II
omoliub
O /inrll/i IO/«	_ . V*____« a
CI ubil ani 9. aprila 1941
Celo 54 • Siev.15
Nemčija napadla Jugoslavi [o
Poveljstvo ljubljanske divizijske oblasti v nedeljo dopoldne izdalo naslednje urad-
poročilo:
Davi ob Štirih sjutraj je sovrainik na* ade! našo državo na dveh mestih, in sicer glovensko-nemški in na bolgarski meji. likjer ni sovražnik prodrl na naše oiemlje. pa jugoslovansko-italijanski meji je mir.
Brez vsake naše krivde in brez vojne na-ovedi so nemške čete napadle našo državo, pravična zgodovina bo morala potrditi, da so naši državniki trudili na vso moč, da bi breprečili razširitev vojne na Balkanu. Jugo-ilavija je pač ustregla Nemčiji do skrajnosti, la tudi to še ni bilo zadosti. Svoji samostojnosti in časti se pa nismo mogli od podati.
*
Sovražnosti so se takoj pričele, Ze v ju-ajnih urah so prileteli nemški letalci nad ijubljano in Belgrad. Namen njihovega po-ita nad Ljubljano je bil predvsem ogledni-i. Okrog 7 so prebivalci Dolenjske ceste in ližnjega Barja zapazili kakih 1000 m visoko zraku dva vala zračnih letal. Od zapadne trani so vzela smer Čez Golovec proti vzho-u. Nekateri so bili sprva mišljenja, da je to avadna zračna vaja, da bi se prebivalstvo avadilo poznejših resnih napadov z zraka in a bi ostalo mirno in hladnokrvno. Toda malu so spoznali, da je stvar resna.
Prvi obisk sovražnih letalcev nad Ljubljano je bil ogledniški in pa, da povzroči med prebivalstvom zmedo, zbeganost in vlije ljudem obup in strah. Ljubljančani so ostali, ko so se zavedli položaja, mirni in hladnokrvni. Prvemu obisku sta pozneje sledila še dva druga. Od 9 dopoldne dalje pa do večera je vladal popoln mir. Ljubljana je bila mirna tudi čez noč.
Cvetna nedelja leta 1941. ostane nam vsem v neizbrisnem spominu.
Istočasno so nemški letalci napadli Belgrad in ga tekom dneva trikrat bombardirali.
Jugoslovansko letalstvo je napadlo nemška letališča pri Aradu v Romuniji.
Nemški napad na Grčiio
Potem, ko so Nemci zasedli Bolgarijo, je hilo jasno, da bodo prejkoslej napadli Grčijo, Na grško-nemški fronti je včeraj ves dan divjal silovit boj. Nemci so napadli z bombniki, tanki in topništvom. Sovražnik je bil zaustavljen vdolž vse fronte. Angleške, avstralske ln novozelandske čete so že stopile v akcijo. — Grki so uničili 10 tankov in zbili 6 letal ter ohranili vse postojanke v svojih rokah.
Razglas Nj. Vel. kralja Petra II.
Narod srbski, hrvatski in slovenski!
Tebi, lei nisi nikomur napravil zla, niti nisi nameraval, je vsiljena borba za obstanek.
V bojnem metežu, ki je dospel do tvojih mej, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval, razen življenja v miru, svobodi in neodvisnosti. Todi je kraljevska vlada vse podvzeia, da se ta tvoj mir ohrani Todaneprijatelj ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornost in po načinu, kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo vedno branil.
Kraljevska vlada, ki ni opustila nobene mere za obrambo države, bo bdela skupno z narodom, da se povsod z največjim požrtvovanjem napravi vse najbolje, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena.
Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam jamči sioga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v borbo z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo.
Sile široke zajednice svobodoljubnih narodov, ki v tem času z nami skupno branijo ogroženo človečanstvo, morajo zmagati.
S to vero naprej do zmage!	Peter II.
Narodni svet za Slovenijo
V njem so se zbrali predstavniki vseh slovenskih skupin, da složno in enotno nastopijo v obrambo narodnih in državnih koristi
V	težkih časih, ki so zajeli našo državo, so smatrale vse slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenskega naroda nastopajo sporazumno. V ta namen se je v Ljubljani ustanovil Narodni svet ia Slovenijo, v katerega so poslale svoje sastop-nike: Slovenska ljudska stranka (SLS), Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), Narodna radikalna stranka (NRS), Samostojna demokratska stranka (SDS) in Socialistična stranka (SSJ).
V	tem narodnem svetu so:
dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, kot predsednik;
dr. Jure A d I e š i č, inpan ljubljanski, dr. Ivan A h č i n, glavni urednik »Slovenca«; '	'
: dr. Darko čer ne j, odvetnik t Ljubljani;
dr. Andrej G osar, vseučiliški profesor in bivši minister;	.	'
Marko K r a n j e, bivši narodni poslance; dr. Dinko P u c, odvetnik in bivši župan; Ivan P u ce I j, minister v pokoju; Miloš Stare, odvetnik in bivši naroda! poslanec ter
Stanko Likar, tajnik OUZD, kot članL Ustanovitev Narodnega sveta sa Slovenija smatramo sa telo važen dogodek, ki ga pozdravljamo predvsem zaradi tega, ker doka* tuje, da ena naš narod v odločilnih trenutkih složno in enotuo nastopati v obrambo svojih! narodnih in državnih koristi. To, da so T N|k> rodnem sveto stopila namesto strankarskih vidikov skupne narodne in državne koristi, daje tej Astanovi zgodovinski pomen. Naša sloga in strnjenast sta v teh težkih časih najboljše jamstvo afešt svobode.	i
■i . J . Ii.
Trpel je in vstal
Ze dveh, treh pomladi naie srce kar ni inoglo biti prav veselo. Zacveli so zvončki in trobentice, nad vrtovi in travniki so zopet za-cvrčale lastovke, pod večer poje kos pomla' danske slavospeve; toliko ljudi pa s sklonjeno glavo hodi mimo vseh teh lepot porajajočega se življenja. Koliko jih s solzami v očeh pozdravlja jutro in dan, koliko jih s stisnjeno pestjo in z gnevom v srcu misli na prihodnosti Čemu trpljenje, zakaj moramo toliko trpeti? To prastaro vprašanje se zopet oglaša nekaterim v malodušnosti, nekaterim pa v pri kritem srdu.
Zakaj in čemu trpljenje? Kako različni tudi povsem napačni odgovori so se že slišal in se še oglašajol
Egipčani, eden izmed najbolj resnih sta' rih narodov, so med drugimi umotvor postavili pri današnjem mestu Kairi velikanske sfingo, skalnat kip z leviim trupom in človeškim obrazom. Pogled sfinge je uprt v daljavo; preko vseh sprememb zagonetno in vpra-žajoče gleda preko puščavskih viharjev in preko vsega človeškega hrupa, kakor bi hotela izreči prepričanje poganskih Egipčanov: Človek, kaj iščeš odgovora na najglobja, zadnja vprašanja, tudi odgovora na vprašanje o smislu in namenu trpljenja? Rojen si v trpljenju in za trpljenje, dalje pa ne vprašuj I
In Grki, ki so se v vedah in umetnostih med starimi narodi najviše povzpeli, so isto prepričanje o trpljenju vklesali v kip Laókoo-na, moža, ki so ga z njegovima dvema sinovoma napadli dve velikanski kači in se jih ne-odjenljivo ovijali. Tareta jim telo in duha, ustnice teh treh trpinov pa onemoglo ječijo, kakor bi hotele v svojem obupu bruhniti v tožbo: O človek, ki trpiš, vedi, da je ni tolažbel Višje sile so ti naložile breme bridkosti, tiho in molče ga torej nosil
Po vzhodni in južni Aziji se je razširila vera modroslovca Bude, ki je kmalu prešla v malikovalstvo, V ondotnih templjih stoji kip Bude, moža, ki v negibnem miru sedi in gleda preko svojih častilcev. Na ustnicah mu trepeta ■blagohoten, pa nekoliko otožen smehljaj, češ: Kaj hodite k meni po pftmoč in po olajšavo v svojih križih? Edina tolažba vam bodi, da nobeno trpljenje večno ne traja; prišla bo dobro tmca smrt in rešeni boste; le v smrti je Meča in blaienstvo.
Strašni stavki, obupne misli: Ne vemo, iodkod m iemu trpljenje; tiho ga n6si in misli j na smrt, ki je edina rešiteljica. — Kako hudo ■ je pač bilo v dobi pred Kristusom vsem trpinom; kako težko ga pač nosijo tudi dandanes , Vsi, ki so tuji Bogu, Kristusu in verskemu življenju!
Vsem slovenskim županom!
prog?"8""1 UPraVa T LlublianI Je fzdala naslednji
«roÄÄ VS,ivate na Privai-
SWLÄ daJle' da 86 ljudstvo bega, Plaši In brez potrebe vznemirja. Vpiivaite nani
ÄÄWÄK
2 '	V<!	0Ìnìm "bvcščanjem.
Nam pa véliki petek in vélika nedelja to-lažilno in prepričevalno govorita o namenu in pomenu trpljenja.
Veliki petek nam govori: Če je sam včlo-večeni Bog vzel toliko muk in bridkosti nase, če je trpel po nedolžnem in brez polajšanja — potem mora pač biti trpljenje nekaj velikega in velepomembnega. In zares je.
, Sele trpljenje naredi človeka za pravega človeka. V trpljenju se mu izčisti miselnost. Bridkost ga uči pravilno soditi o svetu in življenju, o Bogu in o božjih stvareh, o grehu in |
svetosti. V trpljenju se človeku jasno posveti, da ta svet ni naša prava domovina, ampak le prehodno bivališče, v katerem se pripravljamo za večnost. Stvari, polne nepopolnosti in ni-čevosti, so sledi božje, ki nam govorijo o Bogu in o dolžnosti, da le Bogu dajemo in hranimo vso svojo ljubezen in vse svoje srce.
Trpljenje dela človeka boljšega, plemeni«
tejšega. V njem se očiščujemo svojih napak in začnemo bolj paziti nase, na rast v čednosti in popolnosti. Zabave in veseljačenje puščajo y človeškem srcu praznino in žalost; vsakdo pg blagoslavlja svoje prestalo trpljenje, če ga j« voljno sprejel in vdano nosil; zelo ga je obogatilo. S trpljenjem nas Bog hoče trgati od greha in v nas krepiti ljubezen do Njega.
Šele v šoli trpljenja se učimo čutiti z bližnjim, biti usmiljeni in dobrodelni. Kdor ni trpel, ta more imeti za trpečega sočloveka kvečjemu prijazne besede; resnično ga pa ne more potolažiti, ker ga ne razume. Mati božja je zato postala Tolainica žalostnih, ker je prej bila Mati bolečin.
Ko nam Bog pošilja telesno in dušno trpljenje, zaupajmo na božjo previdnost, ki nas ne bo prekomerno obložila s križem, marveč nam bo nakladala le toliko trpljenja, kolikor ve, da ga moremo nositi. Lajšala in slajšala nam ga bo, če jo le prosimo za milosti in pomoč. Vdano torej sprejemajmo, kar nam Bog pošlje, in darujmo svoje trpljenje za tiste namere, ki jih Bog želi doseči.
To je torej Kristusova miselnost o trpljenju. Sam je pred nami nesel težki in okrvavJ ljeni križ. Veliki petek je postal Mož bolečin, da bi nam dopovedal, kako nekaj važnega in dragocenega je bolest. Le iz trpljenja se rodi življenje, kakor je dejal v priliki: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.« Poziva nas, naj jemljemo svoj križ in naj hodimo za njim.
Trpljenje ni samo sebi namen, ampak je priprava in pogoj za vstajenje. Tisti Kristus, ki je veliki petek na križu trpeč prekladal svojo razboljeno glavo z rame na ramo in tožil Očetu, zakaj ga je zapustil, je veliko nedeljo vstal v poveličanje in nesmrtno slavo. Tudi ob vstajenju je še obdržal svoje rane; pa te niso več krvave in boleče, ampak so kakor peteri škrlatni dragi kamni rubini, od katerih gre blesteč sij.
Trpini, kvišku glave tudi to veliko noči Ko trpite, Kristus posebno ljubeče stoji poleg Vas. Samo dobro vam hoče, »Veselo upa duša moja,« naj tudi tebi poje velikonočna procesija. Tudi tvojemu srcu, ki je morda zelo potrto in iztrpljeno, govori vstali Odrešenik: »Mir ti bodi, ne boj se, jaz sem tu pri tebi.« ,
Vodstvu vojske bodo dragoceni vsakršni podatki, ki se nanašajo na našo obramba
trenutk7ni»kilŽTniI VaSa DnloKa * sedanjem krZkn JP,da St? n» ™estu, da s prisebnostjo naäP Lni ,e-S,!?Je °¥ine v redu & disciplini, v pomoč" V°JSki pa da ste V8ekda' vselej
Ne širite
alarmantnih vesti!
Banska uprava je izdala naslednji proglas:
. «ÄÄ tTÄ-fÄ
mantne vesti prihajajo ii virov, ki nam hočejo le slabo in ki icle nered, nedisciplino in zmedo med narodom.
Opozarjamo na to, da so za razširjanje alarmantnih vesti predpisane najstrožje kasni, ki jih no izrekajo več civilna, marveč vojaška sodišča.
Ne verjemite alarmantnim vestem! Naj vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha.
Ostanite v svojih domovih in olajšate s tem delo vojski, ki jo beleče ljudstvo najbolj »vira.
Ne poslušajte tnjih radijskih postaji Njihova naloga je v tem trenutku, da vas • fantastičnimi, izmišljenimi vestmi iivfno slomijo. Mi pa morain« ostati pogumni in edločni ljudjel Proč torej ■ tujimi radijskimi postajami!
V novo dobo državnega življenja
Lepo pomladansko Jutro v Četrtek, dne 27 marca, je našlo našo državno prestolnico vso vznemirjeno. Ulice so bile polne vojaštva, pred vsemi državnimi zgradbami so stale vojaške straže, vojaške godbe so svirale koračnice in že okoli sedme ure zjutraj se je pomladni veter znašel v morju državnih zastav, ki so plapolale s sleherne hiše Belgrads.
Prebivalstvo spočetka ni vedelo, za kaj prav za prav gre. Bilo je nemirno pričakovanje že par dni poprej. Viselo je nekaj v zra-
Grobišče jugoslovanskih vojakov v Solunu, ki so padli na solnnski fronti
ku. Po nekaterih šolah so bile prejšnji dan dijaške demonstracije. Govorilo se je, da bodo demonstracije z dneva v dan večje. Prvi hip so ljudje verjeli, da gre samo za kaj takega.
Ko pa je radijska postaja objavila, da je v tej noči Nj. Vel. kralj Peter prevzel oblast, odpustil staro vlado in naročil armijskemu generalu Dušanu Simoviču, da sestavi novo, je vsak obstal v spoznanju, da gre za velike reči, da smo v tem jutru začeli novo dobo državnega življenja.
Lista članov nove vlade je pokazala, da prevzema upravo države koncentracija t j. združenje vseh večjih strank in pomembnejših predstavnikov v državi. To se zgodi samo, kadar je država v največji nevarnosti, kadar gre za zgodovinsko važne odločitve ali kadar se iz drugega posebnega razloga hoče na posebno slovesen način manifestirati enodušna želja in volja celega naroda v državi.
Gotovo je nastop Nj. Vel. kralja Petra II. in prevzem vladarskih funkcij že sam po sebi tako velik in važen dogodek, da je treba, da so zbrani ob mladem vladarju kot odgovorni njegovi sodelavci vsi, ki narod zastopajo.
V teh dneh pa v Jugoslaviji ne gre samo za skupno veiičanje naše privrženosti vladarju, kroni in prestolu, ampak za skupen napor vseh, da obvarjemo narodne in državne svetinje in da preprečimo vsako nepotrebno škodo.
Evropa je v vojni. Naši sosedje se vojskujejo in so oboroženi do zob prav na vseh naših mejah. Kadar je ogenj v vsej soseščini, je v nevarnosti domačija, je strah za domačo streho velik in mora biti vse pri enem samem delu za rešitev in obrambo.
Pri nas se je pokazala nujna potreba, da se vzpostavi splošno zaupanje v vladino zunanjo politiko. Potrebno je bilo, da se vsi na prvem in pravem viru prepričajo, da tudi zunanja politika bivše vlade in vsa njena dela niso bila nič drugega kot čuvanje države, kralja in naroda. Vznemirjeno in nezaupljivo — zlasti srbsko — javnost je bilo treba z najdalekosežnejšimi novimi dogodki prepričati, da je vsa naša zunanja piolitika in vsa njena dejanja samo in izključno dela previdne modrosti za zaščito naroda in države, samo to in nič drugega ne. Zlasti nič takega kar bi kalilo naš narodni ponos, narodno čast, državno neodvisnost ali zmanjševalo našo moč in ugled.
Zgodovina bo dokazala, da je bilo tako. Pa tudi nova vlada je takoj osvojila ista osnovna načela zunanje politike in izjavila, da želi mir in dobre prijateljske razemere z vsemi sosedi. Nič tujega nočemo, a svoje smo pripravljeni braniti z vso odločnostjo. Nova vlada je takoj podvzela vse korake, da prepriča svet, da je mir na vseh mejah njena iskrena želja in prvi cilj njenih prizadevanj. Sam g. predsednik vlade je izdal ostre odločbe proti vsem pojavom v notranjosti, ki bi mogli vznemirljivo ali izzivalno vplivati na naše sosede.
Vsled teže zunanjepolitičnega polažaja so notranji dogodki v glavnem stopili v ozadje. Ali vse osnove notranje politike ostanejo. Linija, ki jo naznačuje sporazum med Belgra-dom in Zagrebom, ni prelomljena in se bo nadaljevala.
Slovenski narod je z navdušenjem sprejel p reklamacijo kralja Petra II. Dostojanstveni mir in popolen red sta pokazala držav-zavest vseh Slovencev in do-
KoboboHahko odstrani
VERAMON.
Veramon se nadalje «porablja pri glavobolu, po oreveč zavžitenv. alko« holu, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji«
' Zavitki z 2 tabletama in s 10 ter 20 tabletami se dobe r vseh lekarnah.
VERAMON
Oslu. reg. pod a Br. 11896 od t. XI. HSS
kazala, da je javna uprava v slovenski banovini v najboljših in najsigurnejših rokah. Viharni nastop novih dogodkov nikjer ni povzročil nobene škode. Kralj in država imata v našem narodu najzvestejše in najzanesljivejše čuvarje, ki vestno izpolnjujejo dolžnosti. To je naš ponos in rešitev.
Slovenski narod krepkega srca in z vzdignjeno glavo nosi težo dogodkov, ki nanj prihajajo in junaško prenaša najtežje žrtve, ki jih zahteva narodna in državna disciplina. 9 tem si dobi veliko zasluženje trajne vrednosti.
Dobremu Bogu in Mariji, Kraljici Slovencev, pa prepustimo naše trpljenje, da ho iz njega vzrastlo novo lepo narodovo življenje.	Dr. Miha Krek:, j
Hm torpednem čolnu spremljajo mornarji trgovske ladje ia pazijo na podmornice
Prvi je padel naš voditelj
Iz Belpada je prišla žalostna vest, ia je pri prvem nemškem letalskem sapa do na jugoslovansko prestolnico padel poEtični voditelj slovenskega naroda, fradbeni minister dr. Franc
iega voditelja. Težko vedheljsko služ-bo je izvrševal komaj dobre tri mesece. A vendar si je v tem kratkem časa pridobi neminljivih zaslug za težko preizkašeni slovenski narod. Ogromni so bili njegovi napori, da bi svojemn naroda zagotovil mir in svoboden obstanek in zato so bile oči vseh Slovencev obrnjene v njega, popolnoma zaopajoč ma svojo asodo.
Pretekli četrtek je še prišel v Slovenijo, kakor bi se hotel od oje posloviti. Ob tej priliki je pomirjeval, dajal nasvete in pojasnila. Povedal je, da so časi skrajno resni Ko je odhajal, je dejal:
»Prepričani bodite, da bomo storili vse za mir. Če pa bodo zahteve za Jugoslavijo nesprejemljive, bom imena Slovencev izjavil, da gremo boj za skapno stvar in da bomo pošteno izpolnili svojo dolžnost
Sel je, storil je, kakor je dejal, in je on kot voditelj slovenskega naro-
Kalovec. Bomba ga je ab3a v trennt- da, v tej vojni, ki je nismo želeli, ne
In, ko je bO na poti v zavetišče.
Ves cas, odkar živimo v svobodni jugoslovanski državi, je b3 pokojni dr. Franc Kolovec desna roka pokojnega dr. Korošca m zato je bflo pač razumljivo, da ga je slovenski narod izbral po dr. Koroščevi smrti za svo-
zakrivili, pač pa vse storili, da bi jo preprečili, prvi padel od svojega naroda.
Voditelj je prvi padel in g tem je postal vzor v našem boja za ohranitev svobode. Večna ma slava in pokoj njegovi duši!
Teden važnih dogodkov
Zadnji dnevi »o bili tako v notranjem kakor v zunanjem pogledu izredno vaiai.
V prvi vrsti je treba omeniti sporam m med Zagrebom m Belgrad om. Dr. Maček je poročil hrvatskemu naroda, da stopa spet v vlado ter je pocval narod, naj v polni meri favrši «oje dolžnosti. V poeebni izjavi časnikarjem je povedal, da bo poskusil vse, da bi našemu ljudstvu obrnil mir, to največjo dobrino človeštva Z novim sodelovanjem s Srbi si bodo Hrvati zavarovali pridobljene pravice MSS, >ki bodo ne samo spoštovane in utrjene, •w»več tudi poglobijeoe<.
Vlada generala Simonia ni mogla pri-«Jab na zahteve Nemčije, ker bi sicer Ju«o-■»vija ne bila več samostojna Id neodvisna «rava, p. tadi nevtralna ne, kar je vedno wem m vsakemu vedno naglašala. Tako ie prtälo do najhujšega.	*
Poveljstvo ljubljanske divizijske oblasti Je t aprila 194! izdalo n^ednje\wdn0 p<^
Davi ob Šlirih zjutraj je sovražnik napa-m mso državo na dveh mestih, in sieerna
slovensko-semški meji in na bolgarski meji. Nikjer ni Botrei&ik prodrl m dsš6 ozemlje. K» jugoslovansko-italijanski meji je mir-
Kern« bombniki so še istega dne zjutraj od 7 do 8 prileteli nad Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Dočim so pri prvih d veh prestolnicah zasledovali izvidniSke cilje, je bil Belgrad hudo bombardiran. Pri tem je bil » zaklonišču »sut tadi voditelj slovenskega naroda dr. Ku-lovee Fran.
V Ljubljani so iz zastopnikov vseh strank Mtonovili narodni »vet za Slovenijo.
.	*>j*a je zasedla meje in
Kolikor je znano — ko io pišemo — se naši »^e m fantje zelo hrabro zaperstavljajo so-vmnaomaj Nemčijo vred je namreč začela napadati proti nam tadi Italija.
SolitÄ^ ^°mbnaci ~	Kotor,
knlSSJi M08Ur- P°	vesteh
je lugwlovanska vojska zasedla italijanski Za-
8ka^r »	celo
***	todi, d« je jugoslovansko top-
Srt I napad Pro« Italijanom na aU bansk, fronta. Tako Anglija kakor Amerika sta
obljubili Jugoslaviji vso tvojo pomoč.
V	zunanjem pogledu naj navedemo tll prej podpis prijateljskega dogovora med j! guaiavi jo in Sovjetijo.
Nemčija je objavila te dni vojno tudi GN čiji. Moskovski radio poroča, da nudijo grjj. tn angleške čete Nemcem silovit odpor, ^ sebno na jugu v dolini rek« Strome-
V	Afriki so zavzele angleške čete glav,, mesto Abesinije Addis Abebo, s čemer » uàoda Abesinije zapečatena.
Zadnje vesti
London, 8. aprila, o. Reuter. P, uradno nepotrjenih vesteh, ki so pri. spele z jugoslovanskih bojišč, je jg. goslovanska vojska na nekaterih toč. kah vdrla na bolgarsko, madžarsko ii albansko ozemlje. Posebni dopisniki ameriških agencij pravijo, da so jogo* slovanske čete včeraj ob desetih vdr-le v glavno mesto severne Albani. Skadar in ga zavzele. Včeraj zjutraj je bila osvobojena tadi edina italijanska postojanka na dalmatinski obali Zadar. Napad so izvedli povečini čet-niki, ki so zajeli v mesta 6000 itali-janskih vojakov. Vojne ladje, ki m strazile to do sedaj italijansko Mu, j so ob napada pobegnile. Iz istih ti-rov prihajajo vesti, Id pripovedujejo, da so jugoslovanski oddelki zasedli Reko.
Včeraj je jugoslovanska vojska začela močno topniško ofenzivo ob albanski meji.
Atene, 8. aprila. Grško vojno poročilo, ki j« izšlo o polnoči, pravi:
Včeraj so se boji na grško-bolgarski meji »«• daljevali z vso srditostjo. Nemci so navalili s strahovito silo zlasti na naše utrdbe na Sevrok«M> 20 km od Strunie. Nemci so oboroieni t najmodernejšim orožjem. napadajo a tanki, topništvom in močnim številom bombnikov.
Kljub strahotnemu pritisku M grške iel« vztrajale na vseh utrdbah razen v dveh, ki sta se morali vdati uradi ogromne premoči.
Nemcem se je posrečilo vdreti v utrdbo Per* tori. Naši pa so jih zdesetaali in ponovno zavzeli utrdbo.
Pred utrdbo Uaee (Lisa?) smo unifili eeh) vrsto nemških tankov.
Severno od Nevrokopa je neki grški častiik pognal v zrak most, potem ko so se spravili nani . nemški tanki. Vse je zdrvelo v prepad.
Dtrdbi Kapel in Urita sta le zmeraj v naših rokah.
Grško vojno poročilo pravi dalje, da so Grki izpraznili Zahodno Traeijo, da bi maloštevilne izpostavljene ogledniške tele ne bile po nepotrebnem irtvovane.
Leadan. & apr. o. Reuter: Na grfko-bolgarstf meji se je 15 naših lovcev spopadlo s 80 nemškimi Messerschmittl. Boj je bil nad prelazom HupcL Naši so sestrelili 5 nasprotnih letal. Raši lovci W se vsi vrnilL
Jedro angleške tredozemtke mornarice fr* ka v Jonskem morju in bo lakoi vdrlo v Jadran. če bi Jugoslaviji grozil napad z morja, poroča agencija Reuter.
Ameriški Rdeči krii ie H odposlal za m» •non dolarjev zdravstvenih potrebščin v Ju«0" slavijo, poroča Reuter.
JKdj je nviteqü.
Osebne vesti
o Za doktorja modroslovja je bil te dni jiroglaien na vseučilišču v Ljubljani poročevalec za zadružništvo in kmetijstvo pri naši banski upravi g. Ludovik Puš. Novemu gospodu doktorju, prijatelju in sotrudniku »Domoljuba« — prav iskreno čestitamo I
o Za vrhovnega inšpektorja vse jugoslovanske oboroiene sile je imenovan 83 letni vojvoda Peter Bojovič. Zivi v Belgradu.
o 70 letnik je poslal gosp. Franc Vadnjal, prosvetni načelnik v p. Bog ohrani g. jubilanta zdravega še dolgo vrsto leti
Domače novice
d Nad 9000 bolnikov je sprejela v prvih letošnjih treh mesecih ljubljanska splošna bolnišnica.
d Prevoz bolnikov z ljubljanskimi mestnimi reševalnimi avtomobili kljub pomanjkanju bencina pri splošni podražitvi velja za vsak tak prevoz treba plačati poleg osnov-iz okolice in s podeželja tako, da bo odslej prisiljena s 1. aprilom zvišati ceno za prevoze 50 Din. Pač pa je mestna občina ljubljanska ne takse 50 Din tudi še po 9 Din za vsak prevoženi kilometer. Kilometer se je torej podražil samo za 3 Din, vendar pa opozarjamo, da ljubljanska reševalna postaja sme prevažati bolnike samo iz oddaljenosti 20 km od j središča mesta tqr ne more prevzeli nobene odgovornosti, če bi bila vožnja zaradi tehničnih zaprek neizvedljiva.
d Brezuspeina pogajanja t Združenimi papirnicami. Zadnji dan marca je bila v Ljubljani poravnalna razprava v sporu, kl je nastal med podjetjem Združene papirnice Vevče-Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in med tamkaj zaposlenim delavstvom. Takoj v začetku razprave je pooblaščeni zastopnik podjetja podal izjavo, da je upravni svet papirnic sklenil, da načelno odklanja vsake razgovore o povišanju plač. Delavstvo oziroma nje-
Po tridnevni razpravi pred ljubljanskim sodiščem so bili Tone Hace in soobtoženi «poznani za krive, di so izvršili razna zločin-sk dejanja, kakor jih je navajala obtožnica. Sodišče je Haceta obsodilo zaradi umora Rudolfa Avpiča, zaradi usmrtitve orožnika Medena, zaradi poskusa usmrtitve orožnikov v treh primerih in zaradi raznih vlomov. Za vse te zločine je Hace dobil dosmrtno robi jo.
Hace Anton je mirno poslušal sodbo. Srepo je zrl predse in v strop. Ko je čul, da je obsojen v dosmrtno robijo, se je nekoliko stresel, nato pa vzbočil svoje prsi in. se lahko nasmehnil. Mirno so sodbo poslušali njegovi soobtoženci, ki so bili obsojeni prvi trije zaradi soudeležbe pri raznih vlomih, in sicer:
Verle Štefan na štiri leta robije, Anton Pestotnik na tri leta in šest mesecev robije in France Zužej na tri leta in osem mesecev robije. Zadnji, Mihael Kovačič, zaradi prestopka prikrivanja in nakupovanja ukradenega
rovo odposlanstvo se je temu odklonilnemu stališču podjetja- zelo začudilo, to pa zaradi tega, ker smo pred nekaj dnevi brali v dnevnem časopisju javno objavljen računski zaključek podjetja, ki izkazuje lepe milijone Či-siega dobička v preteklem letu. Ako upoštevamo samo čisti dobiček in ne tudi novih naprav v podjetju, tedaj se moramo odklonilnemu stališču še bolj čuditi.
d Senat je razpušien. Na ukaz Nj. Vel. kralja od 1. aprila 1941 je predsednik ministrskega sveta po zaslišanju vlade in na podlagi čl. 110 ustave izdal odlok, s katerim prenehajo veljati na dan objave tega ukaza mandati vseh dosedanjih senatorjev, tako imenovanih od kralja, kakor tudi izvoljenih ter njihovih namestnikov. Poseben kraljevi ukaz bo določil dan volitev in dan za sklicanje senata.
d Opetovano opozarjamo, da je ostala cena dopisnic nespremenjena, na zaprta pisma izven poštnega krajevnega prometa je bilo treba prilepiti že od 1. aprila 1941 dalje znamko za 2 din. Ravnajte se po tem vsi, posebno dopisniki, ker uredništvo kakor tudi uprava ni voljna plačevati kazni in zato premalo fran-kiranih pisem ne bo sprejemala.
d Zanimivi ostanki stare cerkve. V vasi Vranište ob Črnem Drinu v Južni Srbiji so ostanki stare cerkve, za katero pravi ustno ljudsko izročilo, da je bila prva krščanska cerkev na Balkanu. Izročilo govori, da je apostol Pavel v tem delu Balkana začel svoje misijonarsko delovanje in da je pomagal tudi k temu, da so si kristjani zgradili novo cerkev. Prav tako pravi izročilo, da je bila cerkev velika in da so se v njej poročili vsi srbski vladarji. Se danes pokažejo ljudje na zazidana vrata v zidovih cerkev, skozi katera sta prihajala v cerkev in iz nje kraljevski ženin in njegova nevesta.
d Sreina Dalmacija. V Dalmaciji, ki je na moki zelo siromašna pokrajina, bodo dobili vsi prebivalci nekaj bele moke za potvice.
d Ljubljana odprto mesto. Z uradne strani je bila agencija A vala pooblaščena objaviti naslednje: V vrsji ukrepov, ki jih narekuje današnji položaj, je kr. vlada sklenila, da bo-
I blaga na eno leto strogega zapora in na 1200 dinarjev kazni, odnosno še na 20 dni navadnega zapora.
Za umor Rudolfa Apiča je sodišče prisodilo Hacetu dosmrtno robijo. Tudi za usmrtitev orožnika Medena je sodišče določilo Hacetu dosmrtno robijo. Za poskuse usmrtitve oblastvenih organov (ko je Hace streljal na orožniške patrole) je sodišče Haceta obsodilo v treh primerih in mu prisodilo sedem let, 15 let in dve leti robije. Za rop pri trgovki Ahlinovi je senat določil 10 let. Za vse ostale vlomne tatvine pa razne višje in manjše kazni. Za vse te zločine je Hace skupaj dobil 159 let. Naš kazenski zakon namreč določa, da mora sodišče obtožencu določevati za vsak zločin primerno kazen in potem po svojem preudarku določiti končno kazen. Tone Hace je bil torej obsojen na dvakrateo dosmrtno robijo in na 159 let robije.
do v primeru, če bi naša država bila v vojnem stanju, mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljana, proglašena za odprta in nebranjena mesta. Ce bi miroljubni napori, ki jih izvaja kr. vlada, ne dovedli do zaželenega uspeha in če bi nastopilo vojno stanje, bo kr. vlada gornji sklep po običajni poti sporočila vsem prizadetim vojskujočim sc d.žavam.
d 61.000 din je iz blagajne zimske pomoti v Belgradu poneveril uradnik Zivojin Jovano-vič. V poneverbo so ga zapeljale karte, je izjavil- mož pred sodiščem .
d Velik spor zaradi motenja posesti ]e nastal preteklo leto na Hrvatskem, ker so se kmetje polastili velikega dela gozda graščine Kiepach, ki mu pravijo Klobočec. Prišlo je do tožbe zaradi motenja posesti,. Toženih je bilo 155 kmetov. Sodišče je razsodilo v korist graščine Kiepach. O tem smo svoj čas že poročali. Ker so-kmetje že prej trdili, da imajo neke plavice do posesti tega gozda, ker so bili okrog leta 1860. pri razdelitvi zemlje prikrajšani, je graščina Kiepach sedaj prosto« vojno dala 177 jutrov tega gozda, da bodo kmetje lahko dobivali potrebna drva za kurjavo. Teh 177 jutrov gozda bodo razdelili med 220 kmetov.
d Ustanovni o bini zbor Slovenske izse* Ijenske zveze je bil v nedeljo, 30. marca v pisarni Rafaelove družbe v Ljubljani. Za uresničenje te misli se je neumorno trudil g. p. Zakrajšek. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z vseučiliškim profesorjem dr. Ivanom Tomšičem na čelu. Ustanovitev Slovenske izseljenske zveze je velevažen korak v korist slovenskih izseljencev.
d Trojčke je povila te dni 46-letna kmetica Barica Hrastič iz Dubrave pri Varaždinu.
d Petstotake so ponarejali. Mozirski orožniki so uspešno razkrinkali veliko ponareje-< valsko družbo petstotakov, ki so jih razširjale tri osebe po Savinjski dolini. Pri Prazniku Ci« rilu v Rečici ob Savinji so bili zaposleni kot tesači Rob Janez, Perman Janez je bil že leta 1933 kaznovan in obsojen zaradi ponarejanja tisočakov. Tako je Perman preskrbel Robu Janezu stroje za izdelavo petstotakov in takoj pričeli z delom in razpečavanjem. Lepo priliko so imeli pri delu v Savinjski dolini, kjec
Tone Hace pofde v dosmrtno ječo
se jiin je posrečilo razširiti nekaj ponarejenih petstotakov. Mozirski orožniki so prišli zaradi prijav ponarejenih stotakov knuilu na sled po-narcjevalski družbi in so nretirali tesače. l'o vestnem zasliševanju in preiskavi so se od peljuli orožniki na Rakek in našli aparate za izdelavo petstotakov. Našli so 27 komadov ponarejenih bankovcev. Petstotaki so slabo izdelani in jih je že na prvi pogled spoznati za falzifikate.
d Na konje so se spravili. V noči od dne 26. na 27. marca sta bila posestniku KrStincu Martinu iz Bereče vasi, občina Metlika, ukradena dva konja, eden star 4 leta, drugi 8 let. Konja so tatovi vpregli v mali voz in se z njim odpeljali. Posstnik trpi 15.000 Din škode.
d Tudi živila niso rama. Rus Mariji iz Upe so ukradli v noči od 17. na 18. marca večjo količino klobas in suhega mesa v vrednosti okrog 2000 din.
d 400 ilanov iteje klub v Belgradu živečih Hrvatov. Prireja poučua predavanja, prosvetne večere in zabave.
d Prosvetni minister je dobil z novim finančnim zakonom pooblastilo za najetje 60 milijonov posojila za ljubljanskk kliniko (bolnišnico), gradbeni minister pa pooblastilo za najetje 15 milijonskega posojila za suhokra-jinski vodovod.
d Obratovanje so do nadaljnjega ustavile mariborske tekstilne tovarne Ehrlich, tovarna svile Thouia in tvornica perila >Zorac
d Za 22.000 din svinca so odnesli tatovi iz vagonov na železniški postaji na Teznu pri Mariboru. Dva >tička< so že orožniki ujeli.
d Voditelj Hrvatov dr. Maček je prišel v Belgrad in je prisegel kot prvi podpredsed nik vlade. Izdal je tudi oklic na Hrvate, v katerem jih poziva, naj dajo v vojaškem pogledu državi kar ji gre.
d Oblastno dovoljene cene t mesni stroki priobčuje »Slovenec« dne 4. aprila.
d Pisarna za vojaške zadeve do nadaljnje ga obvestila ne uraduje, Per Franc, Mastrova ulica 14.
d Omejen potniški promet. Od 5. aprila so nastopili zaradi zmanjšanega števila potniških vlakov pri prevozu potnikov Iele ome jitve: Državni uslužbenci morajo hneti razen osebne legitimacije še dovoljenje svojih predstojnikov, druge osebe pa dovoljenje upravnih oblasti. Brez takšnega dovoljenja potniške blagajne ne bodo dajale voznih listkov.
Če so včasih lahko obdelali...
Dobe se ljudje, ki se radi sklicujejo na stare čase, iti če so včasih lahko vse obdelovali in še za otroke skrbeli in jib vzgajali, bomo pa danes tudi. Ne vidimo pa, kako po kmetih delavstva primanjkuje. Prejiaje čase je vsaka večja kmetija imela svojo bajto in v njej goslače, morebiti tudi bižnje sorodnike. Ti so v bajti gostovali, bili so dolžni kmetu pomagati pri delu skozi vse leto, kmet jih je pa preživljal. Tako je bila hišna mati razbremenjena in se je lahko posvetila vzgoji otrok. Danes pa ni več tistih časov. Kmečka dela izvršujejo danes marsikje s stroji, delo vzgoje pa potrebuje človeka in sicer celega. Vzgoja se ne da izvrševati s strojem. Vrnili družini mater! To je velika beseda in mogočen klic naših dni. Brez dobrih mater ne bo dobre vzgoje...
Redni občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
Dne 3. t. m. se je vršil 57. redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani. Iz odobrenega poslovnega porodila in računskega zaključka sledi, da se je denarno poslovanje tega zavoda v preteklem ■ìpravnem letu razvijalo načrtno v treh glavnih smerncati Izvedba dokončne konsolidacije, izboljšanje donosa in dvig likvidnosti starega računa. Ta cilj je bil v prav zadovoljivi meri dosežen, Zaradi dviga likvidnosti ;o se oprostile vloge do 10.000 din, od kate-ih pa je bilo dvignjenih samo 40%, ostalih >0% pa je naloženih na novem računu. Glede >stalih še ne razvezanih vlog se apelira na 'Iagatelje, da pristopijo k petletnemu izpla-tlnemu načrtu po 20% letno, proti zvišanju .brestne mere na 4% in zapadlosti kvot
d Med voinjo ga je zadela kap. Ranko Avgust, 47 letni rudar iz Trbovelj, se je namenil v bolnišnico, da si tam zopet pridobi zdravje. Bil je jetičen in jako oslabel ter ga je med vožnjo zadela kap in je izdihnil. Ko bo ga v Ljubljani hoteli prenesti v reševalski voz, so opazili, da je mrtev.
Nesreče .
n F drevo je zadel. V Studencih se je ponesrečil z motorjem Jože Moleč. Zaletel se je z vozilom z vso silo v drevo ter obležal s počeno lobanjo nezavesten.
n Vlak ga je zalotil. Žalostna smrtna nesreča se je pripetila med postajama Poljčane-Slov. Bistrica. Pri popravljanju proge je bil zaposlen 42 letni progovui delavec Franc Ur-lep. Najbrž je preslišal znamenje prihajajočega vlaka, ki je prišel skozi tunel. Vlak je Urlepa zalotil pri delu sredi tira ter ga zagrabil in na mestu usmrtil.
n Lobanjo mu je zmelkalo. V Kicarju pri Ptuju se je dogodila smrtna nesreča, ki je zali te vala življenje tamošnjega posestnika Franca Pegana. Pegan je ono soboto odšel v gozd in tam podiral drevje. Padajočemu drevesu se je Pegan prepozno umaknil. Drevo ga je pod seboj pokopalo in mu zmečkalo loban-ko. Pegan je obležal pri priči mrtev.
n Oblast je izgubil nad volanom. Med Slo-
Slovenec, Srb, Hrvat.
bil si je lobanjo ter obležal s krvavečo rano pri priči mrtev.
n Dva dokaza med mnogimi drugimi. Italijanski konzul v Splitu, Ardini je 3. aprila obiskal banovega namestnika Vukoviča, se mu zahvalil za pomoč pri odhodu laških državljanov ter hkratu obžaloval, da so nekatere tuje radijske vesti objavile lažnjive in zlobne vesti o ravnanju z italijansko manjšino v Jugoslaviji.
11. decembra 1041 in	j iT - a,.	"1	»«« volanom. Med Slo-
Z lzp.ačno Di!!L,"1tlt\-rt^!.4„ '! a :?"Sk° Bistri- - P-gerskem - je po cesti
izplačilo. Dosedanji odziv je bil prav za lovoljiv. P«
"ramu in je bila iz zborovanja poslana vda
peljal v smeri iz Slovenske Bistrice na mo-
Pntek	i™ • .	I !?riu S,efan Bauman iz Stražgajneev, občina
fuinieSlr " ÌZVrff P° T CirkovcL V Nižini potoka Devine pa je na
SSS sr aTPÄ-rr i
.ik z ugotovitvi da e do£ !„n	? Ja', nal° pa ga 7anes,° 8 ceste levo
------- tv,o, da ,e dosežena popolnoma | stran, k,er se je z motorjem vred prevrnil. Pa-
....... del Je na ßlavo ter udaril z njo v motor. Raz-
2V ta V8e P"102"0»" naroČite pri
■ ii^S; Centralni vinarnivLtnbiiani.
travnovešena bilanca tudi v pogledu likvid ■osti, kar naj bo upravi v vzpodbudo za na-.aljnjo uspešno delovanje, članom in vlaga-eljem pa dokaz, da lahko zavodu mirno pomerijo svoje zaupanje.
6'
d Sprememba v pisarni Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Radi izpremenjenih razmer, ki so nastale s Številnimi vpoklici članov Zveze združenih delavcev na orožne vaje so člani predsedstva, ki so še v Ljubljani io zavzemajo svoje mandate sklenili, da do preklica »Slov. delavec« ne bo več izhajat. Zadnja štev. tega strokovnega časopisa, gialla ZZD izide v petek 4. aprrfa. Vsa poročila o delu organizacije bo odslej vodstvo ZZD priob-čevalo v dnevnem časopisju. Vendar pa daje vodstvo tem polom vsemu članstvu na znanje, da bo pričel »Slove, delavec« takoj zopet izhajati čim bodo razmere kolikor toliko normalizirane.
Novi grobovi
m Umrli so: v Ribnici Marija Rus, v Pe-aemi pri Gorici Marija Boškin roj. Mikluš, v Temnici a Krasu 78 letni posestnik Stepančič Franc, v Trebnjem posestnik Franc Godnja-vec, na Blejski Dobravi posestnica Ivana Mulej, na Mirni 85 letni Mihael Strah, v Dolenji vasi pri Ribnici 95 letni Franc Mihelčič, v Mariboru soproga nadučitelja Marija Krajin-čič, pri Sv. Trojici v Slov. goricah Fr. Leopold Kos, na Igu preglednik finančne kontrole Janko Benedik, v Laškem dr. Josip Flegar. — V Ljubljani so odšli v večnost: žena šol. upravitelja Antonija Lovše roj. Kocjan-čič, Ljudmila Pollak, pletilja Marija Kovač, trgovcc Julij Klein star., Marija Potokar, poštni ravnatelj v p. Alojzij Vernik, prevoznik Pavel Petkovšek, krojaški mojster Kovič Ivan, sodna uradnica Jelka Skubic in Franc Smo-lej iz Dovjega. Naj počivajo v miru I
Angleške čete so zavzele na severu Abe-sinije Aduo, na jugu pa glavno mesto Adia Abebo,
Japonski vojaški vlak je v kitajski pokrajini Sansi naletel na mino, ki je ves vlak raztrgala na kose. Več sto japonskih vojakov je bilo ubitih; tudi večje število višjih japonskih oficirjev.
Japonske Sete so se vkrcale v kitajski pokrajini Koantang, 160 km severno od Hong-konga.
Italijanska vojna ladja »Zara«, katera je bila nedavno potopljena.
Nikakor ni treba sklepati na najhujše,
Izjavljajo v Berlinu z ozirom na zadnje do-godbe v Jugoslaviji.
Zasežne italijanske in nemške ladje, ki bodo zdaj morale voziti za ameriške države, ne bodo nosile nobenih zastav, poroča Reuter.
Se 60 letalskih iol, v katerih bodo letos izurili po 30.000 pilotov, bo ustanovilo letalsko poveljstvo, je izjavil minister Stimson.
Prevrat je izbruhnil v Iraku; podrobnosti še niso znane.
Nujne zadeve zahtevajo, da se čimprej vrnem v Tokio, je Izjavil časnikarjem pri odhodu iz Rima japonski zunanji minister Ma-cuoka, poroča Associated Press.
Samomor g revolverjem je storil predsednik madžarske vlade grof Teleki.
Za novega predsednika madžarske vlade je imenovan Ladislav Bardossy.
Predsednik Roosevelt je izjavil Časnikarjem, da bodo Združene države v dveh ali treh dneh Rdeče morje črtale iz seznama vojnih področij in dovolile ameriškim ladjam plovbo tja.
Angleži so izpraznili severnoafriški Ben-ghazi.
Italijani so ▼ Rdečem morjn potopili dva
lastna rušilca, poroča Reuter.
65 nemških, italijanskih in drugih ladij so zaplenile v ameriških pristaniščih Združene države Sev. Amerike.
Uspeh pogajanj Macuoke v Berlina bo po londonskih vesteh ta, da bo dala Japon-sa Nemčiji na razpolago določeno število svojih podmornic. Kakor Amerika podpira Anglijo, bo Japonska podpirala Nemčijo. Nemške posadke podmornice bodo odpotovale na Japonsko skozi Rusijo.
Angleški bombniki so napadli pristanišče v Brestu, kjer sta zasidrani nemški oklopnici »Gneisenau« in »Scharnhorst«. Napad je bil zelo močan, vendar niso ugotovili, če je bila katera od obeh oklopnic zadeta.
Okoli 1000 mornarjev so reiili Angleži s potopljenih italijanskih ladij v zadnji veliki pomorski bitki pri Matapanu.
Ameriški zunanji minister Hull in mehiški poslanik sta oni dan podpisala dogovor o vzajemni uporabi letalskih oporišč obeh držav.
Motorizirani oddelki
V zadnjih mesecih so istočasno z reorganizacijo angleških oboroženih sil uvedli v Angliji Cisto novo pehoto. O njej piše >Daily Herald« med drugim:
Ta nova vrsta angleške pehote je nekak odgovor Velike Britanije na nemške oklopne divizije. Znana je pod imenom »motorizirani bataljoni«. Vsak tak bataljon je sestavni del tankovske brigade. Vadijo se ti motorizirani bataljoni z drugimi oddelki v napadu na sovražno ozemlje. Doslej še nobena vojaška enota v Angliji n i imela tako strogih vaj. Kavno pri teh informacijah se je pričelo vse, kar je v zvezi z motoriziranimi bataljoni, seveda v največji tajnosti.
Novi motorizirani bataljoni so samostojni oddelki in so posebne vrste sestavnih delov pehotnih polkov in strojniških čet. Kljub temu pa jih prištevajo k pehoti. Motorizirani bataljoni se vozijo z motornimi vozili, in se bojujejo kot pehota, pri tem pa se poslužujejo istočasno oklopnih vozil in strojnic. Ker pa tudi sodelujejo s tanki, morajo takšni moto-
rizirani oddelki zelo hitro nastopati. Poveljnik nekega takega oddelka je dejal, da morajo takšni bataljoni prinesti odločitev in delati dvakrat hitreje kakor navadna pehota.
Motoriziranim bataljonom poveljujejo poveljujejo posebej izbrani častniki, ki poznajo taktiko in tehniko sodobnega vojskovanja in ki so sposobni brez oklevanja izvesti hitre premike svojih bataljonov. Pri napadu morajo prebiti bojno črto protitankovskega orožr ja in zatreti odpor na odseku, skozi katerega so prodrli tanki. V obrambi imajo nalogo zavarovati krila in olajšati premikanje oklopnih divizij.
Ko je Velika Britanija pričela z organizacijo tankovskih oddelkov, je angleško poveljstvo — piše »Daily Herald« — zanemarjalo proučevanje taktike oklopnih divizij. Zato pa zdaj Angleži hite popravljati svojo napako. Motorizirani bataljoni so posledica novih izkušenj, ki si jih je pridobila angleška vojska. " v
£Da je
Aspirin
ori^inačen
zajamčuje vtisnjeni,.Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, ne* škodljiv in se dobi v vseh le* karnah.
Ogfu aiMkit na m a. «m wo
Pri zadnjem bombardiranja »Bremena«
je bilo ubitih 1000 ljudi, ranjenih pa do 7000f hoče vedeti Reuter.
Izkaznice za kruh so avedli tudi na Šved« skem ter strogo omejili porabo premoga.
800 primerov pegastega legarja so samdj v enem dnevu ugotovili v španskem Madridu*
Samo šestkrat na teden bodo poslej shajali francoski dnevnikL
Učinek novih angleških bomb, ki so jih1 metali angleški bombniki na nemški »Em« den«, je po poročilu angleškega letalskega ministrstva petkrat večji, kakor pri doseda« njih bombah.
Za dveorno premirje so prosili te dni Italijani na albanski fronti, da bi mogli po« kopati mrtvece, je povedal atenski radio.
600.000 dobro izvežbanih mož bo imela Avstralija pod orožjem do poletja 1942.
Prestolnica Litve ae bo več ▼ Kovno, temveč v Vilni, je sklenila Sovjetija.
Službo pri protiletalskih baterijah bodtf prevzele angleške žene.
Angležem se je udala Asmara, prestolni« ca italijanske Eritreje.
Grški kralj je sprejel angleškega zunanje« ga ministra Edena.
Več kot 1000 italijanskih leta! so An« gleži doslej uničili na Bližnjem vzhodu, j« povedal angleški maršal Longmor.
»Ta trenutek, ko se odigrava usoda Ita« lije, bo nevednež klepetal, moder človek pa bo tiho«; tako vabi »Piccolo« ljudstvo, naj ne naseda prišepetavanju.
40.000 političnih kaznjencev bo izpušče« nih v Španiji na svobodo ob dveletnici kon« ca španske vojne.
Če bo letošnja žetev na Irskem slaba, ia bo onemogočal potek vojne zadosten izvoz, bo irski narod moral stradati, je tožil te dni predsednik Irske De Valera.
Francoske vasi nimajo ne semen, ne gnojil, ne živine za obdelovanje zemlje, ne krme in ne goriva za kmetijske stroje, je povedal francoski kmetijski minister.
Obvezni vojaški pouk bodo izvedli n« švedskih srednjih šolah.
AngWki oklepni oddelki aa pohod«
AngleSka bojna ladja, nesporna
A j. Vel. uamenje naie m
Anelka admiralska ladja *>„fn HiMbelh<
ladi novoielandski vojaki se bodo udeleievali bojev na Balkanu
Ameriška letala lete na pomoč Jnrnslnviii.
ajugieiki letalci procujujejo kra,,^
PO DOMOVINI
St. Križ pri LilifL Na Svečnico smo pokopali Martina Bajca iz Štorovja, ki je dočakal lepo starost 80 let. Bil je dober kristjan in pridno hodil k zakramentom, zato mu je Boi dal milost, da je bil oreviden car ur pred smrtio Bil ie naroč-
ni'K »Domoljuoa« ze od začeina in ga rac p reu irai do zadnjega. Toda smrt je ie enkrat obiskala Baj-čevo hiio. Domači sin — čevljar Alojzij, se je 26. marca ob petroplinski luči do smrti ponesrečil. Luč je eksplodirala in ga oblila z bencinom, ki se je na njem vnel. Ves goreč kot baklja je planil na prosto; na njem je zgorela skoro vsa obleka. Straino opečenega so peljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer je umrl -v hudib bolečinah. Dne 31. marca je bil pogreb doma pri Sv. Križu, da je bila izpolnjena poslednja želja pokojnega. Naj bo obema, očetu in sinu lahka domača zemljal
Prečna. Eden izmed najzvestejših dolgoletnih naročnikov »Domoljuba« se je preselM v večnost: Setina Franc iz Prečne. Nikdar ni sc poluhnil, tudi ne v času, ko je bilo treba pokazati odločnost in žrtvovati za katoliško prepričanje. Sifcio veliko je pomagal pri zidanju nove cerkve in tudi od svojega premoženja daroval. Bog mu daj nebesa. — V nedeljo 30. marca smo zaključili gospodinjsko šolo v Prečni. Dekleta so res mnogo koristnega naučile. — Materinska proslava je krasno uspela..
Sodražica. Žalostno so zapeli naši farni zvonovi, ko smo ono nedeljo spremili k zadnjemu počitku Francko Perušek iz Žigmoric. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila in odšla k Bogu po večno plačilo. Kako je bila med nami priljubljena, j« pričal njen pogreb. Mnogo tovarišic in tovarišev jo je spremilo na zadnji poti. Počivaj v mi-o .. „	nt, draga Francka!
Sv. Križ. Dne 27. marca je Bog poklical k sebi uživat rajsko pomlad staro mamo Osovnikovo. Umrli so v starosti 79 let Naj počiva jo v miru I
Kalobje pri Sv. Jarja ob Juž. žel. Pošto nam dostavljajo od Sv. Jurja samo dvakrat iva teden. — Delavcev, predvsem moških nam zelo primanjkuje, zato nas skrbi, kako bomo obdelovali našo hriöo-vito in težavno zemljo.
Velikonočna voščila slovenskih vojakov in izseljencev
d i ,s1®veniski fanljc-vojaki s Sušaka: Zupančič Polde in Joger Franc iz Medije-Izlake pri Žagor-
&žlča|o£ o,0nLuMal! Soren Raka P^ Krškem; SM^i Krškem; Gomiišek Alojz Äft	Borst-Cerkjjè
».u K.. Olirai; Draermafl Kudolf, Laško pri Ce-V"iJIrancJ?M- V'f P„ri Dravogradu; Kauže Franc, Trobojne (Vuzenca); Vrečar Franc, St. Peter; Ru-
ton, Šmartno pri Litiji; Krenker Ivan, Podi Slovemjgradec; Smrgut Friderik, Štč Jur pod Rumom; Gerden Franc, Martinja vas-Velika Loka; Cernič Anton, Brezje pri Sevnici; Šeligo Janez, St. Vid pri Preslavi; Lužar Feliks, Karnei pri Jev-nici; Pavlin Stanko, Sv. Križ pri Litiji; Skoda Jože, Šmartno pri Litiji; Mihetič Jože, Ribnica na Pohorju, in Bezgovšek Miha, Laško pri Celju.
■onoriti, Vu-
zeniča; Umek Jošfco, Polje pri Tržišču; Robšč Jo-ško, Loka pri Zusnon m Zuraj Joško, Izlake.
Albanska meja: Matija Ogulin iz Hriba pri Cerovcu in Ignac Lebao iz Hrastnika.
Delagožde-Struga : orožniški podnarednik Kaj-bič France iz Motnika,
Fantje vojaki iz Belgrads: Mrak France, Brusit; Alojz A " • " :, Sv. Jurij
nikjože, Sv. Pavel pri Preboldu; Mesec Jože,
niče pri "Novem mesfu; Alojz Anžel, Rogoznica pri
Ptuju, Vrbniak Franc,
ob Ščavnici; Vede-
Zaplana nad Vrhniko; Skvarč Janez, Dobava pri Brežicah; Breznik Karlo, Rače; Jordan Jože, O rob-Ije pri št. Jerneju.
Franjo Neubauer:
Velikanoč - 1941
Oj doba ti pirbov in krač in pogač ti dobro 'si došla sred koč in palač.
Otroško veselje vsak tvojih darov, ki nanje nebeški 1 rosi blagoslov.
A letos užitek bo tvoj zagrenjen, ker marsikak dom bo napol zapuščen.
Vlika noč tiha in žalostna boš, kjer bodo družine brez fantov ia mož.
A polna boi toplih prisrčnih prošnji, naj kmalu se bojni vihar izdivjl
Ko svet od sovraštva ne bo več razvnet. Velika noč lepa kot nekdaj boš speti

faf Anton, Maribor; Burjak Ciril, Črni vrh pri Polhov, gradcu; Potrkin Franc, Sklendrovec-Zagor-Slovenski fantje v Biogradu: Sonjak Štefan iz St. Danijela; Polanšek Ivan iz Koprtvoe; Dlopot Ivan iz Črn«; Osojnik Jožef iz Podprece; Žgajner Leopold iz Vojnika; Podbrešnik Vinko iz Luč; Tiršek Alojz iz Radmirja; Jelen Oregor iz Črne; Shnjek Alojz iz Misli®ie; Borko Matevž iz Nove Cerkve: Novšek Janez iz Gornjega Orada; Stuler Janez iz Črne; škruba Miha iz Šoštanja; Vačov-nik Jakob iz Rečice; Oberžan Franc iz Sv. Ruper-ta nad Laškim; Cern Arnold iz Mute; Sepener Ignac \z Sv. Vida nad Vaklekom; Golob Jakob iz Kammka; Valjavec Emil, Praprotnik Franc, Pajer Slavko, Krek Ciril, Oberč Bogomir, Podjet Peter.
Oerovo: slovenski vojaki: Kunžič Janez in Janša Franc, Gorje pri Bledu; Habjan Rudolf, Dolenja vas; Lovrenčič Franc, Selo pri Žirovnici; Ho-lozan Milan, D M. v Polju; Kveder Janez, Sred-nja vas pri Kranju; Osterman Miha, Luče pri Kranju; Oblak Franc, Tržič; Slapšak Marjan, Sv. Ju-
h P-.— r.---k- —!	Ma.
• Le-Loko;
rij pri Celi vec J< " ( opold
tì* Novak Franc, Drami je pri Celju; Jože, Minia peč pri Novem mestu; Fojkar Id in Hobič Leopold, Poljane nad Sk. L<
Leopold, Slivnica rl Tržiču m Pajlc
Vanovšek RikIoH, Celje-Pečettih ; Lakota Stanko Bohinjska Bistrica; Kotnik Zdrav ko, Mojstrana1 Gantar Ivan, Smrečje nad Vrhniko; Hočevar jaI nez, Nevlje pri Kamniku; Hrovat Andrej, Teharje pri Celju; Semrl Franc, Ponikva ob juž. železnici-Rus Anton, Črni vrh nad Sk. Loko; Letnar Franc in Podgoršek Anton, Koseze pri Vodicah; Tomaa Albert, Lisce pri Celju; 2avski L pri Celiti; Kersnik Janko, Leše pri Ivan, Košnica pri Celju.
Slovenski vo|akl U Zagreba! Martinlek Ivan, Vrhovo; Ključeviek Albin, Svibno; Pikec Teodor, BrezovicaiSojer Filip, Notranje gorice; Knez Vinko. Sv. Jedert; Türk Jakob, Orehek; Jakopič Avgust, Smarjeta; Grkman Franc, Stranje; Renu Vencelj, Palovče; Dobrota Franc, Ljubljana in Fran-gfcš Anton, Cirkovce.
Miinehen-Obennenzlng: Crnlč Alojz, Hotujee Rudolf, Bedenj; Papič Anton, Kralj Anton, Ger-Siče; Jakob Agnič, Jože Muc, Jože Suklje, Martin Z locar, Jože Žunič, Peter Balkovec, Peter Černas, Nikolaj Demor, Nikolaj Siničič, Jožef Adlešič, Ja-ncs Vidoš, Janes Regina, Matija 2a«ar in Jožef
Anzeljc.
Sada:
omžale
t Jernej i; Jernej ; Maček
eli..
Slovenski rojaki iz Nove]
Košir, Št. Jošt; Janez Krušnik, Dt Rupnik, Zibrše; Tratnik Janez, Franc, Logatec; Nagode Leopold, Ravnik.
Geislingen Steide v Nemčiji: Redenšek Fr., Josip, Maks, Pavel, Zlatica, Maks is Boštanja ob Savi.
Slovenski delavci iz Riema prt Mfinchenut
Savor Jožef, Radovica; Slobodnik Janez, Bo-janja vas; Fugina Jožef, Deskova vas; Bajule Jožef, Radovica; Heinec Peter, Livno; Madronič Jože, Sinji vrli; Orlič Franc, Gabrovec; Petriš« Miko, Železniki: Pavel Kobe, Jelenja vas; Ba« juk Janez, Radovica.
München v Nemčiji: Ptruia Miko, Pezdirc Anton, Vraničar Jožef, Orlič Franc iz Metlike; Kobe Pavel in Rudolf, obč. Stari trg ob Kolpij Zapušek Ivan, Sv. Lenart nad Laškim.
Westfalen v Nemčiji: Franjo Pavkovič, Do-linar Alojz, Dolinar Alojzija, Lapui Aleksander, Udovč Milan, Vuk Franc in rodbina Božič.
Castrop-Ranseel v Nemčiji: Borišek Franc iz Polšnika; Korošec Avg., Loče p. Konjice; Ra« dič Anton, Sevnica ob Savi; Kočevar Simon, Konjice, Kolenc Anton, Mirna peč; Kolarid Anton, Martijanec; Grifur Gričar Franc in Bori-« šek Hinko St. Jur p. Kumom; Pajer Liza, Črna; Jurjavčič. Račna; Pajer Martin, Šoštanj; Maurič Paula, Črna; Klanšek Franc in žena Kristina,
Požnn Franc, Zveglič Jože, Močivnik Vinko, vsi Sevnice; Legen Ignac Ilozjan Ignac, iz Trnja Prekmurju; Horvat Štefan, BratoncL Prek-
murje; Tkalec Štefan Lipa, Prekmurje; Kotar Jože, Završnik Jože, Št. Jur pod Kumom; Udovč Franc, Lužar Anton, Tržišče, Dolenjsko; Plahuta Ajojz, Štukovnik Maks, Vrtačnik Franc, Rimske Toplice; Ašič Franc, Rajhenburg; Godlcr Franc, Brežice; Štrus Janez, Sava p. Litiji; Je-rina Jože. Dol p. Ljubljani.
Slovenski vojaki iz Knina: Mirko KI un, Zamostec pri Sodražici, Cešek Dominik, Sevnica ob Savi, Bavdek Andrej Sv. Vid pri Cerknici. Kožar Jože, Dobrepolje, Pivk Leopold, Ziri; Bo-nič Rihard, Kočevje, Krajnc Janez, Iga vas pri Soru, Smrtnik Lovro, Podobnica in še drugi Slovenci.
no pri Tuhinju; Kadivnik Alojzij, Sevnica; liri-bar Jože, Pristava pri Krki; Pungrčar Janez, Trbovlje; Klinovšek Karel, Zabukovje pri Scv-met; Stražar Alojz, Vuzenica; Zoreč Jože, Cabrile pri Stični; Kočevar Ciril, Krka pri Stični; Vidovič Franc, špenko Ivan in Pešec Rudolf. Voščita tudi poročnik g. Jurko Mišič in narednik Bikič.

Priznanje nemškega konzula
Kraljevska banska oprava v Ljubljani objavlja: Dne 3. t. m. se je pred svojim odhodom nemški konzul dr. Hans Brosch prišel osebno poslovit od bana dravske banovine. Pri tej priliki je obžaloval, da so nekatere tuje radijskd postaje o slabem ravnanju z narodnimi manjšinami Sloveniji širile vesti, o katerih neresničnosti in neosnovanosti se je mogel sam prepričati na mestu. Hvaležno je priznal korektno vedenje prebivalstva do Nemcev, njegovo prisebnost, treznost in ustrežljivost.
\
r globoki veri, da pride za trpljenjem vstajenje, ieli-lHo bralcem »Domoljuba« in sploh vsem Slovencem
milosti polne praznike Vstajenja!
■■■■■■■
pWmmmmmmmmammmm
BAPIO LJUBLJANA
četrtek, 10- aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.0S Mnnvedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih .„C (plošče) do 7.45. 12 Virtuozi (plošče). 12.30 Ä objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski kaicert Radijskega orkestra. 14 Napovedi, poro-«I 17 30 Slike iz Rima (plošče). 18 Violinski kon-(,,){ Francka Oraik pri klav. prof. M. Lipov-, t 18 40 Plošče. 19 Napvedi poročila. 19.25 Na-ZaL ura: Belgrad govori. 19.40 Pio««. 20 Zbor S iole. 2145 Koacert Radijskega orke.tr«. 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Petek, IL aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Na-tovedi, poročila. 7.15 Pia an venček veselih zvokov nlošče) do 7.45. 12 Haydn: Simfonija v d-mola
SoJte). 12.30 Poročila, objare. 13 Napovedi 13.02 okianski koncert Radijskega orkestra. 14 Turi-itičsi pregled: Velika noč v hribih ia dolinah, pa („di V podzemskem earatvu. 19 Napovedi, poro-èila objave. 19.25 Preludiji in melodije (plošče). 38 Prenos postnih pe»i i* stolaice. 20.30 Haydn: Sedem Zveličarjevih beaedi aa križu (Godalni kvartet). 21.15 Resni koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila.
Sobota, 12. aprila) 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pitan Tenček vesleih zvokov plošče) do 7.45. 12 Praz nični zvoki (plošče). 12.30 'oročila, objav«. 13 Napovedi 13.02 Koncert Ra-dijskega orkestra. 14 Poročila, objave. 17 Prenos irovesije Vstajenja od cerkv« «v. Petra. 17.40 Orgelski koncert iz cerkve sr. Petra (g. prol. Pavel Ranfigaj). 18.30 Nadaljevanje prenosa proce-cije. 19 Napovedi, poročila. 19.03 Debussy: Nok-turni, simi. suita (plošče). 19JO Beseda k prazniku 1940 Plošče. 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Rad. kom. zbor ia Radijski orkester. 21.15 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 PloMe.
Nedelja, 13. aprila: 8 Jatranji pozdrav (plošče). 8.30 Fanlare. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Verski ■——Ml
Rabljeva roka
Uredništvo in uprava ■■mai
■■■■mann
Angleško spisal J Fletcher Ray.
Poslovenil Frase Poljanec.
Pilat je, oblečen v svojo bogato uradno nošo, sedel na slokoščeni sodni prestol. Jetnik je stal z obrazom proti njemu. Jaz sem stal na njegovi desni, Probu« na njegovi levi, dru^i S" l>a stopili zadaj v vrsto. Pilat je vstal, dvignil roko za molk, se obrnil h Kajfu in vsem zbranim duhovnikom in vprašal:
»Kakšno tožbo imate zoper tega človeka, "a mi ga morate pripeljati prav to uro?«
Kajfa je odprl svoje tanke ustnice. »Ko bi i» ne bil hudodelec, bi ti ca ne bili izročili.«
Pilata sem videl velikokrat in vedel sem, «a je bil na velikega duhovnika besen.
»Vzemite ga in sodite po svojih postavah!« Nato je Kajfa šepetaie govoril z Anom in glasno dejal:
p »Mi ne smemo nikogar usmrtiti, kakor ti
r»at dobro veš.«
»Pojdimo,« j« dejal namestnik in dal znamenje, naj jetnika popeljemo v sodno dvorano.
reden smo pa še odšli, je Kajfa pristopil k Pilatu in mu skrivaj govori! na uho. p I ako smo odšli v aodao dvorano Pilat, ™bus in jaz. Pilat in jetnik sta se umakaila . "J korakov stran. Govorila sta nekaj, česar ™em mogel slišati. Zdelo se «i je pa, da ga r"it izprašuje. Pogledal sem Proba. Videl sem na njegovem obraza izraz, kakršnega sem ti-,X'kr,at B'edal na obrazih v areni. Bil je izraz f^eka, ki opazuje človeka, borečega se z »esneto zverino in pa«e jalovo radovednost,
govor (msgr. Joie Jagodic). 9.30 Prenos cerkvene glasbe, iz Iranč. cerkv«. 10.30 Praznične misli (plošče). 11.15 Koncert komorne glasbe (ga. Vida Je-raj-Hribar, violina, g. prol. Karel Jeraj, viola, g. prof. IA. Lipovce k, klavir. 12 Melodije iz operet (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Praznični koncert Radijskega orkestra. 17 Koncert cerkvenega zbora od cerkve sv. Joiefa. 17.45 Mozartove skladbe (plošče). 18.15 Tambu-raiki orkester (A. Kanaelj). 19. Napovedi, poročila. 19-30 Urs slovenske glasbe in besede. Sodelujejo: Radijski komorni zbor, Radijski orkester. Iz svojih pesmi bere gdč. Vida Tauferjeva. 21.15 Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjenijevič pri klavirju g. prof. M. Lipoviek. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Resne in vesele (plošče). Konec ob 23. uri.
Bled. Kdo v Blejskem kotu ne pozna Santovčeve matere ia njene trgovinice v nekdanji vili »Zmagi« na Bledu, odkoder jo je lani odstranila banska oprava, ko je hišo odkupila za razširjenje ob jezerske ceste na Bledu. Odkar »Domoljub« izhaja, je San-tovčeva njegova zvesta naročnica ia čitt-tetjica, zato tudi ne moremo mimo jubileja, ki ga letos obhaja. Prav za vetikonoč bo praznovala SMetnico svojega rojstva, čila in zdrava, trdna kakor dren in delavna od ranega jutra do poeae noči. Kar težko pogreša vsakotedenskega »Domoljuba« in če se slučajno zakasni, je že kar hudo. Prav iz srca ji želimo, da bi »Domoljuba« še dolgo vrsto let v miru m zadovoljstvu prebirala.
Ponedeljek, 14. aprila. 9 Jutranji pozdrav. 9.15 Slavnostna glasba (plošče). 9.45 Verski govor (g. 4r. Ciril Potočnik). 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11 Spored jugoslovanske glasbe (Radijski orkester). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi ^ 13.02 Koncert za rog-solo ob sprcmljevanjn klavirja (g. Fr. Capponi-Uiak, g. prof. M. Lipo vie k. 14 Otroška ura »Pesem vstajenja« (kramlja g. Vinko Bitenc) do 14.30 17 Kmetijska nra: Skrbno negovanj« rastlin (g. ini. Rado Lah). 17.30 Ciiperma-nov kvartet in Sestre Stritarjev« (pri klavirju g.
Srof. M. I.ip o vie k J 19 Napovedi poročila. 19.25 ac. ura: Zagreb govori. 19.40 Narodne pesmi (plošč«), 20 Operetna glasba. Sodelujejo ga. Dragica Sokova, g. Ado Darian in Radijtki orkester. Dirigent D. M. Šijanec. 21 JO Pie aia vrata (ploiče). 22 Napovedi poročila. 22.15 P reno» lahke glasb« iz bara Nebotičnik. Konec ob 23.
Torek, 15. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Za vsakega nekaj (ploiče). 12.30 Poročila, objav«. 13 Napovedi. 13.02 Sramel »Ljubljana«. 14 Poročila. 17.30 Pomlad prihaja (plošče). 18 Samospevi g. Romana Petrovfiča, pri klavirja g. proL M. Lipoviek. 18.40 Genij Petra Velikega (g. Fr. Terseglav). 19 Napovedi, poročita, objave. 19.25 Nacionalna ura Ljubljana govori 19.40 Plošče. 19.50 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kethar). 20 Reprodactran koncert simfonične glasb«. 21.15 Koncert za violo (g. prof. Ladislav Miranov) ob spremljevanju klavirja (g. prof. Marija» Lipoviek. 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.2C uri.
Sreda, 16. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploiče) do 745 12 Češke popevke (plošče). 12JO Poročila, objave. 13 Napovedi 13.02 Pisana trata (ploiče). 14 Napovedi poročila. 17.30 Zlata Gjungjenac poje (plošče). 17.45 Mladinska ura (a) Delaj z nami (g. Miroslav Zor (b) Delavec, moj drag (g. prof. Fr. Vodaik). 18.40 Rast delavskega stanu (g. Perniiek Franc). 19 Nap«ve<li poročila, objave. 19.25 Nacionalna ura: Vojaške oddaje. 1955 Uvod v prenos. 20 Prenos iz ljubljanske ope-Te v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar), v D. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. nri
ii,
Okoli ISfeOM angleških vojakov se fa izkrcalo v Grčiji ▼ peloponeški luki Volo, trdi švicarski list »Bund«.
koliko časa bo boj trajal, in ali bo zabi-va pretila mnogo krvi.
Oči sem obrnil proti «mima dvema, ki sta stala posebej. In kar takoj sem imel čuden občutek, da je ta v bleščeči «pravi jetnik, in da oni v raztrganem belem oblačilu in s krvave: čim čelom sedi za sodbo nad njim. Kako mi je ta čudna misel prišla, ne vem. Saj je l^aza-rečan tam stal z zvezanimi rokami m govorit le tiho ia pokojno. Zdi se mi na, da je v Pila-tovem obrazu bilo nekaj več kakor jalova radovednost, ejl nefcaj kakor spoštovanje, skoraj kakor strah. Jetnik mu je ne vem, kaj — pravil čisto po tihem in ga med tem gledal. In prav ko sem opazoval, je moj gospod smrtno prebledel, se obrnil stran in gnzel ustnice lo-žeoec se ni ganil, oči pa z njega tudi ni obrnil.
Nato se je Pilat zasukal, skomizgnil z rameni in se zasmejal.	,	. „ T
»Resnica!« je rekel, »kaj je resnica?« In se zopet zasméjaL Toda zapazil sem, da je njegov smeh bil votel in da ma je glas b. razkav in truden; takega glas« pr. njem prej nisem bil vajen. Tudi mi «i "sk>, d« njegove o« merl govorjenjem jetnika niso gledale.
3>otfiva!« je rekel Pilat, in prišla sta nroti nam in šla vea na sodni dvor. . .
»Pri Jupitra!« je dejal Probus. »al. s. videl? Pilat se ga boji. Denar stavim. da šakale 7« trucio ukani«, šla sva za niima.
Ko sva pri5la iz sodne dvorane, je vstal hrup kakor velike množice. Drhal je naras a ■četvero. Bal sem se za mir v mestu. Pi'at je znova dvignil roko, pa je nekaj časn preteklo S„ „-kriki zamrli. In venomer je vstajal &naraS.1 hrum kakor odmev sledjja gro-Wm. Vendar Pilat ni izpregovoril besede, dokler ai bilo vse tiha	,
»Jaz na tem človeku ne najdem nobene
VrÌVzTtrenntek je nastala smrtna tišina, aato je udarilo rjovenje kakor povodenj.--
»Proč z njim!« jih je kričalo mnogo.
»Kril Kri! Njegovo kri nam daj!« je tulila
^^Križaj ga!« je ves iz sebe besno zakričal eden izmed duhovnikov, ki so ostali s Kajfom.
»NaTod hujska po vsej Judeji in Galileji, odkoder izhaja«.	.... „ , , ,
Pilat se je hitro obrnil in moža pogledal.
»Ali izhaja iz Galileje?« je prašal.
»Da«, je rekel dnhovnik, »Galilejec je«.
»Potem je pod Herodovo oblastjo«, je dejal Pilat- „ ., »,
»Peljite ga k Herodu; mene nikar več Z njim ne vznemirjajte«.
In brez vsake druge besede je z -so naglico odšel v sodno dvorano. Ko je šel mimo mene, sem opazil, da se mu je roka tresla.
4. poglavje.
Ko je moj gospod Pilat odločil, naj jetnika peljemo pred Heroda, mi je Licinij ukazal, naj ga peljem tja pod strogim varstvom. Vesel sem bil, da sem imel kaj početi. Rajši sem si pot oral skoz to gnečo preklinjajoc.h ljudi, kakor da bi stal in stražil šakale, ki so lajali za svojim plenom. Ni bila lahka naloga si skoz množico pot izsiliti, toda mi smo se te reci lotili z. vso odločnostjo, in marsikatero smrdljivo, poteče se telo ie toliko bolj zabolel sunek moje sulice. Pogled mi je ušel na Rufa na moji desnici, in opazil sem. da v svojem ognju niti pi-čico ni zaostajal. Okrog nas so se gnetli, kleti in kričali, saj so se jetnika skušali polastiti. Pa so poskušali zastonj.
»Ali si ranjen?« je rekel Rufus, ko sva se
Sk0Z»fie«,r'sem odvrnil in se zasméjal. Velik del drhali nas je sledil, klel in se posmehoval, vendar se nam pa na dolžino kopja niso upali pw-bližatL Kar nekam žalosten sem bil, da je
v
Vstajenje
Peter Vencelj je utrujen slonel na ograji mosta, pod katerim je bobneče drla reka. Samotni mož je gledal v peneče se pomladno vodovje. Ob robu so cvele že kalužnice, vrbove mačice pa so si dajale po soncu obsevati svoje srebrne kožuščke. Nobena sapica se ni ganila v zraku in nebo je bilo čisto modro. Vse je bilo silno mirno, le reka in otrok človek ne. Bila sta brez miru in zato ju je vleklo skupaj. Mož je stal tu že nekaj minut in premišljal, ali bi ne bilo dobro, ko bi skočil v kipečo se reko. Tedaj se je dvignil njegov pogled in zdrknil čez travnike proti gozdu. Nato je zmajal z glavo:
»Enkrat moram le domov... saj pride še prav, ... in rabili bodo denar...«
Tako je odšel in reka za njim se je smehljala. Pa tudi nebo nad njim se je smejalo, prijazno, ne da bi se rogalo.
Ko je napravil kakih tisoč korakov in prišel v gozd, je spet obstal in se naslonil ob drevo. Hoja ga je utrudila, le dve leti je neprestano sedel, le dve leti ni videl gozda, ni prosto dihal in ni mu bilo dano občutiti vonja
cvetlic. Le ptice je včasih videl, ko so visoko v zračnem morju preletale dvorišče kaznilnice. Tedaj — to je bilo najhujšel — tedaj ga je prevzelo strašno domotožje; tedaj bi vpil, rohnel, prosil milosti, sa:ao da bi užival prostost, le tja bi hotel, kamor so letele ptice... gozd... domov.
Dve letil Dve ceji leti sedeti v zaporul Mar ve kdo, kaj je to, če ni sam tega doživljal. Biti dve leti zaprt, je grozno, je smrtna muka. Najhujši dnevi so tedaj, ko pride Božič ali Silvestrov dan ali Velika noč in ko pridiga kaznilniški kurat, da si človek, pa vendar nisi. In ne veš več datuma, pa se kar tako spomniš, sedaj pa ima rojstni dan morda mati ali oče ali žena ali kateri otrok. Vse to je hudo. Toda najhujša dneva sta onadva, ko prideš v ječo in ko odhajaš iz nje.
Peter Vencelj se je prijel za čelo. Gozdne vonjave so ga skoraj omamile. Prej je bil vsak dan v gozdu, do dne, ko je pobil paznika. Pazniki Ta mora imeti pač železno črepinjo, ker sicer bi bil poginil kot miš. Toda prebolel je: še je ostal živ; sedaj pa tudi on sedi v ječi.
Kaj je že rekel danes ravnatelj kaznilnice?
»Peter Vencelj, vaš nekdanji paznik je bil podlež, ki je goljufal svojega gospodarja kot svoje ljudi. Toda, Vencelj, kdo sme dvigniti roko zoper svojega bližnjega. 2ivljenje človeka je sveto. Sedaj, Vencelj, pa smo vam zadnje leto kazni izpregledali. Zaslužite si to milost. Postanite vrl mož in zdržite se žganja.«
Žganje I Nič več ni vedel, kako diši žganje. Pozabil je, kot je pozabil, kakšen je gozd. Ko bi mu le ne bilo treba domov.,. Sicer je po tem tako hrepenel, sedaj pa, ko je šel domov, se je bal.
Moral je zopet pred sodšče, pred sodišče svojih dragih. Tiho in vprašujoč ga bodo po-
gledovali: »K^j si storil?« In vsa soseska b sedela v sodnem zboru; stokrat bodo govorili o obtožnici, pripovedovali o njegovem grehu' ga povečevali, govorili o njem od ust do ust' le branilca ne bo.	'
Zakaj je bil tam doli tako v strahu?
»Pomiloščen!«
On pa se je zasmejal, da je odmevalo p0 gozdu. Ce gre človek domov, je res dobro, tod» moral bi biti brez čuta za čast, sicer gre domov tako, kot bi šel v pekel. In vendar je moral domov. Moral je, da vidi, kako je vse. Niti enkrat v teh dveh letih mu niso pisali. Mogoče je bila njegova hišica prodana, njegovi pa so šli po svetu. In žena ga je pač tudi pozabili. Ne bi ji bilo težko.
Ivankal Kako ljubko dekle je bila in kako zal fant je bil nekdaj on. Takrat je služil pri konjenici in prihajal na dopust. Potem pa? Žganje, presneto žganjel Nič bi ne bilo čudnega, če bi si ne želela več pijanca, ki jo je tepel.
On pa je hrepenel po njej, težko, težko hrepenel po njej, in stara mrtva ljubezen je zopet zaživela v njem, vprav tako kot takrat, ko sta bila oba še mlada.
Najbolj je hrepenel po otroku, po mali Anici. Bila je njegova ljubljenka: nje ni nikdar tepel; ona se ga tudi ni bala. Zdaj bo že v sedmem letu in hodi v šolo. Kako ljubka mora biti ta mala poskočna stvarca, ko nosi šolsko torbo. Vesel bo, ona pa ... Saj njej ni nikdar nič žalega storil, nikoli. Vesela bo, da je ata spet doma. Ne pa seveda fant: njega je zelo tepel. On bo torej deset let star. In tretji otrok mora biti tudi že na svetu. Ali je deček ali deklica? In kako so ga neki krstili?
V svojih mislih je Peter Vencelj hitro prišel in nenadoma obstal pred svojo hišico. Bila je velika sobota, poznega popoldne. Aprilsko sonce je toplo sijalö, zlatilo hišico ter poljubljalo na vrtu hijacinte in rumene narcise. Peter
rvanje bilo končano. To gibanje me ni malo olajšalo.
»Da, pa ti si ranjen«, je rekel Rufus, in takrat sem spoznal, da mi je kri lila v oči in da mi je glava bila težka.
»Kako je do tega prišlo?« sem ga spraševal. Smejal se ;e.
»Videl sem hebrejskega psa — kamen je vrgel - pomarančo debelega, pa se je dobro skrivaI za drugimi sicer bi ga bil zgrabil. Naprej! Se,p,o! V palačo I Doživel »i hujše reči. kakor je to«.
Tako sva šla proti hiši Heroda Antrpa.
K,aj uSe j®.B°flil0 'f.™' ne »em, ker sem si moral obvezati g avo. Kri mi je lila v oči. da nisem mogel gledati. To pa le vem: ko so jet-
niKB nrinp1i.nl „»„ :„ u:l__i. j ■ . J
—	o.«...».., ji« ie vem: ko so let-
n ka pripeljal, ven, ie bil zelo zdelan, že na-
fi™;.5™ Tll,Vda, I» «I Heroda malo usmiljenja pričakovati. In nisem se motil. On in
. . , . , .............il s t molil. V >n ,n
njegov, vojaki so ga zasmehovali in vani nliu-
OnizilV™ P '. - belo kraljevsko otleko.1
Verte I u"1," J,e ra"a n," Slavi znova krva-' bl s,e?ni1 r°kp n ga opiral ko smo sh po stopnicah doli, bi bil na tla padel
so stèki?'niÄiJ"*6 faka,a drl,al- ^kateri mo R,,f„.P? pr*or'J» z "ovioo. da se vrača-
st°esel in se zasmójal.U °PrÌje' krepke* * »Ä'pH^'' m0j SCÌPÌ0U ie deiaI'
m&Tàlrtesni ^Sarii
"ača , se namreč nismo po ioti po ka
ških in veliko žensk, ki so si skušali pot utreti proti pretori j it, pa so poskušali zastonj, zakaj tam so jih zganjali nazaj. To so bili veliki možaki nižje vrste, ki so jih, mislim, nalašč zato sem poslali. In zasmejal sem se, ko sem med njimi zagledal enega, ki je bil nizke postave, pa sedel na plečih Egipčana skoro moje velikosti, ki si je s silo skušal napraviti pot skoz gnečo, auzenjje zelo junaško pritiskal naprej, med tem ko je oni na hrbtu s palico, ki jo je imel, učinkovito mahal krog sebe.
»Minimi»s jaha Maksima«,« se Probus norčeval. »Krepko udari, možiček! Fantje, ali »te kaj enakega vide i v areni? Glejtel tarale gre Bartinej. Za njtrn! Naprej!«
n naprej smo hiteli. Ni bilo dolgo, pa smo prešli skoz drhal, saj so jim bila toporišča nasiti sulic presneto malo všeč, mi pa z njimi tudi nismo bili preveč vljudni. Bartimej in ta. ki je bil Lgipčanu zlezel na pleča, (»Ki«, je dejal Bartimej, »m bil nihče drugi kakor Zahej«) sta jo uclrla za nami, večji del moških in vse žen-ske ie pa gneča od nas ločila.
In tako smo šli proti pretoriju. Rufus je šel z menoj v sodno dvorano, da bi Pilatu izročil Herodovo sporočilo - on je namreč imel skrb za jetnika, dokler som jaz negoval rano.
Moj gospod Pilat je pred seboj imel tabli-blizn !C bral »f«i slabe volje; ko sva prišla nama. 1 8 Sebe in se obrnil P"*»
deiai?n!'^'JJa S!a mi. ea. nazai pripeljala«, je aejal na vso moč razjarjen.
»Kaj pravi Herod?« ,„, P,"fua m«. je izročil sporočilo. Kai se ie
dovo 'LETnTi vem- V i« « "eri
p prebral, se je obrnil proti meni.
4 Najmanjši jalia Največjega, radi na^'povoščene ?aMice? kra'ka PÌS™ pisa,i
»Tole z vso naglioo nosi gospe Klavdiji«.
In vzel je neki pergament, ga zapečatil in dal meni.
»Ti pa počakaj!« je ukazal Rufu, »o teiu te hočem še prašati«.
Takoj sem odšel v palačo. K Ia vrli ja Pró-kula, žena mojega gospoda Pilata, me je sprejela v svoji eostinfjki sobi. Tako je bilà bleda, da sem kar obstrinèl. Dragulji na njeni lepi postavi so pa sijali kakor sonce opoldne.
»Tebi ni dobro, gospa«, sem se drznil reči.
»Ne, Scipio«, in se je nasmehnila, pa solz ni mogla skriti.
»Nisem bolna, ampak strašno me vznemirjajo grozne sanje, da ne morem jx>čivati. tipati »i ne upam, sicer se mi bo zopet satnjalo«.
Roke si je položila na oči, kakor da jih hoče zakriti pred svetlobo dneva.
Prej sem napisal, kako sem svojemu gospodu Pilatu rešil življenje, pa še moje zraven ni bilo v majhni nevarnosti. Od tistega dne me je namestnikova družiina zelo cenila. Klavdija Prókula me je vedno gledala zelo naklonjeno, vendar pa je bila hladna in hkratu v primerni dalji. Nikdar nisem mislil, da bi jaz ali katerikoli moški izvzemši samo Pilata, kdaj gledal njene solzé. V meni se je zgenilo srce, ko sem täko ženo videl v tako bridkem stanju. Obrnila mi je hrbet, tla bi ji ne gledal v obraz, vendar pa si nisem mogel kaj, da bi ne videl, kako ji je vse telo drgetalo.
Urno se je zasukala proti meni. ,v »Nikar se zame nič ne meni, vsa sem raz-misljena. K svojemu dospodu se vrni«.
Vzdignil sem sulico in šel proti vratom. . »Scipio!« sem zaslišal njen glas; toda s'«8 njenemu ni bil nič podoben; govorila je kakor človek, ki je v velikem strahu. Obstal sem in se proti njej Obrnil. Stala je s široko odprtimi očmi, roke je držala na prsih. Opazoval »em nago dviganje in padanje njenih prsi Dihala je, kakor človek, ki je daleč tekel.
Vencelj pa se ni ganil. Krepko ae je oprl ob svojo palico in dve solzi ata mn počasi privreli iz oči.
»Kaj pa hočete?«
Tukaj... to je bil domi
Kakor tat ae je priplazil bliže. Skozi vrtna vratica je stopil in pogledal skozi okno. Težak vzdih olajšanja ae mu je izvil iz prai. Njegovi dragi žive še tukaj. V sobi je stalo pohištvo in neki fant, Konrad, ki ae je igral z majhnim otrokom. To je bii pač novorojenček.
Trenutek je mož tiho stal, nato pa šel v sobo. Zbral je vse sile, da bi se zdelo, da je miren.
»Dober dani« je rekel tiho in t akrbeh, ko je vstopil. »Ali je mati doma?«
Deček je začudeno pogledal.
»Ne, mama je v cerkvi. Velika noč je.«
Deček ga ri več poznal. Dve leti je dolga doba in Peter Vencelj je prej nosil lepo brado in dolge kodraste lase.
»Kaj bi radi?« je ponovil deček, ker je mož ves zbegan in pobledelega obraza stal kot kip.
»Jaz ... hotel sem le. ., le poprašati, kako se imate?«
Kgnrad je silno začuden, s ' ' " '
»Kako se imamo! Dobro nam je!«
»Toda... toda brez očeta ste vendar?«
Fant je mračno pogledal na tla.
»Ne rabimo očeta!«
»Ali ne bi rad videl, da se vrne?«
Mali je krepko odkimal z glavo.
»Tako se imamo boljše. Vsaj ne bo zapil vsega, kar mati zasluži, in tepel nas ne bo. Mnogo boljše je, odkar ga ni.«
Tuji mož se je trdno prijel za omaro in strmel v dečka. Končno pa je le privrelo iz njeg?: »Toda tvoja sestrp Aučka bo pa vesela ..,ačetal? Kje pa je ona?« • , ' '■,■■>"..'
Tedaj pa je mali otrok. zajokal.
»Bodi tiho, Anica, bodi tiho. Kaj ne tudi
ti ae ne veseliš očeta? Saj ti ga aploh ne poznaš.«
Peter Vencelj je izbuljil oči.
»Ta otrok vendar ni Anica? Mora biti pa 2e večjal«
»Da, ona druga! Toda je umrla. Tedaj je ravno prišel na avet drugi otrok, in takrat ga je mama dala kratiti tudi za Anico.«
»Umrla jel Anica, da je umrla? Ljuba, preljuba Anica pa umrla. O moj ljubi Bog, ljubi moj Bog!«
In postavni mož je začel naglo jokati. Otrok je spet zajokal in deček je osuplo gledal ihtečega moža. Spomnil se je nečesa, kar mu je mrtvilo srce.
»Vi ... saj vi ste vendar oče. >, Bojim se vas... na pomoči Mati I Na pomoči«
»Konrad, bodi tihol Ne vpij vendàr, Konrad, na pomoč. Nič vam nočem! Saj spet odhajam! Glej, imam že kljuko v roki. Nehaj vendar vpiti. Hotel sem vas le videti enkrat.«
Deček je nehat vpiti, kljub temu pa se je plašno ihteč stisnil^ svojo sestrico k steni.
»Konrad, zak^j pa je mala Ana uiprla?«
»Zaradi davice. Ravno štirinajst dni po-
tem, ko ste ... ko je oče odšel. In potem se je čez štiri tedne rodil drug otrok. In temu je spet ime Ana.«
»Ali ste imeli vedno dosti jesti, Konrad?« jj »O da, to 2e. Boljše nam je kot prej.«
Deček ni niti malo popustil od bridke resnice.
»Ali nočeš, Konrad, da ostanem tukaj?«
Ta pa je pogledal plaho vanj in odkimal z glavo.
»Bojim sel«
»In... kaj pravi mati?«
»Ne vem... nikoli ni nič rekla. Dobro ji je tako.«
»Potem pa spet grem. ., Shrani ta moš-njiček.. zapri ga v omaro... je denar ▼ njem ... daj ga mami, da vam kaj kupi... in reci, da jo pozdravljam. — Ančka, daj mi roko.«
S strahom je' položil otrok ročico v moža-kovo desnico. Od pa se je nežno sklonil fc otroku, ga poljubil na oči ter šel iz sobe.
Zunaj sredi gozdne poti je stal nepremično in tiho. Pregnali in spodili so ga od doma, preklela so ga usta lastnega otroka! In niti ugovarjati ni mogel, zaakj otrok je imel prav. Kam sedaj, kam? O, da bi bil v kaznilnici, v ozki zamreženi celici. Bilo bi boljše kot tu v prostem domačem gozdu. Globoko spodaj je reka vabljivo pela svojo pesem. In že je prisluhnil tja dol s skrivnostno se žarečiroi očmi.
Tedaj pa je vendar prišlo do njegovih ušes lepše petje, zaslišali so se glasovi ljudi iz doline.
Topo se je siromak zgrudil na kamen ob cesti. Tam doli só bili veseli, odrešeni ljudje; zanj pa ni prišla zmaga; stal je sredi noči in smrti. Družina Kristova doli pa je pela dalje in osamelemu je bilo malo lažje.
Noč ( mu je odprja pot; napravil si je ^načrt za prihodnost. Odšel bo. v mesto, delal bo in kar bo zaslijžil, pošlje svöjim dragim. jPo-tem jim ne bo treba več gladovati in se ga
svoje izkušnjel« se samozavestno smehlja. »Ampak —«
»No — kaj, ampak?«
»Saj — tako zasledovanje je drago. Ste o tem že kaj premišljevali, gospod baroni1«.
»Seveda sem!« se nasmehne Dorival.
»Sijajno, sijajno!« si misli ravnatelj. »Je že o tem premišljeval!« Kar žarel je.
»Saj,« nadaljuje, »do kakega Emila Šepca ne prideš v beznici ali dalmatinski kleti. Tedaj moramo na noge spraviti naše najboljše ljudi — ooazovati igralnice v kopališčih — biti povsod, kjer se odlični ljudje zbirajo... No, — saj imamo dostop!« se spet samozavestno smehlja.
»In zdaj čisto trgovsko — če dovolite, gospod baron. ;.«
»Prosim!«
»— kajpak mi je nemogoče, da vam stroške vsaj približno navedem. To bi bilo nepremišljeno poslovanje, ker moram računati z nepoznanimi možnostmi, za uspeh — vam pa dober stojim —«	4
»Poglavitno!«
»Dober stojim! Najbrž je pa vsekakor — in potrebno za uspeh — da bomo imeli velike stroške —«
Gospod ravnatelj Zobec je strmel v svojega varovanca in brez sape čakal.
»Velike?«
»Zelo, zelo velike!« Izračunal je z ìeznan-sko hitrostjo. Dva tisoč? Tri tisoč? Va.-ovanca je prijemalo... Zobec je lovil sapo. Naposled je prišel do zaključka, njega vrednega, kajti bil je v svojem poslovanju ironidljiv. Ali —
Smola barona Porivala
Ravnatelj je sedel prèd veliko pisalno mizo, s hrbtom proti oknu, ki je bilo zastrto z zavesami in prevlekami, da je bilo kar mračno v sobi. Na pisalni mizi je bil velik kup spisov.. Ko je Dorival vstopil, je Zobec vstal in se globoko priklonil. Bil 'je visok in mišičast, okusno napravljen in je razumel, kako se pridobi zaupanje. Glas mu je bil kakor narednikov. Imel je navado, da je povedal, kar je povedal, kratko in določno.
»Sedite, gospod Samostrel, in razložite kar moč kratko, kaj vas je pripeljalo k meni.c »Hm — Poznate nekega Emila Sepca?« »Mislite si, da ga ne poznam. Potem mi hamreč zadevo bolj jasno razložite;* pravi ravnatelj previdno.
»No, gospod Emil šepec je cigan. Krade po hotelih, slepari z ženitbami in tako dalje. Silno ga išče cel polk domačih in tujih uradov. Pa policija ga ne dobi. Ampak mene so že nekajkrat zaprli! Možakar mi je namreč neverjetno podoben. Naravnost noj dvojnik je. Dal sem «i sicer tole legitimacijo napraviti —« in da detektivu pisanje, ki mu ga je dala policija, da ga pogled*.
Zobec ga bere z velikim zanimanjem, preskusi že iz navade, če sta podpis in pečat prstna, in mu ga vrne.	I
»Ta legitimacija vam popolnoma zadostuje, da ste varni pred sitno policijo. Utegne pa se zgoditi,'da vas ljudje, ki jih je Šepec osleparil, zamenjajo z njim. Sc vam je takšna pomota že kdaj pripetila?«
»Zalibog, že. Saj zato se obračam na vas —« Ravnatelju pove, kaj vse se mu je pripetilo v hotelu Pod lipami. »Zadeva mi postaja že prenadležna!« konča. »Vaš zavod naj tega Emila Šepca poišče in izroči policiji.
»Gospod ravnatelj Zobec je napeto poslušal.
»Težka naloga!« pripomni. »Policija takih }judi kakor je Šepec ne ujame nikoli.«
To je povedal, kakor da je pribito.
Ko ga je Dorival o pohajkaču kolikor toliko že poučil, se je nenadoma naredil, da Emila Šepca pozna kakor.svoj žep in da je on edini, ki ima moč, da prebrisanega sleparja ujame. —
»Glejte, gospod Samostrel, Šepec vedno tako nastopa, kakor da je iz visoke družbe. Saj je pa tudi za to. Odlična zunanjost Gotovost. Hladnokrvna predrznost. Deluje samo v najboljših krogih. Plemstvo, denarna aristokracija. Tu tiči zajec. Tam ga policija rada ne išče. Tam so taki nepridipravi bolj varni kakor krovec vrh zvonika. In prav takšne zadeve so naša specialiteta. Imamo namreč zveze I Imamo
ludi ne več bati. Kaj pa naj bi tudi «icer? Anica, njegova ljubljenka, edino bitje na zemlji, kateremu ni storil nič zalega, je mrtva. Umrla je štirinajst dni potem, ko je on odšel.
In tedaj si je podprla z obema rokama glavo in obudil za svojega otroka pozen spomin in molitev. Nihče ga ne bo motil; žena je doli v cerkvi, pobožnoiti pa še ne bo kmalu konec. On pa si le za trenutek odpočije. Utru-jenje. Konrad mu ni ponudil stola. Samo malo naj si odpočije! Potem gre!
»Peter, Peter!«
Tedajci stopi predenj njegova žena. On pa skoči kvišku in strmi vanjo.
»Peter, kje si se vzel? Saj tvoj čaa še ni minil. Ali si — ali si ušel?«
»Pomiloščen sem — kralj me je — imam listino v žepu.«
»Pomiloščen! Peteri«
In plane k njemu, da bi ga objela. Toda on se ne gane.
»Jaz spet odhajam, Ivanka!«
»Ti greš? Kam — kam greš?«
»Ne vem. Bojite se me vendar. Niste hoteli, da spet pridem domovi Konrad pravi —«
Konrad je silno začuden.
»Da, in sedaj grem proč. — Kar bom prihranil, vam pošljem! Konrad pravi, da se imate boljše, če me ni.««
»Ne, Peter, ne greš. Niti za en dan. Naš si. Tu ostaneš, Peter. Ni res, da nam je bolje, če tebe ni; ni res!««
»In tudi če bi me še tepe!, moraš ostati tukaj.«
»Ivanka, žganja ne pijem več. In tepel ne j bom nikogar. Mene je Bog udaril.«
Drži ga objeta in ga gleda; pripoveduj« mu: pa nič žalostnega, nič obtožujočega, ne le o prihodnosti in kako bo lahko vse dobro! In blagruje usodo, da ji je neka žena v cerkvi pošepnila, da je videla prihajati Petra domov, tako da ga lahko še sreča. Ne bi prenesla, če bi odšel.
Spodaj v dolini pa pojejo ljudje: Z ah valj en Gospod Bog.
Jutri je Velika noč.
(Paul Keller.)
išmartno pri Litiji. V vasi Vintarjevec j« umrl posestnik Ignacij Simoučič. Bil je dober katoličan ter vedno zaveden pristaš SLS. Bil j« delaven član v raznih društvih ter dolgoletni naročnik Domoljuba, katerega je vedno rad prebiral. Naj počiva v miru I
>In tako vam moram povedati — gospod baron —« je spravil iz sebe, »da bo vse pnv, če nam daste predujma — recimo — pet tisoč dinarjev za stroške in obhodke!«
>Daml< pravi Dorival in napiše ček, kolikor je zahteval Zobec.
Tako je bila poglavitna reč končana.
Zobec ga je Se nekaj zasliševal. Ravnatelja je bilo posebno na tem, da spozna ljudi, ki f šepcem osebno občujejo, in Dorival mu je imenoval gospo Mucovo ia vratarja v hotelu ter »e poslovil.
Gospod ravnatelj Zobec se je vrgel kakor je bil dolg in širok v naslonjač in globoko dihal.
»Ahhh!« je zazehal. »Ta kupčija bi bila sklenjena!« Prižgal si je viržinko in kadil.
4.
Cela kolona cestnih pometačev je porivala v obliki klina po cesti dolge metle in pometala nesnago in mlake v kanale.
Dorival je dospel na Pariški trg, si zavihal kožuhov ovratnik, dal pod dežnik svoj svetel klobuk in hotel prečkati cesto. Da bi pometače pustil mimo, je za trenutek obstal na robu pločnika. Nehotoma se je ozrl in zapazil, da se je postavil nekaj korakov za njim srednje visok mož v temnorjavem plašču in s črno kla-feto. Zavihane brke, srep pogled, bikovka s svinčenim ročajem v roki — Dorival je vedel, da ima pred seboj tajnega policista ali bolje za seboj. Poznal je Se preveč te vrste ljudi.
Dorival je vedel, da je vtaknil legitimacijo v notranji žep. Za trenutek mu je šinila misel, da bi šel do možakarja in mu povedal, da bi čas za državo koristneje porabil, ko bi se posvetil preganjanju resničnih hudodelcev. Pa si je rekel: ne. Cemu bi se spuščal v dolge po-
3'
govore z možem v tako grdem vremenu? Zurno prečka cesto. Pogled izpod dežnika mu pove, da gre možakar za njim.
Onstran ceste so vstajali v meglenem somraku snežink težki obrisi »Carskega dvora«. Tam pijejo zdajle čaj in je življenje notri v polnem razmahu. Tjakaj je hotel. Potopiti se v valove elegantnega sveta, ki je imel navado, da .se je ob tej uri tam zbiral. Naj preganjalec zunaj čaka. Neprijetno delo v takem vremenu. Nasmehnil se je, ko je pomislil, kako bo redar rentačil, ko si bo na cesti zmočil in prehladi! noge. Možakar si vendar ne bo upal priti med goste v uniformi. Ce bo vztrajal dve uri na mestu, dobro, mu Dorival pokaže legitimacijo. Ali bo zijal! Ali se bo jezili
Kar dobro mu je delo, ko je stopil v čaj-nico. Postrežljiv natakar mu je odnesel klobuk in suknjo v garderobo, drugi mu je prinesel čaj in pecivo.
Dorival si je prižgal cigareto. Misli so mu romale. Ni bilo prav za prav grdo, da je uradnika, ki je vendar izvrševal svojo dolžnost, tako pobalinsko na led speljal? Bi ne bilo bolj prav, da bi mu bil odkrito povedal? Kaj more mož, da je gospod Emil Sepec tako zelo podoben baronu Samostrelu? Ta Šepecl
Saj — in sploh! Stotnika Potokarja je zadnje čase vsega služba tirjala. Če bi bilo le res. Morda se je pa s službo samo izgovarjal, da bi mu ne bilo treba iti h konzulu Rožiču. Zdi se, da hoče res preprečiti, da bi se sestal z lepo Ruto. Preneuinno! Pa kdo bi mu za zlo vzeli
Preneumno--
»Prosim, bi morda hoteli gospod konzul kar tukaj prostor vzeti! Za gospodično prinesem takoj stol!«
Natakar je govoril te besede prav blizu Dori vala.
Ta pogleda. Pred seboj je zagledal starejšega gospoda, ki je iskal zdaj tu zdaj tam praetor zase in za avojo spremljevalko.
Spremljevalka je bila Ruta Rožič.
Preudaren natakar je priazno silil očeta in hčer, naj sedeta k mizi, kjer Je sedel Dorival.
>Na konej mu' dam stotak,« je obljubil na tihem vzradoščeni Dorival.
Konzul je bil ie na tem, da sede, ko pocuka hči očeta za rokav.
»Rada bi sedela blizu godbe,c reče.
Dorival se je jezil.
Konzul, njegova hči in natakar so se prerinili prav do godbe, so se pa vinili in sedli prav blizu Dorivala za mizo, kjer sta sedeli že dve dami, ker so bile pri godbi vse mize zasedene.
Dorival je vriskal. Ruta je sedla na stol, ki jo tako stal, da jo je gledal v obraz. Komaj za tri korake so bili narazen. Bil je ves iz sebe. Priložnost mora izrabiti. Predstaviti se mora konzulu, zgovoriti se na Potokarja, prav ponižno prositi za dan in uro, kdaj bi se mogel porazgovorill in pozvedeti o volframu v republiki Costalindi.
Samo tepcc ne bodil
Hotel je počakati, de. godba konča. Sveta nebesa, kaj goslač tam gori res re bo nikoli nehal! Dorivala je minevala potrpežljivost. Videl je, da je natakar prinesel konzulu in hčeri čaj in potico. Konzul je srkal iz skodelice, gledal nemirno na uro, brž povedal nekaj Ruti in odbrzel po stopnicah, ki so vodile v zgornja nadstropja v hotelu. Sluga je nesel za njim kožuh in klobuk.
>Naaal Ušel mi je,< si misli DorivaL 1
Strelci med živali
Velik del živalstva more živeti le od lova ln , Da si ulove »voje kotilo, uporabljajo živali he svoje organe, zobovje, kremplje itd. So pa žili ki imajo za to na razpolago celo »strelno« *oiie, p»5'' in Podobne pripomočke.
NaiDližji primer lovca • pastmi med živalmi daje zloglasni volkec, ki je prav za prav Cinka kačjemu pastirju podobne žuželke. Ob DČnih i" peščenih poteh gradi -volkec svojevrstne bvne jame. Ker je preveč neokreten, da bi ulovil Jvoj plen v teku, si gradi majhne, lijaste jame, v latere naj bi njegove žrtve padale. 2e zgraditev takšne jame je za komaj centimeter dolgo živalico t e lik o delo. Najprvo izkoplje krožni jarek, prvi bbroč vdolbine, ki se navzdol čedalje bolj zožuje, Coteo sledijo drugi, čedalje manjii in globlji ob-foči, z g|av0 izmetava pesek iz jame. Ko je lijak bripravljen, te ličinak skrije z mogočnimi čeljustmi ga dno in preži. Če te prikaže kakšna mravlja ob pobu jame, zdrčijo peščena zrna na dno in mravlja pade v jamo. Če ji uspe, da se reài groznih klešč, i katerimi jo zagrabi ličinka, vendar ne more uiti. •Najpozneje ob robu jame pade nanjo dež peščenih km, ki jih je volkec s tvojim iirokim vratnim ščitom zagnal vanjo. Zopet pade na dno in v drugič jse kleščam ne iztrga več.
Tudi med ribami j* vrsta, ki na razne žuželke po vteh pravilih strelja. Kot izstrelke uporabljajo [te ribe vodne kaplje, ki jih zaženejo z veliko silo in iudovito točnostjo proti plenu. Te ribe živijo samo v rekah in nizkem obmorskem vodovju Zad-jije Indije, Indokine, severne Avstralije in Poline-Izije. Med vodnimi rastlinami skrite prežijo negib-|no na svoje žrtve. Kaplje, ki jih iztrelijo vanje, |žrtve omamijo, da padejo v vodo in tu jih ribe (požrejo. Vodo izstreljujejo razbojnice skozi pri-Iprti gobec. Le redkokdaj se zgodi, da bi ne za-Idela cilja. Kitajci in tudi Evropci, ki žive v teh
■	krajih, drže te ribe v tvojih akvarijih in te za-Ibavajo z njimi na ta način, da jim molijo žuželke Ina paličicah. Dostikrat pa se pri tem zgodi, da
■	ustreli riba namesto v žuželko v oči opazovalca. [Škode ni imel od tega seveda še nihče ...
j Tudi za obrambo proti sovražnikom uporabljajo nekatere živali streljanje. Naj zaključimo ta
■	članek s primerom gosenic nekega gozdnega škodljivca. Te gosenice imajo nevarne sovražnike v Inckih osah, ki polagajo svoja jajčeca v ličinke in
■	gosenice drugih žuželk in zarod pozneje gosenico I dobesedno znotraj izžre Toda gosenica pozna to I oso in neredko sc zgodi, da se ob njenem prihodu [dvigne ter izprazni vanjo tvoj želodec Osa po-|begne in gosenica je vsaj za trenutek rešena.
Svarilni znaki v živalskem svetu
Živali, ki živijo v družbah, so si razvile najrazličnejše metode, da druga drugo v primeru nevarnosti posvurijo. Če sc bližamo lisičji jami, ! pred katero se igrajo mladiči, in nas starka zavoha, zaslišimo votle zvoke kakor udarce na
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIÌA V JUGOSLAVIJI I
ZAHÌEVAJTE TAKOJ NAJ-NOVFJ&I CENIK *
majhen boben. Lisica je udarila z zadnjo no|o dvakrat po trdih tleh in že so mladiči izginili
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga s neomejenim jamstvom
LJubljana. MikloSifeva cesta 6
9 lastni palači nasproti bolela »Union«
obrestuje hranilne vloge
najugodneje
Nove b stare rloge,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4/o y proti odpovedi po
Podobno »svarilno službo« poznajo bobri, Čim zasluti nevarnost, udari eden izmed starih samcev s ploskim repom po vodi in ta glas, ki se daleč širi, pripravi ostale živali do tega, da se takoj potopijo in poskrijejo v svoje trdne podvodne zgradbe.
Azijski divji konji, ki se pasejo v velikih' čredah, si postavljajo isto tako stražo. Te straže ne premoti niti najbolj sočna trava, da bi pozabila na svojo nalogo, temveč gleda neprenehoma pozorno na vse strani in če se pokaže kakšna nevarnost, se oglasi s kratkim udarjanjem. Opice so bolj poredkoma tako previdne, vendar pa potujejo južnoafriške opice vedno s prednjo stražo, ki glavno čredo s hripavim lajanjem opozori, naj se ustavi, če nekaj ni v. redu.
Važno odkritje
Dva kemika, begunca iz Nemčije, ki delujeta na uaiverzi v Kolumbiji? sta odkrila nekaj iako pomembnega. Odkrila sta rudnino, ki sta ji dala ime »U 235« in ki en sam funt te rudnine ustreza energiji 5 milijonov funtov premoga ali 3 milijonov funtov petroleja. Če pride »U 235« v stik z vodo, se takoj razvije para, in en kos te rudnine, ki tehta 5—10 funtov, mora oskrbovati parnik ali podmornico z energijo za vso pot krog sveta. To gorljivo rudnino je najti v Angliji, v Belgijskem Kongu, v Kanadi, v Koloradu in tudi v Nemčiji, Če so tozadevni podatki resnični, ki so objavljeni v »PUysical Reviesc, ki je eden najvažnejših strokovnih listov. To odkritje bo brez dvoma pomenilo ve« likansko spremembo za vsa vozila na paro.'
2»
I n^tr-ri n	il»i*J Alprm
'...Ti
M ■ l. /v > T »K	»»^.s^tovli.
n|V4	iWn<l<„«
■ - .I**	.	i i
.'"'•hA^r ' -, ■ t* -4 t>	. ^	> -
^fnin»- j	J** i
«J—rf. f Uft»	j. j.
' *****	» • »Ii	leirl
■ c.lamini inlnmaKki »rument ono->fih u>r. .ifino i 'i»ml;o ■	oo.
•*	Titti*»r . n x nli^niaini -tzsTnv«
<-nw|nj. n ; -ikiimpnt i 1«rt* •• zoflovno ;	i uiuiim» joonsuesn. J<>-
n-m.nf im»	ilcr.i» - no a i»
mgif^m , rnmr rfimin unli^iiaar ' r fimi« -'i ' »t ml a ; inonia, * , . ■ T.nwravn v» .	tir, IV.« ■iiU.uira. '»dimi j 0I«0

' « aOtti urs. t. . " anni mtaiii rut,-,«* litnltaaa. 'razaitova Hi i utMrtiia. l:inniinvweva. i;
w 1 »i i m ritorni «TirtrjR .Et



* lHf4*l|MVli ' d
nifi un» k*
IC"»'
"-cu io ali n iena :05niEtičca vraia valila vnjo luvo «no uno '» ^e mesa, in ;t;neu e >n louaiu vonio: V'arare e ii»-aul »ti a mpomace* jpti otiric. ai" * .1) mei i sin ia Kmi -rasta :oita ila ita:«
letta cuuictiti vr-ika ia j Juan e ilairo tTTfi leKoitko -»ti tvnttla	*uatm:
l'ise mille « I\unotturne .«»or »on s»* nmtiii|iu '»ti«!H;ive ut»ur ler-rariitnec n legniti! jire UiAOr — iavcnt trau!«
Jitili
* KieHUR) iimm» munte« •iiaef 'aa	a
0 urtw M.ii'tK ut» .tf-— m »ioli un - Mtma.il. ru juatx Ulti T9h~* 1 ,«»n)U jo «* u» ' IU.—. >eaiaia )r*aerrja iinnn»
Imi; - ' j--|r - ■ - te—u'i"*1
iaiiKiia. >»t .in«. ^«(Hstio e ni xket "our '"-»vcme^i irnafva. Jvutien a m	ut"T 1
-Sutern ?tsi,ruvKetit i«	— 's« ;ajašk;:
n t «M»i«f» »i>:»KU|«ä S. >MÌ> ri *3n w iaT
tvv oaitce» itKai»at iomm.ni -ti«i	sioaojtìin em w
:• .fttom m. -n»ä OaiKif»- ^Qtxt«.
• Mji _	0»*. 1?	- '"><"» •••-Hn.stvrt. a	»«ajateUi
— * ■«on«»«.»»» wifnei»» (m, »raMmut.

^ K.
--IH' 1 1 MT» U-ilvini« -
i. .. v -
... w « .L-ri**
"	• -H .n«««««. Plfl^- '
. ..m'imiti	«■	I
»»■» .>i» iitUl» • >»»• •
, lf»f><tW "i> - * I > WI" "i I mtp*- t ." .t^ftii .Mtwt
.n* -n»*«	f. .-«lewtmir*. J
„t-,.	"- V <-»*' «n» '• l«w i MM "«■ I««»
,r*t<.	1» h. I*	"	«1** •
-.:■»• »»nfWMlf 'Vi	1 '
tnn ri»M	.iurtt « '
. —<»A. t*i ..»»tiwf»>*.	im- ■
,V	LnH •	in ^»f "a 1
lMt.> - >»*Hft* .»•»•«-•» ". 1 »flM»	'
.nIMfltl
:rrnw»	... ,
.Mi^'irMi«! ^n, r ^ll"*""
tn-'*-' ''
„». « ^nt. mr' • a-i • ."»»f-«« 1 »hit« • f» >-
«»ir» rtrnhn« »"^fi^f il	jvwrm
»Amo imn	,r/» »innt^in
I ,,	>MWW Hr^rtr» ' rirr' »ln
»4WN -r» 'mWJIW« ^	'
N , »..»Hrtim—«u- «*<iifD» -	I
- - > v. 4M M a »IrfwrfH o	I
♦ "o "- Ì^H r»i r» trM^1—	Altu
f^wf^ii- ValNl -i ••	•
. "O — .«♦ilv^i *»a "*	^ »rt* ^.»
- -.» - l- riMr*	t • • : i« ^ni»	i
. «
41-	^ »1»ttA l
»n'»«-«!-'"rHt»	' »»ffciH - i^ftnnh a-»
»^«iii»	V«*^* ^-»i- «v ir.i«M* ■
^	.ifinvmr^n !
- -	mtimv*
«'♦♦•š»» - , ^tii.-»*»»»	; Kfltlo hm »t
ik» di1	w-«-» /t ".»f»* »rjllfo
^ i	' >«4Im
i* .«♦o-r m^&ht«» »IIt
•«'t»- -i :
-t

iflttr* anm^lfi
« M »M.
^Tt	»»- v. tA .
«♦rl.,	-nill hrt.
-.ti
^ " (."ìwi' tiA niimm^ T^. ..»vrt»*tr : . »»«ia»
-	- .v .X , .• >*H '	, -a» ;V.-(l<l(t
" -> • »«i JW» »wi.jm»nnii.|»»!i
•'f»-	••«».. nht .ntn arfl»* Ilir*.
»mmnnia» : mubjs»
♦ . M ar irft.rt.iitj Rimivi
iwr «fata
yfAinto ÉiiiWWn V t» >•
t»-..ar nvnrmr. y 'irr^*»-	v» ;V
tut«	»ml »nort
j ,	\ ' «-< ■•rtt1-**m
r	n%tAKt .inff»
Jat rtft Ir j»
' *tn- ^ttrrlr* • -
Tf : inifi
JÄfi'	t rm *
itlnvt ftr«	'«n
j m^ln .mm<o(iii —■
I	•»♦»	—•
!u/lumn
i rrvu «' «» u norica
»m^M* • anno-j r1i^fvlt vr^'m*» .'o-Idv'rir ——• viniknvn
t ' f: " 1. wfv» i.4jw
»IMB i IS«'?
1 itnfm	» r»	
	•m»	
1		
i tn*;		
	fiftm-	
r w		
t r^iwl^ Ì		
t rmt»	• S	MIT.
i \Hrti		oo fn
] tnitfl!	• Jtt»f »	
i- Ä	<m> ' rvs.	
t rrtliM'	ftv	Vivo 1
		
1 tmurr:	n iiln	
l .&rr	m	
ww	mmbu	I
		
		
.trn . 3,t1«J l-v.-iv
Iti.
uwr wtig
■ .»ic^vi-irnih . »lile . 1	• .mfrt ^-ii 4.
'	, ml^lTrlte.
f/,f! rr irnv« 878
. k«» ovn'a -»«H^ld. ur.'<.k» it.. :ir»aUì » awf.Hh navnrih •nah - — kni.xmA
i*nt M ri
ftrtrtf,
roed'3 :«2kima
ptr.Trtvna» luffiA. !) lì .*r r&rn m nrcim*» nit-t mttnl a m» rt . t in* »»a. — 3 iodi : HfTM,	I«p,4a ' i
rHu rt .iuunani.
teiGtarftisi ftesomat&i »koann
Inn	jd '|f»«lnv
tI	irrmvt ''»»tinti**- ■ i* <««ti'
iriififat	Inn»
(ttr**''"-?i	m' i»» antit*.
n )•■;:»I' »nt»"	fl| ,
,nr«i ^ jjn>»< ittf» :'l»«t»nii'B in r'-ynih	/ rt» >« ^
"•"ta. ^
' '«1 IH
'»mena- j..
iaw
■V m«tn	i* -rt m- -^Mh»
I» ihumkw <!(»»«■ ,|»1|, ,.nt.i.	^ «* im»Mi-	, pndt^ I
..v» •bit ■•» 1 '«K '»W ' nttiìcrirt '4i>mi «»it i»
•m« f» Ahw> h-ontli WM tolul: t , ^
, . „H» n . M ■ i»4l|«»iti .'fV.jl.-i 14 ,* ntnoufir» rvtnA^it» pfntMti alma, ntn»!» 4 >Mi»
k" « ->«t»hrtl AlP-n» Ai^atf»	Kt rt «t»»i JIW . » lK| 4 „
»^»'■1 r->lr>l*n« »ho«» tm ■ <mr*v o n| imi wi	-o-noniMrlm nll»nm.
ont+ri 1 3 ' fini«! «Wt>4W» mtnnv a/.» H »trn» » mu» IH rrnu. uiaant «
•m .1» - <r i')-!»» 7«l»rn
roTMii»
foSTQDit senr.ä ftosno
»4«	«www l'nwttn
r I ih Un • «Älrrtn ni»Hm1 uWI ti rirnf rtvwnf». nfwtnlno riiiailn. i'»rw twrl..» 3ft Im» 'itn :tff— » o«f> in i>— »»trlt-nim ix» r o»ti ru4r|,,ntn> o 0«H in T llf—
in 5"-.
m
» h*Mi » nnr»«irT> litnitn n
B a<irtt0i. ir » ■ rrtirnnir» noionTna
liitirna i*ntio ». i i- a mre«) mared iti >tki- imi. aarsm a otavriaio uutt n nriavt ! mmotront
' .rt^in 1 li ü *ih » -n w - ewa '.itto	ritmino Ot un .CDfcntto. e «td«.
»tili -Mh a ;m rfno ornai a	am
tonile, rrnma ust 1* meera 3;ns*e » •rtrnt« a Siti tao oorn. .ia. nomi; mi ira-•» tinor r urTiT» i i rnmomun » oseuni .una ?!«Kaiski ostau.
Cra i safrer
t J!J<BI
'Inaio ih ot. .1 "nuoce 9 oirnnno osian taot )n !Drsvo Jonioiinoa' oa lw ko ìTSL