranju je potrdila, da prerašča srečanje v visoko kvalitetno manifestacijo in opravičuje trud organizatorjev Osrednje knjižnice iz Kranja ter kranjske kulturne skupnosti. Skratka, zasneženi, a včeraj pesniško jasni in sončni Kranj prevzema na področju poezije vidno mesto, vsaj tako pač, ki mu pripada, če se že spomnimo na Prešerna. Velikokrat se je izkazalo, da so taka srečanja sama sebi namen, pogovori med gluhimi in v zaprtem krogu, vendar ob kranjski prireditvi ni tako. Branju referatov, razpravi in literarnemu večeru sledi številno poslušalstvo, ki si zanimivejše zadeve pridno beleži na papir, skratka, gre za dejaven pristop ljudi k tematiki, ki ni vedno najbolj zavedajoča, vsaj v današnjem času ne. Ta pristop pa potrjuje seveda živost in popularnost slovenske poezije, kateri slovenski narod dolguje mnogo, saj je poezija temelj načrta, osveščajoča moč in sila, ki gre po bistvu slovenstva, ki nas osvešča in daje samozavest — kot je dejal na lanskoletnem simpoziju predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Pavček. Letošnji simpozij, ki se je odvijal v kadilnici Prešernovega gledališča in ki so se ga udeležili vidni slovenski pesniki, filozofi, literarni zgodovinarji, in tako dalje, je bil ubran na temo «Odgovornosti poezije?». Že takoj na začetku simpozija, pri katerem so v razpravi in z referati sodelovali generacijsko in idejno najrazličnejši predstavniki posameznih literarnih smeri in gibanj, se je pokazalo, da je bila tematika primerna, čeprav je najbrž že sama v sebi napovedovala tudi končni izsledek. In če hočemo malce shematično in razčlenjeno zapisati, o čem se je na simpoziju govorilo, naj zabeležimo tole: Pesnjenje je izrekanje svobode in zanj ne velja nobena omejitev. Edina odgovornost pesnjenja je odgovornost jeziku, temu našemu lepemu in strašnemu orodju in orožju. Nadalje, pesem je strnjena sila v vseh človekovih sposob- nostih. Ali pa še takole: Ena temeljnih pesnikovih dolžnosti je pisati pesmi popolnoma in v vsakem pogledu neodgovorno. Odgovorne poezije ni. Zahtevati od poezije kaj drugega, kot da je umetnina, je barbarstvo. Če umetnik razburi javnost z idejami, ki niso v skladu s pojmovanjem te javnosti, ga je barbarsko zaradi tega klicati na odgovornost. Pesnik kot ustvarjalec u-metniškega dela je odgovoren le svoji prostosti. Edina pesnikova odgovornost je, da ne zamolči svojih in naših človeških stisk. Poezija je vedno zgodovinsko in pa nacionalno dejanje. Poezija je namreč edina prava zgodovina. Poezija pa je tudi bistvo naroda, ne le v jezikovnem pogledu, marveč tudi kot izvir nacionalnih prispodob. Poezija je govorica človeka, ki iz črk, besed, ritma in prispodob ustvarja v vsakem rodu možnost sožitja med ljudmi. Poezija pa je tudi upor, v katerem išče pesnik svobodo zase in za druge. Poezija je neodgovorna in kdor postavlja poeziji nalogo odgovornosti, je morilec poezije, se pravi človeka. Tako torej, poezija mora biti svobodna, ne v službi kakih inštitucij, mora biti v službi naroda in človeka, drugače ni prava poezija, vsak nasilen vstop vanjo pa je barbarstvo in morilstvo. Take in podobne misli so tekle od zgodnjega jutra pa do poznega popoldneva. Spored je bil vsekakor zelo natrpan, čeprav se je splačalo slediti nizu modrovanj. Taki simpoziji pa so koristni še zaradi nečesa: utrjujejo poznanstvo med slovenskimi pesniki (naj omenimo na tem mestu, da se je srečanja udeležil tudi pisec teh vrstic kot edini pesnik iz zamejstva) in seveda pomagajo pri razkrivanju in tipanju v še nedorečene zadeve poezije. Pa še o literarnem večeru smo dolžni informacijo. Potekal je v Prešernovem gledališču pred presenetljivo številnim občinstvom, svoje pesmi pa je bralo 26 pesnikov. M. ČUK NiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiNiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiN Veliki mojster floridskih kuklukskla novcev se je v Jacksonvillu znašel sredi skupine črnopoltih mladeničev, ki so mu zgovorno dali razumeti, kaj mislijo o njegovi rasistični organizaciji (Telefoto AP) certificati di credito del tesono koriščenje 1. marca 1982 so na razpolago za javno vpisovanje do 8. marca emisijska cena 98% z vplačilom v gotovini ali s C.C.T. z zapadlostjo 1. marca 1982 dveletni štiriletni letni donos za prvo šestmesečje 22 %... prvi šestmesečni kupon 10% naslednji kuponi donos donos BOT šestmesečni + 0,40 BOT šestmesečni -f- 1,00 Vpisovanje ho potekalo po emisijski ceni . brez vsakršne komisije . pri zavodu Ranca d’Ilalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih, z vplačilom v gotovini ali s C.C.T. z zapadlostjo 1. marca 1982. Pri vpisu z vplačilom v gotovini se bodo morale izplačati dozorele obresti: pri vplačilu s C.C.T. se dozorele obresti ne bodo izplačale, a bosta vsakemu podpisniku izplačani 2 liri za vsakih 100 lir podpisanega kapitala oproščeni vsakega sedanjega in bodočega davka Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeljah 6.C0 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strafl 8 februarja 1982 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. '43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir'beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajaLJ in tiskaj ^ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih žaložnikov FJEG SEZNAM NAGRAD NOB» nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: 4. nagrada: 5. nagrada: 6. nagrada: 7. nagrada: 8. nagrada: 9. nagrada: 10. nagrada: 11. nagrada: 12. nagrada: 13. nagrada: 14. nagrada: 15. nagrada: 16. nagrada: 17. nagrada: f8. nagrada: 19. nagrada: 20. nagrada: 21. nagrada: 22. nagrada: 23. nagrada: 24. nagrada: 25. nagrada: 26. nagrada: 27. nagrada: 28. nagrada: 29. nagrada: 30. nagrada: 31. nagrada: 32. nagrada: 33. nagrada: 34. nagrada: 35. nagrada: 36. nagrada: 37. nagrada: 38. nagrada: 39. nagrada: 40. nagrada: 41. nagrada: 42. nagrada: 43. nagrada: 44. nagrada: 45. nagrada: 46. nagrada: 47. nagrada: 48. nagrada: 49. nagrada: 50. nagrada: 51. nagrada: 52. nagrada: 53. nagrada: 54. nagrada: BARVNI TELEVIZOR «PHILIPS» MOPED «TOMOS» IZLET S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V BOSNO - 1 oseba GRAFIKA: Franko Vecchiet GRAFIKA: Deziderij Švara PREMIERSKI ABONMA SSG ZA LETO 1982/83 KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE ZA SEZONO 1982/83 SMUČI IN PALICE ELAN TER VEZI TIROLYA ZMRZOVALNA SKRINJA «IGNIS» PEČ NA DRVA «WARM MORNING« MOTORKA «DARM» PREPROGA «SJENICA» KRAŠKI PRŠUT SOKOVNIK «MOULINEX» FOTOGRAFSKI APARAT «AGFA» RADIO «PHILIPS» ELEKTRIČNI SVEDER «CADETT» ŽENSKI NAKIT SERVIS ZA SADJE IN SLAŠČICE IZ PORCELANA USNJENA TORBA ŽENSKA OGRLICA 800 GR. VOLNE ZA PLETENJE KRISTALNA VAZA MINI BUDILKA «PHILIPS» LIKALNIK «LINCOLN» PLASTIČNA ŠKATLA Z ORODJEM KONFEKCIJA VINA «PRIMOŽIČ» KNJIGA: »STOLETJA SVETOVNIH VOJN» KNJIGA CAMBY: «RAZKRITA PRETEKLOST« KONFEKCIJA VINA «PAROVEL» KONFEKCIJA VINA «ŠTEKAR» LESENA ŠAHOVNICA S FIGURAMI KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: «MARTIN KRPAN« KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: «MARTIN KRPAN« KNJIGA ČUČEK: «TERORIZEM» KNJIGA: «TRIGLAV, GORA NAŠIH GOR« 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «NAŠA ŽENA« NARODNA NOŠA - LUTKA' — 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «JANA» KNJIGA: ((ŽIVLJENJE V NARAVI« KNJIGA REBULA: ((ZELENO IZGNANSTVO« KNJIGA ZORMAN: «DOM ČLOVEKOV« 1-LETNA NAROČNINA REVIJE »MLADINA« 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ZDRAVJE» PLOŠČA 33 obr. ((SLOVENSKI OKTET« PLOŠČA 33 obr. »TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL« USNJENA ŠATULJA KNJIGA LIPOVEC: ((LJUDJE OB CESTI« KNJIGA LIPUŠ: «ZMOTE DIJAKA TJAŽA« KNJIGA KRLEŽA: «NOVELE» 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ANTENA» ALBUM - 2 PLOŠČI 33 obr. «LOJZE SLAK« KNJIGA BONANDO: ((PLETENJE« KNJIGA GRABELJŠEK: »ZGODBE IZ I. in II. DEL PLOŠČA 33 obr. «DO LINA REZIJE« KERAMIČNA VAZA KNJIGA KOSMAČ: «TANTADRUJ» KNJIGA BOŽIČ: «ORIS ZGODOVINE SLOVENCEV« KMJIGA JURIŠEVIČ: «S POŠTO SKOZI PRETEKLOST SLOVENSKEGA PRIMORJA« KNJIGA AMFORA: «VINSKI TABERNAKELJ« KNJIGA: «HITRA KUHINJA« KNJIGA: ((ZVENEČA LIPICA« KNJIGA ROŽANC: «METULJ» DVE KASETI ((AVSENIK« SEST USNJENIH OBROČKOV ZA SERVIETE PODALJŠEK ELEKTRIČNEGA KABLA KNJIGA BUDAL: «PESMI» KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« KASETA «TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL« «NAGRADNEGA ŽREBANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1982», ki jih bomo izžrebali med naročnike, ki bodo do 28. februarja t.l. poravnali celoletno naročnino ŽREBANJE BO V PETEK, 19. marca, ob 17.30 v mali dvorani «KULT URNEGA D0MA» UL Brass v Gorici