St. 62 NMn nntajiM toti nrafimli v Trstu, v soboto, 13. marca 1S2«. Posamezna Številka 25 stoL Latalk LI I <*t izHij« vsak đan zjutraj 3 meiKt L 22.—» pol leU I L 6 50 vrt. — Posamezne šj v slrokast* I kolone (72 n smrtnice, zahvale, poslana. Mali oglasi: 30 stol. za beseuo, ".ajmanj L 3. i■—, v Inaze _iasnlna re x obrtne ogU-t denarnih M L Z— (EDINOST Uredništvo ia upravništvo: Trat (3). ulica S. Francesco d'A »sisi 20. T«* lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije ia denar pa upravništvu, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo, — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost". Poduredntštvo ▼ Gorici: ulica Giotuč Oarducci štev. 7, 1. nadstr-Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Romunih in Hala antanta Po občinskih volitvah ki so so vršile v Romuniji pred kratkim, je pisal vtad-j i i lisi Vitorul»: « Zmaga jo po^noma na strani vlade. Osemdeset odstotkov občil, ie glasovalo «»hjo>> - Neod^sm < \deyerul» pa je pisal: «Vlada je pieti-nvUi Prašen pora*. V vsaki parlamentarno upravljani državi J»i bila primorana takoj podati demisijo*. V tem smislu so pisali tudi drugi opozicijski usti. Občinske volitve in njih rezultat so ••kako me lilo, po katerem se da ugi- i.ati o izidu prihodnjih političnih voli-iev x parlament. Politični pomen teh volitev je nesporen. Zato utegne ta izid »ostati odločilen za smernice eventuel-nega novega režima. In to; ne samo v notranii, ampak ludi v vnanji politiki. Ker pa je Romunska članica Male an-iunte, edini neslovenski sestaven del to meddržavne kombinacije, in ker je funkcijska doba romunskega parlamenta' I*«*i koncu in se bodo volitve v novo zbornico vršile v nedolgem ca.su, ie tudi za vnanji svet pomembno vprašanje: kje je resnica? Ali na strani vlade? ki trdi, da je sijajno zmagala, ali nit strani opozicije, ki trdi nasprotno: da je vlada doživela strašen poraz. Sedanja Bratianova vlada je prišla na krmilo v mesecu januarju leta Par tednov poten, so se vršile sp osne volitve ki so donesle liberalni vladni v teh mestih so zmagale opozicijske kandidatne liste. V celoti je od 71 okrožij v glavnih mestih samo 22 glasovalo za vladno stranko. Posebno je iznena-dil uspeh opozicije v velikih mestih z madžarsko večino, če se u važu je dej-stvorda je madžarska stranka — ki se smatra najprej za edino predstavnico Madžarov, višjo, nego je Narodni svet — sklenila volilni pakt z vlado. Madžarski volilci pa so odločili drugače. Samo tam, kjer je čisto madžarsko prebivalstvo, so zmagali združeni liberalci in madžarska stranka. V velikih mestih, kakor v Klužu, Vel. Varadinu, Te-mešvaru in Aradu sta si stala nasproti dva bloka: na eni strani vlada in madžarska stranka, na drugi pa romunska narodna stranka, ljudska stranka, socijalisti in židovska narodna stranka. Vladni blok pa je zmagal edino v Ara-dn in še to z majhno večino, dočim v vseh drugih mestih opozicija. Z zgodovinskega stališča je ta uspeli opozicije vreden vse pozornosti. Vladni tisk se tolaži s tem, da je opozicija zmagala le sOpomočjo od strani izdaje Židov in boljševikov. Značilno je tudi dejstvo, da so vsi glasovi, ki so zahtevali, naj sedanja vlada izvede bodoče volitve v parlament — popolnoma utihnili. Tudi merodajni vladni činitelji izjavljajo sedaj odkrito, da po obveznem sprejemu volilne reforme, torej pred koncem meseca marca, sedanja liberalna vlada — odstopil Kdo ji bo sledil? Za sedaj ne more nikdo z gotovostjo odgovoriti na to vprašanje. In vendar bi moglo biti to velike pomembnosti tudi za sedanjo meddržavno politiko, kakor smo Že gori velike večine v državi, marveč da je bil j uvodoma naglašali. Ni to samo držav-losežen s terorjem in raznimi volilnimi,no-notranje vprašanje Romunske, marina h inaci jami. Izjavljala i<> celo, da se!veg je važno zlasti tudi za Malo antan-ne bo čuti! vezano j » klepih obn.»■ i tiiiih /.aatopov: zbornice in se- našnjem evropskem političnem koncer- volitve, ~~ --------j , sitranki veliko zmago: okoli <0 odstotkov poslancev in nad l»0 odstotkov senatorjev se je priglasilo k Hheralm ^t-ranki. Opozicija ie seveda trdila, cia se v tem uspehu volitev ne izraža volja na ta.. Od tet laj je vlada Bratianova na Krmilu: torej nad sliti leta. Z dnem 3. anrila bo zaključeno pravo vel javno r o n ie J j»a» :unen a. V duhu usta 1 - U v, of.no, o t vlada tu, -preko te tudi za evropski položaj. Sprememba na krmilu romunske države bi mogla imeti velike posledice za dananšjo sestavo Male antante. Zlasti ker je treba rafiij&atl z dejstvom, da je rom veliko vainoBt, kajti ameriška ban- vodstvom Italije Mussolinijeve besedo kirja sta izjavila, da sta prišla v Rim poseben pomen. z namenom, da se dogovorita z vlado BEOGRAD, 12. Sinoči je odpotoval v glede financiranja javnih del v južni 1ženevo posebni kurir ministrskega Italiji. Andreas in Fuller odpotujeta ju- predsednika Milan Antič, ki nosi Nin- tri v severno Italijo. PrestrtnuMiilk pitfln a kmetoDO RIM, 12. Uradni list vojnega ministrstva javlja, da je prestolonaslednik Humbert Savojski s 15. marca povišan za kapetana ter dodeljen 92. pešadij-skemu polku.__ Zgradila spomenika s«. Froptlika Islikema v Milana Cerimonijam bo prisostvoval tudi Mussolini MILAN, 11. Dne 12. aprila se bo položil temeljni kamen za ■ zgradbo spomenika sv. Frančišku ASiškemu na trgu Risorgimento. Istega dne bo Mussolmi otvoril v Milanu VII. vzorčni sejem. Obljubil je, da bo prisostvoval tudi gori-navedenim ceremonijam. Temeljni . a-men bo blagoslovil kardinal Tosi; obenem bo zastopal sv. očeta, pod čigar okriljem se bo zgradil ta spomenik. Včeraj se je sestal izvršilni odbor za spomenik pod predsedstvom sen. Nave, ki je poročal v dosedanjih pripravah. nove dobi večine, Tleps poročajo >stane še nadaijo na kmalu, ua izvode j evropska javnost že od nekdaj smatra-voHtvc tov do Soio notom, če ne ia Romunijo kot nezanesljivega kanto-poda demisijo. Agenciji nista - voglarja — Male antante. Ne-3 iz Bukarešte, da ta- j zaupanje napVam Romunski pa ima mošnji* politični krogi sodijo, da bi sekvoj izvor še posebej v vprašanju Be-v slučaju vladnega poraza parlamen- ^sarabije. Članice Male antante, Čeho-l arne razmere spremenile v smeri, da j slovaška in Jugoslavija, se pripravljani- bi nobena strankarska skupina mo- ta, kakor kažejo vsa znamenja, za pri-revzeti vlade. Iz tega izhaja potre- poznanje sovjetske Rusije. Med to r»o-;>a. ia se dobi neko merilo za sodbo o slednjo in Romunijo pa visi grozilno loženju volilcev, da bi mogel vprašanje Besarabije. Kljub vsem ofi-krc.ti poveriti izvedbo volitev tisti stran- cijelnim zatrdilom o popolnem soglasju ki ali skupini, o kateri je računatif da med vsemi tremi članicami Male an-si na volitvah pridobi večino. Kot tako tante v vseh pogledih, ni dvoma, da se merilo bi se mogle smatrati volitve-v glede vprašanja pripoznanja Rusije ne občinske samouprave. Zato je tolike po- more govoriti o soglasju med Čehoslo-membnosti vprašanje: kdo je v resnici, vaško in Jugoslavijo na eni in Koniu-zmagal na občinskih volitvah. nijo na drugi strani. Če se je ta posled-stevilke kažejo, da je v 55 odstotkih nja že doslej smatrala kot nezanesljiv pokrajinskih občin zmagala edina kan- element, kdo more vedeti, za kake didatna lista, ki jo je podpirala tudi smernice v vnanji politiki se odloči vlada. A Kid polovico ostalih občin je eventuelna nova vlada? Seveda ni izglasovalo za vladno kandidatno libto. ključeno tudi to, da se po spremembi Ostanek se je izrekel za opozicijo, pri režima v Romuniji obrnejo stvari na čemer pa je bila na mnogih krajih po- bolje. Neka vest iz Bukarešte trdi na trebna ožja volitev. Na teh poslednjih pr., da takozvani caranisti zahtevajo, sta zmagali po enakih delih vlada in naj se v praktični program sprejme re-opozicija. Mala mesta so glasovala ve- šitev besarabskega vprašanja in nor-činoma za vlado, dočim so glasovi v malnih odnošajev napram Rusiji ter velikih mestih skoraj popolnoma pri- naj se v ta namen začnejo pogajanja s padli opoziciji. Z ozirom na te številke sovjeti. Tudi narodna stranka da je za ne more opozicija govoriti, da je bil, obnovitev takih pogajanj, uspeh na. njeni strani. Naj že pride kaicor hoče, na vsak na-Pred nekoliko meseci so se vršile v | £in b0d0 prihodnje politične volitve ve-vsej državi volitve v pridobitne komo- liko pomembnosti za Malo antanto. re. Na teh pa ie opozicija dobila nad - !vol^aAm'rlšR! kapital za Južno Italtlo ? tra opozicija izid teh volitev kot merilo Senat odobril načrt o ustanovitvi pokva-za razpoloženje, ki vlada v deželi. Proti jinskih gospodarskih svetov in o razšir- ^magi jiade na sedanjih občinskih vo-| jenjn delokroga preiektov lit vali se oglašajo ostri protesti po vsej včeraišnii seii fašistov- deželi. Tako narodna stranka, ki ima* ^ J . . , ->voj glavni oslon v Erdelju, kakor tudi SKega oireKtorija je upravni tajnuc igi'arna stranka, ki ima vso Besarabijo franke sporočU da je do se- skoro izključno v svojih rokah, trdita, ^ vpisanih v stranko 525.329 P-1 sta- se v. Direktorij je nato sklenil, da se vpisovanje v stranko nepreklicno za- da se je v teh dveh pokrajinah na ti-s soče občin izreklo za ti stranki in da je L .. x. bila povsod postavljena ena kandidatna' .klJučl z 21- aprila. Po tem dnevu se ne ILMa edino le s pristaši ene ali druge *><> mogol nihče več vpisati v fašistovsko , _ . . . - _ . s;rr:tTll.'n Aa -UI niorpo ia clrlionn t-/iliL-1 teh dveh strank, niso mogli predložit sprejeli predloženih list ter da so glasove, oddane za te liste, enostavno proglasili za — svoje! Narodna stranka zbira tudi že podrobne podatke o volitvah za dokaz, da vlada nima pravice prištevati te glasove k svojim. Opozicija izjavlja tudi, da Je bil tam. kjer je zmagala vladna liberalna stranka, ta uspeh dosežen z izko- nju stalnih sedeže*. Ker sedijo v Svetu tudi zastopniki takih držav, ki niso podpisale locaruskega pakta, postaj« vprašanje seveda bolj kočljivo, kajti te države zagovarjajo svoje posebne koristi in deloma tudi koristi Društva narodov. Francija pa, ki je podpisala lo-carnski pakt, ne sme pozabiti, da stopi ta pakt v veljavo le če Nemčija vstopi v Društvo narodov. Prizadevati si mora radi tega, da spravi to nujno potrebo (vstop Nemčije) v sklad z upravičenimi zahtevami drugih drŽav. Popustljivost Španske in Brazilije? PARIZ, 12. Ženevski poročevalec «Petit Parisiena» sporoča-, da. bi bila Španska pripravljena pristati na to, da bi za sedaj samo Nemčija dobila stalen sedež v Svetu, kot pogoj pa zahteva jamstva, da se bo meseca septembra res upoštevalo zahteve držav. Tudi zastopnik Brazilije je baje potoni brzojavke naprosil svojo vlado, naj bi mu pustila proste roke ter s tem pripomogla do sporazuma v vprašanju stalnih sedežev v Svetu. Vprašanje sedežev pred rešitvijo? ŽENEVA, 12. Zastopniki držav, ki so podpisale locarnski pakt, so imeli danes sestanek, na katerem so baje sklenili sledeče: l) Takojšen sprejem Nemčije v Društvo; 2) vprašanje razširjenja Sveta naj prouči do meseca septembra posebna komisija; 3) Poljski se takoj odkaže sedež v Svetu, vendar pa ta sedež za sedaj še ne bo stalen. Zastopniki Nemčije se tem predlogom niso protivili; zahtevali so le nekaj ur Časa, da o tem lahko razmišljajo. Novi drž. potfiajnik! v francoski vladi v izjavah ministra Baoula Pereta PARIZ, VI. V pričakovanju zopet na otvoritve parlamenta se novi finančni minister Raoul l etet bavi s finančnimi načrti, ki vzbujajo danes največje zanimanje francoske javnosti. V pogovoru z novinarji je minister Peret izjavil, da položaj ni tako težaven, kakor se to v listih zatrjuje. V državnih blaga j ticah — ie rekel minister - je nekaj nad 3 milijarde na razpolago, katere bodo zadostovale za stroške več tednov. Z druge strani se zahteva za izplačila obveznic «Državne brarnbe» za IZ milijonov manj kakor iznaša svota obnovljenih podpisov. Na vprašanje, ali ima ie določen li-nančtii program, je minister odgovoril: «Ne smete pozabiti, da se moram udomačiti z vso finančno tehniko, ki je zim-i komaj nastala in ki je tedaj ne moreni »^lo-l poznati, fkoravno Sv ni bil v letih U)t">, :ma-l 1916 in 191? glavni poročevalec za pro-! račun in pozneje leta 1920 ludi prod-jsednik proračunske komisije. V tem Itrenotku nimam še nobenih smernic, J Razgovori med dr. Ninčićem in Rufcsom ampak le to globoko prepričan je: da po- čiću instrukcije jugoslovenske vlade za sklenitev dopolnilnega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. LONDON, 12. «Times» javlja, da sva Mussolini in Ninčič utrdila načela za novo italijansko-jugoslovensko pogodbo, ki ima garantirati svobodo interesov ter otvoriti reškemu pristanišču vse jugslovensko zaledje. Italija se je s svoje strani obvezala, da bo po danih ji možnostih podpirala jugoslovenske trgovinske zahteve v vprašanju bolu-na. Razgovori o tej zadevi se nadaljujejo v Ženevi med delegati obeh držav. -Zanikan)? netočnih oesti ▼ zvezi z Ninčićevim potovanjem , ▼ Inozemstvo BEOGRAD, 12. (Izv.) Povodom poročil, ki so jih nekateri listi prinesli o potovanju dr. Ninčiča v inozemstvo, je tiskovni oddelek zunanjega ministrstva izdal nocoj komunike, v katerem pravi: Londonski «Times» je objavil vest, da se je o priliki Ninčičevega poseta v Rimu sklenil načelen sporazum, da Jugoslavija ne bo gradila na Ja-dcanu pristanišča, ki bi lahko konkuriralo Reki. Pooblaščeni smo, da najodločneje izjavimo, da te vesti ne odgovarjajo dejstvom ter da se o tem vprašanju ni prav nič govorilo. Z ozirom na vesti o balkanskem paktu, o katerem, da se je dr. Ninčić raz-govarjal z grškim zunanjim ministrom Rufosom, je pomočnik zunanjega ministrstva, Markovič, podal novinarjem obsežne informacije. Izjavil je, da Jugoslavija želi balkanski pakt in sploh pogodbe, ki vstvarjajo take odnošaje, ki so v skladu z mirovnim duhom Locar-na. Vendar pa za sedaj še ni mogoče govoriti o sklenitvi takega pakta, ker bi ga morale sprejeti vse balkanske države, a ima Jugoslavija s sosedi še mnogo nerešenih vprašanj. Gotovo so se razgovori med Ninčićem in Rufosom nanašali na ureditev teh vprašanj. "O sklenitvi kakega pakta ne more biti povora, dokler se ne reši vprašanje svobodne cone v Solunu in narodnih manjšin v Grčiji. — Glede Ninčičevega sestanka, z Mussolini jem je Markovič izjavil, da je ta sestanek služil samo za izmenjavo misli. Ninčićevo potovanje v Razprava o proratana prometnega ministrstva v jugoslovanski narodni skupičini BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes zarana je prosvetni minister St. Radič prispel iz Zagreba v Beograd. Še pred sejo narodne skupščine je Radić odšel v ministrsko sobo, kjer se je sestal s iinančnim ministrom Stojadinovićem Po kratkem razgovoru sta se ministra pobotala in zapečatila sporazum z običajnim Radi-čevim poljubom. Na seji narodne skupščine se je pričela danes razprava o proračunu prometnega ministrstva. Minister Krsta Miletič je predložil poslancem kratek, tiskan ekspozfc o stanju prometa v Jugo iaviji. V svojem ekspozeju priznava, da so železniški tarifi za sedanje razmere previsoki in celo pretirani Naloga prometnega imni3tra je, da jih zmanjša, da bodo sedanjim prilikam primerni. Ekspoze opozarja tudi na teža^ ven položaj, ki bo nastal na jugosloven-skem trgu, ko bodo prenehale dobave na račun vojnih dajatev. Poslanec SLS, Žcbot, je kritiziral promeino politiko j Pariz pa je bilo le informativne narave, sedanje vlade ter se pritoževal nad po- Glede Ninčičeve kandidature za pred-stopanjem železniških organov v i-lo-j sedništvo prihodnjega, jesenskega veni ji. Poslanec SDS, Vilder, je orisal rovanja Društva narodov se v jugo prometne razmere v državi in naglašal, i venskem zunanjem ministrstvu sma da vlada nima nobenega načrta -a svo- da je njegova izvolitev skoro go jo prometno politiko. Protestiral je proti tova.__ obveznosti, ki jo je baje prevzel dr4 Ninčič napram Italiji, da ne bo namreč JugosT^nr ^ila oi Jadranu nobe- BEOGRAD 12. (Izv.) Uradna grška trebujemo javnih np" nristanišča ki bi lahko konkuri- agencija poroča iz Ženeve, da se je r-az- pov in ne doktiin*rnih iuzpia\lj.ini If^T^• ' ,govor med dr. Ninčičem in grškim zu- Za prvi hip bom predložil senatu vodo ni jasnih skle-ivt/.prav 1 j«» n j. ralo Reki. , govor tromim ministrom gi Rufosom proge tikal po- britev vso one člene, ki jih je že odo-in svo- brila poslanska zbo-nica Potem se bo- ....... « . nanjim ministrom kuk Na popoldanski seji je muslimanski ^ e železaigke poslanec Kapetanovic kritiziral pro-!bodne' Cone v Solunu ter da so se raz- mo bavili z ukrepi proti fiskalnim slo-metne razmere v Bosni in Hercegovini, ori vr^m v prisrčnem tonu. Rav- pariiam. z davkom na sel, na tobak itd.; davidovičevec Andjelinović pa je govo-|n železnižke dlrekcije je od- inkorporirali bomo tri milijarde T ou- ril o pomorstvu m za subvencije bro-, potoval v ženevo ter bo pri pogajanjih cheurjevih davkov. Polen bomo prišli sodeloval kot izvedenec. Tudi j u-m slo- še na kaj drugtga». ^ venski železniški izvedenec Abramović Minister je zavrgel vsako misel na je prispel iz Pariza v Ženevo. uvedbo kake takse na plačila in se j*s Rufos se je razgovarjal tudi z bulgar- izrekel raje za takso na produkcijo, i ri skim zunanjim ministrom Kulevom o čemer pa je priznal, da je tudi tak da-izhodu Bolgarske na morje, izhodu, ki vek nepripraven. bi se dal napraviti med Dedeagačem in Solunom. darskim družbam na Jadranu. Doktor Trumbič je grajal vlado, ker ne gradi novih železniških prog. Seja je bila nato zaključena. Razprava o proračunu prometnega ministrstva se bo nadaljevala jutri. da pa prefekti, kjer i Za 30. marca je sklican veliki žiti lastne liste, niso' ^šistovski svet ter bo razpravljalo naslednjih vprašanjih: Splošna notranja in zunanja politika; položaj faši-stovske stranke in italijanskih fašijev v/ inozemstvu; gospodarski položaj in strokovne organizacije. RIM, 12. Senat je na današnji seji razpravljal o načrtu glede ustanovitve pokrajinskih gospodarskih svetov in glede razširjenja delokroga prefektov. Seja ministrskega svota Vladni krogi se posebno zanimajo za veliko število amandmajev, ki bi dvignili državni proračun nad 13 milijard. — Jutri bo radikalski klub imel sejo, na kateri bo finančni minister Stojadi-novič podal referat o svojem potovanju Svet v inozemstvo za ureditev dolgov. — Od 5.-7. ure vršila seja ministrskega sveca, na k a- nagrta zsl teri je dr. Stojadinovič poročal o svoji suženjstvu misiji v inozemstvu. \ tajniku, naj Davidovičevci nameravajo začeti svo-[ ga za mnenje jo agitacijsko akcijo na Hrvatskem.; ve> m so včlanjene v Društvu narodov. Danes sta odpotovala *v Zagreb poslan- gvet je nato razpravljal o vprašanju 1 ca Andjelinović in Gjunjo, da pripra- meje med Turčijo in Irakom. Vzel je na vita večjo konferenco stranke.. i znanje novo pogodbo, sklenjeno v Bag- Stjepan Radić bo odpotoval v Zagreb da(ju dne 13. januarja 1926 med Anglijo jutri zvečer. __jin Irakom, ker odgovarja vsem zahte- McdDi]Pvonjg mataFj v \Mingtonu radi francoskih vojnih dolgov j WASIIlNGTON, 12. Francija je zopet odobril pogodbo med Anglijo in Irakom' začela* pogajanja za ureditev svojega Soet Društva ncr?dcu pogodbo med Anglijo in ] ŽENEVA 12. Včeraj popoldne se je vojnega dolga napram Združenim drža-„zet Društva narodov sestal k seji.j vam. Sen. Berenger je imel že nekaj litev državnih Svet je odobril poročila o finančni ob-J pogovorov z Mellonom, katerih podrob-popoldan se je novi Avstrije in Madžarske. Kai' se tičetnosti pa še niso znane. Veifflar se za t r-l sveta, na ka- načrta za mednarodno konvencijo o juje, da je Mellon sporočil predsedniku ItolUansko-insosIoveitslcI pogovori godbT p^eje^d^šanj^an^g^etške^ za konsolidacijo italijanskih dolgov. v očeh angleškega tiska rtSčanjem situacije in raznih volilnih! f™ »^črt stremi po združitvi sedanjih mahinacij. Po mnenju opozicije so trgovskih zbornic in poljedelskih sve-volitve v pridobitne komore dobro po-ij^ v Pokrajinske gospodarske svete, kazale razpoloženje v deželi. Po temta-|P" razpravi o drugem načrtu se je kem bi bili uspehi na občinskih voli- oglasil k besedi notranji minister Fe-tvah prepričevalni samo v velikih me-1 Verzom ter je povdarjal, da prefekt ae stih, kjer je opozicija v resnici dosegla i8mo bltl navaden policaj, temveč da I mandata nad Irakom za 25 let, če Irak! prejšnjega •ne postane še pred potekom tega roka I da naj pride v Londo. LONDON, 12. Kakor zatrjuje «Times», članica Društva narodov. Zastopnik Raoul Peret v najkrajše vzbujajo morebitne podlage novega r-še vednojstvu za trgovsko mornarico pa l»ou-(stand. velik uspeh. V Bukarešti in v Jassyju,i mora spretno, urejevati ter dvigati vsej novo kombinacijo, ki zna imeti za po-j vztrajajo pri svojih zahtevah. [stand. V ostalih ministrstvih ostanejo glavnem mestu Moldavije, v Črnovcih, j energije pokrajinskega življenja po sledico izpremembo položaja na Sredo-) Prihodnja plenarna seja Društva na- dosedanji državni podtajniki na svojih zemskem morju. j rodov se bo vršila jutri ob 11. uri. glavnem mestu Bukovine, v Konstanci,! smernicah, ki jih določa osrednja vlada, glavnem mestu Dobrudže, v Klužu, Senat je oba zakonska načrta odobril. glavnem mestu Erdelja, v Temešvaru, RIM, 12. Iz New-Yorka sta prispela glavnem mestu Banata, v Ploeštu, sre- ameriška bankirja Andreas in Fuller. dišču petrolejskih vrelcev, v Galacu in Včeraj in danes sta imela s prvim mi-v Brajli, v teh dveh važnih trgovskih nistrom Mussolinijem dolge pogovore, mestih, v Velikem Varadinu — povsod Politični krogi pripisujejo tem pogovo- Na «Morning Post» je posnela Mussolini-i dnevnem redu je razprava o proračunu jev govor v senatu ter pripominja, da in počastitev spomina Leona Bour- imajo v očigled delikatni situaciji v Ženevi in pričakovanju novega dogovora med Italijo in Jugoslavijo s temu geoisa. Po tajni seji Sveta je Briand podal novinarjem nekatere izjave. Rekel je, mestih. LONDON, 12. «Daily TelegrapJn piše, da je bil s sestavo nove Bi iandove vlade odstranjen eden glavnih faktorjev sedanjih težkoč v mednarodnem položaju. Briandova odločitev da je velik sledečo okrepitvijo balkanskik zvez j>od da razpravlja sedaj Svet D. N. o zviša- in ponoven dokaz politične hrabrosti. đ EDINOST* ki da mu daje pravico do spoštovanja in do najboljših želj vseli prijateljev njegove domovine. Konferenca za delovni urnik t bon don o BERLIN. 12. Nemška delegacija, ki sodeluje na konferenci za ureditev delovnega urnika v Londonu, je odpotovala sinoči iz BerlinđT Prva seja konference je določena za pondeljek. NemSka delegacija se hoče še pred tem dnem pogovoriti z raznimi osebnostmi in med drugimi tudi z angleškim ministrom dela. Nemški minister dela je imel v sredo sestanek z zastopniki delavskih organizacij, na katerem se je razpravljalo o željah posameznih organizacij, katere se bodo pretresalo na konferenci v Londonu. _ Fred rusko-poljskim garancijskim paktom? BERLIN, 12. Ker Poljska ni obnovila svojega dogovora z Romunijo, kateri je zapadel 5. t. m., se smatra v Bukareštu, da se bo Poljska skušala približati sovjetski Husiji z dogovorom, kakoršen je bil sklenjen v Locarnu z Nemčijo. Bivši romunsko-poljski dogovor je vseboval klavzulo za medsebojno ob ».robo proti sovjetom. Sedaj si Poljska prizadeva, da koncesije od sovjetske Rusije in da. vzpostavi prijateljske cwino*aje skvo. V Budimpešti je bil neki bivši avstrijski major imenom Husein Durić — tudi musliman iz Bosne — vodja madžarske SpijonaSke službe, ki je imenovana ogleduha in zločinca sprejel in ju po malo dneh zopet poslal Črez mejo. Ko sta v Subotici izvršila drzen vlom, sta zopet pobegnila v Budimpešto. Toda tedaj se je posrečilo ugotoviti storilca in jugoslovenska oblastva so zahtevala, naj se jim izročita, kar pa je Madžarska odklonila z utemeljevanjem, da sta oba madžarska državljana in da ju morajo zato soditi madžarske sodni je. Pozneje pa je prišlo iz Budimpešte v Beograd obvestilo, da sta bila oba zločinca obsojena v — polletno težko ječo. Kako resno je bila mišljena ta obsodba, je razvidno iz dejstva, da se je Balj-ković malo Časa po obsodbi pojavil v Noveift sadu za nadaljevanje svoje ogleduške službe. Sedaj pa se končno zločinca nahajata pod ključem in sta doslej priznala že 19 zločinsiev in sta razkrila vso mrežo madžarske Spijona-Že. Oba sta priznala, da so Madžari podpirali tadft njij« roparska umore ter sta vse k dar našla v varno zavetje. V to afero, katere obse SPORT mo prašičem. Potrdil je dalje, da je Ivan vinast obroč. Zahotelo se mu je po drago-1 Zulian oblil truplo brata z vodo ter da je ceni kovini in s kladivom je skušal odstra-S. K. Val naznanja svojim igralcpm sle- pri tem dejal: «Umij se, prašič!» niti obroč od izstrelka. V tem je pa granata Nato je bil zaslišan težak Viktor Slatič, Poćjla in otfalf Marušlča po obrazu Od- w rv a I n i« i a *i« /4 i *«■« mm 4 a -I m —- * — 1 - I deči urnik za jutri: Ob 10. uri predpoldne trening L Čete ha- ki je povedal, da je videl skozi okno sta- ?.es,a J* iudj ,tri PrsU? na desni — rega Zuliana, ki je s krivcem rezal sinu Neprevidnega delavca so domačini prip^ ■ene. Ob 12.30 nastop boysev. Ob 1.30 nastop I. reserve. Ob 3.— igra I. četa. Ob 4.30 trening II. in III čete hazene Josipu vrat; z nekim predmetom, ki ga Slatič nI mogel razločiti, ga tudi tolkel po glavi ter pri tem vpil: «še ti ni zadosti Priča trdi, da je stari Zulian šestkrat za- Ijali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Dan za dnem se ponavljajo taks in podobne nezgode, ni dovolj, da se dogajajo po nesreči, dobrSno Število jih povzroči Nopometafiem je med treningom hazena- mahnil s krivcem. Slatič je skušal prihite- tudi lahkomiselnost in skrajna neprevid-ic toliko ziutrai kolikor tudi eonoldne *i Tneinn na nATnnX a ni rr, 1 A i IlOSt. Sic toliko zjutraj kolikor tudi popoldne ti j0"sVpu "na ~pom da zunaj nekdo Adrla L — Zarja. 'pritiska na vrata, je ponovno zavpil: «Po- Igrišče Adria ob 15. uri. Sledeči igralci magaj mi, pomagaj mi!» naj bodo ob 14 na igriSču: Sodna izvedenca dr. Ferrari in dr. Loren- V Vipavi se je mlademu prostovoljnemu miličniku Šuštarju Ivanu omračil um. Vzel je nabito kuško in streljal, na srečo ni za.lel nobe- H-, Cesar, Stolfa, Vrbec, miti, ki sta bila navzočna pri raztelešenju nega Tovariši so ga takoj razorožili in *a Zerjal, Mahne, KoSuta, Rupena I„ Golobič trupla nesrečnega Josipa Zulian, sta izja- oddali v opazi in Vatovec. vila, da sta ugotovila na umorjenčeveni Adria H._Magdalena. > truplu 12 ran, zelo verjetno pa je, da jih Igrišče Adrie ob 11. uri zjutraj. Sledeči j«1 bilo ve*, zakaf poškodbe so bile tako ob-igralci naj bodo ob 10.30 na igrišču: opazovalnico. NESREČA. Na cesti iz Gorice v Ajdovščino se da ni bilo mogoče ugotoviti nat^p«"- j že precej Časa. V nekaterih krajih Kreševič. Ko^ič, Marcelj, Štok, Vrtovec I.. Mahne, Smerdel III., Vrbec II., Vrtovec II., VerČon, ŠuIigojv Iz tržaikega življenja Radi bude bolezni, ki je kljubovala vsem sežnf ur* Mevllo udai'tv. dela V nekaterih krajih bodo J cesto popolnoma preložili, v drugih zopet Budimnešti X*4AU1 nuae noiezni, ki je Kljunova m vsen * Vi ' zdravilom, je 27-Ietna Ana Jakus, stanujo ^ , , ^ „ . aterc ot>bt° iv uI»€i Concordia št. 19, že davno izgu- . o je še nedogleden — obtožnica »ama ob- (biia veselje do življenja Vendar pa je ime- sma* » ». . .____ ,n sega 300 strani — je baje vpletenih tudi )a, kakor ima pač vsak človek, Se vedno,_ ! A ^ nekaj vojaških oseb. Neki upravni j trohico upanja, da se bo usoda preobrnila, ....... " " častnik je že aretiran. Priča Josip Eršac je povedal, da ga je 7VlSttli oz- znižali, v glavnem se posipa. In , nekoč stari Zulian naprosil, da bi ga ohra- bl,a ta cesta ze,° potrebna popravi-nil čez noč pod streho, ker da si iz strahu !a' ker, Je med vojno silno trpela. Vse delo ' preti sinom Josipom ne upa domov. Eršac Je vze] v svoi° roko Matiroli iz Sol- . mu ni mogel ugoditi, ker ni imel prostora. J}a' _ . J Nato so bile zaslišane še razne ki' v četrtek zvečer pa je ta ce*ta zahtevala večinoma že znane okolščine in svojo žrtev Šoferju Cibeju je sredi pota so opisaie podrobnosti neposredno po krvavem dogodku do aretacije starega Zuliana in (Razprava se nadaljuje. z Mo- Politične vesti MADŽARSKA ŠPIJONAŽA V INOZEMSTVU Beograjska policija je prijela pred in morilce kot ogleduhe v in ta nada jo je bodrila, da je udano pre-j našala svojo nadlogo. Toda včeraj je ne- j Pa naj rece še kdo, da niso Madžari' srečni ženski zmanjkala tudi ta opora. Ob-kaj — prijetni sosedje. Ponarejajo de- vladal jo je obup in ji navdahnil žalostni nar drugih držav v namene, sovražne sklep, da enkrat za vselej obračuna z živ- Vesti z GoriSkega Uoriske mesene vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM Bevkova drama v štirih dejanjih istim državam, povzročujoč jim torej ljenjem. V ročnem ognjišču je zanetila par dvojno škodo: materijalno in politično, kilogramov oglja, ga postavila sredi sobe «k*aterui yreh», ki se je pred štirmaj- lV isti zločinski namen pošiljajo roparje ** f " * SSS i! nekoliko dnevi nekega Felima Baljko-vića iz Zvomika v Bosni in je s tem razkrila že dolgo zasledovano in razširje- države, a odklanjajo njih izročitev, čeprav niso samo ogleduhi, ampak tudi navadni zločinci. Tako ne dela nobena ^^ *teljo i« čakala, da jo strupeni plin zazib- }uiTi ob popoldne zopet pcnovL Ta sosedne ,je v večni sen Podnajemnica Vale, .a j je že svoji ^ oprizor|tvi do. S te 111, ki se je okoh 17. ure vrnila z dela " 1 ' -h-i,,, Jl^u t«« domov, je našla Jakusovo že nezavestno, segla tako sijajen uspeh, kot ga ni do Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne sedaj še nobena draga uprizoritev v Go- p ista je je r e3»*« čno žensko zopet obudil k rici- Snov igri je vzeta iz našega krneč- zmanjkalo bencine in poslal je delavca, nekega Orehovca v Gorico s korijero poni, Ta pa si je najbrže hotel skrajšati pot in je pri Rdeči hiši skočil iz koiijere, ko je ta m* tekla. In nesreča je hotela, da je prišel pod zadnja kola, ki so mu zlomila desno nop-> nad kolenom in levo zmečkala, da se bo moral dokaj časa zdraviti v bolnišnici, kamor so pa prepeljali. Želimo pridnemu in zavednemu fantu, da skoraj okreva! no ogledtiško organizacijo, katere členi ree poštena, pravna in civilizirana, - - - - , v. .. , ^ „ so bili večinoma muslimani iz Bosne, država! Primer Baljkovića, Antonića in živIienju, nato jo je dal prepeljati v mest- kega življenja, katerega zna nas Bevk Niti te organizacije so se stekale v liu- tistega čednega majorja priča, kako no *;olnigD,ro Stanje Jakusove je precej tako dobro naslikati. Dolžnost vsak epa dimpešto. Najnevarnejša Člana te or^a- opravičeno je «sovraštvo» sosednih resn'*' Aretacija slftoi Ker je Število tatvin v zadnjem času rov, ki sta jin izvršila poleg svojega sedaj pred Društvom narodov v Ženevi ' mentom, ki so radi tatvin in vlomov zapi ogled uš kega delovanja. Oba sta bila že Žalostno pa je, da se še vedno naha-»ani v «črne bukve)*. Povečanje pozornosti opetovano v rokah policije, toda vsako- jajo v inozemstvu slepci, ki verujejo vjle .imeJo prav dober uspeh našega človeka Je, da si dela svojega domačega pisatelja ogleda ter nagaja t , „ „ , , ob umetniškem užitku, ki na nudi to znatno poskočilo, je policija začela posve- d lo Opoxarja se, da je to zadnja po- čati večjo pozornost raznim sumljivim ele-__t.__'_* " 7 t*. ^ ■ J ncrritev. Seenerlfo prvega dejanja izde- dVA brivska lal Čargo. Režira Košuta. Pre d včeraj- VZDRŽEVANJE BIVŠIH DEŽELN. CEST. Eorxna r&r^tiia« DEVIZE Trst. 12 marca Am»t*rd»u» od i*«)(». - tU 1«*)*).— o i 1!3 - %l«i:3o0; P»ri* 5+0 5U do <*,.— LobiUo od 121,05 do llll.l.S ; New Vork o 1 34 f do 24.9J{ Španija oi 3*9 — do : fSritsa • * 473.50 do ; Atoue ud Jd.iiO do 34 25; Borlin od J I. do 3*5. ; Bnkare^t od 10.23 do 11.— Pmga^od 7 ».70 do 74. : Ogrska od t'.'i.Ufl -r>J; Ltanaj —,34t do —Zagvofc u-A.\ 70 do H vb t; obvesule« 1 1 OGLASI krat se jima je posrečilo, da sta po-1madžarsko iskrenost, lojalnost in vite-}jo policijski agenti aretirali 30-let- Kraljeva kom-a vnrpri^n^ videm-begmila. Vsakokrat sta se podala v Bu- žtvo doma in v razmerju Madžarske na- " 11 Bn" ° " pomočnika, sprejme M Piskač, brivec, Opčine 289. Plača dobru. 32S dimpešto. kjer sta našla zaščito. pram sosednim državam! NEVNE VESTI PouK m šs eil slseenstoii rsz^fiih S kraljevim odlokom o vedno nerešeno. Ceste Kot je bilo sklenjeno v zadnji seji na go-________________________________^_______ riški podprefekturi glede obeh vodovodov: n jen i v^viVji Vazred. EUilko se "je dolo- £a jp k,r' čilo, da ca Ferfoglia v ulici XX Settembre, o Čemer smo nedavno poročali Ker pričajo proti njim razne okolščine, so biti *si trije osumljenci odvedeni v seapor. Porotno sodiš'e Sit OZKI ZLOtor V RICMANJIH. Izjave dvek Mkev, ki sta bila prlia TRGOVSKI pomočnik dob* službo. Hrana ni stanovanje pri družini. Plača po dogo-_voru. Počkaj Fran. Kozina. 337 POMLADNO ZDRAVLJENJE. TrpoČki sok (Sciroppo di salsupariglia) izdelan v !<• k»rni Castelianovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za s tare j Se proti poapnenju žil, ker vsebuje joduro in j*? vsled tega izborno čistilno in kr^pilno sredstvo. Steklenica «tane L 11. 2h\ J a tri (»stane lekarna odprta ves dan. .. , _ . , . , . KJjOBUKI za gospe, orijrinalni ino», Corso olro kislino in Ivanom na kolena. Stari Zulian je dal Iva- se zastrupila. Šla je pa v smrt, ker je izgu-nu velik noi, s katerim je slednji začel bila na tragičen način svo'ega zaročenca, udrihati brata po glavi in ga bil tako dol- ki se je v hribih ponesrečil in telebnil v gof dokler se Josip ni zgrudil. Ker je pa prepad, kjer je obležal mrtev, tudi Tvan, sklonivfti se nad njim, zapazil, da Rop brat še diha, je vprašal očeta, naj mu Se enkrat poda noS, in potem je začel znova 8t°Pal maseo» In pa Cerassisl|eva organizacija Franc Pisk iz U>- Rumeno milo VELOCE-LflVOBENE rabijo prvovrstne pralnice vsled posebnih čistMnih svojslev za perilo, svilenino in tkanino FJ.LI FINZI - VJSiT lcJ. 11-64 udrihatipo ranjencu. Ko je Ivan Zulian Ponoči Podreteja-KoSevnik pro- ugledal dečka in par njegovih sovrstnikov, u domu> Je "»Pa^«1 neznan mladenič, Izmed zelo številnih članov italiii,«^-. ^i so stali pred vStani, jih je prepodil; te-' ki * zahteval od nočnega potnika, groze« kakor j^bilo to Običajno s slo-|*a kel je .njLi s sekiroV roii P . ™ ^SSmU^n^o^uč >enSKimi dodatnimi urami v že poitali- sta prestopili v Garali ni je vo organizaciio Henrik Komar je tud iški lil skozi 5pra- Sf^Mdesetimi lira ni in navadno žepno jan Črnih razredih, S 1. marca pa je po- -mo dve učiteljici. In Je tidve baje izsto- T^J^^ fflE ^ -o° ^TTl^^^J*^ JSES- m Zobozdravnik 1 stala stvar drugačna. Vseh 6 ur zc. italijanščino so vrinili v normalni urnik 25 tedenskih ur v očitno Škodo slovenskega pouka, kateremu je sedaj določenih golih 10 ur in sicer za vse ljudsko-šolske predmete v 4., 5. in 6. razredu. Ptfrlin diieoji - E««rantl»tev - Križ. Danes v »i* . - . ...... , , soboto zveder se vrši skupni članski sesta- le dn se skti&a oživet, fa&stovske sek-'nek točno ob 7 in pol. Udeležba obvezna nadon«estuje*v tem delu g. Stefanelli, ko-i a--,- ^ _. . m i nar v Gradiški. Obiskal je ta gospod Danes ob soda j Raji jSico, Grgar, Stevrjan in iiekate- 1030 o^^ova seja. — Predsednik, re druge kraje. Po večini so se poslužili pri — D. M. N. Tommaseo. Danes ob 19. uri formaciji novih sekrij ljudi, ki so bili prav sestanek s predavanjem v navadnih pro-do zadnjega Časa zvesti pristaši Pisenti-ja. štorih. Morda, Naše gledališče ZADNJA REPRIZA PAPA* EISCELENCE da se je g. Stefanelli res znašel prod tožko nalogo, ker pač ni imel veliko izbere. Ali te ali pa nobenih drugih. Na vsak način bi pa priporočili voditeljem goriškega fasja, da bi izbrali poslednjo možnost in raje pogrešali kak par sekcij, R;>t ! V nedeljo popoldne ob 4. ponovi drama* pa bi se opirali na teh par bivših Pisenti- tični krožek «Cita)nice» silno dramo G. Ro-jancev skrajno nepriljubljenih pri ogromni vette «Papa» ekscelenca». Obe dosedanji večini našega ljudstva, ne samo radi nji- predstavi sta doživeli krasen uspeh. V hov«^a neprestanega političnega spremi- glavnih ulogah nastopijo gg. Terčič, Sila in njanja, ampak tudi njihoveo* moralnega gd.čna Stepančičeva, Igro režira g. A. Ši-zadržanja. Taki pristali prav gotovo le rok. Novo moderno inscenacijo (deloma na fekodijo fašizmu hi jih naše ljudstvo sma- novo predelano) je izdelal g. Cernigoj. _ tra. na samem sebi za madež in jih bo se- Kdor hoče videti res kaj lepega, ta pride veda smatralo za nečast faSizmu. Kot se k Sv. Jakobu. Ker se je bati navala, bo vidi je usojena slovenskemu faSizmu na predprodaja vstopnic eno uro pred pričet-Goriškem ena sama pot: Hoja za Pisenti- kom predstave. — Opozarjamo na predsta-jeiu. Bomo videli ali bo odvetnik Caprara vo predvsem na£e okoličane, po svojem povratku iz Rima umel popra- pita. Uradni vatikanski list «Osservatore ®e ?e ▼ Zulianovih. Slišal je zasledovania a Romano« je zavzel silno ostro staliSče pro- ?oslPa "*»*** « T^L?™1 d^daj le brezuspešno ' ti speci tel no Garassinijevim verskim na- Ivan ^ mu ^ odgovoril: «Kmalu bo« re- aoseaajse nrezuspesno zorom, katere hoče on v svoji orianizacifi šen;>> & » tem reči, da ga bo Klijent, U ga ni priporočati uveljaviti. Da se le ne začn« niaktl ni*, kmalu konča). Josip je tedaj ležal na tleh. v ulici Ascoli 11 se muči od jutra do brat Ivan pa je čepel na njemu, mu z levi- večera črevljar Ternoveo Jožef, da si pričo držal roke, z deenico, ki je bila oboro- sluzi najpotrebnejše za življenje. V petek j« žena s krivcem, mu Je pa prerezal vrat. popravil par črevljev znanemu invalidu Stari Zulian je čepel poleg in pomagal si- Candela. Ko je pa hotel Candela dvigniti nu držati Josipu roke. Joeip je ponovno, popravljene Črevlje je seveda Ternoveir zahropel: zahteval plačilo za izvršeno popravilo. No. «Rešite me, rešite inela Tedaj je Ivan Candela mu je pa zapretil za sedanje druž-vprašal očeta po sekiri. Starec jo je pobra), beno pojmovanje malce čudno plačilo: toda predno jo je isročil Ivanu, je sam en- «PIačal te bom s klofutami«. In res je za-krat udaril Josipa po glavi. Potem ga je čel takoj izvajati nad začudenim črovljar-Ivan tolkel z njo tonko časa, dokler je Jo- jem ta čudni način plačevatiia. Pretepeni sip obležal mrtev. Ternovec se je podal na goriško kvesturo Just Sv ara, 16-letni deček, ki je bil tudi in na karabinersko postajo. Do sedaj niso priča groznemu dogodku v hiši Zuliano- »e eni ne drugi ničesar ukrenili proti Can-vih, je povedal v glavnem isto, kar sta prej dela. povedala Zulian in* Komar. Dodal je še, da Zopet nesreča je videl skozi okno, kako je tudi stari Zu- Maksimi I jan MaruŠič je pobira l vojni lian bil Josipa; tolkel ga je po kolenih % materijal v bližini domače občine Opatje--jnj ofofetfi mfU£iit«* B *u»f.i«ki klinik ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriant 16,1. (prej Ifia i hmm od 9-12 in od 3-7 3ii i ml Bran don : Charles jeva tetka. viti usodne napake svojega namestnika. Družinam Z več kQt 10 otroci Dramatični odsek M. D. «Prosveta» upri- uiuMuuiu l ¥tt nvi JU ullUU Mri T nedejjo 14 t m. v dvorani D. K. D. » Županstvo trftaške občine nam je poslalo j>ri Sv. Jakobu točno ob 20. uri in pol lepo nevihte, v objavo sledeči poziv: Irndeianakn komediin- rtiArlosi^vo I KRONE po L 2.10 komad Uats. IriBaite. platin, ZC-krosike zlale komade kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urara a Trst« Via Naulnl 318 PODLISTEK JULE S VERNE: (H) Skrivnostni otok o poglavje. Gedeon Spiiett je stal nepremično in s prekrižanimi rokami na obrežju in opazoval morje, katerega obzorje se je na vzhodu sklenilo s Črnim oblakom, ki se je naglo dvigal proti nadglaviSču. Pihal je že oster, ki je postajal s pojemajočim dnevom mrz-lejši. Vse nebo je bilo videti grozeče in pokazali so se razločni predznaki bližajoče se *rodejansko komedijo: Charlesjeva tetka. Harbert je &el v kamine, a Peocroff se «Na zahtevo višjih oblastev poziva žu- Kljub neStevilnim reprizam, ki jih je ta je obrnil k poročevalcu. Ta'j« bil zatopljen panstvo poglavarje družin z več nego 10 igra doživela na vseh manjših in večjih otroci v tem mestu da se do Iti. marca odrih priča številno občinstvo, ki se ude-zglasijo pri anagraficnem uradu, ul. della ležuje vsake ponovne uprizoritve, o uspe- C? n M OK 1 I T %-« /I ii4i*«\n i A MJ ^ + ■ • .a* M - * San ita III. nadstropje, soba 61. n bih, ki jih žanje. Naše občinstvo se bo tudi to pot kot vedno doslej, udeležilo te predstave v kar Slov. akad. društvo «Balkan* opozarja na /na« menje, k a kino stopinjo alt kaj tak*(ta, kai; je morje naplavilo na subo. Moro« je za Sledova! že pravo sled; morda j« U pri svo-> jem gospodu!