Izh aja. dvakrat na mesec
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inserati
blagovolijo naj se poslati upravništvu i,Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za. o z:n.aaaAleu
plačuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
18. štev.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1903.
XIII. leto.
Požar na Balkanu.
Z nepričakovano silo se je po javila letos ustaja v Makedoniji Nikdo se tega ni prav nadejal, dasi so se že leta in leta pojavljali glasovi, ki so trdovratno zatrjevali, da mora preje afi* aleje priti do splošne ustaje na Makedonskem. Vsako leto je sicer buknil mal ustanek, ki pa je bil skoro brez vsikega pomena, ker je bil skoro v istem hipu, ko se je pojavil, že pogašen. Balkan se je sicer smatral vedno kot ognjišče nemirov, toda v zadnjem času, ko so se toli pogosto pojavljali razni mali ustanki, ki so se takorekoč sami po sebi polegli, ne da bi jib bilo treba dušiti z oboroženo silo, je prevladalo v odločilnih krogih prepričanje, da se taki neznatni poskusi ne smejo resno upoštevati in da se ni treba bati v bližnji bodočnosti nikakih resnejših komplikacij na Balkanu. Vsi diplomati so bili uspavani in so s popolno ravnoduš-nostjo zrli v bodočnost, ne da bi se ozirali na svarilne glasove, ki so navzlic navidezno mirnim razmeram prorokovali, da bode v najkrajšem času oela Makedonija v ognju. In sedaj gori tam doli, in nastali požar se ne da pogasiti.
Sedaj se vidi, da niso bile prazne fraze, ko so napovedovali vodje makedonskega gibanja, da se z vso vnemo pripravljajo za odločilno borbo in da bodo, čim bodo pripravljeni, povzročili splošno ustajo po celi Makedoniji in Stari Srbiji. Ta vstaja že traja celo leto in Turčija, dasi je napela vse sile in spravila na noge že vse vojaštvo, nima moči, da bi z železno roko zatrla to revolucionarno gibanje. To je pač zadosten dokaz, da so ustaši kar najbolj pripravljeni na boj; iz njihovega odločnega in neizprosnega na stopanja, ki se ne straši vprizoriti najhujše grozovitosti, koje so preje navadno povzročali samo Turki, se da sklepati, da so se ustaši odločili, bojevati se na življenje in smrt. Dasi so, kakor smo že povdarjali, Makedonci dobro preskrbljeni, kakor se vidi, z vsem, kar jim je potrebno še za nadaljnjo vojevanje, vendar bi se ne mogli dlje časa ustavljati turški vojaški premoči, ker bi jim klonil duh, ako bi ne imeli tako moralne, kakor tudi dejanske podpore od drugod. Da ves bolgarski narod spremlja makedonski pokret z največjimi simpatijami in da podpira rodne, za Bvoja prava se boreče brate ne samo z moralnimi, ampak pred vsem z dejanskimi žrtvami, to nam ni potreba naglašati, ker je to umljivo in že vsakomur jasno. Manj znano pa je, da simpatizujeta z Makedonoi — seveda le skrivaj — celo dve velesili — Francoska in Angleška. To Be je v zadnjem času bredvomno dognalo.
Anglija zalaga ustaše z orožjem in vso potrebno munioijo, takisto pa uvaža tudi Franoija za Makedonce puške, smodnik in razno drugo strelivo.
Samo na ta način se more razlagati dejstvo, da so bojna sredstva revolucijonarcev skoro neizčrpna in da jim nikdar ne poidejo, dasi so jim baš v tem oziru Turki povzročili največ škode. Angleške novine ni malo ne prikrivajo svojih simpatij do ustaškoga pokreta in svoje mržnje napram Turkom ter poživljajo naravnost Bolgarsko, da naj prihiti trpečim bratom v Makedoniji na pomoč in napove Turčiji vojsko. V istem smislu pišejo tudi nekateri francoski listi. Francoska in angle ška vlada pa k temu trdovratno molčita in zdi se, kakor da bi jima bilo ljubo, da se deluje v tej smeri.
Čudno pa je, da Rusija ne stopi, dasi dogodki naravnost izzivajo k odločnemu koraku, iz svoje reserve, ko je vendar pri teh odnošajih najbolj zainteresovana. Zahtevala je pač takoj ob začetku ustaje skupno z Avstrijo izvedbo raznih reform, toda ni storila ni enega resnejšega ko* raka, da bi Turčijo primorala, da uvažuje te njene zahteve. Sčerbina in Rostkovski sta postala žrtvi turškega fanatizma, ves svet je pričakoval, da si bode Rusija poiskala krvavega zadoščenja. Toda Rusija se je zadovoljila samo z eksemplarič nim kaznovanjem krivcev in je zo pet stopila v ozadje.
Kaj pomeni to? Ali ima morda važnejših opravkov na vzhodu in v Mali Aziji, da si ne mara vezati rok v Makedoniji? Dogodki v Mandžuriji kažejo na to! Sicer je pa mogoče, da bode Rusija, čim bode izvedla svoj načrt v Mandžuriji, kar se bode baje v najkrajšem času zgodilo, spremenila svoje stališče in se energično zavzela za Makedonce. To se pričakuje najkasneje po posetu ruskega carja na Dunaju. Da-li pa bodo do tega časa ostale razmere neizpre-menjene, je seveda veliko vprašanje. Do vojske med Turčijo in Bolgarsko menda ne bode prišlo, dasi je vse javno mnenje v deželi za to in dasi so duhovi vsUd francoskih in angleških vplivov silno razgreti. Sicer pa je že skrajni čas, da se na eden ali drugi način prepreči nadaljno krvoprelitje, ako ne drugače pa s tem, da si velevlasti z oboroženo silo izvojujejo ugled in primorajo Turčijo, da ugodi zahtevam velevlastij.
Deželni zbor.
Zakonodajni zastop kranjske de žele je sklican na dan 22 t. m., da stori svojo dolžnost in izpolni svojo nalogo. Te naloge in te dolžnosti so velike in pomembne za vso deželo, zlasti pa za kmetsko prebivalstvo,
saj je cela vrsta važnih vprašanj, ki Čakajo rešitve.
Z ozirom na obstrukcijo klerikalnih poslancev, ki je doslej ovirala zborovanje in vsako delovanje deželnega zbora, je deželni predsednik baron llein sklicalnačelništva vseh treh deželnozborskih klubov za vče raj popoludne na posvetovanje, kako bi se dala obstoječa nasprotja vsaj v toli«. *" poravnati, da bi deželni zbor sploh mogel delati, da bi sploh mogel izvršiti svoje dolžnosti.
Klerikalcev pa sploh ni bilo na to posvetovanje. V imenu klerikalne stranke je dr. Šu steršiČ pisal deželnemu predsedniku baronu Heinu, »da katoliško-narodna stranka ni v položaju, spustiti se v pogajanja o for-malnihdeželnozborskih vprašanjih, dokler ni osigurana zad o volju j oča preosnova deželnega reda in deželnega volilnega reda«.
To je kratko in jasno povedano in ne pomeni nič druzega, kakor da bodo klerikalci nadaljevali svojo obstrukcijo, da hočejo z obstrukcijo onemogočiti delovanje deželnega zbora.
Zakon hoče, da deželni zbor i z polni svoje dolžnosti, deželni zbor obstoji za to, da dela ali — delati ne more. Večina deželnozbor skih poslancev ima najboljšo voljo za delo, prebivalstvo želi, da se dela, ker ne more pogrešati tega, kar mu zamore dati samo deželni zbor — a klerikalci pravijo: Ne, dokler ni osigurana »zadovoljujoča« preosnova deželnega reda in deželnega volilnega reda, dotlej deželni zbor sploh ne sme delati. Kaj večina, kaj deželna ustava, kaj želja prebivalstva — najnovejša ustava dežele kranjske obsega samo eden sam člen in ta določa: Suprema lex — Šusteršič vo-luntas!
»Zadovoljujoča preosnova deželnega reda in deželnega volilnega reda« je seveda samo pretveza. Klerikalcem se ne gre za premembo deželnega reda in volilnega reda, marveč za večino v dež. zboru. Ko bi jim bilo res za stvar samo, bi pripravili popolnoma izdelan načrt zakona in ga predložili zbornici, saj vendar vedo, da deželnega reda in deželnega volilnega reda ne more nihče drugi pre-meniti kakor le dež. zbor sam. In istotako vedo, da je vsaka pre memba ustave popolnoma izključena, dokler zanjo ne pridobe veleposestnikov. Tudi ko bi klerikalci dobili vse mandate, ki jih ima na rodno-napredna stranka, bi deželne ustave vendar ne mogli predrugačiti, saj veleposestnikom ni treba druzega storiti, kakor da zapuste dvorano in deželni zbor se sploh ne more posvetovati in ne sme sklepati o
premembi deželne ustave. Na to pa še dolgo ni misliti, da bi veleposestniki sami sebi deli vrv okrog vratu, in zato pravimo s polnim prepričanjem, da je »zadovoljujoča« preosnova deželne ustave le prazen izgovor, le humbug, v resnici pa se gre klerikalcem samo zato, da bi dobili večino.
Socialni demokratje so gotovo stranka, ki resno želi splošno in enako volilno pravico. Leta in leta že delajo na to, ali vzlic temu jim vendar ni še nikdar prišlo na misel, ne v Avstriji ne kje drugje, da bi sploh onemogočili.vsako delovanje državnega zbora. Ko bi socialni demokratje hoteli, bi z obstrukcijo prav lahko preprečili vsako delo državnega zbora, lahko bi rekli, da ne pripuste nobenega posvetovanja in sklepanja, dokler ni osigurana zadovoljujoča preosnova volilnega reda, a tega vendar ne store, nego zastopajo stališče, da je taka obstrukoija nasilstvo, ki jih povrh čisto nič ne bi približalo splošni in enaki volilni pravici.
Sklep naših klerikalcev nas ni niti najmanj presenetil, če klerikaloi nečejo pripustiti rednega delovanja deželnega zbora, vladal bode pač deželni odbor. Kmetsko prebivalstvo, kije potem najhuje prizadeto, pa naj se zahvali pri kranjskem Barabasu dr. ŠusterŠiču in pokrovitelju obstrukcijo knezoškofu Antonu Bonaventuri.
Srbija in Rusija.
Prvič za vlade kralja Petra se je zgodilo te dni, da je bil zaplenjen srbski list. Taka usoda je zadela »Narodni list«, ki je prinesel proglas zaprtih častnikov, v katerem proglasu pozivajo svoje tovariše, naj zahtevajo odstranitev morilcev kralja Aleksandra iz armade. V proglasu se med drugimjpravi: »Lažejo vam ter vas hočejo prepričati, da se zadeva ne more sedaj urediti z ozirom na zunanje politične razmere. Ravno nasprotno je res. Ako bomo sedaj zapleteni v zunanjo akcijo, bo klika v armadi poražena. Ali more biti vojska sposobna, ki je razdeljena na dva tabora, in v kateri mlajši zapovedujejo starejšim, in kjer se pri povišanju gleda le na to, kdo spada med zarotnike? Danes prihaja povelje v srbski vojski od spodaj, ne od zgoraj. Za kraljeve ukaze se nihče ne briga.« Kakor znano, so se zaradi tega proglasa vršile velike demonstracije proti uredništvu imenovanega lista ter se je streljalo z revolverji.
Kralj Peter je baje pisal ruskemu carju ter ga nujno prosil, naj spremeni svoje vedenje, ki ga je kazal dosedaj kraljevim morilcem. Kralj pravi v pismu, da je sedanja kriza v srbski armadi nastala vsled
postopanja Rusije napram kraljevim morilcem. Samo car je s svojim vedenjem zakrivil zadnje žalostne do godke v Belgradu, in le vsled spremenjenega carjevega vedenja bi se dalo položaj zboljšati. Gibanje med srbskimi častniki se je začelo, ko se je zvedelo, da so se v Peterburgu branili, dovoliti prestop ruske meje dvema srbskima častnikoma, ki ju je poslal kralj Peter, da spremita domov oba kraljeva sinova. Kralj prosi carja pred vsem, naj spremeni svoje vedenje proti srbskim častni kom, ki žive v Peterburgu, ter naj kmalu izda tozadevni razglas. Ako se to ne zgodi, izjavlja kralj Peter, da ni sposoben izvršiti svoje misije; kralj se boji, da postane Srbija torišče najresnejših dogodkov. V srbskih političnih krogih se celo govori, da namerava kralj odstopiti, ako car ne usliši njegove prošnje.
»Peterburg. Vedomosti« prinašajo razgovor zelo odličnega srb skega politika. Ta politik trdi, da izvirajo zasramovanja zoper Srbijo in njenega kralja v inozemskih časopisih naravnost iz Belgrada. Tako je pisal take sramotilne članke v »Timesu« sam načelnik tiskovnega biroja v srbskem zunanjem ministrstvu, vsled česar je zbežal sedaj iz Srbije ter iz tujine naznanil svoj odstop. »V Belgradu je še vedno mnogo ljudi, ki služijo za denar komurkoli. Šele po umoru kraljeve dvojice smo zvedeli, da so prijatelji kralja Alek sandra in njemu udani častniki dobivali mnrgo več denarja od neke gotove države kot iz srbske državne blagajne, in da je imela in še ima ta država v Belgradu svoje časopisje in svoje agente, ki glodajo kot črvi na obstoju srbske države. Po 11. juniju se je v Evropi govor,lo o nas, da smo divjaki, nič boljši kot Turki. Zagotovim vas, da je tragedija bila edina pot iz groznega položaja«
V soboto so pripeljali dva trun sporta častnikov-zarotnikov iz Niša v Belgrad. Častniki so bili brez sabelj ter so jih spremljale močne vojaške eskorte. V Belgradu so jih spravili v zaprte vozove ter jih od peljali v trdnjavo, kjer se je odka-zala vsakemu posamezna celica. Sodne akte ima v rokah sam vojni minister.
Pozor — Belokranjci!
Za Belokrajino nastopil je odreše-nik, ki bode v nedeljo to je 20. t. m. pričel svoje odrešeniško potovanje. Njegov prihod oznanili so sicer duhovniki, a ta prerok radi tega ne bode prav nič manj lagal.
Ta novi odrešenik je Šuklje, ki je svoje dni trdil, da je Belokranjec, a se je za Belokrajino brigal toliko kakor za lanski sneg. Poprašajte Metličane in Črnomalce, oni Vam bodejo povedali kaj je na tem možu. Obljubljal je Be-lokranjcem hribe in doline. A kje so te spolnjene obljube'? Mi vidimo še dandanes Belokrajino tako, kakoršna je bila, in če se je v njej kaj na boljše obrnilo, ni to zasluga Šukljetova, ampak drugih mož, ki so imeli več usmiljenja za zapuščeno Belokrajino nego Šuklje, ki je vedno naglašal da je — Belokranjec.
Belokrajina poslala je tega moža na Dunaj, da bi delal za njeno korist Delal je, a ne za Belokrajino, ampak za sebe. Kakor železo v ognju spreminjal je barve, spreminjal, kakor je lastnemu njegovemu dobičku kazalo.
V svojih mladih letih tajil je Boga, na katerega ni veroval še v letih ko mladenič postane mož in mu je pamet najbolj razvita. Kakor kača zvijal in plazil se je po tistih potih, ki so držali tje, kjer je dosegel po čemer je hrepenel za svojo osebo. Ko je bil voljen za poslanca, bil je profesor. Danes pa je dvorni svetnik in vleče mastno plačo in za kakšno delo ? Svoj tisočak na mesec zasluži s tem, da zadnjega vsacega meseca podpiše pobotnico za svojo nezasluženo penzijo.
Merodajni krogi na Dunaju spoznali so tega moža. Spoznali so ga, da dela le za svoj žep in da mu blagor Belokrajine ni prav nič pri srcu in da sploh državi ni v korist. Poslali so ga v pokoj, ali kakor on sam pravi, v zasluženi pokoj. Davkoplačevalci pa naj plačujejo njegovo lenobo
Mož, ki preje ni imel nič, ima danes graščino, na mesec pa še tisočak povrhu.
To je ta značajni mož sebi priskrbel. A kaj je storil za Belokrajino, ki ga je poslala na Dunaj, da ji pomore? Nič, nič, prav nič! Saj ni imel časa delati za svoje volice, ker je imel preveč posla z lastnim žepom.
Ker so ga Črnoraalci in Metličaui spoznali, dali so mu brco, katero je pošteno zaslužil.
Zaslužil jo je prvič, ker ni za Be-loktajino prav nič storil, drugič pa, ker je tako ošaben postal, da si je domišlje-val, daje za Belokrajino posebna čast, Če se ta visoki gospod Šuklje poniža, da ga volijo Belokranjci za svojega poslanca. Pri zadnjih državnozborskili volitvah potisuili so ga Belokranjci in drugi zavedni volilci v kot, ker so spo: znali nehvaležnost, lokavost, samopa-šnost in napihnjenost tega moža.
Nekoliko časa kuhal je jezo v svojem gradu in užival svoje nezaslužene tisočake. Kakor trot med bučelami je živel, a skril se je le, kakor se skrije kača, ki se levi. — Prelevil seje namreč.
Akoravno se mu je preje gnjnsil vsak duhovnik, in če je bil še tako pošten in blag, postal je kar čez noč največji prijatelj duhovništva. Preje brezverec, ki ni verjel ne na Boga ne na hudiča —spreobrnil se je na mah. Dr. Šusteršič mu je bil največji neumnež, bedak in vse drugo, samo človek ne. Drug druzega sta vredna!
Ko je šukljetu spodletelo in so ga (kakor ljudje, ki samo kaplane poslu-šajajo, pravijo) liberalci izbacnili, postal je na mah pobožen klerikalec.
Pa zakaj? On si misli „gospoda me ne mara in mi neče več pomagati, grem pa med kmete, ki me še ne poznajo". Toda kmet, in posebno belokranjski, je dobre pameti, zato ne bo šel na limanice sladkim besedam, katere bode slišal v nedeljo na Krvavč-jem vrhu iz ne baš lepili ust Šukljetovih.
Govoril bode Šnklje o belokranjski železnici, obljubil jo vam bode — obljubil, a ne zgradil. Prašajte ga, zakaj pa se ni postavil za belokranjsko železnico, ko so se gradile „Dolenjske železnice" ? Tedaj ie bila prava prilika! Če bi se gospod Šuklje takrat oziral bolj na korist Belokrajine nego na drugo, imeli bi že danes svojo železnico, ker so bili tačas merodajni faktorji vsi drugi nego so danes. —
Povedal Vam bode gotovo, da je postal iz Savla Pavel. Ne verujte mu ! Postal je le navidezno Pavel. Ni postal Pavel liki svetopisemski Savel, da bi koristil veri, (če tudi sedaj bobna na svoje versko prepričanje) ampak da koristi - sebi, se povzdigne še, če mogoče višje. Belokranjci, varujte se krivih prorokov, varujte se novega proroka — Šukljeta in njegovih tovarišev! Držite se mož, ki nesebično delajo v vaš blagor. Predno verujete zapeljivim in hinavskim besedam Šukljetovim, ki je bil v svojem Življenju vse, samo značajen ne, poprašajte malo v Metliki in Črnomlju. Tam bodete zvedeli, da ta Človek pozna le samega sebe, da so mu drugi ljudje le orodje za njegove samopašne namene in da nima pičiče časti in značaja na sebi. Opravičeno se vsak poštenjak od njega z zaničevanjem obrne!
DomaČe in razne novice.
— Vse |e laži Kadar se klerikalec zasači   pri kakem dejanju, vselej si pomagajo s tem, da krat komalo taje.   Že stari Rimljani so dobro poznali ta način obrambe in skovali celo poseben, jako pregnan ten pregovor:   »Si fecisti — nega« »če  si  kaj storil — taji«.   Po tem pregovoru se ravnajo klerikalci. V stanu so, utajiti najočftnejše stvari, tudi take, ki jih ves svet ve, ki so tako notorične, kakor je notorično, da solr.ee greje in daje voda mokra Tudi če zasačiš klerikalca in fUgranti, ti z drznim čelom v obraz t*ji. Ta drzovitost je uprav fenomenalna in ima najbrž svoj izvir v tem, da pro dajajo  klerikalci kot golo resnico, kot suho  zlato, trditve, o katerih sami nič gotovega ne v* do. Kdor hoče vedeti, s kako čudovito, velikansko predrznostjo znajo klerikalci tajiti, vzemi v roke sobotnega »Slo venca«.   Tu  se prepriča,  da pravi klerikalec zna v enem dnevu več utajiti, kakor si more kak tucat romanopiscev najbujnejše domišljije v treh tednih izmisliti.   Strmeli smo, resnično strmeli,  ko  smo čitali, s kako hladnokrvnostjo in ravnoduš-nostjo proglaša »Slovenec« vse za laž, kar mu ni všeč.   Sv. Liguori ima gotovo nad sobotno »Slovenčevo« številko   večje   veselje, kakor nad devetindevttiesetimi   jezuviti, kajti tudi  devetindevetdeset jezuvitov bi na en dan ne spravilo toliko zvijač in zavijanj skupaj, kakor jih je Slovenec«. Ta taji — vse kar od kraja Poročali smo, da sta bila Šuklje io Šusteršič  pri veleuglednem napred njaku in ga nagovarjala, naj poskusi izpodriniti dr. Tavčarja in z novim listom ubiti »Siov. Narod«. Izvedeli smo to stvar iz popolnoma verodostojnega vira.   Z objavljenjem smo sicer grešili zoper dolžno diskretnost, ali to nam ne teži vesti. A Šuklje in Šusteršič ?  Ta dva sta pooblastila »Slovenca«, da proglasi naše poročilo za laž.   Škoda, da ni dr. Šusteršič dal še svoje častne be sede, kakor tedaj, ko je ruval proti kandidaturi   dr.   Gre gorica v občinski svet in proti dr. Ferjan čiču kot podpredsedniku poslanske zbornice.   Poročali smo nadalje o nekaterih sklepih zadnje sinode. Poročali smo to kar so nam pripovedovali duhovniki in storili smo dobro delo, zakaj vsled našega razkritja je opozorjena vsa javnost na »Slov. Matico« in jo bodo napredni društveniki znali braniti. »Slovenec« vidi sedaj, da se sklep sinode glede »Slov. Matice« ne bo dal izvršiti in zato kar taji, da bi se bilo sploh kaj sklepalo in proglaša naše poročilo za laž.   Poročali smo končno, kako kupčijo je župnik Šinkovec na Jese nicah napravil z ravnateljem Luck mannom:   Ti meni še enega kaplana — jaz tebi nemško šolo. Pi sali smo o tem že dostikrat, a niti »Slovenec« niti njegov Šinkovec nista tega nikdar tajila.   Takrat, ko smo mi vodili boj proti ustanovitvi nemške šole v Jesenicah, tedaj ni »Slo venec« imel nikdar ne ene besede za to važno zadevo, ker j<» vedel, da je Šnkovec na strani ravnatelja Luckmanna, sedaj pa, ko mu slučajno kaže, delati se narodnega, sedaj   pravi  hladnokrvno:  kar piše
»Slov. Narod« o tej zadevi, je laž. Punctum! — »Znat' se mora«, je dejal Ravnik, dokler ni prišel pravici v roke. Tudi »Slovenec« stoji na tem etično tako vzvišenem stališču. Kar stori — vse utaji! A ka kor že neštevilnokrat, tako pride tudi v teh zadevah resnica enkrat le na dan in tedaj bo vse tajenje tako malo pomagalo, kakor pri žlin dri, pri proglašenju Celja za »Frem-des Gt-biet« in pri tisti aferi, ko so priče župnika Šinkovca tako po gumno prisegale.
— Uradovanje ljubljanskega ordinarijata. Najprej je »Slovenec« hotel n a f a r b a t i javnost, da škofijski ordinarijat slovenski uraduje in samo ministrstvu nemški dop:suje. To se mu ni posrečilo. Zasačili smo ga na fUgrantni laži in konstatirali, da je dve slovenski prošnji za sprejem v semenišče knezoškofijaki ordinarijat nemški rešil in da je škcf Anton Bonaventura podpisal to nemško rešitev. »Slovenec« si je hotel iz za drfge, v katero ga je spravilo naše razkritje, pomagati z novo »farbarijo«, ki naj bi tudi opravičila ordinarijat venski prosijo za sprejem v se meniŠče, od ordinarijata nemške rešitve, ako so v vojaški zvezi, ČeŠ, da mora dotičnik to rešitev predložiti vojaški oblasti. To je seveda č sta navaden in še prav okoren švindel. Če bi ordinarijat prošnje za sprejem v semenišče slovenski reševal, bi prošnjiki pač predlagali vojaškim oblastni-jam slovenske rešitve, kakor predlagajo poljake, če ške, italijanske in hrvat
s k e. Knezoškofijski ordinarijat nima nikake dolžnosti, ozirati se na k o -m o d i t e t o vojaških oblastnij. Ko bi stališče, na katero se je postavil knezoškofijski ordinarijat, obveljalo, potem bi bilo kmalu konec slovenskemu uradovanju sploh. Pri sod ni j ah, pri političnih upravnih oblastvih in pri financi se rešujejo najtežje zadeve v slovenskem jeziku in pridejo največkrat do rn i n i s t r-s t v a , oziroma do drugih najvišjih instanc. Če bi kdo rekel, da naj se iz ozirov na te instance pri nas vse nemški reši, kar pojde na Dunaj, bi ga kamenjali — knezoškofijski urad pa ima smelost javno povedati, da ne samo sam Z naučnim mini strstvom nemški korespondira, nego še slovenske prošnje nemški rešuje, ker privatne osebe te rešitve — vojnim oblastnijam predlagajo. »Sloven čevo« opravičenje je fr ivo len h u m b u g in druzega nič. Knezoškofijski urad je nemškutaril in — žal! — bo nemškutaril tudi v naprej.
— Znamenje časa. Is Škofje Loke smo dobili danes brezimno pisemce, pisano z okorno roko, v katerem se nahaja tudi naslednji značilni odstavek: ». . . Prosmo, povejte že jenkrat našmo častitmo gespodu župniku koker se šika. Sej je še naše častite gespode kapcinarje jizdal za liberalce, k se jem ne do-pade ta pesem, k jo žvižgajo gespod Šinkovec. Buh nam grehe odpust —• še ženske se zmirej jeze, de je zlodi glib te ga Šinkovca k nam zanesu.Prov po vorenk mu jenkrat povejte, zakaj vira grezdej dol per nas ...« Dopisnikovi želji Uitrežemo pri prvi priliki*
— Posojilnica za kočevske Slovence. Piše se nam: Društvo »Zveza slovensk h pos jilnic« se trudi, da dobe vsi obmejui Slo venci svoje posojilnice. Med drugimi so tudi še kočevski Slovenci, ki bivajo v treh župnijah (Osilnica, Fara pri Kostelu in Banjaloka) brez takega zavoda. Zato je omenjeno društvo te dni posredovalo pri odličnja-kih v tej zadevi na licu mesta. Toda v eni župniji (Fara) se mu to ni posrečilo. Večji uspeh utegne imeti v drugi fari v Osilnici, kjer vodi on-dotne Slovence odličen, veljaven in vpliven rodoljub, od kater« ga se je nadejati, da se ne bode vstrašil ma lega dela, da se ustanovi prepotrebni denarni zavod.
— Povodnji na Koroškem. Iz sosedne Koroške prihajajo jako žalostne vesti. Vsled deževja so narasle vse vode in hudourniki so začeli svoje strašno delo. Velik del Koroške je ta-korekoč pod vodo. Drava je mestoma stopila čez bregove in na Gorenjem Koroškem podrla vse mostove gori do Hollenburga. V Šmokor je vlada poslala vojaštvo na pomoč proti povodnji. Tudi Zilja je naredila veliko škode. Vlada je poslala vojake tudi v Bistrico, kjer je voda odnesla mnogo živine in podrla štiri poslopja. V raznih krajih je voda vzela tudi več živine in zadnja poročila javljajo, da je tudi nekaj ljudi ponesrečilo. Hudo so prizadeti tudi Slovenci v Kanalski dolini. — Na Štajer-skem so vode tako narasle, da so ponekod poplavile svet. En del J u-denburga je bil včeraj pod vodo, vendar ni nikake večje nevarnosti.
— V Dolini pri Trstu je bila v nedeljo velika narodna slavnost, katere se je vzlic slabemu vremenu udeležilo kakih 2000 eseb. Pri siav-nosti je imel dež. poslanec Kompare govor, o katerem se poroča, da je bil rezka politična enuncijacija na vsa važna mesta do visoko gori.
— Poskusen ulom v cerkvi. Dne 12. t. m. ob pol 3 uri popoludne je prišel neznan človek v Trnovsko cerkev, pokleknil pred misijonski križ ter prav »goreče molila. Ko je opazi!, da ni v cerkvi nobenega človekao lotil se je nabiralnika in ga hottl ul o miti, na srečo pa je prišel cerkovnik, kateri je tatu prepodil.
— Uboj. Danes je orežništvo pripeljalo deželnemu sodišču v Ljubljano osem fantov iz Dovja, kateri so ubili svojega tovariša in mrtvega vrgli v 40 metrov globok prepad v Savo.
— Ulom.   Dne 10. t. m. ulo
mili so tatje na Krtini pri Št. Lov rencu \K gostilno Matije Vavtarja, po domače Piska. Odnesli 83 mnogo obleke, razna jedili in celo peko — jih je že lakota trla — do 20 hlebov kruha. Polakomnili so se seveda v prvi vrsti denarja, a ni se jim posrečilo. Sledovi kažejo zlasti pri veznih vratih, da so bili dobro zavaro vani, ako bi jo bilo trebi popihati, in res, morali so biti spretni ptički, da niso pri izkopavanju tako močne železne mreže nikogar zbudili. Čuje se, da so se isti večer na Dolenjskem v več krajih zgodili u lom i.
— Oblak se je utrgal. Vče raj se je Vinovah na Koroškem utrgal oblak in je odnesel naliv mlin in eno hišo.  Vsled hudega deževja bo vlaki vozili samo do Jesenic.
— Nasilen zamorec. V ka-varnik »Aurora« v Trstu imajo za natakarja 26letnega zamorca Izmaila Mohameda. Dne 10. t. m. je krošnjar Hugo Laohner zamorca razjezil, vsled česar ga je zamorec treščil parkrat tako močno oh tla, da je krošnjarju počila lobanja ter je umrl.
— Pretep. V torek zvečer je prišlo kakih 10 fantov iz Gorij v krčmo Frana Arha v Rečicah v Radovljiškem okraju. Tamkaj so se z drugimi fanti sprli in stepli, da so jih morali s silo iz krčme spraviti. To jih je ujezilo in jeli so v hišo metati kamenje. Da bi jih prepodil, je strelil krčmar Arh iz prvega nadstropja z revolverjem. Ker
tudi to ni nič pomagalo, je še Josip Korošec dvakrat strelil iz veže. Strel je zadel 231etnega posestnikovega sina Valentina Rabiča iz Spodnjih Gorij. Njegova poškodba je srartnonevarna. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Sodišče je zapilo 7 razgrajačev.
— Z Razbora se nt.m piše: Tista gospa, ki je na Lisci zgubila svoj slamnik, naj se oglasi pismenim potom pri koče gospodarju B. Jurku na Razboru, pošta Ztdanmost.
—- Za podjetnega Slovenca je nekje v mariborskem okraju najlepši prilika, da poleg gotovega gmotnega uspeha obdrži do-sedaj slovensko last v slovenskih rokah. Nemci in nemiurji že zdav-n&j preži|o na to posestvo. Seveda krčma, trgovina, lesna žaga in go spodarska poslopja, vse prenovljeno, blizu železmčne postaje, brez kon kurened — to mika. Nevarnost je velika, da z moreb tnim naseljenjem nemškega ali nemčurskega podjet nika dodi sčasoma celi kraj nemško lice, kak r se je zgodilo že večkrat drugod. Uredništvo »Domovine« bo vsak čas rado postreglo eventuelnim vprašaicem z natančnejšimi podatki. — Druge Blovenske liste prosimo, da ponatisnejo to notico.
— Povodnji. Gorenjsko. V Kranjski gori je vihar podrl več hiš. Most v Srednjem vrhu je voda odnesla. Železniški promet jo vstav ijen. — Štajersko.   Novi most med Marenbergom in Vuhredom so valovi Dravo v sredi odnesli v da. Ijavi 37 metrov  Ob 8. zvečer sinoč, je Drava prinesla dele tega mostu v Maribor, vsled česar se je utrgaja Drv nad glavnim mostom. G o v o r [ se, daje pri tem padlo vva. love 10  do 15   oseb, mefj njimitudidvaredarja. Dfava neprestano narašča in bati se je tudi za glavni most čez Dravo. — koroško. Iz Rahla v Trbiž ne more veziti pošta, ker je cesta hudo poškodovana. Tudi čez Predil v Bovec je promet vstavljen.  V Bovcu se jc bd^e podrlo več hiš. V Trbiž je pri nesel potok iz Lušarij mrtve krave in svinje. — V Veiikovcu je moat čez Dravo tako poškodovan, da so ga morah zapreti. — Pri Dravogradu je cela dolina pod vodo. V Lizarski dolini so odneseni vsi mostovi. V ceh Zilski dolini je železniški pro met vstavljen.
* Velika kriza v naši državi je spravila v javnost marsikako jako zanimivo stvar. Tako poroča „Frankfurter Zeitung", da je cesar predno je zadnjič odpotoval v Budimpešto poklical k sebi nadvojvodo Frana Ferdinanda in mu rekel, naj bo pripravljen, če treba, se takoj vrniti od manevrov na Dunaj, ker se lahko zgodi, da bo moral prevzeti krono. Nadvojvoda je neki na to rekel, če se misli cesar odpovedati, naj izroči krono nadvojvodi Otonu. — „Pesti IIir-lap" ve povedati, da se v Berolinu žc dolgo pripravljajo na to, da dobe v roke — ogrsko krono. Ta krona je namenjena tretjemu sinu nemškega cesarja princu Eitlu Frideriku. Ime Eitel neki ne pomeni nič dru-ega kakor Etzel, Atila in zanimivo je, da zna ta pruski princ mnogo bolje madjarski, nego avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Za kratek čas se pruski princ — tako pravi „Pesti Hirlap" — gotovo ni učil madjarski. Tega mneja smo tudi mi, a zdi se nam vzlic temu, da ostane ogrska krona za pruskega princa še dolgo — kisel grozd.
* Gospodinje pozor! Velika priljubljenost Kathreiuerjeve Kneip-pove sladne kave, ki se je žc leta in leta izborne obnesla povsod, provzro-Čuje vedno nove, manj vredne pos-nemke. Da se jih obranite in se izognete škodi, zahtevajte vedno le „pri-stno" Kathreinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na njem slika župnika Kneippa kot varstvena znamka in ime
* Starost  pri različnih
narodih. Prej se jc vedno mislilo, da znaša povprečna človeška starost 32 let. Kakor je pa razvidno in neke nove statistike, umirajo v Evropi samo Spanci tako hitro, pri njih namreč znaša povprečna starost 32 let in 4 mesece. Vsem drugim evropskim narodom je določeno daljše življenje. Na Bavarskem znaša povprečna starost 36 let, na Pruskem in v Italiji 39 let, v Avstro-Ogrski 39 let in 9 mesecev, na Francoskem 43 let in 6 mesecev; potem sledi Švica, kjer žive ljudje povprečno 44 let in 4 mesece. Belgija s 44 leti in 11 meseci. Najvišjo povprečno starost pa dosežejo fevedi in Norvegi, namreč 50 let.
* Pop — svinjar. V Epinalu v francoskih Vogezih je bil te dni pred porotniki 49letni dekan Hum-blot iz Gerardmera. Obtožen je bil, da je celo vrsto 9—13'etnih deklic spolno zlorabil. Po trdovratnem ta jenju je končno zločin priznal, a ga hotel s tem opravičiti, da je imel na men »rešiti duhovniško čast« in da se ni mogel ustavljati spolnim nagonom. Nič manj kot 2 8 malih deklic je prišlo pričat, da jih je »prečastiti« zlorabljal. Koliko pa je takih starišev, ki so zaradi sramu utajili zločin na svojih otrocih. Lahko se reče, da ni bilo v župniji mladoletne deklice, ki bi ji bil ta blago slovljeni pohotnež prizanesel. Pri ne katerih izpovedih prič je začel svinjar ugovarjati, češ, da mali deklici ni segel pod srajco, temuč je držal roko vrh srajce. Tol ko svinjarije je bilo končno predsedniku preveč ter je rekel z gnusom: »V istini ne morem več poslušati.« Blagoslovljeni svinjar je dobil 12 let prisilnega dela za 28 nedolžnih žrtev. Olajšainega ni bilo ničesar, obtežilno pa se je smatralo to, da je obtoženi duhovnik. A klerikalni listi bodo še nadalje zdihovali
0 krivičnem preganjanju klerikalizma na Franeoskem — in drugod.
* Devica Orleanska — svetnica. Francoski klerikalci s. razlagajo kot posebno naklonjenost novega papeža Pija X. nampram francoskemu narodu, da se je že prva kongregacijska seja dne 17. novembra t. 1. določila za kanonizacij riki proces junakinje Jeanne d' Are V ostalem pa je dvomljivo, ali se izkaže francoskemu narodu res tolika zasluga, ako se mu pomnoži število svetnic in svetnikov.
* Čudna zabava. Pred po rotniki v Birminghamu se vrši te dni obravnava proti nekemu mla demu odvetniku, ki je obdolžen, da je na paši konje in krave z žepnim nožem zbadal ter nekatere tudi zaklal. Sum je hotel zvrniti na šolarje ter je tudi pisal z otroško pisavo pisma sodišču, toda našli so pri njemu krvav nož, katerega so se še držale dlake dan poprej zaklanega konja. Dasi odvetnik niti ni poznal lastnikov živine, vendar mu pri razpravi niso preiskali možgan, kakor da bi tak »postranski posel« niti ne bilo abnormal pri odvetniku.
* Škandal v turškem poslaništvu na Dunaju. Predvče rajšnjem je prišel k turškemu posla niku na Dunaju poslaniški zdravnik dr. Djevded Abdula Beg. Roke je držal v žepu, dasi je bilo pri poslaniku več odličnih oseb, med njimi egiptski prines Djemil, general Šukrt p&ša i dr. Dr. Djevded je stopil pred poslanika z vprašanjem, ali je res, da poroča vedno neugodno o njem v Carigrad in ali mu hoče dati zadoščenje. PoslanJk je pozval zdravnika, naj pred vsem vzame roke iz žepov. Zdravnik je odgovoril: To delam le zato, da lahko roke rabim. Po feh besedah je dal poslaniku štiri zaušnice. Poslaniška tajnika sta ga s silo odtrgala od poslan ka.   Policija je zdravnika takoj
1 i gnal a iz mesta. Zdravnik je proti temu po odvetniku dr. Gl a ser j u rlež 1 »ekur«
* Tatinske nune. Nedavno smo poročali, kako so v neki trgovini v
Nancvju zasačili neko nuno, ko je kradla razno blago. Sedaj pa se poroča iz Toulona, da so tam imele nune, ki strežejo bolnikom v mornarski bolnišnici, celo dobro organizovano tatinsko družbo. Ministru mornarico Pel-letanu se je zdelo čudno, koliko platna se porabi v imenovani bolnišnici, koliko konzerv se pokvari in koliko reči se poizgubi. Nune so si pridobile v teku časa neomejeno oblast v celi bolnišnični upravi. Nunam so se odvzele opravilne knjige in ključi, vrhutega je poslal minister v Toulon kontrolorja, ki je dal preiskati oba samostana, kjer stanujejo tatinske nune. Kontrolor je našel več srebrnega namiznega orodja, ki je bilo v knjigah vpisano kot izgubljeno, čisto nove rjuhe, ki so bile v knjigah izkazane kot nerabne, izvrstne konzerve, ki so bile izkazane kot pokvarjene, več „zgubljene" kuhinjske posode, cele zaboje dragih zdravil itd., nadalje najrazličnejšega blaga, ki je bilo vse izkazano kot neporabno in izgubljeno. Nakradene reči so morali odpeljati z več vozovi. Vrhutega so našli dva velika šopa ključev. Izkazalo se je, da so si nune dale ponarediti ključe, ko so se jim pravi ključi pobrali. Vsled tatinske manipulacije je trpela država ter so bili prikrajšani bolniki, zato pač ne bodo dolgoprste „božje sestre" odšle zasluženi kazni.
* Po nedolžnem obsojeni.
Rimski listi poročajo o groznem justič-nem umoru, katerega Žrtve so bili trije bratje, imenom Drago. L. 1873. so bili namreč v Palermu ti trije bratje radi umora na smrt obsojeni. Najstarejšega so že leta 1874 usmrtili. Njegov spovednik pa je izjavil, da je popolnoma prepričan o nedolžnosti usmrčenega. Vsled te izjave si sodnija ni upala drugih dveh bratov usmrtiti, a tudi nova obravnava se ni vršila, ker se je sodnija bala, da se ne bi pri isti izkazala nedolžnost umorjenčeva. Zato sta bila brata obsojena v dosmrtno ječo, v kateri je mlajši brat kmalu potem umrl. Sedaj so pa dobili prave zločince in izpustili Vincenca Drago iz ječe, v kateri je zdihoval po nedolžnem celih 30 let.
* Dragocene ostaline je
dobilo, kakor poroča »Antiqui^ilten-Rundschau«, mesto Pariz v dar. Ostaline so se nahajale v privatni zbirki Beugnotovi, katere je pa umrli zbiratelj zapustil mestu. Najdragocenejši med njimi je gotovo zvezek aktov glede ustanovitve oziroma sestave velike vojvodine Berg z glavnim mestom DtUseldorf, v kateri je bila vlada poverjena Muratu. Ti akti so zloženi v krasni usnjati list niči okrašeni z Napoleonovim grbom. K zbirki spadajo dalje samokresi, katere je imel Napoleon v bitki pri Friedlandu, več dragocenih škatljic za sladčice s slikami Leticije in Je-roma Bonaparte, potem večja množina novcev in kolajn izza časa prvega casarstva ter zelo dragooen Davidov akvarel.
* Železniški vozovi za otroke so seveda ameriška iznajdba. Po vseh glavnih ameriških progah je dobiti že take vozove. Otroški vozovi obstoje iz jedilnice, oblačiluice, spalnice in kopalnice. V spalnici je šest postelj in ravno toliko zibelk. Tudi se v tem prostoru lahko otroci ves dan igrajo, zato so tla pregrnjena z debelimi preprogami, tudi stene so obložene z blazinami, da se otroci ne potolčejo. Poseben prostor je odmerjen varuhinjam, ki pazijo na otroke in jih na končnih postajah izroče, kamor so namenjeni. Varuhinje nastavi železniška uprava.
* Nesreča na morju. Ladja
»Garlo«, last dr. Filipa Brunnerja in Rudolfa Brunnerja v Trstu, je ponoči od sobote na nedeljo vsled viharja zadela v zadarskom kanalu ob neko skalovje in se je potopila. Moštvo se je rešilo na otočič Tiat. Ladji je bita na potu iz Metkovića v Trst in je bilo otovorjena z rudo za fužine Kranjske obrtne družbe v Skednju pri Trstu. Zavarovana je bila za 200000 K.
* Lepi duhovniki. Dekan Humbolt je bil te dni v Derarden-u na Francoskem obsojen na 12 let ječe, ker je oskrunil 28 otrok. — Te dni pa so prijeli o. Mihaela, profesorja na kongregacijski šoli v Tour'd Aignes-u. Preiskava, ki se je uvedla, je dognala, da sta se orgij, katere je uganjal pater Mihael, tudi udeležila patra Abel in Jožef. Oba sta takisto zaprli. Državno pravništvo jo zaslišalo 150 učencev. Skoro vsi so žrtve teh nesramnih čr-noriznikov. Prebivalstvo je silno razburjeno, da morajo orožniki stražiti kongregacijsko šolo, da je ljudje ne napadejo. — Iz Milles-a na južnem Francoskem se poroča, da so tamkaj zaprli vikarja Rybeine-a, ki je že dlje, Časa oskrunjeval deklice od 5 do 10 let. Zlorabljal je navadno otroke, ki so prišli k njemu k spovedi, katere je potem izvabil v svoje stanovanje.
* Gospa doktor — kot soproga. Izvrstno predavanje smo čuli dne 27. avg. od fotograf-a A. D'Zona pri policijskem sodišč na Gates Ave., v New Yorku. Fotograf je namreč pre, daval o „znanstveno izobraženi ženski, kot soprogi." Sodnik je naravnost opra-stil ubogega fotografa, kateri je bil ob-dolžen, da se ne zmeni za svoje za konske dolžnosti. D'Zon je imel preje svoj atelje na Brodwayu in stanuje sedaj v Passaic, N. J. Njegova soproga in tožnica se imenuje „doktor Annie D' Zon" in stanuje v hiši št. 357, zap. 39. ulica v New Yorku. Na tožbo zakonske
polovice odgovoril je fotograf z proti-ob dolžitvijo, da ga je soproga od dnev-poroke nadalje najmanj dvajsetkrat ostavila. To pa je storila radi tega, ker se je neprestano bala, da ne postane — mati. Fotograf jc dokazal, da je njegova žena navdušena pristašinja — „proste vsestranske ljubezni". Razun tega ljubi ona tudi nečega „princa", toda le „per distance". Gospa D'Zon je lepa in inteligentna in njene lepe črne oči se niso prav nič spremenile, ko je njen soprog predaval o „prostej ljubezni". Na vprašanje je odvrnila, da je rojena v — Kišenevu in da' je Študirala na New York Eclectic Medical College medicino. Ona je trdila, da ni „anarhi-stinja" in da za „prince" ne mara.
* Srečna Praga. „Novi Sr-bobran" piše: Srce češkega naroda, prestolnica kraljevine Češke, zlata Praga morala se bode v bodoče nazivati črna Praga. Preplavili so jo v zadnjem Času številni tuji redovniki in redovnice. Prišel je prvi val in donesel nune iz Francoskega, prišel je drugim priplavil katoliške redovnice iz Švice. To se je dogodilo zaporedno in ako ta naval črnih tujih gostov ne bode prenehal, smejo se Cehi pač šteti srečne. In te tujke, ki niti ne ume češkega jezika, ki nimajo niti smisla za ono, kar jo češko, kar je Čehom milo, drago in sveto, bodo odgojevale češko deco, delovale bodo v češkem narodu! Gorje vsakemu narodu, v katerem se ugnezdi črni klerikalizem!
Največje naj sta reje parobrodno društvo na
svetu.
Njega parobrodje obsega
280
— velikanskih parni Kov.
mCriliO ^nes.'jivo v fi dnevih
direktna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburaa vNoviYork ali pa v !laliiax.
•J   .-s----..t..---==»—l
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
Ilamburg-Amcrika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
Dunajska-cesfa št v 31 poleg -velike* mitnice ali srange. j
Tržne cene v Ljubljani.
Gov. meso I. kg
n n n *       „    I«. .
Telečjen.....
Prašičjem.sv. „
KoStrun.meso „
Maslo.....„
Surovo maslo„ Mast pra8ičja„ Slanina sveža „
„     prek. „
Salo.....„
Jajce......
Mleko, liter . . Smetana si. lit.
„    kisla „
Med.....kg
PiSčanec.....
Golob......
Raca.......
Zajec.......
K]]f
1:32 ee pšenic. 100 kg lili o koruzna „ „ l| 4 S ajdova  „ „ 1 BO Fižol, liter . . .
70
50
i;w)
l!40 -50
Grah, Leča, Ka8a, Ričet, PSenica Rž. . . . Ječmen.
100 kg
80 Oves 40 6 18
80
-80
Ajda . . „ Proso, bel. „ i. nav. „ Koruza. „ Krompir „ Drva, trda
„    meh. „ Seno . . 100 kg Slama .  „ „ Stelja. .  „ „
m8
50
60 HO 80
6B0 7 60
7-
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Bnsinaro
v LJubljani, HiJšarjeve ulice št. 10
KjjT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Loterijske srećke.
Srno, 16 septembra. Dunaj, 12. septembra Trat, B. septembra Chradeo, 12. septembra Praga, 9. septembra. Uno, 5. Beptembra
3, 48, 81, 62, 20.
19. 23, 26, 35, 51. 70. 78. 5, 7, 62 14, 40, 15 60 9, 16, 73, 89, 21, 3
61, 34, 32, 13, 29.
18F* Šunka ~W
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr, brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preSičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr, glavnina brez kosti 45 kr., dunajska salame hO kr, prave boljše 1 gld., iz Sunkna 1 gld. 20 Kr, ogrske za mesec junij 1 gld 80 kr , vsaki mesec 15 kr. dražji kilo, velika klobasa ena 20 kr. — Pošilja le dobro pošteno blago od 5 klg. naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.]
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
-Np-i v Ljubljani. —
Zahtevajte jo povsod!!
Red Star Cine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladljl. — Nizke
vozne cene. (1626-13) . Pojasnila dajejo: =====
Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa K&rol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Stanje hranilnih vlog: $  17 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 400.000 kron.
i ■
na Mestnem trgn zraven rotovža
Pariz 1900
GRAND PRIX.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopola-dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4»/0 na leto. Z obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to £ odplačilo ravno 5% iaposojenega kapitala. Na ta način se ves £ dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati j|p dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati £ na leto 6% izposojenega kapitala. (89-9;
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in $ sicer po 4l/i°/0 do 5°/0.
Singer-jevi šivalni stroji
za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije.
Brezplačni pouJs v vseh tehnikah modernega vezenja.
Singer Co. šivalni stroji del. dr.
Cjubljana, Sv. Petra cesta št. 6.
(1380-9)
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
30A3