PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 108 (9413)
TRST, sobota, 8. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskaml «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OP URE DO URE BOU DRAMATIČNE VESTI S POTRESNEGA OBMOČJA NAD VIDMOM
Doslej že 550 smrtnih žrtev potresa nad 110 tisoč ljudi ostalo brez strehe
Predsednik Leone obiskal prizadete kraje Vlada nakazala eno milijardo, dežela F-Jul. krajina pa 10 milijard lir za pomoč Takojšnja pomoč iz Slovenije in Hrvaške
VIDEM, 7. — Več kot štiriindvaj *®t ur po katastrofalnem potresnem sunku, ki je sinoči razdejal vrsto furlanskih, karnijskih, rezijskih va-in vasi v Beneški Sloveniji, je število smrtnih žrtev še vedno negano. Gotovo je samo to, da število turtvih krepko presega 550 enot. fVesti so si sledile v dramatičnem zaporedju. Ob 9.06 so govorili o 132 žrtvah, pol ure kasneje od 138, ob tl- je bilo po uradnih podatkih 184 Smrtnih žrtev, opoldne jih je bilo že 243. Nato je sledil krajši premor, Uakar so ob 17. uri uradno sporočili, ua so dotlej izvlekli izpod ruševin 280 trupel. Ob 18.30 je število že haraslo na 283. Zvečer se je delo reševalnih ekip nadaljevalo ob raz-svetljavi žarometov vojske, tako da so nekaj pred polnočjo že govorili o "30 smrtnih žrtvah, to število pa se bo nedvomno v prihodnjih urah še
Povečalo.
Reševalnih akcij se udeležuje veliko število vojakov. Iz podatkov pohištva izhaja, da je prisotnih ka-.o 7000 mož divizij Mantova in A-riete ter brigade Julia. Razpolaga-
Darujte za žrtve potresa!
Strahovit potres v krajih videmske pokrajine vključno z zapadnim delom Beneške Slovenije, je občuteno odjeknil tu-di med Slovenci na Tržaškem in Goriškem. V spomin so se povrnili tragični dnevi v Skopju, Vajontu in Banjaluki, ko je Prišla do izraza veličastna solidarnost do prizadetih ljudi.
Kot ob tistih priložnostih, je tudi tokrat Primorski dnevnik eden izmed pobudnikov za ši-roko solidarnostno akcijo z žrtvami potresa. Sporočamo vsem, "i bi hoteli s svojim prispevkom olajšati trpljenje hudo pri-sudetih, da začenjamo nabiral-no akcijo v denarju.
Prispevke sprejemamo v taj-U'štvu uredništva v Trstu, Ul. Montecehi 6 in v Tržaški knji-prni v Ul. sv. Frančiška 20 ler v Gorici, Ul. 24 Maggio 1.
vi vozili, 60 reševalnimi vozo-likrJ? Poljskimi kuhinjam' in 40 he-so ?.rji- Na prizadetem območju rieo ? §asilci iz Vidma, Trsta, Gosi.., ier iz mnogih drugih italijan-udot Pokrajin. Reševalnih akcij se m : »J^ujejo tudi nekateri rešilci iz Pie Jugoslavije.
j 'bernski prefekt Spaziente je iz-obm ’ -	kilo najbolj prizadeto
s0PD°CJe P168*-6,0 Buja, Maiano, O-P.?’ Gomena, Moggio, Venzone sJa_ves), Tranaghis in San Da-
(p.r.7’ Gemona,
X3aJ.es). Tr;
Bossi .n*s''er za notranje zadeve
go	Poveri Spazianteju nalo-
PoncT3 Uskiajuje vse pobude v prid srečencem v videmski in por-
denonski pokrajini. Pomoč prihaja od vsepovsod. Iz Veneta se je popoldne odpravila kolona gasilcev, ki je izurjena za posege ob velikih naravnih nezgodah. Izredno dragocena je bila pomoč radioamaterjev, ki jih je bilo na prizadetem področju vsaj petdeset in so bistveno pripomogli k vzdrževanju zvez.
Na sedežu videmske pokrajine je bila popoldne seja, ki so se je udeležili vsi javni upravitelji prizadetih območij, da bi koordinirali pobude in prizadevanja za pomoč po-tresencem. Zasedanja se je udeležil tudi predsednik republike Leone, ki je z notranjim ministrom Cossigo, z ministrom za delo Torosom ter številnimi poslanci in senatorji Furlanije - Julijske krajine prišel v našo deželo, da bi tako izrazil svojo solidarnost s ponesrečenci. Leone si je ogledal najbolj prizadete kraje ter se zadržal v pogovoru s prebivalci. Na zasedanju je minister Cossiga orisal, katere pobude bo sprejela vlada. Dejal je, da je treba zagotoviti prizadetemu prebivalstvu vsaj minimalne možnosti za normalno življenje, poskrbeti za hrano, zdravila in za zavetišče.
Danes se je sestal na izrednem IVAN FISCHER
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Na ruševinah v Huminu : sama s svojo bolečino.
Foto Janko Furlan
V POZNIH NOČNIH URAH
Preplah in dramatično beganje med ruševinami
Popolnoma opustošeni vasi Buja in Artegna
V Tricesimu smo se prvič srečali s posledicami uničujočega potresa, ki je včeraj v nekaj minutah o-pustošil obširno področje ob vznožju Karnijskega gorovja. Bilo je ob 23.30 ponoči, dve uri in pol po potresu. Do Tricesima na glavni cesti, ki pelje v Trbiž, še ni bilo videti nobenega znaka opustošenja, ki ga je povzročil silovit tresljaj zemeljske skorje: samo dolga kolona avtomobilov, ki se je vlekla skoraj nepretrgoma od Kumina do Vidma je pričala, da se je ob vznožju gorovja pripetilo nekaj zelo hudega.
«Je res tako hudo Veste kaj o mrtvih?» Odgovori ljudi, ki posedajo na prostem, preplašeni, zaviti v odeje, se prepletajo. Nekdo pravi, da je zelo hudo v Buji, drugi meni da je huje v Artegni, tretji pripoveduje o strahotah v Osoppu. Odločimo se za Bujo. Pnevmatike zacvilijo, žarometi se zazrejo v temo. Nekaj minut po polnoči je, prve sirene zatulijo na cesti, kmalu nato zarožljajo gosenice rinežev. Prevozimo komaj nekaj kilometrov in že se nam potres prikaže v vsej svoji strahoti. Kar je bilo še nekaj minut pred 21. uro prikupno gostišče,
Pod ruševinami dveh stolpnic pokopanih 33 družin - Zgodovinski spomeniki popolnòma uničeni - Reševanje preživele deklice, toda pod ruševinami so ostale mama, sestrica in nona
Jutranja zarja je že napovedala sončen dan, ko sem včeraj zjutraj zagledal prve hiše Majana. Pri bencinski črpalki na avtocesti, kjer sem čakal v vrsti še kar dolgo, da je edini nočni dežurni uslužbenec napolnil rezervoarje koloni gasilcev, ki je pravkar prispela iz Milana, sem namreč slišal, da je potres povzročil naj večjo škodo v Majanu; sicer pa sem nameraval na potresno področje po daljši cesti, ker je prometna policija ves večer opozarjala, da je pontabeljska cesta prenatrpana.
V Majano sem tako prišel pred peto uro zjutraj. Že pred prihodom v vas sem opazil gruče ljudi ob cesti. Nekateri so se zavijali v ode-
je, drugi so se greli ob ognjih. Vsi so preživeli noč na prostem.
Pptres je v Majanu res povzročil ogromno škodo. Na skoraj vseh hišah so široke razpoke, dve stolpnici, pa sta se zrušili. Zagledal sem kup ruševin, visok kake tri, štiri metre. Ruševine je obdajala železna Ograja, ki je prej krasila balkon, nanjo pa so bile še z žico pritrjene cvetlične vaze. Zrušila se je enonadstropna vila, sem pomislil sam pri sebi. Takoj pa sem postal pozoren na razgovor med dvema mladima moškima, ki sta sodelovala pri odstranjevanju ruševin. «Tukaj je pokopanih 17 družin», je dejal eden. Tako sem izvedel, da je tam stala šestnadstropna stolpnica.
POSLEDICE POTRESNEGA SUNKA V SLOVENIJI
Na Tolminskem zaradi potresa dva tisoč ljudi brez strehe
Poškodovan vodovod ■ 30 ranjenih v Novi Gorici in okolici - Učinkovita pomoč prizadetemu prebivalstvu
7. — Katastrofal-
ZahoriiIes\ ^ j® prizadejal severo Vsa qi6 ^ele Ralije je čutila tudi Sova	V Biljani je nje-
■Posočih °St znašala 5,5 stopenj, v
Mercalu ;fa ,cel° do 7 stopenj P° dii mJJeVl lestvici. Potres je vzbu-'birien; Prebivalstvom veliko vzne-žali j,,"1 PrePlah. Ljudje so zbe-teri sn Stanovanj na ulice in neka-s° Se Kg?-1-6*3111 vso noč zunaj, ker Človeštfi!1’-se bo Potres ponovil, bi Lir, 'Vptev na srečo v Sloveniji Tolmi*0;, Foro«aio samo, da je na 30 oSpukem lri ,v Novi Gorici okoli u ' ranjenih. Ko so v strahu
bežali j, l •™ »v, v °kna p t 18 odroma skakali skozi
««f Pr,V VSe kra'
- V?Sih jU|
pa so ga tudi goslovanskih republikah
rvaškem, na Reki, v Varaždi-
nučb?f: ,
tttiril ruJu- sedanji potres vzne-Preoivalstvo Kozjanskega, saj
se ti kraji še danes niso povsem opomogli od nedavnega potresa, ki je napravil veliko škode.
To pot so od potresa najbolj prizadeti kraji na Tolminskem, zlasti Kobarid in Bovec, kjer je dosti zgradb porušenih. Poškodovan je tudi vodovod, nekatere ceste pa so bile neprevozne, ker so se nanje zvalile ob potresu velike skale in kupi kamenja.
Po podatkih republiškega štaba za civilno zaščito, ki je takoj stopil v akcijo po potresu, so najbolj poškodovana šolska poslopja na Tolminskem, tako da danes nimajo pouka. Ker je potres zrušil v Tolminu Dijaški dom, so učence za silo spravili kar v avtobuse. Prebivalci, ki jim je potres poškodoval hiše so si postavili šotore.
Potres je prizadejal dosti škode tudi tovarni TIK V Tolminu in pe-
karni v Kobaridu tako da so prebivalci davi ostali brez kruha. Posledice potresa so občutile tudi Jesenice in Škofja Loka, kjer je dosti zgradb poškodovanih. Davi je na Tolminsko odpotovala skupina članov izvršnega sveta Slovenije, da bi na kraju samem sprejeli potrebne ukrepe za pomoč prizadetim.
Pozno popoldne so začele prihajati podrobnejše novice o škodi, ki jo je povzročil potres v Posočju. Tako je v samem Tolminu ostalo pko-li dva tisoč ljudi brez strehe. Občinski štab za civilno zaščito je zaprosil za nujno pomoč v prikolicah in šotorih. Najbolj težavno jè vprašanje preskrbe z vodo, saj je potres poškodoval okoli 350 km vodovodnega omrežja in blizu 80 vodnjakov. Prizadetemu prebivalstvu so takoj priskočile na pomoč tudi vojaške enote.
DRAGO KOŠMRU
Nedaleč se je podobna stolpnica zrušila v prav tako nizek kup ruševin. In, kot zanimivost naj navedem, da je obe stavbi zgradilo isto gradbeno podjetje. V vasi je še več stanovanjskih blokov, ti pa so ostali pokonci. V obeh je živelo kakih 100 ljudi. Le nekaj so jih rešili in pripeljali v bolnišnico, večina pa je našla smrt pod ruševinami.
Nadaljujem pot in na križišču s cesto San Daniele — Osoppo spét kup ruševin. Porušila se je velika restavracija in številni parkirani avtomobili na bližnjem parkirišču pričajo, da je bilo v četrtek zvečer kar precej gostov. «Kakih trideset», pravi dekle, oblečeno v večerno o-bleko in odeto v vojaško odejo. Črni kodrasti lasje so posiveli v oblaku belega prahu, ki se dviga izpod zobate lopate buldožerjev. Prav na vrhu kupa razvalin se zasliši klic. Hitro so tu gasilci, vojaki, bolničarji. Mine pa več kot četrt ure, preden rešijo ranjenko izpod tramov in opeke. Naložijo jo na avto Rdečega križa, ki odbrzi proti bolnišnici. Njeno stanje je kritično, pravi zdravnik, morda pa jo bodo le rešili.
Pot proti Huminu je natrpana s tovornjaki, ki jih razpoke na mostu silijo k čakanju. Zato zapeljem po stranski makadamski cesti. Malo pred prihodom v Humin stoji sredi gozdiča osamljena hiša. Potres je odkril streho in povzročil veliko škodo na poslopju: treba ga bo porušiti. Gospodinja, priletna ženica, pa je menila, da je vseeno prav, če pomete dvorišče. To pa je delala s tolikšno zavzetostjo, da je verjetno pozabila na vse, kar jo je doletelo. Mož je stal na pragu in jo gledal z rahlo, komaj zaznavno zaskrbljenostjo na obrazu.
Humin. Mestece sem doslej obiskal le enkrat in sicer takrat, ko sem se pri pretorju pozanimal, kako je s prepovedjo pouka slovenščine v Ukvah. Všeč mi je bil ta kraj, poln arhitektonskega bogastva, pa obenem tako živahen in vsestransko zanimiv. Danes je na tistem kraju le kup ruševin. Niti ena hiša v zgodovinskem središču ni ostala pokonci, ne cerkev z znamenitimi freskami, ne občinska palača, ne stari grad na griču sredi mesta. In prav tako v Pušji vesi, BOJAN BREZIGAR
PUSTOŠENJE V NADIŠKI IN TERSKI DOLINI TER V REZIJI
TRAGIČNA RESNIČNOST PRI DNEVNI SVETLOBI
V Majanu, Huminu in Pušji vesi Tudi v delu Beneške Slovenije eno samo strahovito razdejanje je potres povzročil žrtve in škodo
Tisoči ljudi brez strehe, veliko ranjenih in osem človeških žrtev v občini Bardo - V ljudeh še vedno strah pred novimi potresnimi sunki
(Nadaljevanje na 9. strani)
Predsinočnji potres je zajel tudi obsežen pas Beneške Slovenije. Njegove posledice za te obubožane in od oblasti zanemarjene kraje so nepopisne. Človeku omahnejo roke, . o se zazre v ruševine vasi, v zaprepadene, osuple in neopredeljivo zamaknjene obraze ljudi in si misli: «Vsaj to zlo bi lahko res bilo prihranjeno Beneški Sloveniji».
Ko so prihajale prve dramatične vesti iz Buje, Humina in okolice, ni bilo še prave predstave o razsežnosti uničevalne sile potresa, si tudi še nihče ni predstavljal, da je s tako krutostjo pustošilo tudi po Nadiških dolinah, Teru in Reziji. Šele v včerajšnjih jutranjih urah so prihajale prve, razdrobljene in v marsičem protislovne vesti iz teh krajev. Tudi tu se je govorilo o ruševinah, o mrtvih in ranjenih, vendar si je bilo težko ustvariti jasnejšo podobo. Vse telefonske zveze s tem predelom so bile pokvarjene. Splošno mnenje je bilo nekam optimistično vendar je resnica kmalu razpršila tudi ta optimizem. Potres je tudi tu zahteval človeške žrtve, veliko ranjenih in na tisoče ljudi brez strehe.
Naša včerajšnja pot v prizadete kraje se je začela v Čedadu, kjer so tudi prvi vidni znaki pustošenja Mestéce je bilo v opoldanski pripeki napol prazno. Večina trgovin in lokalov je bila zaprta in tudi iz hiš ni bilo videti ne slišati znakov življenja. Le pred temi ali onimi vrati ustavljen avtomobil in ljudje, ki so vanj nalagali vse, ! ar se je dalo naložiti. Nato pa so se odpeljali na odprto, na bližnja polja in travnike, kjer ni nevarnosti, da bi se zrušil razpokan zid ali da bi prigrmel na glavo strešni korec. Tu pa tam nagovorimo koga, a v vseh je razbrati strah, ki se še ni ublažil.
Pomikamo se med drobci opek in korcev. Na glavnem trgu je potres odščipnil ogromen rob stare palače, nekaj metrov od njega pa je prevrnilo visok kip s podstavka. Nekaj ozkih uličic so popolnoma zaprli. Pogledali smo tudi na sedež kulturnega društva «I. Trinko». Na sedežu ni bilo nikogar, še prej pa so nam povedali, da je poslopje precej poškodovano. Iz vrhnih prostorov je uhajala voda, ker je prebilo cevi, streha pa je čudno ukrivljena.
Če nam je Čedad dal prvo sliko dramatičnega položaja, je med našo
nadaljnjo potjo postajala ta slika čedalje mračnejša ia pretresljivej-ša. V Špetru smo izvedeli, da je velika skala poškodovala vodovod in So zato ostale vasi Nadiških dolin brez pitne vode. Na celotnem območju so prekinili pouk na šolah in ljudje niso odšli kot običajno na delo. Vso noč so morali prespati na odprtem in ko so si v zgodnjih jutranjih urah nekateri spet upali v stanovanja, da bi se oskrbeli vsaj z najnujnejšim, so se spet silovito zatresla tla ob novem, čeprav lažjem sunku. Od tedaj si tudi najdrznejši niso več upali v domove.
Veliko huje je prizadet Dolenji Brnas, vasica na zahodnem pobočju nad špetrom, kjer je popolnoma zrušilo neko hišo in hlev, v katerem so bili trije telički ter hudo poškodovalo številne druge. Nepopravlji-
ve sledove potresa kaže tudi starodavna in dragocena cerkvica sv. Jerneja. Najbrž je imelo divjanje potresa v tem kraju hujše posledice kot v Špetru zaradi bližnjega kamnoloma, kjer so neprestane eksplozije min že hudo načele temelje starih hiš.
V nenavadni pripeki in sopari, ki naznanja dež, nadaljujemo pot proti Ažli. že iz daljave je videti ruševine nekaterih hiš. Popolnoma ali delno je podrlo deset hiš, zaradi česar so morali zapreti glavno cesto skozi vas. Dejansko pa so vse starejše hiše poškodovane in stanovalci prepuščeni neznani usodi.
Vidimo jih po travnikih ob cesti. Za silo postavljeni šotori ali pa či-DUŠAN KALC
(Nadaljevanje na 9. strani)
ruševin restavracije ob cesti pri Majanu rešujejo kar se rešiti da.
je samo še kup ruševin. Nova zgradba se je dobesedno sesedla in zakopala pod seboj goste in gostilničarja: iz garaže štrli samo zadek nove «giube» s prižganimi lučmi. «So še živi, so še živi,» krikne nekdo in gruča ljudi tedaj spleza na ruševine, izpod katerih je slišati ječanje ranjencev. Najbolj drzni se kar z golimi rokami «zagrizejo» v omet, opeko, v cementne drogove. Miniti mora dobre pol ure, da nekomu uspe ustaviti tovornjak gasilcev. Roke so hlastno stegnjene, «hrepenijo» po krampih in lopatah, vsi si želijo, da bi kar čimprej izvlekli nesrečneže izpod ruševin. Gasilski podčastnik, ki si je prevzel nehvaležno nalogo, da koordinira akcijo, mora ostro nastopiti da vzpostavi red.
Koliko ljudi je pokopalo? Bodo reševalci prišli pravočasno? Kdo ve? Radovednost in poklicna dolžnost nas pehata dalje. Zbrati čim več vesti in jih čimprej posredovati uredništvu. Toda kako? Električna napeljava je pretrgana, telefonske zveze prekinjene. Vse to nam roji po glavi, ko blazno drvimo proti Buji. Naše divjanje ne zbudi iz otopelosti ženske, ki sedi sredi ulice in krčevito stiska k sebi otroka. «Kje je bilo najhuje? Je veliko žrtev? Je oomoč že tu?» Prileten moški nam s trudno kretnjo pokaže pot do trga. Pogled mu je srep, obraz kot okamenel. Solze ne privrejo iz njegovih oči, ko hladno, skoraj brezčutno kot da bi osebno ne bil prizadet, odgovarja na naša vsiljiva vprašanja: «Tamle so gasilci na delu. Pod ruševinami je devetleten deček, je še živ, a ga ne morejo rešiti, ker je skrajno nevarno.» K oknu prislonjena lestev, napeta vrv in žaromet pričajo o brezupnih poskusih gasilcev. Prostrano dvorišče je posuto z ruševinami in železno polkno turobno buta ob steno zaradi lahnega nočnega vetriča, ki dviguje oblake prahu, ki ti sili v oči, v usta, v nos. Na ta del vasi, ki je bil najhuje prizadet, je že legla mrtvaška tišina. Le od časa do časa je slišati osamljen klic.
Vas je medtem oživela. Prispela je prva izvidnica karabinjerjev, ki skušajo organizirati ljudi. Óbliska-vanje fotoaparatov osvetljuje ruševine, kjer je mogoče si ljudje pomagajo z avtomobilskimi žarometi. «Ste videli Giuseppa? Kje je Antonio?' Od kod prihajate? Je hudo drugod?» Vprašanja se prepletajo, ljudje postopajo v gručah sredi ulic in žalostno ogledujejo to, kar je še pred nekaj urami bil njihov dom. Vendar iz njihovih besed ne veje radovednost, njihove kretnje so utrujene, brez energije. Besede lebdijo v zraku, nihče ne pričakuje odgovore, vsakdo spregovori, če spregovori, le da bi pregnal občutek osamljenosti, ki ga noč še zaostruje.
«Kakšen je položaj v vasi,» nagovorim karabinjerskega podčastnika, ki nemočno sloni ob avtomobilu. «Vesti so zaenkrat še protislovne in netočne, vendar to ne preseneča. Vas se razprostira na obširnem področju, deli se na 18 zaselkov, ki med seboj niso povezani, ker so telefonske zveze odpovedale.» Zavzdihne in pokaže žico električne ali telefonske napeljave, ki poplesuje v lahnem vetriču.
Že spet smo na poti, namenjeni v Artegno. Nekaj desetin metrov po odcepu se moramo ustaviti. «Tu ne morete čez, ker so ruševine zagradile cesto,» pravi moški, ki si je prevzel nalogo, da ureja promet. «Poskusite bolj naprej, pri prihodnjem odcepu.» Scena se ponovi. Drvimo naprej. Pri železniškem prehodu se iz teme pojavi železniški čuvaj. «Vlak že nekaj ur ne vozi. Tir sicer ni prekinjen, vsaj tu na prehodu ne, signalne luči pa so u-gasnile.» Utrujeno sede k zapornici in se nemo zazre v temo.
Prevozimo še nekaj stotin metrov in z avtom ne moremo več naprej. Podamo se peš. Artegna, prostrana, stara vas, je skoraj povsem porušena. Na ulicah nikogar. Tu nas morda še bolj kot v Buji presune mrtvaška tišina, ki je legla na vas. Zazrem se v nebo, nenavadno prozorno in posuto z zvezdami, očarljivo kot redkokdaj. Njegova milina je v odločnem nasprotju z razdejanjem. Razpokana pročelja starih ________________VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na 9. strani).
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZAOSTROVANJE KRITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Kolektiv SSG sprejel sklep o neprekinjenem zasedanju
Boj za rešitev vprašanja obstoja SSG podpirajo vse politične sile, sindikati in krajavne javne ustanove
Upravni svet Stalnega slovenskega ! nosti v Italiji in noče rešiti njego-gledališča je spričo nevzdržnega fi-	r.rnnm<=cm nnloMia olprtališki
nančnega stanja sklenil, da gleda-
lišče lahko opravlja samo posle, izvirajoče iz pogodbenih in tekočih obveznosti. Ta odločitev je sicer samo prehodnega značaja, kajti morajo se izvršiti sestanki še z nekaterimi političnimi strankami, s poslancem Corradom Belcijem. ki se je svoj čas obvezal, da bo predložil posebni zakon za dokončno rešitev ustanove, z načelniki svetovalskih skupin dežele Furlanije - Julijske krajine, z ministrstvom za turizem in prireditve ter z Vsedržavnim združenjem za gledališke dejavnosti v Italiji. V četrtek. 13. t.m., se bo namreč upravni svet ponovno sestal in na podlagi vsega razpoložljivega gradiva sprejel ustrezne sklepe, ki ne izključujejo zaprtja gledališča.
V dosedanjih razgovorih, ob ugotovitvi, da vse pohtične sile, sindikati, krajevne javne ustanove v celoti podpirajo boj za rešitev vprašanja obstoja gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, vprašanja njegovega razvoja in dokončne ureditve, je bila poudarjena potreba po takojšnjem izplačilu obljubljenih podpor za tekočo sezono, da se sanirajo vsi dolgovi izvirajoči iz prav tako neizpolnjenih obljub iz prejšnjih sezon in končno, da se v parlamentu izglasuje poseben zakon za Stalno slovensko gledališče v Trstu.
Kolektiv SSG pa je objavil naslednje sporočilo:
Zaradi izredno težkega položaja Stalnega slovenskega gledališča, ki mnoga leta zaman čaka na pravično rešitev vprašanja svojega obstoja in priznanja s strani italijanske države, so se 7. maja 1976 v gle; dališču sestali pokrajinski tajniki enotnega sindikata CGIL-CISL-UIL z gledališkim kolektivom. Ob popolni podpori enotne sindikalne federacije je bil sprejet sklep o neprekinjenem zasedanju kolektiva.
Zaradi neizpolnjenih obljub predstavnikov krajevnih javnih oblasti v zvezi s kritjem proračunskih potreb za sezono 1975-76 in zaradi vztrajne brezbrižnosti ministrstva za turizem in prireditve, ki ne priznava funkcije in pomembnosti gledališča slovenske narodnostne skup-
vega pravnega položaja, gledališki kolektiv prevzema boj v obliki neprekinjenega zasedanja.
Kolektiv je sklenil sklicati za ponedeljek, 10. t.m., ob II. uri v gledališču tiskovno konferenco, na kateri bo podrobno obrazložil sedanje stanje. Kolektiv bo tudi povabil v Kulturni dom zastopnike vseh strank ustavnega loka. Predstavniki kolektiva bodo nadalje obiskali vse tržaške in nekatere goriške župane, načelnike skupin pohtičnih strank ustavnega loka v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine in predstavnike enotnega komiteja ARCI-ENDALS-ACLI.
Kolektiv Stalnega slovenskega gledališča prosi vso javnost, vse poli-kultume predstavnike
Sindikat gledaliških delavcev o položaju SSG
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo FULS-CISL, sindikata gledaliških delavcev, ki je med drugim razpravljalo o položaju glavnih tržaških gledaliških ustanov in v prvi vrsti Stalnega slovenskega gledališča. V tej zvezi je bil govor predvsem o potrebi, da se s posegi pri pristojnih državnih in deželnih oblasteh zajamči delovno mesto o-sebju SSG. Govor je bil tudi o decentralizaciji RATTV ter o izvolitvi deželne komisije za radiotelevizijsko službo.
NA IZREDNI SEJI NA POBUDO PREDSEDNIKA PITTONIJA
Deželni svet bo danes odločal o pomoči prizadetim področjem
Predvideno nakazilo 10 milijard lir za najbolj nujne posege - Comelli in Pittoni na sestanku s predsednikom republike in s predstavniki vlade
Deželni svet se bo sestal danes zjutraj na izredni seji, da bi preučil položaj na področju, ki ga je tako tragično prizadel četrtkov potres. Svet bo predvidoma odobril nakazilo desetih milijard za prvo pomoč prebivalstvu in za nujna popravila najvažnejših infrastruktur.
Že včeraj se je v Vidmu sestal deželni odbor na sedežu deželnega odborništva za krajevne ustanove. Predsednik Comelli je podal prvo, še nepopolno poročilo o položaju, podobno so storili tudi posamezni odborniki za sektorje v lastni pristojnosti. Poleg sklepa o nakazilu desetih milijard, ki ga bo moral danes odobriti deželni svet, so na seji odbora sklenili tudi pripraviti podroben načrt posegov, ki jih bo mogoče izvesti tudi preko že obstoječih zakonskih instrumentov. Konč-
tične in kulturne predstavnike za naklonjenost in podporo v tem boju.
...............................................
PRVE REAKCIJE PO KATASTROFALNEM ČETRTKOVEM POTRESNEM SUNKU
Naše mesto v plemeniti človečanski akciji solidarnosti s prizadetim prebivalstvom
Zdravila in gmotna podpora slovenskih okoliških občin - Tržaško reševalno osebje RK, gasilci, zdravniki in študentje medicine na prizadetem področju
Trst dan po potresu. Prefektura, bolnišnice; Rdeči križ, transfuzijski centri, gasilci in še cela vrsta javnih in zasebnih ustanov je popolnoma mobiliziranih, da bi nudili pomoč ljudem, katere je prejšnjo noč zajel potresni sunek. Tržaška splošna bolnišnica obvešča, da so takoj mobilizirali štiri kirurške ekipe, medtem ko so vsi oddelki tržaške bolnišnice pripravljeni, da sprejemajo druge ranjence. Davi so tudi odpotovale iz Trsta na potresno področje trije rešilni avtomobili, katerim se je v popoldanskih urah pridružil še četrti. Transfuzijski center v Ul. Pietà stalno dela s polno paro, tako da je vsaj v tem oziru stanje manj kritično. V tržaško bolnišnico prihajajo vedno novi ranjenci, tako da
n.n........
ZARADI IZREDNE SILOVITOSTI
Ob predsinočnjem sunku seizmografi geofizikalnega zavoda odpovedali
Ko se je predsinočnjim ob 21.04 zemlja silovito stresla, so seizmografi tržaške seizmološke postaje odpovedali: žarišče potresa je bilo preblizu in sunek preveč silovit, da bi občutljive naprave lahko nemoteno beležile tak «udarec». Zato so informacije tržaških znanstvenikov o najmočnejšem suku. ki je opusto-šil Karnijo in Beneško Slovenijo, pomanjkljive, in se nanašajo le na podatke, ki so jim jih posredovale druge, bolj oddaljene, opazovalnice. Prav zato pa so podatki o ostalih sunkih tem bolj podrobni, skorajda pikolovski.
Včeraj do 16. ure so seizmologi našteli 27 potresnih sunkov in pri i tem odkrih zaskrbljujočo okoliščino: medtem ko je ponoči število sukov postopno upadalo, je bilo zjutraj o-paziti intenzivnejšo aktivnost. Najmočnejša sunka, ki sta dosegla 6. stopnjo Mercallijeve jakostne lestvice, so zabeležili ob 14.43 in 14.44.
Kaj pomeni, da se je včeraj dopoldne frekvenca sunkov stopnjevala? Znanstveniki si še niso povsem na jasnem, če gre za postranske sunke, ki kažejo, da se je proces ustalil, ah pa za sunke, ki napove dujejo nov uničujoč potres. Prav zaradi “tega zelo pazljivo sledijo razvoju, da bi, če bi bila druga domneva pravilna, po možnosti pravočasno opozorili pristojne organe na nevarnost.
Posledice potresa na Koprskem
Šola «Finka Tomažiča» do ponedeljka brez pouka
Danes že lahko napravimo prvo, čeprav še ne dokončno bilanco posledic četrtkovega potresnega sunka. V vseh južnoprimorskih občinah •je potres povzročil nekaj škode na starih stavbah, kjer so se pokazale razpoke, v višjih nadstropjih stolpnic pa je popadalo po tleh tudi nekaj kozarcev, posode, knjig in podobno.
Najbolj pa je bila prizadeta o-snovna šola Finka Tomažiča na koprski Bonifiki. V prvem nadstropju je nastala 4 - 5 cm široka razpoka, iz katere je padel omet, na stavbi pa se je pojavilo tudi več manjših razpok, medtem ko so na oknih popokala stekla. Zaradi komisijskega ogleda škode in zaradi čiščenja je včeraj odpadel pouk. Učenci se bodo ponovno zbrali v šoli v ponedeljek.
Sicer pa je treba povedati, da so prebivalci na Koprskem v četrtek ponoči preživeli precej strahu. V paniki, ki je nastala ne samo zaradi potresa, ampak tudi zato, ker je v istem trenutku u-gasnila luč, je bilo tudi več laže poškodovanih. Najbolj razburljive trenutke so preživljale učenke dija-
škega
doma v Kopru. Kakor je znano, je ta stavba zaradi dotrajanosti komaj še primerna za bivanje. Po kratkem posvetu, ki se ga je udeležil tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, so sklenili, da bodo učenke prespale noč v hotelu v žustemi.
Včeraj se je prebivalstvo v glavnem že pomirilo, tema pogovorov pa je bila ves dan seveda samo potres. Večina , ljudi je neprespanih saj so preživeli noč na prostem, ali pa so v stanovanjih poslušali radijska in televizijska poročila. Ljudi je ponovno vznemiril močnejši sunek malo pred drugo uro, potem pa je bilo do jutra mirno.
L. O.
0 Potres ni prizadejal škode čez-a’pskemu naftovodu, pač pa so morali prekiniti črpanje zaradi škode, ki jo je utrpela električna napeljava črpalne postaje v Cavazzu v Karniji. Sporočilo je dala družba SIOT, posebna eldpa je že na delu za ugotovitev škode, popravila pa se bodo začela čimprej.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V ponedeljek, 10. maja, bo ob 17. uri seja glavnega odbora sindikata. Na dnevnem redu bo razdelitev od-bomiških mest, razprava o sklepih občnega zbora in razno.
vodstvo te ustanove vabi prebivalstvo, naj ne sili v bolnišnice, razen seveda v nujnih primerih.
Tržaški gasilci so takoj odšli na potresno področje z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tržaška prefektura pa je organizirala koordinacijski center, ki razpolaga s precejšnjim številom prenočišč.
Tudi študenti medicine niso ostali prekrižanih rok. Peti in šesti letnik je takoj sklical zborovanje, na katerem so odločili, da so študenti na razpolago tržaški bolnišnici. Nekateri študenti so že začeli aktivno delati, drugi pa nameravajo oditi v videmsko bolnišnico, le da so pri tem naleteli na birokratske težave. Isti študenti so tudi začeli nabiralno akcijo, da bi vsaj na ta način pomagali svojim furlanskim tovarišem.
Na pobudo pokrajine je pet zdravnikov psihiatrične bolnišnice odšlo na potresno področje, poslali pa so tudi prevozno sredstvo z bolničarji.
Ko je izvedel za katastrofalni potres v Furlaniji in Benečiji je dolinski občinski odbor na izredni seji sklenil nuditi prizadetim tudi materialno solidarnost in določil prvi prispevek pol milijona lir. Glede na to, da je videmska prefektura izjavila, da so potrebni predvsem šotori, voda, hrana in cepivo proti tifusnim obolenjem, so dolinski občinski upravitelji sklenili v najkrajšem času poslati 3500 doz cepiva. Ker ga ni mogoče najti v naših krajih, so cepivo naročili v Jugoslaviji.
Občinski odbor Devin - Nabrežina pa obvešča, da je na občini odprta nabiralna akcija, kjer lahko občani pomagajo prizadetemu prebivalstvu z odejami, šotori, oblekami in drugimi stvarmi. Občina bo tudi prispevala večjo količino zdravil.
Včeraj se je sestala na izredni seji tudi zgoniška občinska uprava, ki je ob hudi naravni nesreči v Karniji izrazila vsem prizadetim globoko sožalje in solidarnost s prebivalstvom na potresnem področju. Kot prispevek za nakup najnujnejših in najosnovnejših potrebščin je občinski odbor dodelil vsoto 300.000 lir. Obenem uprava poziva prebivalstvo naj po svojih močeh z raznim materialom ali gmotno prispevajo v nabiralni akciji, ki jo bodo organizirali na občinskem sedežu v Zgoniku.
vali resolucijo v podporo komisiji, v kateri so zastopniki strank KPI, PSI, Slovenske skupnosti, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Sindikata slovenske šole, da bi se le-ta čimprej sestala z deželnimi oblastmi in razpravljala o dokončnem stališču dežele o vprašanju slovenskega šolskega okraja. Sprejeli so tudi sklep, naj bi koordinacijski odbor obvestil rajonske konzulte s posebno vlogo o zahtevi po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. teh štev. 732-627.
no je odbor sklenil pozvati vlado, parlament in politične stranke, naj bi država nujno sprožila organski načrt za posege, ki naj ustrezajo dramatičnosti položaja.
V svojem posegu na seji odbora je predsednik Comelli izrazil svojo zaprepaščenost zaradi obsega tragedije, izrekel solidarnost prizadetemu prebivalstvu ter se poklonil spominu žrtev. Gre za izjemno katastrofo, ne samo zaradi tako velikega števila žrtev, je dejal Comelli, ampak tudi števila porušenih ali poškodovanih stanovanjskih hiš in zaradi ogromne škode, ki so jo u-trpele infrastrukture ter zgodovinsko - umetniško bogastvo naše dežele.
Predsednik deželnega sveta Pittoni pa je po izrazih sožalja in ganjenosti zaradi tragedije ugotovil, da je prebivalstvo tako hudo prizadetih krajev znalo tako reagirati na občudovanja vreden način, saj je odločilno pomagalo vojski, gasilcem in silam javnega reda v reševalni akciji.
Predsednik Comelli in Pittoni sta se udeležila tudi sestanka, ki je bil popoldne na videmski prefekturi ob navzočnosti predsednika republike Leoneja, ki se je prišel osebno prepričat o posledicah naravne katastrofe. Na sestanku sta vlado zastopala notranji minister Cossiga in minister za delo Toros, prisotni pa so bili tudi parlamentarci iz naše dežele, deželni svetovalci ter politični in vojaški predstavniki. Medtem ko je predsednik Leone odšel obiskat ranjence v videmsko bolnišnico, sta Pittoni in Comelli obrazložila vladnim predstavnikom najbolj nujne potrebe, ki terjajo hitre ukrepe s strani rimske vlade.
Številne italijanske dežele so poslale Pittoniju in Comelli ju solidarnostne brzojavke, v katerih ponujajo pomoč. To so storile tudi številne občine, kot na primer Genova in Ferrara. Tržaški župan Spac-cini je ponudil pomoč videmskemu županu Candoliniju, nato se je sestal še s predsednikom dežele Co-mellijem in z videmskim prefektom Spaziantejem. Za sedaj so na pobudo občine iz Trsta poslali dve avto-cistemi z vodo za nekatere izolirane predele, danes zjutraj pa bo odšlo
na prizadeta področja več vozil z raznim materialom, ki ga tam potrebujejo.
Tudi predsednik tržaške pokrajine Zanetti je imel včeraj v Vidmu pogovore z deželnimi in krajevnimi predstavniki. V Trstu bi morala biti včeraj seja pokrajinskega sveta, ki pa so jo takoj prekinili v znak solidarnosti s potresanci. Podpredsednik Scarazzato je sporočil svetu, da so zdravniki in drugo osebje psihiatrične bolnišnice že odšli na prizadeta področja.
Deželni odbor je prejel ponudbe pomoči .tudi iz Jugoslavije: med drugim od ljubljanske in koprske bolnišnice, medtem ko je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije zagotovil pripravljenost, da pošlje vso pomoč, ki bi jo potrebovali.
V Vidmu se je včeraj popoldne sestal deželni komite KPI. da bi izrazil sožalje svojcem žrtev strahovitega potresa in pozval vse partijske organizacije, da zbirajo in koordinirajo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Deželni voditelji KPI so skupaj s parlamentarci, deželnimi svetovalci in nekaterimi komunističnimi župani obiskali kraje tragedije, da bi se osebno prepričali o njenem obsegu.
Oster protest SSk ob izvolitvi deželne komisije za RAI-TV
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v zvezi z izvolitvijo devetčlanske komisije za radio in televizijo, ki je bila 6. t.m. na dnevnem redu deželnega sveta, izdalo izjavo, v kateri odločno protestira proti ravnanju vsedržavnih strank, ki so načrtno preprečile izvolitev predstavnika Slovenske skupnosti v omenjeni organ. Gre za hudo politično dejanje, ker izključuje iz deželne komisije za radio in televizijo predstavnika edine slovenske stranke v Italiji, je rečeno v tiskovnem komunikeju Slovenske skupnosti, kar je v nasprotju tudi z duhom reforme in decentralizacije radiotelevizijske službe.
SIALN» SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA
HLAPEC JERNEJ
po povesti Ivana Cankarja
Odrska zasnova in režija	JOŽE BABIČ
Dramaturg	PRIMOŽ KOZAK
Scena	PETER SKALAR
Glasba	DARIJAN BOŽIČ
Kostumi	ANJA DOLENČEVA
Asistenta VOJA SOLDATOVIČ, ZORAN LEŠIČ
V naslovi vlogi nastopa POLDE BIBIČ, v ostalih vlogah sodelujejo igralci vseh slovenskih dramskih gledališč ter slušatelji AGRFTV, člani AFS «France Marolt», otroci Pionirskega doma v Ljubljani in drugi.
V ponedeljek, 10. maja, ob 20.30
VSTOP PROST
OBVESTILO UDELEŽENCEM CANKARJEVE PROSLAVE
Bralce, ki so prejeli vabila na osrednjo proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ta bo danes, v soboto, 8. t.m., ob 18. uri v Hali Tivoli v Ljubljani, obveščamo, da jih bosta posebna avtobusa čakala pred sodiščem v Trstu (na Foro Ulpiano), od koder bosta odpeljala ob 14.30!
•iiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiinniiiiiliiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
........................TRŽAŠKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA NI OSTALA KRIŽEM ROK
V splošni bolnišnici samo šest ranjencev s potresnega področja
Višji zdravstveni skrbnik razporedil več ekip za pomoč ali za morebitne potrebe - Tržačani so se velikodušno odzvali pozivu za krvodajalsko akcijo
Ponovna zahteva po slovenskem šolskem okraju
Na sinočnji seji koordinacijskega odbora osnovnošolskih in zavednih svetov so razpravljali o slovenskem šolskem okraju. Prisotni so izglaso-
Ob katastrofi, ki je zajela bližnjo Furlanijo, Trst ni ostal križem rok. To velja za razne usluge, predvsem pa za bolnišnico in zdravstvo sploh. Sicer so se v prizadetih krajih opredelili za spravljanje bolnikov v bližnje bolnišnice, toda tržaška splošna bolnišnica je bila in je še pripravljena sprejeti od 150 do 200 bolnikov, kot nam je sinoči povedal višji zdravstveni skrbnik dr. Claudio Bevilacqua, ki je dodal, da so v včerajšnjem dopoldnevu pripeljali iz videmske bolnišnice 8 pacientov, od katerih je šest poškodovancev s potresnega področja, dva pa sta bila že prej pacienta videmske bolnišnice. Eden od teh je že umrl, vendar nima ta smrt s potresom nobene neposredne zveze. Med žrtvami potresa je tudi petletni Daniel De Cecco, katerega stanje je zelo hudo, ostali pacienti pa so razdeljeni takole: štirje so v rianimacijskem oddelku, dva na ortopedskem, eden pa je na nevrokirurškem oddelku.
Kot nam je povedal dr. Bevilacqua je bilo pripravljeno že, da bi prevažali ranjence v Trst s helikopterji, ki bi pristajali na Montebellu ali nekje v Ul. Rossetti, a so se, kot smo že rekli, načrt! spremenili. Toda iz tržaške splošne bolnišnice
			
ZA HITRO POMOČ PRIZADETEMU PREBIVALSTVU
Pokrajinska sindikalna federacija poziva na solidarnostno akcijo
Konkretna pomoč tovarne VM, ladjedelnice Sv. Marka, miljske ladjedelnice, Italsider in GM
Tudi tržaški delavci so takoj organizirano reagirali na dejstvo, da je velik del Furlanije zajel hud potresni sunek, ki je prizadejal tamkajšnemu prebivalstvu ogromno materialne škode in ogromno število ranjenih ter mrtvih.
Pokrajinska federacija CGIL — CISL — CCdL/UIL poziva tržaške delavce vseh proizvajalnih sektorjev, da se nemudoma pridružijo solidarnostni akciji s prizadetim prebivalstvom. Federacija je tudi pozvala vse delavce, naj po svojih možnostih darujejo odeje, obleke, šotore, hrano in druge nujne potrebščine, ki služijo prizadetemu prebivalstvu.
Konkretno pomoč je prinesla tovarna VM, ki je že davi poslala na
potresno področje tovornjak za odvažanje ruševin z 20 delavci.
Ladjedelnica Sv. Marka je poslala žrtvam potresa tovornjak z žimnicami in odejami, poleg tega pa jim bodo dali tudi zaslužek ene ure današnjega dela.
Miljska ladjedelnica pa je že poslala nekaj prostovoljnih delavcev, ki so med drugim prinesli veliko količino zdravil.
Nočna izmena delavcev ZTT in urednikov «Primorskega dnevnika» je zbrala za pomoč žrtvam potresa v Furlaniji 304.500 lir. ki jih bo izročila videmski sindikalni federaciji CGIL-CISL-UIL.
Italsider je že poslala v Humin dva tovornjaka za odvažanje ruševin, bagre za čiščenje ruševin in še mnogo prostovoljnih delavcev. Med drugim so tudi začeli zbirati obleke in odeje.
Danes pa bo tovarna Grandi motori poslala dva avtobusa z več kot sto delavci, ki bodo pomagali pri odstranjevanju ruševin. Poleg tega so dali na razpolago še rešilni avto in nekaj zdravnikov.
Sindikat CCdL - CGIL je danes poslal tovornjak z dvajsetimi šotori, žimnicami, odejami ter drugimi nujnimi potrebščinami.
Nekateri zdravniki centra medicine dela so na razpolago, da priskočijo na pomoč prizadetemu prebivalstvu.
so poslali na prizadeta področja avtomobil z določenimi aparaturami za mavčenje zlomov, nato je šla v Čedad ekipa štirih ortopedov, od katerih sta se dva proti večeru vrnila, dva pa sta ostala še na terenu. Hkrati je bilo poskrbljeno tudi za zbiranje in dostavljanje krvi. Ekipo vodi dr. Nicolini, v Ul. Jacopo Cavalli, v uradu za zbiranje krvne plazme, pa so nam povedali, da so tekom dneva imeli nad 250 krvodajalcev, kar je zelo veliko, če vemo, da se po navadi javi v poprečju le od 30 do 40 krvodajalcev. Včeraj so morali mnoge krvodajalce celo odsloviti, s posameznimi sekcijami krvodajalcev pri raznih tržaških tovarnah pa so se dogovorili, da bodo njihovi dajalci krvi oddali plazmo v prvih dneh prihodnjega tedna. Sicer pa so že poslali v Humin prvo pošiljko, s katero je odšla tudi skupina mladih prostovoljcev, ki so pomagali pri reševanju ponesrečencev.
Dr. Claudio Bevilacqua nam je zagotovil, da je tržaška splošna bolnišnica, kljub spremenjenim načrtom, pripravljena na sleherni primer, kajti v bolnišnici dežurata dve ekipi, ena za potrebe v bolnišnici, druga pa tudi za odhod na potresno področje, na voljo pa so tudi štirje rešilci, ki so opremljeni za vsako potrebo, trideset gojencev bolničarske šole pa se je tudi prijavilo in so pripravljeni za vsak primer, da priskočijo na pomoč, ali pa gredo na potresno področje.
Ob koncu nam je dr. Bevilacqua še povedal, da so stopili v stik tudi že z Ljubljano in Koprom, kjer so jim ponudili velikodušno pomoč.
merava pospešiti svoje delovanje zlasti v Zahodni Nemčiji in se zato pripravlja na širši nastop v okviru spomladanskega velesejma 1977 v Munchnu.
• Pokrajinski sedež INAM v Trstu obvešča vse tiste, ki še niso podaljšali zdravstvene knjižice, da to storijo čimprej, ker je rok zapadel že 1. maja. Urnik teritorialnih uradov INAM je v dopoldanskih urah od 8.30 do 12.30.
V ponedeljek v Nabrežini predavanje o otr. vrtcih
V okviru seminarja za občinske otroške vrtce, ki ga prireja devinsko - nabrežinska občina s sodelovanjem univerzitetnih izvedencev iz Bologne bo v ponedeljek, 10. maja ob 20. uri prof. Franco Frabboni v sejni dvorani občinskega sveta govoril o perspektivah za obnovitev otroških vrtcev v devinsko - na-brežinski občini. V prihodnjih dneh bo uprava priredila podobno predavanje v slovenščini.
Gledališča
VERDI
Orkester gledališča Verdi je odpovedal sinočnji koncert, z izgovorom nevarnosti ponovitve potresnih sunkov. Koncert bo zato danes ob 21. uri za abonente reda A in jutri ob 18. uri za abonente reda B.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
obvešča občinstvo, da je iz solidarnosti do ponesrečencev, ki jih je zajel val potresa, odpovedalo sinočnjo premiero in obe napovedani reprizi dramske lepljenke «V areni življenja sem stal».
Premiera Cankarjeve lepljenke «V areni življenja sem stal» bo v sredo, 12. maja, ob 20.30, ponovitvi pa v četrtek, 13. maja, in v soboto, 15. maja, obakrat ob 20.30.
BANCA D TRŽAŠKA
CREDITO Dl TRIESTE KREDITNA BANKA
Kino
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7.5.1976
Ameriški dolar: debeli	865,-
drobni	855.—
Funt šterling	1580.—
Švicarski frank	348,—
Francoski frank	184,25
Belgijski frank	21,75
Nemška marka	340.—
Avstrijski šiling	47,50
Kanadski dolar	870,—
Holandski florint	320,—
Danska krona	140.—
švedska krona	193,—
Norveška krona	155,—
Drahma: debeli	24,—
drobni	24,50
Dinar: debeli	45,—
drobni	45,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razstava o delih Pietra Kandlerja
OBVESTILO ACEGAT
Zaradi kalnosti omejena dobava vode
ACEGAT jàvlja, da so morali zaradi kalnosti vode močno skrčiti dobavo vode v mestu. Omejitev se je začela sinoči ob 21. uri in je trajala do danes ob šestih zjutraj. Nenadno onesnaženje je verjetno posledica četrtkovih potresnih sunkov.
9 Tržaška splošna bolnišnica obvešča, da je od ponedeljka 10. maja urnik za izstavitev zdravstvenih dokumentov, vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 13. ure pri glavnem vhodu v bolnišnico.
9 Te dni se je sestal vodilni svet tržaške Agencije za poddobave. Pregledali so delo, ki ga je agencija opravila v prvih štirih mesecih letošnjega leta in začrtali smernice za nadaljnje pobude. Agencija na-
V ponedeljek, 10. maja, ob 19.15, bodo v razstavni dvorani v Ul. del Rosario odprli razstavo, ki je posvečena «Zgodovini Trsta iz zapiskov in zemljevidov Pietra Kandlerja». Razstavo prireja Ljudska knjižnica v sodelovanju z občinsko knjižnico ob izdaji zgodovinskih zemljevidov Trsta in njegove okolice ter albuma «Zgodovinski razvoj Trsta in njegovega ozemlja», ki ga je pripravil prof. Giulio Cervani s tržaške univerze.
9 Po dogovoru z oblastmi Hrvatske in Slovenije so podaljšali veljavnost pooblastil za trgovske izmenjave v sklopu posebne operacije Alpe - Adria 1974 do 30. septembra 1974.
TRŽAŠKI KNJIGARNI razstavlja svoje risbe FRANCE GORŠE. Razstava bo odprta do 16. maja.
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70
SUPERGRILL CARSO Devin - fel. 208339
specialitete:
meso in ribe na žaru restavracija
novi najemnik
Razna obvestila
PD Kraški dom Repentabor vabi občane, ki jih zanima balincanje, da se udeležijo ureditvenih del okrog balinarskih stez pod Rupo v Repnu vsako nedeljo od 8.30 dalje.
* » *
Izredni zbor članov zadruge Mangart bo 26. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Razpravljali bodo predvsem o finančnih težavah, s katerimi se mora ukvarjati odbor.
Izleti
Slovenski klub obvešča, da bo odhod izletnikov na Vrhniko, ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. 9. t.m. ob 7.45 izpred sodnijske palače.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «I mostri». Igrata Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni zabavni film.
Ariston 16.00 «La mia droga si chiama Julie». Igrata Jean Paul Beimondo in Catherine Deneuve. Barvni film.
Mignon 16.00 «Un asso nella mia manica». Igrata Omar Sharifi Karen Black.
Grattacielo 16.00 «Adele H. Una storia d’amore». Igra Isabelle Adjani. Barrai film.
Fenice 16.00 «Roma a mano armata». Igrata: Thomas Milian in Maurizio Merli. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom.
Nazionale «Sandokan - I. del». Barvni film. Igrata Kabir Bedi in Carole Andre.
Eden 16.00 «D secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio.
Ritz 15.30 «Il comune senso del Pu" dorè». Barrai film. Igrajo A. Sordi, C. Cardinale, F. Bolkan, Cochi Pon-zoni. Prepovedan mladini pod Izletom.
Aurora 16.30 «Cadaveri eccellenti». Igra Lino Ventura. Barrai film.
Cristallo 16.00 «May fair lady». Ižra A. Hepburn. Barrai film.
Capitol 16.00 «Bluff». Barrai film, v katerem igrata Anthony Quinn in Adriano Celentano.
Impero 16.00 «Il vento e il leone». Barrai film.
Moderno 16.00 «Pasqualino Settebel-lezze». Igra: Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.00—22.00 «Prossima apertura casa di piacere». Pre" povedan mladini pod 18. letom-Barvni film.
Ideale 16.00 «Zanna bianca šila. rl' scossa». Igrata Maurizio Merli m Henri Silva. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Il padrone e l'operaio». Igra: Renato Pozzetto. Barrai film.
Radio 16.00 «Kung Fu, l’arte di uccidere». Barrai film.
Astra 16.30 «Detectiv Harper, aC‘ qua alla gola». Paul Newman. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Gruppo di famiglia in un interno». Igrajo B. Lancaster, S. Mangano, Helmut Berger. Pre povedan mladini pod 14. letom-
Volta (Milje) 17.00 «Il bianco, giallo e il nero». Igra: Giuliano Gemma. Barrai film.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. maja MIHA
Sonce vzide ob 4.42 in zatone o*’ 19.20 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 12.56 in zatone ob 1-23-Jutri, NEDELJA, 9. maja GREGORIJ
Vreme včeraj: Naj višja tempera^ ra 31,1 stopinje, najnižja 16,3 stop nje, ob 19. uri 22,5, zračni P011,5. 1014,8 mb stanoviten, brezvetrje, v ga 54-odstotna, nebo 6/10 pooblace • morje skoraj mimo, temperatura rja 14,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. maja se je rodilo 7 °^r0 umrlo pa je 21 oseb.
Umrli so: 91-letna Eugenia Ue®rp1. si vd. Amoroso, 70-letni Giovanni tacco, 92-letna Giovanna Fortuna Bais, 88-letna Anna Orlando, 72- e Iolanda de Gumberth vd. AJarn0pa0-letni Riccardo Castellani, 86-letna	.
la Tenze vd. Karis, 89-letni _ Trampuš, 51-letni Attilio Tomizza,^ letni Rodolfo Grum, 81-letna L	,0
Blason vd. Kleva, 82-letni Um Degiorgi, 72-letni Silvio UoruPP1-letna Maria Galasso, 1 n1636^.-8,^-Roberta Giacuzzo, 79-letna U1	^
pina Tencich vd. Burni, 47'le?naietna resa Golia por. Degrassi, ^ Amelia Michel, 69-letna Valena ^ mosi, 88-letna Maria De ^uj£-aacic
Prispevki
Namesto cvetja na grob Karmc.u Sedmaku darujeta Angela in Jušta Sedmak (Križ 194) 10.000 lir za mladinsko godbo Križ.
V spomin na Mirka Cerkveniča daruje brat Anton 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane in 20 tisoč lir za Dijaško matico.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam teL 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124.
Zotzit, 61-letna vd. Fonda.
Teresa
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) ^ Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - u ■	-g.
picei»'
Tré
2; Alla Salute, Ul. Giulia 1 la, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto L ^ la Croce Verde, Ul. Settefontan^ Alla Giustizia, Trg Liberta »
Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Al-
39;
PD Fran Venturini izreka iskf^Ba. sožalje svojemu članu Mirotn nju ob izgubi drage matere.
GORIŠKI DNEVNIK
Na pobudo Tržaške hranilnice
Ponatis zbirke topografskih kart
V prostorih časnikarskega krožka bodo v ponedeljek ob 18. uri predstavili občinstvu zbirko topografskih kart, iz katerih je razviden zgodovinski razvoj Trsta. Za ponatis zbirke je dala pobudo Tržaška hranilnica. Gre za topografske karte, ki jih je zbral v letu 1856 zgodovinar P. Kandler, in sicer ob priliki obiska avstrijske cesarice v našem mestu.
Po uvodnem nagovoru predsednika hranilnice Terpina bodo spregovorili prof. G. Cervani, prof. Ghi-salberti z rimske univerze in prof. D. Gioseffi iz Trsta. Zbirko so tiskali v tiskarni Lint. Na pobudo Ljudske knjižnice bodo karte razstavljene v dvorani v Ul. Rosario: razstavo bodo odprli v ponedeljek ob 19.15.
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA TER OBČINA DOLINA
priredijo v Dolini tradicionalno
«MAJENCO»
IN
XX. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
s sledečim sporedom:
DANES: Ob 17. uri bo v društvenih prostorih predaval inž. Simčič o «Kletarstvu in ustekleničenju vina»
Ob 19. uri otvoritev razstave vin Ponoči dviganje «maja»
JUTRI: Od 15. do 17. ure koncert godbe na pihala «Breg» iz Doline in godbe iz Pridvora
Od 17. do 19. ure nastop folklorne skupine «VAL» iz Pirana in pevskega zbora «S. GREGORČIČ» iz Kopra Od 19. do 24. ure ples z ansamblom «SUPERGROUP» PONEDELJEK: Od 20. do 24. ure ples z ansamblom «SUPERGROUP»
TOREK: Ob 18. uri koncert godbe na pihala «BREG» iz Doline Ob 19. uri podiranje «maja»
Vse dni bo odprta občinska razstava vin. V Torkli bo razstava slikarjev amaterjev iz Brega
• Tržaška občina obvešča, da v nedeljo bo občinski bazen «B. Bianchi» odprt za občinstvo od 13. ure
................................................................................................
Pismo uredništvu
K POJASNILU TOV. REJCA
Prejeli smo in objavljamo:
Udeležil sem se predstavitve romana «Golo upanje», ki ga je napisal Janko Perat in ki ga je izdala založba Lipa. Predstavitev je mia prav v prostorih Lipe v Kopru 20. aprila; o njej je poročal Primorski dnevnik naslednji dan. Junak Peratovega romana je tigrovec in tako se je ob predstavitvi razvil Pogovor tudi o TIGR. Poročilo v Primorskem dnevniku je ta pogo-Vor, v katerem so prišla do izraza ludi do neke mere različna mnenja, na kratko posnelo v tem smislu, da je na organizacijo TIGR treba Siedati z dveh strani, kot na idealizem predvsem mladih ljudi (na lenenu, t.j. v Julijski krajini) in *ot na izdajo vodstva (v predvojni Sloveniji oziroma Jugoslaviji).
.To poročilo je dalo povoda tova-Dšu Albertu Rejcu za pojasnilo, ki Sa je Primorski dnevnik objavil 6. maja v svoji 106. številki. Bistvo Pojasnila je v trditvi, da gre pri raz-hkovanju med idealizmom ljudi na lerenu in izdajo vodstva za neupravičeno povezovanje TIGR in legalne organizacije emigrantskih zdru-tenj iz Julijske krajine v Jugosla-teji, da med dvema organizacijama m bilo zveze, češ dr. Ivan Marija c°k, ki je bil predsednik legalne organizacije, ni imel nič opraviti s rlGR. in da je tudi legalna or-Sanizacija bila očitno vsega spoš-tevanja vredna, saj je bila na pri-Lsk fašistične Italije in nacistične Nemčije od takratne jugoslovanske Vlade razpuščena, njen predsednik ur. čok pa celo zaprt in konfiniran y notranjosti Srbije, od koder je zbegal tik pred okupacijo Jugoslavije Po Hitlerjevi vojski.
Pojasnilo tovariša Alberta Rejca mi s svoje strani daje povod, da se kot udeleženec predstavitve Perato-ve knjige vrnem na temo TIGR in njegovo vodstvo. Pri tem pa želim Predvsem precizirati, da sem se v dvojem posegu v pogovor 20. aprila ’zrecno omejil od izraza «izdaja vod-stva», češ, ne gre za izdajo, gre za Politično nasprotovanje komunistom, Za drugačen koncept osvoboditve Ju-ujske krajine, za drugačen koncept Ureditve Evrope. Po drugi strani pa mislim, da ima tovariš Rejec v tem U3 smo udeleženci predstavitve pod vodstvom TIGR v Jugoslaviji m's-mi na dr. Ivana Marijo čoka in es njegov krog, prav. Vsi, ki smo e ob predstavitvi Peratove knjige . deležilj pogovora o TIGR. smo rečno omenjali dr. Čoka in smo P° mojem mnenju, da bi to, koli-°r se spominjam, z besedami pole i> vsi imeli v mislih vodstvo Salile organizacije emigrantskih ‘druženj v Jugoslaviji.
Spričo pojasnila tovariša Rejca stane torej vprašanje, ali naj "Pre.imemo sliko o vodstvu TIGR, sp ?°r *ma on P° telikih letih v P°minu — pri čemer je seveda po-
POTEM KO JE ŠLA MIMO NAJHUJSA ČLOVEŠKA STISKA
Vsestranska in hitra pomoč Gorice hudo prizadetemu prebivalstvu opustošenih furlanskih vasi pri Vidmu
Številni Goričani so noč preživeli v parkih ■ V nekaterih poslopjih so nastale razpoke ■ Odpovedana jugoslovanski dan na ES POM EGO ter shod o vinogradništvu
in mbno, (jg je bj], kakor vemo črt • or sedaj v popravku sam pod-uJe, glavni ali eden glavnih or-
ganizatorjev TIGR - ali pa naj ud \a]amn Pri sliki, ki smo si jo kn?- enc' predstavitve Peratove Pri1/6 • ustvarili na podlagi svojih . dvojnih izkušenj. Ali se res lah-kanesemo na tovariša Rejca, ko ,. Prepričuje, da ni bilo nobene W6 med dr- Čokom in TIGR? druge?e ide^no Politične? In tudi ne
g ,.a Predstavitvi smo ponovno sli-*• da se pripravlja obširna študi-Cn.0 TIGR, da je pravzaprav že n»- - v.a in da jo lahko v kratkem diifi U^™°' Upajmo, da bo ta štu-nja £azùistila to in druga vpraša-bo ..se Pravi, upajmo, da se ne na ,mejila na podatke o organizaciji Dnrt fronu, na trojke in kanale in ono in da no torej zajela tudi
politiko organizacije in da se pri tem zopet ne bo omejila samo na zveze vodstva TIGR z italijanskimi antifašističnimi strankami, o katerih smo do vojne prav malo, če sploh kaj, slišali, in da nam bo kaj povedala tudi o zvezah TIGR z raznimi dejavniki stare Jugoslavije. (Mimogrede: Nekaj o tem beremo prav v Peratovem romanu).
Če se, dokler nimamo dokumentirane zgodovine TIGR v rokah, naslonim na osebno izkušnjo v stari Jugoslaviji, potem se mi, ponavljam, teza, ki razlikuje med ljudmi, zlasti mladimi, na terenu v Julijski krajini in vodstvom (idejnim, finančnim, tehničnim) v Jugoslaviji zdi pravilna. Ljudem na terenu je šlo za boj proti fašistični Italiji, za osvoboditev in združitev z Jugoslavijo in jih, kolikor je šlo za čiste tigrovce, ni zanimalo, kakšna je ta Jugoslavija bila. To je v veliki meri razumeti kot posledico tega, da so bili odrezani od matičnega naroda v trenutku, ko je problematika stare Jugoslavije bila šele v zametku, in je zlasti ob vedno Oolj rastočem pritisku bilo temeljno vprašanje, ali se bodo kot Slovenci oziroma Hrvati sploh ohranili. Za vodstvo bi več ali manj mogli ponoviti isto. toda z e-nim važnim dodatkom. Ono se ni samo nj zanimalo, kakšna je stara Jugoslavija bila, ono je staro Jugoslavijo spremljalo "akšno, kakršna je bila, in je vse napore in boje za njeno spremembo obravnavalo kot njeno slabljenje, pa naj je potem šlo za vprašanja enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ali pa za vprašanja družbene ured t-ve. Vodstvo legalne organizacije e-migrantskih združenj iz Julijske krajine v Jugoslaviji, ki je po omenjeni tezi stalo izza TIGR, je bilo zato zlasti proti 'comunistom, ki pa so v posameznih emigrantskih združenjih imeli precejšen vpliv. Ne bi vedel za kako spremembo v tem an-tikomunističnem stališču niti za dobo med 1. 1935 m 1. 1940. Pri tem se mi za obravnavano temo zdi, da lahko pustimo ob strani vprašanje, ali je vodstvo zavzemalo antikomu-mstično stališče samo zaradi tega, ker je v komunističnem gibanju gledalo nevarnost za obstoj Jugoslavije — narodnoosvobodilni boj je seveda pokazal ravno nasprotno! —, ali pa tudi, čisto preprosto, zaradi svoje meščanske miselnosti in zainteresiranosti. Takle pogled na vprašanje TIGR in njegovo vodstvo sem na predstavitvi Peratove knjige skiciral in moj vtis je, da smo se vsi udeleženci, z razlikami v akcentu na to ali ono stvar in z razlikami v posameznih izrazih seveda, v glavnem strinjali. Sedaj pa sem ta pogled še pismeno pripravil, ker se mi je ob pojasndu tovariša Rejca zdelo, da je časnikarsko poročilo o predstavitvi bilo preveč samo časnikarska vest. Toda, ko že pišem, naj mi bo dovoljeno, da se dotaknem še dveh stvari.
Pri pojasnilu tovariša Rejca gre po mojem mnenju za neko nedorečenost. Za kaj je šlo pri razpustu emigrantske organizacije v Jugoslaviji in pri preganjanju dr. Čoka? Ali je šlo za antifašizem ali za kaj drugega? Emigrantska organizacija je bila zelo verjetno razpuščena pod pritiskom fašistične I-talije in nacistične Nemčije, toda razpuščena je bila z enako verjetnostjo tudi zaradi tega, ker se je njeno vodstvo — prav gotovo dr. Čok — identificiralo s tisto frakcijo jugoslovanske buržoazije, ki se je vezala na zapad in ki je torej bila na poti ne samo fašistični Italiji in nacistični Nemčiji, temveč tudi drugi, takrat vladajoči frakciji jugoslovanskih buržoazij, ki se je orientirala na takratno Italijo in Nemčijo in ki je končno marca 1941 sklenila pakt Cvetkovič - Ribben-
NA OPČINAH
NOVA
PAPIRNICA
Ul- Nazionale 48
■	BONBONIERE
za poroke — prva obhajila — birme
■	igrače
■	KNJIGE - POTREBŠČINE
za šole in urade
trop. Kakšno je bilo takrat v tem oziru stališče vrha TIGR v Jugoslaviji? In ali so imele akcije TIGR kako zvezo s takratno prepovedjo emigrantske organizacije in s preganjanjem dr. čoka?
Napovedana obširna študija TIGR nam bo morala odgovoriti tudi na ta vprašanja. Samo tako bo postavljen na svoje mesto tudi akcijski pakt z vodstvom italijanske komunistične partije v emigraciji v Parizu, ki je veljal po Rejčevih navedbah od 1. 1935 do 1. 1940, torej v eni mednarodni konstelaciji, in samo tako bomo zvedeli, kakšen je bil koncept vrha TIGR o osvoboditvi Julijske krajine neposredno pred nemško - italijanskim napadom na Jugoslavijo v čisto drugi mednarodni konstelaciji. Kar se tega zadnjega tiče, verujem, da se ne motim, če rečem, da ni imel nič skupnega s konceptom Komunistične partije Jugoslavije in še posebej ne s konceptom Komunistične partije Slovenije, ki se je potem tako zmagovito uveljavil v Osvobodilni fronti.
Druga stvar, ki bi se je rad dotaknil, pa zadeva pristop k obravnavanju vprašanja TIGR in njegovega vodstva. Dejstvo je, da so se tigrovci na terenu m tudi vsi tisti z vrha, kakor trdi tovariš Rejc, priključili osvobodilni borbi. To seveda ne pove ničesar o pravilnosti ali nepravilnost političnih konceptov ali akcij vodstva TIGR za dobo njegovega obstoja — to moramo presojati po drugih kriterijih — pove pa mnogo in pove vse o iskrenosti in globini njihovega slovenstva in jugoslovanstva, o njihovi požrtvovalnosti in junaštvu. Vedno sem po drugi strani videl v dejstvu, da so se lahko tigrovci priključevali Osvobodilni fronti in da so se tudi res priključili, enega najlepših in rfSjmočifejsih dokazov, kako je Osvobodilna fronta izrazila potrebo in voljo ‘'sega slovenskega naroda. Spričo tega mislim, da so vsi računi, ki so mogli med nami bit; odprti, bili poravnani v skupnem boju za skupni cilj in je edini mogoči pristop k vprašanju TIGR in njegovega vodstva in k vsem ostalim vprašanjem, « so povezani s TIGR lahko samo, kot bi rekel pokojni Dušan Kermauner, zgodovinar, ski.	Joža Vilfan
Jutri v Zgoniku proslava 31-Iclnicc osvoboditve
Jutri bo zgoniška občmska uprava priredila proslavo 31-letnice o-.svoboditve, da se, kot običajno, pokloni spominu padlih borcev za svobodo. Kot je bilo sklenjeno v pripravljalnem odboru, sodelujejo pri tej osrednji proslavi vse politične siie, VZPI, Zveza bivših borcev, prosvetni društvi, športni krožek in šolska mladina.
Uradni del bo zjutraj ob 11. uri pri občinskem spomeniku pred županstvom v Zgoniku, ko bo polaganje vencev, govor poslanca šker-ka, nastopila pa bo šolska mladina s petjem in recitacijami, pevski zbor Rdeča zvezda in cerkveni zbor mladinskega krožka pa bosta izvajala vsak po nekaj pesmi. Vmes bo igrala priložnostne skladbe pro-seška godba na pihala.
ŠK Kras prireja ob 14. uri članski balinarski turnir, takrat pa bodo odprli tudi priložnostne stojnice z jedačo in pijačo, ob 18. uri pa prireja ANPI - VZPI koncert ansambla Lojzeta Furlana, ki bo zvečer tudi igral za ples, vmes pa je predviden nastop domačega pevskega zbora.
0 pristaniških tarifah bo sklepalo kasacijsko sodišče
Deželno upravno sodišče je te dni izdalo delno razsodbo v zvezi s prizivom, ki so ga svoj čas vložile špediterske družbe Parisi, Ter-gestea in Pacorini proti sklepu Neodvisne ustanove za tržaško luko, s katerim je njeno vodstvo leta 1974 povišalo tarife nekaterim pristaniškim storitvam. Priziv je bil vložen tako proti luški ustanovi kot proti ministrstvu za trgovinsko mornarico, ki je nove tarife odobrilo.
Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je priziv proti ministrstvu za trgovinsko mornarico nepredložljiv, glede priziva proti pristaniški ustanovi pa je odredil, naj se akti predajo kasacijskemu sodišču. To mora namreč določiti, kateri forum je pristojen v materiji, ki zadeva pristaniške tarife: deželno upravno sodišče ali civilno sodišče. Kolikor bi kasacijsko sodišče določilo, da je za to materijo pristojno deželno upravno sodišče, bo slednje nadaljevalo z razpravo in izreklo dokončno razsodbo.
Strašna katastrofa, ki je doletela osrednji del Furlanije, področje severno od Vidma, je bila včeraj živo prisotna v vsem prebivalstvu Goriške. Tragedija tisočev ljudi iz teh krajev je postala skupna tragedija. Kako tudi ne bi, ko pa je potres pognal ljudem strah v kosti do takšne mere, da se ga skozi ves dan niso mogli otresti.
Že v včerajšnji številki smo navedli prve vtise, kako so Goričani podoživljali nesrečo. Prva reakcija, ki je pri vsakomur nastala, ko je spoznal, da gre za potres, je bila panični beg iz hiš. Stanovalci v pritličjih so bili v nekaj sekundah na cestah, tisti pa, ki stanujejo v višjih nadstropjih in v stolpnicah, so z grozo opazovali padanje knjižnih omar, nihanje lestencev, ropot pohištva in parketov, ter so se za silo umirili šele takrat ko sta ropot in tresenje ponehala.
Preplah je bil tolikšen, da so domala vsi meščani zapustili stanovanja ter se začeli zbirati na cestah, v parkih, ali pa so se z avtomobili odpeljali celo iz mesta. Mnogi med njimi so noč preživeli na prostem. Veliko število avtomobilov je bilo vso noč parkiranih v Parku della Rimembranza, v katerih so lastniki noč bolj prebedeli kot prespali. Nekateri so si prinesli s seboj ležalnike in odejo ter tako počakali jutra. Podobni prizori so bili na letališču ter po travnikih v mestni okolici. Strah pred ponovnim potresnim sunkom je bil tudi upravičen, saj so po radijskih oddajnikih dopuščali takšno možnost.
Kakor smo že včeraj povedali, je v Gorici omet odpadel na dveh krajih: na palači nasproti nekdanjega Trgovskega doma in na hiši v Gosposki ulici, kjer je hotel Tri krone. K sreči je omet padel na pločnik in se zdrobil.
O drugih primerih podobnih poškodb na stanovanjskih zgradbah ni slišati, pač pa so v marsikateri starejši hiši opazili po potresu razpoke v stenah. Posebno opazne so te razpoke v višjih nadstropjih sta-rejših hiš, kjer je bilo premikanje zidov bolj zaznavno. Toda tudi te poškodbe niso resnega značaja in če se bo zemlja umirila, kar se po zagotovilih strokovnjakov že dogaja, razpoke ne predstavljajo nobene nevarnosti za stabilnost poslopja. Takšne razpoke nastajajo tudi pri novih hišah, dokler se zidovje ne «usede».
Tudi Goričani so do poznih ur spremljali radijske oddaje o potresu. Poslušali so ^italijanske in ju-gbstbvanske'pòsfSSje, vmes pa še zasebne krajevne radijske postaje, ki so poročale o potresu. Prevladal je splošen občutek, da so prav zasebne radijske postaje pomagale u-stvarjati paniko in so tako v dobršni meri prispevale,' da je toliko ljudi prečulo noč na prostem.
Spričo tolikšne začetne negotovosti, kaj se je v resnici dogodilo in kje je bilo središče potresa, je postal telefon naenkrat tista edina zveza, ki so se je ljudje začeli posluževati, da bi izvedeli, kako je s svojci. Zaradi preobremenjenosti telefonskih zvez je naenkrat postalo nemogoče komuniciranje celo v Gorici, da o zvezah z drugimi kraji v deželi niti ne govorimo. Telefonske centrale sploh ni bilo mogoče priklicati in tudi medkrajevne zveze so odpovedale. Telefonija je bila tudi včeraj pred hudo preizkušnjo, ter zveze z Novo Gorico nikakor ne moremo vzpostaviti, da bi izvedeli za posledice potresa na sosednem območju.
Prva skrb včeraj zjutraj so bile radijske in časopisne vesti. Njihova vsebina je bila naravnost grozljiva. Sto in več mrtvih v razdalji kakšnih 50 km od Gorice. Podrte hiše, pretrgane komunikacije, tragedija, kakršne od vojne sem ne pomnimo. Popolnoma razumljiva je bila zaskrbljenost ljudi, ki so iz krajev, kjer je bil potres. Zanimala jih je usoda svojcev, staršev, bratov. Ker preko telefona ni bilo mogoče ničesar izvedeti, so se odpeljali tja. Dopoldne se je izvedelo, da je hiša, v kateri stanuje sindikalist Elio Zuliani napol porušena (stoji poleg zvonika v Maianu, ki se je porušil) in da je nepoškodovan. Vso noč in dopoldne so vozili v goriško bolnišnico ranjence s potresnega področja. Želeli smo se jim približati, pa tega ni bilo mogoče, ker je zdravstveno osebje hotelo imeti čimveč reda, da bi moglo nemoteno opravljati svoje delo. Izvedeli smo nadalje, da so o-koli 40 umobolnih iz Rumina pripeljali v goriško umobolnico. Radijski amaterji iz skupine Cb, ki so se prvi vključili v reševalno akcijo, celo poprej kot karabinjerji, so s kraja dogajanja poročali o strašnem razdejanju ter uspeli izpeljati krvodajalsko akcijo, v okviru katere so, recimo, samo v gorički bolnišnici v kratkem času zbrali toliko krvne plazme, da so morali prostovoljce zavračati.
Zaradi prečute noči dijakov in profesorjev in pa zaradi nevarnosti novih potresnih sunkov je šolski skrbnik odredil prekinitev pouka. Tragedija, ki je doletela naše kraje, je vplivala tudi na nekatere javne manifestacije. V znak žalovanja je Jugoslavija odpovedala svoj dan, ki bi ga morala imeti včeraj na sejmu ESPOMEGO v Gorici, ter je denarna sredstva, namenjena za zakusko, podelila v korist žrtvam potresa. Delegacija Gospodarske zbornice Slovenije in Nove Gorice, ki je včeraj vseeno prišla v Gorico, pa si ogledala sejem.
V znak žalovanja so odpovedali
tudi dan Madžarske, ki bi moral biti danes, prav tako pa so odpovedali strokovni posvet o vinogradništvu, na katerem bi morali sodelovati tudi vinogradniki s potresnega področja. Nič pa ni do sedaj še znanega, če bodo v nedeljo priredili shod o perspektivah obrtništva.
Medtem prihajajo novice o vključevanju Gorice v reševalno akcijo na Videmskem. Pokrajinska uprava je poslala v Humin štiri majhne avtobuse s strokovnim osebjem u-mobolnice. Na sestanku pokrajinskega odbora so sklenili dati na razpolago hotel v Lužnici v Kanalski dolini. Predsednik Agati je obiskal prve ranjence, ki so jih pripeljali v goriško bolnišnico, in jim želel hitro okrevanje.
Zeleni križ je že kmalu po 21. uri v četrtek poslal na Videmsko dve ambulanci, kasneje pa še ostale štiri. S potresnega območja so prepeljali okoli 100 ranjencev v videmsko, goriško, tržiško in krmin-sko bolnišnico. V tej akciji so sodelovali šoferji Brandellero, Podobnik, Zamparim in Gregorig in prostovoljni šoferji Pasquini, Collini, Santilio in Picottì. Zjutraj so se vozila vrnila v Gorico, kjer jih je prevzelo drugo osebje, eno pa so po navodilih prefekture zadržali zaradi potreb doma.
Goriška prefektura je v neposredni povezavi z videsmko ter po njenih navodilih razporeja pomoč gasilcev, policije in prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati potresen-cem.
Stanje ranjencev v naših bolnišnicah se po zadnjih vesteh izboljšuje. Za nekatere pa so si zdravniki pridržali prognozo. Posebno resno je stanje štirih ponesrečencev v krminski bolnišnici.
Tehnični urad je včeraj zaprl za promet ločniški most in promet preusmeril čez pevmskega. Strokovnjaki so na mostu izvedli meritve, da ugotovijo, ce ga je	potres	poškodoval.	Strokovnjaki	tehničnega	u-
rada so ves dan pregledovali občinske zgradbe, zlasti šolska poslopja. Občinska uprava je dala za potresence za voljo zavod Cenassi	in hotel Tri	krone,	ki	ga
je v zadnjem času vzela v najem.
V	solidarnostno	akcijo	se	je
vključila tudi sindikalna fedčracija. Delavce je povabila, naj sodelujejo z oblastmi pri lajšanju hudih ran sosednjega furlanskega prebi-■Valstvd;---Sindikat zbira na svojih sedežih oblačila, šotore, zdravila in jestvine, ki se ne kvarijo. Poleg tega joozivajo jndustrijce, naj, tudi oni priskočijo na pomoč. Iz sindikalnih vrst je prišla vest. da so v času. potresa delavci podjetja Tee Friuli stali ob velikih, s kislinami
napolnjenih posodah, da bi hitro posredovali, če bi se kislina razlila in se vnela.
Včeraj zvečer so nam goriški gasilci sporočili, da so pregledali nekatere hiše v Pevmi, ki jih je potresni sunek delno porušil, ter v dveh zaradi nevarnosti rušenja prepovedali domačinom, da bi v njih stanovali.
Posledice potresa so opazne tudi v Novi Gorici. Razpoke so nastale na novi bolnišnici v Šempetru, kjer je avtomatska alarmna naprava spravila na noge tudi bolnike, da
so v paničnem begu zapustili poslopje. Dimnik na železniški postaji v Novi Gorici je padel na peron in razbil streho. Razpoke so nastale tudi na Kromberškem gradu ter v samostanu v Kostanjevici. Delno je poškodovan tudi stari del cementarne v Anhovem. V novogoriški bolnišnici so sprejeli na zdravljenje tudi nekaj ranjencev, med temi moškega, ki si je pri skoku s prvega nadstropja zlomil nogo.
Nova Gorica je včeraj poslala na Tolminsko prikolice in šotore. Hkrati je ponudila pomoč Furlaniji.
V PRIREDBI SKUPINE 75
Pravilnik natečaja črno-bele fotografije
Slovenski fotoklub «Skupina 75» bo 16. junija letos pripravil 3. fotografsko razstavo, ki je odprta vsem ljubiteljem fotografije s te in z druge strani meje. Tema del. ki jih bo prirediteljem treba oddali najkasneje do 31. maja. je poljubna. Vsak avtor lahko pošlje največ 6 nekaširanih črnobelih fotografij dimenzije 30X40 cm ali izpeljenke. Na hrbtni strani vsakega dela mora biti napisano s tiskanimi črkami ime in bivališče avtorja, datum rojstva, naslov fotografije ter morebitni naziv fotokluba. Vpisnina znaša 1.300 lir. Svoja dela naj vsakdo do določenega roka pošlje na sedež fotokluba v Sovodnjah.
Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo Milenko Pegan, Milko Rener in Bogdan Mikuš, bo najboljša dela izbrala 2. junija. Razstava, ki bo v prostorih sovodenjskega Kulturnega doma, pa bo odprta od 16. do 29. junija.
II nilIIIMIIlllllllll,,l|ll|||||||||l|]|M||||||||||||||il,||||||||||,|||1(|||||||||,|,II,Iti,llllllinllllllllliitllMlMIItlMIIIllllllIllllIMII	f II 11IIM11111111H11KI II 11U11 ■ I II I If MIM It
SESTANEK SINDIKALNIH DELEGACIJ GORICE IN NOVE GORICE
Solidarnost delegacije iz Nove Gorice s prizadetim furlanskim prebivalstvom
Nova Gorica ponudila zdravstveno pomoč in stroje - Beseda predsednika pokrajine Agatija
Včeraj dopoldne sta se v pokrajinski palači sestaii sindikalni delegaciji z Goriške in Nove Gorice. Gre za povračilni obisk, ki ga je goriš-ka sindikalna delegacija opravila letos pri sindikatih v Novi Gorici. V goriški delegaciji so bili trije tajniki CGIL, CISL, UIL, Petrah, Radovan in Bregant, skupno je bilo v delegaciji iz Gorice sedem članov, novogoriško delegacijo pa je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Viljem Pahor, v njej pa so bili še podpredsednik Franc Humar, tajnik Bruno Tutta ter predstavniki sindikata prosvetnih delavcev Cvetka Mušič, zdravstvenih delavcev Viktor Makarovič ter obrtnikov Marjan Zega.
Sestanek je odprl Gianni Petralli, ki je predlagal nadaljevanje poglabljanja tem, ki so jih načeli v Novi Gorici, s posebnim poudarkom na notranji družbeno-politični položaj in delovanje sindikalne organizacije.
Za dobrodošlico se je zahvalil Viljem Pahor, ki je izrazil globoko in občuteno solidarnost novogoriških delovnih ljudi za nesrečo, ki je doletela Italijo, še posebej pa obmejno prebivalstvo.
«V našem štabu za civilno zaščito smo vso noč dežurali ter spremljali dogajanje. Žalosti nas nesreča, ki je zadela obmejno italijansko ljudstvo ter sočustvujemo z njim ob tako veliki tragediji. Pristojnim oblastem na vaši strani smo ponudili pomoč v obliki zdravnikov, strojev ali karkoli drugega, kar bi
pomagalo lajšati nesrečo. Iz Gorice smo prejeli zahvalo za ponudbo ter so izrekli pripravljenost, da pomoč sprejmejo kasneje, če se bo pokazala za potrebno.»
Viljem Pahor je svoje besede solidarnosti sklenil z ugotovitvijo, da gre za človeško nesrečo, ki jo ne glede na meje vsi občutimo.
Predsednik Pokrajinske uprave Giuseppe Agati je izrekel dobrodošlico (sestanek je potekal v dvorani pokrajinskega odbora) gostom iz Nove Gorice, potem pa jih je takoj seznanil z najhujšo nesrečno, ki so jih tukajšnji kraji doživeh po vojni. Mi vidimo v tem obisku iz Nove Gorice veliko dejanje solidarnosti ter globoko cenimo ponujeno
pokrajinskemu živinozdravniku za podporo, ki so nudili združenju živinorejcev.
Predsedniško poročilo je članstvo enotno sprejelo ter poudarilo potrebo po okrepitvi živinoreje v ter krajih.
OBVESTILO UDELEŽENCEM CANKARJEVE PROSLAVE
Bralce, ki so prejeli vabila na osrednjo proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ta bo danes, v soboto, 8. t.m., ob 18. uri v Hali Titoli v Ljubljani, obveščamo, da jib bo poseben avtobus čakal na Kornu
PD «O. Župančič», ŠD Juvenfina, Mladinski odsek. Kmečko društvo ter domača sekcija VZPI - ANPI
obveščajo
slovensko javnost v zamejstvu in v matični domovini, da v znak solidarnosti s prizadetim prebivalstvom v Karniji odložijo svečano otvoritev doma v Štandrežu na nedeljo, 23. maja.
Ill>lllllllllllilllllllllllllllllltiliiiiii||||||||||||iiiii||||||||||||,|||l„,„„||||ll,,||„|||||||||||||||||||||||tn|||||||||||||
ŠE DANES IN JUTRI PRVOMAJSKO SLAVJE
Dan posvečen mladini jutri na števerjanskem prazniku
Na sporedu so športna in slikarska tekmo, vanja ter kiillurni program - Drevi ples
Prosvetarji števerjanskega društva Briški grič bodo danes in jutri pripravili sklepni del svojega prvomajskega praznovanja, ki je prejšnjo soboto in nedeljo privabilo na Dvor več tisoč ljudi z Goriškega, Tržaškega in z onstran meje. K temu uspehu je v precejšnji meri pripomoglo lepo vreme, ki upajo, da bo tudi danes in jutri privabilo veliko obiskovalcev.
Drevišnje praznovanje se bo pričelo v večernih urah s plesnim večerom. na katerem bo nastopil tržaški zabavni ansambel The Lords. Jutri, zadnji dan praznovanja, pa bo na sporedu mladinski dan. ki se bo v jutranjih urah pričel s slikarskim natečajem, ki ga tudi letos pripravlja goriški Mladinski krožek. Popoldne, ob 14. uri, se bo pričel turnir v igri med dvema ognjema, na katerem bodo lahko nastopili tekmovalci do 12. leta starosti. Namiznoteniški turnir za posameznike pa bo razdeljen na 3 kategorije (od 14. do 16. leta, od 16. do 18. leta ter od 18. leta dalje). Med športnim popoldnevom pa se bo nadaljevalo slikarsko tekmovanje.
Na drugem delu mladinskega dneva, ki se bo pričel ob 17. uri, bo na sporedu kulturni program. Pod vodstvom Jožka Hareja bo nastopil mladinski pevski zbor iz Dornberga. Na zabaviščnem prostoru se bodo predstavile tudi folkloristke skupine Dom iz Gorice ter skupina ritmične telovadbe iz N. Gorice. Ob zaključku sporeda bodo nagradili športne in slikarske tekmovalce.
Oba dneva bo v kleti Dvora odprta razstava briških vin. Tržaški ansambel bo nastopil tudi v nedeljo.
Na ESPOMEGO dan posvečen Madžarski
Današnji dan na mednarodnem blagovnem sejmu ESPOMEGO je posvečen Madžarski. Ob 10. url bo na županstvu sprejem predstavnikov madžarskih podjetij, ki razstavljajo na letošnjem sejmu.
V popoldanskih urah pa bodo madžarski razstavljavci pripravili v paviljonu C zakusko tukajšnjim o-blastem. Gostje bodo ob tej priložnosti nudili pristna madžarska vina in jedi.
Preklicano odprtje sedeža FLM
v znak žalovanja zaradi silovitega potresa v furlanskih vaseh je pokrajinska federacija kovinarjev preklicala svečanost ob odprtju novega sedeža v Tržiču, ki bi morala biti danes ob 9.30. Nov sedež bodo odprli prihodnjo soboto, 15. maja.
ZARADI POTRESA NA OSLAVJU
Ko je bežala iz hiše
si je zlomila zapestje
Ob drugem močnejšem potresnem sunku, ki ga je bilo mogoče zaznati v Gorici, se je na Oslavju poškodovala 701etna gospodinja Frančiška Colja. Ob 1.25 se je nahajala v svojem stanovanju v Ulici Ossario 3. Prestrašena zaradi razmeroma močnega sunka je skušala zbežati iz hiše a je pri tem padla in si zlomila levo zapestje. V goriški splošni bolnišnici se bo morala zdraviti 30 dni.
pomoč. Gre za solidarnost ob veliki ^ref. f31?00, *“ems)’ od kodel ^ nesreči, solidarnost, kakršno smo odpeljal ob 14-30! pokazali tudi pred 31 leti, v času skupnega boja za osvoditev.
Predsednik pokrajine Agati je svoj govor zaključil z željo, da bi srečanje med sindikalnima delegacijama pomagalo k skupnemu napredku ob meji.
Srečanje koroških borcev 10. maja v Novi Gorki
V ponedeljek, 10. maja, ob 9. uri bo v kinodvorani Soča v Novi Girici stavba občinske skupščine) redni občni zbor Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918 - 1919 s Primorske, na katerem bodo poslušali poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter bodo izvolili novi odbor.
Ob tej priložnosti bo organizacija koroških prostovoljcev skupno z Zvezo borcev NOB Nova Gorica podelila plakete in spominske medalje svojim borcem. Proslava bo ob 10. uri v kinodvorani Soča. Na sporedu so dobrodošlica, nagovor predstavnika skupščine občine Nova Gorica, govor o pomenu u-deležbe prostovoljcev na severni meji, kulturni program učencev osnovne šole Milojka Štrukelj ter podelitev plaket in spominskih medalj.
S Primorske se je dogodkov v boju za severno mejo udeležilo okoli 700 prostovoljcev. Okoli 500 jih je bilo v tržaškem bataljonu, nadaljnjih 200 pa po drugih enotah. Od teh jih je živih približno ena četrtina.
Prireditelji svečanosti vabijo vse koroške borce, tudi tiste, katerim zaradi nepoznavanja naslovov vabil niso mogli dostaviti, naj se u-deležijo srečanja.
V Steverjanu bo festival 26. in 27, junija
Zaradi političnih volitev 20. in 21. junija SKPD Franc Sedej ter ansambel Lojzeta Bledeta iz štever-jana sporočata, da bo 6. zamejski festival domače zabavne glasbe 26. in 27. junija. Prireditelji sporočajo, da vsi ostali pogoji za sodelovanje na tem festivalu, ostanejo nespremenjeni.
Kino
Letna skupščina živinorejcev
Na sedežu trgovinske zbornice je združenje poprajinskih živinorejcev imelo vsakoletni občni zbor, katerega so se poleg številnih članov udeležili tudi predstavniki o-blasti ter izvedenci na tem področju.
Glavno poročilo na tej skupščini je imel predsednik združenja Ivano Blason, ki je ugodno ocenil doslej opravljeno delo ter nakazal smernice za bodoče delovanje. Predsednik se je v svojem posebu zahvalil deželnemu odborništvu za kmetijstvo, kmetijskemu nadzorništvu ter
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Un gioco estremamente pericoloso». Buri Reynolds in Catherine Deneuve. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «Uomini e squali». Barvni film. Režija: Bruno Vailati.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «La orca». M. Placido in R. Nichaos. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan
CENTRALE 17.15-21.30 «Incredibile viaggio verso l'ignoto». Barvni W. Disneyev film. E. Albert in R. Mil-land. Siedi Kratka risanka.
\1I TOR IA 17.00—22.00 «Camp 7 lager femminile». J. Bliss in M. Lease. Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
! rzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Frau Marlene». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Luna di mlele- in tre». Igra Renato Pozzetto. Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Glasnik maščevanja», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SV OBODA (Šempeter) «Veliki diktator», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Izziv Bele šape», italijanski film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. UL Toti, tel. 72-701.
Včeraj je preminil naš dragi mož. oče in stari oče
FRANC GERG0LET - BEZIK
Pogreb bo danes, sobota, 8. maja, ob 17. uri iz hiše žalosti Jezerski ulici na domače pokopališče v Doberdobu.
Žalostno vest sporočamo: žena Jožefa, hčerki Danica in Marija ter sinovi Boris, Milan, Vilko in Karlo z družinami in drugo sorodstvo
Doberdob, Gorica, Peč, Koper, 8. maja 1976
Tragična pričevanja o katastrofalnem potresu m področju videmshe pokrajine:
Smerokazi sredi porušenega Humina (Gemone)
........ .................-
Ruševine restavracije ob pontabeljski cesti v bližini razrušene Artegne
Reševalne ekipe na ruševinah stanovanjskega poslopja v središču Maiana, v katerem je živelo sedemnajst družin. Skoraj vsi so umrli pod ruševinami
Kljub žalosti veselje ob srečanju preživelih očeta in sina v Huminu
Ostanek zvonika v Huminu
Po napornem delu skozi vso noč kratek počitek alpincev
povsod ruševine, pod njimi še neizkopana trupla na stotine nesrečnih žrtev
Iz ruševin v Osoppu so izkopali truplo deklice
Razdejanje po potresu v slovenskih vaseh Terske in Nadiške doline v Benečiji
V Teru so si prebivalci postavili zasilne šotore ob vasi
Po preživeli noči v zasilnem šotoru pri Teru
Porušena domačija v Bardu
Razdejanje tudi v Nemah
Domačini v Debeležu pred zadružnim hlevom, ki je edini ostal cel
Porušene hiše in gospodarska poslopia v Viškorši
V Nemah: samo to mu je uspelo rešiti...	Domačini ob ruševinah v Bardu	Pogled'v drob'ovje odprte We v Bolerom Carnesu	Foto MARIO MAGAJNA in JANKO FURLAN
NEKAJ PODATKOV IZ PARIŠKEGA TEDNIKA «EXPRESS»
Sovjetske oborožene sile v razmerju z ameriškimi
V nekaterih orožjih naj bi bili močnejši Sovjeti, v drugih pa Američani ■ Posebno v podmornicah je SZ veliko na boljšem - Isto velja tudi za oklepno vojsko
penske sile s 785 tisoč možmi in 10.100 tanki, sovjetska zadevna o-borožitev pa obsega 1.225.000 mož s približno 42 tisoč tanki.
Še nekaj številk o vojni mornarici: kot smo že rekli, razpolagajo Američani s 14 letalonosilkami. Sovjeti pa z 2 nosilkama helikopterjev in z eno pravo letalonosilko. Podmornic z atomsko oborožitvijo imajo američani 47, Sovjeti pa 73, navadnih podmornic pa imajo A-meričani 73, Sovjeti pa 253. Končno druge vojne ladje različnega tipa, seveda le večjih objektov: a-meriška tovrstna mornarica šteje 182 objektov, sovjetska pa 228.
Za konec še nekaj podatkov o tako imenovanem strateškem in taktičnem’letalstvu. Po pisanju pariškega tednika imajo Američani 463 strateških bombnikov, to se pravi tistih velikanskih letal, ki nosijo a-tomske bombe in ki so že dolgo let v patruljah neprestano v letu. Sovjeti razpolagajo le s 135 tovrstnimi letali. Kar zadeva taktično letalstvo pa naj bi Američani • razpolagali s 5.000 Sovjeti pa s -5.350.
Prej smo govorili o črtežu, ki prikazuje razporeditev kopenske vojske varšavskega pakta «na meji z
Zahodom» ter sovjetske vojske na Daljnem vzhodu in na meji s Kitajsko. Po teh podatkih je razporejenih v srednji Evropi 20 divizij, ki spadajo v okvir varšavskega pakta. Ta vojska razpolaga z 22.500 tanki in 3.700 letali. To naj bi bila nekakšna skupna vojska, strateške rezerve pa znašajo 17 divizij, 4.300 tankov, in 300 letal. Jugovzhodna o-borožitev znaša 23 d:vizij, 13 tisoč tankov in 400 letal. Dodati je treba še romunsko vojsko: 10 divizij, 1600 tankov in sto letal; kavkaško vojsko 18 divizij, 3.300 tankov, 300 letal, ter leningrajsko vojsko 8 divizij, 1700 tankov in 200 letal. Vsa ta vojska naj bi predstavljala «zahodno razporeditev» sovjetske vojske ter vojske varšavskega pakta. Nasproti Kitajski, vštevši Korejo in centralno Azijo, pa naj bi Sovjetska zveza imela 43 svojih divizij.
Kot smo rekli v začetku, so to številke in podatki, ki jih je objavil pariški tednik, ki pripisuje zaslugo za moč sovjetske vojske maršalu Grečku. Seveda se ne bomo spuščali v ocenjevanje številk in podatkov, ker ne razpolagamo, kot je logično, s konkretnejšimi in bolj preverjenimi podatki.
V zvezi z nedavno smrtjo sovjetskega obrambnega ministra maršala Andreja Grečka je pariški tednik «L'Express» objavil kakih deset strani teksta, slik in črtežev, v katerih prikazuje, kakšna naj bi bila trenutna vojaška moč Sovjetske zveze. S tem v zvezi se poudarja, da jé prav pokojni obrambni minister Grečko glavni dejavnik te vojaške moči, ker da je bil on tisti, ki je v Sovjetski zvezi vodil politiko o-boroževanja. Po pisanju pariškega lista naj bi se sovjetska oborožitev «opomogla» po letu 1985 in dosegla svoj vrhunec lani.
Začnimo s sovjetsko oziroma a-meriško vojno mornarico. Črtež in podatki, ki jih priobčuje pariški tednik, razporejujej> sovjetske in ameriške sile na posamezna področja, in sicer na Pacifik, na Indijski ocean, na Atlantski ocean in Baltik ter na Sredozemsko in Črno morje.
Razmerje sil na Pacifiku je po pariškem tedniku naslednje: ZDA razpolagajo s 35 podmornicami, Sovjetska zveza pa s 105, raznih večjih vojnih plovil imajo Američani 79, Sovjeti pa 60, letalonosilk pa i-majo Američani na tem področju kar 8, Sovjeti pa nobene. Na Indijskem oceanu so razporejene razmeroma šibke sile, kajti Američani razpolagajo tod le s sedmimi vojnimi ladjami, Sovjetska zveza pa s štirimi.
Veliko močnejša je oborožitev na Atlantskem oceanu ter v tesnem Baltiku. Tu razpolagajo Američani s 34 podmornicami, Sovjetska zveza pa kar z 210. Toda ZDA razpolagajo tod s štirimi letalonosilkami, vtem ko Sovjetska zveza nima tu niti ene letalonosilke. Z druge strani pa je Sovjetska zveza na tem področju veliko močnejša v drugih vrstah vojnih ladij, v konkretnem primeru pravih vojnih ladij pa tudi manjših plovil vojaške ga značaja. Razmerje sil je tu naslednje: SZ 115, ZDA 62. Preostane nam še Sredozemsko ter Črno morje. Tu so Sovjeti, po prikazovanju pariškega lista, močnejši od A-meričanov, kajti Sovjeti razpolagajo na tem področju s 25 podmornicami, vtem ko jih imajo Američani le 6, letalonosilk pa imajo Američani dve. Sovjeti pa prav tako dve, vendar gre v sovjetskem primeru za nosilki helikopterjev in ne običajnih vojaških letal, še veliko večja razlika se kaže v ostali vojni mornarici na tem področju. Sovjetska zveza razpolaga na Sredozemskem in seveda v črnem morju s 65 objekti, ZDA pa razpolagajo s 14 vojaškimi ladjami.
Raketna oborožitev: na področju medcelinskih raket vrste ICBM so Sovjeti na boljšem, ker razpolagajo s 1618 tovrstnimi raketami, vtem ko jih imajo Američani le 1054. Tovrstna oborožitev pa — po mnenju nekaterih — postaja nekoliko zastarela. To velja posebno za ZDA, ki imajo rakete starejšega tipa in izvora, vtem ko imajo Sovjeti novejše tovrstne rakete, ker so jih izdelali p"venstveno v zadnjih letih, saj je SZ pred desetimi leti razpolagala le z 224 tovrstnimi raketami.
Kar zadeva jedrske rakete, imajo ZDA izredno prednost. Po podatkih, ki jih objavlja pariški tednik, razpolagajo ZDA s 6794 jedrskimi glavami, vtem ko jih imajo Sovjeti le 3442. Zato pa imajo Sovjeti veliko prednost pred Američani v protiletalskih raketah, kajti po pisanju pariškega tednika imajo Američani le 330 takšnih raket, medtem ko jih i-majo Sovjeti 9500.
Sicer bomo o pehotnih silah govorili kaj več v naslednjem odstavku, vendar bomo mimogrede povedali, da razpolagajo ameriške ko-
.............................................
Razstava beneškega tiska v Gregorčičevi dvorani vzbuja veliko zanimanja
NAJVEČJA INVESTICIJSKA DELA V VOJVODINI
Sistem Donava - Tisa - Donava njegov obseg in izreden pomen
Okoli 850 km glavnih in 14.000 km stranskih prekopov za odvajanje odvečnih voda ali za dovajanje voda v sušnih letih - Kaj vse lahko prinese namakalni sistem
_liter --
Na hidrosistemu Donava - Tisa - Donava jc nad dvajset večjih regulacijskih «pregrad»
«Narava nam je dala najbolj plodno zemljo v Evropi, hkrati pa nam ista narava to zemljo preplavlja in uničuje naše bogastvo. . . Muhavost voda in suše pa je treba odstraniti, premagati. . .»
Te besede so malone zgodovin- i pa so povsem konkretni podatki
ske, napisal pa jih je pokojni inž. Nikola Mirkov, idejni tvorec velikega hidrosistema Donava - Tisa - Donava, ki je največji investicijski objekt v Vojvodini. Za I gornjimi besedami inž. Mirkova
Patronat KZ - INAC svetuje
Preveriti točnost obrazca 101
Vpr.: «Potem ko sem moral čakati skoraj do zadnjih dni aprila, da mi je INPS izdal obrazec 101 za davčno prijavo, sem potegnil račune o celotnih pokojninskih prejemkih in ugotovil, da mi je zavarovalni zavod napisal višjo vsoto (nad 300.000 lir) kot sem jo dejansko inkasiral. Od kod izhaja ta pomota in kaj mi svetujete, da naredim: naj predložim na finančni urad ta nerealni obrazec, ali se da ta napaka popraviti?»
A. U.
Niste ne prvi in ne edini upokojenec, kateremu je INPS pomotoma zapisal (in tudi zaračunal o-ziroma zadržal odgovarjajoči davek) na obrazec 101 višji skupni znesek pokojninskih prejemkov v letu 1975, kot ga je v resnici do-tični inkasiral. Ker te obrazce pripravljajo s pomočjo elektronskih računalnikov, vam so avtomatično vključili med prejemke določen znesek, ki ga navadno zadržijo (somma accantonata) za poračunavanje morebitnega dolga tistih upokojencev, ki so po upokojitvi še bili v podrejenem delovnem razmerju. Vsakemu upokojencu mora zavarovalni zavod odposlati poseben obrazec, da zabeleži, do kdaj je še delal in kakšno plačo je prejemal. Upokojencu vrnejo celotni zadržani znesek, če ni delal po upokojitvi.
V našem primeru je očitno, da zavarovalni zavod ni izplačal zadržanega zneska (nad 300.000 lir, kar lahko preberemo v zadnji vr-
sti likvidacijskega prospekta), na obrazcu 101 pa so vključili tudi to vsoto. Zato vam svetujemo (tudi morebitnim drugim upokojencem, ki bi zasledili podobno napako), da se takoj zglasite v petem nadstropju tržaškega INPS, kjer vam bodo popravili nastalo netočnost.
POTREBNA PROŠNJA ZA PORODNIŠKO NAKAZILO
Vpr.: «Pred dvema letoma, ko sem se poročila, sem se vpisala v kmečko zavarovanje, mož pa dela v industrijski coni. Lani avgusta sem povila prvorojenčka in kot ste že pisali v vaši rubriki, daje kmečka «kasa» posebno nagrado porodnici. Kako to, da doslej, po skoraj enem letu, še nisem prejela ničesar?»
M. K.
Na osnovi deželnega zakona št. 11 z dne 25. marca 1971 in poznejših popravkov pritiče vsaki neposredni obdelovalki v primeru poroda, spontanega ali terapevtskega splava tako imenovano porodniško nakazilo (assegno di natalità) v višini 80.000 lir. Vendar je pogoj za dodelitev te finančne pomoči predložitev zadevne prošnje na kmečko bolniško blagajno v roku enega meseca po porodu. Kdor tega ne napravi, kot je na žalost v vašem primeru, izgubi pravico do nakazila. Sicer bi vas na patronatu gotovo obvestili na to možnost, če bi vedeli za porod, ker
pa je vaš mož vpisan kot podrejeni delavec, ima on sina v svoje breme in pri kmečkem zavarovanju ni nastala nikakršna sprememba. Ta «šola» naj vam služi za drugič, ko se bo vaša družina spet povečala.
CIVILNA
INVALIDSKA
POKOJNINA
Vpr.: «Sem skoraj stoodstoten invalid, toda ne prejemam svoje pokojnine, ker sploh nimam zavarovalnih prispevkov. Glede na svoje zdravstveno stanje bi lahiko zaprosila za civilno invalidsko pokojnino? Ta je sicer nižja, vendar bi mi omogočila malo boljše življenje, saj je le pokojnina INPS po možu vse premalo z ozirom na splošno draginjo.»	V. F.
Med pogoji za priznanje civilne invalidske pokojnine zasledimo, poleg dvotretjinskega zmanjšanja fizičnih sposobnosti zaradi bolezni, tudi omejitev kar se dohodkov tiče: kdor že prejema neko drugo pokojnino katerekoli vrste, nima pravice do civilne pokojnine. V vašem primeru sicer nimate neposredne pokojnine, vendar pa uživate vsaj minimalno družinsko pokojnino in torej ne ustrezate več potrebnim pogojem. Vseeno pa bi vam svetovali, da vložite zadevno prošnjo, ker vam bodo vsaj priznali status civilnega invalida, na podlagi katerega boste pridobili pravico do določenih ugodnosti oziroma olajšav.
iz jugoslovanske uradne statistike za zadnjih sto let vremenskih razmer v Vojvodini. V teh sto letih so imeli v Vojvodini 51 sušnih let, 32 let je bilo poplavnih in le v 17 letih so bile vremenske razmere zares povoljne za kmetijsko proizvodnjo. Obračun je torej dokaj skromen. Sicer pa smo tudi mi zadnja leta velikokrat pisali o tem, kako so poplave pobrale na tisoče hektarov posevkov, kot na primer lani jeseni, ko je vojska morala priskočiti na pomoč za pobiranje koruze s poplavljenih polj, pred tremi leti pa so pobrale na tisoče hektarjev pšenice. Toda poplave se beležijo le v primerih, ko te dobivajo že malone katastrofalen obseg, toda škoda od poplav je tod malone trajen pojav, saj statistični podatki govore tudi naslednje: od leta 1953 do 1969 so poplave vsako leto ogražale v poprečju 240.000 ha posevkov. Zaradi preobilnih voda so poljedelci izgubili v poprečju 17 stotov koruze ali skoraj 9 stotov pšenice na hektar. Če bi obdelane površine ne bile poplavljene, bi bil pridelek mnogo večji, zaslužek kmečkega človeka bogatejši. . .
Zato je povsem logično, da so se lotili gradnje hidrosistema Donava - Tisa - Donava. Ustavimo se za trenutek pri tem sistemu.
Hidrosistem D-T-D je velikanska mreža prekopov, s katero je prepredena malone vsa plodna ravnina Bačke in Banata. Vsi ti prekopi skupno z raznimi objekti predstavljajo enoten sistem za odvajanje odvečne vode ,ali za dovajanje vode .kadar je te premalo. Nadalje posamezni prekopi služijo tudi plovbi in ribištvu, pa tudi oskrbovanju naselij in industrije z vodo.
Skupna dolžina osnovnih prekopov znaša 850 km, dolžina tako imenovanih detaljnih prekopov, to se pravi manjših vmesnih prekopov, pa znaša nadaljnjih 14 tisoč kilometrov. širina tako imenovanega vodnega ogledala, to se pravi širina prekopa «na gornji ravni» znaša pri glavnih prekopih 150 m. pri stranskih pa 18 m, prekopi pa so globoki od 2,5 do 5,5 metra. Od 850 km osnovnih oziroma glav-
nih prekopov, jih je kar 660 km plovnih. Za urejanje vodne ravni služi 24 jezov oziroma propustnih in črpalnih postaj.
že gornji podatki nam govore, da gre za velikansko delo, ki so ga izvedli v 20 letih. Hidrosistem D-T-D sicer še ni končan, vendar se gradbena dela že bližajo koncu, kajti opravljena so za nad 90 odst. in preostaja še nekaj malega vendar pomembnega dela. Čeprav govorimo o majhnih zaključnih delih, gre vendarle za velika dela. kajti pri gradnji vse mreže so doslej izkopali nič manj kot 127 milijonov kub. m zemlje, to se pravi za poldrugi .Sueški prekop.. Mali preostanek pa vendarle pomeni -milijon kubikov.
Kot smo že rekli, je vloga hidrosistema D-T-D v dovajanju in odvajanju voda, v plovnosti in še sistem, služi kmetijstvu. Osnovna naloga je torej odvajati vode ob visokih vodah’ in dovajati v letih, ko je suša. V začetku smo rekli, da je bilo od 100 let kar 51 sušnih, 32 pa poplavnih. Hidrosistem D-T-D pa že nekaj let vrši svojo funkcijo, seveda le tam. koder je že speljan. Njegova funkcija se razteza na površini 856 tisoč ha. Od tega spada 380 tisoč na področje Bačke, 476 tisoč ha pa na Banat. Céprav smo že rekli, da so poplave zelo pogostne, so sušna leta še pogostejša. sistem pa ima možnost namakanja 400 tisoč ha površin, ki so skoraj kronično suha. Sistem bo torej omogočil boljše izkoriščanje mnogo večjih površin, kajti doslej se s pomočjo sistema omogoča tako imenovani umeten dež le na 40 tisoč ha površin. V času ko se je sistem gradil, se ni sproti postavljal tudi sistem za namakanje. Tega niso storili iz enostavnega razloga, ker nišo imeli razpoložljivih sredstev. To se pravi, da sicer voda teče vzdolž sušnih polj, toda zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo sproti napeljati naprav za zalivanje polj.
Na osnovi dosedanjih izkušenj je ugotovljeno, da bi mogli s pomočjo umetnega dežja in s pomočjo namakanja nasploh, poprečni pridelek povečati in sicer pri pšenici za 10 stotov na ha, pri koruzi za 30 stotov,, pri sladkorni pesi za 200 stotov, pri senu in detelji za 80 stotov, pri zelenjavi za 120 stotov, pri jabolkih za 150 do 200 stotov, pri grozdju pa od 40 do 50 stotov na ha. Vrh tega agronomski strokovnjaki zatrjujejo, da bi se s pomočjo namakalnih naprav omogočil tudi drugi predelek, to se pravi, da bi se površina teh področij v smislu pridelka malone podvojila, kajti pridelek bi bil večji in omogočila bi se tudi druga kultura
Vzporedno z nastajanjem tega sistema pa je nastajal tudi poseben vojvodinski «velikan», namreč strnjeno podjetje, ki nosi ime po prekopu. Osnovna dejavnost tega velikana je pridelovanje in predelovanje kmetijskih in poljedelskih pridelkov. Gre resnično za mogočno podjetje, v katerega je vključenih 20 kmetijskih konbinatov. ki razpolagajo skupno s 128 tisoči ha lastne zemlje, sodelujejo pa s 50 tisoč individualnimi kmeti, ki razpolagajo skupno s 70 tisoč ha obdelanih površin. Seveda razpolaga ta velikan tudi z vrsto tovarn, silosov, mlinov in podobnih obratov za predelovanje pridelkov. Za ilustracijo te zmogljivosti bomo navedli le nekaj številk: «velikan» iz Vojvodine ima kmetijskih tržnih viškov za 565 tisoč ton .nadalje 25 tisoč ton svinjskega mesa. 20 tisoč ton govejega mesa, skoraj 25 tisoč ton mleka in 1200 ton mlečnih iz^'kov.
D. N.
SOBOTA, 8. MAJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Tolstojeva pedagogija
12.55	Komični filmi
«Nore glave» in Stan Laurei in Oliver Hardy
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Odprta šola
14.45	Roto 20
16.45	Program za najmlajše Benove pripovedke — Slikar
17.00	Flikove in Flokove pripovedke — risani film
17.05	Program za mladino: Zdravo, prijatelj
17.55	Izžrebanje loterije
18.00	Nabožna oddaja
18.35	PREDEN SE VSE KONČA
Film je režiral Dick Berg, igrajo pa George Scott, Michael Parks, Tom Troupe, Lawrence Montaigne 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1
19.30	Kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Mestno malo gledališče: BELEŽKE O MILANU
Milan je zadnja etapa na kratkem potovanju v iskanju značilnih posebnosti med tremi italijanskimi mesti. Kaj se krije izza tega, kar sicer poznamo pod imenom Milan? Oddaja se bo začela na Trgu Beccaria, ki da je nekakšen simbolični center milanskega življenja. Nastopata Ombretta Colli in Giampiero Albertini
21.55	A — Ž: Dogodek, kako in zakaj?
Od 15. maja, odkar se je začel nov način televizijskih dnevnikov vodi oddajo A — ž Massimo Olmi Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
17.30	Kolesarstvo
18.00	Rubrike dnevnika št. 2
18.25	Pop koncert: Nastopa skupina Soft Machine
19.00	Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 Športna sobota
19.30	DNEVNIK — ODPRTI STUDIO
20.45	Glasbeni program
21.35	šerif v New Yorku: Potovanje iz Daytona
Film je režiral Alex March, igrajo Dennis Weaver, J. D. Can-non, Robert Weber, Stefanie Powers, Joan Blondel in drugi. Še vedno imamo opravka z newyorskim podzemskim življenjem. Danes pride na vrsto epizoda, v kateri ima glavno besedo sam McCloud, «newyorski šerif», ki mora ugotavljati o zgodbi nekega gangsterja v zvezi z izginulim avtomobilom. Ponovno šerif s svojo sposobnostjo in s svojimi izkušnjami odkrije elemente, ki mu omogočijo zadevo razčistiti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.30, 10.35 in 12.10 TV šola
14.30	Nogomet: RADNIČKI (Kragujevac) — VARDAR
15.45	Edinburgh — Predolimpijska košarkarska tekmovanja
17.20	škrlatni svinčnik — otroška oddaja
17.40	Obzornik
IT55 PROSLAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA IVANA CANKARJA
Program ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja se začne s pogovorom z Josipom Vidmarjem, nato sledita govora Edvarda Kardelja in dr. B 'atka Krefta. Ob 18.30 pa je na vrsti Cankarjev «Hlapec Jernej in njegova pravica», torej Cankarjeva drama, ki jo izvajajo slovenski dramski igralci v režiji Jožeta Babiča
19.30	DNEVNIK
20.20	HITLER IZ NAŠE ULICE - film
Zgodba se odvija med drugo svetovno vojno v banatski vasi. Tamkajšnji prebivalci so bili različnih nacionalnosti — precej je bilo tudi trdih, zagrizenih Nemcev. Za lumparije so ti domačini — folksdojčerji — petokolonaši še posebej zaščiteni, saj bi za vsakega ubitega Nemca ustrelili 50 talcev. Posebno hudoben je Leksi. Vaščani se organizirajo, da bi mu kdo kaj ne naredil, saj bi bili sicer ob glave. Toda vojna se približuje. In tud: vaščani ne morejo mimo nje. In Leksi mora z življenjem plačati svoje nasilje
22.05	DNEVNIK
Koper — barvna
13.40	Nogomet: RADNIČKI - VARDAR
15.45	Košarka: JUGOSLAVIJA -- ITALIJA
19.30	Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK
20.30	OB PETLETNICI KOPRSKE TELEVIZIJE - reportaža
21.30	Film iz serije «Marcus Welby»
22.20	MLADI GARIBALDI - 1. del
23.20	Mali koncert — M. Kozina: PADLIM
Zagreb
17.55	PROSLAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA IVANA CANKARJA
20.00	GIGOT - - celovečerni film
21.45	BEOGRAJSKA POMLAD - glasbena oddaja
Novost ha knjižni polici'
Willi Heinrich:
Geometrija
zakonskega
življenja
Medvojni oficir Rudolf, z nedokončanim študijem, sin protinaci-stičnega strojevodje se je poročil z bogato lastnico trgovine z dragulji, ki je svojo trgovino podedovala po nacistično nastrojenem očetu. Toda njun zakon je bil vse prej kot srečen. Rudolf je navezal intimno razmerje s Katarino, svakinjo svoje žene, pa so ju odkrili. Rudolf, ki v ženini trgovini opravlja nepomembne pisarniške posle, živi pa lagodno a prazno življenje, naj bi zato za nekaj časa odpotoval v tujino. Njegova žena namreč noče razveze in skuša po vsej sili vztrajati v sicer ponesrečenem zakonu. Na poti v Pariz se Rudolf u-stavi v majhnem francoskem mestecu. kjer se je mudil ob koncu vojne. Tu spet sreča žensko, ki jo je spoznal kot šestnajstletno dekle in s katero ima sedaj že poročeno hčerko. Na silo ga zaustavijo v mestecu, da bi se odkupil z denarjem in plačeval bivši ljubici vzdrževalnim, toda iz vsega tega ni nič. Izkaže se, da so zahtevki zoper njega zastarani. Zdaj ga poišče žena in ga pripravi, d) tega, da se vrne nazaj v Nemčijo, v trgovino v zlagani okvir urejenega meščanskega zakona. Tudi njegova ljubica Katarina se spravi z možem, bratom njegove žene in tako gre staro življenje naprej. Rudolfova žena in njen brat dosežeta, da je kriza njunih zakonov ostala prikrita, da njun meščanski ugled ni prizadet, pa zato ne privolita v razvezo in sta pripravljena požreti vse žalitve in plačati z denarjem vse tisto, kar je mogoče plačati.
To je na kratko zgodba zanimivega romana, ki ga je napisal sodobni nemški pisatelj Willi Heinrich (rojen leta 1920) in ki mu je pisatelj nadel naslov Geometrija nekega zakona, slovenski prevajalec Tone Ločnikar pa prevedel kot Geometrija zakonskega življenja. Roman je izšel pri Državni založbi Slovenije v njeni novi zbirki Amfora in bo gotovo predstavljal zanimivo branje. Predvsem zaradi same razgibane zgodbe, ki je zajeta iz sodobnega življenja današnje Nemčije in se dogaja v nekem velikem mestu. Istočasno kot v sedanjosti pa se roman dogaja tudi v polpreteklem času, saj se pisatelj v vsakem poglavju vrača nazaj.
V tem delu svoje privovedi pisatelj prikazuje življenje poglavitnih junakov, Rudolfa in njegove žene Irene. Prikazuje njuno mladost in čas vojne, ki jo je Rudolf preživel kol nemški oficir, Irena pa v bombardiranem mestu v trgovini svojega očeta. In tako se v zanimivi zgodbi prepletata sodobnost in minula ‘preteklost, poleg prikazov sodobnega življenja tudi prikazi iz minulih dni. Pripoved o odnosih, v zakonu in o ljubezni je prepletena z dobršno mero podrobnih erotičnih prikazov, tako da je delo, kot pravi založba sama, nabito z erotičnostjo in senzibilnostjo. Prav prikaz osrednje osebnosti, slabiča Rudolfa, ki bi se rad iztrgal iz nemogoče vloge poslušnega zakonskega moža bogate žene, pa se izživlja le v ljubezenskih zgodbah in sporih z oblastno ženo, je pri tem mojstrsko podan. Tako zaživi pred nami podrobno osvetljena, psihološko poglobljena in prepričljivo podana osebnost glavnega junaka, ki nas kot človek prepriča. Tudi njegova žena je enako realistično in utemeljeno podana, druge osebe pa so bolj blede in manj prepričljive.
Najmanj se pri tem zdi posrečena podoba Rudolfove francoske ljubice Julienne. Sicer pa nastopa v romanu cela galerija ljudi, ki so v svojem času in okolju imenitno predstavljeni, tako da pred bralcem zaživi resnična in zanimiva podoba sodobne meščanske Nemčije in njenih ljudi, predstavljenih z delčkom njihove preteklosti.
Pri tem je pisatelj vseskozi realističen, nikoli obtožujoč in odpustljiv, tako da se njegovo pisanje nikoli ne spremeni v kako obtožbo ali kritiko družbe. Zato je pisatelj, ki ga sicer naša založba slovenskim bralcem pobliže ne predstavlja, bolj registrator, bolj opisovalec stvarnosti, kakor pa kritik družbe, bolj fin opisovalec ljubezenskih prizorov kot pa moralizu-joč. Toda očitno je, vsaj tako smemo po tem romanu soditi, da pisatelj dobro ve, kaj hoče povedati, da spretno obvlada svojo pisateljsko obrt in zna pripovedovati z bleščečo pripovedno tehniko ter dognanim stilom.
Tako imamo pred seboj predvsem stvaren in zanimiv, nekoliko pikanten roman iz sodobnega meščanskega življenja današnje Nemčije, roman, ki sicer ni družbeno kritičen, še manj pa obtožujoč, ki pa le nakazuje probleme sodobnega človeka, prikazuje sodobno meščansko stvarnost in nas glede na zanimivo snov in spretnost pripovedi pritegne, da ga kljub obširnosti hitro preberemo. Pa se morda ob odložitvi knjige tudi še malce zamislimo. Sl. Ru.
TRST A
TIS, 8.15, 13.15. 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantična simfonična glasba; 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele; 19.40 Pevska revija;
20.00	Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Radijski oder; 21.20 Ritmični orkester RAI; 21.30 Vaše popevke; 20.20 Glasba za lahko noč.
KOP&K
6.30, 7.30, 12.30, 16.30,	18 30.
20.30. Poročila; 7.40. Jutranja glasba: 8.35 Glasbeni program;
9.00	Folk glasba; 9.30 Delavske
pesmi:	10.00 Z nami je. . .;
10.10 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Srečanje s Cavallarijem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Itali-lijanski zbori; 15.15 Igra ansambel J. Rusca; 15.45 Slovenski popevkarji; 16.45 Primorski periskop;
17.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni večer; 20.45 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.00	Drugi zvok; 12.10 Glasbene novosti; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Program za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Glasbeno - govorni
program; 19.30 Program z Lilian Terry; 20.00 Radijska priredba;
21.15	Opera «La Navarraise»;
22.15	Orkestri.
II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe;
8.40	Pesmi za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.10 Pesmi za vsakogar; 10.35 Program z G. Bra-mienjem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Program s Pippom Francom ;
14.00	Klavirska glasba; 17.50 Kic; 19.55 Supersonic; 21.29 PopofL 22.50 Glasba v noč.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 19 00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S. Makarovič - P. Mihelčič: Punčka Kleopatra — glasbena pravljica: 11-03 Sedem dni na radiu: 12 10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14 10 S pes mijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.05 Na poti v Colombo; 17.30 Gremo v kino; 18.00 Prenos osrednje proslave v Cankarjevem letu;
19.40	Ansambel Atija Sossa; 19-50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.1-» Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 -
01.00	S pesmijo v novi teden; 103 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Koncert po P0*' noči.
llllllllll■tllllllllll||||lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllll||l■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIMIIIIIIIllllltlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII■llllll
lillM*1*
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vprašajte za nasvet koga, ki je bolj podkovan v zadevah od vas. V čustvenih zadevah novost.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pripravite svoje načrte vestno in o pravem času. Danes imate vse možnosti, da z drago osebo razčistite račune.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dokajšnje težkoče za vse, ki se ukvarjajo s skupinskim delom. Viharne okoliščine v čustvenih zadevati.
RAK (od 23. 6. do 22 7.) Ne izgubljajte dragocenega časa. Vaši interesi zahtevajo stalno pri pravljenost. Prijetno razpoloženje v družini.
Horoskop
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ugoden trenutek za solidno uveljavitev. Spreminjajoče razpoloženje in negotovost v čustvih.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Administrativne težave zavirajo vaš delovni polet. Ogibajte se prevelikih izdatkov. Pismo ali darilo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Solidna prijateljstva vam bodo o-mogočila izvedbo drznih načrtov. Večer v zelo prijetni družbi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preden sprejmete neko odločitev, skušajte izkoristiti vse do-I sedanje izkušnje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-) Dan bo naporen toda poslovno u-spešen. V čustvenih zadevah boste imeh veliko sreče, vendar bodite pozorni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Za rešitev neke težje naloge s skušajte pridobiti solidnejšo P° poro. V družini prijetno vzdušje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2-) Nekdo vam bo uspešno pomag in vas s tem speljal na P1'av pot. Posvetite več pozornosti lju Ijeni osebi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne opustite tega, kar ste zaceli, uo vojite svoje napore za doseč, uspeha. Obvladajte svoje strasti.
Cankarjeve ljubljanske „izbe
skalec
• V'"-
>■
Več kot petnajst prebivališč - veren odsev pisateljevih neurejenih gmotnih razmer
Ivan Cankar piše o Ljubljani v svojih delih približno stopetdeset-krat. »Najlepša podoba moph mladih sanj je bila Ljubljana. Vse se je razmahnilo, vse na široko razmaknilo v prsih, kadar sem pomislil nanjo,« je leta 1914 v »Mojem življenju« opisal tudi današnjim rodovom mladih podeželanov tako znano hrepenenje po slovenskem središču. A tisti stopetdesetkratni navdih je od začetnega čistega hrepenenja in obetov prehajal v podobe stisk revnega lačnega prišleka, dijaškega proletarca; v zadnjem obdobju njegovega življenja pa je rasel iz potrebe popotnika po udomit-vi, umirjenem osrnišljanju življenja.
»Jaz sem človek tiste stare sorte, na grudo prikovan, v dom zamaknjen,« piše v črtici »Moje izbe«, ki je ostala le napoved večjega besedila o njegovih prehodnih, bežnih in stalnej-ših prebivališčih, o iskanju doma, se pravi kar o življenjski poti. A m besedilo ni bilo nikoli napisano, ker pri 42 letih, kolikor jih je dočakal, verjetno še ni bilo niti možnosti niti potrebe po takem obračunu. Tako nam v njegovi duhovni zapuščini ostaja tudi izročilo o teh prebivališčih, ki niso bili domovi, pač pa postaje, kakor piše v »Mojih izbah«, v svojem velikem številu pa odsev njegovih denarnih stisk in neurejenih gmotnih razmer, ter sooblikovalke njegovega duševnega sveta, življenjskih nazorov in kajpak dela. Profesor France Dobrovoljc je zbral podatke o njih, našel njihove od seve v Cankarjevih delih rer v pričevanjih sodobnikov in je o tem leta 1950 v Slavistični reviji objavil članek »Cankarjeve ljubljanske .izbe’«, ki nas je tudi peljal po pisateljevi ljubljanski poti.
Stene, med Katerimi je ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja preoival kot dijak realke, danes po večini kažejo ubor no starost, ponekod tudi vlažnost. Med njimi po večini živijo, starejši ljudje, ali mladi prišleki, ki bodisi zaradi navad bodisi zaradi gmotnih razmer ne morejo stanovati bolje, niti tazkošne je niti primerneje današnjim higienskim načelom. Nekatere od sob, ki jih oklepajo te stene, &o bile že v Cankarjevih mladih časih pri dnu cenenosti ljubljanskih stanovanj, vendar se jih Cankar spominja »s smehljajem in s pritajenim vzdihom«, kot se sploh na svoje sobe spominja »s toliko pri srčnostjo kakor na svoje prijateljice in ljubice«. V »Mojih izbah« niše: » .. več kakor prijateljica in več kakor sa ma ljubica je človeku go'a stena, na katero je v samotnih urah pisal svoje tihe misli, tiste, ki jih drugače ni razodel nikomur«.
To pa je pisal človek, ki se je že bil pusiovii od rmadost-. ko so mu rane, ki so ga v mladosti še kako pekle, na zrela ieta v spominu in v duhu
že pele.
Bliže dijaškim letom je izpoved v črtici »Hoja v šolo«: »Nikoli se nisem tako malokedaj smejal Kakor v tistih mladih letih, ko je tako zgodaj in tako neusmiljeno planila name grenka krušna skrb«.
Že kot dvanajstletni prvošolec je bil »posteljaš«, kakor so takrat tudi uradno imenovali prenočevalce, največkrat revne dijake in delavce, ki so nekje imeli prenočišče, po navadi zasilno in prehodno, hrano pa — prav tako zasilno — pri dobrotnikih ali v cenenih dijaških menzah, na primer v Ljudski kuhinji, ki je danes restavracija. Ponižujoče tegobe postal issa so bile Cankarju prihranjene edino v prvih ljubljanskih mesecih, ko ga je ma-ti nastanila na Vodnikovem trgu 5, v pritličju levo, pri očetovem polbratu Simonu, a le deloma, saj je bil ta uradni sluga okrajnega glavarstva hud nemškutar in trdosrčen človek To je pokazal tudi nekaj dni po novem letu 1889, ko se je znesel nad Ivanom zaradi njegove enureze. Pognal ga je iz hiše, česar se je kasnejši pisatelj brid ko spominjal v »Stricu Simnu«. Sestradan in premrl je prišel domov, a ga je mati opogumila, ne le z besedami. Že naslednji dan sta se peš podala nazaj v Ljubljano Neža Cankar, »drobna, suhotna ženica«, kakor se je spominjajo Ivanovi sošolci, ie sinu našla posteljo v drugem nadstropju Poljanskega nasipa 10 pn znani dijaški gospodinji Ani Marješičevi. v Romovi hiši, ki danes ne stoji več. »Teta Anka«, se spominja sošolec Strmiški, je bila »dolga, kot trska suha gospodinja«. »Pri študentih je bila znana kot zelo huda ženščina,« piše, »in šepetalo se je, da je ozmerjala, da, celo pretepla ,starino’ Levstika, ki je bolehen, nadležen in — siten, tudi tam stanoval«, in umrl dobri dve leti, preden je v Romovo hišo prišel stanovat Cankar.
Kako je stanoval, piše v »Desetici«:
»Velika je bila izba, ali, .siendar se mi je zdela tisto jutro ozka in tesna, vsa natlačena in nametana, Kakor ob selitvi, štiri postelje so stale ob stenah, med njimi police za knjige, veliki leseni kovčki, skrinjam podobni, omare za obleko, na sredi ogromna miza, s knjigami in zvezki pokrita; vse to je dobilo v somraku čudne, popačene, nekako sovražne oblike in je napravilo vtis nepopisne revščine in žalosti. Na ostalih posteljah so ležali moji tovariši; vsi so še spah trdno jutranje spanje; lica vroče puhteča, usta na pol odprta.«
Pri tej gospodinji je vendarle ostal tri leta, se z njo vred preselil v Gradišče 15, nad sedanjo gostilno Koper, hodil na kosilo k pisatelju in politiku
Ivanu Tavčarju, ob nedeljah pa k fran-čiškanom uro pred mašo »držat prostor« za svojo pobožnjaško in strogo gospodinjo.
Bili so to dnevi pomanjkanja, stra-deža in — ob večni gneči v izbah — iskanja samote v sebi in njenega izražanja. V naslednji izbi, v Florjanski 24, v dvoriščni stavbi v prvem nadstropju, kamor je prišel v šolskem letu 1892/93, se je literarno razživel, čeprav je imel pred seboj še tri leta realke Z mlajšim bratom Karlom sta stanovala pri krojaču Antonu Repov-šu. »V hišo se je šlo po široki veži in preko dvorišča, po stopnicah in potem po dolgem mostovžu, ki je visel ob zidu vse okoli dvorišča in se je stresal, če je človek trdo stopal,« je opisal to domovanje v povesti »Na klancu«. Opis velja še danes.
Na današnjem Gornjem trgu se je Cankar dokaj sprostil, inštruiral je matematiko, pesnil in šestnajstleten napisal prvo igro, ki pa je sloviti igralec Ignacij Borštnik ni sprejel in. je zato bržkone končala v peči.
Od tod je mladega literata pregnal potres. Z Dragotinom Kettejem sta si poiskala zasilno prebivališče najprej nekje na Ledini, potem pa v '/odmatu na Friškovcu, v sedanji Ravnihar j evi 7, na podstrešju. »Ako je Cankar kedaj hitro skočil s postelje, je vselej treščil z glavo ob strop,« je zapisal pesnik Radi voj Peterlin-Petruška, ki se je nekoč odzval njunemu povabilu in je s hudimi težavami našel njun brlog (ki je danes ropotarna). Res ni bilo veselo: Kette in Cankar sta tisto leto padla na maturi in čakala, da jo bosta naslednje leto spet polagala; dotlej pa sta si delila vedno premrzlo ali prevročo bivališče, glad in nemara tudi borno obleko; pa ni bilo le žalostno: zakaj bila sta polna načrtov, kljubovalnosti, nežnega humorja in želje po ljubezni ter kajpak upanja.
Cankarja pa je s Kettejem tudi po njegovi smrti za jetiko nuja večkrat peljala prenočevat v Cukrarno, še zlasti v prvih letih tega stoletja, ko se je za več tednov vračal z Dunaja in se zatekal h »krušni materi slovenske moderne« in »ptičev iste pomladi«, k Poloni Kalanovi.
Cukrarna, danes imenovana Sprejemni center, je še zmeraj zatočišče za kar najmanjši denar.
Če preskočimo dve krajši prebivališči na Streliški 14 (pritličje, desno od vhoda) in na Zalokarjevi 8, pridemo do jeseni 1903, ko je Cankar že globoko posegel v slovensko javno življenje in je kot uveljavljen pisatelj prišel z Dunaja ter od oktobra tega leta do februarja 1904 prebival v tretjem nadstropju Križevniške 11, nad gostilno Vitez, v stanovanju svoje tete Marije. V teh mesecih je v gledališču vodil skušnje za svojega »Kralja na Betajnovi«. Nemara to stanovanje ne bi bilo
Usodno stopnišče na Kongresnem trgu 5 (foto loco Žnidaršič)
tako zanimivo, če ne bi Ijuoljanski duhovniki zagrozili gospodinji, da dijaki ne bodo smeli stanovati pri njej, če se Cankar ne bo odselil. Seveda je Cankar takrat bil že vse drugačne boje, da bi se splašil .pred takim izsiljevanjem; ob svoji bojevitosti je bil plašen na drugih, osebnejših področjih. Tako je na primer med premiero »Kralja na Betajnovi« ždel v Križev-niški ulici in trepetal za njen uspeh. Najel je bil dijaka, da mu je po vsakem dejanju pritekel povedat, kako dolgo je bilo ploskanje in kakšno je bilo vzdušje, šele po dveh ugodnih poročilih. se je opogumil v gledališče, da se je ob koncu predstave poklonil občinstvu.
. Začasno se je Cankar spet priselil v Ljubljano na začetku pomladi 1907, ko je pri državnozborskih volitvah kandidiral na socialistični ‘.isti. Najprej se je nastanil v hotelu »Ilirija«, potem pa za tri mesece pri prijatelju Etbinu Kristanu na Masarykovi 44. Tu je sredi volilnega boja v zdaj še podrti vrtni lopi po resničnem dogodku napisal »Hlapca Jerneja in njegovo pravico«.
Vmes je ob koncu aprila stanoval pri družini inženirja Štebija na Gosposvetski 6 nad restavracijo Slavija. Pri Kristanu pa je živel še ob koncu tega leta, ko je prišel na premiero svoje farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Potem se je vrnil na dunajsko Lindauerstrasse, v domovanje, ki mu je v »Mojih izbah« posvetil »najlepši pozdrav«. Po nekaj dnevih je pisal prijateljici Mariji Reisnerjevi o značilnih občutkih, s katerimi se je zapiral v svoje prebivališče:
»Odkar sem se vrnil iz Ljubljane, še nikomur nisem pisal. Lotil se me je namreč strašen stud. Vsako besedo, vsako kretnjo, vse, kar sem živel in poččl tam, vse mi je bilo naenkrat tako odurno in zoperno, da me je bilo sram pred samim seboj. Tako daleč je seglo to čustvo, da sem navsezadnje sklenil: edino takrat si še človek, kadar si zaklenjen v svoji izbi, pa makàr če je sama žalost s teboj.«
V Ljubljano pa se je vendarle — spet h Kristanu — povrnil istega leta za nekaj mesecev. Za stalno se je vanjo preselil novembra 1909, ko se je ' po vrnitvi iz Sarajeva najprej udomil v švicariji, kasnejšem hotelu Tivoli, na mansardi v drugem nadstropju. Rad in veliko je posedal v tako imenovani kmečki sobi v družbi literatov, slikarjev in gledališčnikov, za katero se neki sodobnik nostalgično spominja »da je imela veliko časa, da se nikomur nikamor ni nikoli mudilo in da ji je sploh sitnost današnje sorte bila neznana«, še danes živi v švicariji nekaj umetnikov, 'a družijo se ria sodobnejše načine v večnem pomanjkanju časa.
Morebiti se je tudi pred »blagodat-mi« svoje bohemske druščine aprila 1910 preselil v sobo nad gostilno na Rožniku k starim znancem iz družine Franzotovih, kjer je ostal dobrih sedem let. Poleg dunajskega prebivanja pri Ldfflerjevih je to njegov drugi poskus udomitve, ki ga je v začetku osrečeval, saj mu je spodbudil bogato dejavnost, izpričano v »Obiskih« Izidorja Cankarja, proti koncu pa ga je BP..ffiQenju njegovih sorodnikov in prijateljev ugonariljal...,ZatQ*-&o ga dolgo let skušali odtrgati iz rožniške samote, a se je Cankar trmasto oklepal boljših delovnih pogojev, ki jih je imel na Rožniku, in se nemara tudi izogibal meščanskih spon, ki jih kot svoboden človek, zvest svojemu srcu, ni maral, še za živa je postal rožniška legenda, cilj radovednih izletnikov in spoštljivih obiskov. Včasih pa je Cankarju Rožnik stal neprijetno daleč, po-sébej, kadar se je v mestu zamudil predaleč v noč. Zato je prenočeval pri znancih in v hotelih. Nočna vračanja na Rožnik niso bila le predolga, postajala so tudi čedalje bolj nevarna za-
radi zahrbtnih napadov. Tako je Cankarja zvečer 30. septembra 1913 napadel neki zlikovec in ga med ruvarijem ranil po obrazu.
Kaže, da je njegovo naglo slovo Rožniku sledilo po surovem, nedatiranem in nepodpisanem pismu, ki ga je nekega dne našel v svoji sobi, v katerem eden od Franzotovih sinov zahteva, naj plača dolg, ki da si ga je'nakopal le z lažmi in s hinavstvom. Cankar je užaljen odšel, ne da bi v »Mojih izbah« posebej kot domovanju pri iLofflerjevih namenil Rožniku kakšno hvaležno besedo.
Rožnik pa je danes vendarle najpomembnejše Cankarjevo prebivališče, tako zaradi Cankarja kot zaradi sebe samega, čeprav je spominska soba urejena v sosednji stavbi. V pravi »izbi« z dvema oknoma, ki gledata na Stanovanje, s katerega Kot z večine domov pozno v večer utripa TV pobliskavanje. 7
V Ljubljani očitno /ni imej obstanka. V enem letu je zamenjal četvero prebivališč: na Rozmanovi 9 (od koder je hodil jest v hotel Turist), Trubarjevi 28, Prisojni 8 in na Trgu revolucije 5, pri čemer se prvih treh stanovanj ni odrekel in je tako rekoč v vseh treh žive! hkrati, zdaj pri tem zdaj pri drugem prijatelju, pri nevesti in vmes še pri katerem četrtem.
Naposled je 4. oktobra 1918 šel na tedanji Kongresni trg 5 k Lujizi Ravnikarjevi za podnajemnika. Do njegove
sobe še danes prideš po temnem obokanem hodniku skozi stavbo, ki gleda na »Zvezdo«, čez pritlični prehod v stavbo, ki je obrnjena na Ljubljanico.
S tega prehoda se spuščajo stopnice na majhno kletno dvorišče med obe- j ma stavbama. Po teh stopnicah je Cankar ponoči 29. oktobra padel, in se usodno pobil po tilniku.
, Poškodbe po padcu so sprožile vrsto bolezni, le-te pa smrt. Cankar ni povedal, zakaj je zgrmel po stopnicah, kaj je sploh iskal na njih. Prevladuje mnenje, da jih ni bil vajen in da so jih prav takrat prezidavali ah pa da jih je zamenjal s stopnicami v nekem drugem stanovanju. V obeh primerih pa je bil morebiti žrtev svojih veno-mernih preseljevanj, »popotništva«, ki se ga ni znebil vse do konca življenja, iskanja doma, ki ga je naposled žal res našel tam, kjer ga je,.slutil v »Mojih izbah«:
»Moje izbe niso bili domovi, postaje so bile. Dom je popotniku samo eden. Nanj mislim zdaj, ko se truden in do kraja vdan poslavljam od poslednje postaje. Srce občuti na svojem nezmotljivem dnu, da je poslednja. Pozno je pod noč, težko, da bi bile duri še kje odprte. Veselo pozdravljena, hvaležno blagoslovljena, zadnja prijateljica! Dolgo in težko bom spal, hudo bom sanjal; toda spal bom doma.«
Željko Kozinc
Pred sto leti se je rodil tudi pesnik Kette
Prijatelj Dragotin
Najstarejši predstavnik velike četverice modernih
je umrl star komaj 23 let
Tako Ivan Cankar kot Oton Župančič sta soglasno priznavala: Dragotin Kette, rojen 19. januarja 1876 m tako naj starejši med modernimi, srednje visok in moške postave, lepega obraza z brado in brki, vesel, duhovit iv prijeten družabnik, ki se ni izogibal krčmam, dober pevec baritonist, ki je rad zaigral na klavir ali kitaro, je bil med vso svojo družbo najgloblji in najvišji. Ko je bil star štiri leta, mu je umrla mati, s petnajstimi leti je izgubil še očeta in tako ostal popolna sirota. Ostali so mu le njegovi ljubljanski gimnazijski prijatelji, predvsem Ivan Cankar, Oton Župančič in Josip Murn.
Posebno s Cankarjem je imel Kette marsikaj skupnega, in to še predvsem v šolskem letu 1895/96, ko nista obiskovala šole: Cankar ni opravil mature, Ketteja so obdolžili pisanja drznih ljubezenskih pisem nekemu dekletu in ga kaznovali z neprimernim iz vedenja. Ker ni mogel plačati šolnine, ki so mu jo zaradi te ocene naložili, so ga odslovili iz šeste gimnazije. Oba sta se tedaj v Ljubljani otepala s siromaštvom, a se tudi utapljala v očarujo-
čo svobodo bohemstva. Skupaj sta tedaj stanovala v Vodmatu in pogosto zahajala v krčmo na tedanji Radecke-ga cesti 28 (sedanja Vidovdanska), ki je bila last Franzotovih. Kette je bil zaljubljen v njihovo takrat komaj 15-let-no hčer Štefanijo, Nino, z njo pa se je seznanil, ko je inštruiral njene brate.
Ivan Cankar je v novembrski številki revije Dom in svet letnika 1911, več kot dvanajst let po Kettejevi smrti, napisal o teh skupnih letih članek »Konec literarne krčme«, v katerem takole opisuje njuna tedanja skupna leta: »Ob Radeckega lesti, blizu mitnice, je stala ponižna krčma, ki so jo lam podrli. Meni je bila ljubf, kakor so človeku ljubi vsi Kraji, ki ga spominjajo na mladost; in kakor so meni še posebno ljubi vsi kraji, ki me spominjajo na enega najplemenitejših, po duhu in srcu najvišjih ljudi, kar sem jih poznal, na Ketteja.
Pred petnajstimi leti sva zahajala s Kettejem skoraj vsak večer v tisto krčmo...
Ketteja so bili iz ljubljanske gimnazije sramotno izgnali; njemu ne v sramoto. Kakor v zraku je bilo nje-I govo življenje, študiral je veliko, toda
nemirno, brez vsakega načrta in vse-navzkriž. Bral je, karkoli je dobil; če je bila slovnica, se je začel učiti jezika in ni vprašal, kaj bi s tistim znanjem; tako se je učil madžarščine, turščine; Najmanj se je ukvarjal s študijem za preskušnjo, Ki jo je pozneje delal in napravil v Novem mestu. Kar je bilo s šolo v kakršnikoli zvezi, je iz vsega srca sovražil; vzroka je imel dovolj.
Stanovala sva skupaj v Vodmatu. Hodil je poučevat Franzotove otroke v šiško. Takrat, ko se živ krst ni zmenil zanj, ko je bil pozabljen in osamljen, ga je gospa Franzotova dolgo časa varovala najhujše sile. Poučeval ni veliko, ker so ga otroci imeli preveč radi in je tudi sam bil med njimi kakor vesel otrok.
V krčmi sva snovala imenitne načrte o odrešenju iz vseh nadlog. Pričela sva poleg verzov pisati še prozo. Najprej podlistke za »Slovenca«, ali pravzaprav za Kalana, ki ni plačeval po vrstah in kolonah, temveč po sili in potrebi. Ketteju pa se je zazdelo, da bi tàko delovanje .dkoli ne doneslo ne velikega blaga in ne veliko časti, Nameraval je napisati vso zgodovino slovenskega naroda v obliki romana. Začel je s kraljem Matjažem in sam
ta uvod je že obsegal blizu 30 kon-ceptnih pol, ko se je nestalnemu pesniku zazehalo. Bog vedi, kam se je izgubil ta rokopis.
Ob tistem času je tudi bilo, ko sva se obadva začela ukvarjati z dramatiko. Kette je tudi v drami nameraval opevati kralja Matjaža, jaz pa sem mislil na kmečke punte; on ni dovršil niti enega akta, jaz tudi ne. Za tolažbo sva začela dramatizirati »Rokovnjače« ...
Pred mrakom sva se izprehajala po ljubljanskem polju, ki je bilo najljubši izprehod tudi Murnu in Župančiču.
Ko se je zvečerilo, sva se napotila v krčmo in sva posedala časih pozno v noč. Kette je srebal vino v kratkih, naglih požirkih, kakor srebljejo kavo stare ženice. Ko sem bil lani poslednji-krat v tisti krčmi, sem sedel za mizo, kjer sva ponavadi sedela. Cisto razločno sem videl njegov obraz, slišal njegov glas. Nemirno in živo je bilo vse — oči, košati brki, roke in život. Vzel je s stene kitaro in je z mehkim, prijetnim baritonom zapel o starčku.
Leta 1898 sem se odpeljal na Dunaj in nisem Ketteja nikoli več videl, ne njega in ne Murna. V krčmo ob mitnici so zahajali drugi gostje. Zdaj je ni več — ne krčme, ne Ketteja, ne Murna; pokošeno vse: življenje, visoke sanje, upanje v prihodnost; ostal je samo še spomin, in še ta ni vesel.
Kette si je marsikatero podrobnost iz tistega časa zapisal v beležnico: »4. julija (1896, op. p.). 3. julija je Cankar maturiral. Zvečer bili pri Topolovcu (oba Govekarja, Cankar. Lovrenčič in jaz) — na čast maturantu. Maturant plačal za 1 liter, vsi drugi razen mene in Lovrenčiča po 1 liter; jaz nič, L. dva litra.
10. avgusta, 9. avgusta sem imel tako lepe sanje o Štefaniji. Tako je bila lepa in prijazna z menoj, da še noben-krat ne. Za vraga, da mi še v spanju ne da miru ta punčka!
17. septembra. 16. septembra prišel v Novo mesto. Krasen, vroč dan. V ponendeljek delam preizkušnjo.
23. septembra. Včeraj izdelal skušnjo.«
Jeseni leta 1896 se je družba štirih modernih morala ločiti: mlajši Murn je ostal v ljubljanski Cukrami, Cankar in Župančič sta po opravljeni maturi odšla na univerzo na Dunaj, Kette
je šel v gimnazijo v Novo mesto. Čeprav so bili daleč vsaksebi, niso pozabili drug na drugega, temveč so si stalno dopisovali. Tako je na primer Kette že prve dni novembra 1896 pisal prijatelju Cankarju, ki se je vpisal na gradbeni oddelek dunajske tehniške visoke šole, med drugim tole: »Dragi prijatelj, sama lenoba je bila kriva, da Ti šele sedaj odgovarjam. S profesorji svojimi sem zelo zadovoljen, oni pa seveda ne tako z menoj. Kako pa s Teboj? Sì li kaj priden? Ali boš kaj vrl'inženir? Jaz upam, toda to Ti že naprej povem, da Tebi ne bom dal zidati svoje hiše, ker se bojim, da bi se mi ne podrla prej, nego bi jo Ti začel zidati. Torej na moje stroške ne pij!«
Dne 7. marca 1897 je gimnazijec Kette iz Novega mesta med drugim pisal Cankarju: »Tu živim fletno. Punčke so mi prva skrb, druga denar, tretja vince, četrta jajca, peta lepi romančki in poezije, šesta natura, sedma kvar-tir, osma cerkev, deveta šola. Zaljubljen sem v jedno blondinko, in imam srečo. Sicer pa Ti povem nekaj prijetnih zgodbic, kadar prideš lesém.«
Kette je tedaj naravnost zavidal tovarišem iz moderne; deležni so že bili visokošolskega študija, ki se je njemu začel nevarno odmikati. 21 let mu je namreč že bilo, ko je bil šele v sedmi in brez mature, zato so mu pri naboru prisodili tri dolga leta vojaške službe.
Po maturi leta 1898 je odšel v Trst k vojakom, vojaščino pa je prenašal le z največjo muko. Ob neki priložnosti se je, telesno premalo utrjen, močno prehladil ih tako prišel v garnizijsko bolnišnico. Zdaj si je prizadeval, da bi se rešil vojaščine, ter si je v ta namen še sam izpodkopaval zdravje. Cankar je pozneje pisal svojemu bratu Karlu: »Jaz sem se spomnil nekega pisma, ki mi ga je bil Kette pisal iz Trsta; prašal me je, kako bi mogel zboleti, da bi se rešil vojaščine«.
Tako se ga je lotila jetika in hudo bolnega so odpustili. Dne 19. marca 1899 se je z vojaško skrinjico oglasil pri prijatelju Murnu v ljubljanski Cu-krarm, ki je le mesec dni pred tem dobil še na Dunaj njegovo pismo: »Z mano je stvar taka. Tu bom ležal še mo- da mesec dni. mogoče tudi več. Potlej bom, kakor upam, superarbi-
trovan. Precej nato jo pobrišem na Dunaj. Na vsak način pojdem študirat zgodovino in pozneje morebiti prirodoslovne vede. — Župančiču in Cankarju se mora presneto dobro goditi, kajti če bi pasla dolgčas, pisala bi mi že zato, da bi si ga na ta način preganjala.«
Pri Josipu Murnu, nezakonskem otroku revne služkinje pri ljubljanskem veletrgovcu Mayerju, rojenem v začetku leta 1879, ki ga je štiri leta starega prevzela v oskrbo materina rojakinja Polonica Kalanova ter ga po potresu leta 1895 vzela s seboj v staro Cukrarno ob Ljubljanici, pri tem Murnu so se že v ljubljanskih gimnazijskih letih zbirah modemi. Tako se je Kette po vrnitvi iz Trsta zatekel v njegovo sobico v drugem nadstropju Cukrarne. Fran Govekar takole opisuje tiste dni: »Ko mi je bil prišel g. Murn meseca aprila povedat, da leži v Cukrami Kette brezupno na smrt bolan sem hitel takoj h g. Aškercu ter ga povabil, naj gre z menoj k bolniku, da mu skupaj pomagava v težki bolezni. Na smrtni postelji sem predstavil g. Aškerca Ketteju. Takoj sva izpre-videla, da so Ketteju dnevi šteti. Ker nama je gospodinja povedala, da je Kette od sorodnikov povsem zapuščen in da živi le ob miloščini, katero mu dajejo sosedje in dobrosrčne obiskovalke, sva začela misliti, kako bi mu pomagala vsaj v zadnjih dneh.«
Tako so se za Kettejevo prvo zbirko pesmi dogovorili v' Ljubljani šele v času, ko je bil pesnik že na smrtni postelji. Za založitev so pridobili Schwentnerja, Aškerc je sklenil pesmi urediti, za kar ga je prosil Kette sam, Govekar pa naj bi mu pomagal zbirati gradivo. Vendar pesnik ni videl v knjižni obliki natisnjenih svojih pesmi: umrl je zapuščen v Cukrami 26. aprila 1899, medtem ko je zbirka izšla šele leto dni pozneje.
Ivan Cankar do svoje smrti ni mogel pozabiti velikega prijatelja. Tako za nekatere ljubljanske kot dunajske časopise je napisal daljše prispevke o velikanskem deležu, ki ga ima Kettejeva poezija za slovensko književnost, pri čemer je večkrat poudaril, da je Kette za Prešernom največji slovenski pesnik.
Marjan Raztresen
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
IHIi
___________________________8. maja 1976
Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
„Razmere so naravnost obupne”
v
Cankar na Štajerskem leta 1911
Popoldne s Štefko
O Cankarjevem šestmesečnem bivanju na Štajerskem oziroma v Slovenskih goricah so mnogo pisali. Raziskovalcem pisateljevega dela in življenja so na voljo najprej Cankarjeva pisma, ki jih je tisto blatno jesen in zgodnjo zimo pisal iz svojih dolgočasnih slovensko-go-riških dni veliko, najbolj domotožna pač svoji gospodinji Nini Bergmanovi na Rožnik. Potem je tu Cankarjev slovensko g oriški gostitelj in eden najboljših prijateljev, kakor ga je sam imenoval, zdravnik in pisatelj Lojz Kraigher s svojimi študijami in spomini, v katerih je ob Lepi Vidi in Cankarjevih pismih napisal ne le eno celo poglavje o Cankarjevem trojiškem obdobju, marveč vpletal ta čas v svoji knjigi še na drugih mestih.
Na kratko o celotnem bivanju Cankarja na štajerskem se pravi od začetka novembra 1910 do prve nedelje v maju 1911 (ki jo je Cankar preživel v Mariboru) ni mogoče povedati kaj novega. Iz skrbno prebranega gradiva pa bi veljalo izločiti dva pojava in ju komentirati z določenega zornega kota: lahko rečemo, da je Cankar na Štajerskem doživel novo izkušnjo v zvezi z ostrino narodnostnega boja ter s socialnimi, gospodarskimi in splošnimi razmerami.
Kranjsko in štajersko je ločil deželni kamen pod Trojanami in deželi sta bili navzlic južni železnici očitno preslabo povezani v pretoku idej, ljudi in informacij. Močna mesta Maribor, Celje, Ptuj so bila v samem jedru tako rekoč do zloma Avstroogr-ske monarhije trdnjava nemštva in nemškutarstva. Tudi to bi utegnilo, če se omejimo le na ta del vzrokov slabe povezanosti slovenskega osredja in Ljubljane z obrobjem ob severovzhodni narodnostni meji, krivo, da so se tedaj slovenski pisatelji pravzaprav tako slabo zanimali za svoje ljudi na severovzhodu (kje je bil že čas, ko je Jurčič tu urejal Slovenski Narod!). V takih razmerah je pravi čudež, da se je trojiškemu zdravniku in pisatelju Lojzu Kraigherju posrečilo zvabiti sem svojega prijatelja, največjega med slovenskimi pisatelji, in da je Cankar pri njem navzlic vsemu tarnanju ostal celih šest mesecev Skušamo se vživeti v Cankarjevo tedanje počutje: moderen, findesièclovski literat, visoko družbeno in družabno urbaniziran človek za tedanje slovenske razmere, navezan na Ljubljano, njene kavarne, debate, prijatelje in ljubezenska nagnjenja _ tu, v Slovenskih goricah pa blatne poti, dež, zgodnji sneg, zamete-ne poti... »Od same puščobe sem sklenil, da si pustim brado rasti... Stvar je ta, da se tukaj počutim popolnoma tujega.. Družbe ne bom imel prav nobene razen Kraigherja ... Dolgčas, dolgčas in puščoba ... Odkod se jemlje toliko te ilovice .. - Slovenske gorice bi silno obogatele, če bi bilo blato naprodaj...« in tako naprej, večinoma v pismih na Rožnik pa literarnim prijateljem.
»Noben Kranjec ne pozna štajerskih razmer«
Kraigher je vedel, kako boleče se bo Cankar trgal od Ljubljane in da bo k njemu prišel bolj iz kljubovalnosti, iz osebne krize (»Konec rožniške glorije« — junijski listek v CanKarjevi miniaturni beležnici) in bolj zavoljo trenutne želje po spremembi, kot pa zato, da bi tu zares dolgo, morda celo za zmeraj, kot ga je vabil, ostal. Zato je prijatelja vabil k Trojici z vsemi mogočimi prijaznimi razlogi, za nas pa je posebej važno, da je potrkal tudi na Cankarjevo politično vest in prepričanje: »Noben Kranjec ne pozna štajerskih razmer, ki so naravnost obupne v narodnem oziru. Namesto napredka konstantno nazadovanje. In politični listi štajerski se grizejo med seboj in pustijo najuspešnejše nbarie-nie nemškutarjem. Ti si socialist. Ko bi iaz živel v Trbovljah, bi bil najbrž tudi... Ko bi bil Ti pri Trojici, bi tudi ne bil socialist...«
Ni dvoma, Kraigher Cankarja tu opozarja, kako ie politična mizerija na štajerskem prežeta z narodno mize-rijo, kako je v takih surovih pogojih eno povezano z drugim, pa naj si ti, ki to živiš, socialist ali kaj drugega Ce bo Cankar sprejel in doiel to razlago razmer, in v nadaljevanju bomo videli da iih bo, potem bo pomenilo to za'poetičnega in kulturnega boievi-teža Cankaria dragoceno spoznanje: »Sai bi tako bilo dobro (Kraigher Cankariu sT)pt v enem od vabečih pi-sem) ko bi kdo od socialistov preštudiral'malo obmeine razmere. Teh ne poznajo niti rodoljubi po ookhcu, kaj na šele vi drugi. Narodnostni program Tvoje stranke je gotovo idealen, a ne gre samo zanj, gre tudi za taktiko... In če Te ne bo sram ob tej narodnostni mizeriji na Soodniem štajerskem in Koroškem, se grem obešat.«
Nazadnje prve dni novembra 1910 Cankar le pride k Troiici, niše tu Lepo Vido in pisma o dolgočasju, vmes oa, kakršne volie ie pač bil, tud: pohvali ljudi in kraie. ra.iža no Slovenskih goricah, obišče Benedikt, kraj, kjer je učitelievala nekoč njegova^ Hu-b'ca Anica Lušinova. se z lenarškim zdravnikom in notarjem odoelie celo do Gornje Badcr0ne. debatira po gostilnah s trškimi vel laki (»Ali kar je tako imenovane .boljše družbe’, ie vsa slovenska, advokati, notarji, zdravniki, poštarji in farji«) — in spoznava raz mere.
Naj še tako toži po Ljubljani in Rožniku (Bergmana prosi celo za nekaj kranjskih klobas, kot da bi šta-, jerske iz tunke ali suhe iz mesnjaka
bile kaj slabše), je Cankar vendarle tudi pri Trojici kulturno in politično dejaven. Drugega februarja 1911 predava na okrajni učiteljski konterenci pri Trojici o slovenski literaturi, taka predavanja pa so pri Cankarju vselej tudi politična, ne samo estetična. Pravo politično travmo pa doživi nekaj dni pozneje, 11. februarja ob volitvah pri Lenartu... »ki so tudi Cankarja zelo razburjale in nazadnje strašno razočarale. Preveč nazorno se je mogel prepričati o nesramnosti nemškutarjev ter o nasilju vladnih oblastnikov. Celi dan je bil pri Lenartu in zelo napeto spremljal dogodke. Razumel je vo-lilce, ki so bili v vseh pogledih, zlasti pa gospodarsko, popolnoma odvisni od nemčurskih mogočnikov in njihovih denarnih zavodov. Kdor je bil zadolžen pri njih, posebno še za večjo vsoto pri ptujskem Ornigu (vinskem kapitalistu), temu so s hudičevimi kremplji parali srce... Ko so po volitvah hoteli zavedni Slovenci osramotiti izdajalce pred ljudstvom, se je Cankar zavzel zanje. Razlagal je njihovo obupno duševno in gospodarsko stanje ter dosegel, da so jim prizanesli z maščevalnimi napadi v časopisju« (Kraigher).
Cankarjeva smilečnost? Slogaštvo? Oportunizem? Pri piscu Hlapca Jerneja in njegove pravice?! Tega, za naše poudarke v tem zapisku izjemno pomenljivega Kraigherjevega pričevanja, si ni mogoče razlagati drugače kot s Cankarjevim dialektičnim, celo razrednim čutom za globljo razčlembo vzrokov volilne polomije. Kaj bi napadali reveže v kapitalistovih krempljih? Rešite ga teh, pa bo narodnostna zavednost drugače izgledala! Ali ni to izredno moderna, prav marksistična razlaga človekove narodnostne odtujitve zavoljo socialne, razredne alienaci-je? Ali ni v tem Cankarjevem nastopu implicitno izraženo spoznanje, da se v takih razmerah, kot jih je videl in doživel tu v zaostalih Slovenskih goricah, narodnostno prežema s socialnim in nasprotno, ob čemer postane strankarsko politikantstvo smešnega igra? To bomo poskušali ponazoriti še z nekim Cankarjevim nastopom v času njegovega bivanja na Štajerskem, ko je pisatelj »nagonsko« začutil, da se mora spustiti v spopad tudi za narodnostno stvar ne glede na to, katera stranka si jo je zapisala na prapor.
Karl Linhart in »Štajerci,janstvo«
Zanimiv Cankarjev politični pripetljaj na štajerskem, polemiko s Karlom Linhartom, je z dejstvi opisal Janko Glazer v Mariborskem koledarju 1936. Mi ga bomo politično komentirali, ker to vsekakor zasluži, saj je dogodek razkril, kako je Cankar Etbi-na Kristana in »Rdeči Prapor« slovenske socialne demokracije brezuspešno opozoril na »štajercianstvo«, se pravi na nemške apetite na Spodnjem Štajerskem pod krinko politične naprednosti.
Na kratko: Karl Linhart, takratni urednik v Ptuju izhajajočega »Štajerca« in idejni voditelj nemškutarske stranke na Spodnjem štajerskem (potem ko ga je bila slovenska socialna demokracija ob nekem ponesrečenem štrajku odslovila), je leta 1910 izdal v Ptuju brošuro »Der Abvehrkrieg des unterlàndischen Deutschtums.« V njej si je dovolil neobičajno lokavost. V utemeljevanju pravic in poslanstva nemštva na Štajerskem oziroma kar na vsem Slovenskem je šel v brošuri tako daleč, da je trdil, kako da Slovenci sploh nimajo pravice do kakršnih zahtev, ker so brez kulture, o čemer govore njihovi lastni pisatelji. In Linhart navede v nemškem prevodu iztrgan citat iz »Krpanove kobile«, kjer Cankar z bolečo jedkostjo in njemu lastnim sarkazmom piše »Ah, da bi bila vsaj kulturna laž! Ampak tukaj ni kulturne laži, temveč je laž o kulturi...« in tako naprej. Cankarju je pri Trojici prišla brošura v roke in na tako poniglavo zlorabo svojega teksta in imena je ostro odgovoril v celjskem »Narodnem dnevniku«, 18. novembra 1910. Cankar med drugim zapiše, da je Linharta slovenska socialna demokracija po pravici sunila čez prag, imenuje ga brezsramni renegat, protestira, da je »pograbil iz nekej moje satire par stavkov, izluščil jih iz vsake pametne zveze...« itd., potem pa se posmehuje nemškemu mostu do Adri-je, ki pa bo trhel in plesniv še preden bo zgrajen do Drave, in če se je spodnještajersko nemštvo ponižalo do Linharta, je to znamenje, da je gnilo in v razsulu.
Ostra žurnalistična politična izjava, ki je »zbudila«, kakor piše Glazer, »pozornost, kajti takratna naša javnost je smatrala Cankarja povečini za negativista, deloma naravnost za brezdomovinca zato je odločilno in izraz:to pozitivno stališče, ki ga je v tem primeru pisatelj zavzel, pomenjalo zanjo presenečenje. V tem oziru je izjava res bila .zanimiva’, kakor jo je označilo uredništvo. Spominjam se, da smo jo z velikim zanimanjem čitali tudi dijaki.«	,
Komaj je torej Cankar prišel na štajersko, že se je moral spopasti s klavrnim, provincialnim, pa zelo napadalnim človekom. Linhart mu je že 27. novembra odgovoril v svojem »Štajercu« nesramno in rienunciantsko, češ da je Cankar vendar socialni demokrat, njem ve knjige na so pravi protisocialistični evangelij — bral je torej Cankarja podobno neuko ali pa tendenciozno kot klerikalci. Glavna ost v odgovoru pa je bila seveda, kako se more Cankar oglasiti z iziavo v »Narodnem dnevniku«. S stališča čisto Pozitivistične resnice je Cankarja spodbil edino glede očitka o renegatstvu, ker je Linhart bil res po rodu ljubljanski
Nemec, toda v bistvu je Cankar z re-negatom imel prav, saj je bil Linhart nekaj časa v uredništvu »Slovenskega naroda«, sotrudnik »Naših zapiskov« in je pomagal nekaj časa urejevati »Rdeči prapor«, toda vse svoje nekdanje stike s slovstvom je pozneje izrabljal predvsem za napade nanj. Kaj je to, če ne renegatstvo?
Cankar se naprej ni spuščal v nizko polemiko z Linhartom, pač pa je 30. novembra pisal od Trojice Etbinu Kristanu in ga opozoril: »Jaz bi bil vesel, če bi se ga (Linharta) že enkrat moglo in hotelo občutno prijeti in to od strani, da bi ga res zadelo. Meni se sploh čudno zdi, da .štajer-cijanstvo’ z Linhartom vred še nikoli ni bilo omenjeno v ,Rd. praporu’. Jaz sam bi se ne hotel prerekati ne s takim listom (»Štajercem,), ne s takim človekom, politični list pa to lahko stori in ima povodov v izobilju...« Glazer pa končuje svoj zapisek takole: »Kakor kaže .Rdeči Prapor’ 1910, Kristan Cankarjevi želji ni ugodil. List je bil usmerjen v docela drugem pravcu, zato ga narodni boj na štajerskem pač ni zanimal.«
Žal ne, Cankarja pa je zanimal in oba Cankarjeva politična posega (vsaj dokumentirana, v nezabeleženih ustnih debatah jih je najbrž še bilo) izpričujeta nespodbitno, da Cankar od Trojice ni odnesel samo spomina na šole, učiteljice, gostilne in blato, ampak si je v pol leta nabral precejšnje izkušnje o ljudeh, ki tod žive, m o trdem socialnem, narodnostnem in gospodarskem boju, kakršnega najbrž tako otipljivo in nazorno ne bi bil nikoli spoznal, če bi bil ostal samo v Ljubljani in se ne bi bil odzval Kraigherjevemu vabilu.
Ob Cankarjevem kratkotrajnem bivanju v Slovenskih goricah oziroma na Štajerskem smemo govoriti o pisateljevi novi dragoceni politični izkušnji predvsem v tem smislu, da na Štajerskem ni našel frazerskega in koristoljubnega rodoljubarstva, temveč se je srečal z ostro politično diferenciacijo med slovenstvom in nemštvom, temu razkolu pa so socialne prvine na revnem štajerskem dajale še večjo težo.
Malo (zanesljivih) spominov
Sled spominov na Cankarja smo nazadnje iskali tudi v današnjih Slovenskih goricah, največ pri Trojici oziroma v današnjem Gradišču, vendar smo imeli 'marlj sreče kbt pri brska“ nju po gradivih.
Vsakdo seveda ve za »Kraigherjevo., hišo« in da je-v njej-od- novembra 1910 do maja 1911 bil na obisku Ivan Cankar, pa še to, da se je v isti hiši rodil 1912 pisatelj Ivo Brnčič. Vse to si namreč lahko vsakdo prebere na spominski plošči, ki so jo leta 1961 ob pomoči mariborskih podjetij ugradili in odkrili mariborski slavisti. O Cankarju so spomini le posredni in po našem mnenju precej preoblikovani. V šolskih kronikah po šolah žal ni o Cankarju nič, čeprav se je, no je izpričano, veliko družil z učiteljstvom. Kronika pri Benediktu piše le o Anici Lušinovi (odšla že 1905).
Skop spominski drobec nam je povedala upokojena učiteljica Avgusta Kirbiševa v Gradišču, roj. 1904, ki je kot sedemletna deklica srečala Cankarja na cesti v trgu. Pozdravila ga je. Bil je baje lepo oblečen in odrasle je slišala, da je zato prišel h Kraigherjevim, ker da »zdravnik piše knjigo, ki mu jo bo Cankar pregledal.« To je vse. Nekaj več se je spomnila Marija Golob, roj. 1900, hčerka gostilničarja v Zgornji Senarski, h kateremu je Kraigher hodil kegljat. Včasih je prišel z njim tudi Cankar, ki ni kegljal, ampak je sedel na vrtu. »Imeli smo služkinjo. Cankar je bil zelo prijazen z njo. Nekdo je rekel, da je to pisatelj, zato sem zelo buljila vanj. Spomnim se, kako je bil oblečen: v svetlo-rjavo ,špric’ obleko, imel je belo srajco z metuljčkom. Služkinja nam je rekla, da je to zelo prijazen gospod. Pred sošolci sem se postavljala, da je bil pri nas pisatelj.«
V ustnem izročilu o Cankarju v Gradišču in okolici živi več anekdot, ki pa so povečini povzete in preoblikovane po že zapisanem (B. Kreft, L. Kraigher, pisma). To so povečini čenče in bolj ali manj zguljeni stereotipi o Cankarju. Najdlje je v tem pogledu šla domneva, v Gradišču je precej živa, da bi naj bil pisatelj Ivo Brnčič, rojen 1912 kot nezakonski sin sestre Kraigherjeve žene, njegov sin...
Škoda, da nihče ni spraševal Marije Rojkove, preden je umrla leta 1951. Rojkovi so imeli mesnico in gostilno nasproti Kraigherjeve hiše in Cankar je na četrt vina najrajši zavil tja. Roj-kova je baje veliko govorila o Cankarju, njen 1908. leta rojeni sin Rudolf Rojko pa nam je mogel povedati nekaj malega le po pripovedovanju svoje matere. Cankar je bil baje pri njih »kot doma«. Rad je sedel tudi v kuhinji, v gostinski sobi pa da je bil tako domač, da je gostom pijače natočil, če matere ni bilo blizu, ker je morala biti tudi v kuhinji, oče pa v mesnici.
O tem, kako je Cankar preživel v Mariboru — oziroma v mariborskem Narodnem domu — prvo nedeljo v maju 1911, preden se je odpeljal v Celovec in od tam čez Gorenjsko v Ljubljano, je pisal Janko Glazer (Nova Ob-zoria 1975).
Ko je bilo v Mariboru še več občin, je imel Cankar kar štiri ulice (Studenci, Tezno, Pobrežje in v mestu); zdaj ima eno — a ugledno in v najožjem središču.
France Forstnerič
Zdaj bo menda kmalu že 23 let, odkar sem prvič govoril s Slejko.
S Schivarzenbergovega trga sem se s tramvajem peljal prav do skrajnih dunajskih predmestij na jugovzhodu, do zadnje postaje v Kaisers-Ebersdorju. Napotil sem se ob tramvajskih tračnicah nazaj proti mestu, kakih sto metrov daleč, do pritlične, baraki podobne hiše z enimi samimi vrati na glavno cesto in z dvema oknoma; eno je bilo večje, izložbeno. Nad vrati, ki so bila napol zastrta z rebrastim pločevinastim rolojem, je pisalo z okorno pisavo: »LEBENSMITTEL, Stefanie Dbschl«.
Sklonil sem glavo, da nisem zadel ob železno žaluzijo, in odprl vrata. Zacingljalo je in potem še enkrat, ko sem zapiral. V polmraku sem zagledal dva oguljena trgovska pulta, postavljena v pravi kot, in nekaj polic ob straneh. Za vrati v nasprotnem kotu se je nekaj zganilo. Kljuka se je premaknila, vrata so se odprla. Zaslišal sem plazeče šume. Skozi skrilo odprtino v pultu se je pojavilo v prostoru bitje, ki ga je sicer že na prvi pogled bilo mogoče razpoznati za psa, kajti mahljalo je z repom in vohljalo po nogah in pritajeno cvililo; toda žival je b.. mrtvaško rumene barve, plazila se je ob tleh, kakor da nima nog, bila je zavaljena, kakor da je pravkar požrla prav tako velikega psa in gledala je — gledala je tako pretresljivo žalostno, da je bilo usmiljenje močnejše od studa.
Potem se je v vratih pojavila starka majhne rasti in okornih oblik, z nazaj zavezano ruto na glavi, širok bel obraz se je svetil iz polteme, roka je segla k stikalu ob steni. Zasijala je luč. »Varču-jem z elektriko«, je rekla Štefka, »prižgem samo, če kdo pride. S čim smem postreči?«
Z zibajočimi se koraki, značilnimi za stare ženske s težavami v kolkih in vodeničnimi nogami, se je pomikala za pultom proti oknu; najbrž, da bi me bolje videla, kajti žarnica pod stropom je samo brlela. »S čim smem postreči?« je še enkrat vprašala. Gledala me je s svojimi nenavadno svetlimi očmi. Lesketale so se nezaupljivo in hkrati vdano, kakor pri človeku, ki je pripravljen na boj in na primer, a navajen na poraze.
Poznal sem vse Cankarjeve opise njenega obraza in njenih las in njenih oči. Najbolj mi je pri srcu oni iz »Tinice«; »Tinica je imela takrat dvanajst let; njen obraz je bil še čisto otroški, oči so sijale, bog vedi, kakor samo Velika noč in ustnice so bile rudeče, sladkosti polne. Glava je klonila malo nazaj, tako težka je bila kita piavih las ...«.
Ko se je izkazalo, odkod da sem, je bila njena prva misel, da kupčije ne bo in do bi veljalo luč spet ugasniti. Toda ob vratih je zazvonilo in prišel je star možakar po dva kilograma krompirja. Štefka je drsala po trgovini, tehtala krompir in spraševala po Izidorju Cankarju in po profesorju Slodnjaku, pa tudi po Lojzu Kraigherju, ali še živi in tako. »Ja, vidite, če bi me Ivan takrat poročil, bi živela od prispevkov za njegove knjige in se mi ne bi bilo treba mučiti po tej mrtvašnici«, je povsem nepričakovano rekla, ko je starcu, ki je najin pogovor ves čas molče spremljal, izročala drobiž.
Ni bila zelo zgovorna. A toliko sem zvedel, da ves dan plete predposteljne preproge iz debele volne, ki je je bilo povsod na kupe. štirinajst šilingov po kosu dobi, je povedala. Kaj se hoče, še bog, da je toliko.
Preden sem odšel, sem ji odkupil tablico čokolade. »Saj ni treba«, je rekla malce v zadregi, a se je le ročno obrnila in vzela s police zavitek in ga hitro, tako rekoč na skrivaj obrisala ob predpasnik. Čokolada je bila prašna in oguljena, kakor da bi bila rabljena.
x
Tista leta sem jo še nekajkrat obiskal. Nekoč sem ostal pozno v noč in ji prevajal v nemščino dolg intervju, ki ga je napravila z njo profesorica Boršni-kova in ga je bilo treba »avtorizirati«. Spominjam se, da je bil intervju zelo ženski in radoveden in se je dotikal tako imenovanih intimnosti, ki še danes burijo domišljijo nekaterih. Štefki ni bilo prav nič nerodno, še dodala je kaj, kar je pozabila povedati. Kakor v pogovoru s profesorico se je razjezila tudi zdaj, ob reprodukciji pogovora, ko je prišlo na vrsto vprašanje, ali je Cankar Štefko, njeno mater in njuna brata gmotno podpiral, ko je imel denar: kaj pa mislite, še iz svojega smo morali dati! Kadar je šlo za denar, se je Štefka razživela, postala je odločna, odrezava in glasna. Ne, tega pa ne, izkoriščali pa nismo, ampak res pa je, da nisem nič dobila za tiste papirje, ki sem jih dala Izidorju ... in sploh, kaj sem imela od vsega tega, nič, samo trpljenje in škodo...
x
Obljubil sem ji, da se bova kako lepo nedeljo peljala v mesto, da mi bo pokazala, kje vse sta bila z Ivanom. Zdi se
mi, da je bilo poleti 1961, ko sem jo, pražnje oblečeno in nališpano, sopihajočo in zgovorno odpeljal z avtomobilom navzgor po Kaisers-Ebersdorferstrasse in Simmeringerstrasse proti Ottakringu.
Ni pripovedovala dosti o Cankarju, vse je bilo že povedano, o njegovi sitnosti, pa razsipnosti, pa strastnosti, pa ljubosumnosti, pa o splavu, ki ga je doživela od same bridkosti, pa o Kristanu in Stebiju, ki sta ji Ivana speljala, tako da iz poroke ni bilo nič. Docela depoetizi-rala je tudi tisto pijano in deževno potovanje iz Otlakringa v Oberhollabrunn in najmanj dvakrat je povedala, da sploh ni s Cankarjem gledala Gounodovega Fausta v Operi, temveč z nekom drugim, Ivan pa je čakal medtem v Operncafeju. Mnogo pa sem zvedel o materi Albini Lóffler, ki se je kot dekle pisala Sal-baba in je znala še češki in je bila nekakšen angel in zatočišče v vseh življenjskih nezgodah. Umrla je šele leta 1944, še vsa živahna. Ko sta z materjo spoznali, da Cankarja ne bo več, in to spoznanje se je rodilo razmeroma hitro, že kar leta 1911, se je naselil v njegovem kabinetu uradnik iz neke tovarne čevljev, invalid. Kmalu sta se z materjo poročila in Štefki je bil kot oče. Umrl je nekaj let po vojni. Štefka tudi ni dolgo čakala in se je tik pred prvo vojno poročila s hudo oblastnim in razgrajaškim uradnikom, Friedrichom Richterjem po imenu. Po desetih letih zakona sta se ločila po njegovi krivdi. Dobila je odpravnino, s katero si je omislita trgovinico z živili tu na koncu sveta, v Kaisers-Ebersdorfu. Leta 1927 se je poročila s trgovcem Jo-sefom Dòschlom, slabičem in fantastom, ki je pozneje postal precej visoka nacistična živina; ampak takrat že nista več živela skupaj, imel je neko Berlinčanko; »in sploh, kaj bi pravila, z moškimi sem imela samo smolo in trpljenje in nič drugega«.
Pripeljala sva se na Lindauersstrasse, ki je bila takrat še dvosmerna in brez avtomobilov. Hišo številka 26 si je ogledovala, kakor da jo prvič vidi, kajti med vojno je v bližini padla bomba, pa sp s pročelja odstranili vso štukaturo. Stopila je k vežnim vratom in pokukala v hodnik —- »tu je pa še vse tako, kakor je bilo«. Stala je sredi ceste in gledala navzgor v drugo nadstopje, kjer so bila tri okna njihova — »skrajno levo okno, to je bil Ivanov kabinet«. Zibala se je po ulici, pogledala v sosednjo Friedmann-gasse. O hiši, ki je stala nasproti njene, je pripovedovala, da je bila med vojno razrušena, v njej pa je stanovala tista jetična deklica, ki je Cankar o njej pisal — dostikrat jo je opazoval skozi okno.
Nato sva se odpeljala v Antonigasse v 18. okraj, gledat »hišo Marije Pomočnice«, Das Plans de Barmherzigkeit. »Skozi ta vrata smo jo hodili obiskovat, Malči«, je rekla Štefka. »Ivan je ni mo-
gel pozabiti, od časa do časa je »fantaziral« o njej, najbrž jo je imel rajši kot mene...
x
Pravi namen tega nedeljskega popoldanskega izleta pa je bil obisk pri Alfredu Lòfflerju, Stefkinem mlajšem bratu, ki je takrat živel v prijetni hišici sredi vinogradov na obronkih Dunajskega gozda. Alfred, skupaj s takrat že umrlim starejšim bratom Vilijem, najzgovornejši vir informacij o Cankarjevem dunajskem obdobju, je bil verziran »cankaroslo-vec«, govoril je natančno tisto, kar je vedel, da je treba govoriti, o njegovi radodarnosti, očetovski skrbi za Albinine otroke, o nesebični Štefkini ljubezni do njega, o njegovem zanimanju za usodo ottakrinškega proletariata. Kot posebno zanimivost je tudi vedel povedati, da je dan in mesec Stefkinega rojstva (rodila se je 11. decembra 1887) tudi dan in mesec Cankarjeve smrti...
Pri Alfredu je bila na obisku večja družba upokojenih »majhnih ljudi«, ki so vsi vedeli o »Steffinem« znamenitem ženinu, vsak je že kje bral njegova dela ali o njem, sicer pa so bili molčeči in vljudni in so prepuščali besedo živahnemu Alfredu.
Proti večeru je Štefko zaskrbelo, kaj je z njeno osamljeno Susi, pa tudi precej utrujeno je dihala in že nekaj časa si nismo imeli več kaj povedati. Odpeljal sem jo nazaj v Kaisers-Ebersdorf. Mimogrede mi je pokazala hišo, čisto v bližini, kjer je stanoval njen prvi mož, Richter, ves betežen, z ženo invalidinjo; »Vse se mu je maščevalo, kar je meni hudega storil«. Potem sva postavala po Stefkinem dvorišču, po katerem se je trudno vlekla uboga rurnenodlaka Susi, in krmila zajce.
»Pa bova še kdaj šla na izlet«, je rekla, ko sva se poslavljala in prvič sem imel občutek, da mi ne zameri več, ker sem Cankarjev rojak, in da je sklenila pozabiti, da ni imela ničesar od vsega tega. Še enkrat je rekla, da bo pa res treba kdaj na obisk tudi v Ljubljano in na Vrhniko, že dolgo se odloča, da bi šla.
x
Ko sem se čez dve leti spet oglasil, so bila vrata v njeno trgovinico zabita z deskami. Hiša je bila zapuščena, na dvoriščni strani so okna visela s tečajev. Ni bilo zajcev, ni bilo Susi, Štefke Dbschl tudi ni bilo. »Menda je umrla«, je malomarno zinila mlada zanikrna ženska, ki je na sosednjem dvorišču obešala perilo.
Alfred Lbffler mi je povedal, da je izdihnila 20. februarja 1962. Vzrok smrti? Carcinoma bronchi sinistri, je pisalo na mrliškem listu. Poklic umrle: upokojena pletilja preprog.
Slavko Fras
I , ^ „ 1
Štefka v svoji trgovini z živili na Kaisers-Ebersdorferstrasse 289 (leta 1954)
Štefka in njen brat Alfred Lóffler (1961)
lili
V polfinalu košarkarskega kvalifikacijskega turnirja
Po zmagi nad Poljsko
Jugoslavija v finale
Njen nasprotnik bo Italija . Zelo nezanimiva in slaba igra jugoslovanske reprezentance
EDINBURGH, 7. — Jugoslovanska reprezentanca je po pričakovanju preskočila tudi predzadnjo oviro na P?ti v Montreal. Reprezentanca Poljske, s katero je Italija v izločilnem delu tekmovanja premagala z 20 točkami razlike, ni predstavljala resnejše ovire za Novoselove varovance, ki pa so zaigrali tako slabo, da je rezultat ostal vedno Precej skromen. Med plavimi so tudi tokrat stopili na igrišče vsi, najboljši pa so bili predvsem Slavnič in Jerkov, pa poljski zunanji.strelci, ki so v prvem delu streljali zelo točno. Poljaki so popustili le proti koncu. Po rezultatu 52:44 po prvem polčasu so še sredi drugega Polčasa imeli le 10 točk zaostanka, Jugoslovani so nato povedli z 20 točkami, na koncu pa so vsi standardni pralci počivali in tekma se je končala prj izidu 101:92. Najboljši strelci: Slavnič 18, Jelovac 15, Wad-Pjak 20, Bogudski 17.
V zadnji tekmi večera je Italija
premagala Izrael z 80:66 (40:37). Tudi v tej tekmi torej ni bilo posebnih problemov za favorizirane Italijane. Finale med Italijo in Jugoslavijo bosta obe televiziji oddali danes ob 15.45.
Ascoli - Bologna	1
Cagliari - Fiorentina	2
Cesena - Como	X
Inter - Roma	1
Juventus - Sampdoria	1
Lazio - Milan	1
Napoli - Perugia	1
Verona - Torino	X
Novara - Brescia	1
Piacenza - Varese	1
Sambenedett. - Palermo 1 Pisa - Massese	1
Pro Vasto - Reggiana	1
X 2
DANES IN JUTRI V TRSTU
Adria bo nastopila z dvema ekipama
Danes popoldne bodo člani atletskega odseka Adrie nastopili na stadionu «Pino Grezar» v Trstu na ekipnem deželnem prvenstvu, ki se bo nadaljevalo jutri zjutraj v Gorici. Za lonjerske barve bodo nastopili v Trstu Ruzzier v skoku s palico in v metu kopja, Renko v teku na 800 metrov, čač pa v skoku v višino in v teku na 200 metrov. V Gorici pa bo Ruzzier nastopal v teku na 110 m ovire in v teku na 400 metrov, Renko pa v teku na 1500 metrov.
Mladinci Adrie bodo tekmovali v nedeljo na Kolonji v drugem tekmovanju za «Trofejo Primavera». V A kategoriji bodo tekmovali Gombač (disk in krogla), Blokar (krogla) in Druškovič (2000 m). V B kategoriji pa bodo nastopali v teku na 80 metrov Zudek, ki je med treningi zabeležil zelo dober čas, Batič Diego, Igor Čok in Vasilij Pečar, Maver v metu krogle in Kakovič v teku na 2000 metrov.
R. Pečar
ODBOJKA
V MEDDEZELNIH MOŠKIH LIGAH)
Od Borove in Krasove šesterke lahko pričakujemo dunes zmago
v
V Gorici bo na sporedu v 3. ZD slovenski derbi Dom- Olympia
BASSECOURT, 7. - Italijan Bellini je zmagal v tretji etapi dirke po Romandiji. Na cilju je v sprintu prehitel Gimondija, na čelu glavnine pa je privozil De Vlaeminck. Na lestvici ima De Mujinck še vedno nekaj sekund prednosti pred De Vlaeminckom.
Moška C liga
Tudi prvenstvo v tej ligi se nagiba h koncu. Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Bor, bo drevi o-digral predzadnjo tekmo s presenetljivo dobro ekipo Monselice. Dre-višnji tekmeci, ki so novinci v tej ligi, so na odličnem drugem mestu in imajo enako število točk kot SAI iz Belluna. Tržačani so Mon-telice že premagali v gosteh s 3:1 in glede na to, da «plavi» igrajo v teh poslednjih nastopih spet solidno, ne bi smelo priti do presenečenj.
Moška D liga
Odbojkarji Krasa bodo opravili zadnjo prvenstveno obveznost s sedemdnevno zamudo. To pot pa Zgo-ničane ne bo čakala preveč težavna naloga, ker jim prihaja v goste slabi PAV Natisoma iz Man-zana, ki je bil samo dvakrat u-spešen. Tako bodo slovenski odbojkarji po vsej verjetnosti pospravili šesti zaporedni par točk, ki bo le
prestižnega pomena, saj ima Kras že zdavnaj zagotovljeno tretje mesto na končni lestvici. Prve dve e-kipi De Vecchi in S. Giorgio imata šest točk naskoka, Ginnastica iz Pordenona pa zaostaja za dve.
1. ženska divizij'a
Na začelju je v tej ligi še vse nejasno. Ena ekipa je že izpadla in sicer Inter, ki se je odpovedal drugemu delu prvenstva. V nevarnih vodah je od naših ekip samo Sloga. Drevi se bo spoprijela s PAV Despar iz Vidma, ki je že na varnem in ne spada med boljše tekmece. Slovenske odbojkarice morajo zmagati za vsako ceno, saj bi pomenila osvojitev nadaljnjih dveh točk odločilen korak k rešitvi. O-stala dva tekmeca, ki imata prav tako kot Sloga po deset točk, Juha in Azzurra iz Gorice se bosta drevi neposredno pomerila. Konto-velike bodo igrale v Gradišču s solidno Torriano, ki ima samo dve točki več. Težka naloga čaka v
,,'>niiiiii|l||l|,,,,,,m,,,|,|,l||,ni„l|||||l||||||||„iiiiiniii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiuiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii.....................................................................................
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 8. maja 1976
KOŠARKA
FINALE KADETOV
17.00	na Kontovelu
Kontovel — Pali. TS
* # *
PROPAGANDA
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio ®°r — Italsider
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
20.00	v Trstu, Ul. della Valle Bor — Monselice
* * *
MOŠKA D LIGA
18.00	v Nabrežini Kras — PAV Natisoma
* * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Sloga — PAV Despar
* * *
20.30	v Gradišču
Torriana — Kontovel
* -X- *
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
Olympia — Lambertin Sportivo
ATLETIKA
EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu Nastopa tudi Adria
JUTRI
NEDELJA, 9. maja 1976
ATLETIKA
EKIPNO PRVENSTVO
9.00	v Gorici Tekmuje tudi Adria
* * *
TROFEJA PRIMAVERA 9.00 v Trstu Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
VETERANI 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria
*	* tt
AMATERJI
14.30	v Corno di Rosazzo Sodeluje tudi Adria
KOŠARKA
„	1. DIVIZIJA
9.30	v Dolini Bor — San Sergio
*	* -ir
9.30 v Staranzanu Staranzano — Kontovel
*	* *
FINALE dečkov U.15 v Trstu, Istrska ulica u°n Bosco — Kontovel
* * *
POPAGANDA
tl.00 v škednju
^«•volana — Breg
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Pordenonu
Virtus — Sokol
KOLESARSTVO
DIRKA MLADINCEV
Jutri bodo startali tudi mladi od Adrie
Tekmovali bodo na naporni, 106 km dolgi progi
Jutri bodo pričeli s tekmovanji tudi mladi člani lonjerske Adrie. Kolesarji amaterji Sosič, Bonanno in Wrus se bodo udeležili dirke ju-niorjev, ki bo ob 14.30 v Cornu di Rosazzo pri Čedadu. Celotna, precej naporna proga, meri 106 km, odvija pa se skoraj v celoti v okolici Krmina z dvema nevarnejšima vzponoma. Prepričani smo, da se bo predvsem Sosič dobro odrezal na svojem letošnjem otvoritvenem nastopu.
Veterani pa bodo, tudi jutri, nadaljevali s serijo meddruštvenih dirk. Tokrat se bodo morali spoprijeti s precej naporno progo, tekmovanje pa organizira tržaški kolesarski klub SCAT. Start dirke bo ob 9. uri na Opčinah, nakar bodo morpli tekmovalci prevoziti tri kroge od Proseka do Sesljana, pa preko Mavhinj in Gabrovca, nakar bo cilj po približno 80 xm pri vojašnici ha Opčinah. Tokrat bo lonjerska A-dria nastopila na dirki v popolni postavi, saj bodo poleg nedeljskega zmagovalca Marušiča nastopili še Bonanno in Macarol, ki sta bila prejšnji teden res odlična na krož ni dirki v Naselju sv. Sergija ter Maver, ki bo tako pričel letos svojo uradno tekmovalno sezono. Ta kolesar se v glavnem pripravlja le za nastop na deseti dirki po Lo-njerju, ki bo zadnjo nedeljo maja in je zato opustil prve letošnje nastope. Pred lonjersko dirko pa mu ostajata tako dve zahtevni tekmovanji, na katerih bi moral izpolniti svojo kondicijo. Lonjerski kolesarji imajo tudi tokrat velike možnosti za dober nastop, saj je naporna proga primerna za vse stiri «modro-bele» tekmovalce. Kljub temu, da so številčno precej šibki, pa lahko računajo na svoje sposobnosti, ki jih niso doslej še zatajile. Glavna pro-
tagonista jutrišnjega tekmovanja pa bi morala biti prav gotovo Marušič, ki bo skušal dokazati, da ni bil nedeljski uspeh le slučajen, ter Macarol, ki hoče dokazati, da ni še potisnjen v stran in da lahko še vedno poseže v borbo za prva mesta, in to tudi zelo učinkovito.
R. Pečar
NOGOMET
KOŠARKA
V FINAIU KADETOV
Danes poslednja tekma Kontovela
Srečanje z ekipo P-TS bo za Kontovelce odločilno
Real Madrid diskvalificiran
BERN, 7. — Disciplinska komisija UEFA, kateri- predseduje Italijan Barbé je kaznovala z enoletno mednarodno diskvalifikacijo špansko e-kipo Real Madrid. Vzrok za tako hudo odločitev je fizični napad, katerega žrtev je bil na Madridskem igrišču Avstrijski sodnik Linnema-yer, katerega je po tekmi Real -Bayern zbil na tla in udaril španski navijač. Španci so že napovedali priziv.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
2
2
1
X
1
X
1
1
1
X
Dirko AIpc-Adria danes prekinili
PORDENON, 7. — Mednarodno kolesarsko dirko Alpe Adria so organizatorji zaradi tragičnih dogodkov v naši deželi prekinili. Mnoge poti in zainteresirane vasi so namreč neprehodne. Odločitev prirediteljev so tako kolesarji kot vodje e-kip sprejeli z odobravanjem. V včerajšnji prvi etapi je zmagal Italijan Andretta. Na tej dirki je zastopanih osem držav: Italija, Jugoslavija, Poljska, ČSSR, Madžarska, Avstrija, NDR in Bolgarija.
Jutri balinanje v Zgoniku
Ob jutrišnji občinski proslavi o-svoboditve prireja ŠK Kras članski balinarski turnir za dvojice. Ekipe naj se prijavijo na licu mesta uro pred pričetkom tekmovanja, ki je določeno točno za 14. uro,
-bs-
OBVESTILO
ZSŠDI obvešča, da bo odhod za «Pohod po poteh partizanske Ljubljane» jutri, 9. maja, ob 13. uri, na Opčinah pred Prosvetnim društvom. Goričani lahko vstopijo pri Razdrtem, ob 13.30.
FINALE KADETOV
Kontovelci bodo že danes igrali zadnje kolo finalnega turnirja kadetov. Za naše košarkarje bo današnje srečanje s Pallacanestrom Trieste odločilne važnosti. Le z zmago bodo namreč lahko upali na uvrstitev v nadaljnji del.
Položaj v tem turnirju je namreč naslednji: Inter 1904 ima 10 točk in je že končni zmagovalec, Italsider in Pali. Ts imata po 4 točke, Kontovel pa dve. Inter 1904 bi moral brez težav odpraviti Italsider. Če bi Kontovel premagal Pali. Ts, potem bi ostale tri ekipe z enakim številom točk. Potreben bi bil torej naknadni turnir za določitev drugega finalista.
Kontovelci bodo tudi tokrat igrali brez Maura Čuka. Nedvomno bo to težka odsotnost, saj razpolaga Pali. Ts z visokimi košarkarji. FINALE DEČKOV
'Čeprav se'"je" v tem finalu zaključil prvi del, pa so Kontovelci doslej igrali le enkrat in tudi premagali Servolano. Jutri pa jih čaka težka naloga. Spoprijeli se bodo z Don Boscom, ki je v prejšnjem kolu nepričakovano premagal Inter 1904 in je trenutno sam na vrhu lestvice s štirimi točkami.
Ta finale je še odprt in obetajo se «čudni» razpleti.
1. DIVIZIJA
Po nepričakovani zmagi proti Barcolani bodo borovci jutri sprejeli v goste ekipo San Sergio, ki se bori za prvo mesto. «Plavi» bi nas u-tegnili tudi jutri prijetno presenetiti.
Kontovelci pa bodo gostovali v Staranzanu, kjer bodo igrali proti domači ekipi ARCI, ki ima trenutno na lestvici dve točki in je na predzadnjem mestu lestvice. Konto-velcem se torej nudi priložnost, da osvojijo prvi prvenstveni par točk, še posebno ker bodo jutri lahko i-grali s popolno postavo (nastopili bodo tudi kadeti).
PROPAGANDA
Borovci bodo danes igrali v prvem povratnem kolu proti Italsi-dru. Percovi varovanci so doslej osvojili dva para točk in so v zadnjih tekmah pokazali dokajšnji napredek.
Brežani pa bodo v gosteh igrali proti Servolani, ki sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu. edko
Ricreatori — Sokol 96:21 (50:12)
RICREATORI: Yanke 4, Ferconi 6, Rovatti 7, Manin 12, Sincovich 6,
Marspino 6. Bobicchio 22, Diorio 11, Tonut 20, Apollonio 2.
SOKOL: Zidarič 5, Kojanec, U-šaj 6, Devetak, Caharija, Terčon 6, Pupis 4, Nevenko Pertot, Niko Per-tot, Gruden.
PROSTI METI: Sokol — 5:8, Ri-
/'•■pri «a f"/ÌT*ì __ D ' A
SODNIKA:’ Tassi in Gandini.
Proti močni peterki Ricreatori j a je Sokol zdržal le nekaj minut. Od rezultata 4:4 pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in stalno večali vodstvo. Nabrežinci so se znašli v težavah predvsem zaradi izredno majhnega igrišča in vročine. Kljub temu lahko trdimo, da so odigrali eno najslabših tekem v tem prvenstvu.
Marko
Bor -‘r Italsider 33:22 (18:4)
BOR: L. Furlan 2, Pertot 2, Zupančič 4, Vasallo 25, A. Furlan Ambrosi, Chiostergi, Bradassi,- Cej, M. in B. Jankovič.
Borovci so z zmago nad Italsidrom prijetno presenetih. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da ne bodo imeli plavi težkega posla. Italsider se je namreč predstavil na igrišče le s šestimi igralci in zato je pomanjkanje menjav vplivalo na tržaško ekipo. Borovci so si takoj nabavili precejšnjo prednost, tako da ni bil rezultat nikoli v dvomu. Plavi so prevladovali pod koši kjer se je izkazal Vasallo, ki je poleg mnogih odbitih žog dosegel tudi precejšnje število košev.
Peter
Sokol —Servolana 8:112 (2:44)
SERVOLANA: Terruzzi 14, Žiberna 23, Trimboli 25, Sigur 8, Depas 8, Canziani 5, Cassano 8, Ruzzier 12, Emili 9, Flego.
SOKOL: Ušaj 5 Gruden 1, Devetak 2, Sedmak, Caharija, Niko Pertot, Nevenko Pertot, Rebula, Klanjšček, Žbogar, Bogateč, Pangos, Grilanc.
PROSTI METI: Sokol — 2:6, Servolana — 10:14,
SODNIK: Oblak
Sokol je proti Servolani nastopil z mlado postavo (letnik 1966). ker so starejši vsi odšli na šolski izlet. Tako je utrpela nabrežinska ekipa doslej najvišji poraz v tem prvenstvu. Sam rezultat priča, da so se dogodki na igrišču odvijali enosmerno. Mlade Sokolove predstavnike pa je treba pohvaliti zaradi izkazane požrtvovalnosti.
Marko
tem predzadnjem kolu še Sokol jutri v Pordenonu, kjer ga čaka' solidni Virtus, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Za Nabrežinke je ta tekma le gola formalnost, saj nima več nobene praktične vrednosti.
Prvo mesto Sokola je tako na varnem, da ga ne more več nihče ogrožati in prednost desetih točk je prevelika.
1. moška divizija
Drevi igrajo odbojkarji Olympie spet doma. Zadnja dva izredno dragocena uspeha sta prinesla v vrste Goričanov pravi preporod in zaupanje v lastne moči. Res, da je Lambertin Sportivo iz Vidma precej višje na lestvici — ima namreč osemnajst točk — to je deset več kot domačini, toda s tem ni rečeno, da domačini nimajo nobenih možnosti. Če Olympia drevi zmaga, ima praktično zagotovljen obstanek v tej ligi, ker igra zadnjo tekmo še z mestnim tekmecem AGI, ki je daleč najslabša ekipa. Samo v tem primeru bi bila zaostala tekma z neposrednim tekmecem za izpad, z Li-bertasom iz Turjaka le formalnost, če seveda Libertas izgubi (kar je precej verjetno) obe tekmi z H Pozzom in ASFJR.
3. ženska divizija
V predzadnjem kolu 3. ženske divizije se bosta jutri zjutraj na odprtem igrišču slovenskega Dijaškega doma v Gorici srečali, edini dve slovenski goriški šesterki tega prvenstva. Dom in Olympia.
Favorit jutrišnjega srečanja je šesterka Olympie, ki je že premagala domovke v prvem srečanju. Poleg tega Olympia mora zmagati, saj se poteguje za prvo mesto. Domovke večjih ambicij nimajo. Za «belo-rdeče» je le važno, da tudi jutri zaigrajo dobro in borbeno.
Tekma Dom — Olympia se bo pričela ob 10.30.
Za to tekmo so bile sklicane vse igralke ženske domovske šesterke, ki se bodo morale zbrati ob 10. uri na zgoraj navedenem igrišču.
I. K.
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI Pieris — Mladost 4:0 (1:0)
PIERIS: Danieli, Martin, Bara-del, Cosolo, Deidé, Gregoris, Bussi-nelli, Porzio, Ceschia, Virgolin, Fontana.
MLADOST: S. Gergolet, F. Gergo-let, D. Gergolet, Frandolič, Lakovič, Černič, Lavrenčič, E. Gergolet, Bagon, Kobal, Passon.
STRELCI: v 21. min. p.p. Grego-ri; v 1. min. d.p. Bussinelli; v 3. in 12. min. Gregoris.
SODNIK: Sergio Nordon iz Tržiča.
Naraščajniki iz Doberdoba so v četrtek izgubili celoten izkupiček, proti solidni enajsterici iz Pierisa. Takoj, pa naj rečemo, da si niso naši fantje zaslužili tako pekočega poraza. Naši predstavniki so že od vsega začetka vsilili svojo igro in imeli so tudi nekaj priložnosti za gol, v 7. minuti z Gergoletom, ko je preigraval namesto da bi streljal v vrata in v 8. minuti z Bagonom, takrat pa je njegov strel šel čez prečko. V tem delu igre so se domačini večkrat približali našim vratom in tu se je izkazal mlad obetajoči vratar Sandi Gergolet. Ko smo bili vsi gotovi, da bomo odnesli domov vsaj točko, so domačini šli v vodstvo z lepim strelom iz kota, ki ga je izvedel Gregoris in pri katerem ni ničesar mogel naš vratar. Naši so skušali ustvariti kako dobro priložnost a domačini so jih praktično ustavili že na sredini i-grišča. V tem delu igre se je izkazal Černič.
V drugem delu srečanja so naši fantje stalno napadali a niso prišli do izraza in domačini so izkoriščali svoj hitri protinapad in so že v prvi minuti povečali prednost. Od tega trenutka dalje so popolnoma popustili in dali možnost, da so domačini še dvakrat stresli našo mrežo in tako so morali še enkrat zapustiti poraženi igrišče.
F. G.
Nadaljevanja s 1. strani
• Preplah
hiš, ki se trudna in zgrbančena še držijo na nogah, se belijo v bledi mesečini. Tu pa tam zazeva luk nja, ponekod se postelje in omare nevarno nagibajo na ulico. V kras ni spomladanski noči le težko dojameš obseg tragedije in le ko foto graf zabliska z bliskavico ah sne malčev pomočnik posveti z žarometom, se ti za trenutek opustošenje prikaže v vsej svoji grozoti. A to so le prebliski, kratki filmski fle-ši. Ko te tema znova odene misliš skoraj, da si sanjal, da je to, kar si uzrl v mrzli luči žarometa, mora, iz katere se boš zbudil.
Na samotni ulici zamolklo odmevajo težki koraki. Fanta s čeladama na glavi preplezata kup ruševin, ki je pregradil ulico. «Posvetite prosim,» in že zgineta v hišo, ki čudežno še stoji. «Nikogar — se prikažeta na vhodu trenutek pozneje — in vendar je tu stanovala neka stara ženica.» Skupaj jo mahnemo naprej in si v medli luči baterije utiramo pot med ruševinami. «Fantje, pozor.» Krik nepričakovano odjekne. Stisnemo se skupaj, medtem ko se nam zemlja začne tresti pod nogami. V daljavi zabobni in vsem zastane dih: bo po nas?
Trenutek strahu je mimo. Stopamo naprej proti medli luči, ki jo o-pazimo v daljavi. Ljudje so si pred potresom in pred nočnim hladom poiskali zatočišča v avtomobilih, ki so jih parkirali kar na poljih. Nedaleč večja skupina sedi okrog ognja. Obrazi so jim kot okameneli, ne zmenijo se za nas, ki si jih radovedno ogledujemo in jih snemamo. Prasketanje polen in poplesavanje zubljev je povsem priklenilo njihovo pozornost. Za trenutek dvignejo glavo, ko se v daljavi oglasi tuljenje sirene: morda je pomoč blizu.
Zora, ki počasi preganja temo, neusmiljeno razgali pošastnost tragedije. Čeprav z nekajurno zamudo, je reševalni stroj končno stekel polno paro. Vojaki iz bližnjih vojašnic, ki so delali vso noč, utrujeni ležejo v rosno travo, da si naberejo novih moči za nadaljnje delo. Sirene tulijo nepretrgoma in nad na širni glavami se oglasi brenčanje helikopterjev. Radio razglasi, da je ministrstvo za javna dela nakazalo milijardo lir za najnujnejšo pomoč. Ob tem se spomnim na opustošenje v dolini Belice, na ljudi, ki že osem let zaman čakajo, da bosta vlada in dežela izpolnili obljube, da bodo znova zrasla naselja, ki jih je 1968. leta razdejal potres. Ne morem si, da se ne bi vprašal: Bo tudi tokrat tako? Bodo tudi v Huminu, v Osop-pu, v Artegni, v Maianu ,v Melsu, v Coloredu, v Montalbanu zrasle samo lesene barake?
le šestdeset sendvičev in dvajset litrov mleka. To se za otroke ni dovolj. Kaj pa prenočišča. Zaprosili smo za šotore, a jih ni od nikoder.»
Ljudje si ne upajo v domove niti po skorjo kruha. Vprašanje prehrane je zato pereče. Ravno tako je z zasilnimi ležišči. V jutranjih urah so v šotorskem taboru v Teru ubili gada. To je ljudem prililo še novega strahu.
Kaj bo sedaj s temi vasmi? Marsikdo si je s trdim delom v tujini prislužil par lir, da si je lahko u-redil domačijo. Zdaj je ves njegov trud steptan v prah, ki ga veter dviga iz ruševin. Mar bo treba čakati tako dolgo na nove domove, kot čakajo v dolini Belice?
Naša pot krene proti Čenti in Tar-čentu. Tu nam poročajo o nesreči, ki je prizadela tudi Rezijo. Tudi v teh krajih je razsajal potres, uničil domove in terjal žrtve. O tem ni točnih poročil, govorijo pa o treh žrtvah.
Pri Tarčentu zavije pot proti Buji, a to je že drugo še bolj tragično poglavje.
V Majanu
V Beneški Sloveniji
41.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Ì
j
e ^tab bataljona je bil tedaj z dvema četama na Trseku, pr Ceta pa je bila razporejena po zasedah in v patruljah ^ Popetram in drugam, štab bataljona je bil najprej v ^.escen, da se ^emci bližajo od Trebeš, zato je poslal heo ° s?ler boj110 patruljo, ki jo je vodil namestnik čet-2a®.a. Petičnega komisarja iz italijanske čete Flavio Laz-dira ^ ^'ma*u potem so dobili v štabu obvestilo, da pro-pa cer^eaka konjenica od Popeter, po Vanganelski dolini j	nekaj tankov. Nekoliko pozneje se je Lazzarini-
Va Patrulja že spopadla z Nemci v dolini Dragonje, med SreUc1 ^rscic " Poletiči in Sukljani. Komandant bataljona dir'	je poslal v tisto smer udarno četo s koman-
Brunom Bizjakom na čelu. Ko je četa odšla, so So r1 ^ernca obstreljevati z minometi šolsko dvorišče, kjer de • ata J0nski kuharji pripravljali kosilo. Bataljonove zase-se * Pat™l.ie so se na več krajih spopadle s sovražniki in da ekaÌ časa z njimi borile, štab bataljona pa je presodil, nio/p neizkušeni in bojev nenavajeni mladi borci ne bodo j dolgo upirati močnejšim sovražnim silam, zato je zau-a umik proti Truškam in Borštu, kamor jih sovražniki niS0 zasledovali.
Lazzarinijeva patrulja je šla iz Trseka proti Trebešam in na odkritem terenu v dolini Dragonje naletela na Nemce, ki so jo prej opazili in napadli, kot so Lazzarini-jevi borci zaslutili navzočnost sovražnika.
Vnel se je oster boj. Sedemnajstletni tržaški dijak Lazzarini je bil kmalu hudo ranjen v nogo, en njegov borec je padel, drugi pa je bil ranjen, zato je sam zgrabil za strojnico in nadaljeval boj. Drugim tovarišem je ukazal, naj se umaknejo z nevarnega položaja, sam pa je tolkel s strojnico, dokler mu ni zmanjkalo streliva. Tedaj je strojnico razdrl in razmetal njene dele, nato pa se je s pištolo ustrelil, da ga ne bi sovražniki ujeli. S svojim junaštvom je Lazzarini omogočil, da Nemci in fašisti niso mogli zapreti bataljonu umika proti Truškam.
Komandir čete Valentin Kocjančič se iz tistih dni spominja, kako so se morali z vseh strani obkoljeni na odprtem terenu pazljivo izogibati sovražnikom od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne, da bi ohranili bataljon.
Fašisti in Nemci so se nad vaščani maščevali tudi s tem, da so požgali hlev Lazarju Kozloviču in odpeljali v buzetske zapore dva vaščana.
PROGA KOZINA — TRST IZLOČENA IZ PROMETA IN NAPADI NA MOTORNA VOZILA NA CESTI REKA —TRST
Dne 20. so aprila so minerji 1. bataljona, ki jih je ščitila desetina borcev, z njo pa sta šla tudi komandant bataljona Leopold Krebelj in namestnik bataljonskega političnega komisarja Vido Bevc, izvedla najuspešnejšo diverzantsko akcijo v zgodovini odreda. Razstrelila je 25 metrov dolg železen most pri Dragi, južno od kote 443, na lokalni progi Kozina - Trst in vrgla osebni vlak v prepad. Most je bil na tako kritičnem mestu, da so ga Nemci popravljali do 25. novembra 1944, tedaj pa so jim odredni minerji
porušili drugega, zato od 20. aprila 1944 do konca vojne (376 dni) proga ni več obratovala. To je bil za nemške obrambne priprave jeseni in pozimi 1944 - 45 prav hud udarec.
Rušenje tega mosta je bila zelo pomembna, težko izvedljiva in izredno drzna naloga. Pozneje, ob nemški koncetraciji čet v Istri in pripravah na obrambo pred pričakovanim zavezniškim izkrcanjem, pa se je izkazala tudi za taktično zelo pomembno in daljnosežno, čeprav proga navidezno ni bila kdo ve kako vojaško pomembna, skrbife-mu očesu odrednih obveščevalcev ni ostalo prikrito, da pelje po njej dnevno po 6 vojaških vlakov in da razbremenjuje dvotirno progo med Divačo in Trstom, posebno te-daj, ko je ta poškodovana. Razen tega so računali, da bi utegnila ta proga v primeru zavezniškega izkrcanja v Tržaškem zalivu, o katerem se je tudi spomladi 1944 veliko razpravljalo, imeti za Nemce še več pomena. Prav zaradi tega so v štabu odreda sklenili, da jo je treba onesposobiti z rušenjem enega izmed kritičnih objektov, ki jih je bilo na njej več. Toda same priprave na akcijo so naletele na velike težave. Po progi so se vozili tudi prebivalci Kozine in okoliških krajev, zvečine tisti, ki so nosili v Trst na prodaj živila. Nastal je problem, kako jih odvrniti od potovanj, saj jim niso smeli povedati, da bodo porušili most, sicer bi bili to utegnili zvedeti tudi Nemci. V 1. bataljonu pa so računali, da bodo razdejali tudi nemški vojaški vlak. O njem jih je bil obvestil dan prej obveščevalec Stojan Sturm iz Kozine, da bo peljal iz Pulja skozi Kozino v Trst. Odredovi in terenski obveščevalci so vseeno opozarjali ljudi, naj se ne vozijo z vlaki v Trst, češ, da je to nevarno. Zal pa se je pozneje izkazalo, da to ni zaleglo.
(Nadaljevanje sledi)
sto preproste odeje so posejane vsepovsod. Sedaj, ko se nebo sivo grbanči, se boje novega zla — dežja, pred katerim ne bodo mogli zavarovati odkritih ali ukrivljenih streh.
Podobni prizori se ponavljajo v Čampaju in Reklužu. Pri Ahtnu začne rahlo rositi. Ljudje drvijo pod šotore. Kdor nima šotora se zateče v avtomobile. Tri ženske objokanih obrazov hitijo pospravljat v avtomobil vse, kar se da stlačiti vanj. Ena nas zaprosi za cigareto, kot da bi bila v njej rešitev. Mimogrede nam zbegano pripovedujejo, kako je tistega usodnega večera prej padel dimnik tik pred njeno sestro, ko je v splošnem preplahu bežala iz hiše. Pokaže nam na sestro. Popolnoma brez moči leži v avtomobilu in joče. «Joče kar naprej, da so se ji solze že izsušile,» doda in hiti po svojih opravilih.
Povsod, kamor pridemo, vprašamo najprej, če so bile človeške žrtve ali ranjeni. Na srečo so v teh vaseh vsi pravočasno zbežali na cesto. Le v Subidu, kjer je več kot polovica hiš na tleh, je neka ženska ranjena. Za to vasico je bil potres posebno tragičen. Dvakrat so jo med vojno zažgali Nemci. Po osvoboditvi so vas obnovili, zdaj pa je spet v ruševinah. «Kdaj bo konec gorja za naše kraje,» ponavljajo ljudje kot pri litanijah.
Po Nemah zavijemo v ozko sotesko Karnahte. Vsa pot do Tipane ali na levo do Debeleža in naprej je kot bi divjalo hudo neurje. O-gromne skale in zemeljski usadi zatirajo pot. Prihrumeli so s pobočij in podrli vse pred sabo, drevesa, telefonske in električne drogove, obcestne ograje. Tu pa tam so na cestišču tudi globoke razpoke.
še naprej povprašujemo o ranjencih. Le v Debeležu so bili trije lažje ranjeni. Tu se je vsa vas zatekla pred zadružni hlev, ki je edina nepoškodovana stavba v vasi. Dež je pojenjal, a temni oblaki se kar naprej zbirajo in od okoliških vrhov odmeva zateglo grmenje. Ljudje se zlepa ne morejo otresti groznega vtisa preživete noči in v skupinah šušljajo o domnevnem novem hudem potresnem sunku, ki naj bi prišel okrog 16. ure.
Kaj boste sedaj? — vprašamo priletno ženico, ki ji je porušilo trgovinico z jestvinami. Odgovori nam spačen nasmešek. Nato zmigne z rameni in odgovori: «Glavno, da smo ostali živi. Dokler smo živi, se vse lahko uredi.» Poleg nje sedi moški in skubi piščanca, ki ga bo kasneje spekel. Gledam njegove tresoče prste, ki se nenadoma skrčijo. «Čujte, spet trese,» zakriči, mi pa ne zaznamo ničesar.
V Terski dolini je položaj še bolj dramatičen. Tu je poleg nekaterih ranjenih, ki so jih s helikopterji prepeljali v Videm, tudi osem mrtvih. Najhuje je v Podbardu, kjer je pod ruševinami obležalo šest ljudi srednjih let. V Bregu je ubilo 70-letno žensko v Teru pa starejšega moškega. Vrh tega so ostali vsi prebivalci brez strehe.
Ko sprašujemo po žrtvah v Bardu ali v Teru, nam v odgovor pravijo, naj raje pišemo o tem, kaj potrebujejo živi. «Prišli so s helikopterjem ter prinesli za celo vas
Venzonu. Kdo si ni ogledal mumij v muzeju? Sedaj jih pokriva tri metre visoka plast kamenja, peska, tramovja.
Še v poznih dopoldanskih urah se pozna, kolikšna je bila panika ob potresu. V Huminu opazujem odstranjevanje ruševin pred postajo in nenadoma vidim dva moška, o-četa in sina, ki sta si stekla nasproti in si skočila v objem. Prejšnji večer sta zbežala iz hiše in vso noč sta se iskala po Huminu. Našla sta se šele, ko je bilo sonce že visoko nad obzorjem.
Stopim dalje in vidim mladega moškega, ki popravlja motor. Gledam ga nekoliko začudeno. Nedaleč od mene stoji gruča ljudi; eden mi prišepne: «Motor je vse, kar mu je ostalo.» Končno opravi svoje delo in se z motornim kolesom odpelje preko trga proti glavni cesti. Oko mi obstane na avtu, ki je parkiran sredi trga. Skozi okno gleda glava velikega bernardinca, ki laja na vsakogar, ki se mu približa. Nihče ne ve, čigav je pes, nihče ne ve, kdo je njegov lastnik. In vendar ti ljudje sedijo na odejah sredi trga že vse od prejšnjega večera. In še, še mnogo takih primerov, j ri katerih zastane človeku glas v grlu in mu solze orosijo oči. V Osop-pu, na nasprotni strani glavne ceste, koplje skupina vojakov in gasilcev. V ruševinah je zakopana družina. Le enega moškega so že odpeljali v bolnišnico, sedaj kopljejo dalje. Odstranijo velik tram, nato omarico in izpod ruševin pokuka glavica deklice. Devet let ji je. Previdno so jo izvlekli izpod železo-betonske plošče. Deklica vstane, za silo si očisti prah, ki ji pokriva oblekico, in reče: «Tam noter sta še sestrica, mama in nona.» Kljub temu, da je navidez nepoškodovana, jo odpeljejo v bolnišnico. Kopljejo dalje in izkopljejo sestrino trupelce. Iz ruševin ni nobenega znaka o življenju. Ne vzdržim več in se oddaljim.
Nedaleč so na travniku postavili pet vojaških šotorov. Pripelje tovornjak in gasilec razdeli kruh in mleko. Vse se odvija v popolnem redu, brez kričanja, brez vzdihovanja, brez srca. Domačini so vajeni trdega življenja in tudi sedaj, ko se je pripetila izredno velika nesreča, so stisnili zobe in potrpeli. Moški so zgrabili za lopate in pomagali reševalcem, ženske so pomagale pri reševalni službi. V Pušji vesi so v župnišču staknile seznam prebivalstva in ugotavljale, kdo manjka.
Ura je bila že precej čez poldne, ko sem se odpravil proti domu.
«Mi smo revni ljudje,» je rekel vratar hotela v Tricesimu, odkoder sem končno lahko telefoniral v Trst. «Delamo v tujini zato, da lahko naša družina živi v domovini. Ni prav, da nas je doletela taka nesreča».
V ušesih pa mi še sedaj odmeva divje tuljenje siren rešilnih avtomobilov. Vsak rešilni avto predstavlja upanje, da bo rešeno še eno življenje.
Pomoč Jugoslavije prizadetim ljudem
V Zagrebu je Rdeči križ takoj začel zbiralno akcijo za krvno plazmo, da bi jo, če bo potrebno, lahko takoj poslal prizadetim krajem v sosedni Italiji. V Poreču so pripravili posebno zdravstveno ekipo, da bi odšla v Videm na pomoč pri reševanju ponesrečencev. Podobno pomoč so ponudile tudi organizacije Rdečega križa v Pulju, Reki, Splitu in drugod. V ta namen je predsednik RK z Reke dr. Josip Duda odpotoval v Videm, da ugotovi, kakšna pomoč je potrebna. Medtem se je na Reki, v Pulju in mnogih drugih krajih priglasilo že nekaj tisoč prostovoljnih dajalcev krvi za ponesrečence.
Ob strahovitem potresu, ki je prizadejal severno Italijo je predsednik sveta sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak poslal vsem trem italijanskim sindikalnim centralam so-žalno brzojavko, v kateri izraža v imenu jugoslovanskih delavcev sožalje spričo težke nesreče, ki je prizadel Furlanijo . Julijsko krajino. Mika Špiljak izraža pripravljenost jugoslovanskih sindikatov nuditi italijanskemu prebivalstvu prizadetemu od potresa neposredno pomoč, da bi laže ublažil težke posledice.
Predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj je poslal predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Arnaldu Pittoniju sožalno brzojavko in v njej izrazil pripravljenost Slovenije, da priskoči na pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Tudi predsednik izvršnega sveta Hrvaške dr. Jakov Sirotkovič je v posebni brzojavki predsedniku deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine dr. Comelliju izrazil soža Ije ob strahovitem potresu.
D. K.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Fintnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pnkrajin Italije pri SPI.
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
8. maja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
NOVI OKREPI ZA ZAVAROVANJE VREDNOSTI LIKE
Okrepitev lire v odnosu do dolarja in drugih valut
Včeraj je vrednost dolarja padla na 851 lir, kar pomeni, da je lira v dveh dneh pridobila na vrednosti, kolikor je izgubila v zadnjem mesecu
Uvozniki so že povedali, da ne bodo uvažali žitaric za živinsko krmo, dokler bodo veljali pravkar sprejeti predpisi. Zato predstavniki živinorejcev zahtevajo, da vlada spremeni svoj ukrep v korist uvoza krmilnih žitaric.
Z vladnimi ukrepi o strogi omejitvi uvoza in kupovanja tujih valut se je močno okoristila lira. Danes je njena vrednost znašala povprečno 858—859 lir za dolar. To
pomeni, da je pridobila v zadnjih dveh dneh, v odnosu do dolarja, 49,20 lire. Še bolj ceneje so prodajali dolar na italijanskih menjalnih trgih v popoldanskih urah po določitvi uradne menjave. Pri teh menjavah je dolar veljal komaj 851— 852 lir. Lira je včeraj in danes dejansko pridobila toliko, kolikor je izgubila v zadnjem mesecu. Njena današnja vrednost je enaka vrednosti 7.—8. aprila.
ATENTATORJI SPET NA DELU
NOV POŽAR V OBRATU FIAT «MIRAFIORI»
Odslej osebne preiskave in stalna delavska zasčila - Upra-
va ponuja 100 milijonov nagrade za izsleditev teroristov
TURIN, 7. — Nov atentat v tovarni «Mirafiori» FIAT. Kot je pričal delavec, ki je po naključju prvi zapazil požar, je med nočjo eksplodiral manjši naboj in zanetil večjo količino nalašč postavljene vnetljive snovi. V nekaj sekundah, trdi priča, je plaz plamenov zajel do 40 metrov dolgo «ognjeno fronto», ki je dejansko razdejala oddelek. Računajo, da je škode «vsekakor toliko, kolikor je je bilo pri zadnjem in najhujsem atentatu». Ta-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;,.,iiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI ^DRSENJA PROTI DESNI» V KD
Zaccagnini zanika govorice o odstopu in sporu z Morom
Doslej že 550 smrtnih žrtev potresa
Poštni tekoči račun za Italijo
RIM, 7. — Po ukrepih, ki jih je vlada sprejela v sredo o strogi omejitvi uvoza in strogih predpisih glede kupovanja tujih valut, je danes vlada sprejela še nekaj manjših toda važnih ukrepov, ki pa se nanašajo na omejitev uporabe tujih valut pri izvozu. Z novimi ukrepi denarna oblast obvezuje ' vsakega izvoznika, da preko banke izvrši nakazilo v valuti, ki ga bo vrnil v trenutku, ko mu bo klient v tujini pla-, čal prodano blago. Pri tem gre v bistvu, za polog 30 odstotkov vrednosti v tuji valuti izvoženega blaga.
S tem ukrepom nameravajo preprečiti, da bi izvozniki zavlačevali kasiranje valut, ki jih dobijo z izvozom blaga v tujino. Denarne oblasti so ugotovile, da so prav na ta način v zadnjih časih špekulirali z velikimi valutnimi vsotami in povzročali padec vrednosti lire. Z ukrepom, naj bi tudi zagotovili čim prejšnji dotok tuje valute na italijanski trg, kar naj bi blagodejno učinkovalo na menjalni tečaj lire.
Ti ukrepi, ki so že imeli ugodni učinek na vrednost lire, strogo omejujejo predvsem uvoz surovin in predelovalnega blaga. Zato se nekatere gospodarske veje bojijo, da bo omejitev uvoza poslabšalo položaj proizvodnje zlasti v mali industriji in obrtništvu. Na to opozarja tudi Zveza italijanskih obrtnikov, ki pravi, da si mali proizvajalci ne morejo privoščiti trimesečnega brezobrestnega pologa 50 odstotkov vrednosti uvoženega blaga, ker nimajo na razpolago denarja. Zato predvidevajo. da bodo morala mnoga manjša podjetja začasno ustaviti proizvodnjo. ki je odvisna od uvoza predelovalnega blaga.
Po drugi strani pa izražajo zaskrbljenost na področju živinoreje. Vladni ukrep določa, da samo za uvoz pšenice ni treba položiti tako imenovane «kavcije». Uvoz vseh drugih žitaric, ki jih v Italiji uporabljajo predvsem za pitanje goveda in prašičev, pa bo sedaj znatno otežkočen.
RIM, 7. — Nadaljuje se težavno delo strank za sestavitev kandidatnih list. Kot vedno prihajajo najbolj zaskrbljene in zmedene vesti iz KD, kjer je Zaccagnini še enkrat (a zaman) ponudil odstop s tajniškega mesta. Sprl se je baje z Morom, kateremu očita, da s svojim posredovanjem krije hrbet desnici v stranki. «Nočem ustvarjati utvar vsem, ki so verjeli v mojo obnovitveno vlogo,» naj bi Zaccagnini izjavil Mo-ru med razmeroma dolgim pogovorom, vendar so se takoj mobilizirali njegovi najtesnejši sodelavci, ga spomnili na resnost trenutka in ga dejansko prepričali, da je preko a-gencij objavil sporočilo, v katerem odločno zanika «glasove o sporih z Morom».
Kdor se ne ukvarja s takimi problemi je Fanfani, ki melje še naprej zamisel čelnega spopada.
«Volitve 20. junija», pravi, «bo referendum za svobodo ali proti njej» in opozarja demokristjane, da bo «trda», ker da imajo «demokra-
tične sile» zelo malo manevrskega prostora.
Volilni program bo KD določila 20. maja. Tudi to je sporočil Fanfani in sploh ni znano, ali je Zaccagnini imel kaj besede pri tem.
Politična razprava o sestavi kandidatnih list se nadaljuje tudi v socialistični stranki, čeprav ne v tako ostrih tonih. Glavna tema je sedaj odnos do radikalcev. Vodstvo je odbilo predlog o «političnem dogovoru», vendar želi sedaj organizirati, zaporedje dvostranskih stikov, na katerih naj bi določili «oblike sodelovanja». Za kaj gre, ni znano.
O tem so se vsekakor pogovarjali De Martino, Pannella in Spadaccia. Zdi se, da so radikalci predlagali, naj bi stranki nastopili skupaj za senat, ločeno pa na volitvah za zbornico. O tem bodo še razpravljali, vendar se zdi, da socialisti takemu predlogu nasprotujejo in se jim zdi «neverjeten». Pri tem so socialisti (predvsem Lombardi in De Martino) razburjeni zaradi izjav, ki jih je
Pannella dal med nedavno televizijsko oddajo.
«Če bi ga prej slišal», je komentiral De Martino, «bi takoj odklonil vsakršno dogovarjanje».
Sploh pa je pozicija Pannelle in nekaterih radikalcev zelo čudna. Marco Pannella namreč ni član radikalne stranke, ki ga priznava za svojega voditelja, pač pa je vpisan v PSI. ki jo stalno napada.
Brez velikih pretresov se pomika zapleteni volilni stroj KPI. Deželni komiteji partije bodo te dm odobrili liste, ki jih bo prve dni prihodnjega tedna ratificirala komisija CK KPI. Je pa res, da so si komunisti obetali večje število vidnih kandidatov neodvisnega značaja iz vrst kulturnih delavcev in iz katoliškega sveta. Zato jih je spravilo v zadrego odklonilno stališče pisatelja Alberta Moravie in bivšega predsednika ACLI Gabaglia, ki raje ostane sindikalist in ga sedaj ne zanima mesto v parlamentu.
CANDIDA CURZI
I ko trdi ravnateljstvo turinske to-j varne, ki je sklenilo razpisati 100 milijonov tiralice, oziroma nagrade za onega, ki bo bistveno pripomogel k razkrinkanju atentatorjev.
Gasilci so do 5. ure zjutraj delali in gasili požar. Še največ dela so imeli pri odstranjevanju bal materiala, ki so se vnele. Poleg tega so morali gasilci preverjati zidane strukture oddelka, ki jih je vročina deloma poškodovala.
Dejansko je to peti atentat, ki ga doživlja FIAT v razmeroma kratkem času. Neznani atentatorji, ki se tokrat ne javljajo z izjavami ali sporočili, so se doslej posluževali vedno istega sistema zažigalnih bomb. Glede na verjetnost, da se atentatorji skrivajo med osebjem podjetja, je ravnateljstvo FIAT prosilo delavski svet tovarne za dovoljenje, da ob vhodu uvede osebno preiskavo. Delavski svet je na to pristal, vendar je takoj zahteval in dosegel, da bo straža pri vhodih in ponoči v obratih «mešana», se pravi sestavljena iz paznikov podjetja in skupin delavcev prostovoljcev.
Kljub škodi, ki jo je požar prizadejal, so vsi delavci prve jutranje izmene ostali na delu. FIAT računa, da bo v poškodovanem oddelku v najkrajšem času lahko obnovila proizvodnjo.
Dogovor o delovni pogodbi osebja ENEL
RIM, 7. — Še sto tisoč delavcev EN EL ima novo delovno pogodbo. Podpisali so jo predstavniki državne e-lektrične družbe in sindikati, vendar mora vsebino pogodbe ratificirati skupščina sindikalnih delegatov.
Pogodba predvideva mezdni povišek v višini 17 tisoč lir. Od teh je 12 tisoč poviška «posebna doklada», ki ne bo vplivala na temeljno plačo in torej niti na «odvisne prejemke». Pač pa bodo delavci, ki so manj kot 6 let v službi, prejeli dodatnih 3 tisoč lir k osnovni plači.
(Nadaljevanje s 1. strani)
zasedanju tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine, ki je sklenil nakazati deset milijard lir za prve in najnujnejše potrebe prizadetega prebivalstva ter za posege za normalizacijo zvez in drugih storitev. Ministrstvo za javno delo je za prizadeto prebivalstvo nakazalo milijardo lir. Po vsej verjetnosti bo vlada v sredo poročala senatu o katastrofalnem potresu, ki je prizadel to območje.
Pol milijarde lir je namenil prizadetim prebivalcem Furlanije - Julijske krajine tudi deželni odbor Lacija, ki je obenem izrazil deželnemu odboru Furlanije - Julijske krajine svoje sožalje.
V našo deželo prihajajo iz vse Italije reševalne skupine. Na zahtevo milanske prefekture so v Lombardiji organizirali kolono 22 rešilnih avtov, s katerimi prihaja šest zdravnikov in več koit sto prostovoljcev. Razpolagajo tudi z materialom za postavitev poljske bolnišnice, s 150 steklenicami krvne plazme in z dokaj močnim radijskim oddajnikom. Iz Perugie prihaja kolona gasilcev, ki so se že udeležili reševalnih akcij pri potresih, ki so pred časom prizadeli Umbrio. Travmatološko ortopedski center iz Rima je dal na razpolago dvajset postelj za ponesrečence.
Kar zadeva pobude posameznih občinskih in pokrajinskih uprav naj omenimo, da je bolonjska občina dala na razpolago videmski prefekturi svoja tehnična sredstva, pokrajinska uprava pa je stopila v stik v pokrajino Videm.
Po vesteh, ki jih posreduje videmska prefektura so se v teku današnjega dne poslužili 260 cistern, da bi zagotovili oskrbo z vodo prebivalcem prizadetega območja. Kljub temu kaže, da so v mnogih vaseh zelo občutili pomanjkanje vode. Razdelili so tudi 22.500 obrokov hrane, kar pa je odločno premalo, če upoštevamo, da na prizadetem območju živi približno 180.000 prebivalcev, od katerih je 110.000 ostalo brez strehe. Razdelili so tudi 565 šotorov, 7.000 odej in 5.000 žimnic. Iz Rima je odpeljalo 16 gasilskih 'vozil, ki naj bi prišli v naše kraje jutri zjutraj.
Pomoč prihaja tudi iz sosedne Jugoslavije, hrvaški Rdeči križ je začel z obširno akcijo, da bi poslali pomoč italijanskemu območju, ki ga je prizadel potres. V Zagrebu je že nared več kot tisoč steklenic krvne plazme, ki jo bodo v kratkem pre-
peljali v Italijo. V številnih drugih hrvaških mestih od Reke do Pulja in Splita so v teku nabiralne akcije. Poreč je poslal v Videm skupino zdravnikov in nekaj rešilnih avtov. Podobne akcije so v teku tudi v vsej Istri in v slovenskem Primorju.
Ameriško oporišče SETAF v Vi-cenzi je poslalo šest helikopterjev tipa UH-1, drugi helikopterji pa o-skrbujejo z vodo vasi, ki so ostale izolirane.
Tržaški geofizikalni observatorij je sporočil, da je od sinoči, ko so se začeli, zabeležil kar 29 potresnih sunkov.
Podjetje ENEL je sporočilo, da so popravili električno omrežje, ki o-skrbuje z električno energijo vse prizadeto področje. Gre sicer za visoko napetostni tok, medtem ko toka nizke napetosti še ni, po vsej verjetnosti pa bi bilo tudi nevarno spustiti tok v prizadete vasi, saj je mnogo žic prekinjenih.
Celotna organizacija cestne pomoči italijanskega avtomobilskega kluba je bila mobilizirana v vsej severovzhodni Italiji. Na desetine vozil ACI, tudi iz Milana in Bologne, prihaja v Furlanijo, osebje avtomobilskega kluba pa sodeluje s cestno policijo, s karabinjerji in z vojsko, da bi zagotovili prevoznost cest in odstranili ovire. Pozivajo vse avtomobiliste, naj se izogibajo prizadetega področja, še zlasti državne ceste 13, ki pelje iz Vidma v Trbiž. Na žalost pa kaže, da je poziv bil neuspešen, saj prihaja v Karnijo na stotine radovednežev, ki samo otežkočajo že tako nelahko nalogo reševalnih skupin. Ministrstvo za javna dela poroča, da je državna cesta 52/bis prekinjena od Timaua do prelaza Monte Croce Gamico, državna cesta 355 je neprevozna zaradi usada, cesta štev. 463 pa je prevozna samo za lahka vozila zaradi poškodb na mostovih na rekah Rozza in Ledra. Zjutraj je bil cestni promet med Italijo in Avstrijo prekinjen. Vozili so samo reševalni avti. Finančni stražniki so na obmejnem prehodu pri Kokovu ustavljali vse tovornjake, da bi olajšali delo reševalnih skupin.
Prekinjene so tudi železniške zveze. Proga Videm — Trbiž je prekinjena pri Huminu, tovorne vlake namenjene v Avstrijo preusmerjajo na Brener, potniške vlake pa preko Opčin. Prekinjena je tudi železniška proga Sacile — Humin med Pinzanom in Huminom. Gre za gor-
sko progo, na kateri je mnogo mostov in predorov, ki so bili hudo poškodovani.
Železniška postaja v Huminu je bila skoraj popolnoma uničena, v Pontablju pa je bilo poškodovano poslopje, v katerem stanuje železniško osebje. Poročajo o poškodbah na raznih odsekih med postajam« Moggio in Gamia. Zaradi potres« so bile železniške infrastrukture izredno prizadete: na odseku Videm-Humin je 50 odstotkov manjših in večjih postaj uničenih ali pa hudo poškodovanih. V Vidmu so na železniški postaji organizirali poseben operativni center, ki proučuje ukrepe, ki jih bo treba sprejeti.
Pozno ponoči so sporočili, da so jetniki florentinskega zapora Murate sklenili darovati kri za ponesrečence v Furlaniji - Julijski krajini. Jutri zjutraj bo odpotovala^ iz Neaplja s posebnim klalom družbe ATI skupina ortopedov. Predsedstvo «Assicurazioni Generali» je sklenilo dati na razpolago občinam Humin, San Daniele in Spilimbergo 20 milijonov lir. Deset milijonov lir je dal tudi centralni komite KPI za pomoč prizadetim prebivalcem. Banka Monte dei Paschi di Siena je dala na razpolago deželnemu odboru Furlanije - Julijske krajine vsoto 100 milijonov Br za prve posege.
Popoldne je iz Bočna odšla kolona 55 vojaških tovornjakov, ki vozijo velike 1250-litrske rezervoarje, s katerimi bodo oskrbovali prebivalstvo z vodo.
Fašisti zanetili požar v Gortini in grozijo z novimi atentati
RIM. 7. — Neofašisti uradno sicer razpuščenih terorističnih gibanj «ordine nuovo» — «ordine nero» si lastijo odgovornost za požar v hotelu de la Poste v Gortini d’Ampezzo, obenem pa napovedujejo nove a-tentate. Potem ko so pripadniki «ordine nero» sporočili milanskemu listu «Corriere della sera», da so namerno podtaknili ogenj v omenjenem hotelu, so zločinci telefonsko napovedali rimskemu uredništvu tiskovne agencije ANSA, da bodo sežgali še hotel Monaco v Corvari.
Le še teden dni manjka do zadnjega roka za predložitev prijave letnih dohodkov za leto 1975.
V času do 15. maja so vsi davčni obvezanci dolžni vplačati davek na letne dohodke.
Pooblaščenim kreditnim zavodom bodo morali predložiti prijavo s priloženim potrdilom o vplačanem davku.
KAKO SE PREDLOŽI PRIJAVA
Prijava naj se odda na občinskem uradu občine, v kateri ima davčni obvezanec prijavljeno stalno bivališče.
Ministrstvo za finance, v smislu zgoraj navedenega, opozarja, da je od letos zakonska žena, ki zakonsko še ni, dejansko pa je že ločena, v primeru, da ima lastne dohodke, dolžna skupaj z možem podpisati eno samo prijavo skupnih letnih dohodkov. Tudi v primeru, da ima žena stalno bivališče v drugem kraju kot mož, morata prijavo izpolniti in podpisati oba zakonca in jo nato predložiti davčnemu uradu v kraju moževega stalnega bivališča. Prijava se lahko predloži na uradu občine, v kateri ima davkoplačevalec stalno bivališče, ali pa se odda kot priporočeno pismo, naslovljeno na področni davčni urad.
V obeh primerih se mora predložitev ali na občinskem davčnem uradu ali kot priporočeno pismo preko pošte izvršiti do 15. maja.
PRILOGE K PRIJAVI
Glavna, osnovna priloga k prijavi dohodkov je tista, ki se nanaša na že izvršeno vplačilo samoobdavčitve; gre za potrdilo o vplačilu, ki ga banka izda v dveh kopijah.
Ena od dveh se mora priložiti prijavi. Vplačilo davka se lahko izvrši pri vseh pooblaščenih bankah, tudi če njihov sedež ni v kraju stalnega bivališča davčnega obvezanca. Poleg tega je treba k prijavi priložiti tudi potrdila o plačanih davkih (najbolj splošen je obrazec štev. 101, ki potrjuje prejemke, doklade in pokojnine v letu 1975 ter ustrezne dohodke ob izvoru) ter dokumente v izvirniku ali v fotokopiji, ki opravičujejo določene izdatke v breme davčnega obvezanca, ki se smejo odbiti od celotnega dohodka.
SKUPNI DRUŽINSKI DOHODKI
Za skupne družinske dohodke v splošnem smatramo seštevek moževih in ženinih dohodkov. V tem smislu je skupni dohodek osnova za eno samo obdavčenje moževih dohodkov, katerim smo prišteli še dohodke žene, Če skupna vsota preseže 7 milijonov lir letno (skupen brutto dohodek, vrsta 30, razpredelnica N, obrazec 740).
Mod. 740
Originale per l'Ufficio delle Imposte
	
H	-			 N 						II . 						N						
	
Dichiarazione dei redditi delle persone fisiche Anno 1975
COMPILARE A MACCHINA O IN STAMPATELLO
PRESENTARE ENTRO IL 30 APRILE 1976
<*) Celibe/nubile, marito, vedovo/a, separato/a legalmente ed effetti (**) Moglie che possiede redditi ovvero, cui siano ir (***} Figli«
lie il cui coniuge è privo di qualsiasi reddito e non vi siano figli minori possessori di redditi. 'vero, cui siano imputati redditi 1	_	\
iglio minore possessore di redditi; per ogni altro figlio qiinorepossessore di redditi, compilare un ulteriore mod. 740 (v. istruzioni, punti 7 e 15).
&
MINISTERO DELLE FINANZE
DIREZIONE GENERALE DELLE IMPOSTE DIRETTE
Kot skupen družinski dohodek se upošteva tudi v primeru, ko se dohodkom enega ali obeh staršev prištejejo tudi dohodki njihovih nedoraslih otrok, in to vedno v primeru, ko vsota vseh dohodkov preseže znesek 7 milijonov lir letno.
To velja tudi za odvisne delavce, ki bodo dolžni upoštevati predpise o skupnem družinskem dohodku le v primeru, ko njihov brutto dohodek, h kateremu prištejemo dohodke žene ter skupno živečih nedoraslih otrok, preseže vsoto 7 miliponov lir letno.
Če pa ne presežejo te vsote, se bodo mož, žena in nedorasli otroci lahko omejili le na to, da bodo predložili vsak svoj obrazec 101.
Vendar pa to le v primeru, če vsota skupnih družinskih dohodkov izhaja izključno iz dohodkov od odvisnega dela. če pa se v nasprotnem primeru stekajo še razni drugi dohodki, je potrebno prijavo predložiti, vendar brez priloge o skupnem družinskem dohodku.
Prijava je obvezna tudi v primeru, če so se v letu 1975 prejeli zaostanki plače ali pa odpravnina ob zaključku delovnega razmerja. Vendar davčni plačnik ne bo mogel sam likvidirati davka, ki se nanaša na poslednje dohodke. Za ustrezno obremenitev bo poskrbel davčni urad, seveda ne da bi odmeril kazen, ki je predvidena za neopravljeno samoobdavčitev.
SANKCIJE
Z bližajočim se iztekom roka za prijavo je važno poudariti, da se neizvršena predložitev prijave, kot tudi lažna prijava avtomatično smatra kot neizvršena ali nezadostna samoobdavčitev, za kar je predvideno zvišanje davka za 15% kot denarna kazen ter za 12% letnih obresti, ki bodo dozorele od 16. maja 1976 do datuma plačila. Kdor ne predloži prijave, bo kaznovan z globo v višini 2- do 4-kratne dolgovane vsote davčnega deleža ter v vsakem primeru tudi z globo najmanj 50.000 lir.
Kdor ne prijavi vseh dohodkov, bo plačal enako denarno kazen za dolžni davčni delež v sorazmerju z neprijavljenim dohodkom.
V	primeru lažne prijave, ko je prijavljeni dohodek za največ eno četrtino manjši od resničnega ali ugotovljenega, je predvidena denarna kazen, ki je za enkrat ali dvakrat večja od dolžnega davčnega deleža.
V	primeru upravičene domneve, da davčni obvezanec namenoma ni predložil prijave, ali je predložil nepopolno iziroma lažno prijavo se k denarnim kaznim predvidevajo tudi kazenske sankcije globa, pripor ali ječa ter dodatne sankcije kot na primer prepoved opravljanja poklica za najmanj mesec dni.
Oglas in prevod na pobudo Ministrstva za finance