Edizione per Festero •— Inozemska Izdaja Leto LXXI *** * Stev. 99 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozcm-stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. ra6. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za tnserat«. Podružnica! Novo mesto. SLOVENEC Izhaja vsak dan zjntra] razem ponedeljka la dneva po praznika. Abbonnmenti: M rs« 18 Lire. Estero, me« se 31.50 Lire. Edizione domenic«. ao-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.t Lubiana 10 650 pet gli abbonainenti, 10.349 per I« in-serr.ioni* Filial«! Novo mesto. S Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana, g Izključna pooblaščenk« ca BglaSevanJe HafTJanskega la lujega | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva t, Lubiana. | Concesslonarla eselnslva per la pnbbndtS dl provemmr« italiana Izvora) llnione Pubblicita Italiana S. A, Milana I Telefon 4001—4005. § ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana 3. maj 1M-XIX - 3. maj M3-XXI Ob drugi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine V ponedeljek 1x1 Ljubljana in z njo vsa Ljubljanska pokrajina obhajala že drugo obletnico, ko je na predlog Duceja italijanski Kralj in Cesar podelil slovenskemu ozemlju, zasedenemu po zmagoslavni italijanski vojski, avtonomno ustavo pod vrhovno oblastjo Rima. Ta zgodovinski 3. maj v letu 1941 bo za vedno odločilen mejnik v zgodovini vse Ljubljanske pokrajine, pa tudi važno razpotje na življenjski poti njenega prebivalstva. Navdušenje, s katerim je sprejela vsa Ljubljanska pokrajina pred dvema letoma velikodušni čin, je najlepši dokaz, da je slovensko ljudstvo, ki je prišlo pod zaščito in v okvir velike fašistične Italije, doumelo izredno pomembnost tega dogodka in ga tudi primerno cenilo. Ustava, ki je bila dana Ljubljanski pokrajini, je bila predvsem izraz izredne naklonjenosti in daljnovidnosti Duce-jeve, ki je hotel, da naj prebivalstvo Ljubljanske pokrajine živi mirno in varno pod varstvom Rima. Dalje je v svoji državniški modrosti dal 7. ustavo načelno priznanje slovenskega značaja Ljubljanske pokrajine in strnjenega etničnega značaja našega ljudstva, kateremu gre prav zaradi tega poseben položaj v mejah zmagovite Italije. Tako je v svoji daljnovidnosti Duce 7. ustavo odstranil vsak videz raznarodovanja in dal možnost, da naše ljudstvo okvir Italije občuti kakor objem dobre matere. Poleg ohranitve jezikovne samobitnosti, ki nam jo je ustava 3. maja zajamčila ne samo'v tiskani besedi, ampak tudi v vseli šolah in uradih, nam je ustava zagotovila tudi samobiten razvoj na vseli kulturnih področjih, tako da je bil s tem dejanjem popolnoma preprečen vsak suni o plemenitih namenih Italije. Zgodovinski ukrep fašistične Italije na našem ozemlju je zato tedaj razumljivo napolnil srca vsega prebivalstva 7. veliko vero in prepričanjem, da hoče Italija biti do našega naroda resnično in nad vse plemenita in naklonjena. Kaj je to pomenilo za naše ljudstvo prav tedaj, ko je izšlo iz velike stiske, dobro ve vsakdo, ki je te čase praži vel. Oborožene sile zmagovite Italije so tedaj na našem ozemlju povsod nastopale tako plemenito in človekoljubno, da ni bilo nikjer slišati niti najmanjše omembe o tem, da bi se bilo kjer koli zgodilo kakršno koli dejanje, ki bi naše ljudstvo poniževalo ali ga žalilo. Oborožene sile Italije in predstavnik: vel'ke fašistične Italije so prišli k nam prepojeni z velikimi načeli italijanske pravice in kulture, prišli so v znamenju slavne rimske pravice in prinesli naši pokrajini to, kar je tako težko pričakovala — red in mir. Ko se ob drugi obletnici dneva, v katerem je bilo naše ljuustvo po/.vano k življenju pod zaščito Rima, obračajo pogledi nazaj na minuli dve leti, ki sta potekli pod znamenjem avtonomne ustave 3. maja, čuti vse prebivalstvo globoko hvaležnost do Duceja in izvrševalcev njegovih navodil. Saj vsakdo na vseh poljih in v vseh pogledih lahko jasno spoznava in ugotavlja, da je fašistična Italija držala vse obljube in uvidevno ter odločno izvajala določila ustave. Delo se je na vseh področjih pospešilo, 7.amisli socialnega skrbstva se uvajajo z veliko širokopoteznostjo, urejen je socialni položaj delavstva in na-meščenstva, kulturno delovanje se razvija v širokem okvira blagohotnega podpiranja in razumevanja, ukrepi javne varnosti in javnega reda pa se izvajajo z vso strogostjo, ki jo predpisuje zakon, a vendar po veli'-:h tradicijah Rima tako, da se omogoča miren in reden razvoj prebivalstvu naše pokrajine. Za vse, kar je Ljubljanska pokrajina v preteklih dveh letih v svojem razvoju doživela, gre zahvala močni fašistični vladi, ki jo vodi Duce. Po njegovih navodilih je vodil usodo pokrajine z največjim uspehom Ekscelenca Visoki komisar, katerega je Duce izbral med svojimi dolgoletnimi sodelavci. Modrost Duceja je našla za težko in odgovorno mesto pravega moža, ki je v vseh panogah javnega iidejstvovana vedno imel pred oemi le dobrobit naše pokrajine in njenega prebivalstva. Držeč se Ducejevega gesla: »Iti nasproti narodu!«, je Ekscelenca Grazioli ne glede na najrazličnejša in pomembna javna v nrvi vrsti nosvetil svoio naklonjenost *■■•<■>■ ' ■ '*" ' s ■ V, l" 4 ; , <- ' V1 ' ►a.- i!..' r ..itZ-.- • , i,- '»T? ife^-vi •P.-**;-1/'' socialno šibkim in nepremožnim slojem, ki so ga ob jubileju dveletnega dela gotovo vsi spominjajo s prisrčno in globoko hvaležnostjo. Prav tuko pa se ol> jubileju vse prebivalstvo s hvaležnostjo spominja budnega in resnega dela poveljstva Oboroženih Sil v naši pokrajini. Skozi obe leti so Oborožene Sile opravljale svojo vzvišeno nalogo v naši pokrajini 7. istimi nameni in istimi svetlimi cilji, ki so prevevali italijanske Oborožene Sile ledaj, ko so prvič prišle na našo zemljo. Delo komunističnih zločincev, ki so po 'J'2. juniju 1941 hoteli motili to delo in z zločinsko zahrbtnostjo zabrisati te cilje ter zatreli plodne sadove lega dela, zato ni moglo uspeti in nikdar ne bo uspelo. Ko se sedaj bliža dan druge obletnice ustave, prevevajo vse prebivalstvo globoka čustva vdanosti do Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja, čustva spoštovanja in hvaležnosti do Duceja in Velike Italije in do vseh njenih predstavnikov in zastopnikov pri nas. Kljub težkim vojnim naporom, ki bodo privedli ttfjvo razdobje v življenju Evrope, je po zaslugi Rima Ljubljanska pokrajina preživela zadnji dve leti tako, kakor je to zagotovila z ustavo 3. maja fašistična Italija, ki jo prod dvema letoma prišla k nam kot nositeljica dvatisočletne neminljive kulture. V tem znamenju bo vsa pokrajina proslavila zgodovinski dan, ki bo obenem porok za nadaljnji lepi razvoj Ljubljanske pokrajine. I Vojno poročilo št. 1071 Živahni krajevni boji v Tunisu Italijanska podmornica je potopila v Atlantskem morju 4 parnike z 29.000 tonami — 22 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na tuniškem bojišču živahni krajevni boji. Nasprotno topništvo jc osredotočilo svoj izredno močan in dolgotrajen ogenj un južnem odseku. Naše letalske skupine, ki so spremljale konvoje \ srednjem Sredozemlju, so so zapletle v boj s številčno nadmočiiimi sovražnimi silami ter sestrelile šest Spitfirejcv« in dva »Cnrtissn <. Nemški lovski letnici so sestrelili dve letali umi T u niso m. Ameriška letala so spuščala na Mesnino bombe in eksplozivna sredstva, povzročiln omejeno škodo, ubila šest prebivalcev in enega ranila. Od 21 Stiriinotornikov. ki so se udeležili napadli, je bilo pet letni sestreljenih od protiletalskega topništva iu nnšili lovcev nadaljnja štiri pn so potem piiillu v morje ob \llgusti. Strojnično obstreljevanje okolice Sirnciisc iz letni ni povzročilo izgub: tri letala je sestrelilo obrambno topništvo: prvega vzhodno od mesta, drugega v morje, tretjega pn blizu otoka C o r r e n 1 i. V Atlantskem morju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Ginnfrancn iz Milana potopila štiri parnike s skupno 29.000 tonami. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1071: V letalskih bojih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, se je posebno odlikovala skupina pod poveljstvom poročnika Amadeja Guidi i/ Bologne. Kini. 1. maja. AS. Neki dopisnik londonskega radia takole opisgje položaj na tuniškem bojišču. V trdili bojih na celem bojišču so imeli zavezniki skromne uspehe na severu in jugu. dočim so se morali na sredi umakniti zaradi močnih nasprol-nih protinapadov. Osni protinapadi so bili uspešni nn odseku, ki ga držita prva armada in Amerikanci. Seja odbora za preskrbo in cene Duce je dal navodila za cene in za pobijanje črne borze — Določila za bivanje v zdraviliščih in letoviščih Rim, t. maja. AS. 28. in 30. aprila sc jo pod Dueejevim predsedstvom sešel medministreki odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Prehrambeni položaj. V začetku seje je odbor razpravljal o položaju prehrane, o čemer je natančno poročni kmetijski minister. Odbor jc z zadovoljstvom ugotovil, da oddaja žita med staro in novo letino ugodno poteka ter potem poudaril bistveno važnost, ki jo bo od prihodnjega kmetijskega leta dalje imelo točno poslovanje občinskih uradov za ugotavljanje kmetijskega pridelka. Tem bo moralo pomagati delo strokovnih organizacij, katere mora prevevati kar najmočnejši čut za odgovornost in sodelovanje. Ureditev cen. Odbor je nato razpravljal o uspehih, doseženih po sklepu prejšnje seje glede ojačenja nadzorstva nad cenami ter boja proti črni borzi. Duce je poudaril, rla so oblasti te. sklepe začele uveljavljati odločno in vneto in da so ti ukrepi naleteli na splošno odobravanje in pristanek pri ljudstvu. Dejal je, da je to moralno delo treba nadaljevati z nezmanjšano odločnostjo in s potrebno strogostjo. Če se bo tej pridružilo dejansko sodelovanje potrošniških množic, bo to omogočilo, da bodo zvišanja prejemkov z dne 21. aprila v celoti dosegla svoj namen, to je, da bodo pomnožila knpno moč dc-lavcev ter sčasoma omogočila ugodno spremembo živežnih obrokov za večino državljanov. Delovna služba. Odbor je potem razpravljal o vprašnjih delovne sile, zlasti z ozirom na najvažnejše pridelovalne in izdelovalne panoge. Da bi izraba vseh razpoložljivih delovnih sil kar najbolje odgovarjala zahtevam naroda v vojni, je sklenil naslednje: 1. Osredotočiti v eni sami ustanovi vso oblast glede razdeljevnja delovne sile, bodisi tiste, ki se udejstvuje v poklicu ali v obrti, ali pa tiste, ki jo je mogoče mobilizirati po zakonu. To delo naj izvede pristojno podtajništvo za delovno službo v korporacijskem ministrstvu. 2. Združiti namestitvene urade ter jih izpopolniti, do bodo lahko izpolnjevali nalogo glede urejanja in razdeljevanja narodne delovne sile. 3. Zediniti v eni korporativni ustanovi vse sedanje in bodoče ustanove za poklicno urjenje delavcev in dati sredstva za uspešno in zanesljivo poslovanje te ustanove, ki naj raznim izdelovalnim panogam načrtno preskrbuje množice strokovno izurjenega delavstva. Po taki združitvi vseh ustanov bo mogoče zadostiti potrebi po delovni sili za življenje in obrambo naroda v vojni bodisi s premeščenjem delovnih sil. bodisi z mobilizacijo državljanov, ki niso pod orožjem, pa so sposobni za umsko uli ročno delo, kukor ga bodo zahtevali od. njih. Obiskovanje letovišč in zdravilišč. Odbor je razpravljal o vprašanju obiskovanja letovišč in zdravilišč v prihodnjem poletju in je sklenil tudi letos dovoliti bivanje v teh krajih, kolikor bo mogoče v mejah razpoložljivih prostorov, prevoza in prehrane in v kolikor se bodo izpolnjevali ukrepi, ki jih bodo glede tega čimprej izdala pristojna ministrstva. Da se prepreči naval v vojaško važne kraje ali kraje, ki jili je lahko napasti, se odsvetuje dotok v prav vse obmorske kraje. V nekaterih obmorskih leto viščih se bivanje ljudem, ki niso iz tistega kroja, tudi lahko pre|Kive Bodoči ukrepi glede tega bodo v glavnem podobni lanskim ukrepom, ki določajo, rla se je treba 20 dni pred preselitvijo prijaviti krajevnemu prebran jevlnemu uradu. Nova so naslednja določila: t. Del prostorov po letoviščih bo še nadalje pridržan notranjemu ministrstvu za ljudi, preseljene iz krajev, prizadetih po nasprotnikovem napadu. Takih ljudi torej ni mogoče odstraniti iz hotelov, gostišč, sob in stanovanj. 2. Bivanje v zdravilnih, blatnih in drugih kopališčih bo dovoljeno samo dokazano bolnim, in sicer takim, ki jih lahko spremlja en sam rodbinski član. Bivanje ne bo moglo bili daljše kakor 13 dni brez vožnje. 3. Bivanje v hotelih, gostiščih in gostilnah kjer koli ne bo moglo trajati dalje kakor V) dni. 4. V najbolj obiskanih kopališčih in zdraviliščih Ivo glavno ravnateljstvo zn tujski promet določilo največje š|evi'o gostov, ki lahko prebivajo po hotelih, gostiščih in stanovanjih, da «c prepreči prehud naval. 5. Povsod =e bodo morali gostje obnašati primemo resnosti vojnega časa in pa primerno načelu. da je bivanje v letoviščih in zdraviliščih opravičljivo samo radi zdravljenja in oddiha. Drugi letni pridelek ler reja svinj. Minister za kmetijstvo je na koncu poročal o uspehih lanskih ukrepov za povečanje drugega letnega pridelka in za rejo svini Nato ie pojasnjeval smernice. po katerih bodo lanske ukrepe spremenili zn letošnje leto Odbor je odobril ukrepe za povečanje reje svinj.■ namenjenih Industrijski uporabi. poleg tistih, ki urejajo rejo za rodbinsko potrebe in sorejo Dalje so sprejeli ukrepe za pomnožitev pridelka druge koruze, od česar bi imela korist oddaja za prehrano in pa živinoreja pridelovalcev Poročali in govorili so o raznih vprašanjih minister tajnik stranke, ministri za kmetijstvo, za promet, za korporacijo. za zamenjavo in valute. za ljudsko kulturo, za vojno izdelavo in finance. Odbor se bo spet sešel 21. maja. Obrambni uspeh ob Kuhanju V Tunisu je sovražnik od 27. do 30. aprila zgubil 98 tankov, 86 oklepnih vozil in 21 topov ter imel hude krvave izgube Hitlerjev glavni stan 1. maja. Nemško poveljstvo objavlja: Nemške in romunske čete so dosegle tudi včeraj ob kubanjskem mostišču velik obrambni uspeli. Sovjeti, ki so tamkaj napadali z uporabo močnih topniških oklepnih iu letalskih sil. so bili zavrnjeni z visokimi krvavimi in gmotnimi izgubami. Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo bojno delovanje samo neznatno. Nemški hitri čolni so potopili na Črnem morju sovražni konvoj iz treh obalnih enot s skupno 1.700 tonami. S tnniškega bojnega področja poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Sovražni sunki proti nemško italijanskim višinskim postojankam so bili zavrnjeni. Na nekaterih mestih so naše čete začele krajevne protisunkc. V hudih borbah ua za pa d nem odseku tu-niškega mostišča je sovražnik v času od 27. dn 30. aprila zgubil OS tankov N(, oklepnih izvidniških in oklepnih strelskih voz, 21 voz. ler številna motoma vozila in več sto ujetnikov. Utrpel jc posebno hude krvave izgube. Angleški bombniki so preteklo noč napadli več krajev v z a pa d ni Nemčiji, med njimi tudi odprte podeželske občine. Bombe na stanovanjsko okraje predvsem v mestu K s senu, so povzročile izgube med prebivalstvom in znatno škodo. Po dosedanjih vesteh je hilo sestreljenih (i napada-jočih bombnikov. Podtajnik Bastianini in Laval pri Hitlerju Rim, 1. maja. AS. FUhrer je 29. aprila sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Bastianinija trancoskega predsednika Lavala. Razgovor Je dal priliko ugotoviti popolno razumevanje vprašanj, ki obstoje med Nemčijo in Ita- lijo na eni ter Francijo na drugi strani. Pri teh razgovorih so stvarno pretehlavali vlogo, ki naj jo Francija prevzame v naporih in žrtvah za ureditev nove Evrope, naporih in žrtvah, ki so jih države osi prevzele v svojom boju proti boljševizmu in njegovima zaveznicama Angliji in Ameriki, pretehtali pa so tudi koristi, ki bi jih Francija od takšnega svojega prispevka imela. FSlov je govoril bolgarskemu narodu Sofija, 1, maja. AS. Na predvečer praznika dela se je predsednik bolgarske vlude Filov z govorom preko radia obrnil na narod. Predsednik vlade je opomnil, du je bil v dobi strank in političnih borb v Bolgariji praznik dela dan nemirov in socialnih konfliktov, danes ko je bolgarski narod združen, pa se nu ta dan praznuje spontano in navdušeno s sodelovanjem meti delavci in delodajalci, ki vsi z vsemi svojimi silami služijo domovini za dobrobit narodno skupnosti. Danes v Bolgariji delo ni lc pravica, marveč tudi najsvetejša dolžnost vsakega državljuna. Vlada je dovojila znatna izboljšanja in številne ukrepe v prid delavstvu. Takšna politiku se bo nadaljevala in stopnje- vala. Predsednik vlade je nato stavil za primer tukozvune demokratske države, kjer žive delavci v suženjskih razmerah, odvisni od samovolje maloštevilnih bogatašev; v državah z izrazito ljudskimi vladami kakor je Bolgarija s svojimi velikimi zavezniki, pa so delavci deležni najboljšega moralnega in materialnega ravnanju. Končal je s pozivom k vedno tesnejšemu sodelovanju med delavci in delodajalci, k sodelovanju, neobhodno potrebnemu v teli zgodovinskih trenutkih, v katerih Bolgarija zvesta svojim velikim Zaveznikom v sveti vojni za pravičnost in pravice narodov, hoče z vsemi svojimi silami prispevuti h končni zmugi. litviaov poklican v Moskvo ' Velika nervoznost v Londonu in Washingtonu Stockholm, 1. maja. AS. V Londonu in Wa- shinglonu skušajo mrzlično doseoi ponovno vzpostavitev odnošaji . med Poljsko in Sovjeti. V Londonu Churchill in Eden prepričujeta Sikorskega iu Majskega, NVaehington pa Litvinova. V Londonu nervozno pričakujejo kako je vplival poljski odgovor na gospode v Kremlju Tisk napada poljske politike in jim očita pomanjkanje dobre voljo za bodelovanje za vzpostavitev prekinjenih odnošajev. Poročilo o skoiajšnjem odhodu Lilvinovega iz \Vashingtona v Moskvo je naredilo mučen vtis v obeh prestolnicah. S skrbjo se sprašujejo, zakaj mora odpotovati Litvinov na poročanje k 6voji vladi. Smatra se, da bodo v zvozi s poljsko-ruskim sporom načeta tudi druga vprašanja, zadevajoča sodelovanje med Sovjetsko Zvezo, Anglijo in Združenimi državami. Tudi razne majhno in srednje nevojskujoče 6e države zasledujejo razvoj ni6ko-poljskega spora, ker sedaj vedo, kakšna usoda bi jih zadela, ako bi bila odvisna od polulan6ke anglo-saško-boljševiške zveze. Angleški tisk jc stopil iz rezerve in je posvetil veliko prostora temu prvemu diplomatskemu porazu združenih narodov. Zadnja poljska nota je povzročila veliko razočaranje. Churchillov Ln Ede-uov pritisk je ostal mrtva črka. Po moskovskih poročilih dopisnika lista »News Chronicle« je zadnja poljska nota, ki je zavzela znova protimoskovsko stališče v zadevi poljskih meja, najbolj razburila Sovjete. Vse poskuse Londona, razlikovati med prekinitvijo in začasno ukinitvijo diplomatskih odnošajev eo v Moskvi označili za brezpredmetne. »Timest-ov dopisnik poroča, da bo Moskva priznala le eno samo poljsko vlado, ki bo enkrat za vedno molčala in ne bo več razširjala nazorov, škodljivih koristim Sovjetske Zveze bodisi za sedanjost, bodisi za bodočnost. Moskva da hočo na svojem ozemlju organizirati poljske čete, ki ji no bodo več poveljevali ljudje, kateri bi še vedno hoteli podjarmiti narode Ukrajine in Bele Rusije. Sovjetska vlada bo ustanovila pravo demokratsko (!) poljsko vlado, ki ne ho imela več nevarnih stremljenj po reviziji meja na račun nepoljskih narodov. Sovjeti in Sikorskisn ni možna sprava Odgovor poljske »vlade« je spor v zavezniškem taboru le poglobil Stockholm, 1. maja. Kakor poroča »Corriere della Sera« iz Stockholma, smatrata Churchill in Eden, da je možna sprava med Sovjeti in Poljaki le pod pogojem, ako izginejo iz političnega življenja Poljakov v Londonu Sikorski, zunanji minister Ra-czinski in tudi sedanji poljski poslanik v Moskvi Iiomer, kakor tudi tisti poljski ministri, ki jih Kremelj obtožuje protiboljševiškega mišljenja. — r-United Press« je v nekeni dopisu iz Londona celo omenjal, da je Stalinov poslanik v Londonu Majski pri pogovorih s Churchillom zahteval, da se mora poljska begunska vlada preseliti iz Londona v Moskvo. Poljska »vladat pa je po neprestanih razgovorih z angleškimi vodilnimi krogi in z ameriškim poslanikom v Londonu \Vinantom objavila že znano izjavo, ki sc začenja z zagotovilom, da »politika poljsko vlade stremi po prijateljskem sporazumu med Poljsko in Sovjeti, temelječim na nedotakljivosti in suverenosti poljske republike in da je to politiko podpiral in še v celoti podpira poljski narod«. Nota nadaljuje, »da je poljska vlada skrupulozno izpolnila prevzete obveznosti« iz pol"j-sko-sovjetskega sporazuma julija 1910 in decembra 1041. Nato odklanja Mololovljevo obtožbo, češ da je bila vlada Sikorskega »v sporazumu s Hitlerjem« ter pripominja, da je v svoji noti z dne 17. aprila ista vlada »Nemčiji kategorično ospora-vala pravico, zlorabljati tragedijo poljskih Častnikov v svojo propagando« in da je od sovjetskega poslanika pri poljski vladi le zahtlvala pojasnila sovjetske vlade o usodi deset tisoč poljskih častnikov. Izjava nato zahteva osvoboditev tisočev poljskih družin in vojakov ter častnikov, živečih v Sovjetski Rusiji, da bi se lahko priključili angleškim silam v Angliji in na Srednjem vzhodu, kakor tudi osvoboditev neštetih Poljakov, ki 6e nahajajo v sovjetskih konccntracijskih taboriščih. Končno si poljska vlada pridržuje pravico braniti pred svetom zadeve vseli svojih državljanov. Zahteva tudi, naj se nadalje dovoli pošiljanje podpor poljskim internirancem v Rusiji ter zaključuje, da ni nikdar zahtevala ni kakega sovjetskega ozemlja, pač pa, da je »dolžnost vsake poljske vlade, braniti pravice Poljske in poljskih državljanov«. Reuter poroča, da je bila ta nota sprejeta soglasno na izrednem zasedanju poljske »vlade« in da 6e preko tiska, po katerem naj pride tudi do sovjetske vlade, obrača na svet. Ameriški list »New-york Herald Tribune« piše, da jo ta spor le skromen del neštetih izredno zapletenih vprašanj, ki čakajo zaveznike po vojni v primeru zmage. ^ « ■ Spremembe v hrvatski vladi Zagreb, 1. maja. AS. S Poglavnikovim dekretom je bil imenovan dr. Lovro Sušič za tajnika ustaškega gibanja namesto dr. Ljudevita Solca, ki je postal član državnega 6veta. Z drugim dekretom pa je bil imenovan dr. Joso Dumadžič za pravosodnega ministra. 270 ameriških letal sestreljenih Lizbona, 1. maja. AS. Člani anglosaških vlad še vedno le postopoma objavljajo neugodne novice. Tako je izjavil severnoameriški vojni minister, da je severnoameriško letalstvo v tuniških bitkah od 29. marca do 24. aprila zgubilo 270 letal. Dodal je, da še ni nikakega znaka za poslabšanje močnega sovražnega odpora. Dieckhoff izročil poverilnice generalu Francu Madrid, 1. maja. AS. Novi nemški poslanik v Madridu Dieckhoff je včeraj izročil svoje poverilnice generalu Francu, ki ga je nato pridržal v daljšem pogovoru. Ameriška nasilnost nad otokom Martinique Stockholm, 1. maja. Uradna ameriška izjava potrjuje, da je podlajnik severnoameriškega zunanjega ministrstva Cordel Hull preklical vse dosedanje sporazume s komisarjem na francoskem otoku Martinique admiralom Rohertom in odpoklical ameriškega konzula e tega otoka. Dejal je, da smatrajo Združene države admirala Roberta po njegovem zadržanju za orodje osi. Znano je, da so Združene države zelo pritiskale na admirala Roberta in so otok celo blokirale, hoteč ga izstradati. šest ali 6edem mesecev nobena ladja ni pripeljala živil na ta otok. Admiral Robert je hotel ostati zvest vladi v Vichyju in je vztrajal. Ker se ni hotel vdati, je \Vashington pretrgal z njim vsake stike in upravičeno obstaja bojazen, da bodo Združene države napadle ta majhen otoček. (Piccolo.) Švicarski list o pokolju v Katinu Bcrn, 1. maja. AS: Švicarski list »Bund« piše v zadevi s pokoljem v Katinu in o vseh lažnih sovjetskih zatrdilih, ki so z njim v zvezi, da bi se Sovjeti lahko otresli tega zločina, ako bi v krvi in mesu predstavili kaki komisiji vse Poljake, ki so v seznamu pobitih. List nalo ugotavlja, da sla Španija in Portugalska že spoz.nali. da je zanju boljševizem največja nevarnost. List zaključuje, da ja boljševizem sovražnik V6ch narodov. Maršal Mannerheim operiran Bern, 1. maja. AS. Maršal Mannerheim je prispel v Bern zaradi operacije. Ko bo okreval, se bo zopet vrnil na Finsko. (Piccolo.) Švedski protest pri Sovjetih Stockholm, 1. maja. AS. Švedska komisija, ki je preiskala izvor bomb, katere so spuščala neznana letala na vojaško pristanišče Karlskrona, je ugotovila, da so bile bombe sovjetskega izvora. Našli so ruske napise na ostankih bomb po lijakih, ki so jih te naredile. Švedski zunanji minister je zato odredil svojemu poslaništvu v Samari, naj vloži protestno noto pri sovjetski vladi. Prav tako je zahteval pojasnila od angleške vlade, ker so se angleška letala nekaj noči pojavljala nad švedskim ozemljem. 10 let nemške Delovne fronte Berlin, 1. maja. AS. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je govoril včeraj na zborovanju v nemški delavski zbornici o desetih letih življenja nemške Delovne fronte. Govornik je naštel delo, izvedeno v tem čaou od raznih organizacij in ustanov te veličastne nemške delavske organizacije, posvečujoč posebno pozornost organizaciji »Veselje in delo«, ki je družila na tisoče nemških delavcev. Nato je pokazal uspehe nemškega delavstva v oboroževalni industriji, ki so omogočili nemški vojski nadaljevanje trde borbe proti sovražnikom Evrope. Načrt za sedanjo uro je, povečati izdelavo, uporabiti čim več ženskih delovnih sil ter stopnjevati vojno izdelavo. Delavci po tovarnah in uradih predstavljajo v tej vojni največjo silo narodne skupnosti, najbolj svojski izraz nezlomljive volje po zmagi, živečo v narodu. Velikanske japonske priprave Tokio, 1. maja. AS. Vodja tiskovnega urada pri japonskem glavnem 6tanu general Nakao Ya-hagi je imel govor o sedanjem vojaškem položaju v Aziji. Najprej je orisal potek bojev na raznih bojiščih od Aleulov do jugovzhodnega Pacifika, nato pa je naglasil, da se japonske sile pripravljajo za začetek velikih nastopov. Te priprave prekašajo vse dosedanje japonske priprave. Odpor proti Rooseveltu Buenos Aires, 1. maja. AS. Člani severnoameriškega kongresa so ustanovili odbor 33 članov za proučevanje povojnih vprašanj. Smatrajo, da je ta dogodek v nasprotju z Hooseveltovimi načrti in da je izraz upanja za republikansko zmago pri prihodnjih volitvah. Ameriška javnost smatra, da se je treba pripraviti za notranjo preosnovo doma iu nc se toliko zanimati za svetovne probleme. 1 DALE CARNEGIE Kako si pridobiš prijateljev Praznovanje druge obletnice Ljubljanske pokrajine V ponedeljek, 3. maja, bo Ljubljanska po- i krajina obhajala drugo obletnico Ljubljanske j pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh - , „mui„:„,„„c4 „.jmP, državnih uradov z zastavami, prav tako je pa B ., Ambiciozn ste in ?nib'moznost v primer- sjnorrLJr asL*.- FsCt&.pSr • i« oblasti in urade ter mestno občino z okrasit- " '"'de neprilike ter tako povzroči t veliko gor a vijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise S dc2c1'; llkratl. P.a ru.fall!l Vnšt>8u hrabreSa 10 samo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, g junaškega sobojevnika. ° ° B Sporočeno mi je bilo in vse me sili k temu, Drnclava drilO-a nhlatniro V Šolah 5 (lu tn verjamem, da ste pred nedavnim izjavili, rrosiave aruge onieinice v soian g da naša vjojskn in vluda potreblljCta diktatorja. Tiskovni odsek Visokega komisariata ob- ■ Nisem Vam zaradi tega poveril poveljstva nad javlja: _ _ 3 armado, pač pa ravno nasprotno. Na dan 3. maja, ob drugi obletnici usta- H Samo tisti generali, ki dosežejo velike novitve in priključitve pokrujine, morajo imeti M uspehe na bojnem polju, morejo kdaj postati vsa poslopja in vsi javni uradi izobešene za- g diktatorji. Zato je vse, kur zahtevam v tem stave. Na vseučilišču in v šolah vseh vrst bodo Q trenutku od Vas, samo uspeh na polju slave, razlagali pomen kr. ukaza z dne 3. ma ja 1941- H 0 diktaturi bomo pa sovorili pozneje. XIX št. 29, ki je podal posebno ureditev za g Vladu Vas bo podprla po vseh svojih mo-Ljubljansko pokrajino, in sicer v skladu z nu- u frh, kakor je vedno podpirala vse poveljnike, vodili rektorju, • odnosno drugih šolskih pred- H Bojim pa se zelo, da se prav tisti duh, ki ste stojnikov. ______ S f>u vzgojili v vojakih — kritizirati svojega Bi poveljnika in ne se zanesti nan j — more obr- »Prima linea« št. 26 Sniti proti Vlira- Po,nasal Vam hom- kolikor je S v mojih očeh, da pomirimo to nevarno razpo-Ta številka prinaša vrsto člankov, izmed pložcnje. katerih je posebej treba opozoriti nu uvodni a Niti Vi niti Napoleon, če bi bil še živ, ne članek o 3. maju. Slede članki »Nasilje«, »Italija ■ hoste uspeli, da bi dosegli kaj uspehov pri in Hrvatska«, članek o filmih, nekaj kulturnih H vojski, ki je uničena zuradi take miselnosti in pregledov, več vojnih poročil ter poročil iz živ- K nepokorščine. Ne bodite prenagli in nepremiš-ljenja fašijev na bojnih popriščih. Posebej je ■ jjeni; bodite energični in odločni, pojdite hra-treba opozoriti tudi na članek *Modernost in g bro naprej iit privedite nns do zmage.« katolicizem«, ki ga je napisal Marcello Taddei. B Ti, ki to bereš. nisi ne Coolidgo ne McKinley Članek v glavnem preide v zahtevo, da mora j® ne Lincoln. Gotovo pa hočeš vedeti, ali se ta sistem Cerkev premagati 6amo sebe, in da če Cerkev m obnese tudi na poslovnem področju ter v V6ak- noče sprejeti vase modernega napredka, kar H danjein življenju. Poglejmo na primer slučaj go-naj bi dokazovala okrožnica Pija X. »Puscendi J spoda Gavva iz Filadi " dominici gregi«, bo šla italijanska miselna tra- m vek kakor vi ali jaz. B spoda Gavva iz Filadelfije, ki je Čisto preprost člo- ~ vek Družba gospoda Gavva je gradila veliko urad- dicija preko skolastične in tomistične Cerkve in se oklenila Preporoda, ki ima že svojo Cjlo- " no poslopje v Filadeltiji ter ga je morala končati zofijo, ki so z njo združena velika imena Vico. n do določenega časa. Vse je šlo v najboljšem redu Rosmini, Gioberti. ■ in stavba je bila že skoraj končana, ko je nena- ■ Jj doma podjetje, ki je olepšovalo hišo z bronastimi Da*«lAlilAif buviva -a i.iA i A J! O A A * "kraški, izjavilo, da ne more končati svojega dela Razdelitev kuriva za leto l94d-4»Sgdo tistega Časa. Kako! Zaradi trme enega samega Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil B »oveka bi se naj delo ustavilo in podjetje naj bi dostavo nakaznic za kurivo za gospodinjstva za ■ zaradi tega trpelo veliko izgubo, ker ne bi moglo dobo od 1. aprila 1943 do 31. marca 1944. Gospo- 3 kon" 1 v dogovorjenem roku.' dinjstva so po številu družinskih Članov razdeljena ■ b Rdl!' 60 ogorčeni telelonski razgovori, debate, v itiri skupine, ki so raznobarvno označene na " prerekanja, protesti, pa vse zaman, sami nakaznici. Vsaka nakaznica vsebuje zo vsak i ,T^aJ Je 8<>sPod Qaw »el «am v Ne\v-York ter mesec poseben odrezek za premog in prav tako za « naskočil leva v njegovem las nem brlogu, drva, na katerem je natiskana količina, ki pripa- " . »Ali veste to/ Nihče v celem Brooklynu se ne da dotičnemu gospodinjstvu Za poletno dobo je S imenuje tako kakor vil« je bilo prvo, kar je rekel nakazana samo kvota za kurivo za kuho, dočim g gospod ?aw, ko je vstopil v pisarno predsednika, je za zimsko dobo nakazana za vsak mesec obe- g _ Predsednik -je bil nad tem zelo iznenaden. nem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Gospo- m Do 6pdaJ teSa ,šc .n' vedel. , , dinjatva opozarjamo, da je treba s kurivom B »Ko sem to jutro stopil z vlaka,« nadaljuje štediti, ker ni računati, da bi se mogla kvota po- ■ gospod Gaw, »sem pregledal telelonski imenik, večati ali pa dodeliti izjemoma kaka dodatna g da bi našel vaše ime m nisem našel nobenega kvota, marveč morajo stranke gledati na to, da S drugega takega imena.« bodo z nakazonim kurivom brezpogojno izhajale jI J >M<>le- >me ni navadno ime,« pripomni pred-do 31. marca 1944. Zato se posebno v letni dobi 5 sednik zadovoljen in ves ponosen. »Moja družina priporoča uporaba samokuhalnikov ali patentnih izhaja iz Holandije Naselila se je v New-Yorku brzoparilnikov, da se čim več kuriva prištedi z« ■ le Pred dvema stoletjema.« In tako govori dalje zimsko dobo 9 ®e n°kaj minut o svoji družini in o 6vojih pred- Drva in'premog se lahko nabavi pri stalnem S nikih. Nato mu gospod Gaw razkošno čestila nad dobavitelju, dobijo pa se drva proti oddaji od- ■ tako sijajno tovarno: res ni videl še nikoli tako rezkov lahko tudi direktno pri skladiščih ljub- S krasnega in tako dobro urejenega podjetja. »Vse ljanske mestne občine. Priporoča se, da si stran- n 6V°iB življenje sem so trudil, da bi jo čimbolj ke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in po- ■ uredil m izboljšal. Ali jo hočete videti?« vpraša sebno izkoristijo suho poletno vreme, da pred m predsednik. jesenjo vkletijo potrebno kurivo, da ne bi bili za- HBBBBSB8SBBBBBBBBBBBBS38SBBBBBBEICBI padli odrezki neizkoriščeni. Gospodinjstva, katerim so bile po lanskoletnih prijavah stavljene zaloge kuriva z odločbami Pokrajinskega 6veta korporacij pod zaporo, bodo prejela prihodnje dni nove odločbe, s katerim se jim oproščajo potrebne količine kuriva za potrošnjo od 1. aprila 1943 dalje. V kolikor blokirane zaloge kuriva ne zadostujejo za kritje pripadajoče količine kuriva za dobo 1943-44, jim bodo izstavljene nove nakaznice, ki jih lahko od 10. maja naprej po vrstnem redu. ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan plin odnosno elektriko za kuho, je bi'a količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne reklamacije se ne morejo vpoštevati. Podnajemnikom za poletno dobo do 1. oktobra ne pripada nakazilo kutiva. Izpremembe v stanju gospodinjstva se bodo mogle upoštevati šele pri prihodnjem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore in pisarne za poletno dobo do 1. oktobra 1943 ne pripada nikako nakazilo kuriva. Kvote kuriva za ogrevanje poslovnih prostorov v teku zime 1943— 1944 bodo pravočasno obiavljene. Za gostiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hrano. Istotako bo zavodom, ki imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb, za katere se pripravlja hrana. Industrijskim podjetjem bo dodeljevano kurivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podietja morajo voditi o porabi in prejemu kuriva predpisani register ter izvajati pri potrošnji skrajno štednjo. Izrecno se opozarjajo vsi potrošniki, da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov. Zaradi tega si nikdo ne more delati pravice, da se mu dodeli samo premog gotove vrste ali gotovega izvora, marveč dobi vsak ono vrsto, ki je slučajno razpoložljiva, Vremenska napoved za 2. maj (nedelja): po deževju ki bo v glavnem ponoči, nagla razjasnitev in veirovno, hladno. Za 3. maj (ponedeljek): zjulraj megla ali oblačno, nato pa lepo. POSPODflRSTVO Maksimalni cenik št. 8 (Na drobno v oklepajih) Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9,— (II.—), karfijola 2.80 (3.35), korenje očiščeno 3.— (3.60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), kopre 2 20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.55), marelice suhe 43.35 (58.15), j»o-maranče la (Moro—Taroeco) 8.35 (9-35), pomaranče Ha 7.35 (8.35), limone Ia (15 cm obsega) 4.05 (4,80, komad 0.50), orehi Sorrcnto 26,— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), suhe češplje, domače 20.— (23.80). Preskrba s škrobom. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se počenši z dnem 1. maja preneha svobodna prodaja škroba po trgovcih, ker bo ves škrob razdeljevan samo industriji in trgovini. Trgovci bodo mogli prodajati škrob, ki ga imajo, samo proti posebnemu nakazilu Pokrajinskega korporacijskega svela. Povišanje uvozne in izvozne pristojbine v Kraljevini. Rimski Uradni list prinaša Kr. dekret, zakon z dne 15. aprila t. L, s katerim se zviša pristojbina za uvozne licence na 5% vrednosti. Nadalje je vpeljana posebna pristojbina na blago, katerega izvoz je vezan na dovoljenje ali licenco razen za nekatere vrste blaga kmelijskega izvora. Ta pristojbina znaša 2% od vrednosti blaga. Za blago tekstilnega izvora iz bombaža, voine in umetne svile — znaša pristojbina 4%, za oblačilo, perilo in slično pa 5%. Zaplenjeno premoženje partizanov Zaplenjeno je bilo premoženje z vsemi običajnimi zakonitimi posledicami sledečim partizanom: Kačarjn Josipu, roj. 4. II. 1897 v Sp. Kašlju, biv. v Zalogu. Končarju Jakobu, roj. 1. maja 1908 v Jaršah in bivajočemu v Zalogu. Tauferju Ignaciju, roj. 26. XII. 1912 v Zalogu in prav tam bivajočemu. Potrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila po težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, naša uadvse ljubljena, zlata mamica, stara mama, teta in svakirtja, gospa Ivana Meden roj. Preveč posest niča Blago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 3. maja, oh 4 popoldne iz pred hiše žalosti, Ravnikarjeva ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v toplo molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 1. maja 1943. Žalujoči: Ivan, Viktor, Mirko, sinovi; Mirni por. Baraga, hčerka - in ostalo sorodstvo. Poslanica škofa Rozmana za letošnji majnik »če odstranimo poštenje in vero, nastane v življenju nered in zmeda« r i! Letošnji mnjnik je za vso našo škofijo pruv posebne važnosti, suj imamo namen, du se ob koncu šmarnic, 30. maja, vse župnije in vsa škofija posvetijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ves maj pa hočemo uporabiti za temeljito pripravo na to pomembno in sveto de- | janje. Sv. oče, papež Pij XII., kakor vsako leto, je tudi letos izdal topel poziv, naj v maju še posebej goreče molimo k Mariji Kraljici miru, za mir. Tako v glavnem piše sv. oče: »Vsako leto smo povabili vse kristjane, zlasti še nedolžne otroke, da naj začno sveto molitveno tekmo in neprenehomu prosijo presveto Devico, da nam milostljivo izprosi od Boga vsem tako zaželeni mir. In čepruv še ni končun po-gubonosni boj, ki ne uničuje samo armade, ampak zaliva tudi miroljubna mestu z bratsko krvjo, ne smemo zato postati malodušni in prenehati s pobožnimi molitvami; nasprotno, čim bolj iz dneva v dan narašča število strašnih nesreč, čim bolj vzplapolava pri mnogih silno sovraštvo, tem bolj sc moramo z molitvijo in pokoro zatekati k Bogu, ki edini more vliti luč krščanske ljubezni v sovraštva polna srca in pomiriti besneče viharje ter vse narode pripcljuti nazaj k medsebojni slogi. Pa ni zadosti, da si z molitvijo pridobimo naklonjenost božjo; ni zadosti, da ponižno kličemo Jezusovo in našo Mater kot pomočnico in zavet-nico; še nekuj drugega zahteva od nus najstrašnejši in dolgotrajni pokol, ki se zdi, da. pretresa same temelje človeške družbe in grozi s končnim uničenjem celokupnemu občestvu narodov. Predvsem morajo vsi premisliti in spoznati, da je tukšna vojska, ki se zdi, da je največja, kar svet stoji, končno le prezaslužena kazen žaljene božje pravice. Prepogosto numreč v tem našem času vidimo, kako sc človeški razum ošabno ponaša s svojimi zmožnostmi in odreka Bogu dolžno pokorščino; in zato ljudje zanemarjajo najsvetejše dolžnosti do Bogu ali jih naravnost prezirajo; zavračajo zapovedi evangeljske modrosti, češ du so se preživele in ne odgovarjajo več sedanjemu naprednemu času; prizadevajo si končno le za to, da bi jim bilo sedanje minljivo življenje polno vsega ugodja, bogastva in naslad, nu večno življenje pa pozabljajo. Toda če zavračajo najvišji in večni razum Boga, ki zapoveduje in prepoveduje, kateri drug ruzum bi mogel uravnati privatno in javno nravnost? Kdo drug bi mogel dati človeški družbi trdna in neomajna načela? Nihče. Kajti ,če odstranimo poštenje in vero, nastane v življenju nered iu velika zmeda' (Ciccro). Če smo torej zašli, se je treba vrniti na pravo pot. Če je videz lažiznanosti privabil in omru-čil mnoge duše, moramo temo zmote pregnati z lučjo resnice. Če so torej prenekateri v preveliki brigi za pozemske stvuri zanemarili najsvetejše dolžnosti do krščanskih kreposti in češče-nja božjega, se morajo sedaj poboljšati in vse sile posvetiti temu, da dosežejo boljše dobrine, ki se nanašajo na večno življenje. To je nekaka vsem skupna sveta križarsku vojska, ki gre za tem, da spravi vso privatno in javno nravnost v sklad z zapovedmi Jezusa Kristusa, ki naj se v vsakdanjem življenju čim vestneje izpopolnjujejo. Za to noj si prizadevajo \si, ki jim ie pri srcu ne le njih osebni blagor, ampak tudi to, da bi se mir in blagostanje že vendar enkrat nasmehnila človeški družbi. Če se bo vsak, kolikor je v njegovi moči, trudil za to, bodo brez dvoma bolj gotovo uslišane molitve, s katerimi se bo obračal na Boga in na njegovo presveto Mater. S temi zveličavnimi nameni naj v mesecu maju, ki je na poseben način posvečen Materi božji, vsi prihajajo pred njen oltar; in naj ji ne prinašajo v dar samo poljskega in vrtnega cvetja, ne samo svojih molitev in prošnja, ampak tudi sklepe, da se bodo poboljšali in popolnejše živeli, kar bo božjemu Odrešeniku najbolj všeč in njegovi vzvišeni Materi najdražje. Minulega meseca oktobra smo izročili in posvetili brezmadežnemu Srcu presvete Device sveto Cerkev, skrivnostno telo Kristusovo, ranjeno s tolikimi ranami, in prav tako vesoljni svet, za- žgan v sovraštvu, razklan v sporih, plučujoč kazen za lastno zlobo. In v največjo tolažbo nušega očetovskega srcu smo zvedeli, da so ta ukt po-svečenju skoraj povsod ponovili škofje, duhovniki in množice krščanskega ljudstva, ln če so se skoraj vsi kristjani prostovoljno posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu, potem se morajo tudi rudovoljno in dejansko ravnati po njem, če res želijo, du bo njihove molitve Mati božja do-brotljivo sprejela. Tako bodo, skrbno in sveto pripravljeni, nc samo otroci v blesku, v nedolžnosti in milosti, ampak vsi kristjani, v mesecu maju s ponižnimi pogostimi prošnjami od nebeške Matere izprosili, du bo v človeških srcih ugasnilo sovraštvo in zmagoslavno zakraljevala bratska ljubezen; da bodo nu mesto napak stopile kreposti, na mesto orožja pravica, nu mesto nebrzdane krutosti trezen razum; da se končno vendar enkrat pomirijo viharji strašne nevihte in se vsi narodi povrnejo k miru, slogi, h Kristusu, ki edini more postaviti trdne temelje civilni družbi, ker njegov vzvišeni nauk ne more varati in ima samo on .besede večnega življenja* (Jun 6, 60).c Tako nas vabi sv. oče, radi se mu bomo odzvali, saj z njim vred vse svoje zaupanje stavimo v skupno molitev k Mariji, božji in naši Materi. . Molitvi pa bomo pridružili pokoro, za katero | je toliko priložnosti kot Se nikoli. V soboto, dne 29. maja, dan pred posvetitvijo, bomo obhujuli poseben spokorni in spravni dan. Zelo priporo-čum in prosim vse, da z vso resnostjo in z veselo pripravljenostjo izvršijo, kil r je in še bo za ta dan priporočeno. Ta dan nuj bo v resnici spravni dan, ko bomo vsi, ki resno mislimo na pravo rešitev našega ljudstva za čas in večnost, položili pred pravičnega Bogu svoj, četudi majhen dar prostovoljnega pretnagovunju v zadoščenje zu vse žalitve, s katerimi se med nami žali dobri Bog. Bogu najljubša žrtev bo, če v svojih sreih zutremo vsako mržnjo in sovraštvo in si med seboj odpustimo. K tej notranji žrtvi, ki jo božja zapoved terja, dodajmo ta dan še kakšne zunanje odpovedi nu stvari, ki so nam ljube ali katere uživati smo se navadili. Ni to pruv velika žrtev — odpoved zu en dan samo — u veljava njena je odvisna od naše dobre volje, s katero Bogu svoj darček poklonimo. Tekmujmo v molitvi in pokori v mesecu maju. To bo svetu tekma, ki bo imela velikanski pomen zu vso škofijo. Preprieun sem, da num Marija, srednica vseh milosti, zu mesec maj pripravlja izredno velike milosti. Podelila nam jih bo v najbogatejši meri, ee bomo po svoji človeški moči svoje duše pripravili z iskrenim spreobrnjenjem, z molitvijo in pokoro. Storimo torej mi svoje, potem bo Marija svoje pruv gotovo storila. Dne 30. aprila 1943. t Gregorij Rožman, škof. Družinski izleti v prosto pomladno naravo Ljubljana, 1. maja. Ko smo bili še tako mladi, da so nas vezale različne družinske dolžnosti, smo ee najbolj jezili nad nedeljskimi izleti celokupne družine v prosto naravo. Danes smo prišli do spoznanja, da smo takrat zelo veliko grešili, ker nam je bila vsaka druga nedeljska zabava lepša in mikavnejša kakor pa suhoparni družinski sprehod. Zdelo so nam je, da je to čisto navadno mučenje nas mladih s strani staršev, ki imajo neko posebno zadoščenje, če lahko peljejo vso družino na ogled. Končno smo imeli zn spoznanje prav, kajti v marsikateri družini nas je bilo veliko in vsi člani zbrani skupaj smo bili nekaki razstavni predmeti, češ, poglejte nas: toliko nas je in takšni smo — pa recite, če nismo postavni fantje in brhka dekleta! Prepričan sem, da še danes starši prihajajo na dan s prav takšnimi stavki in besedami, kakršne so rabili svoje čase, če so nas hoteli pregovoriti, da smo šli z njimi. Vem, da ta ali oni očka ali mamica moledujeta: »Ves teden gnram in nimam toliko časa. da bi šel na kratek sprehod, /.ato bi bilo prav, če bi šli danes, ko je tnko iepo vreme. Saj bomo kmalu nazaj.« In kose nadebudni naraščaj zmrdu-je, zavzame dosedanje moledovanje ostrejši ton: »Kaj se pa to pravi? Ali se tako starše uboga? — Če 6em rekel, da bomo šli, gremo in konec besed! Vi imate ves teden čas, da se potepate okrog brez mojega nadzorstva, v nedeljo pa bo veljala moja: Andreju žemliču na prerani grob Vedno ljubezniv in mil se nam še po smrti naš dragi Andrej smelilju. Odšel je od nas kar mimogrede, kukor du bi nam govoril: »Nikar sj nič ne prizadevajte, saj ni vredno truda!« Tak je bil vedno v življenju. Skromen, vajen na siromaštvo, z vsem zadovoljen, fant, ki ga je vsaka malenkost navdala z otroškim veseljem, vsaka še tuko majhna usluga vzbudila globok čut hvaležnosti. Njegov pogreb ki so se ga udeležili številni prijatelji iz študentovskili vrst ter drupri znanci, je bil nekak simbol njegovega življenja: naliv, neprijazno vreme, mraz. Tudi njegova zadnja pot je bila taka, kakršno je bilo celo življenje: mrzel dež, ki mu je s svojp vlago segel v življenjsko jedro in ga položil v prerani grob. Njegova mati daleč tam v Slovenski Krajini pleve morda zdaj na prostranih obmorskih poljih in še ne ve za Andrejevo smrt. Saj niti tega ni vedela, da ji je sin oslepel! Prijatelji ji tega niso sporočili, da bi ji prihranili to žalost. Toda Andrej je svojo nesrečo prenašal zelo potrpežljivo in vdano. llude muke in bolečine, ki so nastopile ne dolgo po operaciji je prenušal naravnost junaško. Res je še do zadnjega upal, da bo kdaj še spregledal, toda nikoli sc ni pritoževal nad svojim trpljenjem, in kakor že prej v življenju, se tudi zdaj radoval nad v6ako malenkostjo in vsako uslugo, ki mu jo je kdo storil. Ob njegovem preranem grobu žaluje mnogo prijateljev, še bolj pa bodo žalovali njegovi domači, ki so nanj polagali toliko upanje. Počivaj v miru, dragi Andrej! Tvoje oči so se zdaj gotovo odprle iii brez dvoma vidijo lepše stvuri, kot si jih mogel zreti na revui zemlji ob vsem svojem siromštvu. gremo!« Zdaj je vsak ugovor odveč in najbolje je, kur hitro iti, da staršev še bolj ne ruzjeze. Med potjo se bodo itak unesli; morda bomo še kam zavili in prišli še do časa domov, da bomo lahko pogledali na promenado, kjer uas čaka lepa družba tovarišev in tovarišic. Tukaj smo doma in nobena pot ni predolga... si misli naraščaj. Če bi iskali vzrokov temu nasprotovanju družinskih izletov, bi jih najbrž kaj lahko našli: slehernemu od 6inov in hčera se zdi, da ga imajo doma pod »copato« in da mora ubogati starše na prvi žvižg ali namig. To pa je zoper čast in osebni ponos že priznanega osvajača. kajti najhuje je pred tovariši dokazovati, da ga doma ne drže tako strogo, kakor se zdi na prvi pogled. Dalje pa tudi zelo mučno vpliva na mlade videz, da gre pri takem sprehodu za neko vrste razstavo ali brezobvezen ogled. Najmlajši tega itak ne opazijo; če pa je v družini že hčerkica, ki bo v kratkem začela brenčati in se bodo fantje ozirali za njo, če je v tej lepi skupnosti fant, ki je ganil že nekaj src, potem jo nekaj drugega: položaj postane vse bolj zamotan in na dnu hi nekje našli skrit ponn« in prijetno zavest staršev: »Šo pa že taki, da jih je prijetno pogledati!« Nedvomno so že starši sami precej mislili na to, kdo bi bil najbolj primeren in katera bi najbolj spadala v družinsko skupnost, kur je čisto razumljivo. Kdo bi jim vendar to zameril?! Tako je bilo, je iu bo in nič nu svetu ne bo tega spremenilo. Gledam take družinice in družine ob nedeljah in ne morem si kaj, če se mi vedno vsiljujejo take in podobne misli. Morda som pokvarjen, morda hudoben ali pa namenoma vse narobe razlagam. Morda... A vesel sem, ko vidim, da je še vedno dovolj dobro vzgojenih sinov in hčera, ki vestno izpolnjujejo svojo nedeljsko popoldansko dolžnost. Dovolile mi, da 60 zdaj postavim za varuha našega družinskega življenja in propugalorju njegovega izboljšanja, in dovolite mi še, da zapišem, da bi želel, da bi se število takih družin, ki na skupnost res nekaj dajo, povečalo. Zdaj pa vas prosim, da niste hudobni in da 6i teh besed ne razlagate napačno: nikakih sebičnih namenov ne gojim pri tem, niti me prvi dan maja še ni prevzel, pač pa res samo v 6krbi za izboljšanje in zopetni povratek k družini gorim, ker vidim, kam nas je razbito družinsko življenje pripeljalo. ^Odločna beseda staršev in dobro vzgojeni naraščaj se bosta združili v prijetno skladnost in tako bomo doživeli prerod družine v njenem zunanjem življenju. Mladi pa naj se zavedajo, da promenada tudi ni vse, ampak da je le malenkosten priboljšek v sicer enoličnem življenju. Njeno vsakdanjo uživanje pa več škoduje kot koristi. Gibalo komunizma Najgloblji razlog komunizma in njegovega delovanja tiči v nebrzdanem gouu po materialnem uživanju. 2o geslo komunizmu samega, da hoče numreč uu zemlji doseči tisti rnj, kot gu krščan-stvo obetu v onostranstvu, pove, du je njega gluv-no gihulo materialno uživanje, ki si go komunisti obetajo od bodočega ustroja komunistične družbo. Materialiiem je torej resiiičnu iu gluvnu osnova komunističnega pokretn. 1'ruv zu pruv jo človek upravičen, da stremi po blagostanju. Tega mu no prepovedujejo nobene uravne ali versko norme. Krščanstvo suino nikakor ne brani človeku, da si ne bi čim udobneje uredil življenja. Nasprotno! Znano je, du Cerkev sama, čeprav to ni' njena naloga, rada pomaga zlasti nu znanstvenem področju, da dosežejo ljuiljo čim večji napredek in s tem tudi čim večje blagostanje. Krščanska filozofija sama pu jo izoblikovala oiio ziiuno nučelo, du nihče ni dolžan neudobno iiveti, to so pravi, da je vsakdo upravičen, stremeti po izboljšanju svojih materialnih razmer. A to šo ni malerialiietnl Materialiiem bi bil, če bi gou po uživanju in po dobičku zadušil vso druge, nravne in verske ozire, ter brezobzirno stremel po sumoiadostitvi. In tak matorializem jc osnovno gibalo komunizmu. Odtod naui je razumljivo, tukaj so nabirajo komunistično vrste skoraj predvsem iz meščanskih ali malomeščanskih krogov, no pu toliko ii hujturskegu nli nižjo delavskega živijo. Materialistična miselnost jo numreč najbolj ruzvitu pruv med nekaterimi meščanskimi in malomo-ščanskimi krogi. Tukuj je pni po uživanju in po dobičku prcrustel vsak drug ozir. Vse mu je dobro, kar služi njegovi zadostitvi. Zato nič čudnega, čo so med komunističnimi vrstami znajde bogatili, ki bi v primeru komunistično zmago bil razlaščen nli celo »likvidiran«. V komunizmu vidi namreč večjo možnost uživanja ter izžirljunju svojih nu-gonov, zato rajši pusti svojo bogastvo in svoj položaj, du bi tem bolj užival. Tudi je razumljivo, du so pripadnik višje inteligenčno plasti odloči ter gre med komunistično vrsto prav ii istih ruz-logov. Ves tako imenovani slovenski kulturni boljševizem izhaja nc morda iz kakih idealnih korenin, temveč ga žene v to smer gon po male-riulncm uživanju. Odtod tista peuctrurija komunizmu t dobro situiriiiie kroge, kar nekatero spravlja t tako začudenje. Ves toliko razvpiti' idealizem salonskih komunistov je torej le lici* ji prebarvan materialiiem v najbolj surovi obliki. , Ali more biti tak materiali/cm učinkovit nagih, ki prigunju pristaše komunizma k tveganim in drznim dejanjem? llrez dvoma. Vodno bo resničen tisti izrek, da so sinovi tega sveta, to jo 4 ljudje, ki si prizadevajo za svetno dobrine, razuni-4 nejši od sinov luči, to je od ljudi, ki se lioro za f nadvlado duha nad snovjo. Ali so vedno razuiu-i nejši? Velikokrat. Duh je vedno močnejši od # snovi, le človek je preslaboten, da hi mogel duhu f dostojno nositi. Nekaj podobnega je pred stoletji izrekel mož, ki se je buril sredi največjega rimskega mnterialiiiua r znamenju gesla: meso so bori proti duhu, duh pa proti mesu. liil je to apostol poganov sv. Pavel, ki jo žalosten priznal, du nosi zaklail v krhki lončeni posodi. In to velja za vse čuse. Duh je močnejši od snovi, ljudje pa, ki se bore za pravico duha, so šibke in krhko lončeno posode, ki kmalu omagajo pred snovjo in se ji podrede. Zato je prav za pruv odvisno od ka-toličnnu samega, da ovrže izrek o premoči snovi in njenih pripadnikov ter dokaže, da so sinovi 4 luči vendarle močnejši od sinov tega sveta, v Tu pa stopa s vso silo na dan nksiom. da J moro uspešno borbo proti materialiimu izvajati f samo duh, ne pa snov. Materializcm ho mogla f premagali velika duhovna izčiščenost. Ni s tem J rečeno, du so ne bi smel klin spodbiti s klinom, f sila s silo. Reči hočemo le. da mora biti ta sila, ' ki jo tudi Inhko fizična, v službi duha. Tu se na-J laga velika naloga katoličanom, da se proti mate-' rializniu komunizma bore res iz nesebičnih duhov f nili nagibov. Kristjan, ki bi se proti komunizmu ali na splošno proti vsakemu materializmu boril ' z vidika materialnih koristi, jo prav ta prav zaveznik matcrializma. saj materializcm končno ni izključno nuvezan na tn ali ono obliko. Res so sicer zgodi tolikokrat, da so snov bori s snovjo, toda izid ie borbe jo vedno — snoven. I/e učinkovita borba duha s snovjo privede do duhovno zmage nnd materijo, ki jo najmočnejše gihulo so* dohnega komunizma. Terjatve v tekočih računih pri Poštni hranilnici Ponovno opozarjamo vse lastnike čekovnih računov pri bivši Poštni hranilnici in vseh njenih podružnicah, tudi ljubljanski, da morajo prijaviti do 17. maja t. 1. svoje terjatve, ki so obstojale na dan 15. aprila 1941, Poštni hranilnici-v Ljubljani. Vse prijave morajo bili vložene polom občin, kjer imajo lastniki svoj sedež ali domicil in mora občina na prijavah potrditi, da imajo lastniki so dež ali domicil v Ljubljanski pokrajini. Končno je treba še posebej opozorili lastnike, oz. upnike za take terjatve, da morajo prijavo brezpogojno izvršiti, drugače je smatrati, da terjatev zapade, tega namreč v slovenskem besedilu razglasa sekveslra, ki jc bil objavljen v Službenem listu, ni. Združitev nemških gospodnrskih listov. Od 1. maja dalje bodo trije nemški gospodarski časopisi »Nemško gospodarstvo«, »Nemški narodni gospodar« in »Gospodarska služba« v Hamburgu združeni v en list pod naslovom »Nemško narodno gospodarstvo« za ves čas trajanja vojne. j KULTURNI OBZORNIK Jože Dular: Ljudi« ob Krki Mladi pesnik in pripovednik Jože Dular ni v naši javnosti več neznan. Ne samo, da je bil mnogovidni sotrudnik naših revij kakor Doma in sveta, Mladike, Kresa, raznih Koledarjev itd., temveč je leta 1941 izdal tudi že svojo prvo knjigo, zbirko pesmi Zveste menjave, ki so ga pokazale kot dobrega pesnika močnih občutij in razpoloženj. Na začinjeni recita-cijskem dnevu v Ljudski knjigarni je z novimi pesmimi, ki bodo izšle v prihodnjem Domu in svetu, naravnost zajel poslušalce s svojim_mirnim in globokim liričnim izrazom. — Ljudje ob Krki, ki so zdaj izšli v Slovenčevi knjižnici kot pomembna petdeseta knjiga v zbirki, pa je njegova prva zbirka pripovednih stvari, črtic in novel, kakor so bile vse že prej objavljene v omenjenih revijah in zbornikih. Z njo se predstavlja po Jožetu Krivcu v tej založbi že drugi slovenski pripovednik, o katerem smo prepričani, do bo tej prvi pripovedni knjigi dodal še marsikakšno večje delo, predvsem še, ko je prav v zadnjem Domu in svetu že objavil poglavje iz novega romana Krka umira, za katerega je dosedanje delo samo priprava. In kot tako pripravo moramo vzeti to zbirko začetnih novel. Če je Krivec opisoval dom med goricami, to je gorice in razmere v tistih majhnih kočah in domkih v Ilalozuh z velikim poudarkom na socialni plnti, je snov Dularjevim črticam ljudje ob Krki, to je zgodbe posameznih do- i lenjskih oseb. Zato v teh črticah še ne zapleta I dejanj in zgodb na široko, temveč vzame po-nujvečkrut samo eno osebo ter jo tudi stilistično tako obdela, du je videti skoraj kot monolog, to je — da vse dejanje odseva samo iz kretenj in reagiranj ene sume osebe, ki je kot prizma, skozi katero vidimo obdajajoči ga svet. To občutimo pri Zankarju, Petrovu, Vinogradu, Ovnu in tudi še pri Lesenem petelinu. Tako opisovanje še ni objektivno ustvarjanje širokega toka življenja, to so — študije za večje delo, poizkusi, zajeti najprej psihološko postavo enega človeka, da ga pozneje postaviš v družbo drugih, prav tako živih in nazornih. In Dular se že razvija tudi v teh črticah iz kroga opisovanj doživljanja ene same osebe v življenje dolenjske vasi, ki se mu že kaže v širokih obrisih. To je samo splošen vtis te zbirke. Obstoji pa iz 12 črtic ter ene novele (Zemlja in ljubezen, ki je izhajala svoj čas kot uvodna povest v fantovskem »Kresu«). In v teh črticah so pisane vse v lahkem slogu, večkrat lepo lirično poantiranem, sicer pa precej v ma-niri Milčinskega in tudi Preglja, dveh slovenskih pisateljev, ki sta po mojem mnenju najbolj vplivala na Dularja in ki sta mu najbolj sorodna. Med temi črticami bi skoraj dal prvenstvo krotkemu portretu starega učitelja Frun-eeta Ovna, ki odha ja v pokoj (France Oven odhaja), potem pa Vinogradu, tej tragiki starega viničarja, ki mu toč pobije delo dvajsetih let. Nadal je so tu močne črtice Leseni petelin. Krača svetega Antona, Sulec, ki je narovnost zn-snutek novega poglavja v romanu Krka umira, kakor ga jc priobčil v zadnjem Domu in svetli. Tu je usodu ruskega begunca Petrovu, ki utone v Krki, finžgarsko zamišljena zgodba ob Po-smrtninskem z« v ti ruvanju. Tatovi, Zanknr, Žganje... sume krajše stvari, v katerih kaže Dular usodo ljudi, podvrženih tej nli oni strasti ter vplivajo tudi vzgojno na bralca, da., naravnost poučno (Žganje). So pu vse te zgodbe — pesimistične, kakor bi nu prvi pogled ne pričakovali od Dularja, ki kaže velik smisel za sočnost in humor ter karikaturo. Optimistični sta samo Osojnik jc zadihal in — novela Zemlja in ljubezen, ki bo gotovo žela mnogo odobravanja med bralci, dasi jc pisana zelo po obrazcih večerniških povcstic in kaže, da je Dular dober ljudski pisatelj in da je zrasel iz duha nušega zdravega podeželja. Jože Dular zori v izrazitega pripovednika naše Dolenjske, Dolenjske z goricami, zato seveda s piiunci in tatovi vina, pa tudi divjimi lovci: zankarji nu zajce in na ribe, potem jahači na konjskih tekmah v St. Jerneju ali sej-marji v Novem mestu; predvsem pa je pesnik Krke, njenih mlinov in voda z ribami in barvnimi spremenjavami. Ta njegova zbirka je tako prijetno domača, da jo človek rad bere in uživa. Njegov slog je laliok in poln, njegov izraz klen in naraven, le še preveč se izgublja v opisanih »sainogovorih« svojih junakov, dočim vidimo, da zna svoje osebe tudi zaplesti v dramatične konflikte. Njegov realizem in nagnjenje v karikaturo in humor pa napovedujejo, da se register njegovih motivov in izrazov širi ter da ima pred sabo še lep razvoj. Kolikor lahko sodimo, bo roman Krka umira pokazal v tej že novi luči razvoja, ko je svoje pripovedne oblike znal povezati tudi z liričnimi razpoloženji pokrajinskih »zvestih« menjav. Z njim nam bo dal tekst, v katerem bo zaživela dolenjska vas ob Krki, ne samo nekateri iz celote vzeti ljudje in tipi. Teh Ljudi ob Krki po smo veseli kot dobre nnve slovenske knjige | mladega iu dobrega pripovedovulca, katerega i razvoj bo odslej treba imeti v vidu, kajti kot' pesnik in kot pripovednik je močno zustavil svoj korak, ki ga laliko pripelje Se visoko med slovenske pripovednike. Ob tej prvi knjigi mu je napisal tople in pravične napotne besede njegov rojak in vrst-, nik pesnik Severin Šali. td. Nove knjige Po veliki noči je izšlo nekaj novih knjig, med njimi omenjamo na prvem mestu izdaje naše Aka« demije znanosti in umetnosti. Filozofsko iilološko historični razred je v zbirki Dela, kot 4. zvezek izdal obširno (str. 400) študijo o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade Lepa Vida, kakor jo je spisal dr. Ivan Gralenauer. 0 njej bomo še posebej poročali, kokot tudi o drugih knjigah. — Za« ložb« Mohorjeva družba je v zbirki Cvetje iz do« mačih in tujih logov v seriji Slovensko slovstvo izdala dva zvezka (17. in 18.) in sicer Živalske po* dobe Franca Erjavca (uredil Janez Logar) in Slomškovo učivo Blaže in Nežica, v izboru in ureditvi dr. Vinka Brumna. — Nova založba je izdala v lepi opremi knjigo dr. Andreja Gosarja: Eden je Gospod, misli o božjem kraljestvu na zemlji. Knjiga, ki obsega 172 strani, ima tudi škofijski impri-matur. — V Slovenčevi knjižnici je izšla zbirka novci mladega pripovednika Jožeta Dularja: Ljudje ob Krki z ilustracijami Lojzeta Perka. — Tiskov-, na zadruga je izdala otroške pesmi Mare Tavčar« jeve Biba v opremi inž. arh. Otona Gasparija (izvirni lesorezi). Knjiga jc izSla tudi v bibliofilski izdaji. — Salezijanske knjižice pa so izšle v dveh knjižicah: prva vsebuje Pastirski list našega Skola, druga pa lep setovek župnika Filipiča o Marijinem Srcu, kar nai pripomore k širitvi pobožnosti, določene za letošnji maj. Današnji številki našega lista so pri- | ložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. Koledar Nedelja. 2. velikega travna: Bela nedelja; 'Atanazij, škof in cerkveni učenik; Eva, svela žena in mučenica. Ponedeljek. 3. velikega travna: Najdba sv. Križa; Aleksander L, papež in mučenec Torek. 4. velikega travna: Florijan, mučenec; Monika, vdova; Golhard, škof. Luna sprememba: 4 velikega travna: m'nj ob 10.43. llerechcl napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberki 2. velikega travna: 1. 1335.. je podelil rimsko-rtemSki cesar I.ud-vld Habsburžanomi Albrehtu in Otonu v fevd Koroško. Ravno dva meseca kasneje io vojvoda Oton. kot prvi iz nove dinastije, sprejel po starodavnem običaju nn Gosposvetskem polju deželo v svojo posest. Nato je odšel nn Kranjsko, ki ga je splošno priznala za svojega deželnega gospoda S tein ie zaključena tretja etapa habsburškega osvajanja slovenske zemlje in preko nie prodiranja proti moriu. Prva jih je privedla lela 1288. do dejanske oblasti nad štajerskim Podrav-jem, drtitfa jim je leta 1311. mklonila Sevinisko dolino, tretja je po smrti eoriško-tirolskerja cro-fa Henrika leta 1333. postavila habsburške mejnike še na kraške prehode. Habsburžani postanejo tako bližnji so«odičw> Antonijo («erj»-lovo. Poročni obred je opravil šempetrski župnik gospod Alojzij KoSmerlj, Mladima novoporočence-ma iskreno čestitamo z željo, da bi jiina Bog v novem stanu naklonil veliko sreče in blagoslova. — Poročila sla se v torek pri Sv. Petru g. Artur Jak. prokurist in gdč. Verica Mcncingcr. Želimo obilo sreče I Cerkveni vestnik V torek, 4. maja, uhhaja patron cerkve sv. Flo-rijana svoj god. Zato bodo tam ta dan sv. maše: ob pol 0, ob pol 7 (s petjem) oh 8 (za člane dimnikarskega društva), ob 9. Cerkev bo skozi ves dan odprla. V sredo, 5. maja, je v cerkvi sv. Florijana relo- dnevno fcšfenjo. Sv. maše bodo tam ob pol G, ob pol 7 (s petjem) ob pol 8, ob 8, pol 9 in ». Pri vseh mašah se bo delilo sv. obhajilo. Zvečer ob pol G za zaključek celodnevnega češčenja litanije in zahvalna pesem. Dr. Branko Volavšek specialist za notran]e bolezni je odprl privatno prakso na TržaJki cesti 10/11. Ordlnira od 2—4 — Razstava Ribarila Dehenjaka je dosegla velik uspeh. Razstavlja v Galeriji Obersnel na Ajdovščini od 0 do 17. Ker bo danes, v nedeljo, 2. maja zadnji dan odprla zanimiva razstava, opozrjamo vse ljubitelje umetnosti, da si jo še ogledajo. - — Imetniki starih gramofonskih plošč pozor. Z ozirom na veliko naknadno ponudbo bo tvrdka »Everest« zopet kupovala slare rabljene in zlom- ljene gramofonske plošče in gramofone od ponedeljka naprej po novi zvišani ceni. Zato Vas vabimo prinesite vse plošče namenjene za prodajo takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44. — Lepo prvoinnjnUko vremo. Vremenska napoved za 1. maj jo poudarila, da se bo vreme izboljšalo in da bo lepo. Prvi maj je res lep, sončen. Zgodaj zjutraj je po barjanski ravnini valovila prav tenka plast megle, ki so je kaj hitro razpršila. Oglasila se je na Golovcu tudi kukavica. Zbor krilatih pevcev Je zapel svojo ju-tranjico. Že v petek je biio mnogo le|)še vreme in nekoliko toplejše. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura +17.8° C, v soboto jutranji minimum +4° C. Barometer se jo dvignil na 7G7.4 nun. — Strokovno popravilo vašega gramulona bo izvršeno v kratkem času in za manj denarja le v specialni trgovini Everest servis, Prešernova 44. — Mladinsko predstave »V času obiskanja«. šolski mladini se bo nudila izredno lepa prilika, da bo lahko videla Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja*. Vršile se bodo mladinske predstave, ki bodo v tem in v prihodnjem tednu. Mladinskih pasijonskih predstav bo pet. Te predstave bodo zaključene in za šolsko mladino bodo vsi sedeži po izredno nizkih cenah. Kolikor pa bo morda oslalo prostih sedežev, l>odo na raz.|>olago tudi odraslim. |>o znižanih cenah od 15 lir navzdol. Dobile so bodo te vstopnice pri blagajni v Drami, jk>1 ure pred vsako predstavo. Mladinske pasijonsko predstave bodo začenjale vsakokrat ob 5 popoldne in končale ob 7. Vršile se boilo: v četrtek. G.; v petek. 7.; v soboto, 8. maja. Naročila sprejema Uprava. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. — Izšle so večbarvne podobice Katimske Marije. ki bodo dohro služile kot spomini nn razne posvetitve. Dobijo se v Mladinski založbi. Stari trg 30. Tu se debijo tudi lepe (»dobe za prvo-obhajance. — Litanije brezmadežnega Srca Marijinega ima zaloga uršulinskega samostana v Ljubljani. Ivod velja 10 cent. — Premog in drva pri tvrdki »Gorivo*:, Kar-lovška cesta 8. (Lastnik Lojze Jerančič, mlajši). — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih slrojev je Everest servis, Prešernova 41. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. Iz Slovenske Krajine Smrt mladega učitelja. V Ižakovcih je umrl g. Avgust Zver, učitelj, ki je bil komaj nastopil svojo službo. Pokojnik je študiral v Ljubljani, po prevratu pa sc je vrnil domov, kjer je nastopil službo učitelja. Bil je postavljen v KoloŠvar, kjer si je nakopal hudo bolezen in jo za [>osle-dicami bolezni nato umrl. Počivaj v miru! Iz dela m življenja - od tu iu Z Gorenjskega V delu za socialno skrbstvo v kranjskem okrožju je sodelovalo vsega skupaj do 18.000 Gorenjcev. Za zimsko pomoč je bilo nabranih v okrožju 910.500 M, kar da na gospodinjstvu 55.G2 M ali na glavo prebivalca 12 M v dveh letih. Urad deželnega svetnika v Kamniku je v poslopju, ki jo bilo v zadnjih dveh letih popolnoma prezidano. Staremu, enonadstropnemu poslopju, v katerem je bilo svoj čas okrajno načelstvo in okrajno sodišče, so prizidali eno nadstropje in ga popolnoma preuredili lako, da ga ni mogoče več spoznati. V tem uradu deželnega svetnika je vsega skupaj sedaj 54 lepo urejenih prostorov s centralno kurjavo. Tu so nastanjeni vsi oddelki deželnega svetnika, tako tisti, ki so podrejeni državni oblasti kakor tisti, ki spadajo v območje okrožne samouprave. V tem poslopju je tudi kopališče za usluž-bcnce, delavnica za avtomobile in nekaj garaž. O klanju letos jeseni je priobčen v soltotni številki »Karavvanken Botc« daljši članek. V njem je rečeno, da se dobi dovoljenje za domači zakol enega prašiča samo v primeru, če je prosilcc tudi prejšnje 'leto klal doma in če je z« klanje omenjenega prašiča redil najmanj tri incsece, ter ga pital pretežno z lastnimi krmili.-Dočim je bila letos pozimi še tu na tam dovo-» ljena izjema, bo v iMidoče v vsakem primeru vračunana enotna teža za klanje. S Spodnjega Štajerskega Tečaj za voditelje mladinskih motornih enot. Na šoli za mladinske voditelje na Spodnjem Štajerskem na gradu pri Sv. .lungerti pri Slovenji vasi pri Ptuju je bil od 4. do 11. aprila tečaj, na katerem se je izobraževalo 34 mladinskih voditeljev o vseh vprašanjih motorizacije. Poleg strokovne izobrazbe so dobili udeleženci, zbrani iz vse Spodnje Štajerske, tudi svetovno nazorni pouk. Tečajnike je obiskal pokrajinski vodja mladinske organizacije dr. Zctler in je v svojem govoru poudaril, da se sedaj mladi voditelji izobražujejo zato, da bodo pri svojih edinicah kasneje sami nadaljevali izobraževalno delo, potrebno za ustvaritev motoriziranih enot nemške mladine. Sprejem letnika 1925 v stranko. Kakor po vsej državi, tako je bil tudi v Mariboru minulo ] nedeljo na slovesen način opravljen sprejem 18 let starih članov v stranko. Na Spodnjem Šlajer-6kcm so člani stranke lahko svojci tistih, ki so pripadali prej nekdanji inozemski organizaciji stranke, dalje vsi tisti, ki so po osvoboditvi Spodnje Štajerske prišli v deželo iu končno vsi tisti domačini, ki so bili sprejeti v priznanje za njihovo narodnostno delo za časa tuje zasedbe v stranko. Vsi člani slranke so združeni na Spodnjem štajerskem v krajevno skupino, ki se imenuje »Spodnja Štajerska« in je direktno podrejena pokrajinskemu vodstvu. Vodja te skupine je pokrajinski personalni referent slranke Rutte. Ob sprejemni slovesnosti v Mariboru je spodnješta-jerska krajevna skupina slranke prvič javno nastopila kot samostojna enota. Poroke. V Ptuju so se poročili: Anton Ža-franko in Terezija Hvaleč, Fric Steinbrugger in Olga Kainz, vsi iz Ptuja, Marko Kosec iz Borovcev pri Sv. Marku niže Ptuja in Marija Toplak iz Podvincev. V št. Jurju ob j. ž. sta se po ročila Jožef Zupane in Marija Buser, oba iz Krunjčice, v Rogaški Slatini Anton Zober in Ro/.aiija Kit iz Podturna. Jožef Sicev iz Selnice in Ana Bratuša iz Spodnje Kostrivnice, Vincenc Skct in Marija Bauer, oba iz Kamne gorice, na Tcharjih Alojzij Bolha in Frančiška Vcbcr, oba iz Bukovžlaka. Dediča iščejo. Sodišče v Celju objavlja v mariborskem dnevniku da je Ana Brežar, ki je umrla v Zagrebu v Klaičevi 44, zapustila oporoko, jio kateri dedujeta njena otroka Alojzija Lepenik in Ivan Vrečar. Ker bivališče Ivana Vrečarja ni znano. ga sodišče poziva, naj se v šestih mesecih oglasi, sicer bo njega zaslopala gospa Alojzija Lepenik iz Maribora. Župnint uradom! IZDALI SMO SpDvcdnc UstHe — kot podobice — s sliko Marijinega Srca. Na podobicah, ki se dobijo v treh inačicah v rjavi in črni barvi, so natisnjene molitve po Marijinem in angelovem naročilu v Fatimi. — Cena za 100 podobic je Lir 20— Pri večjem naročilu popust. Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 in podružnica v Novem mestu Ljubljanska e. Iz Hrvaške Poročilo o skrbstvu za mater ln otroka v NDH. Hrvatsko časopisje objavlja poročilo oddelka >Mati in otrok« v hrvatskem glavnem ravnateljstvu zn zdruvstvo, iz katerega je razvidno, du je omenjeni oddelek v letu 1942 razpolagal s kreditom 3,915.000 kun. V tem letu sta bila postuvljenu dva materinska domova v Zagrebu in Osijeku. Za materinski dom v Zagrebu je bilo odobren še izreden kredit 1 milijon kun, poslopje je pa dalo na razpolago finančno ministrstvo. To ministrstvo je dalo na razpolago tudi 500.000 kun za materinski doni v Osijeku, enako vsoto pu tudi zavod za ko-lonizucijo. Zugrcbški materinski dom je nudil popolno preskrbo in nego 186 dojenčkom in 103 materam. V domu so zdravniki in zdravnice pregledali v omenjenem letu 5h66 nosečih žena, nad 2000 dojenčkov in nad 10.000 otrok. V raznih poliklinikah so zdravniki v letu 1942 pregledali in zdravili 54.000 otrok. Mlekarne tega oddelka so pa dajale mleko 342 materuin in dojenčkom- Hrvatska pomožna akcija »Pomoč« je dalo oddelku »Mati in otrok« na razpolago en miljon kun za nubavo raznih vitaminskih prepnrutov. Nor hrvatski tednik. Skupina izobražencev v Križevcih je sklenila izdajati tednik »Križevački glas«, ki bo obravnaval vsa domača občinska, kulturna in gospodarska vprašanja. Lepo Dolenjsko je lepo opisal mladi pisatelj Jože Dular v svoji knjigi Ljudje ob Krki Knjigo krase številne ilustracije Lojzeta Perka Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah Iz Srbijo Tovarna čevljev z lesenimi podplati. Kra-gujevški čevljar Dušan Jovanovič je pred kratkim odprl tovarno za izdelovanje čevljev z lesenimi podplati. Tovarna, ki je prva te vrste v Srbiji, že v začetku svojega obratovanja lepo uspeva. Po novih čevljih ne segajo snmo »preprosti in navadni« ljudje, temveč tudi nie^čuni. Cena čevljem z lesenimi podplati je določena na 250 do 280 dinarjev. Domači dogodki v filmu. Obiskovalci kinematografov v Beogradu so v zadnjem času doživeli zanimivo presenečenje. Običajnemu zvočnemu žurnalu je bilo dodanih tudi več dogodkov iz domačega srbskega življenja. Tako so pred kratkim vrteli v Beogradu film o blagoslovitvi vode pred pravoslavno saborno cerkvijo, o sestanku skupine kmetov, ki je prišla na obisk k predsedniku vlade Nediču in drugih važnejših dogodkov. Družba, ki je izdala tn film, pripravlja obiskovalcem kinematografov novo presenečenje s filmom, ki bo jiokazal operno prireditev v beograjskem gledališču, kakor tudi srbski narodni ples in godbo. ARMONIKE v najmodernejši izdelavi in zelo dobre kvalitete v največji izbiri dobite po najnižjih cenah samo pri Prešernova uit. 44. Drobna Ifubljanska kronika Sv. maša za 15. aprila umrlo Vero Klad-vo iz Kamnika !>o 6. ma.ia t. 1. oh 7.30 v frančiškanski cerkvi pri oltarju nresv. Srca Jezusovega. Vsi prijatelji, sošolke in znanci vljudno vabljeni. Rekolekelja v a gospe In matere ho v Lich-tenturnu v sredo. 5. maja. oh 4 popoldne in v četrtek. G. maja. ob 8 zjutraj z nagovorom, posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu, s skupno sv. mašo in obhajilom. Pridite! Kolingrogaclia gospodlčen ln kongrega-clla učiteljic prt sv. Jožefu imata svoj redni sliod v ponedeljek, 3. maja. Pridite vsel II. vnnn.ia Marijina konirregael.ia nrl nr-šullnkali v Ljubljani ima danes ob 2 shod. Voditelj. Vodstvo na retrospektivni razstavi limet-nin I. Vavpotiča v Jakopičevem paviljonu ho v nedeljo ob 11.1.']. Razstava je pomno-na z novimi deli. med katerimi se nahaja tudi fantastična kompozicija »Privid« i/, leta 1941. Razstava bo odprta le še prihodnji lede«. Danes ob 4 popoldne v frančiškanski dvo rani »Župnik I/, cvetočega vlnogradn«, drama v 3 dejanjih. Režija Milan SkrbinSek. lvonec predstave pn li. Predprodaja vstopnic. od 10—12 ter dve url pred pričetkom predstavo pri blugajul frančiškanske dvorane. Na koncertu Ljubljanskega komornega dna, kl ga tvorita odlična naša umetnika prof. Anton Trost in prof. Jan Slais, bomo slišali poleg Tartinijeve in Mozartove Ho nate fin Vomaekovo in Szyinanowskega Sonato Vomačkn jo komponiral svojo Sonato op .') pod vtisom očetovo smrti. Prvi stavek prične s tožnim samogovorom violine, ki ga prevzame klavir in razvije skupno z violinr v zanimivem kontrnpunktu v h-pkn r»*mis iievanjo o neizpf»sn05l» u'oi.0. i.e. pa ne ostane pri tožnem spominu, 1<;mve6 s« vzpne v drugem stavku v srdit odpor na p^m krivici, kl jo občuti. Srednji del je zgrajen nn ponavljajočem se hnsovskem motivu v neko žalno koračnico in se razvije v eličasten alohni spev. Tretji stavek prično . mistični .zamaknjenosti. Koncert Ljubljanskega komornega dua ho jutri, v ponedeljek, točno oh 7 zvečer v veliki filhartnonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Jezikovni tečaji tujih jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trs 2, prično v ponedeljek. Iti. ma-jn. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in kon-verzauljskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — Odlični dosedanji uspehi. Informacij« in vpisovanje dnevno do 1!) v pisarui ravnateljstva. Koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali Silva llrašovec in Marta fiizjak-Valjalo v petek, 7. t. m.; ob 7 zvečer v mali filhartnonični dvorani ho iincl zanimiv spo-red. Predprodaja vstopnio so je žo začela v knjigarni Glasbene Matice. Pasijonsko dramo »V časn obiskanja*, ki io uprizarjajo s tako velikim uspehom v dramskem gledališču, bodo igrali danes, na belo nedeljo, 2. maja, ob 3 popoldne. Cene r.a to predstavo so znižane od 15 lir navzdol. Vstopnice dobite v predprodnjl v Operi. Spcclalne strokovne InStriikctJo za glm na7.1 ie In meščanske šole: Zn malo maturo v vseh predmetih pripravljamo dijake-inje 3. in 4 razreda gimnazije in 4. razreda meščanske Šole Učni honorar nizekl Poučujejo profesorji. strokovnjaki. Informacije in prijavo vsak dan od U—12 in popoldne od 4-fi: Mns nollnUev (Kongrensl) trg 2, II. nadstro.lc. -Središče mesta. Mali gospodar — Žegoza obveščata svojo člane, da prejmejo za mesec maj po 2 kg ri •;e..„ ie-iV-n na enoto, iu sicer počeni s 3. itia'iem." Prvi teden (3. maja) prejmejo relci s štev. 1 —10110. drugi teden (10. maja 1001—2000, tretji teden (17. maja) od 2001 na- prej. Krmila delimo samo v ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 3—t. Za vse dneve velja sledeč abecedni red: pono-dcliek: A. 11, C, C, I>, E, F. O. torek: H, J, J, K. L, sreda: M, N, O, P, R. četrtek: S, S, T, U, V, Z, 7j. Kdor no pride ob določenem času. ne projmo nobenih krmil. Mali gospodar sporoča: O krmljenju koz je naslov predavanju, ki ho v nedeljo. 2. maja, ob 10 v novi posvetovalnici društvn Mali gospodar, Gallusovo nabrežje 33, kamor so vabljeni vsi člani kozjorejei. O periilninar-stvu bo dališa razprava v torek. 4. moja, ob pol 7 zvečer islotam, kamor so vabljeni člani perutninarji. O bolezni kiineov In zdravljenju ho razgovor v nedeljo. 9. maja, oh 10 istotam, kamor so vabljeni člani kuncerejci Kuncerejskl In koz.tere.lskl krožek imata sestanke vsako sredo ob 7 zvečer, golobarskl In perutnliiarskl krožek pn vsak četrtek oh 7 zvečer. Vsa obvestila glede razdeljevanja krmil in ostalih društvenih zadev so ohjav ljena v izložbi pisarne, Gallusovo nabr. 33 Važno za vsakogar Rcda.l In v bodoče je znanje strojepisja In stenografije! Novi poldni tečaji prično 4. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnimi zmerna. Podrobne informacije iu brezplačni prospekti na razpolago: Trgovsko učlllšče »Chrlstotov učni zavod«. Domobranska cesta 15. Sobotni živilski trg. Ob lepem mn.inl ške.m vremenu so je v soboto začelo že prav zgodaj tržno vrvenje. Sobotni trg .ie bil razmeroma živahen. Zasedena sta bila oba živilska otoka. Na obeh .io bilo na izbiro in v obilju razne domače zelenjave in vrtnine. I o dališem času so liran.ievke prodajale potna ranče, ki so jih mnoge gospodinje zelo kupovale Kot novino naj omenimo, dn je pri; šel na trg prvi. iz Gorizije uvoženi stro-.n fižol, ki je bil po 7—S lir kilogram. Na izbiro ie bilo dni le precej uvožene glavnate solate. Domača berivka je nekoliko cenena, kajti trg je ima polne jerbase nnnrodaj. 1 u-di domače špinnče .ie vodno več. Nn drugem zeleniadnem trgu .ie prodajala neka okoil-čankn semenski fižol najrazličnejših vrst. i pa tudi bob je človek lahko kupil po 13 lir Gledališče O p e r a t Nedelj«, 2. maja, ob 16: »Janko ln Metka«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: Zaprto. Torek,. 4. maja, ob IS: »Zemlja Rmehljaja«. Opereta. Izven. Ceno od 21 lir navzdol. Sreda, 5. moja, ob 18: »Madame BuUerfly«. Red A. D r a ni a i Nedelja, t. mitju, ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane ecne od 15 lir navzdol. — Ob 18.30: »Jesen«. Izven. Ziiiane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: Zaprlo. Torek, 4. maja, ob 18.30: »Prava ljiibczen«. Red H. Sreda, 5. maja, ob 18.30: »Veliki mož«. lted Srcdu. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODE«. - Nedelja. 1. maja, ob 4 popoldne: »Župnik Iz evetočegn vinograda«, drama v 3 dejanjih. Režija Milan Skrhinšek. Konec predstave po fi. Predprodaja vstopnic, od 10—12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvo rane. RADIO. Nedelja. 2. maja: 8 Napoved ča sn. poročila v italijanščini — 8.15 Koncert izvaja organist Ireueo Fuser — 11 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Razlaga evangelija v Italijanščini (o. O. R. Marino) — 12 15 Razlaga evangelija v slovenščini (o 1<. Sckovonič) — 12.31) Poročila v slovenščini — 12 45 Napevi in romanco — 13 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboro-enlh sit v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.35 Orkester Cetrn vodi dirigent Tlorzizza — 14 Poročila v italijanščini — 14.1(1 Koncert radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. Sljanec. slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Praktična navodila kmetovalcem, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert tria »Emonn« — 10.30 1'oročlla v slovenščini — 19.45 Politični1 komontnr v slovenfičinl — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.21) Filmsko glasbo Izvaja orkester, vodi dirigent Petrnlia — 20.50 Koncert pianista Marijana Lipovška — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert sopranislke Ksenije Kušei — 22 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 1'oročiln v italijanščini. Ponedeljek, 3. maja: 7.30 Pesmi ln napevi 8 Napoved časa, poročila v italijanščini 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini 12.45 Valčki — 13 Napoved časa. poročila italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-ianee. glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmetskega tria — 17.35 Koncert sopranistke Marije Weiss — 19 Govorimo italijansko, poučuje ptoT. dr. Stanko Lebdi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 'olitlčn! komentar v slovenščini — 22 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Koncert violinistke Frnneke Rojec-Ornik. pri klavirju Marta Hizjak-Valjalo — 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Angelo Questa. v odmoru predavanje v slovenščini — 21.10 Pisana glasba — 22.30 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. llleiweisova cesta 43: mr Trnkoezy ded., Mestni trg 4: inr. Uslar, Selenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Hn-karčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva eesta 20, in mr. Murmayer. Sv. Petra eesta 78. Poizvedovanja £nn HJnčev najilen. Na Miklošičevi cesti ie nekdo našel šop ključev, ki jih laatnik laliko dobi v upravi »Slovenca«. Šport Današnji športni spored se bo odvijal na Kakovniku in v Šiški, kjer bodo nadaljevali i nogometnim prvenstvom in tekmovali v teku na 1000 m. Če so na kratko ozremo po današnjem športnem sporedu moramo ugotoviti da se ho odvijal kar na treh področjih: v namiznem tenisu, v nogometu in v lahki atletiki. V torek so zaključili na Rakovniku z juniorskim prvenstvom Ljubljane v namiznem tenisu, včeraj popoldne pa so začeli v športnih prostorih SK Korotana s tekmovanjem seniorskih moštev. Danes zjutraj ob 8 prične turnir posameznikov in seniorskih dvojic, ob 10 bodo prišle do besede ženske (če se jih bo kaj prijavilo) in končno tudi mešani pari. Največ zanimanja bo vsekakor za tekmovanja posameznikov. Ne lio odveč, če so tokrat ozremo malo nazaj in si pogledamo listo dosedanjih ljubljanskih prvakov. L. 1935. si je priboril prvenstvo Ljubljane Hermežan Kosmina, naslednja leta pa so se udeleževali prvenstva tudi Zagrebčani in so odnesli naslove po Mariču Blažiču in Dolinarju vse do 1. 1942. ko je zmagal spet domačin Bradeško (Ko-rotan). Čigavo ime bomo tokrat in za 1. 1943. zapisali v kroniko ljubljanskih prvakov namiznega tenisa, bo odločilo današnje tekmovanje na Rakovniku. Dr. Aijehin bo zopet prvi Čez velikonočne praznike so odigrali na šahovskem velelurnirju v Pragi 15., 10. in 17. kolo. Ostali sla že dvo koli do zaključka turnirja, vendar se jo že za praznike i>okazalo po|>olnoina jasno, kdo bo zasedel prvo in drugo mesto. Dr. Aljehin namreč že od 11. kola naprej odvzame vsakemu igralcu po celo točko, medtem ko je Kores v 17. kolu zopet remiziral s Thelenom. Tako je naslala oh zaključku 17. kola že precejšnja razlika, ki jo tudi pri najugodnejšem poteku igre Keres ne bo mogel odpraviti, čeprav bi bilo to teoretično mogoče Če hi namreč Aljehin obe zadnji partiji izgubil, Keres pa dobil oho in še visečo, bi ga celo za fal točke prehitel. Hudo smolo je imel tudi Silmisrh, ki ie v zadnjih štirih koiih nabral vsega skupaj komaj eno točko zase in tako padel s tretjega mesta, ki ga je zavzemal v drugi polovici turnirja, kar na festo mesto. Da je proti koncu turnirja nervoza že precejšnja, dokazuje tudi to. da je v 16. partiji dr. Aljehin vzel kvaliteto Kubaneku takoj iz začetka po slabi otvoritvi in se ie ta žo po 14 potezah vdal. V istem kolu jo Sfimisch v partiji proti Katčtovu prekoračil Čas in j ato izgubil. Stanju po 17. kolu: dr. Aljehin 15. Keres 12 in pol (1). Foltvs. Katetov 10 in pol (1), ftajtar' 10 (t). SBmisch 10, Lokvene 9 in pol (1). Urlm-ncc 9 in pol, Thelen 9 (2. 1), Pachman 8 in pol. Prftcha S Opočenskv. Novotntf 7 in pol (1). Fichtl 7, dr. Florian 6 in pol (1), dr Bartošek 6 (2) itd. V predzadnjem kolu so bodo srečali: dr. Aljehin—Pachman. Keres—ga. Sitchv. Lokvene— dr. Bartošek, Foltvs—Siimisch, Novotnf—Opočen-sky. Thelen—Šajtar. Urbanec-Fichtl. KubAnek— Prficha, dr. Florian—Dietze, Podgorny—Katčlov. Naročajte »Slovenca«! Hermes : Ljubljana Glavna točka nogometnega sporeda na stadionu v Šiški bo gotovo nogometna tekma med llor-mesom in Ljubljano. Po toni ko jo Nogometna zveza razveljavila prvenstveno srečanje med llerine-som in Dopolavorom t. t. (po krivdi slednjega moštva), so se povzpeli železničarji nu vodstvo domačo razpredelnice. Danes jim bo nt-jbrže od-klenkalo in skoraj ne moremo dvomili o tem, da jih bo Ljubljana prehitela. Hermežanl so sicer obljubili, da bodo preuredili svoje moštvo, vendar ne moremo soditi po obljubah, temveč po moči moštev, ki smo jo videli na velikonočnem turniju. Ljubljana je lorej favorit in Če bo zaigrala tako kot zadnjič, bodo gledalci z njo vsekakor zadovoljni. Pri zadnjih tekmah smo opazili mnogotere nevšečnosti, ki spominjajo na pomanjkljivost športne vzgoje. Klubski voditelji bodo storili samo svojo dolžnost, če bodo opozorili igralce na primerno vedenje, ki ne dopušča prerekanja s soigralci, protestiranja proti sodnikovim odločitvam ali pa celo nedostojnih izrazov vpričo stoterih ljudi, ki so prišli, da bi gledali prijetno Športno igro. Vse skupaj je vendar samo igra, ne pa bitka, pri kateri se nekateri preradi poslužujejo nedovoljenih sredstev kakor da no hi poznali do potankosti izdelanih pravil, pri katori je vse, kar jo surovo ali nedostojno, strogo prepovedano. Velja pa tudi za ftbčinstvo, da no gro sramotiti funtov v areni, čo jim ne gre vse tuko od nog kakor bi želeli Čo bo tudi občinstvo na višini, tedaj smo lahko prepričani, da so bo med nami razvijal šport, če že ne odličnih uspehov, pa vsaj na zdravih te-moljih. Današnji športni spored na llerrmesu bo obsegal tudi zanimivo lahkoatletsko točko. Tekači bodo nastopili v teku na 1000 ni za Veliko nagrado v takih na srednjo proge. To tekmovanje, ki so ga organizirali v Italiji na pobudo milanskega športnega dnevnikn Gazzetta dello S|Kirt ima zlasti propagandni pomen, da bi odkrili iz. množice tekačev posebne nadarjence za srednje proge. Tekača, ki bosta dosegla prvi dve mesti, bosta pripuščena k nadaljnemu tekmovanju s prvaki drugih športnih središč. Potemtakem bo danes na Hermesu naslednji urnik: oh 14 Tobačna tov. rez. : Hermes rez. ob 15 Mladika : Vič (prvenstvena tekma II. r.) oh 16.45 nastop lahkoatlotov v teku na 1000 m ob 17 Hermes : Ljubljana (prvenstvena tekma I. razreda). Končno omenjamo, da bodo igrali tudi na igrišču za Kolinsko tovarno. Tam se bosla srebali ob 10.30 prvi moštvi Marsa in Zabjaka. Križanka št. 85 1 2 3 4 5 0 7 8 9 11 11 12 13 14 15 10 17 18 1» 20 21 22 23 24 25 26 27 2S 29 30 1 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 61 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. naslov Dularjev« zbirko povesti, 13. slovenski sodobni pisatelj, 18. roka v Srbiji, 20. desui pritok reke Amozonko v ,luini Ameriki, 21. akademija lepili umetnosti, ki jo jo Marija Terezija leta 1776 ustanovila v Milanu, 22. naslovna oseba iz Thoiup-sonove mladinske knjigo. 23. tuja beseda za učno snov iz Kliisbe. 24 kraj v Nemčiji, kjer jo župnlkoval Primož Trubar. 25. dragu stvar, dragocenost, 27. tuja beseda za pripravo, 28. poklon, darilo, 20. oseba iz svotoun pisma. 30. mesec, mali traven. 3.1. znamenit slap v Severni Ameriki, 38. čakanje, pričakovanje. 43. reka v Evropi. 45 bilka, trava. zcliSče. 47. razbojnik, ropar. 49 mesto v Potnimi ji. M. osclnik. koSčevu potrebščina. 51 sprednji dol voza. 52. vpad. prodor. 53. pripadnik izbranega naroda, 54. hud ameriški vihar, 55. vzrok boločine. udar. 56. samoglasniki iz besede Sod 43. vodoravno 57. start oče. prednik, 58. roka v viol, 59. gora v Armeniji, 60. mlada kraviea. Navpično: 1. naslov (iagernovega romana. 2. slo venski pisatelj (Kraj umira), 3. natančen rokodelec, 4. vonj. duSo. 5. del jadrnice, 6. reka v Španiji, 7. pristanišče v Severni ATriki, 8. butara, znamenje cvetne nedelje. 9 vroč« voda. 18. ejriptovsko božanstvo sonca. 11. druga tekočina. 12. najmanjši sestavni del vsake snovi, 13. del roko, 14. nemško filmsko podjetje. 15. slovenska narodna pesem, .lurčičeva povest, Cankarjeva igro, 10. ud družino. 17. naslov Cupkovo drame, Kmetje, sadite buče! KORISTI 1. razmeroma ogromna količina buč za živalsko krmo, pa tudi za človeško prebrano, 2. bučne peške, ki dajo izvrst no olje in oljnate tropine, prvovrstno močno krmo za živino. Seme in navodila dobite pri tovarni olja , Hrovat & Kotnp., Ljubljana Blahveisova cesta 1a/lll., (v palači Ljubljanske kreditne banke). PO VASI ŽSLJI VAM IZDELA »OVEZNKA LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crt&lnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in stičnih, pasov, denarnic, kovčkov it dragega usnjenega galanterij, blaga Vam nudi te predmete vedno v lepili, okasnih in modemih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKEI POSLUŽITE SE JIH! Kosilnice, brane, kuStivatorji, reporeznice, gnojnmie črpalke, trijerji, mlafilnice i.t.d. TRGOVINA Z 2ELEZNINO IV POLJEDELSKIMf STROJI 18. reka v Sibiriji, 19. mehka snov za obvezovanjo, 26. Iveri, odpadki pri tesanju. netivo, 29. tuja beseda za ■ozvok, 31 slovstvena oblika, 32. južna rastlina. 34. živalski Kina 35. francoski znanstvenik (1749 do 18331, 36 otočje v Atlantskem oceanu, 37. gojltelj, vzdrževalce, 39. južna cvetlica. 40. Švicarski kanton, 41. poljski pridelek. 42. oseba iz svetega pisma, 44. glasbeno oblika, 46. pri/.nlca, 48. sloslvcna oblika, 61. glasbeni Iltaz. Rešitev križanke št. 84 Vodoravno: 1. Velika noč. 10. vstajenje. 19. Irig, 20, urnik. 21. Ana, 23. lopa, 21. Sioin, 25. jok. 25. opal, 27. obveza, 28. Kant, 29. tri. :tu ost. 32. pero. 34. nahod, 36. očka. 3«. til. 39. lonec. 41. oba. 42. rov, 13. ime, 41. Azorl. 46. Itaka, 48. Siv, 49. Iva. 52 Xao. 54. Pircj. 55. cola. 56. ris. 57 idila, 58. rja. 59. ježa. 60 ako. 61. čud, 62. kladara, 63. Eva. 64. klin. Navpično: 1. vijolica, 2. Eros. 3. lik. 4. lom, 5. kupec, 6. Ainaro, 7. Nil, 8. oko, 9. Cahar. 10. Vozov, 11. sla. 12 tok. 13. Apače, 14. joku, 15. Est. 16. nit, 17. juri. 18 Emllljun. 22. Nebo, 31. tnalo, 32. pekač, 33. Obisk, .14. naval. 35. dinar, .16. omara. 37. Azija, 38. torek, 40. otok. 45. reža, 47. ara, 48. Šid, 49. Ida, 50. vid, 51. Ala, 53. oje, 54. pav. FERRUM LEON STUPICA Ljubljana, Graditfe 2 (poleg Uršulink) Na veliko nedeljo je odšla po plačilo k Vsemogočnemu gospa Alojzija Feisel roj. Medic uradnica Vzajemne zavarovalnico v pokoju K večnemu počitku so jo položili dne 27. aprila v škofji Loki. Sveta maša za blagopokojnico bo darovana 3. maja ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 1. maja 1943. Žalujoči sorodniki. Spisal Karel Jaromlr Erbcn KO PRIDE V PRVO MESTO, GA VPRAŠA KRALJ PO ODGOVORU IN PLAVACEK REČE: »OČISTI STUDENEC, DAJ UBITI ZABO, KI ZAPIRA IZVIR, IN IMEL BOS Z.IVO VODO!« j KRALJ TAKOJ UKAZE OČISTITI STUDENEC IN UBITI ZABO, IN GLEJ: Z1VA VODA JE ZOPET TEKLA. v 5četi somih metrih plitev Nikjer na svetu ni gozdu, ki bi bil tako struhoten, kakor je pragozd, ki ga jc neduvno odkril neki raziskovalec na malem, samotnem otoku Isabel, blizu južnokulifornijske obale. Neštevilne jute ptičev, raznih galebov, pelikanov, golobov gnezdijo na tem otoku. Tudi go/d je poln ptičev, u vsi ptiči v gozdu so mrtvi. Kapior koli se je raziskovalec ozrl, so ležali mrtvi ptiči na tleh ali so visela ptičja trupla na drevesih. Celo krog gnezd, ki so v njih še živi ptiči gnezdili iu vulili, so med vejevjem viseli mrtvi ptiči, u tlu so kar jKjkrita s okostnjaki ptičev. Te smrti v množinah pa so krivi ptiči sami. Gozd sestoji iz dreves in grmovja, ki so njih veje in vejice tako gosto prerasle druge z drugimi, da je na pogled ko ena sama gosta mreža. Če se kak ptič zaleti v to goščo, se zaplete med vejevje, da obtiči v njem, in čiin si prizadeva, da bi se osvobodil, tem bolj se zapleta v neprodirno goščo. Ptiči so nn milost in nemilost ujeti v mrežo, kjer polagoma poginejo od lakote. Najbolj čudno pri tem je pa to, da pogled na mrtve ptiče ne posvari živih ptičev in da še zmeraj priletuvajo v ta gozd po svojo — smrt. Kupujte pri naših inserentih! CRSn E5IPIBU5KEBR Pl3DKRflk3n U. Mioni ■ 22- Zato mu reče: »Okoristil se bom s tvojim nasvetom. Glej, da te oni nič ne vidijo.« »Saj bi me res lahko spoznali,« reče Ramuzenti. »Pa če te niso videli?« vpraša podkralj, ki že drugič ujame nesrečnika v zanko. »Saj res. Niso me videli I Vendar... previdnosti nikoli ni preveč,« pristavi ta. »Vrni se jutri k meni. Povedal ti bom, koliko so priznali in dobil boš najlepšo nagrado.« »Ne služim ti'za nagrado,« pripomni zvito ropar. »Vem, da je le čustvo, ki ga gojiš do mene in te sili k tako plemenitemu deianju. Toda pri Faraonovem zdravju, dobil boš plačilo, vredno usluge, ki si mi jo izkazal,« reče podkralj. Ramuzenti poljubi skrajni rob obleke, ki je predstavljala neomejeno Faraonovo oblast in odide, vesel da je našel osebe, na katere bo padel sum podkralja. »Vse gre po sreči. Nocoj torej,« misli, in si mane roke od radosti. Odide iz palače skozi skrivna vratca, da se ne sestane z desetorico, ki jo je oblekel? Medtem privede suženj brate v obširno sobo, kjer odlože svoje vreče. Ko vstopijo, se vrata zapro in zaklenejo. Poparjeni so, ko vidijo, da so zaprti v sobi in medtem ko Benjamin radovedno opazuje slike, ki so krasile stene in ponazarjale po knjigi umrlih vse, kar se dogaja onstran groba, reče Ruben zaskrbljeno: »Gotovo so nas zaradi denarja, ki smo ga našli v vrečah, zaprli s ključem. Kruti podkralj nas hoče imeti za tatove, da nas nasilno pošlje v sužnost in zapleni naše osle-« Kmalu nato vstopi veliki dvorjanik v sobo. Ruben mu stopi nasproti in reče v imenu vseh: »Gospod, prosimo, da nas poslušaš.« »Govorite,« reče veliki dvorjanik dobrohotno iz previdnosti, ker je njegov gospodar ščitil rlfesetere brate. »Prihajamo že drugič kupovat žito.« »Se spominjam.« »Ko smo na potn domov odprli svoje vreče, smo našli v njih svoj denar. Gotovo se je zmotil tisti, ki nam je prodal žito. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da prinesemo nazaj ta denar in prinesli smo ga še z drugim, da kupimo žita, ki ga potrebujemo.« Veliki dvorjanik se dobrohotno nasmeje. »Denar, ki ste mi ga izročili za žito, sem shranil v vladarjevi blagajni,« reče. Bratje se čudijo. »Ni mogočel« vzklikne Jttda. »Res je tako. Bodite zaradi tega mirni in se nikar ne bojte. Vaš Bog in Bog vašega očeta je položil tu denar v vaše vreče,« nadaljuje majordom, ki je iz vljudnosti poleg drugih bogov častil tudi Boga Jožefa in njegovega očeta in mislil, da v kanaanski deželi vsakdo časti svojega boga in boga lustnega očeta. Med njihovim razgovorom vstopi Simeon. »Simeoni« vzkliknejo veseli bratje in ga objatnejo. Mislili so, da ga bodo našli suhega, upadlega, bolehnega in zavitega v strgane cunje. Kako so se pa začudili, ko so ga videli ne le zdravega, marveč tudi rojenega, z okroglimi lici in brez sledu trpljenja. Obleka je bila snažna in brada dobro gojena. »Ubogi Simeon! Koliko si moral trpeti!« vzklikne Benjamin sočutno. »Nisem ravno trpel. Lepo so ravnali z menoj. Mnogim najemnikom v hiši mojega očeta se godi slabše kot meni v ječi. Manjkalo mi je samo svobode. Zuknj ste toliko odlašali? Zakaj niste prišli prej? Zakaj ste bili toliko časa odsotui?« »Vzrok bi prav lahko uganil. Oče ni hotel izpostaviti Benjaminu nevarnostim potovanja,« pojasni Ruben. »Oče je vedno tak. Prej Jožef, zdaj pa Benjamin,« godrnja trpko Simeon. »Juz sem ga tako prosil, du mi dovoli potovati,« se brani Benjamin. Bratje se nekaj časa razgovarjajo med se-: v:*:: .1_____::l, .. T^s^r«..« boj. Višji dvorjunik jih nato odpelje v Jožefovo hišo onstran vrta in nosiopa z njimi kot pod-kraljevimi gosti. Dobe vodo, da si umijejo noge, prvi znak, ki ga zahteva gostoljubnost in osla dobita sena. »Podkralj, Oziride naj ga varuje, bo vstopil,« jim sporoči majordom. »Prinesli smo mtt darove.« »Vzemite jih in ga prosite, do jih izvoli sprejeti.« »Kako? Ali podkralj ne sprejema vedno mu prinešeni?« vpraša presenečeno Benjamin. On ne pozna egiptovskih obi- darov, ako so mu pr čajev. »Ne. To je velika naklonjenost tistemu, ki ga hoče počastiti. Mnogi prosijo za to milost, pa le nekateri jo dosežejo.« Bratje odpro svoje vreče in razlože svoje darove nu lepo uglajeno mizo iz sienskega granita: mandeljne in pistaceje, varjeno vino in dragocen gumi. Majordom opuzuje te darove. »Nimate drugega?« vpraša prezirljivo. S. S. VAN D IN K: Mallory, ki je prejšnji večer zasledoval Skeela. ii i vedel povedati ničesar točneaa. kajti v lii.ši je bilo dvajset opremljenih sob. zalo je toliko ljudi prihajalo in odhaialo. da nikakor ni bilo mogoče vseh nadzorovati Vse. kar je Mallorv mogel povedati z gotovostjo je bilo, da se je Skcol vrnil okrog desetih in da se pozneje ui več prikazal. Hišna gospodinja ni vedela ničesar Trdila je, da je bila bolna, da je že zgodaj odšla spat in ostala v svoji solii, dokler je nismo priklicali mi, ko smo lako nasilno vdrli v njeno hišo. Zdelo se je, da so bila hišna vrata vedno odklenjena, kajti najemnikom se ni ljubilo, da bi trkali, če so so vračali pozno domov. Tudi najemniki so bili zaslišani, a lirez uspeha. Ilili so lp ljudje, l-i bi policiji nikdar ne dali pojasnil, tudi če bi jih mogli dati. Izvedenci za prstne odlise so preiskali vse, a niso mogli najti drugih odtisov kakor uinorjen-čeve. Več ur so policisti pregledovali vse stvari, ki so bile v sobi. posebno vse papirje, a niso mogli najti nikakega sledu za morilcem Na postelji pod blazino so našli nabit samokres, v neki vdolbini tisoč sto dolarjev. Odkrili so tudi dlelo, s katerim je bila odprta skrinjica gospodične Odel, a vso to nikakor ni moglo nili malo pojasniti zločina. Oh štirih popoldne je liila soba zapečatena in pred vrata postavljena straža. Markham, Vanco in jaz smo ostali v sobi več ur potem, ko jo liil zločin odkrit. Markham je takoj začel sam zasliševati gospodinjo in najemnike. Vance je ves čas pazljivo zasledoval potek preiskave. Zanimal se jo prav posebno za večerno obleko, ki jo je imel Skeel spravljeno v omari. Pozorno je preiskal kos za kosom. Ileath ga je od časa do Časa gledal, a ni se mu več posmehoval Oh pol treh je Markham odšel, poleni ko je povedal Heathu, du bo ostal ves popoldne v Stuy-vesantu. Tudi midva z Vancejein sva odšla z njim Obednica v klubu je bila skoraj prazna. »Ta dogodek s Skeelom je uničil temelje cele zgradbe,« je dejal Marhkam po kosilu. > »Nikakor ne,< ga je zavrnil Vance. »Nasprotno, moraš priznati, da je ta dogodek dodal nov steber fantastični zgradbi nioje teorije.« »Saj res, tvoja teorija. . Samo ta nam šo ostane zdaj, da moremo nadaljevati delo. Res jo po vsem tem postala malo bolj verjetna. Čudno je, kako si mogel slutiti, da Skeela ne bo k nicni.< Vance mu je znova ugovarjal. »1'reveč važnosti pripisuješ mojim domnevam Domneval sem le, dn je dekletov morilec izvedel za lo. kar ti je Skeel obljubil. Morda mu je Skeel s tem samo grozil. V nasprotnem primeru hi ne '»II odložil sestanek na drugi dan. Urez dvoma je upal, da si bo žrtev premislila, in ho pripravljena pogajati se. Denar, ki smo ga našli, dokazuje, da je izsiljeval plcsalkinega morilca in da mu je ta \ odklonil nadaljnjo vsoto, ki io je zahteval in da Ii je prav zalo telefoniral. Na ta način je tudi razumljivo, čemu je ves ta čas molčal.« »Morda imaš prav. Na vsak način pa smo zdaj mnogo na slabšem kakor prej. Niti Skeela nimamo več, da bi nas vodil.« »Dovedli pa smo skrivnostnega morilca do tega, da jo z novim zločinom skušal zakriti prvega... Ko bomo izvedeli, kje so prebili večer Kanarčkov! oboževalci, bomo imeli v rokah nekaj, na kar se bomo mogli naslanjali. Kdaj bomo mogli to zvedeti?« »To je odvisno od sreče. Morda nam bodo lleathovi pomaguči poročali o leni še nocoj « Oh pol devetih zvečer nam je Ileath res že sporočil o teh poizvedbah. A zdelo se je, da razočaranj še ne ho konca. Poročilo ni moglo biti manj zadovoljivo. Doktor Lindquist je dobil žjvčni napad in so ga prepeljali v bolnišnico že v soboto popoldne. Njegovo stanje je bilo nevarno in zdrav niki bo izjavili, da najmanj teden dni ne lio sposoben za nobeno delo. Iz tega poročila je bilo jasno, da je bilo treba črtati doktorja iz številu osumljencev. Manili*, Cleacer in Spots\voode niso mogli podati zadovoljivega alibija. Vsi trije so, po njihovih trditvah, bili doma. Vreme je bilo slabo in vsi trije so trdili, da so se že pred deselo uro vrnili domov. Manuix je stanoval v nekem hotelu, kjer pa je bilo oh sobotah popoldne in zvečer toliko ljudi, du ni bilo mogoče z. natančnostjo ugotoviti, kdaj se je vrnil domov. Cleaver je imel majhno privatno stanovanje, kjer pa ni bilo hišnika, ki bi mogel potrditi, da se je zares vrnil domov pred deseto iu da potem ni več odšel iz hiše. Spotsvvoode pa je stanoval v Stuvvesanlu in ker je njegova soba bila v tretjem nadstropju, se je le malokrat po služeval dvigalu. Poleg tega pa je bila prejšnji večer v klubu veselica in bi bil lahko nemoteno večkrat odšel iz palače in se zoput vrnil, ne da bi ga kdo opazil. • »Ta poročila nam res ne morejo pomagali mnogo,« je dejal Vance, ko mu je Markham vse P°Ve»Na vsak način lahko izključimo Lindquista.< »Brez dvoma. Obenem pa je prost tudi turna glede umora plesalke, ker ta dva umora tvorita eno samo celolo Drug drugega se izpopolnjujeta. Drugi se je izvršil zaradi prvega... Nekaka logična posledica je.« »Vse to je popolnoma razumljivo... Zaenkrat hočem popustiti v svoji borbenosti in se prepustiti toku tvoje teorije. »Kar me najbolj razburja je to, da se ne bo zgodilo nič, če ne bomo mi sami izzvali dogodkov. 1'liček, ki je zagrešil ta dva zločina, je nenavadno prebrisan 1« Medtem ko je še govoril, je vstopil Spotsvvoode in gledal okrog sebe, kakor da bi nekoga iskal. Ko je zagledal Markhama, je krenil proti njemu t vprašujočim in zmedenim izrazom na obrazu. »Oprostile mi, da vas nadlegujem,« je dejal. »Danes popoldne je bil nek policist pri meni in se je zanimat, kje sem bil včeraj zvečer. Zdelo se mi je zelo čudno, a sem pozneje na to popolnoma pozabil, dokler nisem zagledal v nekem po-poldnevniku Skeelovo ime Cital sem, da je bil zadavljen. Spominjam se, da ste me spraševali o tem človeku v zvezi z gospodično Odeli. Vprašujem se, če je kaka zveza med obema zločinoma in če sem v nevarnosti, da pridem v javnost...« »Mislim, da ne,« je izjavil Markham. »Dozdeva se, da je neka zveza med obema zločinoma, zato je policija poizvedovala pri vseh tistih, ki so imeli kake stike z gospodično Odeli, v nadi, da najde kako sled. Upam, da policist ni bil preveč nadležen.« L&S! mh m vunmiu o bodoči Evropi Kulturne in rjolillžn« osebnosti so si edine v tem, da mora biti bodoča Evropa zgrajena na temelju sodelovanja vseh narodov, velikih in malih Močno razširjeni in upoštevani rimski opol-dnevnik *II Piccolo«, čigar glavni urednik jc znani publicist Nino d'Arosu, bivši tajnik fašistične slrunke za mesto Kini, je preu kratkim objavil vrsto zanimivih razgovorov z znanimi osebnostmi italijanskega kulturnega življenju 0 bodočnosti Evropo. Med osebnostmi, s katerimi je sotrudnik omenjenega rimskega lista govoril o tem vprašanju, so tudi pisatelj Massimo Bontempelli. filozof in pisatelj (>iovunni Papini in u'.dedni profesor Eilippo Burzio. M a s s i ni o 15 o n t c m p e I I i je dejal so-trudniku »Piccolo«. da si komaj more predstavljati, kakšna bo bodoča Evropo. Kako naj vendar človek ve, je vzkliknil Bonteinpclli. kakšna bo Evropu po vojni oziroma kakšna ne bo! V dobi francoske revoluci je se nikomur niti sanjalo ni. da bo po revoluciji prišel Napoleon. Prav lako tudi Napoleon ni mogel vedeti, kakš-n:i bo Evropa po njegovih bojnih pohodili. Bontempelli je vsekakor mnenju, da bo v povojni 1 v ropi treba imeti več smisla za moralne vrline in za otljjovoniGsi 1 pa, da bo evropsko zedinjenje prišlo nn duhov nem področju, lega pa po njegovem mnenju ne bo mogoče doseči toliko času, dokler ne bodo obvel jali med narodi in vladami ista moralna načelu kakor med posameznimi ljudmi. 1/ bodoče evropske politike bi bilo treba izločili vsako misel nn kak nupad — pravi Bontempelli. Cluusevvitz je nekoč dejal, da je vojna pruv za prav nadaljevanje politike, samo z drugačnim orožjem. Mi sanjamo o dobi, ko bo politika z drugačnim orožjem nadaljevana vojna. Bontempelli ne izključuje možnosti za evropsko federacijo po zgledu Švice. Kakršna koli, samo takšna ne, kakor je zdaj! Na vprašanje, ali je možna povrnito-v k ,-vobodnjuštvu. je Bontempelli odločno dejal: ■Ncli Svobodnjuštvo, kakor so ga pojmovali v prejšnjem stoletju, spada v preteklost. Svobodnjaški intlividunlizem je v Lvropi povzročil splošni nered. Toda takšno notranja ureditev, kakor jo je uvedel boljševizem, je naredila iz človeka stroj. Kaj mogoče je, da bo jutrišnja Evropa opustila obe smeri v llcgelovem smislu, namreč svobodn jaštvo prejšnjega in kolektivizem sedanjega stoletja. A v kakšni obliki, o tem Bontempelli ni mogel dati nobenega določnejšega odgovora. Veru je le, da bo povojna Iv ropa lahko kakršna koli, samo takšna ne, kakor je danes. , Pu čujmo zdaj, kaj pravi o bodoči Evropi ('■ i o v a n n i P a p i n i, svetovno znani pisatelj Zgodovine Kristusa« in knjige z naslovom Moja Italija«. Ta florentinski modrec pravi, da se smatra najprej za Italijana in šele potem za Evropejca. Zagovarja stališče, da mora Italija imeti v novi Evropi duhovno nadvlado. Mnenja jo, dn je to poslanstvo Italije bistveno različno od poslanstev, ki so si jih v dobi romantike pripisovali drugi narodi, Germani in Slovani. Drugi narodi so si namreč s tem svojim poslanstvom hoteli osvojiti bodočnost. Zu Italijo pa je to poslanstvo zgodovinska resničnost sama, t. j. vprav tista resničnost, iz katere se jc rodila Evropa. Pa še nekaj: Italija ni nikdar stremelo po kakšni materialni nadvladi. Papini je dalje prepričan, da mora v povojni Evropi brezpogojno prenehati sovraštvo Ki je danes zavzelo tako nedopovedljive izmere. Obžaluje, dn pri duhovni pripravi sedanje voj- H- V globoki žalosti naznanjamo, da Jc naša nadvse ljubljena sestra in nečakinja Anica Šiško provldena s sv. zakramenti umrla v Marijinem domu v Ljubljani dne 1. mnja v 23. letu starosti In s tremi mcseel sv. poklica. — Pogreb drage pokojnlce bo 2. maja ob pol Štirih popoldne z žal. Ljubljana, dne 1. maja 1943. Žalujoče rodbine: Šiško, Ncrat, Dolinar. ne razuiuniStvo ni dovolj sodelovalo. Če je bila duhovno priprava za prejšnjo svetovno vojno bolje izvedena, je zasluga v tem, du je tedaj obstojala stranku rozuinništva, ki je omogočala izražanje misli, polemiko in razpravi jun je, pri tem pa se je to duhovno razpoloženje izločalo po vsej deželi, kjer so bile vojne in revolucije popularne. Vsekakor je danes že prepozno pričakovali udeležbo kulturnega sveta v vojni. Če orožje govori, morajo ljudje molčati! Nič manj zanimive pa niso besede, ki jih je o istem vprašanju izrekel Eilippo Burzio. Burzio je ena nnjbistrcjših glav sedanje Italije. Je tudi modrec in matematik ter kot profesor predava balistiko na (urinski artilerijski šoli, dalje mednarodni strokovnjak /a reševanje vojaških vprašanj, zlasti tehničnih. Eilippo Burzio je mnenju, da jc rešitev v rojstva »tretje Evrope« Prva jc bila krščanska, ki ji je naredilo konec reformacija. Po večnih bojih in motnjah se je po sklenitvi vvestfalskego miru začela »druga Evropa«, ki bi" jo lahko imenovali humanistično. Ta skupnost, ki je imela značaj znanosti, meščanstva in panietnjašlvu, je dosegla svoj višek po francoski revoluciji v 13. stoletju, ko je Evropa prišlo do resnične politične in duhovne premoči. A vojna letu 1914 je tudi tej dobi naredila konec in mi zdaj gledamo drugo, in Bog daj zadnje dejanje velike krize. Po mnenju 1'ilippa Burzio sta to krizo v največji meri kriva Nietzsehe in Morx. Slednji « svojim kolektivnim človekom in svojim materialističnim svetovnim nazorom, Nietzsehe po s svojim nadčlovekom in oblastižci jnostjo, ki je bila s tem v zvezi. Zdaj je treba poiskati temelje za »tretjo Evropo«, za tretjo evropsko civilizacijo. In kako bi se dalo to doseči? Ker je »prva« Evropa dala krščanske in moralne postuve. druga pa je prinesla tehnično in znanstveno zo-vojsčenje sveta, naj bi bila tretja evropska skupnost velika združitev obeh prejšnjih. Novi humanizem torej, toda ne materialistični, pač pu duhovni! Tu sila zanimiva mnenja o bodoči Evropi so poslali možje, ki delajo izključno no kulturnem polju in nimajo nobenega opravka s politiko. S tem pa še ni rečeno, da so tu njihova uozirunjn manj vredna. Zadnje dni pn smo slišali — piše posebni dopisnik »Pester Lloyda« iz Bima — v Italiji razna mnenja glede bodoče Evrope tudi od strani mnogih vplivnih političnih osebnosti. Vsekakor jc treba poudariti, da sc številna na-ziranja, obeh Italij. politične in kulturne, popolnoma ujemajo. Oboji, politični in kulturni možje, govore o Evropi, da ne sme biti zgrajena na hegemoniji, pa naj bi bila kakršna koli, temveč na sodelovanju vseh evropskih narodov, velikih in malih v enaki meri. »Sovjeii zahtevajs siapad m Turčijo« 10. angieška armada iz Mezopotamije naj bi samo pomagala, vodstvo pa naj bi tokrat imeli Sovjeti Pod naslovom »Sovjeti zahtevajo napad na lurčijo« prinaša sruško »Tagespost« v eni svojih zadnjih štev i I k pomemben članek, iz katerega povzemamo naslednje: V zadnjem času boljševiki spet precej živahno ruzlugujo svoj stari načrt zu zasedbo Dordunel, ki bi se jih rudi polastili in s tem kršili turško nevtralnost, (asopis »Novosti Dniu«, ki v ruskem jeziku izhaja v šanghaju, odkrito govori o nevarnosti, ki preti darilunel-ski morski ožini. V nekem svojem članku najprej zahteva sovjetski pohod skozi Turčijo, po-liod, ki je po mnenju pisca tega članku toliko nujnejši, ker boji v Afriki niso prinesli Sovjetski Rusiji nobene neposredne pomoči. Kakor ku/e, v Moskvi nič kaj preveč ne verjamejo v angleško-ameriški vdor v jugovzhodno Evropo, kajti omenjeni sestavek takšnim namenom ne pripisuje prvovrstne važnosti, pač pa jc zanj postranskega pomena, če piše: »Napoleon bi lak načrt pač izvedel, Angleži pa se za kuj takšnega skoraj ne bi smeli odločiti.« Kako bi se boljševiki radi vživeli v vlogo tistega, ki bi v Evropi ukazoval, se vidi iz neke druge pripombe v islcm članku. Tam je namreč govora o tem, da pri napadu na Turčijo ne bi imeli vodstvo morda Angleži in Amerikanci, pač pa Sovjeti, ki pa bi jih vsekakor morala podpirati pri tem napadu 10. angleško armada iz Mezopotamije. Poslali naj bi jo skozi turško državno ozemlje do Uurdanel in naj bi potem zasedla vso evropsko Turčijo. Seveda se člankar, ki je v šongliajskem listu to zapisal, ne more iznebiti vtisa, do bi se utegnili Angleži in Amerikanci pri svojem podpiranju takšnega sovjetskega 6iinka proti Dar- Sportni drobiž V deseteroboju se bodo pomerili tekom pclet-ja najboljši švedski in švicarski atleti Da bi se čim bolj pripravili, so priredili Švicarji že zdaj vadbeni tečaj, katerega se udeležuje 30 najboljših deseteroborcev. Madridski stadion, ki so ga tekom državljanske vojne docela uničili, so zdaj preuredili. Prenovljena športna naprava ie last Aviacion kluba in ima prostora za 60.000 gledalcev. Čitamo tudi, da jc španski državni urad za telesno vzgojo sklenil, da bodo zgradili v Madridu še cn stadion, ki bo služil za reprezentativne namene, Christel Cranz, svetovna prvakinja v smučanju, se je poročila z letalskim poročnikom Bor-chersotn V dunajskem športnem okrožju kažejo veliko zanimanje za otroško telesno vzgojo Čitamo, da se je otroških športnih in telovadnih tečajev udeleževalo v preteklem letu čez 10 000 malčkov. O Karlu Secru, smuškem prvaku Donavsko alpske pokrajine čitamo, da je umrl na severu za svojo domovino. Kari Secr je bil rodom iz Bad-gasteina in se je večkrat uveljavil kot najboljši v smuku in slalomu Bolgarsko nogometnn zveza je povabila za 9. maj v goste hrvaško nogometno predstavništvo. Hrvati so ponudbo sprejeli. Tekmo bodo odigrali v Sofiji. 16. maja je nn sporedu mednarodna nogometnn tekma med Švico in Madžarsko. Tekmo bo v Genfu in jo bo sodil najboljši nemški sodnik dr. Bauvvens. dnnelam morda nekoliko obotavljati. Zato jim skuša dopovedati, da bi bila udeležba pri takšnem nastopu odločilna zu i/id vojne, zakaj — tako utemeljuje člankar — če Britanci in Amerikanci opuste ofenzivo v jugovzhodni Evropi, položaj zanje ne bo samo težaven, poč pa celo tak, da go ne bo mogoče več obvladati. Razumemo, kaj je člankar hotel s tem reči. Motel je povedati tole: Če so doslej vedno Angleži in Amerikanci pošiljali Sovjete v ogenj po kostanj za zahodne demokratične države, bi boljševiki glede durdanelske morske ožine rudi storili obratno. I EL. KINO SLOGA i; so Velemestje - podeželje, osabnost - prlprostost I Ljubezen do domače grude v prelepem filmu dc »Profesor Kovač« V glavni vlogi: Antal Pager, Erzsl Slmor. PREDSTAVE ob 14, 16 50. 17.40 In 19.30; v nedeljo še ob 10.30 dopoldne I lil NO MATICA "41 Cnrla Del Pogglo. Leonnrdo Cortese In Paolo Stoppa v moderni, odlični, duhoviti komediji J^ »Ponočna srečanja« PREDSTAVE ob delavnikih ob 17 In 19.15; v nedeljo ob 15, 17 In ob 19.15 1 MATINEJA I Na splošno željo predvajamo ponovno nepozabljen film »Dunajska kri« ."•c PREDSTAVE: ob delavnikih ob 15 In v nedeljo ob 10.30. iel »11 Ki I NO UNION Zanimiv roman mlade sirote tn slavnega pisatelja W »Mala gospodična« V glavnih vlogah: Laura Nuccl, Loredana, Nino Ueuozzl tn drugI... Predstavo: delavnik ob 15 30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah ob 10 30, 15 30. 17.30 In 19.30. TEL lil NO Ii ODEL J EVO Krasna filmska umetnina. Izdelana po jranzonljevlh »PROMESSI SPOSI«, najlepšem ln najbolj čllanem romanu »Zaročenca« V glavnih vlogah Glno Cervl. DIna Sassolt. Nad 30.000 sodelujočih I Neugnanl GEORGE FORMBY na lovu za pustolovščinami ItF- »Pustolovec« PREDSTAVE: delavnik ob 17.30; nedelja ob 14.30 ln 17.30. Kak® se izvede skrajšanje bojne erte Okrajšanja bojno črle, kakor jih je nemško ( va, so pomenili ti nastopi za nasprotnika pravo vojno poveljstvo izvedlo letošnjo zimo na vzhod- presenečenje in so bili v tem slogu tudi izvedeni, nem bojišču, dokazujejo znova, da sla tudi prostor . Vsekakor je nasprotnik po živahnem prometu ob in orožje činilca. ki imata kot vse druge vrste i priliki načrtnega izpraznjevanja opazil to premi- orožja svoje napadalne in obrambne lastnosti. Frontni loki in frontne zajede imajo, kakor je to povedal v svojem nedavnem predavanju o smislu, ciljih in taktiki okrajšave bojne črte major Dr. Sciiafer, glavni urednik »Kolnisebe Zeitung«, svoj izvor v napadu, ki se predčasno konča, ali pa v obrambi, ki se nasprotnika ne da več potiskati nazaj. Takšne prednje vzbočene postojanke ie treba držati, ker predstavljajo vojaško in gospodarsko važno ozemlje, ki se iahko smatra tudi kot izhodišče zp. bodoče ofenzive. Mnogokrat narekuje taktiko držanja tudi nujnost, da si vojska zagotovi preskrbovalne poti. Sčasoma pa se tudi te stvari lahko temeljito spremene in dajejo potem vojaškemu vodstvu povod za nove ukrepe Kadar se poveljstvo odloči za prostovoljno in načrtno okrajšanje bojne črte. potein je treba na tistem ozemlju uničili vse vojaško važne reči. kakor so železnice, mostovi. Industrijske naprave in preskrhovalna središča, zavetišča in podobno. Med načrtnim skrajšanjem bojne črte in gibčno premično obrambo je bistvena razlika. Pri premični obrambi diktira napadalec za določen čas popolnoma ali vsaj deloma pogoje, po katerih se obramba ravna, dočim poslavlja pri načrtnem skrajšanju bojne črte potrebne termine tista stran, ki je spro-čila operacije za potrebno okrajšavo tako dolgo, dokler ne doseže vnaprej določene nove črte. Naslednja naloga, ki je zvezana z okrajševanjem bojne črte. je odvažanje prebivalstva, ki se je. zlasti pa pri nastopili na Kavkazu, postavilo pod zaščito nemške vojske. Za te ljudi je treba v zaledju uredili posebna preskrbovališča. Posebno važno pa jo za uspešno izvedbo okrajšave bojne črte delovanje glavnih stanov, ki sestavljajo natančne načrle za izpraznitev in taktične premike. Treba ie izbrati nove obrambne točke, temeljito pregledati ozemlje in postojanke do neke mere tudi izpopolniti. Vsa taborišča je treba uničiti, razen zalog streliva, hrane, goriva, materiala in orodja, ki ga čete, ki so se odtrgale od sovražnika, rabijo ves čas. dokler izvajajo svoje načrtne premike. Sovražniku ne smejo pustiti nobenega voznega materiala, kakor so železniške lokomoliVe in vozovi. SlužIta v zaledju, ki skrbi za bojujoče se čete. pa se polagoma rahlja in sc postopoma umika na nove postojanke. Kakor se je izkazalo pri zimskih okrajšavah bojne črte. zlasti pri Demjansku, Vjazmi ter Rže- kanje in je s svoje strani začel z motil ni mi nastopi, V boj je poslal smučarske bataljone in strelske ter oklepniške brigade. Za ogledniške nastope, ki naj lii dobili potrebne podatke o cilju tega vojnega nastopa. so sovjeti najraje odbiralj kazenske oddelke, ki so doživljali strahotne izgube. Prodiranje nasprotnika v ozemlje, ki so ga nemške čete opustile. je bilo silno otežkočeno zaradi uničenja vseh prometnih cest in železnic, posebno pa še zavoljo razsežnih minskih polj, ki so bila posejana na umiku. Le poredko in počasi se je naspiotniu posrečilo, da se je prerinil naprej, dovažanje oja-čenj pa je večinoma izostalo. Nemške enote so prednje dele postojank, ki so bile odbrane, držali tako dolgo, dokler se glavne sile niso trdno ustalile na svojih novih postojankah. Tudi pri teh nastopili so nemški vojaki pokazali vse svoje odlike. Noben vojak ne zapusti rad ozemlja, za katero se je boril in na katero ga vežejo spomini na boje in žrtve, grobovi padlih tovarišev in drugi spomini. Toda tam, kjer gre za končni uspeh operacij, se je ludi nemški vojak uklonil višjemu zakonu in se je vzlic temu umikal z zavestjo zmagovalca. Vrnitev zemlje prejšnjim lastnikom v Galiciji Varšava, 30. aprila, e. 7. odlokom generalnega guvernerja Poljske, Franka, bodo s 1. majem na vsem ozemlju Galicije vrnili vsem zemljiškim posestnikom pravico do njihove prejšnje zemlje, ki so jim jo bili vzeli boljševiki. Odlok o vrnitvi zemlje malim kmetom so v vsej deželi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Na ntnccdonskein ozemlju, ki je bilo pred dvema letoma priključeni/ Bolgariji, so na nekem kraju kakor poroča dopisnik »CE« iz Sofije, odkrili v zemlji zaloge krotnove rude. SlrokoVnjuki pravijo, da jt? iz te rude mogoče dobiti od 2S— 54% čistega kroma. Računajo, du bi se iz novega rudnika dalo nakopati no leto 100.000 ton kroma Na macedonskem svetu, ki je prej pripadal Jugoslaviji, pn so poleg tefja odkrili tudi ležišča cinka, svincu, bakra in mangana. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inl Jože Sodia '1/ifoiiU Viktor Centit