80 An overview of the most common injuries in sport climbing with an emphasis on injury mechanisms Abstract Climbing has evolved from mountaineering into a number of disciplines in which climbers use specific climbing techniques that can lead to overuse injuries. According to epidemiological studies, injuries to the fingers and hands are the most common, fol- lowed by injuries to the shoulder joint. Various internal (older age, male gender, high BMI, weakness of the midline and previous injuries) and external factors (bouldering, post-training cool-down and campus board training) can significantly increase the risk of injury. The most common mechanisms of climbing injuries are loading the joint before attempting the movement, falls and choosing too tight footwear. Of all climbing holds, the crimping hold is the most common cause of finger and hand injuries, as this hold exposes the annular pulleys of the fingers to high forces. Injuries to the lower limb, head and spine are less common. Finger strength training, proper warm-up and stretching, reducing muscle imbalances and correct climbing technique are some of the possible actions that effectively reduce the risk of injury. Keywords: climbing, mechanisms of injury, annular ligaments, overuse injuries, prevention Izvleček Plezanje se je iz alpinizma razvilo v številne zvrsti. Pri teh plezalci uporabljajo specifične plezalne tehnike, ki lahko vodijo v preobremenitvene poškodbe. Po epidemioloških študijah so najpogostejše poškodbe prstov in dlani, sledijo poškodbe ramenskega sklepa. Tveganje za nastanek poškodb lahko pomembno po- večajo različni notranji (višja starost, moški spol, vi- sok indeks telesne mase, šibkost sredinca ter prejšnje poškodbe) in zunanji dejavniki (balvansko plezanje, izvajanje ohlajanja po treningu in trening na kampus deski oziroma »campus boardu«). Najpogostejši me- hanizmi za poškodbe pri plezanju so obremenitev sklepa pred poskusom izvedbe giba, padci in izbira premajhne obutve. Izmed vseh plezalnih prijemov je prijem na strešico (angl. crimping) najpogosteje vzrok za poškodbe prstov in dlani, saj krožne vezi prstov izpostavi visokim silam. Manj pogoste so po- škodbe spodnjega uda, glave in hrbtenice. Vadba za jakost in moč prstov, ustrezno ogrevanje in razteza- nje, odpravljanje mišičnih ravnovesij ter pravilna ple- zalna tehnika so nekateri izmed ukrepov, ki učinkovi- to zmanjšujejo tveganje za nastanek poškodb. Ključne besede: plezanje, mehanizmi poškodb, krožne vezi, preobremenitvene poškodbe, preventiva Iza Obal 1 , Brina Petrle 1 , Žiga Kozinc 1 Pregled najpogostejših poškodb pri športnem plezanju s poudarkom na mehanizmih nastanka 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola šport in zdravje 81 „ Uvod Plezanje je zelo priljubljen šport po vsem svetu (Nelson in Mckenzie, 2009), njegova priljubljenost pa se je še povečala po vklju- čitvi na olimpijske igre v Tokiu leta 2020 (Buzzacott idr., 2019). Skozi čas so se razvile različne vrste plezanja. Prosto plezanje oz. plezanje brez uporabe tehničnih pripo- močkov za napredovanje (Kokalj, 2006) ali samo z uporabo vrvi (pzs.si, 2022) (angl. free climbing) se je razvilo iz alpinizma okoli leta 1880 v prvih plezalnih centrih v Angliji, Švici, Nemčiji, Italiji in Franciji (Zhu idr., 2021). Balvansko plezanje je plezanje brez vrvi na majhnih skalah in balvanih (angl. bouldering) (Jebson in Steyers, 1997). Sočasno se je pojavilo tudi tradicionalno plezanje, ki temelji na uporabi odstranljivih varoval (zatiči, metulji) (pzs.si, 2022). Raz- cvet športnega plezanja pa se je zgodil v sedemdesetih letih 20. stoletja s pojavom fiksne opreme (namensko zavrtani klini in svedrovci), opremljanjem smeri z vrha ste- ne in študiranjem smeri (Kokalj, 2006; pzs. si, 2022). Schöffl in sodelavci (2013) so v svoji študiji pregledali bazo podatkov o obiskih nem- škega plezalnega centra v obdobju petih let. Povprečna dolžina treninga plezalcev je bila 2 uri 47 minut. Na podlagi 515.337 obiskov so ugotovili incidenco poškodb – ta se je pri moških zgodila na 47.742 ur, pri ženskah pa na 46.735 ur. Najpogostejše so bile poškodbe prstov, in sicer rupture kro- žnih vezi. Sledile so poškodbe ramenskega sklepa, pogostost teh je s starostjo plezal- cev naraščala. Manj pogoste so bile po- škodbe spodnjega uda, glave in hrbtenice. Literatura navaja številne dejavnike tvega- nja za nastanek poškodb, deli jih na notra- nje in zunanje. Notranji dejavniki so višja starost (van Middelkoop idr., 2015), moški spol, visok indeks telesne mase ITM (Backe idr., 2009), šibkost sredinca in prejšnje po- škodbe (van Middelkoop idr., 2015). Zunanji dejavniki so balvansko plezanje (Backe idr., 2009), izvajanje ohlajanja po treningu in trening na kampus plošči (van Middelkoop idr., 2015). Zadnja dejavnika sta povezana predvsem s količino in ravnijo zahtevno- sti treninga, saj se pojavljata pri plezalcih, ki trenirajo pogosteje in tekmujejo na višji ravni. S povečevanjem težavnosti smeri (npr. manjša velikost in število oprimkov ter ve- čji nagib) se povečajo tudi obremenitve na telo, predvsem na dlan in podlaket, ki delujeta kot vzvod in tako prenašata veli- ke navore (Maitland, 1992). Manjši oprimki povečajo zahteve po eksplozivnih in dina- mičnih gibih, medtem ko ponavljanje dolo- čenega dela smeri oz. projektiranje poveča tveganje za preobremenitvene poškodbe (Paige idr., 1998). Najpogostejši mehanizmi in vzroki nastanka poškodb so obremeni- tev sklepa pred poskusom izvedbe giba (Largiader in Oelz v Paige idr., 1998), pad- ci z višine ali ob steno (prosto in športno plezanje) oziroma padec na blazino (bal- vansko plezanje) (Paige idr., 1998; Schöffl in Kupper, 2013) ter premajhna obutev (za dve do tri številke manjša od navadne) (Morri- son, 2007). Namen članka je opisati najpogostejše po- škodbe pri plezanju in njihove mehanizme. Poznavanje mehanizmov nastanka po- škodb je ključno pri snovanju preventivnih in rehabilitacijskih programov. „ Poškodbe prstov in dlani Najpogostejši vzrok za poškodbe prstov in dlani je prijem na strešico (angl. crimping). Rupture krožnih vezi se pojavijo pri 25 % profesionalnih plezalcev (Chang idr., 2016). Najpogostejša je ruptura druge krožne vezi A2; v večini primerov sta poškodovana sre- dinec in prstanec (Cole idr., 2020). Druga krožna vez A2 prenese obremenitev 400 N, preden se pretrga. Povprečne obremenitve pri plezanju se gibljejo okoli sile 380 N, pri zaprtem prijemu na strešico ali nenadnem padcu pa se lahko pri 70 kg težkem plezal- cu ustvari sila do 450 N, kar je za 40 % več sile, kot jo ustvarijo mišice (Chang idr., 2016; Cole idr., 2020). Statične sile se dodatno po- večajo pri dinamičnih gibih (Čufar, 2003). Ob poškodbi zaznamo slišen pok, preska- kovanje prstov, občutek popuščanja, moč- no bolečino ob bazi proksimalne falange, ekhimozo in oteklino na volarnem delu proksimalne falange (Cole idr., 2020; Peters, 2001). Pogosto plezanje z zaprtim prije- mom, ponavljanje istih gibov, plezanje ob utrujenosti in plezanje po majhnih, okro- glih oprimkih (Čufar, 2003) lahko vodijo do vnetja mišično-tetivnih enot m. flexor digi- torum superficialis (v nadaljevanju: FDS) ali m. flexor digitorum profundus (v nadalje- vanju: FDP) oziroma v tenosinovitis (Jebson in Steyers, 1997). Zaradi vnetja začne kitna ovojnica izločati več tekočine s fibrinom. Omenjeno vodi do zoženja in zlepljenja ovojnice ter posledično do večjega trenja pri drsenju kite, to pa lahko povzroči vnetje kite. Pojavijo se bolečina med gibanjem in obremenitvijo ter na pritisk, krepitacije in oteklina (Čufar, 2003). Prijem na strešico postavi proksimalni in- terfalangealni sklep (v nadaljevanju: PIP) v hiperfleksijo, distalni interfalangealni sklep (v nadaljevanju: DIP) pa v hiperekstenzijo. Ponavljajoče se mikropoškodbe zaradi po- večanega obsega treninga ali pretiravanja s prijemom na strešico lahko vodijo v kapsu- litis oz. sinovitis sklepov prstov. To stanje se lahko razvije tudi akutno; pogosti vzroki so plezanje v razpoke, izguba opore ali uda- rec členka ob steno. Pri obeh mehanizmih se pojavijo edem, togost in bolečina v po- steriornem ali lateralnem delu PIP oziroma DIP. Simptomi se zmanjšajo z ogrevanjem in zmerno aktivnostjo (Schöffl in Schwe- izer, 2016). Značilna je zgodnja jutranja togost, pozneje pa otekanje kapsule, bole- čina ob pritisku ali gibanju in nestabilnost. Pomembno je raztezanje sklepov po vadbi (Peters, 2001). Pri izkušenih plezalcih se lah- ko pojavijo osteofiti, subhondralna sklero- za in zožitev sklepnega prostora (Schöffl in Schweizer, 2016). Poškodbe epifize kosti prstov prizadenejo mlade plezalce, stare od 13 do 15 let. Vzrokov za to je več: fan- tje zaradi pubertete pridobijo težo, s tem upade njihova relativna moč, testosteron pa zmanjša mehanično trdnost epifiz. Ra- stne plošče prstnih kosti se zaprejo šele pri starosti 17–19 let. Prijem na strešico poveča možnost za obremenitve rastne plošče. V najhujšem primeru privede do njenega zloma in do nepopravljive spremembe sklepa, neenakomerne ali prekinjene rasti kosti prsta. Členki otečejo (najpogosteje PIP prstanca), pojavi pa se tudi bolečina ob pritisku na zunanjo stran sklepa (obvezno rentgensko slikanje ob sumu na poškodbo) (Čufar, 2003; Schöffl in Schweizer, 2016) Drug tip poškodb prstov in dlani so preo- bremenitvene poškodbe. Preskakujoči prst (angl. trigger finger) nastane zaradi nepo- polne regeneracije poškodbe kite in stal- nega pritiska na kito. Posledica sta vozlasta zadebelitev kite ali zoženje kitne ovojnice oziroma prve krožne vezi A1. Kita ne more več enakomerno drseti skozi ovojnico, zato začne prst med krčenjem in iztegovanjem preskakovati (Čufar, 2003). Ganglion je be- nigna cista na sklepni kapsuli ali kitni ovoj- nici. Nastane zaradi prirojene ali kronične preobremenitve kit upogibalk prstov okoli krožnih vezi A1, A2, A4. Velikost gangliona je odvisna od obremenitev; pri intenziv- nem naporu oteče, po večdnevnem počit- ku pa se zmanjša. Simptomi so bolečina ob pritisku med plezanjem, otekanje (odvisno 82 od obremenitve) in omejena fleksija (Čufar, 2003, Schöffl in Schweizer, 2016). Težji oprimki v obliki lukenj (angl. pocket), ki omogočajo prijem samo z enim ali dve- ma prstoma, ne globlje od distalnih falang, povečajo tveganje za poškodbe m. lumbri- cales. Za povečanje moči vključenega prsta so vsi drugi (neobremenjeni) prsti popol- noma upognjeni proti dlani, medtem ko je nosilni prst skoraj iztegnjen (to poveča naj- večjo moč do 50 %). Skupna izvora m. lum- bricales III in IV iz dveh sosednjih kit FDP se pri tem pomakneta narazen, to pa lahko vodi v nateg ali natrganje mišice. Značilna je ostra in nenadna bolečina v dlani (Chang idr., 2016; Schöffl in Schweizer, 2016). Druge možne poškodbe so še zlomi prstov, po- škodbe interfalangealnih sklepnih kapsul in poškodbe kolateralnih vezi (Chang idr., 2016). „ Poškodbe zapestja Sindrom zapestnega prehoda je posledica preobremenitve FDS in FDP ali nenaravne spremembe v zgradbi mišic (podaljša- ni trebuhi mišic) (Chang idr., 2016; Čufar, 2003). Posledica je ukleščenje n. medianus zaradi otečenih kit v zapestnem prehodu (Chang idr., 2016). Značilni so odrevenelost, mravljinčenje, zbadanje ali srbenje po der- matomu medialnega živca, zlasti ponoči (Peters, 2001). Če je pritisk dolgotrajnejši, so prizadeta še motorična vlakna živca, kar se izrazi v zmanjšani mišični moči (Čufar, 2003). Poškodbe zapestja zaradi padcev so po- gosto opazne šele nekaj mesecev po prvi poškodbi. Za poškodbe ligamentov sta značilna slaba prognoza in zahtevno zdra- vljenje, če se odkrijejo pozno. Nezdravljeni zlomi čolniča (os scaphoideum) se večino- ma končajo z degenerativnimi spremem- bami zapestja (Schöffl in Schweizer, 2016). Podprijem (angl. under-cling grip), značilen za previsne stene, zahteva določen položaj plezalca: roka je pod pasom, popolnoma supinirana in z zapestjem v ulnarni devi- aciji. V takšnem položaju delujejo velike sile kite FDP prstanca in mezinca v ulnarni smeri, nastane lahko stresni zlom kljukice kaveljnice (hamulus ossis hamati) (Chang idr., 2016; Cole idr., 2020). Simptomi so bo- lečina na ulnarni strani zapestja, zmanjšana moč prijema in kompresija ulnarnega živca. Poškodba se konservativno zdravi z mavče- njem in fizioterapijo ali kirurško z resekcijo kaveljnice (Cole idr., 2020). „ Poškodbe komolca Medialna epikondilopatija (tudi golfski komolec) je posledica neuspešne rege- neracije po velikih silah, ki se prenašajo iz upogibalk FDS in FDP ter m. pronator teres z roko v proniranem položaju med drža- njem in prijemanjem (Cole idr., 2020; Peters 2001). Lateralna epikondilopatija (teniški komolec) je sindrom prekomerne uporabe iztegovalk zapestja in prstov ter m. supina- tor. Pri plezanju je to pogost sindrom zaradi mišičnega neravnovesja, ker so upogibalke močnejše od iztegovalk (Peters, 2001). Dol- gi prehodi na plezalnih stenah (večinoma med potegom navzgor, proti naslednjemu prijemu) zahtevajo podlaket v popolni pro- naciji, zato se funkcija m. biceps brachii izni- či (m. biceps brachii je sinergist supinacije). Večina upogibanja v komolcu tako poteka prek m. brachialis (Cole idr., 2020; Peters, 2001) in lahko povzroči vnetje oz. tendinitis te mišice (plezalski komolec) ali delne raztr- ganine stika m. brachialis s tetivo. Značilna je bolečina v kubitalni regiji (Cole idr., 2020). Vnetje kite tricepsa oz. tendinitis tricepsa se pogosto zgodi zaradi »mantlanja«, tj. tehni- ke plezanja, pri kateri plezalec položi dlan na polico v višini pasu ali prsi in se vleče navzgor z minimalno pomočjo nog (Stein- buch, 2009). Poškodba nastane, ko plezalec iztegne roke in komolce, da bi se potegnil višje (Peters, 2001). „ Poškodbe rame Ker večina plezalnih gibov poteka nad gla- vo, je ramenski sklep med najbolj dovze- tnimi za poškodbe (Peters, 2001). Tveganje za poškodbe dodatno povečata mišično neravnovesje (močnejši notranji rotatorji od zunanjih in šibki stabilizatorji lopatic) in nepravilna obremenitev sklepa (Čufar, 2003). Primarni utesnitveni sindrom (angl. impingement syndrome) nastane zaradi neravnovesja in poškodbe rotatorne man- šete zaradi napak pri treningu. Pozitivna sta Hawkinsov in abdukcijski test. Pri hudih utesnitvenih sindromih, ki postanejo kro- nični, je možno konservativno ali kirurško (sprednja akromioplastika) zdravljenje (Pe- ters, 2001). Sekundarni utesnitveni sindrom je posledica lezije zgornjega dela labruma (SLAP) z zgornjo nestabilnostjo. Položaj roke nad glavo in nepravilna tehnika pov- zročata velike strižne in vlečne sile na tetivo m. biceps brachii. Značilne so bolečina pri prisilni notranji rotaciji iz abdukcije in zu- nanje rotacije, pokanje pri gibih nad glavo (crank test) in bolečina pri prisilni fleksiji iztegnjene roke proti uporu v smeri prona- cije (pozitiven O’Brienov test) (Peters, 2001). Poškodbe rotatorne manšete so lahko akutne, npr. predhodni izpahi ramenskega sklepa v anamnezi in nenadna šibkost, ali kronične, denimo ponavljajoča se mikro- travma kit rotatorne manšete (Cole idr., 2020). Zanje sta značilni bolečina, ki moti spanec, in postopna izguba sposobnosti izvajanja gibov nad glavo, kot so antefle- ksija, abdukcija in zunanja rotacija (Cole idr., 2020; Simon idr., 2017). Vzrok za vnetje kite dolge glave bicepsa (tendinitis bicepsa) je prekomeren trening na »hangboardu« (Peters, 2001). Pojavi se globoka bolečina na anterosuperiornem delu rame (Schöffl in Schweizer, 2016), še poveča pa se pri obračanju iztegnjene ab- ducirane roke navzven ali poseganju z roko nazaj (Čufar, 2003). Izpah ramenskega sklepa se zgodi zaradi padca, agresivnega giba, plezanja v previ- snih smereh, pasivnega visenja na oprim- kih (»počivanje« na iztegnjenih rokah) in šibkosti rotatorne manšete oz. stabiliza- torjev lopatic (Cole idr., 2020; Čufar, 2003). Najpogostejši je izpah v sprednjem delu, saj je tam sklepna ovojnica najtanjša (Čufar, 2003). Ob poškodbi se pojavi močna bole- čina, kmalu sledi popolna funkcionalna ne- sposobnost. Nezdravljen izpah povzroča izpah že pri manjših obremenitvah, ko je rama v nestabilnem položaju (Čufar, 2003). „ Poškodbe kolena V položaju »žabe« (angl. frog position) se zgodi poškodba pri gibanju navzgor, ko je koleno v hiperfleksiji in zunanji rotaciji. Meniskus je v tem položaju pod obreme- nitvijo in rotacijskimi silami (Peters idr., 2001). Med gibi z zasukom kolena navzno- ter (angl. »drop knee«) je koleno v notranji rotaciji in v fleksiji med prenosom teže je na medialnem meniskusu velik mehanični pritisk (Cole idr., 2020). V tem položaju je možna tudi hkratna poškodba medialne kolateralne vezi (Lutter idr., 2020). Poškodbe meniskusov spremljajo nenadna bolečina, zaklep kolena, oteklina, nezmožnost hoje in prenos teže na poškodovano nogo ter občutljivost nad sklepno špranjo (Peters idr., 2001). „ Poškodba stranskih struktur kolena V plezalnem položaju »heel hook«, pri kate- rem se plezalec s peto oprime oprimka nad šport in zdravje 83 sabo, se povečata pritisk pete na oprimek in aktivacija zadnjih stegenskih mišic. Zuna- nja rotacija kolena poveča pritisk na lateral- ni kolateralni ligament, lateralni meniskus in zadnjo križno vez, ob poškodbi so slišne krepitacije (Schöffl, 2016). Možno je pretr- ganje zadnjih stegenskih mišic zaradi eks- centrične kontrakcije med padcem v tem položaju (Cole idr., 2020; Ehiogu idr., 2020). „ Poškodbe stopal in prstov Hallux valgus je posledica razlike v kotu med osjo prve MT in proksimalne falange – ta se s 14° pri bosi nogi poveča na 21° in več v plezalniku (Schöffl in Kupper, 2013). Vzrok je v premajhni plezalni obutvi, ta je običajno za dve do tri številke manjša od navadne obutve (Morrison, 2007). Takšna obutev omogoči maksimalno oporo ple- zalčeve teže na oprimkih, manjših od 1 cm (Schöffl in Kupper, 2013). Kladivasti prsti so v plezanju posledica visokega loka čevljev, ki privede do skrajšave noge s supinacijo in fleksijo prstov. PIP je v fleksiji, DIP v eksten- ziji in MTP v hiperekstenziji. Takšen položaj stopala in prstov omogoči prenos obre- menitve na distalne falange, plantarna fle- ksija MT glav povzroči krajšanje plantarne fascije (Schöffl in Kupper, 2013). V takšnem anatomskem položaju se teža telesa poraz- deli prek distalnih falang, in ne prek prve in pete MT glave ter pete (Schöffl in Kupper, 2013). Podoben mehanizem imajo tudi krempljasti prsti, le da so v tem položaju sklepi PIP in DIP v fleksiji, zato prsti spo- minjajo na kremplje (Stolwijk idr., 2020). V položaju »heel-hook« proizvod vlečne sile spodnjega uda prek pete povzroča direktni pritisk na petnico, kar skupaj s premajhno obutvijo povzroči vnetje petnične burse ali bursitis (Cole idr., 2020; Buda idr., 2013). Zaradi premajhne obutve so pogoste tudi različne poškodbe nohtov in prstov, kot so žulji, infekcije, odmrtje nohta (Schöffl in Kupper, 2013), ter metatarzalgija. Pri slednji bolečini pod MT glavami je glavni meha- nizem poleg pritiska preozke obutve tudi obutev z visokim stopalnim lokom (Cole idr., 2020). Zvin gležnja je lahko posledica padca z viši- ne, zapleta v plezalne vrvi ali ujetja stopala med dve blazini, nameščeni pod plezalno steno za zaščito plezalcev (Peters idr., 2001; Schöffl in Kupper, 2013). Zaradi obutve je stopalo v prisilni supinaciji, kar še poveča možnost zvina (Peters idr., 2001). Padec z višine je vzrok tudi za zlom ploskega od- rastka petnice (sustentaculum tali). Med njegovimi posledicami pa so nestabilnost transverzalnega tarzalnega sklepa, subta- larna artroza in tendinopatija fleksor hallu- cis longus (Cole idr., 2020). „ Poškodbe glave in hrbta Najpogosteje so posledice padca z višine ali padca kamenja in opreme na plezal- čevo glavo (Cole idr., 2020). Najpogostejši je pretres možganov, saj predstavlja 70 % vseh poškodb glave, sledi zlom lobanje zaradi udarca ob padcu s stene ali ob njo (Cole idr., 2020). Poškodbo lahko prepreči- mo ali omilimo z uporabo čelade in varno- stnih pasov (Cole idr., 2020). Padci z višine povzročijo kompresijo in posledično zlom vretenc v torakolumbalnem predelu, zaradi translacijskih sil lahko pride tudi do zaple- tenih zlomov. Plezalski hrbet je adaptacija drže s povečano torakalno kifozo, lumbal- no lordozo in anterofleksijo ramen (Cole idr., 2020). Zaradi asimetrije med mišicami notranje in zunanje rotacije ramen se skraj- ša m. pectoralis (Cole idr., 2020). To lahko vodi do spondilolize in kronične bolečine v spodnjem delu hrbta (Cole idr., 2020). Zaradi prekomernega nošenja opreme čez eno ramo je sicer redkeje možna tudi pa- raliza n. accessorius (Coulter idr., 2015). Ob varovanju plezalnega partnerja je vratna hrbtenica daljši čas v hiperekstendiranem položaju, kar lahko v daljšem obdobju vodi v artritis fasetnih sklepov vratne hrbtenice (Peters idr., 2001). „ Implikacije za preven- tivo in rehabilitacijo Vadba za moč prstov je pomembna, saj je to eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek ruptur krožnih vezi in drugih poškodb v tem delu. Pri rehabilitaciji po poškodbi krožnih vezi se za zmanjšanje trenja med kito in vezjo priporoča name- ščanje togih lepilnih trakov v obliki črke H (Piculin in Kacin, 2019). Periodizacija trenin- gov in postopno stopnjevanje sta ključna, da ne pride do preobremenitev, saj kite in vezi zahtevajo daljše obdobje za krepitev in regeneracijo kot skeletne mišice (Paige idr., 1998). V vadbeno enoto je priporoče- no vključiti ogrevanje in raztezanje, tudi za preprečevanje plezalskega hrbta. Za zmanjševanje torakalne kifoze se pripo- roča najmanj ena ura raztezanja na teden (Schöffl, 2016). Zaradi narave športa se je treba zavedati možnega nastanka mišičnih neravnovesij, zato je pomembno njihovo odpravljanje in preprečevanje (Schöffl, 2016). Velik vpliv na nastanek poškodb ima pravilna plezalna tehnika, saj je pri njej manj nenadzorovanih gibov in nepriča- kovanih obremenitev sklepov (Paige idr., 1998). Da bi se izognili poškodbam, so nujni strožji preizkusi za vaditelje, v vadbene pro- grame pa bi bilo smiselno vključiti tudi več treningov varovanja ter treningov padcev za zmanjševanje števila zvinov in izpahov, predvsem pri balvanskem plezanju (Schöffl idr., 2013). Poškodbe zaradi padcev se lahko omilijo in preprečijo z namestitvijo zašči- tnih blazin pod plezalno steno (Schöffl in Kupper, 2013). SEZNAM KRATIC DIP distalni interfalangealni sklep FDP m. flexor digitorum profundus, glo- boka upogibalka prstov FDS m. flexor digitorum superficialis, po- vrhnja upogibalka prstov MT metatarzale MTP metatartarzalni sklep PIP proksimalni interfalangealni sklep „ Literatura 1. Backe, S., Ericson, L., Janson, S. in Timpka, T. (2009). Rock climbing injury rates and asso- ciated risk factors in a general climbing po- pulation. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 19(6), 850–856. https://doi. org/10.1 1 1 1/j.1600-0838.2008.00851.x 2. Beifeng, Z. H. U., Ruizhi, C. H. E. N. in Yuan, L. I. (2021, August). The Origin and Early Evo- lution of Rock Climbing. In 2021 5th Interna- tional Seminar on Education, Management and Social Sciences (ISEMSS 2021) (pp. 662– 667). Atlantis Press. https//doi.org/10.2991/ assehr.k.210806.124 3. Buda, R., Di Caprio, F., Bedetti, L., Mosca, M. in Giannini, S. (2013). Foot overuse diseases in rock climbing: an epidemiologic study. Journal of the American Podiatric Medi- cal Association, 103(2), 113–120. https://doi. org/10.7547/1030113 4. Buzzacott, P ., Schöffl, I., Chimiak, J. in Schöffl, V. (2018). Rock climbing injuries treated in US emergency departments, 2008–2016. Wilder- ness & environmental medicine, 30(2), 121–128. https://doi.org/10.1016/j.wem.2018.11.009 5. Cole, K. P ., Uhl, R. L. in Rosenbaum, A. J. (2020). Comprehensive Review of Rock Climbing Injuries. The Journal of the American Acade- my of Orthopaedic Surgeons, 28(12), 501–509. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-19-00575 84 6. Chang, C. Y., Torriani, M. in Huang, A. J. (2016). Rock Climbing Injuries: Acute and Chronic Repetitive Trauma. Current problems in dia- gnostic radiology, 45(3), 205–214. https://doi. org/10.1067/j.cpradiol.2015.07.003 7. Coulter, J. M., Warme, W. J. (2015). Complete spinal accessory nerve palsy from carrying climbing gear. Wilderness Environ Med 2015;26:384–386. 8. Čufar, M. (2003). Zdravljenje poškodb pri športnem plezanju: [Diplomsko delo, Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. http://www.fsp.uni-lj.si/ COBISS/Diplome/Diploma22039680Cufar- Martina.pdf 9. Ehiogu, U. D., Stephens, G., Jones, G. in Schöffl, V. (2020). Acute Hamstring Muscle Tears in Climbers-Current Rehabilitation Con- cepts. Wilderness & environmental medicine, 31(4), 441–453. https://doi.org/10.1016/j. wem.2020.07.002 10. Jebson, P. J. in Steyers, C. M. (1997). Hand injuries in rock climbing: reaching the right treatment. The Physician and sportsmedi- cine, 25(5), 54–63. https://doi.org/10.3810/ psm.1997.05.1341 11. Klouche, S., Lefevre, N., Herman, S., Geromet- ta, A. in Bohu, Y. (2016). Return to sport after rotator cuff tear repair: a systematic review and meta-analysis. The American journal of sports medicine, 44(7), 1877–1887. https://doi. org/10.1177/0363546515598995 12. Lutter, C., Tischer, T., Hotfiel, T., Frank, L., Enz, A., Simon, M. in Schöffl, V. (2020). Current Trends in Sport Climbing Injuries after the Inclu- sion into the Olympic Program. Analysis of 633 Injuries within the years 2017/18. Muscles, Liga- ments & Tendons Journal (MLTJ), 10(2), 201– 210. https//doi.org/10.32098/mltj.02.2020.06 13. Morrison, A. B. in Schöffl, V. R. (2007). Physi- ological responses to rock climbing in yo- ung climbers. British journal of sports medi- cine, 41(12), 852–861. https://doi.org/10.1136/ bjsm.2007 .034827 14. Maitland, M. (1992). Injuries associated with rock climbing. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 16(2), 68–73. https://www. jospt.org/doi/10.2519/jospt.1992.16.2.68 15. Nelson, N. G. in McKenzie, L. B. (2009). Rock climbing injuries treated in emergency de- partments in the U.S., 1990-2007. American journal of preventive medicine, 37(3), 195–200. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2009.04.025 16. Paige, T. E., Fiore, D. C. in Houston, J. D. (1998). Injury in traditional and sport rock climbing. Wilderness & environmental medi- cine, 9(1), 2–7. https://doi.org/10.1580/1080- -6032(1998)009[0002:iitasr]2.3.co;2 17. Peters, P. (2001). Orthopedic problems in sport climbing. Wilderness & Environmen- tal Medicine, 12(2), 100–110. https//:doi. org/10.1580/1080-6032(2001)012[0100:OPIS C]2.0.CO;2 18. Piculin, J. in Kacin, A. (2019). Vpliv togih le- pilnih trakov na obremenitev krožnih vezi prstov pri plezalcih: sistematični pregled literature = The influence of nonelastic adhe- sive taping on loading of finger tendon pulle- ys in rock climbers. Fizioterapija, 27(1), 25–31. https://www.physio.si/wp-content/uplo- ads/2019/07/Vpliv-togih-lepilnih-trakov-ple- zalci-27_1.pdf 19. Planinska zveza Slovenije (PZS). Literatura ŠP 2022. https://www.pzs.si/javno/sportno_ plezanje/Usposabljanja/LITERATURA%20 ŠP%202022.pdf 20. Schöffl, V., Hochholzer, T., Winkelmann, H. P. in Strecker, W. (2003). Pulley injuries in rock climbers. Wilderness & environmen- tal medicine, 14(2), 94–100. https://doi. org/10.1580/1080-6032(2003)014[0094:piirc] 2.0.co;2 21. Schöffl, V. R., Hoffmann, G. in Küpper, T. (2013). Acute injury risk and severity in indoor climbing—a prospective analysis of 515,337 indoor climbing wall visits in 5 years. Wilder- ness & environmental medicine, 24(3), 187–194. https://doi.org/10.1016/j.wem.2013.03.020 22. Schöffl, V. in Küpper, T. (2013). Feet injuries in rock climbers. World journal of orthopedics, 4(4), 218–228. https://doi.org/10.5312/wjo. v4.i4.218 23. Schöffl, V., Popp, D., Küpper, T. in Schöffl, I. (2015). Injury trends in rock climbers: eva- luation of a case series of 911 injuries bet- ween 2009 and 2012. Wilderness & enviro- nmental medicine, 26(1), 62–67. https://doi. org/10.1016/j.wem.2014.08.013 24. Schöffl, V. in Schweizer, A. (2016). Sportclim- bing related injuries and overuse syndromes. IRCRA handbook of climbing & mountaine- ering from science to performance. Research in sport and exercise science. London, New York: Routledge, 59–75. 25. Schöffl, V., Lutter, C. in Popp, D. (2016). The „Heel Hook“-A Climbing-Specific Technique to Injure the Leg. Wilderness & environmen- tal medicine, 27(2), 294–301. https://doi. org/10.1016/j.wem.2015.12.007 26. Schöffl, V., Schöffl, I., Frank, L., Küpper, T., Si- mon, M. in Lutter, C. (2020). Tendon Injuries in the Hands in Rock Climbers: Epidemiolo- gy, Anatomy, Biomechanics and Treatment- -An Update. Muscles, Ligaments & Tendons Journal (MLTJ), 10(2). https//doi.org/10.32098/ mltj.02.2020.08 27. Steinbuch, M. (2009). Angleško-slovenski plezalni slovarček. (Priloga revije Planinski vestnik) PZS. https://www.planinskivestnik. com/files/File/_PV_2009_09pr(1).pdf 28. Stolwijk, N. M., Keijsers, N. L. W., Pasma, J. H., Nanhoe-Mahabier, W., Duysens, J. in Louwerens, J. W. K. (2020). Treatment of metatarsalgia based on claw toe deformi- ty through soft tissue release of the meta- tarsophalangeal joint and resection of the proximal interphalangeal joint: Evaluation based on foot kinematics and plantar pres- sure distribution. Foot and ankle surgery : official journal of the European Society of Foot and Ankle Surgeons, 26(7), 755–762. https:// doi.org/10.1016/j.fas.2019.09.003 29. van Middelkoop, M., Bruens, M. L., Coert, J. H., Selles, R. W., Verhagen, E., Bierma-Zeinstra, S. M. in Koes, B. W. (2015). Incidence and Risk Factors for Upper Extremity Climbing Injuri- es in Indoor Climbers. International journal of sports medicine, 36(10), 837–842. https://doi. org/10.1055/s-0035-1547224 Iza Obal Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju 97230405@student.upr.si