DEMOKRACIJA Leto IX. - Štev. 40 Trsi - Gorica 7. oktobra 1955 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Aaastasio 1-c • tel. 2-30-SU Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Peti oktober Dne 5. oktobra 1954 je bil podpisan v Londonu sporazum med I-talijo, Jugoslavijo, Ameriko in Anglijo, ki je dejansko ukinil Svobodno tržaško ozemlje in ga razdelil med Italijo in Jugoslavijo. Prav no sta Amerika in Anglija samo izročili svojo upravo v coni A Italiji in je STO še vedno ostalo nerazdeljeno svobodno ozemlje pod zaščito Varnostnega sveta. Kaj je ta sporazum v praksi prinesel prebivalstvu STO in zlasti še Tržačanom in Slovencem, to ve vsakdo in ni treba, da tu pogrevamo dogodivščine, na katerih je take bogato leto od 5. oktobra lani do sedaj. Sporazum in posebni statut bi bila morala služiti v prvi vrsti po-mirjenju in spravi med Italijo in Jugoslavijo. Za dosego tega zbliža-nja sta Amerika in Anglija žrtvovali Svobodno tržaško ozemlje v nadi, da bo to odstranilo vse spore in nesoglasja med obema sosedama. Z mzdelitvijo STO sta. hoteli zahodni velesili ugladiti Italiji pot za vstop v Balkanski pakt in s tem približati Jugoslavijo Atlantskemu sporazumu. Ti računi so bili pogrešni, na kar smo opozarjali že leta 1953. Dogodki tega leta po 5. oktobru 1954 so nam dali prav. Z londonskim sporazumom Jugoslavije niso pritegnili tesneje k Zahodu, ampak nasprotno je Jugoslavija razbila Balkanski pakt kot vo jaško zvezo, ustvarjeno za obrambo proti Sovjetom, se je oddaljila od Zahoda ter se približala Vzhodu. Tudi medsebojno zbližanje med obemn državami je bolj formalno kot bistveno. To nam dokazujejo dolgotrajna pogajanja, ki se vlečejo kot večna po< in končno končajo s takim mizernim dogovorom, kot je oni o obmejnem prometu. Drugi razni dogovori čakajo; tako n. pr. mešana, komisija za nadzor sivo nad izvajanjem posebnega statuta po enem letu sploh ni še bila. imenovana. Londonski sporazum in posebni statut sto polna netočnosti in dvo-umn o st j. Jzyle d a, da so se hoteli o-be listini 'sestaviti v duhu sprave in pomirjenja, ali določbe so raznih, točkah presplošne in premalo jasne. Take bi mogle služiti šele kot podlaga za nova, nadaljnja podajanja. To velja posebno o točki S. sporzuma, ki govori o pravicah oseb, ki se vrnejo ali so se že vrnile na področje A odnosno na področje B bivšega Svobodnega tr žaškega ozemlja. Prav tako je nejasna važna točka 7 posebnega statuta, ki hoče zaščititi etnično, to je narodnostno posest Slovencev v občinah na Tržaškem in Italijanov na jugoslovanskem področju proti namernemu preračunanemu ogrožanju narodnostne sestave obstoječih občin z njih delitvijo. Pri tem pa ne omenja namernega množič nega naseljevanja drugorodcev v posameznih občinah, ki prav tako spreminjajo etnični sestav prizade tih občin. Triko gre enostav.no preko razla-ščevanja slovenske odnosno itali janske zemlje in s tem preko iz-podrivanja kmetovalcev, kar zade ne najbolj občutno slovenske kmete pri že samo ob sebi majhnem obsegu njihovih posestev. 'Posebni statut v točkah o rabi slovenskega jezika se sploh še n! pričel izvajati. Slovenski etnični skupini na Tržaškem je odgovorna za te nedo-statke sporazuma in statuta pred vsem jugoslovanska vlada in njeni tržaški svetovalci izpred 5. oktobra 1954, ki se danes šopirijo po časopisih kot ultra-zaščitniki slove n skih koristi in pravic. Titova vla da, poleg vsega, si je dala v .taj nem pismu tudi priznati od Italije sredstva za dva nova, moderna kulturna domova za titovske komunistične organizacije, kar pome' ni skrajno strankarsko egoistično pojmovanje svojih dolžnosti do tr žaikih Slovencev, Hrvatov in Sr bov. Italija pa je s svoje strani odgo vorna za izvajanje posebnega sta tlita, vsaj takšnega kot je, in za spoštovanje pravic, ki so slovenski narodni skupnosti priznane, brez ozira na to, ali drugi kontrahent spoštuje ali ne določbe statuta jugoslovanskem delu. Kajti Italija kot sopodpisnica, lahko zahteva in doseže za svoje sonarodnjake, da druga sopodpisnica statut spoštuje Ne more pa kot represalijo odre kati Slovencem v statutu priznane pravice, ker so oni te pravice pri dobili V zameno onih večjih pra Vic, ki jim jih je priznaval Tržaški staftit; določen za Svobodno trža ško ozemlje, ki je bilo 5. oktobra 1954 z londonskim sporazumom de faeto odpravljeno. Sovjeti in Srednji vzhod Meseca aprila letos so Sovjeti izročili zahodnim silam noto, s ka tero so protestirali proti vmešava-ju Zahoda v notranje zadeve a-i.bskih dežel. Meseta junija je e-giptski ministrski predsednik razvijal program svoje vlade, ki j*; odkrival značilno »ljudsko - demokratični« značaj. Pripovedoval je »delavskem in kmečkem parlamentu«, o uničenju imperializma: 'borbi proti kapitalistom in veleposestnikom in o socialni pravičnosti za vsako ceno. V začetku avgusta pa je sovjetski veleposlanik v Egiptu povabil Abdel Nasserja ne obisk v Sovjeti-jo. Teden dni za tem je podobno povabilo prejel rektor vseučilišča »Al Azhar«. Najvišji cerkveni dostojanstveniki mohamedanske vere naj bi obiskali trdnjavo komunizma. Ob koncu avgusta je ameriški' zunanji minister izrazil svoje nezadovoljstvo, da je Sovjetija ponu dila Egiptu orožje. Glavni urednik »Pravde«, Sepilov. je obiskal deželo piramid. Moskovski listi dnevno objavljajo poročila o egiptskih zadevah in občudujejo diktaturo ob Nilu. Mednarodna muslimanska a-kademija, ki je komunistična radijska postaje za arabske države v Budimpešti, to sovjetsko snubljenje Egipta podpira seveda z vsemi silami. Bulganin je pred dnevi sam zrazil željo, da bi obiskal Kairo. Veliki sovjetski napori, da bi si pridobili naklonjenost Egipta, so zelo značilni. Menda ni na svetu nobenega področja, ki bi bilo manj ugodno za komunistične nauke, kakor je Orient. Narodi islamske veso neprimerno bolj povezani z. vero, kakor pa krščanska ljudstva. Arabci ne hodijo le ob nedeljah v cerkev; v stik s svojo vero prihajajo vsak dan. celo vsakih nekaj ur. Številni veliki duhovi »Al Az-harja« neprestano pridigajo o nezdružljivosti komunistične doktrine Mohamedovimi nauki. Islam še vso odločnostjo zavzema za zasebno lestnino. Musliman ima lahko toliko premoženja, kolikor ga hoče, samo da izvršuje svoje dolžnosti, to je, da deli miloščino in da ne sprejema obresti za izposojeni denar. Zatiranje vere, obramba diktature, uničevanje osebnih pravic, to so značilnosti komunizma ki jih v nobenem slučaju ni mogoče vskladiti z islamom. Ne glede ne vse to pa so kre meljski strategi prepričani, da bi mogli s komunizmom prodreti tud' Egipt. Prav zato so vključili E-gipt v propagandni aparat komunistične partije Sovjetije. Izgledi sovjetskih agentov v Egiptu niso tako majhni, kakor bi izgledalo na prvi pogled. Egiptska diktatura je spet enkrat dosegla višek nestrpnosti proti Zahodu. Kairo ne more preboleti dejstva, da je izgubil premoč nad državami Srednjega in Bližnjega vzhoda. Uničenje Arabske lige z ustvaritvijo pogodbe »Turčija - Irak - Pakistan - Velika Britanija« ie ugled Egipta znatno zmanjšalo. Ker sta Amerika in An- glija to pogodbo podpirali, joi smatrajo v Kairu kot sovražnici nilske doline. Prav zato pa Sovjetija pridno navaja nilsko vodo na svoj mlin. .Sovjetski napori verjetno ne bodo brezuspešni. V Sovjetiji živi o-krog 25 milijonov muslimanov. Par tiji se je posrečilo, da je komunizem vpeljala v. sam islam, ne da bi pri tem izustila besedo »komu nizem«. Ob začetku boljševizacije Rusije niso boljševiki nikoli islama neposredno pobijali. Nasprotno, dajali so kredite za gradnjo mošej. Romarji, ki so potovali v Meko, so uživali vso podporo sovjetskih o-biasti. Pod pretvezo raznih reform in higienskih ukrepov so se bolj-ševiki vtihotapili x vsa važnejša mesta islama. Kremeljski psihologi niso nikdar govorili svojim muslimanom o brezboštvu ali o od' pravi zasebne lastnine, pač pa le o gospodarskem napredku, o humanizmu in demokraciji. Sam Stalin je leta 1920 islamskim sovjetskim republikam obljubil, da bodo bodoče družinske in osebne zadeve sodile islamska šarijatska sodišča. Sele kasneje, ko se ni bilo več bati resnejšega odpora, je boljševi ■ zem razkril svoj pravi obraz: šel" mnogo kasneje je pričela 'borba proti islamu kot veri. Nekaj podobnega, seveda v mnogo manjši meri, pripravlja Sovjetija danes Egiptu. Tudi tu se ne izrekata besedi komunizem in ateizem. Tudi tu poskušajo komunistični agenti, da bi se skozi dvoriščna vrata vtihotapili v islamsko vero. Zaenkret posveča Kremelj vse svoje napore, kako bi se prikupil egiptskemu narodu. Da mu to lahko uspe, dokazuje že dejstvo, da je bila stranka muslimanskih bratov, ki je brez dvoma najreakcionar-nejša od vseh reakcionarnih egipt skih strank, saj je njen edini cil! uresničevanje korana, že pod zel . močnim komunističnim vplivom, preden so jo razpustili. V zadnjih mesecih se je Kremelj izkazal ko‘ izredno sposoben glumač, ki se z zvijačo vtihotapi tudi v take kroge, ki so mu ideološko tako zelo oddaljeni. Zakaj ne bi tudi v deželi piramid podtaknil žerjavice za bodoči ples po vzorcih Tunizije, Alžerije in Maroka? Posebno še za to, ker je tu tako nenavadno obziren in ne zahteva drugega kot nekaj simpatij, priznanja in dobre volje. Sovjetska in inski aratje 21 Egipt Egiptski vjadni predsednik Nas-ser je v svojem radijskem govoru povedal, da je Egipt sklenil s Češkoslovaško trgovsko pogodbo za dobavo orožja Egiptu. Tako bodo enkrat za spremembo spet sovjetski in češki komunistični prvak’, prevzeli vlogo ameriških kapitalistov, o čemer pa »Delo« verjetno ne bo piročalo. Ta vest je povzročila v Palestini razumljivo vznemirjenje in izraelska diplomacija je. pri prizadetih vladah protestirala. Prav tako je vest vznemirila tudi London, ker pomenijo komunistične dobave o-rožja Egiptu verjetnost novih obo roženih spopadov na Bližnjem vzhodu. Sovjetski smehljaj se na ta način spet spreminja v vojno -hujskaško roganje. PISMA IZ W A SHINGTONA Pot socialnega napredka 2. Walter Reuther - bodoči! v svojem govoru je Reuther najprej omenil svojo borbo za zajam ceno letno mezdo delavca. Na te mož ZDA Dvoiana, v kateri se tako rekoč ustvarja svetovno javno mnenje, je polna, da ne .bi moglo jabolko pasti na tla. V obširni zgradbi National Press Cluba je zbrana pr; obedu elita svetovnega časnikarstva, kateremu se morajo po stari navadi tu predstavljati predsedniki vseh mogočih vlad, ki prihajaj ■> v Washington v prvi vrsti zato, da moledujejo za posojila ali »pomoč« Temu časnikarskemu forumu morajo razložiti, kar njih deželo tare. iPotem pa pridejo na vrsto vprašanja, ki lahko ugonobijo tud: najpametnejšega politika. Tokrat je pa domači sin Amerike, Walter Reuther, ki bo razložil po zajtrku svojo delavsko politiko. Predsednik Kongresa industrijskih organizacij, na vsak način eden najvplivnejših .Američanov, saj ie tudi predsednik Zveze avtomobilskih delavcev. Je plečat, dobro raščen mož, s širokim dobrodušnim licem, ki razkriva svežo energijo, pa tudi razum ništvo. Reuther ni samouk, končal je univerzo, četudi je začel kot avtomobilski delavec v Detroitu, Ob tožujejo ga, da je potoval v svoji mladosti z bratom Viktorjem, ki načeluje v teh dneh zunanji ura3 CIO, po Sovjetiji in da je pri tej priložnosti kazal nekaj preveč sim patij za sovjetske ustanove. To je bilo v njegovi zgodnji mladosti in ni mu mogoče očitati, de je kot de .lavec v avtomobilski stroki razkri-|val zanimanje. Francija In Združeni narodi Pretekli teden je zborovanj« Združenih narodov presenetilo ves svet. Z 28 proti 26 glasovom so sklenili, da bo organizacija Združenih narodov razpravljala alžirsko vprašanje. O alžirskem vprašanju* Res, prav o njem! To je Francoze v tolikšni meri užalilo, da so zapustili dvorano in odpovedali svo’ obisk Moskvi. Sedaj se postavlja torej vpra?'*-nje, ali se bodo odpovedeii tudi Organizaciji združenih narodov in s tem ponovili izstop Japonske, T-talije in Nemčije, ki je postopoma dovedel do izstopa teh držav iz Društva narodov it končno do razpada te organizacije in do druge svetovne vojne. Nemški pregovor previ, da se juha ne poje tako vroča kakor se skuha. Vsa podoba je torej, da se bo prvo razburjenje poleglo in da bodo Francozi globoko premislili, predno bodo zapustili tisto ustanovo, ki bi jim mogla služiti u zaščito — če so take ustanove sploh v stanju, de v časih a-tomske vojne kogar koli zaščitijo. Toda kar je presenetilo prisotne, je bila načelna dalekosežnost tega sklepa. Kot znano so Alžir 1. 1830 [Tlaršal Papagos je umrl V torek 4. t. m. je v bližini Aten umrl grški predsednik vlade mar šal Papagos. Bolehal je že nekaj mesecev na pljučni jetiki in tuberkulozi prebavil. Nekaj ur pred svojo smrtjo je podpisal pooblastilo, katerim izroča državne posle per interim enemu od obeh podpred sednikov vlade, notranjemu ministru Stephanopoulosu. Ta njegovi odločitev je izzvala odstop drugega podpredsednika vlade, vojnega ministra Canellopoulose, kar je samo še povečalo zmedo, ki je nastala po smrti maršala. iSmrt maršala Papagosa, ustanovitelja »grškega gibanja«, je v Grčiji izzvala težko politično krizo in posledic še ni mogoče oceniti. Medtem ko so voditelji gibanja s kraljevsko dvojico na čelu hiteli v hišo žalosti, sta podtajnik notranjega ministrstva, general Kalan-dris in general Cosma, minister za severne predele Grčije, sklicala v Atenah in v Solunu kvestorje vseh važnejših središč in izdala vrsto u-krepov za zaamčenje miru in reda v deželi. Pooblastilo Papagosa notranjemu ministru je z njegovo smrtjo izgu bilo zekonito veljavo. Na podlagi ustave je sedaj kralj na vrsti, da iz vrst večine določi novega predsednike vlade. Ce bo gibanje pokojnega maršala ostalo enotna, bo kriza kmalu rešene, če se to ne bo zgodilo, bo kralj postavljen pred težko izbiro in v Grčiji bo nastopila dolga doba politične neustalje-nosti. V gibanju samem se že nekaj časa sem pojavljajo resne raz-kolniške tendence, ki jih bo težko krotiti. Sedanji grški parlament je izvoljen do novembra 1956. Ce ne pride do soglasja, bodo morali razpisati nove volitve, kar bo položaj v Grčiji še poslabšalo. Volitve bi mogle resno vplivati tudi na zunanjo politiko Grčije. Nevtralistične tendence so v Grčiji pod vplivom komunistične propagande zelo žive. Balkanski pakt je ostal mrtva črka zaradi Titove preorientacije, Spori med Turčijo in Grčijo zara di Cipra so Grčijo odmaknili od Atlantske zveze in tudi nasproti Združenim narodom so se vezi močno ohladile, ker ni bilo sprejeto razpravljanje o Cipru na dnevni red OZN. Vprašanje Cipra ne priporoča v tem trenutku konzultacij neroda, ki mu je v tem času priključitev Cipra h Grčiji glavni cilj. Maršal 'Papagos je bil markant na voditeljska osebnost. Odšel je prav v trenutku, ko so državi močni vditelji najbolj potrebni. Po najnovejših vesteh je mandat za sestavo nove vlade prejel dose denji minister za promet Konstan tin Karamanlis. napadli Francozi, ali dokončno so ga osvojili šele deset let kasneje po borbah, ki jim ni mogoče odrekati določene pretresljivosti. Francija je že vsekakor čez 100 let v posesti Alžira, in to deželo smatra za sestavni del Francije v tolikšni meri, da je Alžir zastopan v francoskem parlamentu in v senatu. Tudi so Alžir v dokajšnji meri naselili Francozi, tako da tvorijo danes skoro petino prebivalstva in da so mesta pretežno francoska ter le ponekod deloma mešana. Seveda, če gledamo, po katerih predelih se je razširilo francosko prebivalstvo, tedaj bomo ugotovili, da zavzema morda le kakih 10 odstotkov celotne površine. Francozi so v Alžiru vsekakor socialno močnejši sloj, veleposestniki, lastniki rudnikov in raznih industrijskih podjetij. Toda tudi Arabci in Berberi niso reveži, čeprav jih mnogo živi v, siromaštvu in umazaniji. Med njimi pa je tudi precej uglednih in gospodarsko močnih domačinov, ki imajo mnogo privržencev. Razen teh pa zbirajo še razne muslimanske bratovščine, organizacije, ki so obstojale v severni Afriki seveda pod drugim verskim o-kriljem že v rimskih in morda celo že v predrimskih časih, veliko število odločnih in okretnih privržencev. Zato ni prav nič izključeno in je celo verjetno, da so prav sovjetski odposlanci zanetili ogenj Alžiru in ščuvali proti Franciji. Vsaj iz Litvinovljevih beležk je razbrati, da si Sovjeti že nad dvaj set let prizadevajo, da bi zanetili in podžigali severnoafriški nacionalizem. 2e okoli leta 1920 se je jelo množiti število muslimanskih slušate ljev na francoskih visokih šolah. Niso se oblačili v. svoje noše, pač pa so se nosili po evropsko, vendar so se najraje zadrževali v le vičarskih krogih. Zapostavljane narodnostne skupine so pa najizdat-nejša razmnoževal išče za komunizem in za vso prevra.tniško propa gando. Tako se je dogajalo, da so bili Alžirci najživahnejši udeleženci socialnih neredov v Parizu leta 1953 in da so zadnje čase sodelovali pri mednarodni gonji proti Franciji zaradi njenih indokitaj skih in severnoafriških težav. V tej luči tiči veliki pomen in načelna važnost sklepa Združenih narodov, da hoče razpravljati o alžirskem vprašanju. Kakor stvari stoje sicer ni verjetno, da bi bližnji bodočnosti prišlo do te razprave. Američanom je mnogo ležeče na tem, da v tem trenutku ne pride do novih mednarodnih težav in zapletljajev. Kako se bodo pa po odpovedi obiska Moskvi zadržali Sovjeti, se bo šele videlo. Obstojajo razlogi za to, de1 Rusi, potem ko so izzvali proti sebi tolikšen odpor Nemcev, ne bodo tve gali izzivati še Francozov. Saj, je sam Kaganovič izjavil, da »je kitajski komunizem zadnje čase zašel lastna pota«. Zato ni verjetno, da bi porivali stvari v skrajnost, ampak da bodo alžirsko vprašanje vsaj za nekaj časa odložili. Toda kako dolgo? Alžirske zahteve niso zastarele po več kot 100 letih. To pa pomeni, da zastareti sploh ne morejo. Nobenega dvoma ni, da bodo zapostavljana plemena uveljavila svoje narodnostne zahteve. Zanimivo je, če pregledamo, kdo je v Organizaciji združenih narodov glasoval proti Franciji. Proti so glasovali Sovjeti in sovjetske priprežnice in Jugoslavija ter tisti Američani, ki so proti kolonializmu in, kajpak, tudi zastopniki arabskih držav. Proti Franciji je nastopila tudi Irska, ki ne gleda rada tesne francosko - angleške solidarnosti. Tudi Grčija ni pozabila Francozom. da so proti njej glasovali vprašanju Cipra. Toda vse to ne moti, da je sklep Združenih narodov v, alžirski zadevi načelno zelo važen in pravzaprav epohalnega pomena. Življenje Združenih naro dov je postavljeno skoraj ne1 kocko. Toda vse govori za to, da ne bo prišlo do razpada te mednarodne organizacije, temveč da bo prišlo do prehoda v novo mednarodno oživitev narodne afirmacije in do njene popolne prevlade. Mednarodna pravica je na pohodu in nihče jo ne bo mogel več ustaviti. Argentina Strmoglavljeni argentinski diktator Peron je končno le odpotoval iz Argentine in srečno prispel v paragvajsko prestolnico, kjer se j? naselil pri svojih prijateljih, meo-da zaenkrat le začasno. Sedaj, ko je odstavljen ta mož, ki je na vsa usta pridigal o socialni politiki in poudarjal, da dela le za blaginj d delavstva, na katerega se je tudi v glavnem naslanjal, pa prihajaj., na dan kar zanimive stvari o njem. Sicer nič presenetljivega, saj so take zadeve značilne za vse diktature in diktatorje. Policija zdaj namreč brska po Peronovem zaseb nem življenju in njegovih premoženjskih razmerah in je odkrila marsikaj zanimivega.. Mož si je nagrabil ogromno denarja in drugega premoženja. Nekemu dekletu, s katerim ga je vezalo intimno prija teljstvo, je nudil vse, kar si je v svoji muhavosti le moglo želeti Prav tako je obsipal svoje prijatelje z darili in kril njihovo umazano korupcijo. Tako delajo .vsi diktatorji, brez razlike. Uradno imajo skromne plače, razne usluge pa plačujejo razkošno kot pravljični indijski ma haradže z dragocenimi avtomobili in podobnim. Zal pridejo njihove umazanije na svetlo prepozno. način je Reuther uvedel čisto nov pojem v socialno politiko. S pomočjo take zajamčene letne mezde naj se delavcu nudi jamstvo, da ne bi bil odvisen od muhavosti gospodarskega življenja. Ne vsak način je točno, da se bo delavec šele te daj z vso vestnostjo posvetil svojemu delu, ko mu ,bo zajamčen obstoj. Moramo seveda poudariti, da je govoril v Press Clubu mnogo prej, nego je Reuther tri.umfiral v borbi s Fordom, V celoti seved-i ni še zmagal. Dosegel je samo, da so se Ford in kasneje tudi drugr; velika avtomobilska podjetja obve zala nalagati sklade, iz katerih bodo delavcem, ki so nezaposleni, izplačevali del mezde, kakor da bi bili na delu. Povrhu pa bi delavci prejemali federalno pomoč za slučaj nezaposlenosti. Reuther torej v svoji borbi za zajamčeno letno mezdo še ni prodrl, nepravil pa je ogromni korak naprej. Ponosno je Reuther zatrdil; »Mislim, da lahko rečem — ne da bi mi mogel kdo oporekati, da predstavlja svobodno delavstvo gibanje vsega sveta v tem trenutku najbolj učinkovito protikomunistično silo na svetu.« Taka trditev je, za jugoslovanske komuniste, ki šc vedno mislijo, da jim bodo nasedli socialisti in delavski svetovni voditelji, najstrašnejše prekletstvo. Tako stoji Reuther v areni kot naj-večji nasprotnik delavske filozofije komunističnega Beograd«. Njegov brat Viktor pa je ‘ha dunajskem zborovanju svobodnih sindikatov najodločnejše protestiral pro-.tl sprejemu Titovih totalitarnih sindikatov in popolnoma uspel. Kako bi se pač mogla brata Reuther paj-dašiti s komunisti, ko Walter vendar proglaša, da i_e potrebno braniti svobodo na vsaki fronti, kjer koli je izzvana? Walter ustvarja socialno■HSfozo-fijo izobilja. Zboru mednarodnih časnikarjev je zaklical: »Prispeli smo do točke, kjer nam znanost izroča orodje, ki ustvarja izobilje. Resnična revolucionarna sila v svetu ni komunizem. Prava revolucionarna sila v svetu je revolucionarna sila gospodarskega izobilja.« O-čitno je, da Reuther vidi v atomski energiji tisto novo svetovno silo, ki .bo ustvarjala izobilja, kakršna bodo za vedno odpravila revščino. Sedaj je prišel trenutek, da odpravimo pomanjkanje ter se u-stvarja in pravično deli gospodarska izobilnost. To je ključ bodočnosti ameriškega gospodarstva. Ključ je v izobilju, ki ga ustvarja povečana proizvodnja. Prvo je torej proizvajati. To bo prožilo svobod nemu svetu premoč v .borbi s silami komunistične tiranije, kajti izobilje je bistveni proizvod človeške iznajdljivosti in neomejenega veleuma svobodnega človeškega duha. Zajamčena letna mezda ima svoj globok pomen. Ta pomeni borbo med delavstvom in podjetništvom, da se razdeli mali gospodarski kolač. Osnovno je, da se ustvarja potreba po stalno večjem in obilnejšem gospodarskem kolaču, kar mora biti utemeljeno na polni zaposlitvi in polni proizvodnji. Ko smo ustvarili večje izobilje, moramo biti deležni tudi pri bogastvu, ki je nastalo s pomočjo naših skupnih naporov. Svobodno organizirano delavstvo in svobodno podjetništvo bosta našli poprišča skupnega sodelovanja in organiziranja sile gospodarskega izobilja, ki je sedaj v naših rokah. Avtomatiziranje industrije, ki u-stvarja televizijske aparate, ne da bi se jih dotaknila človeška roka, pomenja drugo, industrijsko revolucijo. Nezaposlenost je največja rek -rana. Tako so izgubili delavci Michigana v teku enega leta na mez dah nič manj kot 640 milijonov dolarjev. Reuther je na pravi poti, ko trdi, da se ne more zvišati življenjska raven delavstva na podlagi pojmov gospodarstva preteklosti. To vprašanje lehko rešita samo gospodarstvo izobilja in tehnologija bodočnosti. Zajamčena letna mezda bo mogočni prispevek gospodarski stabilnosti, ki bo ustvarila dinamično revnotežje med naraščajočo silo plodovitosti in naraščajočo kupno močjo. Na ta način bomo na najučinkovitejši način dokazali, da je komunizem na krivi poti. To, kar rabimo, je upanje, ne sovraštvo, vera in ne strah. BOGUMIL VOSNJAK VESTI z GORIŠKEGA Ha spomlad upraone oolitpe Začetek parlamentarnega dela v Rirhu; je letos precej živahen, ker so prišla na dnevni red tudi zelo važna vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti; Tako zahtevajo republikanci,' ISAragatoVi 0ofci^ljsti in Il| beralči, ki vlado podpirajo, da se morata takoj izglasovati nova volilna zakona, politični namreč in upravni, ker so omenjene tri stranke pristale na sodelovanje z demokristjani v vladi izrecno na obljubo, da se oba omenjena zakona pregledata in spremenita. Vlada mišli namreč razpisati nove občinske in verjetno tudi provincialne volitve že za prihodnji april; zato bi mora! biti volilni zakon izglasovan že do konca tekočega leta. Kar se občinskega volilnega zakona tiče je vlada že predložila svoj načrt, ki ga ima pregledati zakonodajna parlamentarna komisija, da pride nato pred poslansko zbornico in senat. Osnutek zadevnega vladnega zakona predpisuje večinski sistem v občinah do deset tisoč prebivalcev in proporcionalni v občinah, ki t* število prebivalcev presegajo. To pomeni, da bi na primer v Doberdobu, Sovodnjah in Stever-ja-nu volili občinski svet kakor leta 1951, v Gorici pa na proporcionalni način. S tem vladnim načrtom pa ne soglašajo vsi poslanci in senatorji, zato se predvideva, da bodo večinski način volitev lahko raztegnili na občine do dvajset odnosno trideset tisoč prebivalcev. Lahko pa se zgodi, da uvedejo za občine med deset in tridesetimi tisoči prebivalcev še poseben deloma večinski in deloma proporcionalni sistem. Na vsak način ne bo občinski volilni zakon delal mnogo preglavic. Težje pa -bo zediniti se za nov politični volilni zakon, ker že sedaj obstoja pet parlamentarnih predlogov poleg vladnega osnutka novega zakona. V glavnem se pa vsi ti osnutki in predlogi naslanjeio na več ali-manj čist proporcionalni sistem in se razlikujejo le it volilnih okrožjih, ker se eni izražajo za enotno (uninominale) državno okrožje, drugi; -JP^Jsa krajevna več ali manj široka okrožja z inačicami manjšega obsega in važnosti. Kateri od dveh zakonov, oni za upravne ali oni za politične volitve, pride prej na vrsto, ni moči še vedeti, ker so želje in mnenja tudi v tem oziru različna. Tudi kar se tiče izvršitve občinskih volitev so želje različne, ker bi notranji minister Tambroni želel, da se vršijo ene same nedelje meseca aprila po vsej državi hkrati, drugi pa bi jih radi razdelili na več zaporednih nedelj. Ničesar na govorijo o provincialnih volitvah in zadevnem zakonu, čeravno so bili tudi v tem oziru stavljeni predlogi za spremembo zakona. Sprememba tega zakona bi nam Slovencem v Italiji še -naj- bolj koristila, če bi uvedli dober proporcionalni sistem), ker je bil zadnji sistem volilnih okrožij za nas preveč težak! Poleg volilnih zakonov se par.la-mehlarci ršzbUfja,;0 še zaradi novega' zakona o pristojnosti’ vojnih 'sodišč. Do sedaj je namreč veljalo, da spadajo pred vojno sodišče in za vse zločine proti državi, vojski in vladi vsi moški, ki so še podvrženi mobilizacijskemu zakonu, tudi če so vojaško službo že končali. Zdaj pa mislijo eni pristojnost vojnih sodišč omejiti le na točno določene zločine; drugi pa so mnenja, da bi pristojnost vojnih sodišč morala veljati samo za zločine vojaškega značaja, ki so jih zagrešil' službujoči vojaki. Preiei! obdavčeni kmetje -Zveza julijskih kmetovalcev je poslala goriškemu prefektu pismo s prošnjo, naj nujno obvesti pristojno ministrstvo o težkem položaju, v katerega so kmetje naše pr-ovince padli, ker so j.im letos znatno povišali občinske davčne doklade (sovrimposte) na zemljišča in kmetijske dohodke, saj znašajo ti poviški kar 45 odstotkov na davek kmetijskih dohodkov in, 65 odstotkov na. zemljiški davek. Najbolj prizadeti pa so kmetje v Dolenjah', kjer jim; je županstvo doklado na 'zemljiškem dSvku ‘ kar petkrat povišalo, čeravno so Dolenje eno najrevnejših kmečkih ob čin! Zveza julijskih kmetovalcev pripominja v svojem pismu, da davčni pritisk krajevnih ustanov (občin) je enainsedemdesetkrat višji v primeru z onim iz leta 1938, medtem ko so se kmetijski dohodki v primeru z istim letom povišali samo petdesetkrat. -Z ozirom ra ta kritičen - položaj, v katerem so se spričo omenjenih poviškov znašli goriški kmetovalci, ko znašajo občinske doklade v mnogih občinah nič manj kot 40 odstotkov, prosi Zveza julijskih kmetovalcev, da se napravijo takojšnji ukrepi, ki naj kmetovalce v tem ozeru razbremenijo, ker je sicer polom neizbežen. Male, pretežno kmečke občine se vzdržujejo ponajveč na račun kmetovalcev, trdi omenjeno pismo, čeprav predstavljajo kmetovalci komaj 40 odstotkov vsega prebivalstva naše province, njihovi kmetijski dohodki pa samo 20 odstotkov. Žrtve fašizma Kar se roka za vlaganje prošenj za morebitno pokojnino ali drugo priznanje y. zvezi z zakonom štev. 96 od 10. marca 1955 tiče, opozarjamo prizadete, da je bil zakon, ob javljen V Uradnem 'listu štev. 70 bd 26. marca 1955 ter je zato stopil v veljavo petnajsti dan po objavi, to je 11. aprila 1955. Glasom 7. člena tega zakona poteče rok za vlaganje prošenj na dan 10. (zadnji dan) aprila 1956, to je enp leto potem, ko je zakon stppil v veljavo, in denarna nakazila tečejo od dneva, ko je prošnja vložena. Tistim pa, ki prošnjo predložijo v roku šestih mesecev od 11. aprila t. 1., se denarna nakazila priznajo in izplačajo od 11. aprila t. 1. UPOKOJITEV Šolski nadzornik g. Franc Spaz-za-pan je s prvim oktobrom stopil v pokoj. V torek 4. t. m. je v šolskem prostoru v ulici Croce ob navzočnosti šolskega skrbnika in večjega števila učiteljev vzel slovo od šole; priložnostni govor pa je držal didaktični ravnatelj g. Lebani. Gospodu nadzorniku Spazzapan r so izročili zlato medaljo in mu darovali zbirko Prešernovih in Pa-scoli-jevih del. Gjj_h_a ojiuj^ »Primorski dnevnik« od 28. sep- nje komisije, in njeni voditelji so tembra je priobčil članek o notra lna zborovanju pred tovarno divjanji komisiji ip splošno o položaju li, da s fašisti ne bodo oni nastopili jv iSA;FOG-u v gorjš.kih Strašicah ter zadevo prikazuje in tolmači po Svoje, prezirajoč" resnico. »Primorski dnevnik« se namreč huduje na1* člani notranje komisije, pripadnl • ke CISL in UIL, ki so ne svoje mesto podali ostavko in sploh oči ta CISL (Italijanski konfederacij svobodnih sindikatov) in UIL (Italijanski zvezi dela), da s svojim zadržanjem in nesodelovanjem o-grožata položaj delavstva, ki ga je kakih osem sto enot ter dajeta ravnateljstvu moč in prosto roko za pritisk na delavce. Tako stali šče CISL in UIL pa, da je namerno uperjeno, to rc'ošč; v škodo delavcev. Takoj pa odstopu pripadnikov OISL in UIL iz članstva notranje komisije je. po bolnem mnenju »Primorskega dnevnika« ravnateljstvo SAFOG-a okrepilo svojo ofenzivo ter najprej odvzelo notranji komisiji točilnico vina in drugih pijač ter jo dalo v upravo krožku CRAL iz Strašic. Sestanek na Trgovski zbornici zaradi železniške proge Sv. Ivan - Zagrad V zvezi z nameravano zgraditvijo železniške proge Sv. Ivan ob Na diži - Zagrad se je v ponedeljek predpoldne vršil v Gorici sestanek zastopnikov krajevnih predstavnikov upravnih oblasti, političnih strank, raznih združenj, trgovcev, inženirjev in drugih. Sestanek je sklicala goriške Trgovska zbornica z namenom, da se zadeva temeljito pretrese in nato izvoli ožji odbor z nalogo, da sestavi protestno Vlogo na vlado odnosno na pristojno ministrstvo. Prevladuje mnenje, da bo Gorica z zgraditvijo omenjene proge gospodarsko znatno trpela. Uvodoma je predsednik Trgovske zbornice, g. Depicolzuane, pojasnil, da je zadnja leta promet z Avstrije v tržaško luko presenetljivo padel, ker je jugoslovanska proga d<. Trsta krajša, in je v znatni meri prevzela promet z avstrijskim in sploh srednjeevropskim blagom. Zaradi tega so se italijanski železniški tehniki odločili za skrajšanje proge z avstrijske meje, to je s Trbiža v Trst, zato da so z raznim-krajšanji celotne t$ proge, tako tudi na črti Sv. Ivan ob Nadiži - Zagrad uvideli možnost skrajšanja daljave za precej kilometrov in s tem našli izhodišče iz kočljivega položaja italijanskih železnic, ki je resno ogrožal italijanske koristi. Predsednik Trg. -zbornice, g. Depicolzuane, je tudi povedal, da rimski merodajni krogi zagotavljajo, VESTI IZ DOLINE NADIŽE Pnuitno društvo Juan Trlnfeo" V nedeljo 2. -t. m. so se v lepem številu zbrali v Vidmu Slovenci iz doline Nadiže ter se zedinili za u-stanovitev svojega prosvetnega, društva, ki nosi ime slavnega, zaslužnega in nepozabnega mons. Ivana Trinka. Ustanovitev prosvetnega društva pozdravljamo seveda z najlepšimi čestitkami in toplimi voščili ta srečno -bodočnost, ki naj privede naše brate v dolini Nadiže na isto prosvetno raven, ki smo jo ostali Slovenci že dosegli! Ivan Trinko, narodni buditelj in prosvetni voditelj, bodi vzoren in častitljiv vzgled vsem bratom ob Nadiži. Od njega in njegove boga-» te zapuščine naj si krepijo misli in moč k odločni vztrajnosti na polju pravic slovenskega življa v Itn liji, ki hoče in mora živeti! Za vzgled -bratom iz doline Na diže pa -bodi na delu, ki so si ga začrtali, -tudi pestra zgodov-ina tržaških in goriških Slovencev, ki so si mučeniško utirali pot v življenje in mnogo, mnogo žrtvovali zn .priznanje svojih pravic, ki morajo biti tudi zakonsko zaščitene! Prosvetno delo zahteva truda in vztrajnost, daje pa bogato plačilo, ker ustvarja samozavestne značaje, neustrašene zagovornike pravic svojega rodu in omikane branitelje mirnega sožitja! 'Prosvetno društvo »Ivan Trinko« pa bodi res samo prosvetno, če hoče služiti stvari vseh Slovencev oo Nadiži, jih družiti v imenu mons. Ivana Trinka in njegove vzvišene ideje, sicer bodo imeli sovražniki našega življa in. naše besede dober argument za svoje raznarodovalno delo! Tega napotka naj se strogo držijo posebno tisti, ki tako radi postavljajo strankarsko-politične lončke k vsaki organizaciji iz čisto o-sebnih ali klikarskih nagibov. šolske Vesti Na višji gimnaziji, liceju in učiteljišču v Gorici se šolsko leto prične v. ponedeljek 10. t. m. Dijaki se morajo zbrati ob 8.30 na šoli v ulici Croce, od koder jih bodo profesorji spremili v cerkev sv. I-vana k otvoritveni sv. maši. PRISOTNOST JE OBVEZNA ZA vse dijake; MATURA NA UČITELJIŠČU; V jesenskem izpitnem roku so maturo na goriškem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom napravili sledeči: Bednarik Ljuba Calligaris Antonija. Caris Olga, Logar Alojzija, Makuc Hermina. Milič Marija, Mo-setti Milena, Petroni Laura, Roj je Wanda in Tretiach Ida. Čestitamo in želimo jim srečno in uspeha polno delo v izbranem poklicu! da -bodo nameravana skrajšanja, -železniške proge pridevala zgolj blagovni in ne tudi osebni železniški promet, toda nihče ni tako naiven, da bi verjel, da se v -bodoče tam ne uvede -tudi osebni promet. V razpravo zadeve kot take so se oglasili razni udeleženci sestanka, ki so si bili edini le v tem, da je Gorica z nameravanim skrajšanjem proge res ogrožena, in da Gorico zanima boli promet z vzhodnim kot pa z zahodnim zaledjem. V ostalem pa so bila glede izhodišča iz zagate mnenja različna, kajti eni so poudarjali tudi politični pomen vprašanja na goriškem področju, drugi pa ne. Zato so prvi predlagali, da se promet na progi Trbiž - Trst mora vršiti skozi Gorico, drugi pa so pre stižni in politični prejudic ovrgli z neizpodbitnim dejstvom, da 'c vzhodno .zaledje Gorice -tako važno, da ni moči prezreti nujnosti, da se zadeva reši s tega vidika. Zate. so tudi predlagali, da se rimskim pristojnim krogom predoči ta možnost, ki- jo je treba vzeti v resno razmišljanje in proučevanje. Danes da so, zlasti po videmskem sporazumu -od 20. avgusta, razmere take, da prožijo dobro upanje za še koristnejše razgovore in sporazume! -In tu so padle povoljne -besede za takojšnjo zopetno otvoritev prometa med južno goriško italijan sko in solkansko jugoslovansko postajo preko Šempetra. Razgovori pa naj bi v mednarodnem merilu potekali tako, da bi promet z Avstrije prihajal po nižji Soški dolini v Gorico, odtod pa po italijanski progi v Trst. V razgovoru smo slišali še razne druge glasove, na primer za progo Rubije pri Sovodnjah skozi Dol v Devin, namesto skozi Tržič. -In še za razgovore z Jugoslavijo, da bi se Gorica železniško neposredno povezala z Ljubljano. Nekateri pa so -bili tudi mnenja, da -bi »Orient Express« vozil po tej novi zaželeni progi Ljubljana - Postojna - Gorica. Končno je bil na sestanku izvoljen ožji odbor, ki ima nalogo preučiti vsa izražena mnenja, jih sestaviti v -toliko koristnih predlogov, ki naj bi zadostili goriškim željam in koristim, hkrati pa tudi splošnim državnim koristim. Vse -to gradivo bodo poslali v Rim In goriška parlamentarca poslanec dr. Baresi in senator g. Riz-zatti -bosta te želje in predloge podprla. Odboru je naročeno še to, da sta- vi pristojni rimski oblasti zahtevo za protikoncesije Gorici, če bi kljub temu novo progo Sv. Ivan ob Nadiži - Zagrad zgradili! Na gori opisani sestanek je -bila povabljena tudi Slovenska demokratska zveza, ki je poslala svojega zastopnika. komunistični aktivisti in njihovi sopotniki ubili leta 1947. Za tako zakonito poizvedo\£anje in preiskovanje, v zvezi in ob spoštovanju zakona, uživajo organi javne varnosti popolno zaupanje vseh pametnih in dobro mislečih Občinarjev' Cas je, da se krivci zahrbtnega umora poštenega in vestnega mladeniča odkrijejo in kaznujejo! Preveč so naši ljudje trpeli krivice, da bi zločin zagovarjali ali krivce skrivali! < Pravica sili na dan, zato upamo in želimo, da se čimprej izkaže ne le glede izvršilcev umora, ampak tudi tistih, ki so ga naročili. In ne samo v Gabrijah in na Vrhu, ampak tudi drugod! Odločitev ravnateljstva glede točilnice obsojamo seveda vsi delav-. ci, ne moremo pa soglašati glede krivde, ki la »Prim. dn.« zvrača. na pripadnike CISL m UIL. Kar se nadurnega dela tiče, ki ga je ravnateljstvo raztegnilo na delavce in invalide, je »Prim. dn.« zopet na krivem, ko zopet meče krivdo na OISL in UIL zaradi izstopa iz notranje komisije, ker se v resnici nadurno delo vrši že dobri dve leti. »Primorski dnevnik« pa je namerno zamolčal, da je CGIL (to je komunistični delavski sindikat) razbila pogajanja svobodnih sindikatov z ravnateljstvom tovarne za proizvodno nagrado. To zadevo je »Prim. dn.« po svoje- tako zaokrožil, da le ni prika-zal krivde komunistične CGIL. Zdaj se bodo kmalu vršile volitve v nove notranje komisije in tu je »Primorski dnevnik«, zagovor nik komunistične CGIL zopet zamolčal sramotno dejstvo, da so se za skupen nastop na teh volitvah medsebojno sporazumeli komunisti, fašisti in- monarhisti, to je s C.I.S. N.A.L. Gliha pač vkup štriha! Prejšnja leta pa je prav CGIL a-g'-| tirala proti volitvam nove notra- Pismo predsedniku ulade IZREDNI IZPITNI ROK: N-a izrednem izpitnem roku je izpit čez četrto gimnazijo s slovenskim učnim jezikom uspešno .napravila Elda Marussi. — Čestitamo' Zakaj preiskava v Gabrijah in na Vrhu? Pred nekaj dnevi so orožniki izvršili nekaj hišnih preiskav v Gabrijah in na Vrhu. V zvezi s tem se »Primorski dnevnik« huduje in sprašuje »zakaj«?, ko da ne bi vedel »čemu« in »zakaj«, ko se pač po vsej sovodenjski občini šepeta, da iščejo krivce umora ubogega' mladega Devetaka z Vrha, ki so ga Slovenski župani in občinsk' svetovalci Tržaškega ozemlja vseh političnih struj so poslali 1. t. m. predsedniku vlade, A. Segniju, naslednje pismo v zvezi s sodno razpravo, ki jo pripravlja videmsko porotno sodišče proti 50 bivšim partizanom Briško-beneškega odreda: Ekscelenca, podpisani župani in občinski svetovalci si dovoljujejo v imenu vseh slovenskih občinskih svetovalcev tržaškega ozemlje opozoriti Vašo ekscelenco na škodljive posledice, ki jih bo nedvomno povzročil kazenski postopek proti partizanom Nadiške doline v očitno škodo mirnega sožitja in vzajemnega spoštovanja med Slovenci in Italijani na vzhodnem področju Italije. Možje, proti katerim -teče po desetih- letih od konca druge svetovne vojne proces pred porotnim sodiščem v Vidmu zaradi dejanj, storjenih med vojnimi operacijami, so se uprli nacističnemu okupatorju in njegovim fašističnim sodelavcem, kot je to storilo italijansko prebivalstvo v ostalih pokrajinah države. Uprli so se po 8. septembru 1943, v času, ko je nacistična Nemčija ustanovila na -tem ozemlju »Jadransko Primorje«, kjer Gauleiter Rainer ni izvrševal samo upravnih, zakonodajnih in sodnih funkcij, temveč je tudi mobiliziral domačo mladino, da bi jo uvrstil v nacistično vojsko. Današnji obtoženci so se borili v izredno težavnih okoliščinah v rednih vojaških enotah v okviru zavezniških in pridruženih sil. Borci, ki so danes na zatožni klopi, so -bili sestavni del osvobodilnega in odporniškega gibanja in sc s svojo borbo prispevali ne le k porazu fašizma in k osvoboditvi svoje zemlje in -Italije izpod nacizma, temveč so dali svoj prispevek tudi za uveljavljanje načel ustave nove republikanske Italije. Podpisani so zaradi tega mnenja, de je proces, ki ga pripravljajo v Vidmu proti partizanom Nadiške doline, v nasprotju s črko m duhom člena 16 mirovne pogodbe, ka-jti obtoženci so delovali v korist stvari zavezniških in pridruženih sil. -Proces je prav tako neskladen z duhom -Spomenice o soglasju od namen je prijatelj- 5. oktobra 1954, katere bila pomiritev duhov in sko sodelovanje med Slovenci in I-talijani. Z namenom, da- se prepreči nepotrebna zaostritev duhov in ponovno podpihovanje narodnostnega sovraštva, pozivajo podpisani Vašo ekscelenco, naj upošteva vse našteto zaradi ukrepov, ki bi jih narekovala človečanska vest ter dejansko in pravno stanje. Ob tej priložnosti izražajo podpisani Vaši ekscelenci svoje najgloblje spoštovanje. Trst, 1. oktobra 1955. (sledi deset podpisov) nikoli!.. Danes se je komunistična CGIL povezala s fašisti in monarhisti ker se upravičeno boji poraza, če se volitev udeležita CISL in UIL! Slovenski delavci v SAFOG-u jemljemo zaenkrat ne znanje ko-munmonarhofašistično stališče »Pri morskega dnevnika«! Delavec Na pokopališču Goriško županstvo opozarja, da se morajo vsa dela na pokopališču za počastitev pokojnih zaključiti do 28. t. m. Po tem roku bo’ uprava pokopališče -očistila in ga pripravila za praznik mrtvih. IZ SLOVENIJE JUGOSLOVANSKI GOSPODARSTVENIKI NA FINSKEM Svetovnega kongresa kmetijskih gospodarstvenikov, ki se 'e vršil v Helsinkih od 19, do 26. avguste, se je udeležilo tudi 5 zastopnikov jugoslovanskih ekonomistov za kmetijske zadeve. Na kongresu je univ. prof. dr. Stane Kraševec iz Ljubljane poročal o uporabi tehnike v kmetijstvu na področju jugovzhodne Evrope. LETOVANJE DELOVNIH LJUDI Dočim so prva leta po osvoboditvi delavci preživljali svoj letn' dopust v razkošnih letoviščih ob morju a-li v -hribih, so sedaj nekako prisiljeni izogibati se večjih centrov z visokimi cenami. Oblasti so namreč ukinile popuste v gostiščih, plače se niso bistveno spremenile, cene so se pa znatno zvišale.... Da bi nekako nadomestili ugodnosti cenenih in razkošnih letovišč prvih let, so se sedaj delavci odločili y glavnem ,za skupinske izlete in taborjenja, kar pa vsekakor ne more nadomestiti ugodnega letova nja v »kapitalističnih« letoviških centrih. NOVI PREDPISI ZA OSEBJE V GOSTINSTVU Po odloku državnega tajnika za gospodarstvo bodo od prihodnjega junija dalje lahko zaposleni v gostinstvu samo kvalificirani delavci. Tako bodo morali polagati strokovne izpite vsi gostinski delavci. Kvalificirani in visoko kvalificirani delavci pa še izpit iz slovenšči ne s književnostjo in dveh tujih jezikov ter državne ureditve Jugo slavije. Razpis itudijsliili štipendij »Salzburškega „seminarjaaj »Salzburški seminar za ameriške študije« v Salzburgu v Avstriji razpisuje študijske štipendije za naslednje tečaje v zimskem semestru v letošnjem šolskem letu: »A-meriška zunanja politika« (8. januarja do 4. februarja 1956); »Pisateljevanje in publicistika v ameriški družbi« (12. febr. do 10. marca 1956) -in »Ameriško gospodarstvo« (18. marca do 14. aprila 1956). Glavni pogoj za podelitev štipendije je dobro znanje angleškega jezika. Vsi, ki se za tečaje zanimajo, se lahko obrnejo za podrobnejše informacije na tukajšnji urad Poročevalske službe Združenih držav (USIS), ulica Galatti 1-T., telefon 38-367, oziroma neposredno na ravnateljstvo seminarja v Salzburgu. Dne 13. decembra pa se bo mudil v Trstu pomočnik ravnatelja seminarja, dr. Robert O, Mead, ki bo v tukajšnjem uradu USIS-a ilnter-vjuval morebitne kandidate za podelitev štipendije. KRIZA PEKOVSKIH IZDELKOV Lj-udje po mestih in večjih središčih se stalno pritožujejo nad slabimi pekovskimi izdelki. Tožijo, da je kruh slabo pečen, da- se vleče in postane nitkast še isti dan, ko je bil 'kupljen, da nima nobene prave oblike im podobno. 'Peki priznavajo te obtožbe, a ,;e branijo, češ da niso temu sami krivi, pač pa razmere, v katerih morejo delati. Kot znano, spadajo pekarne v socialistični sektor, t. j. niso v privatnih rokah. To je verjetno glavni, če ne edini vzrok te krize. Saj so peki že pred časom zaprosili za izstop iz zadrug in za samoosvojitev in so v prošnjah navajali kot edimi razlog boljšo kakovost izdelkov. Poleg tega je tudi Strokovno združenje pekov, ki je nekak sindikat, prizinan in podprt od stranke, ugotovil, da je v sedanjih pekovskih obatih občutno »pomanjkanje čuta odgovornosti za kvaliteto pri delu«. Tovorno pohištvo Tel. 32 KRMIM Cormons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 » Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo Leto IX. - Stev. 40 OIMOBIR ACI JA Stran 3. Pred petintridesetimi leti 10. oktobra 1920 - 10. oktobra 1955 Ze 35 let bo poteklo letos, odk;>>'i juni (366),. Liberiče pri Labuda se je vršil koroški plebiscit. Naša | (387); Libuče pri Pliberku (348;. dolžnost je, da se vsako leto spo minjamo tega za Slovence tako pomembnega dneva. Zlasti še, ko i-mamo v slovenskem jeziku tak-malo literature o tem in le s težavo najdeš kje kako slovensko knjigo adi knjižico — če jo sploh naj dešf — £ številkami o koroškem plebiscitu. Vseh oseb, ki so imele pravico glasovati, je bilo okrog 40.000 (na tančno: 39.291). Glasovanja se ni udeležilo 1655 oseb, ki so imele pravico glasovati; neveljavnih i.e bilo 332 glasov. Za. Avstrijo je gla sovalo 22.025 oseb ali 59 odstotkov; za Jugoslavijo je glasovalo 15.279 •oseb ali 41 odstotkov (natančno: 40.96 odst.). Za Avstrijo je bilo tore' oddanih 6746 glasov več kako-za Jugoslavijo. Pri Ljudskem glasovanju v Slezi-ji je bilo določeno da se ozemlje razdeli po razmerju oddanih glasov. Na Koroškem je bilo določeno, da vse ozemlje dobi tisti, ki 'j dobil pri glasovanju večino. Ker je Avstrija dobila večino, je dob; la vse glasovalno ozemlje. Glasovalno ozemlje, to je prvo glasovalno ozemlje, je bilo razdeljeno na štiri okraje ali distrik-te, in sicer na okraje: Rožek, Bo rovlje, Pliberk in Velikovec. V dveh okrajih — Rožek i.n Pliberk — je Jugoslavija dobila večino: v dveh "okrajih — Borovlje in Velikovec — pa Avstrija. V o-kraju Rožek je bilo oddanih za Jugoslavijo 3318 glasov ali 53.7 od stotkov; za Avstrijo pa 1980 glasov ali 46.3 odstotkov. V okraju Pliberk je bilo oddanih 5536 glasov za Jugoslavijo ali 51 odstotkov; /a Avstrijo pa 5312 glasov ali 49 odst. V okraj« Borovlje je bilo oddanih za Avstrijo 6427 glasov ali 56.4 odst.; za Jugoslavijo pa 4981 glasov ali 43.6 odst. V okraju Veliko--vec je bilo oddanih za Avstrijo 8306 glasov ali 77.2 odst.; za Jugoslavijo pa 2444 glasov ali 22.8 odst Po občevalnem jeziku na podlagi ljudskega štetja iz '1. 1910 je bilo okrog 70 odstotkov glasovalcev s slovenskim občevalnim jezikair^ in okrog- 30 odstotkov z nemškim. Po narodnosti je bilo med glasovalci komaj kakih 3000 pravih Nem cev. Cisto po nepotrebnem so pri-delili glasovalnemu ozemlju nem ško občino .Pustrico nad Grebenjem. iSamo okoliš Brezje pod Pustrico je bil 1. 1920 še slovenski. Te Brezje spadajo v župnijo Pu-strica. Ogromna večina občine Pu-strica je bila že 1. 1920 nemška. In nemški Pustričani so bili strašno ogorčeni in razjarjeni pri misli, ds bi prišli v slovansko državo, kajti Nemec se zaveda, kaj je država. Bilo je torej čisto neopravičeno, da so občino Pustrico priključili glasovalnemu ozemlju. Vseh občin, v katerih je bilo 10. oktobra 1920 glasovanje, je bilo 51 V 18-ih občinah je dobila Jugosla vi ja večino glasov, v 33-ih pa Avstrija. Občine, ki so dale večin-glasov za Jugoslavijo, so nasled nje: V okraju Rožek: Logaves pri, Vrbskem jezeru (344 glasov), L< če pri Baškem jezeru (410 glasov), Ledenice pri Baškem jezeru (327 glasov), St. Jakob y Rožu (968). V okraju Borovlje: Bistrica v Rožu (500), Bilčovs nad Rožem (331), Zg. Vesca pri Bilčovsu (139). Radiše nad Grabštanjem (188), Svetnaves v Rožu (321), Slovenj' Plajberk nad Borovljami (276) Sele nad Borovljami (511). V okraju Pliberk: Bistrica ’ Podjuni (653), Globasnica v Pod Blato pri Pliberku (650), Zvabek pri Pliberku (183), Bela pri Železni Kapli (1029). Koroški plebiscit je odločila koroška šola. Kdor ima šolo, ta ima mladino; kdor ima mladino, ta i-ma narod. Okrog leta 1870 so vpe- ljali na Koroškem za Slovence nemško šolo. Ta šola je vzgojila nov rod. Skozi 50 let pred plebiscitom je vršila svoje delo. Pretežna večina glasovalcev je že hodila v to šolo. Nobenega dvoma ni: če bi se bil vršil koroški plebiscit 50 let prej, bi bil izpadel bistveno drugače. i >r-i > i > MIKRO - VOHUNI Cepiča, ki napravlja nekoga nevidnega, je starodavna želja človeštva. S pomočjo najnovejših iznajdb radijske in televizijske tehnike izgleda, da bo ta želja postala stvarnost. , Stroji za narek, ki polno uro sprejemajo kar se govori v zaprt: sobi in kasneje vse to spet izblebetajo, stanejo danes okrog 150.000 lir. Nedvomno so za poslovne ljudi izredno praktični. Kdo pa bi mogel preprečiti, da bi te majhne neslišno delujoče priprave ne skrili nekam samo zato, da bi lovili razgovore, ki naj -bi služili dvomljivim namenom? S pomočjo tako imenovanega opera-stekla, ki ga je izdelal inženir Walter Huth, lahko razumemo vsako besedo, ki jo je nekdo zašepetal, oddaljen sto metrov, od nas. Ta priprava je tako majhna, da jo lahko neopazno skrijemo v ušesno duplino. Mikrofoni, ki jih skrijemo v gumbnici, niso nobena redkost. Ze nemška tajna policija je uporabljala prlslušne naprave, ki jih z navadnim očesom ni bilo mogoče spoznati. Ce želimo prisluškoval telefonskemu razgovoru, ni potrebno, da se vključimo v napeljavo. Ameriška elektroindustrija izdeluje prisluškovalne naprave, s katerimi je mogoče prisluškovati skozi sobne stene in tudi skozi izolacijsko obrambo električnih kabljev. V Združenih državah že obstoja nov poklic »vvatchers« - opazoval cev. ki sedijo pred televizijsko skrinjico in nadzirajo oddaljeno tovarno ali pa prodajne prostore veletrgovine. V Washingtonu se neka posebni komisije kongresa ukvarja z novo epidemijo »wire tapping«. Visoki vladni uradniki in parlamentarci se pritožujejo, da politični nasprotniki prisluškujejo njihovim telefonskim razgovorom. Poslovni lju UUBEZEN IN KOMUNIZEM Se meseca septembra leta 1952 je madžarski komunistični minister za ljudsko vzgojo napisal: »Razredna borba prihaja zaradi ljubezni.« Ta parola je -tedaj prišla i,T Moskve in je imela svojo veljavnost od Varšave do Sofije. V zad njih treh letih pa so vodilni komunistični oblastneži to načelo popolnoma sprevrgli. Ljubezen, ki je " iz srca, kavo bom pa rada plačala >zanj.« »Gotovo nekoga pričakuje. Zakaj bi drugače posedal tu — na preži?« »Da, da, nekoga pričakuje že mesece in mesece, že leta in leta. Nekje tu v bližini je zaposlen, verjetno iz sočutja. Po uradnih urah prihaja vsak dan. Kakšnega dela naj bi bil stari še zmožen v teh časih? In potem strmi skozi okno, dokler se ne naveliča — nato pa odhaja.« »Pa bi vendarle moral vedeti za dan in uro, kdaj naj nekoga pričakuje.« »Povedala vam bom tako, kakor mi je zgodbo sam povedal. Ne vem, če je resnična, meni se zdi, da je. Ko so pred desetimi leti bežali iz Jugoslavije, mu je žena med potjo umrla. Pljučnica, pa nobene pomoči, nobenega zdravnika. Njegova edinka, ki ji je bilo takrat komaj osem let, je nekam izginila. Ali so jo ugrabili, ali je kam zašla, kdo bi to vedel." Saj poznate take zgodbe, ki jih je bilo po vojni nič koliko. Tale starček pa prisega, da hčerka še živi in da jo bo nekega dne zazrl. Potovati ne more. Trdovratno pa zatrjuje, da se bo nekega dne pokazala na kolodvorskem izhodu. To se bo 'zgodilo prav tu v Trstu, saj vendar prihaja vsak dan toliko ljudi, toliko deklat. In to se bo zgodilo prav zvečer, ko on tu poseda. Potem ji bo šel nasproti, jo bo pozdravil in odpeljal domov.« Molčal sem. K taki veri ni ka reči. Natakarica se je trpko nasmehnila. »Ne veste kolikokrat je že tako planil pokonci in stekel za kako mlajšo žensko kot kak babjak. A-li vedno brez uspeha. — Le poglejte, že prihaja! Po takem neuspehu je vedno ves zlomljen in po*-trt. Vendar pa ne odneha nikoli.« Kmalu nato sem odšel. Nekaj tednov me ni bilo v baru. Na starčevo zadevo sem pozabil, na postaji pa .tudi nisem imel opravkov. Pa je že tako naneslo, da sem nekega večera pričakoval prijatelja, ki je prihajal iz Pariza na kratek obisk. Vlak je imel dve uri zamude. Nenadoma sem se spomnil na bližnji bar in na starčka. Ko sem vstopil, me je natakarica takoj spoznala. Starčka ni bilo nikjer. »Gotovo iščete starega gospoda, kajne? Ta še vedno prihaja, ven dar nekoliko kasneje. Vsak večer odhaja po končani službi po hčerko, ki je prodajalka v neki živilski trgovini. Z -njo poseda tu, skozi o-kno pa ne gleda več. Verjetno prihaja zaradi starčeve navade.« Kar strmel sem. »Torej se je vendar zgodil čudež. Kaj je kaj takega mogoče?« Premeteno se je natakarica nasmehnila. »No, čudež to ni bil. Malo smo pomagale s prijateljicami.« »Pomagale? Kako ste vendar iztaknile izgubljenega. otroka?« »Takoj vam bom razložila. Saj ni njegova hči, je neka druga. O-brnije smo se na begunski urad in našle dekle primerne starosti, ki je ostalo samo na svetu in ki bi rado imelo očeta. Starček je izred-dno kratkoviden — in prešlo je tudi že polnih deset let.« »Prav in lepo. Kaj pa se zgodi, če pričenja starček govoriti o prs tekliih časih, o teh bi dekle vendar moralo nekaj vedeti...?« Prekinila me je s svojim preme tenim nasmehom. »Seveda smo tudi na to mislile. Mislim, da smo jo kar dobro izpeljale. Dekle ie namreč popolnoma izgubilo dar spomina, veste? Do jensko ne, pač pa nasproti starčku* Zabičale smo mu, da ji iz preteklosti ne sme ničesar omenjati. Na teše je navadil.« »In sta oba vzdržala?« »In še kako! 'Naravnost čudovito. Namesto preteklosti s-ta našla sedanjost. Nista več sama, mislit? pač na jutrišnji dan in ne na včerajšnjega in predvčerajšnjega; to vendar ni tako hudo.« »Čudovita prevara, da — v resnici, — ali ... « »Ah, kaj ali! Dekle ima sedaj tudi že fanta, čednega in značajnega človeka, ki tudi prihaja večkrat ^ njima sem. In veste kaj mi je stari pred kratkim zaupal? Njegova hči — no, da, tista, ki jo smatra za hčer, je zahtevala od njega zagotovilo, da bo pri dvojici stanoval, ko se bosta poročila.« Se predno sem lahko nekaj od • govoril, je moj pogled pritegnila dvojica, ki je v tem trenutku prihajala skozi vrata. Stari, ki je bil prav tako siromašno oblečen kot takrat, vendar z razigranim nasmehom na zgrbančenem obrazu; je vodil pod roko mlado, poceni oblečeno, simpatično dekle. Pogovarja ■ la sta se po slovensko. Tudi dekle je razodevalo tis.te finef, domače pote'ze, ki jih najdemo le na obrazih ljudi, ki so srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Seveda sem zamudil na prihod vlaka in pozabil na prijatelja ;z Pariza. Pa mi ni bilo žal. Naše! sem ga v hotelu in mu povedal, zakaj sem zamudil. Tudi on se ni hudoval. J. VI. Kako krotimo bolečine? Manjše bolečine in težave spadajo tako rekoč k našemu vsakdanje mu življenju. Otrok se s kladivom poči po palcu, mater bolijo nog«, da komaj še stoji pokonci, oSe prihaja od zobozdravnika in hčerkS ' že zopet muči glavobol. Mnoge bolečine, ki jih, občutimo, pa so čisto nepotrebne. Zdravniška veda je ugotovila, da mora večina človeštva pretrpeti še enkrat toliko bolečin, kakor pa bi, bi(o prav zaprav potrebno. Raziskovanja «o pokazala, da bi povprečni človek, občutil mnogo manj bolečin, če bi dovolj razumel svoj lastni telesu' ustroj. ZAKAJ NAS »BOLI«? Površina našega telesa je pokrita z milijoni občutnic bolečine, ki s-, povezane z živčnim omrežjem. Ct je konec živca zadet, sporoča živec ta dogodek v možgane. Tl presodijo sporočilo in ocenijo stopnjo bo lečine. Ce smo razdraženi in čezmerno obremenjeni z delom, precenjujemo izpodbude bolečin, in posledica tega je, da občutimo večjo bolečino, kakor pa je potreba. Ce pa sm-u mirni, potem prisoja tudi naš ra zum javljanjem bolečin manjšo važnost. Poizkusi so dokazali, da se zmanjša moč bolečine, ki jo ob čuti razdražen in živčen človek za 75 odstotkov, če napetost preneha in se človek pomiri. 2ivčne prena petosti vplivajo na ves krvni ob tok in povzročajo pritisk na živčevje, ki postaja preobčutljivo. Cim bolj se zaposlimo z drugim! stvarmi, - tem manjšo bolečino bo mo občutili v nekem določenem primeru. Tako bo n. pr. človek, 'c! rešuje svoj imetek iz goreče hiš--' in se pri tem resno opeče, opekP-no komaj občutil v prvem trenut ku. Ce so možgani polno zaposlen’ z drugimi stvarmi, prezrejo vse signalizacije bolečine. STOPNJA BOLEČIN!? Stopnja bolečine je odvisna od tega: 1) Kako težke so poškodbe, t. ^ od izmere učinka na našo občutlji vost za bolečino. 2) Od našega razpoloženja; ali smo mirni ali zaskrbljeni, razburjeni ali hladni. Bolečine kot take ne moremo krotiti, pač pa se lahko priučimo, da obvladamo svoje duševno zadržanje in tako na minimum znižamo stopnjo bolečine ki jo občutimo. Dr. David Fink, znani -nevropsihiater, obžaluje, da se tako malo ljudi zaveda, kako važna je sprostitev za zmanjšanje občutja bole čine. Ta zdravnik priporoča, da na zobozdravniškem stolu sami to preizkusimo. Cim mirnejše bomo sprejemali zobozdravniške manipulacije po ustih, tem manj bolečin bo mo občutili. 'Zobozdravniki poskušajo z uspehom 'i godbo lajšati bolečine. Glasba bolnika odvrača od misli na bo lečino. Tudi pri operacijah so z glasbo dosegli zadovoljive uspehe Pri porodih se muzika v nekaterih krajih prav dobro uveljavlja. Seveda ni vsaka muzika za to prikladna. Določena glasba bolečin ' lahko še poveča. MRAZ KROTI BOLEČINO Ce živčevje obdamo z ledfeninii obkladki, izgubljajo živci sposobnost, da javljajo pretečo nevarnos'. možganskemu središču. To spoznanje uporabljajo pri večjih operacijah. Tako obložijo ud, ki ga morajo odrezati, z ledom, dokler ne iz kazuje temperaturo okrog 0 stopinj C. Pri tej temperaturi ud odstrani jo brez bolečin. Mnoge bolečine nastajajo brez najmanjših fizičnih vzrokov, nastajajo kar same po sebi v možganih. Prenapeto duševno stanje si bole čino domišlja, kakor da bi bila resnična. Take bolečine izginejo, če zdravnik vbrizga bolniku kako po mirjevalno zdravilo, ki je ponavadi — čista voda. Vsi ljudje niso enako občutljivi za bolečine. Imamo celo ljudi, ki so popolnoma neobčutljivi za vsa ko bolečino. Ta pojav povzroča zdravnikom mnogo preglavic. Ljudje, ki so za .bolečine neobčutljivi, so pravi nesrečneži. Osemletni de ček neke angleške družine plava po morju, ko ima voda 3 stopinje toplote. Gol se sprehaja ob burji in mrazu z nasmehom na obrazu. Ze kot dveletni otročiček si je cvr' ročico na plinskem plamenu. K sre či ga je mamica še pravočasno rešila. Otrok je ves posejan z brazgotinami po vsem telesu. Starši so v neprestani skrbi zanj. Ce bi do bil vnetje slepiča, bi gotovo umrl. Bodimo zato hvaležni za bolečine, katerimi nas možgani čuvajo nesreč. Ne pozabljajmo pa. da bolečine lahko zmanjšamo na minimum. če imamo samega sebe v o-blasti! Taki slučaji v človeškem življenju na srečo niso posebno pogosti, vendar pomenijo take neobčutljivosti za prizadetega skrajno nevarnost. Umrljivost teh nesrečnežev je zato zelo visoka. VESTI s TRŽAŠKEGA Tragedija slouenshih kulturnih delaoceu Množični odpusti šolnikov, k;i nimajo italijanskega državljanstva >S koncem septembra je bilo odpuščenih s slovenskih šol na Tržaškem 18 učiteljev in več profesorjev, ker niso imeli italijanskega državljanstva. Tedaj so slovenske šole izgubile 30 preizkušenih učnih moči. Na rijih mesto so prišle mlajše moči domačinov, ki imajo vse državljanske pravice. Število razredov na slovenskih šolah se krči s padanjem števi’j slovenskih učencev. To je pojav, ki je nastopil prvič tedaj, ko so slovenski starši pričeli izgubljati vero v ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Bilo je to po letu 1948, po tristranski izjavi zahodnih velesil in po dejanski priključitvi cone B k Jugoslaviji. Naravna po sledice je bila, du slovenske šole niso več mogle zaposliti vseh učnih moči, ki so bile na šolah še leta 1948-49 ter novih kandidatov, ki so prihajali z univerz in z učiteljišč. Odslovljeni šolniki se z ozirom na državljanstvo delč v tri skupine: v one, ki so jugoslovanski dr-žaivljani in niso nikoli imeil italijanskega1 državljanstva; za njih bi bilo zaman pričakovati, da bodo ponovno nameščeni na Tržaškem ozemlju, ker je naravno, da morajo brezposelni domačini imeti prednost. V drugo skupino spadajo oni iDivši italijanski državljani, ki so to državljanstvo izgubili s tem, da so morali -zaradi službe in namestitve postali jugoslovanski državljani ter so to državljanstvo ohranili. Tretjo vrsto tvorijo apolidi, ki- so izgubili najprej italijansko državljanstvo in potem še jugoslovansko in ki niso pristojni v nobeno'državo. Njim je treba praktično Izenačiti tudi one šolnike, ki so se odrekli jugoslovanskemu državljanstvu s tem, da so zaprosili za ponovno pridobitev italijanskih državljanskih pravic, pa jih .tržaške oblasti še vedno smatrajo za Jugoslovane. Danes gre za socialno rešitev vprašanja odstavljenih šolnikov. Njihovč plače so bile tako nizke, da si niso mogli zbirati prihrankov. Zato so te učne moči danes na cesti, izvzemši one, ki mor-dž ih&Jtt kje drugje že zagotovljeno službo. Zato je dolžnost trž? ških oblasti, da iz socialne pravičnosti pridejo tem šolnikom na pomoč. Oni zaslužijo, da se z njimi, po večletnem neoporečnem službovanju pod zavezniki in pod italijansko upravo, vsaj tako pošto pa, kakor se postopa z Nemci, Av strijci, Grki in drugimi inozemcl. ki so bili v službi pri zaveznikih človeško. Ne razumemo pa, zakaj naj bi se za slovenske šolnike, ki 30. septembra niso več bili nameščeni, uporabilo .drugo merilo. Saj so orti bili prav tako skozi leta nameščenci taiste upiave in so vestno vršili svojo službo. Izgovo-, da so bili oni nameščeni od leta do leta, ne drži, ker so -bili drugi u-službenci pri ZVU nameščeni od danes do jutri in jih je uprava lahko vsak čas odslovila. .Zato je človeško in je, postulat socialne pravice, da se nenameščeni slovenski šolniki ne v r -ž e j ne cesto, kot se je to delalo pred sto leti v dobi najhujšega gospodarskega individualizma, in da se za njih ne uporabi drugačna mera kot za druge inozemce. To veljR za vse one, ki ne morejo pričakovati, da bi bili še nameščeni na Tržaškem. So pa tu. še oni šolniki — bivši italijanski državljani — ki so se že odrekli jugoslovanskemu državljanstvu, bilo s tem, da so postali apolidi, ali s tem, da so zaprosili aa ponovno pridobitev (riacquisto) italijanskega državljanstva. Tu je treba upoštevati, da je moralo pod fašizmom mnogo slovenskih šolnikov zapustiti Italijo in se preseliti v inozemstvo, kakor so to storili sto tisoči antifašistov iz starih pokrajin. Tako so bili ti šolniki primorani prevzeti jugoslovansko dr- 5) Asfaltiranje ceste Sempolaj Za njih so se zavzeli predstavniki Prečnik 3 milijone lir; žavljanstvo, če so hoteli dobiti v Jugoslaviji službo in kruh. In s tem, kot smatrajo tukajšnje oblasti, so oni izgubili italijansko državljanstvo. Dejansko pa so bili vsi šolniki, ki so bili pod fašizmom od okolnosti prisiljeni, da se iz?e-' lijo, pod silo razmer primorani sprejeti jugoslovansko državljanstvo, ako so hoteli biti na šolah nastavljeni. In neprostovoljen spre jem tujega državljanstva nima za posledico izgube italijanskega dr žavljanstva, kakor določa italijanski zakon iz leta J912. Toda to tolmačenje so oblasti odklonile in so smatrale vsaj sprejem jugoslovanskega državljanstva kot prostovoljen, spontan. Topojmovanje ne upošteva duševnega stanja lačnega begun ca, ki išče službe zato, da more živeti. Bilo je pričakovati vsled tega, da 'bo šolska oblast, vsaj pri onih šolnikih, ki so že bili italijanski državljani in ki imajo pravico na zopetno pridobitev tega državljanstva, bolj obširno postopala. Zlasti z onimi, ki so apolid; in ki so že prosili za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva. Prvi in drugi ne morejo več iskaU zaščite od Jugoslavije in ne morejo več tam dobiti namestitve. O -ni se tudi ne morejo smatrati za tujce - i n o z e m -c e. Bivše državljane, ki so se v Trst vrnili, ki so se odrekli novemu državljanstvu Jugoslavije in so zaprosili za ponovno pridobitev i- talijanskcga državljanstva, njih ni mogoče, po duhu in besedilu državljanskega zakona, smatrati za tujce. Samo burokratična ozkosrčnost je bila v stanju zanikati doslej tem državljanom, pa naj le bodo oni Slovenci, ponovno pridobitev svojih italijanskih državljanskih pravic. Današnja Italija je civilizirana, demokratična in pravna država. Zato z vso pravico pričakujemo, da njena izvršilna oblast popravi v najkrajšem času tem maloštevilnim državljanom, ki formalno samo še niso vpisani kot državljani storjeno škodo s tem, de jih zopet namesti na slovenskih šolah v pričakovanju rešitve njihovih prošenj za ponovno italijansko državljanstvo, do katerega imajo pravico. Dr. JOSIP AGNELETTO preganjalci Sporočamo vsem prizadetim, da naj se prošnje za odškodnino od nosno pokojnino naslovijo na Com ■ missione per i perseguitati antifa-scisti presso il Ministero del Teso-ro —• Roma, ker na tržaški prefekturi nimajo še nobenih navodil za sprejemanje takih prošenj. Rok za vlaganje prošenj velja do 10. aprila 1956. Tisti, ki vložijo prošnjo v roku šestih mesecev od 11. aprila letos, bodo prejemali denarne podpore od 11.4. t. m. dalje. Zajamčena jauna dela u Ilabrežini IPo izjavi vladnega komisarja, ki jo je podal pretekli ponedeljek na tiskovni konferenci, se je dognalo, da prejme devinsko - nabrežinska občina kot državni prispevek za kritje primanjkljaja občinskega proračuna za tekoče leto znesek 36.5 milijonov lir.; za gospodarsk' načrt od julija 1955 do junija 1958 pa znesek 73 milijonov lir. Ta znesek je razdeljen na sledeča javna dela: 1) Zadnji obrok za gradnjo nove šole v Sesljanu 7 milijonov lir; 2) Drugi in zadnji obrok za nov otroški vrtec v Nabrežini 11 milijonov lir; 3) Napeljava vodovoda v Devinu od glavne ceste na postajo 1.5 milijonov lir; 4) Asfaltiranje ceste Vižovlje -Mavhinje 8.5 milijonov lir; njihovih držav. In generalni komisariat jim je res prišel nasproti s tem, da je odložil njih odpust od 30. septembra na 31. december t. 1. ter da jim di šestmesečno plačo kot odpravnino. To je pravično in 6) Popravilo cest po vasi v Na brežini 2 milijona lir; 7) Gradnja poslopja za zavetišče starih in bolnih 40 milijonov lir. V tem seznamu so zapopadeni skoro vsi glavni predlogi, ki jih je TRŽAŠKI PREPIHI Razkrinkana kom. tihotapstva Medtem ko se pri nas komunisti s kitajskimi smehljaji na obrazih vtihotapljajo v cerkvene pevske zbore in bi radi po vzorcih čeških komunistov ustanavljali tudi komunistično katoliško akcijo po vzgledu filokomunističnih ciril-metodar-skih duhovnikov v Titovi Jugoslaviji z neznatnimi zarodki tudi pri nas, razsaja v Sovjetiji neizprosni kulturni boj. Da ne bodo uredniki »Dela« zopet žlobudrali o »ameriško - angleških fabrikantih -lažli' jim bomo postregli s pristnimi sovjetskimi propagandnimi izdelki. »Trud« je uradno glasilo vseru skih sindikatov, stoodstotno partijsko glasilo. Ta list prinaša pod naslovom »Več pozornosti -vprašanjem brezverske propagande« članek, ki naj si ga dobro in temeljito preberejo komunistični smehljajoči u-darniki, omizje dr. Besednjaka in tisti, ki kljub težkim izkušnjam radi nasedajo komunističnim pravljicam. Uradno sovjetsko partijske^ glasilo piše dobesedno: »Kakor sovjetska šola, tako tudi sindikati ne morejo v svojem odnosu do vere načelno zavzemat* nobenega drugega stališča kot nepomirljivo borbo proti veri. Saj je vendar splošna teoretična osnovi naše komunistične vzgoje nepomirljivo sovraštvo marksizma proti veri. Vera je svetovni nazor primitivnega človeka, ki si v borbi proti naravi ne ve pomagati in se zato upogiba v jarem zanj nerazum ljivth, ustrahovalnih prirodnih sil. Ta omotica je v tem človeku vzbudila predstave, da mora naravi, ki ga obdaja, zapovedovati neka nadnaravna sila, ki mu lahko prinaša dobro ali zlo; da se odpovedi, poniževanja in odrekanja zemeljskih dobrin plačujejo na »drugem svetu«. Korenine religiozne vere imajo v kapitalistični družbi izrazito razredni značaj. Lenin je pripisoval dejanski izvor religiozne mistifikacije gospodarskemu zasužnjenju v zgodovin človeštva. Dejal je: »Kdor sužnja tolaži, namesto da bi ga podžigal proti suženjstvu, samo podpira za-sužnjevalca.« V' rokah izkoriščeval skega razreda je vera orodje za za-sužnjenje delavstva. Z odstranitvijo izkoriščevanja delovnih ljudi je velika oktobrska socialistična revolucija istočasno uničila tvarne korenine religioznega verovanja. Naša partija se dnevno trudi, da nadalje dviga zavest sovjetskeg-a človeka s tem, da vse preostanke preteklosti, preostanke meščanske miselnosti iztrebi z odločno borbo proti verskim predsodkom in praz noverju. Pri tem igra veliko vlogo komunistična vzgoja delovnega ljudstva, znanstveno-brezbožna propaganda, pojačanje materialističnega svetovnega naziranja in dviganje kulturne ravni. Verski preostanki ne Izumirajr. sami po sebi. Vera je eden izmed najbolj žilavih preostankov, ki jih je kapitalistična ustroj zapustil zavesti človeštva. Te preostanka bomo popolnoma iztrebili le, če bo do bodoči graditelji komunizma za vestni in prepričani brezbožneii če bodo aktivni borci proti vsaki obliki verskih predstav in prazno verja. Med drugim spada k temu delu posredovanje in razširjevanje znan stvenega in političnega znanja, u ničevanje kapitalizma in s tem iz koriščevanja človeka po človeku pojačenje brezverske propagande odkrivanje reakcionarnih vlog ve re.« občinska uprava svoječasno pred ložila na pristojno mesto. Z novo šolo v Sesljanu in novim otroškim vrtcem v Nabrežini sta- ti dve vesi zaenkrat, oskrbljeni s šolskim' poslopji. .V občini bi sedaj manjkala še tri manjša šolska poslopja, iti sicer v Cerovlja-h, Stivanu in Sliv-nem. V prihodnjem predlogu mors občinska upreva nujn^ to upoštevati. Velika pridobitev za občino bo tudi gradnja zavetišča za stare in bolne. Za to zavetišče so se borile vse uprave že od leta 1946 naprej. V občini imamo celo vrsto starejših ljudi, ki so odvisni od dobrih ljudi ali pa so pripuščeni sami sebi ali pa so v raznih1 bolnišnicah in zavetiščih v breme obči ne. Na ta način bodo vsi starejši in dela nezmožni našli svoj mirni kotiček v tej ustanovi. Želimo le, da bi se vse to čimprej izvršilo ter do bi birokratizem kot po navadi ne zavlekel začetek del v nedogled. Od cestnih del je posebno pozdraviti -ureditev e«ste iz Sesljana v Mavhinje, ker je res bila do sedaj prav ta cesta zelo zanemarjena. Tudi za dela ustanove SKLAD je bil za isto dobo odobren delovni načrt, in sicer v znesku pribli* no 44 milijonov lir. V teh delih so zapopadena največ dela za popravo in ureditev raznih občinskih poti, ureditev razgledne točke v Sesljanu, izkop jarkov za vodovodne napeljave, ureditev kanalizacije po vasi y Nabrežini in občinski klavnici v Nabrežini, nasadi dreves ob občinskih poteh, zgraditev javnega stranišča v Nabrežini, zgraditev male kapele v Cerovljeh ter raznd druga koristna dela. čer in bil deležen nadvse toplega in prisrčnega sprejema s strani predstojnika č. g. dekana iz Sem-polaja, svetne in šolske oblasti ter predvsem s strani svojih novih župljanov. Slovesnost je zaključil slovesni »Te Deum«, ki je imel tokrat dvoj ni pomen, ker smo se verniki — poleg ostalega — zahvalili dobremu Bogu tudi za naklonjeno mi lost gorečega dušnega pastirja, ki bo " vzpodbujajočo besedo in zgledom pridobival duše za Kristusovo kraljestvo med nami. IZLET SDD Sporočamo javnosti, da nameravani izlet iz tehničnih razlogov odpade. ŠOLSKE VESTI Na državni višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1955-56 v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Antona Starega. • * * Učenci in učenke Učiteljišča in Trgovske akademije se zberejo ” soboto 8. t. m. ob 8.30 v cerkvi pri sv. Ivanu k otvoritveni službi božji. Redni pouk se začne v ponedeljek- 10. oktobra. Dve novi stavbi Zavod za ljudske hiše v Trstu je sedaj dokončal dve novi hiši v 'Nabrežini, in sicer 6-stanovanjsko blizu občinske hiše ter 4-stanovanj-sko v bližini sanatorija. Za deset stanovanj je bilo vloženih 65 prošenj ter bo komisija ime la trdo delo pri reševanju in razdelitvi stanovanj. Splošno mnenje vseh prosilcev je, da bi se člani komisije podali k vsem prosilcem na lice mesta, da se tam prepričajo, kateri so res najbolj potrebni stanovanja. Kot znano, komisijo sestavlja uprava Ustanove za ljudske hiše v Trstu (Istituto Autono mo Case Popolari), vsem sejam bosta pa prisostvovala tudi dva člana občinskega sveta v Nabrežini. Upamo, da se bo pri razdelitvi u-poštevalo v prvi vrsti domačine ter se stanovanja dodelijo tistim, ki so res najbolj potrebni. TEČAJI JEZIKOV Slovenska prosvetne matica Trstu sporoča, da bo tudi letos odprla tečaje slovenskega, angleške ge, nemškega in francoskega jezika za začetnike in za konverzacijo Vpisovanje je vsak dan od 10 do 12. ter od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., telef. št. 36275. Besednjakouo omizje primer „ koeksistence “ na Zahodu Spet pogreb v Nabrežini V torek zjutraj je po kratki bo lezni umrla sestra ge. Schartove, gospa Vitka Berardi roj. Koželj. Z možem je pred tedni prišla iz Afrike, na oddih v Nabrežino, kjer jp je pred par dnevi napadla zavratna bolezen, kateri je podlegla. Zapušča moža ter komaj 16-meseč-no dete. Težko prizadetim družinam naše -globoko sožalje. Praznik sv. Mihaela v Zgonika Preteklo nedeljo smo zgoniški župljani praznovali vsakoletno slavnost cerkvenega zavetnika sv. Mihaela s slovesno sv. mašo in procesijo. Vreme je bilo jeko lepo in ugodno, zato je prišlo tudi mnogo ljudi. Vse slovesnosti je opravil naš novi dušni pastir č. gospod Anton Prinčič, ki je — kot smo že poročali — prispel na svoje novo službeno mesto prejšnjo sredo zve- Iz katoliških vrst smo prejeli v objavo naslednji prispevek: V »Demokraciji« smo že nešteto krat opozorili javnost na podtalne poskuse sušenja obeh slovenskih protikomunističnih gibanj s strani točno identificiranih tukajšnjih sopotnikov in zagovornikov Titovega režima v domovini, ki so jih tu ir. tam — sicer brezupno nameravali izvesti. Neposredni Besednjakovi rdeči naredbodajak ■' so svojim na papirju živečim organizacijam table ž-s tolikokrat prepleskali, da bi bito noro pričakovati kakršen koli odziv, odnosno še tako skromen pristop slovenskih ljudi, ki so jih tovariši leta in leta tako brezobzirno in amoralno izigravali. Danes nudi mahedrava rdeča titovščina v zamejstvu še neprimerno bednejšo sliko: profesionalni, politično ne kvalificirani kruhoborci upognjenih hrbtenic, prodajači in delomrz-neži s skrivnostnimi »službami« n* sprehodih, redki trebušni kulturni in končno slavno besednjakov-sko omizje na kolesih, ki se leno, premika iz »oštarije« v »oštarijo«.... Sami generali brez vojske. A kaj zato, saj si oholi in presiti kovač kruha prav nič manj brezvestno ne »služi« in bo .v duhu »koeksistence« moral tudi zanje še dalje skrbeti, ako bo hotel, da mu ta pisana sekta »koeksistencialistov« nehote ne odreče reklame.... Da se titofašistični partijski zaslužkarji več nimajo kam skriti, je na dlani; a glede njihovih z laži -katoliškim plaščem namerno ogrnjenih prisklednikov je treba slej ko prej misliti obratno. Kot omizje — razen sebe — sicer ničesar in nikogar ne predstavljajo, vendar njihovega rovarjenja kljub vsemu ne gre podcenjevati, ker bi tem primeru utegnili marsikje profitirati ravno njihovi očetje — komunisti. Slovenski protikomunisti morajo imeti stalno pred očmi dejstvo, da je nerazkrinkan sovražnik, ki skrunsko izrablja najvzvi-šenejša čustva vere in ljubezni do naroda v svoje petokolonske — komunizmu podrejene namene — veliko nevarnejši od odkritega partijca, zato je budnost poglavitno in najuspešnejše obrambno sredstvo! Oglejmo si sedaj nekoliko podrobneje cilje, ki so jih zelo verjetno že ob prvem pojavu na politični pozornici zasledovali oni, ki naj bi začeli predstavljati pomlajeno katoliško gibanje na Tržaškem in Goriškem. Prva etapa: brezobzirna zloraba katoliškega imena; druga etapa: lov na naše duhovnike s preračunano in naivno propagando o velikih načrtih, novih smereh in sredstvih, ki naj bi o-mogočila potencialno organiziran" katoliško vseljudsko gibanje iz borbeno socialno in narodno vsebino; tretja etapa: posredna pritegni- tev najvplivnejših slovenskih duhovnikov, ki so jim zaupana odgovorna mesta v višji hierarhiji; četrta etapa: pritegniti s pomoč jo v dobri veri navdušenih duhovnikov vso maso slovenskih katoličanov obeh mest in njunega podeželja pod svoj vpliv; peta etapa: epuracija »kompromitiranih beguncev« in ostalih izrazitih nasprotnikov komunizma pod obrabljeno obtožbo rušenja »narodne enotnosti«; šesta etapa: počasna odslovitev duhovnikov s predhodnim postopnim omejevanjem njihovega dejan skega vpliva; sedma in zadnja etapa: dokonč no izoblikovanje mase v čredo breznačelnih, komunizmu poslušnih ovac v pričakovanju »odrešujoče ljudske revolucije«.... Tak je bil — recimo — njihov dalekosežni program. Kaj pa so od vsega tega dosegli? Ničesar! Po zaslugi prav istih, od Tito-katolikov osovraženih »beguncev« je gospo du Besednjaku spodletela že prva etapa, dasiravno se je na znanem občnem zboru prav. krepko posluževal »belogardizma«.... Da so se vsi katoličani in prepričani anti- komunisti takoj oddaljili, je znana stvar, saj je bila kmalu za tem u-stanovljena Slovenska katoliška skupnost, ki u vseh občenarodnih vprašanjih nastopa skupno S SlDZ, Besednjakovska SKISZ pa je postala ena izmed tolikih Titovih agen tur z — v določene namer.e — u zurpiranim imenom. -w V čem pa obstoji njeno sedanje delovanje? V glavnem izdaja a skupinica neki ■ tako imenovani »Novi list«, čigar glavna skrb je-blatiti vse, kar »vidi« na Zapade gnilega, in previdno molčati c* vsem, kar je « komunizmu že vsemu svetu znanega, zlasti pa o -tem, kar se z našimi brati že deset let dogaja onkraj Fernetičev. In to ■»kulturno-vzgojno« in laži-katoM-ško poslanstvo ta listič tudi z vso> hlapčevsko modrostjo in previdnostjo vrši! Kaj pa v najnovejši dobi vražje »koeksistence«? Kako jo neki ti samozvani »katoliki« pojmujejo9. Mnenja smo, da zelo primitivno: tako primitivno in praktično kot jo pojmujejo njihovi tukajšnji gospodarji — Tito-komunisti: živeli udobno, ne glede na to, koliko i« koga stane ter rovariti dalje. V slučaju pa, da bi se »raj« utegn,; razširiti in približati, poberemo šila in kopita v prepričanju, da nas spet kaka IRO, kot vešče administratorje, primerno zaposli. Vsekakor je pa takšno ali drugačno sedanje rovarjenje komun.: stičnih sopotnikov katoliški in an tikomunistični stvari v 6čitno ško do, ker širi nenačelnost, propagira komunistično »koeksistenco« V o-bliki neke obrabljene1 politične »strpnosti« in »zbližanja« ter ua 'a način pomaga komunistom nasprotnike uspavati. Marsičesa, si komunisti kot taki kljub vsem številnim sleparijam in zankam ne upajo doseči in niti ne poskusijo,- zato pa ukažejo svojim hlapcem, naj se »katoliško« potrudijo in naročeni posel opravijo. . .>;] Vendar jim — na njihovo žalost — ne kaže povsod vse gladko.. . Prav zaradi naše premajhne budnosti so ti gospodje še danes omizje in se še v zadnjem trenutku skušajo rešiti a nekimi mahihacijami in tožbami, ki naj bi jim zopet pri dobile izgubljeni kredit, da bi »v narodov blagor« še dalje sejali seme mešetarske »koeksistence« ;i> zalivali komunistom setev. A vse kaže, da bo tu nastopil njihov končni politični bankrot, za ka-te rim bo za marsikoga — hočeš, nočeš — nastopilo iztreznjenje. »Koeksistenca« terja previdnost, g. Besednjak; zato biti »previden« vse življenje je nekoliko preveč, postati »nepreviden« enkrat pa utegne biti čisto dovolj..., Matjaž ISCEM HIŠNO POMOCNICO sred njih let, sposobno za gospodinj stvo. — Ponudbe na naslov: Antonio Sturm, insegnante — Coggiola - Vercelli. ZAHVALA Bog je poklical k sebi v torek 4. t. m., po kratki, mučni bolezni gospo VIDO BERARDI poj. KOŽELJ Zahvaljujemo se vsem, ki so ot> tej težki izgubi sočustvovali, flaro vali cvetje in spremili v ta/co velikem številu pokojno mamico k večnemu počitku na pokopališče v Nabrežini. Posebno zahvalo dolgujemo prečastitemu gospodu župniku Srečku Rejcu, gospodu županu Josipu Terčonu in gospodom, ki so nesli zemeljske ostanke na pokopališče. Conakry - Nabrežina -Nevo York - Montreal LOUIS, soprog, - LIZIKA, hčerkica, - oče - mati -sestra - brata in drugi sorodniki. Z A H V A L A Ob bridki 'n prerani izgubi našega nadvse ljubega sina, brata in nečaka Marijana Radovič se najlepše zahvaljujemo mladini in ožjim prijateljem iz Nabrežine za pripravo in spremstvo pri pogrebu, č. g. župniku, g. županu in svetovalcem, gdčni Delki, g. Zadnikovi, družini Franko-vič, nabrežinski godbi, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so z nami sočustvovali in spremili našega nepozabnega Marijane na njegovi zadnji poti. Žalujoča družina RADOVIČ Nabrežina, 4. oktobra 1955. in sorodniki Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu HIza f|I kmetovalci pidjetniki t Deske mtreko-ve, macesnom* in trdih lesov, trame in par• kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlala Sonntno, > 4 i y •