PRO glasilo slovenske narodne TA jcdnote Ur«4oliki U apravallkl pr» ■tod i MST 8. Law»dsl« sv. OfflO <1 Hinmuii MOT So. Lsw»4*U »vi, Tslspkaaai UvMili Mli LETO—YEARXV. iTT Chicago, m, pondeljak, 8. junija (Jun« 5) 1922. 110», iultloal, uit, utum ml j«m 14. Itia. SuU«r4»tio. $1.00 STEV.—NUMBER 130. mte »f ____U-J *— u pru.iVM iw ■■ ZKHU SE NEMOGOVNIŠ-Kl PODJETNIKI BOJE M? BUDAM BO PBZ VOLJI PREDLOŽITI JAVNOSTI PAKTE 0 PREMOGOVNIŠKI Df-DUBTRUL Premogovniški podjetniki io niso pokazali volje, da bodo posnemali radarja. New Tork, N. T, (Pederatod Press). — Tukaj se je ustsnovil preiskovalni komite j v interesu javnosti, da dožene fakte o premogovniški industriji, ki so povzročili zedanji položaj v indu-atriji. Zastopniki rudsrjev in podjetnikov eo bili povabljeni, da predlože avojo stvar javno komiteju. Premogovniški podjetniki eo dozdaj prpzrli vabilo, kakor da ze ne brigajo za take ztvari. Odborniki rudarske organizacije zo odgovorili takoj in izjavili, da prav radi podajo vzc informacije, za katere komitej varala. Prvo zaslišanje se je vršilo v poslopju Inženirskega društva. Odborniki, ki zastopajo 150,000 rudarjev z antracitncga polja, ao predložili zvoj načrt za vpoztavi-tev zadovoljivih razmer v industriji, ki zo ga delaveki listi že objavili. Kot zaztopniki rudarjev pred komitejem eo bili Philip Murraj, podpredsednik rudarske organizacije U.' M. W. of A., J. Brennan, predeednik 2. diattikta, Thomas Kenncdj, predeednik 7. distrikta in 0. J, Oolden, predsednik 9. distrikta. Komitej pravi, da stavka traja le dva meseca, toda s vidika kon-zumentov še ni bila uvedena no« beha pretakava. Tukaj je še cela vrato faktov, katerih konzument-je ne poznajo, daairavno zo zanje velika važnoeti. Komitej hoče pre- stroikl za produkcijo premoga, vzroki ponovnih stavk, obširna brezpozelnost, pomanjkanje premoga in aplošen kaos, ki karakte-rizira induztrijo. Komitej ni prevzel nalogo po-aredovalca, sploh nobene >aloge, ki jo lahko izvrši zvezna vlada. Zaališanje, ki ae je vršilo pred kongreanim zborničnim odaekom za deli, je pokazalo, da je nastala potreba, da se dolenejo fakti. Uspeh zazlišanja je bil, da ae i* dela predloga, po kateri ao ustanovi agencija, kateri bo poverjena naloga, da zbirz dejztva. Dokler nI netanovfjena taka agencija, toliko čaaa bo to komitej, za-atopajoč javnoet, abiral fakte. Komitej ee je ustanovil na prizadevanje Lige za industrijalno demokracijo. V njem eo inženirji, profeeorji in drugi prominentni ljudje. invalidi svetovne vojne bo nažaoali pobljaloe UNIJ. Oakland, CaL (Pcder. Prcas.) — Zadnji teden je bila tu konvencija organiziranih invalidov ave-tovne vojna. Meetoe oblasti so povabile delegate na velik banket. Invalidi ao eprejeli vabilo in 250 delegatov ae je napotilo v dotič-no restavracijo. Ko ao pa doepeli pred reetavraeijo, ao videli tam stavkovno stražo, ki je obveatila delegate, da ao unijeki kuharji in strežaji v stavki in v reatavraciji delajo etavkokazi. Prireditelji pojedine ao čakali pri bogato obloženih mizah, toda goetov ni bilo. Invalidi zo odkorakali v unijsko reetavraeijo m ai tam naročili kosilo, katerega so aami plačali ali bo justidni tajnik podal ostavko? H00VER Bi ZOPET PRIKAZE-VA V POLITIČNI ARENI! Is raznih znamenj ja tpoanatl, da žali postati predsedniški kandidat v lata 1984. Waahington, D. 0. (Federated Press. L. Todd). — Senator Čara vraj iz Arkanzaza je zahteval v senatu, da Daughertj poda ostov ko. Ob tej priliki je čitoj pogod bo med Daughertjjem in Thoe. B. Pelderjem kot na eni strani, na drugi pa s C. W. Morsem, jetni kom v atlantiški ječi, po kateri plača Morse Daughertjju kot honorar $5,000 in $2)1,000 obema, ko bo brezpogojno pomiloščen itf odpuščen iz ječe. Garavraj je dalje čitol pismo, datirano s dne 80. aprila 1913, ki ga je piaal Daug herty, v katerem opominja kaa-nence, da je ostala bilanca 125 KOLIZUA PARNIKOV V RED OOLUMBLA. . I __ Sadom mornarjev ubitih in dva Portland, Ore. — Pri kollziji britokegz parnika "Welch Prin ee" s ameriškim parnikom "Io vran" jo bilo ubitih sedem mornarjev in dva sta sadobila poškodbo. Nezgoda ee je dogodila v reki Columbiz. Parnlk "Weleh Prjaee" m je pogreznil v trideeet minuteh. Zgornji del parnika je oetol zunaj vode. ker je naetal ogenj valed kollzije. Parnik "Iowan" je imel močno poškodovan svoj rivee, a kljub temu ja pomagal in reftll moštvo a pogrernjenega par-nika, broječe 4» oeeb. • Poročila o učinku, ki ga je po vsročlla eksplozija ae soglašajo Nekateri izjavljajo, da ao eksplo dirali na pogreznjenem parniku parni kotli takoj po koliziji in tako zanetili ogenj. Uslužbenec pri brezžičnem aparatu v Fort »te vensa pa poroča, da nI bilo o) Mk ftEST NEMCEV UBITIM V Berlin, 4. jun. — Seat N Jt bilo ubitik in vač ko dvajaet ran jen ik v Rjrbniku. kjer ao poli Ai vstali izzvali izgrede, ftleeki Poljaki nioo zadovoljni e končnim pobotanjem med Nemčijo to Polj-ako saradi Gonjo ftbzije ki Senator Wataon is Indiane je odgovoril v eenatu kritičarjem juatičncga tajnika, da Daughertj ni prejel honorarja sa to, da pomaga Moreč ju ia ječe. Izjava je značilna, ker republikanci v zbornici groza justičnemu tajniku a obtožnim postopanjem, ker ni nastopil proti graftarakim vojnim zakupnikom. Carawaj zahteva, da Daughertj rezignlra. Ta zahteva je zvezana tudi a dejatvom, da je Daughertj odelovil majorja Warr-za, ker je izročil republikanskim kongreenikom fakte o graftu vodnih zakupnikov. Ali bo Daughertj rezigniralt A-U bo predaednlk Harding priporočil juatlčnemu tajniku, da naj gref V waahingtonakih političnih krogih aodijo, da ao bo Daughertj držal ovoje službe, dokler ae bo uvede obtožno poe to panje. Govore tudi, da Harding ne bo podvaal ničeaar, dokler mu Hoover ne avo-tuje, da naj ztopl v akcijo, čeprav ja pojavila rovolto v republi kanaki etranki v Pennejlvaniji, Indianl in drugje. Hoover ae zopet prikaaeva v politični areni kot Hardingov tekmec etare garde za predsedniško kandidaturo v letu 1924. Njegovo atremljenje po predaedniitvu ae zrcali v tem, da je prevzel vodstvo trgovzke zbornice Združenih držav na njeni konvenciji, obdr-žavani v Waahingtonu, ia da je poekrbel, da je njegov tovariš la žitni aušotor Jnliua Barnea postal predaednlk ta organizacije Barnea bo vodil trgovako zbornico po začrtani Hooverjevi poti v domačih in tujezemzkik zadevak. Med prva dela, ki jih je izvršila konvencija ta organizacija, apada resolucija, ki odobrnjo delo tr-govskege departmento. Joeepk Defreea iz Ckicaga, bivši predeednik, jo povzročil sam svojo ostavko. ker jo ekušal pridobiti prod-sodnika Hardinga aa oboovitov trgovskih etikov z Rusijo, Hoover je nasprotoval tej potezi. Na to jo odkril, da lahko trgoviko zbornico izrabi v evojih zadevak. Prvi dokaz sa toke namene ee je pojavil, ko je Izbral mr. Miloša. bivšega načelnika make divl-zija, da gre v Evropo kot zastopnik trgovako Zbornic« Združenih držav v mednarodni trgovski zbornici, ki bo imeli velik vpliv aa ekoaoamki aranžma s Rueije. Mika eodi a Raciji toke kož Hoo rar. Na to je prills koaveaeijs tr-(Daljc na & strani ) senator iz geobgue je zopet izstrelil ostro puščico. New York, N. V. — Zastopniki rudsrjsv s polja trdega premoga so v soboto aavrgli predlog operatorjev, da eo eporno vprašanje la-KRITIZIRAL JE JUBTlONEGA toči rsssodišču, katerega naj ime- tajnika in zagovarjal politične jetnike. Citiral ja Mri dogodke, da pod-pre svojo kritiko. Waahlngton, D. 0. (Federated Preea), — Vsporedno s "^otroški-mi križarji", ki ao bili na etra* pred vhodom v Belo hišo, da pro-aijo predaednika sa pomiloščenje političnih kazneneev, je aenator Watson ia Georgije izstrelil ostro puščicč na justičnega tajnika Daughertj ja, primerja všl More* jevo afero c postopanjem, kakršnega je deležen siromašen človek pred aodiščem. "Dežela je na robu propada in njen eistem ae ima skoraj porušiti", je govoril aenator Wateon, "ako ao njeni sodniki korumpira-ni, ako je njeno izvajanje pravice na prodaj, ako je bogat človek vsemogočen pred sodiščem in siromašni človek j» nima izgleda. Prav nič prijetnega »i primerjati ravnanje, kakršnega je bil delešen bogati kriminalec Charlea W. Morae, z ravnanjem, katerega ao bili deležni ti ubogi stvori, ki trpe v ječi, služeč leto za letom, ker so nekoliko kritizirali vojno po Utiko bivše adminiztrzeije in so s tem tehnično kršili zakon proti spijonaži. "Dokazano nI, da zo komu kaj uradll; dokazano ni, da zo povsro čili, da en sam mol ni vstopil v vojaško službo; dokazano nI, da so v reanici škodovali vladi ali da zo kaj izvršili v prilog sovražniku; in ker ao siromašni in brez RUDARJI ZAVRGLI PREDLOG OPERATORJEV ZA RAZSODI-SOB. nuje prtnlsednik Harding, medt pa da bi ae rudarji vrnili na delo. Voditelji rudarjev eo Izjavili, da Okličejo konferenco meadnega odbora organizacije, ki ee bo vršila v Hazletonu, Pa., in katera naj izdela protipredloge rudarjev. za tovarne ii rusiji. Kampanja aa mUjoadolarski sklad po aklopu konvencije v Ohloagu ja adnj v tira. KONCESIJA ZNAŠA PET UONOV DOLARJEV. mi- krvava verska godlja na irskem. Protestanti imajo geslo "Doli a papežem", katoličani pa "Gori a republiko" - pa aa koljejo. ANGLIJA JE POSODILA PRO-TESTANTOM VOJAŠKE ČETE. London, 5. jan. — Vojaške čete, ki jih je poeodila angleška vla-da proteetantora, ae aestojajo iz pešcev, konjenikov ln topov ter tankov. Čete eo še naetoplla pre vi ofenzivni pohod od ulaterakcga obrežja in zasedli Pettlgo. Slnfaj-novci ao ispravnill več obrežnih mest ln ao umlčejo rednim četam. London, 4. jun. ~ Angleška vlada je včeraj poslala sveže vo-jaške čete v protesten to vak i Ul-star na Irskem. Dva polka ata sc vkrcala v Pljmouthu ln odrinila v Belfsst. Britskc čete ao pod kontrolo ulaterzke vlade, ki a njimi lahko razpolaga kakor hoče, toda zaadaj še ne zmejo invadira-ti južne Iraka. Ulsisrski ministrski predaednlk Oralg, ki je apeliral na London sa pomoč, je lafor-niirsl vlado, da slnfsjnovel lahka prijateljev, trpe leto za letom v nadvladajo konštablerje, ako aa z kaznilnici. veljo silo navalijo na sever. "Ko pridejo njik mali otroci Belfaat, 8. jun. — Belfaat bo oem/in dvignejo avoje ročice, da kmalu izgledal kakor kakšno bel-dosežejo predsednika s evojlmi gijako meato sa čaaa vojne. Pobi- prošnjami aa miloat, ae hladno krvno izpro. Ko je pa prižla soproga Charlee W. Moraejja, ao jo poelušali aenatorjl, kongreeni-ki in prominentni ljudje krilom dežele". Watson je oltlral štiri dogodke, • katerimi je Imel opraviti justični department, katerim podtikajo koruptno akcijo, da ae porazi pravica in da ae bogati človek nfe more kaznovati, dokler je ta admlniztraeija v eedlu. Pri nekem tokom dogodku je šlo za Intervencijo po Thomaa B. Felderju pri zaplenjen ju neke la-dije, naložene a žganjem iz lito. Ladija je bila izpuščena. Pri dru-gem dogodku je bilo vrnjeno vino, vredno $200,000. Interveniral je zopet Felder, Pri tretjem dogodku zo bili prijfti trije asirjor-Ikl tihotapci, ler so oddali 2,000,-000 galon žganje. Ko jo prišel na pozorttčo Felder, jo bilo neto v -ljeno kriminalno poatopanje. Pri četrtem dogodku gre za neksg* miljonarja la Ohija. Obaojen je bfl, ker je prelomil Mannov zakon v družbi pstnajst lat ztoroga dekleta. Mlljonar ja bil pomiloščen Kepublikanaki lizti križem deželo zaktevajo, da Daugkertj poda ostavko, ker zodljo, da povzroča adminietraciji preveliko odgo voraoat. Pet republlkanakik aa-torjov je evoječacno priporočilo predsedniku, da ga odete vi. Pred-je napram tem zahtevam ravnodušen, ia tleti, ki ga pozna ja, pravijo, da ne bo nikdar rad dovolil, da Daughertj zapusti kabinet. janje ln požiganje ze nadaljuje a večjo ali manjšo furijo. Fronto med protoetanti in katoličani vl*če akozi Shankhill Road. Na proteetantoveki stranki ao hiše čiste in je več roda. Ozke ullee ao natlačene ljudstva ln dekleta prepevajo ulstersks peemi. Na etenah ao nebrojni napisi t "Doli a pape-šcml" Na katoliški atrani vlada mrtva tlllna. Hiše ao v ognju ali še v razvalinah. Na stenah in deskah ao napiai "Gori z republiko I" Vaak čaa počijo revolverji in bombe ln množice ea hitro razHa-de v aavetje. Neka protestantov-ska lena je rekla enoči. da miru v Belfaku ne bo toliko čaaa, dokler ne I>odc val katoličani pobiti; enaka grožnje je sIKstl tudi s katoll-Ike strani. Ulaterei ao jezni na hritsks vojake, ker pri vsakem večjem spopadu Intervenirajo. VLAK JE ZAVOZIL VA NJIVO. UPORABA KBLUA SE MOČM VPELJATI ZA SEAKOPLOVME LADUE Ohtoafo, IH — Is Waabingto-na poročajo, da se vrši preiekava, ki mogoče popolnoma revolucijo-nira letanje s zrzkoplovaimi ladi-jami. > Konyf—n Ht T^JKAISAD) J K Tšsšmi poizvodaje, ako bl ne bilo mogoče produeirati negorljivi plin, kalij, v velikih množinah in po nizki coni. Ako bo mogoče produeirati kalij po nizki ceni in ▼ veliki množini, tedaj ee mogoče eprejme zakon, da*e uporsbt pri vojaških rrskoplovnlk ladijah la helij. V političnih krogik govore, da bl nikdar ne bilo toliko šloveškik življenj unlčeaik pri nezgodi, ki b zadela zrakoplova« Isdijo "Borna", ako bl biU njeno vrelo na-polnili e helijem. New York, N. T. (Federated Prce». — Krojači, organizirani v Amalgamated Olothing Workera of America, eo otvorili kampanjo aa zklad, a pomočjo katerega bo organizaoija otvorila krojalke delavnice v Sovjetaki Ruaijl. Na konvenciji v Chicagu, ki ae je vršila pred nekaj tedni, je bil apre-jet predlog, da krojaška organizacija eprejme konceeijo ruake aovjetzke vlade za uztanovitev to-vara v Ruaijl. Koncesija znaša pet miljonov dolarjev. Organiaaeija potrebuje najmanj miljon dolarjev začetnega kapitala in to vaoto bodo zdaj krojači skušali nabrati med etrokovno organlai-ranimi delavci v Ameriki. Krojafta organiaaeija je eama dala iz evoje blagajne #60,000, in sicer $50,000 aa delnice, $10,000 pa aa etroške kampanje. Družba, katero bodo krojači organiairali v Sovjetaki Rusiji, se bo imenovala "Ruako-amerišks induatri-jalna korporacija" in obrat drul-be bo pod vodetvom odbora, za-ztopajočoga amerllke inveatorje, in vrhovnega sveta narodne ekonomije aovjetzke vlade. Sidnej HiUman, predaednlk krojaške nnije, pravi v daljšem poročilu, da bo organiaaeija operirala Icet velikih tovarn v Pe-trogradu ln tri v Moskvi. Organizaoija bo prodajala delnice in denar, ki se knpl aa delnice, ae porabi najprvo sa stroje In drago moderno opremo tovarn; vsa oprema t* nakupi jan s ▼ Združenih dr* lavah. Obratovanja se bo vršilo po ameriškem slstsmu prolsvajanja moške in iielke obleke, ki jo naj boljll na svetu. Sovjetska vlada Ima dati tovarnllka poslopja In aurovine. Vlada,ko Imela prednost v naročilih s čimer je ssjamčsna nepretrgana produkalja, Amalgamated ne polije amerl-Ikih krojačev v Rualjo. HiUman pravi, da Ima Rualja dovolj de-laveep. Sedemtiaol krojačev ja sdaj vposlenih v tovarnah, kato-rih je bil on obUksl lanOko polet js. Tods organlsaclja pošlje skn- Sto krojaških vošlskov, ki lmsjo jmodernejše metode krojalke indnatrija v mesincu. Vcščakl organizirajo produkcijo In nadzoro-vali bodo Inetallranje opreme. HiUman je dalje rekel, da ima ameriške korporacija precej privilegijev na temelju koneeelje. Nekaj točk v pogodbi s sovjet-ako vlsdo bo trebs cpremenltl, ker ne odgovsrjsjo eodanjlm raz-maram. Korporacija ima tudi pravico prevsetl rasns droge konee-alje v Ruaijl, to Je ©tvoriti tovarne drugih IndnetriJ, ako bo Imela dovolj kapitala. Krojaška organizacija prodaje delnice "Ritsko-smerlške indu etrlalne korporacija" po de«et dolarjev. V svrho, da prepreči nagrabi Jen je delnic v roke posameznikov, je organizacija Izvolila po eebne odbore, ki imajo akrb, da as delnice predvsem proda Js Jo d» Isvekim unijam in drugim zanea IJivim delevekim organlzeeijem. V to ne men ee bodo vršili ahodl In ealtopnlki krojaške organizaelje bodo ohiekavel! delavska unija na njihovih eejeh. O. — Zapadni os^ibni vlak aa alkelpUtoki železnici je zavozll v odprto gibališč« to po-alodloa jo bOa, da je akočU ras tir. Lokoautiva, ki jo potegnila vozove za seboj, jo podrla brae-javni drog in savozila na njivo Na erečo ao vei vozovi oetol i po keaai Strojevodja to kurjač ato bila talko ranjena, pa tadi nekaj I Rim, I. jun. * Papež Pij XI. potnikov jo bilo polkodovanih. je izzval veliko omrnacijo v Vati-Nezgoda ea js dogodile poldru kanu. ka ja javno vpoelll aro jo go miljo vzkodao od Vormillona staro kuharie« aignoro Ltodo, ki --ma bo gospodinjila to imela akrk —T" jčec garderobo. V Vatikana le ni Chicago to okaltoa. V torek ja.>»• tel sto lat javao nastavljena no; smerni južni la jalaocapodn. vetrovi Temperature sadnjlh 24 uri najvišje 72. najnižje 61 Hote os tošia ob »Oib mU$ ob g JS. Delavski Met je Mla. s katoro "PRODUKCIJA PREMOGA 0« MIRA", SVARI HOOVBB OPR RATORJR. Washington, D. O. (Federated Pross), — Herbert Hoover je aa konferenci s operatorji s polja mehkega premoga aadnji teden a« poaoril magnete, da produkcija neunijakega premoga saostaja tedensko za tri miljons ton. Pro* dukoija snsša okrog pet miljonov ton, dežela pa potrebuje oeem miljonov ton | tedensko, Hoover bl red, da se operatorji proetovoljno podvržejo gotovim maksimalnim esnam, dokler traja stavka ra« dsrjev. ( francija v konfliktu 1 bankihi Morganova komisija bi menda rada znižala odlkodnlnsU dolg Nsmčijs, FRANCOZI PREDLAGAJO Ofe TANJE MEDZAVBZMIim DOLGOV. Psriz, 4. jun. — Frsnoodka vlada je prišla v konflikt s mednarodnimi bankirji, ki aranžujejo posojilo sa Nemčijo. To je bild razvidno iz debate v francoski sbarnici. Poinoare js dsjal v parlamentu, da so. te bsnkirjl obrnili na reparaci/cko komisijo s sugestijo, ds js trebs snlšsti dolg ncmlke odškodnine, ker drugače bo teško aranllratl posojilo u Nemčijo. Poincars js nato rsksl, da on je Is obvmtll zastopnika Fransljs v rspsrsoijaki komisiji, da Fransija odklanja priporočilo bankirjev, Francoska sbornlca Je dala v'pa-tek s i»4 proti 100 no oblast Poincaru, da lakko ukrepa vsa, kar hola gleda odškodnine ki sploh glada jaasajs ptlMlkt Debata js bila isto burna. Soaiall-sti to komnnlstl so sopsš ligosall Poinoara, da tira Franaijo v nova vojno ln pogubo. Komvalstl so enkrat aalo skočili s sedešev m napadli s peetml rsakeijonarjsi dragi poslano! ao preprečili prt- mM Kakor poroča pariško lasoplsjs, nI Morgaa le sdsj odobril nobs-nega načrta gleda posojila Nam« SIJI. Načrtov Je mnogo i vaaka za-vssniška vlada jt prtdlolllt tvoj načrt. Najnovajla vest ss glasi, da Anglell ln Italijani predlsgsjo e-m miljand frankov posojila Nemčiji in 4» odetotkov znižanja nemške odlkodnine. Frsnsosl sa abaolutao proti temu In sabtova« jo, da savssniki mtd seboj šrta-jo vojns dolgove s rem, da dobita Amerika in Anglija rtparaeljaka zzdolšniee tretje vrete. Morgan asvsds ns bo s tem zadovoljen, kajti to sadolžnice so pravzaprav brez vrednoetl, rasen Še ss njsjo s velikim odbitkom. »ATAEABJI V NBW VOEKU OBDRŽE STARO HEEDO. New Tork, V. T. — Orgsnizlrs ni natakerjl v lokalni orgaaiss olji Itev. I. aa izvojovzli zmago, 'ffcajtl stara zsaada ostane le sa s-no leto. Organiaaeija rootevrotor-jsv js aahtovala. da ao mezde sni-la od 25 do 40 odetotkov. Priza-dotik jc oholi 400 restovraelj to »bedovalnic. Nstoksreke anlja ja prietala aamo na eno koneealj^ to r, da esaejo najeti natakarice, ako natakarji pasto dalo r navad alk raamerek. Saetovkali bi bUl val natakarji, ako bi geepodarjl vztrajali pri sa ktovsk. Okoli sto reetovratorjov, ki aioe pri p"d)♦ t mik i orgenisa-aiji. ja todi podpisalo pogodbo. Zopet 00 ljudi izgubilo življenja, Bu<*nos Alret, 5. junija. — Parnik "Vda Fran «, ' a UX) laletnikl na reki Parana, blim Paraguaja* Argentfhlja, je bil raz4lsjan vit-raj popoldne, ko eo ekeplodirsll kotli. Na m lete, St.tt sa pol leU, flJS uiH iMMf«, t« te t—mM* U**. SLIKE IZ NASELBIN. Toangstoira, Pa. — To je i« precej velike naselbine slovens likih svetilk in po eeatah ne vsa kih dvajset korakov po «ao malo svetilko. Zakaj Uko, ne vem. 3fends sato, ker ima pri vsskem rova nekaj svojih hlapcev, da vi precej veuzs nsae pm. . { minih e§ kih družin, ki imajo eelo svojega]«;^ poa9m mmtm ^ župana in svoj Wall Street, torej NbmUt 'm, m kar i s «■>■■» "PROSVETA" A smo prscsj ponosni. Naaslbiaa je uekako v sredini audf • Hermini-jem in Dsrsehom, Pa. Vsi smo šlaai 8NPJ in nas spada polovica »TBB EHLlCHTEHMEHr Otmmm ml »Uvmit HrnU—l »~s> mi Chksso foiO, sad foraiga coaatrias psr jearl društvu št. 87, draga polovica liki delavei preeej sitnosti s nji-pa k št 23. Stavko imamo stood- mi. Prviš sem videl, da je priko-stotno. Res, ds so nsm troti pov- rskslo kakih 300 unijskih mož, srečevali, da smo morali akozi ki pa niso imeli pravega uspehe, indnji dve leti stiskati trebuhe Teden ali dva na to so sopet pri |š perrear MKMBKH »f Um (AaHl JO-22) .. r. (Aaril 30-22) • Um immmm p»ukU ur^aiM. pMMvito j« prmw~ JEKLARSKI MAGNATJE IN OSEMURN1 DELAVNIK. Pred nekaj tedni bo ae sešli jeklarski magnatje in bo govorili o uvedbi oeemurnega delavnika v jeklarnah in železarnah. Govorili bo tako o 8-urnem delavniku, kakor da zboruje delavska organizacija. Naglažali bo, da 12-urni delavnik izčrpa kmalu delavčeve moči, da leže v prerani grob in da je nujna potreba, da se uvede 8-urni delavnik. /. Smokavzarski dnevniki bo o teh pomenkih prinašali po cele kolone in prikazevali jeklarske magnate kot največje dobrotnike delavstva. Gospodje jeklareki magnatje so dolgo časa govorančili in ko bo zaključili svoje go-vorance, bo sklenili, da se 8-urni delavnik uvede v jeklarski in železarski industriji, kadar Be uvedba 8-urnega delavnika izkaže kot praktična potreba. Vsa komedija z 8-umim delavnikom je bila prirejena za javnost To lahko vsakdo spozna, ki je zdrave pameti. Ako bi bilo jeklarskim magnatom res kaj do 8-urnega delavnika in bi imeli srce za Bvoje delavce, katerim se imajo zahvaliti za vse bogastvo, ki ga imajo, bi ne govorančili o praktični potrebi 8-urnega delavnika, ampak bi ga uvedli. Delavci bodo še dolgo čakali v jeklarnah in železarnah na 8-urni delavnik, ako bo uvedba skrajšanega delavnika odvisna le od milosti njih gospodarjev. Jeklarski magnatje se prav dobro zavedajo, ako uvedejo skrajšani delavnik, da bo treba tudi povišati delavske mezde. Znano jim je tudi, čel>odo delavci delali le osem ur dnevno, da bodo imeli tudi več čaaa za spopolnitev svoje izobrazbe. ,Cim bolj bo delavci izobraženi, toliko manj so voljni prenašati tako izkoriščanje njih delavnih moči, kot je uvedeno v jeklarnah in železarnah. In zategadelj so j«'klandci magnatje le govorančili o uvedbi osemurnega delavnika, uvedli ga pa niso. V DETROITU SE ZDAJ JOKAJO NEKATERI! •tah. V okolici smo imeli precej "koati pitov", v katerih eo še dolgo obretovali, ko je enkrat prišel* stavka, ds ao imeli unij- '.. V Detroitu je ljudstvo odglasovalo, da cestne železnice preidejo v občinsko last. Seveda Be ni to zgodilo gladko in v enem dnevu. Cestnoželezniška družba se je branila z vsemi svojimi močmi poobčinjenja. V svoji službi je imela odvetniško tvrdko, kateri ni na leto plačevala nič manj kot dve sto tisoč dolarjev, da je z zvijačnimi potezami in lepo ostruženimi vestmi in izjavami v šmo-kavzarakem časopisju ovirala poobčinjenje cestnih železnic. Vse ovire bo bile končno premagane, ljudstvo je odglasovalo za poobčinjenje cestnih železnic in mesto je prevzelo cestne železnice. Preden je družba izročila cestnoželezniško omrežje mestni občini, je naznanila, da zniža mezde svojim uslužbencem, ker ji seveda grozi izguba, ako tega ne stori. Mestna občina je prevzela cestnoželezniški sistem, obenem je naznanila, da stare mezde ostanejo. Ampak majhno Število uslužbencev je bilo odstavljeno, ki mogoče zdaj pretakajo solze po mastnih plačah. Delo je izgubil predsednik drulbe. Njegova letna plača je znašala osem in štirideset tisoč dolarjev. V pokoj brez penzije je šel tudi podpredsednik družbe. Prejemal je na leto oaem in trideset tisoč dolarjev. Ob delo je bilo še nekaj ravnateljskih pomočnikov, ki prejemali na leto od petnajst do pet in trideset tisoč dolarjev. Odalovljena Je bila tudi odvetniška tvrdka, ki je prejemala na leto dve ato tisoč dolarjev, daniravno je bila pri obratovanju cestne Železnice popolnoma nepotrebna. Zdaj je jasno, zakaj se privatni bizniškl interesi tako trdovratno upirajo poobčinjenju vseh naprav, ki BluŽijo javnosti. V Detroitu se je pokazalo, kdo je odletel ia službe. Bili so ljudje, ki so prejemali izredno viaoke plače, brez katerih pa cestna železnica prav lahko obimtuje. in smo privivali pasove, sato pa se je tudi poeebno zadnje čsat zavedlo preeej delavcev, da ao pričeli epoznavati neeramnoet ni tdar sitega podjetništva. Pred desetimi meseci ao nam utrgali 30c pri toni naloženega premoga. To je bila njihova zvijača, a katero ao naa mialili pognati na stav-[0, da bi bili L aprila nezmožni m bi jim bilo lažje premagovati organizirano delavatvo. Prvo torej izmozgati neorganizirane, potem pa napaati organizirano radarje. Taktika konšao ai zanje tako slaba, sa zasužnjenje vseh rudarjev. Vendar se je pokszalo, da so popokale zanjke njihovih imanic in niao naa ujeli Bratje sotrpini, stopimo vsi k rudarski organizaciji in ostanimo njoni zvesti člani. Vseh svojih nkoši ae je poelnšilo združeno podjetništvo, da razbije našo organizacijo; zavedajo se, da je organizacija močna, zato so tako adružani, pa tudi mi ae moramo zavedati in biti složni kar nam bo pomagalo, da bodo vae njihove zvijaše strte in vsak njihov na-akok a lahkoto odbit. Pripravljeni moramo biti vedno. Bratje po dragih državah gotovo šitajo, kako se nam tu godi od atrani kosakov in kompa-nijskih hlapčonov. Za stavkokT-se imajo vso prosto. Vsak najeteŽ ima po dva koaaka ob strani, po leg tega pa je še oborožen pri delu. Na Herminiju imajo vaega 60 najetežev, kateri so vsi oborože ni s puškami. Dela ps niso vajeni, zato mar sikoga pobija in ubije. Rovski inšpektor je rekel, da bodo morali zapreti rov, ker kompanija plača vsak teden $20,000 dolarjev na račun stavkokazov. Vidimo torej, da ne bo šlo dolgo tako in lamo sloge je treba med nami, pa bo kmalu zapela trobenta organizirane armade rudarjev in oznanjala zmago nad nenasitnim podjetništvom. Ko vodijo šrnee na delo, ki ao močno zastraženi od kosakov, ae zdi kot bi peljali v resnici sužnje iz najhujšega euženstva kar ga agodovina more pomniti. V petek aem imel priliko videti pogreb pokojnega najeteža. Otroci in žene eo pri tej priliki kričali o nelepem delu, ki ga je ranjki pravljal in da je a svojim delom odjedel kruh bednim družinam uat. Samo feledal sem, kaj vae to pomeni. Nato ao pridrčali a štiri mi avtomobili, krsto in dvems duhovnoma, ki so ga« spravili t cerkev, da mu kompanisti izka žejo poelednjo šait. > Zdi ae mi, da je ravno tako kot v starem kraju, ko smo peli: Bog ohrani, bog obvari nam eeearja, Avstrijo, — modro ds nsm gospodari s eveie vere pomočjo Tam je torej veličanatvo gospo darilo a pomočjo "svete vere tu ps gospodari podjctnižtvo s sto pomočjo. Niš čudno ni tore; če eta ga kar dva dukovnika pomagala spraviti v nebesa. Poleg omenjenega je tudi ubilo njegovega učenea, 25 letnega črnea, katerega pogreba pa nieem videl. Bodimo složni do zmage in ši-Ujmo naš liat Proeveto, na kaU-roga bi moral biti zsveden tyrst. — BUvkar čeli obratovati z vso paro. Nato smo se zbrsli 1. maja iz rovov Russellton št. 1 in 2, Superi Curteevilla, št 1, 2 in 3. Vsega se nss je zbralo kakih 2000 rudarjev in odkorakali smo s štirimi ameriškimi zastavil ni k sedem ali osem milj oddaljenim onim malim rovom. . Lep dan je bil, da cqlo preveč, d s smo bili vsi premočeni od potu in žejni Bil sem v vrstah, ko-ra k al ponosno in morda celo m* da eelo malo preveč trdo, kajti bili smo komaj na pol poti, ko sem izgubil peto. Vseeno sem nadaljeval pot, le nekoliko čotast sem bil, ker je bila ena noga krajša od druge. Tudi to me je navduševalo, da bi še kdo drugi ne izgubil poguma, ako bi se vrnil jaz, kajti dovolj je takih ju na kov, ki ao bili že neštetokrat opozorjeni v časopisja in po raznih odborih, pa ni nič zaleglo. Sedaj kakor se sliši, so vsi odlo-žiU orodje. Tu pa tam še vedno nasUnejo kake spletkarije, kar povzroči, da zopet prične kaka mala luknja z obratom. Dne 22. maja ao se zopet zbra-Ipred Curtisvillom št. 1. Bilo je rakih 150 mož, in so se podali, ds usUvijo obrat pri dveh takih malih rovih. Kot sem slišal, se je njih namen posrečil. Unijske seje pogosto obdržava mo, ki ao večinoma zelo burne in na gosto padajo besede. Pač vlada ogorčenost proti podjetništvu n splošno vsem kapitalistom, k so se izkazali za prave roparje na trganju mezd, da ao pripravili delavske družine v bedo, da mno gi nimajo sedaj . niti grižljeja kruha ter morajo mnogi čakati na milost operatorjev. Splošno mnenj med rudarji je, da je edi na rešitev sedanjega težkega po ožaja za delavstvo, da ee nacio nalizira vsa premogarska indu atrija, kar se mora potem storiti tudi pri drugih industrijah. Po temtakem bi šele prišla rešitev za vse delavstvo. Tods kaj take ga seveda ni ustavno v sedan. civilizaciji, usUvno je odirati ljudi in izmozgavati do smrti be dno delavstvo, da od tega i/ko riščanja živi razkošno mala sku pina ljudi. To je pač lepa civili zacija, ki nas tira v glad in po gin. — J. P. .......j JAVNA GOVORNICA Glasovi članov S. N. P., in čitataljev Prosvete. Barberton, O. — "Dobro vem da je vae, kar učijo in trdijo čr ni gospodje samo laž in humbug, ampak, kakor so učili mene, teko bom jas učil avoje otroke," se je izjavil rojak, ko je daroval en do- legije. Ko ao pošle kokoši na dvoriščih, katerim je kuharja prid no zavajala vratove in pošiljala njih duše na oni svet, meso pa is-preminjala v različne delikatese gospodov želodec, ki je imel nevedno dober tekj tedaj ni bilo gospodu treba drugega kot naznaniti raz leče, da je U in ta dan praznovanje na čast svetniku, ki varje perotnino ter ako hočejo goapodinje, da se jim bo perotni-dobro rediU, da mora vsaka poslati nekaj perotnine v župnije, da bo on mašo bral, da bi gospod Bo^ poslal blagoslov čez perotnino v fari. Drugi dan so Ur deževale košare s kokBšmi, foskami in racami v župnišČe, gospod pa so zadovoljni meli ro-ie ter hvalili |*>božne ženice za njih trdno vero v svetnika, ki ščiti kokoši. Tako je šlo vedno, kadar je na farovškem vrtu pošla perutnina. Gospod fajmošter so navadno tudi poslali svojo kuharico na počitnice, z dobrim izgovorom, da gre gospa kuharica zdravit, ker je posUla vodenična. Tako je bilo po župniŠčih, kljub temu pa so ožji". jjudstvo se je pričelo dramiti in misliti s svojimi možgani. Pričelo misliti in sprevidelo je, da je nekje nekaj narobe, da ni resnica ono, kar trde reprezentantje cuUh in talarjih. Uvideli ao, da vzdihovanje in zvijanje oči proti nebu ne pomaga več, da njihov iog ni nezkončno pravičen in mogočen ter da vse vidi in vse ve Umveč 4a se je izkazal zanje ravno obratno za neusmiljenega in cruUga, slišati pa sploh aoČe ni česar več. Prav mogoče je, da je njihov Bog vsled groznega grmenja topov izgubil sluh, ki se mu še do danes ni povrnil. Da bi se mu le nikdar več nel Vsako trkanje na nebeška vra-U je torej zastonj, lavijanje oči nič ne pomaga in prošnje verskih nestrpnežev ne pomagajo, , kajt njihov Bog je poleg gluhonemost: tudi preveč zsposlen s problemom glede evropekega kontinen U. Vladarji po "božji miloeti" kolikor jih je še ostalo po svetovni vojni, imajo namreč jako negotovo aUlišče, njih prestoli so v vedni nevarnosti, da se zrušijo kar ni posebno ugodno znamenje za duhovščino, kajti, kakor ljud stvo vedno bolj obrača hrbet kro nanim tepcem, tako ga obrača tudi njim. Nič ne pomaga, da so bi li vladarji kronani po "milosti božji." Vpraianje nasUne, kje je le t sta božja vsemogočnost, ki ščiti po svoji milosti na trone postav Ijene paraeite, takrat, ko se mec narodi razprši megla nezavedno sti in pričnejo ljudje rabiti evo;i razum. Zakaj ne pride njihov Bog in zapove Rusom postaviti nazaj prestol "po svoji milosti postavljenega carja Miklavžka zakaj ne zspove Nemcem, ds sprejmejo nszaj svojega Viljema Avstrijcem Korlna, Črnogorcem njihovega Nikito itd. Dokazi so torej jasni, ds so vse te spremembe odvisne od narodove volj«, kaka "milost božja" pa ven in treba je, da si preskrbi ka. kegs padarja za puščanje krvi ia to že prej kot pridemo do pa«j^ dni, ker do tiztega časa mu prst 'ahko zavre kri. Mož ima v resni, ci tudi mnogo skrbi, kajti izdsjs kar tri liste in poleg tega j« edeQ eelo "dnevnik", prodaja potne liste za v nebesa in potovanje po zemeljskim planetu, nadzoruje notarski "businesa" poleg tega sedsj namerava blagoslovljeni mož odpreti še mesnico zs izdelo-vanje pristnih kranjskih klobas n salam. S teni kšeftom so že po. izkusili, pa se ni posebno obnesel, radi česar si štejem v dolžnost) dati dober nasvet izdelovalcem pristnih" kranjskih klobas, in sicer: Ur za "hišo bošjo". Moš je podal to izjavo ustmeno, ksko misli, to pa je njegova reč. Po mojem mnenju bi ee to glasilo t Oče I nima pri tem prav ničesar opra i viti. Vzlic temu trdijo duhovni vseh ver, da eo slišne izpremembe po "volji božji". Gotovo, da se še dobijo ns duhu bolni ljudje, ds ksj tskegs verujejo, sli tskih jc bore mslo in tudi čezdslje manj, Ourtkville, Pa. — Iz te našel bino še ni bilo poročila o eedanji stavki, ki smo jo pričeli ili-prilom. Slovenei amo v manjšini t tej naselbini, kajti le poeames ne sloveneke družine šiva tu pe Um, aameev pa aič ai. Pred tremi leU nas je ttlo ta preeej samcev, leU 1920 pa amo skorsj vai je bil nevednež, sin je osUl ne-vednež, in otroci sins nsj tudi o-sUnejo nevedneži, ker Uko uče reverentje, katerih naloga je, da držijo ljudstvo v temi. Le neved-neže ss namreč lahko vodi zs nos, straši a peklom, se jim obljublja I na veliko žalost in tugo zastop-naročen však 'neb,i*» VB® dober 'nikov nebee. Vse to se ne da pre- "bakšiš", ker bres tega je tudi prečiti s raznimi žegni in molit-vera neveljavns. Ta "business"ivsmi, kajti vse to se dsnes sma-torej še nese in bo donaital, do tra samo še za budalost. Rsditegs kler bo še prevlsdovsls tema med'le ni prsv nič čuditi, če se goe-ljudstvom. Dokler bomo imeli na pod je poleg poneumnjsnja ljudi svstu ljudi, ki ne snajo rabiti poslužujejo tudi drugega kšefte, svojih možgsn in misliti, svobod- kot so na primer pričeli krstiti no, toliko čssa bodo še vedno oh- celo pasje mrcine. Gospodje, kadar boste ponovno izdelovali klobase, jim bUgovoli. te dati naslov tistegs kraja, kjer , ih izdelujete, kajti Chicago- ali 3arberton ni enoinisto. Sedaj se ne nahajamo več v zimskem ča. su, temveč je že pozna pomlad, i a ima solnce na slične izdelke izvanreden vpliv in se ksj rsdi vsled tega vpliva pokvarijo. To-rej, ko se boste ponovno oprijeli tega kšefta, dajte klobasam na.' slov onega kraja, kjer jih izdelu« jete, da se ne bodo potem vaši odjemalci v tukajšnji naselbini jezili, da klobase, izdelane v Kazi. mirjevi mesnici, so brez okusa. )rugi pot torej napravite na klo. 1 base naslov vaše tvrdke ter pod* pišite pravo ime, potem boste mogoče Še dobili kaj več odjemalcev. Ker smo ravno pri "busi-nessu" Kovačevega Kozme, nsj lic omenim, kako velik vpliv ima U mož na božjih potih. V državi Ohio se nahaja nekje nekaka bož-a pot. Kakšen avetnik ali svetnica ima tam avoj privilegij, da se vodi k njemu (ali k nji) versko blazne ljudi, ne vem, ker radi tega tudi nisem nič poizvedoval in nisem radoveden, ali je Kozma ali je Damijan. Pobožna ženica, ki ae je tudi udeležila iste božje poti v pretečenem letu, mi je pripovedovala, da je božja pot v Ohiju pribežališče vseh velikih grešnikov in grešnie. Vprašal sem jo, če je bilor mnogo gospodov na božji poti. "O, da, dosti^* mi je odgovorila in povdarila: "tudi Kazimir iz Chicaga je bil." — "No, kako se vam pa kaj do-pade gospod Kazimir," sem jo vprašal. — "Prav nič, prav nič gi podoben duhovniku. Predebelo glavo ima in pa oderuh je strašanski. Samo denar, pa denar, je kričal pri vsaki pridigi. Rav-notak je kot kakšen kravji meie-Ur. Oh, ni čudno", je nadaljevala verna ženica dalje, "da gre naša vera dol, če pa imamo take duhovnike. Nič jim ni za Boga, samo za denar jim je." Tak ^e torej vtiz, ki ga je napravil Kozma na pobožno ženico na tej božji po^i. Sment, bil sj^T docela razočaran^ ker sem vedno mislil, da l£ozma kot redovnik sploh ns mara za denar. Tu sem pa dobil drugačno sliko. Nič čudno ni torej, da so mu pričele pobožne ovčiee v Chicsgu kazati roge in obračati mu hrbU. Sploh pa je sličen preobrat povsod, ker to je zshteva časa. Naš gospod Štev. 3, ki paetiruje v fari sveto Vodiike Johsnce, se zsdnje čsse resno togoti nsd tukajšnjimi vernimi ovčicami. Pravi, da ao brezbrižni katoličani! "Gospoda in cerkev hočete, daste pa nič." Da, tako je, Bog noče aam poataviti cerkve, vepdar hoče imeti plačano. Radoveden aem, kdaj je pa v nebesih pričeli cirkulirati denar, ker tudi tam gori ne napravijo nobene usluge bres "bakšiša". Ni torej čudno, da ao svetniki izgubili vso pamet, bog pa js poatal nervojfcn vsled pohlepnoati po zlatu. Tudi to ni čudno, da ae goapol jesijo, ksj ti tu jp rszširjens It* vorics, ako bodo kdsj sezidali eerkev, ds bodo odslovili gospo-ds Št. 3, o ksterem trds, ds je preveč "šule". Torej sob ss sob. Ko je prišel gospod v jtaaelbino, je povedal cekmoštrom Uke. ds so vsi sijsli. Rekel je: "Zahteva-Ii. ste duhovnika, zdaj ga pa ims- stsjsli udobni čssi sa številno du I Vse to nsm znsči, da so ___ hovlčino vseh ver. Tako je po podje precej delekovidni, kajti [u. Vodita, da vi ne"lwste hoddi urwa Katarin na cearna ze.eznica nrav lanao ooravuie ........... —---- - ^ "SS? JS*" *4* V0"*1* U»detvo dovoljL, njejr0Yi fUvi, temveč bo hodil ^t^p^: L" iulotpszmiu " 'p*metd°■ln ^^^i-lo" po vaših." Kdo more trdit. ■ - ...................- ^ stsriše, ki so bili ' slepi jen i s verskimi Večine naših etarišev niče ni bila mezda znižana, pa tudi odpuščeni niso bili iz službe, ker so potrebni. Cestne železnice v Detroitu se ne bodo več obratovale v korist par oseb in odvetniške tvrdke, ampak korist od obrata bo imejo ljudstvo v Detroitu. Tako je, kjer se poobčinjenje cestnih železnic izvrši pravilno. Prav nič bi ne škodilo, ako bi ljudstvo v drugih meetih ^ Z^^rT^mT^n ia posnemalo Detroitčane in odglasovalo, da tranaportne od- ,tuje Pnrd Colliere premogovna prave postanejo občinska last Mnogo takih, ki prejemajo!družbe, ki pe sadaj počivajo od petdeset do sto tisoč dolarjev ali več letne plače, bi odšlo v pokoj bres pokojnine, ker eo pri cestnošelezniškem obratu nepotrtbni. kluba in ae raakropili, ds moramo sedaj hodiU drug k dragemu v vaa po vel milj daleč. Tsko ao prenehali tudi dopisi ii naše ne-eelbine. v V tej okoliei so tri jame, ras dsljeae po dve de tri milje druge od drage, pri kateri vsaki je avo tovo ne bo sanje dela in vee kar ^ t,,^ izjava ni pristno kstoli-in ostali sa- bo osUlo, bodo ssmo še četvero-! {fesf in ^»j imajo kar ao želeli. budalost m i. i nožne mrcine, kot eo pinčeti in !_ Martiri* Železnikar. ni imela pudeljni, e katerimi ee bo morda _ prihke videti sveta, takftnega ka- ie nekaj čaaa dal voditi "busi- 0 , koršen je v resnici, in priti do |nese". Vprašenje seveda nasta l BUnkotu h- vjppfctšs seveda nasta , , .. L sposnsnjs resniee. ne, ksko bo gospod Bog zsdovo- Prvi* P''™®1* ljabrr.cn Kdo more torej zameriti Ij« • dušami gori v nebo sree teko močno, ds se je de« v domovini, posebno onim 'ih. No. ps saj zveita raruhe tudi ;ob,Bl1 SUnf° »"■{■"«■ » po zakonitih kmetijah, kjer potrebujejo. jtmn Ur zs klicah Naprej! premogovna j prebivale! skozi vse svoje šivi je- Prav nič se torej ni čuditi, ako I Ugtdna Milka. Palica! nje ne vidijo dragega kot ka-|a* Kovačev Kozma is Preaerja ns t*mu žepnemu tatu. ko ge je pe- t Stavka poteka mirno, novegs jkegs suhopetega kaplana dragega ni kot kompenija nem iker jim izusti fajmoiter, t^r je rassvetila vse naeelbino ia po- sveto, ker oni so božji nsmest sUvila aa vsak Upal po oaem ve-laik ia kot taki imajo vae privi- Vse 21 eeeti v Chieagu bolj inUreaira sa vsak drugi "bueineae" kakor pa za tistega, ki mu v resnici pri-it V Ijsl v zapor: "Cujtel Hoja etsia Vam bo prineela takoj jedi < « ete res uko imeniten Ut, pa ji ** P svojega polbrata. Ustrelil ga je, da se polaati njegove dedščine; nato je bral sa nJim malo sadužnico! F AZPISAL JE TUDI NAGRADO ZA MORILCA I Montreal, Que„ Kanada. —•! Rev. J. Adelard Delorme, katoliški duhovnik, je priznal detckti-vu George La Joieju, da jo on morilec svojega polbrata Raoula De-lorma, dijaka na ottawski univer-i\. Detektiv je predložil duhovnikovo izpoved veleporoti, ki je nato obtožila rev. Delorma umora prve vrste. Obravnava se vrši v kratkem. Duhovnik je obtožen, da je umoril avojega polbrata z namenom, da ae polasti cele zapuščine po stariših v vaoti $165,-000, katero bi moral drugače deliti s polbratom. Obtožnica ae dalje glasi, da je duhovnik nagovoril polbrata, da se je zavaroval za $25,000 sedem dni pred njegovo smrtjo. Kakor je detektiv La Joie pričal pred veleporoto, mu je rev. Delorme priznal, da je ubil polbrata dne 6 januarja t. 1. na nje-gDvem domu, ko je bil sam doma. Tognal mu je šest krogel iz revolverja v glavo in ko je umiral na tleh. ga je kloroformiral. Nato je vzel truplo in ga odvlekel v klet, r.ito ga je naložil v avtomobil in o 1 peljal mrliča v predmestje Rnowdon Junction, kjer ga je vrgel v aneg ob cesti. Truplo je bilo najdeno drugi dan zmrznjeno in a šestimi luknjami v glavi. Mrlič je imel roki zvezani na hrbtu a kosoni debele vrvi, glava je pa bila zavita v krvave namizne prtiče. V žepu suknje sta bila dva pisma, naalovlje-na na dijaka; ta pisma ata identificirala mrliča. Duhovnik je bil takoj obveščen in prišel je v mrtvašnico, kjer je ležala njegova Žrtev. Povedal je, da je to njegov polbrat Raoul ln hinavako jokal. Duhovnik je nato vodil pogrebne ceremonije in čital mašo zadušni-co za svojega polbrata, lto je bil Raoul pokopan, Je rev. Delmore naznanil, da je naložil v banki $10,000, katere izplača tlet emu, ki pride na sled morilcu. Rekel je tudi, da bo zahteval smrtno kazen za morilca. Vai ti triki pa niao pomagali. Par tednov pozneje ao detektivi duhovnu, da bi ^akril avoj zločin, montrealske policije zasledili toliko evidence o duhovnikovi krivdi, da ao ga aretirali. Takrat ga je škof suspendiral. PAVKOPLAČJEVALCEM SE LAHKO PRIHRANI . $100,000,000 NA LETO. Načrt sa prihranitev Mednarodno društvo js isdelalo strojnikov. Washington, D. O. — Mednarodno društvo strojnikov je izde-lslo načrt, ki prihrani davkoplačevalcem sto miljonov dolarjev na leto pri izdelovanjn opreme in potrebščin ss armado in mornarico. Ponehala bi tudi brezpoaelnoat me<) delavei, ki delajo za zvezno vlado. Načrt je bil predložen kongresu. Načrt je zapopaden v zbornični predlogi 10967. o kateri ae vrii zaališanje pred zborničnim odsekom za mornariške zadeve. Ns-črt priporočs, ds as produktivnoat mornariških in drugih arzenslov popblnoms izkoristi. Izdelujejo nsj ae v njih barva, vrvi, električne potrebščine, obleka, jeklo, pohištvo, noži, viliee, aekire, vreče za moko, komati in še ns sto-tins drugih produktov. V predlogi je povedano, da naj javne tovarne konkurirajo privatnim s pošiljsnjem ponudb za razpisana dela. Na U način imajo davkoplačevalci ugodnost, da ae izdeluje po možni najnižji eeni IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Preaa.) Poraz delodajalcev v San Pran cisou. Posebno razsodišče je rešilo spor med tisksrskimi delavci in lastniki tiskarn v San Pranciaeu s tem. da je povišalo mezdo knji-govezkam za eden dolar v tednu; tedenska mezda delavk v knjigo veznicah znaša zdaj $22. Tiakarji so obdržali ataro mezdo $46. Lastniki ao zahtevali, da se mezda ti skarjev zniža na tiskarji zahtevali $51. Razsodišče je izjavilo, da so se cene življenskih potrebščin znižale le za dva odatotka od maja 1921, zato mora ostati stara mezda, doČim so delavke upravičene do majhnega povišanja. fiumarski delavei v Klamath Fallsu, Ore., ki so v boju že več mesecev proti deveturnemu delavniku, so dobili nepričakovanega zaveznika v Indijancih. Indijansko pleme Klamath v Orego-nu je imelo zadnji teden zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo Indijanci zahtevali razveljav-Ijenje pogodbe z lasnimi družbami, ki aekajo lea v indijanskih rezervacijah, ko so spoznali, da jih družbe goljufajo. Stavka stavbinskih delavcev v 8t. Louisu. Delavci ao zastavkali, ko ae je pokazalo, da bi delodajalci radi uvedli odprto delavnico. Vse atavbineko delo počiva. Nova delavska banka. Organizacija železniških telegrafiatov bo uatanovila svojo banko v St. Louisu, kjer je njen sedež. Banka bo kapitalizirana s pol rciljonom dolarjev. 51 odstotkov delnic obdrži organizacija, ostalih 49 pa pokupijo člani s pogojem, da Jih ne smejo prodati drugemu kakor organizaciji. Japonski delavei v Jokohami so ustanovili svojo tovarno za atro-je. Podpiaali miljon jenov (pol miljona dolarjev) kapitala in vse delnice morajo biti v rokah delavcev. Tekstilni dslavci ao trdni. Meščanski odbor v Lswrencu, Maaa., ki deluje za končanje atavke v tekatilnih tovarnah, je skušal do-sečl aeparatno spravo med Patcho gue-Plymouth kompanijo in njenimi atavfcarji, katerih Je 400. Tekatilni magnatje so povzročili stavko, ker so znižali mezde za 20 odstotkov. Omenjena družba je pa sdaj voljna znižati mezdo samo za pet odstotkov, toda delavci ao zavrgli ponudbo. Tako je bil poskus meščanskega odbora brez uspeha. Povišanje mssds. Firestone Tire k Rubber Compsny v Akronu, O., je povišala mezdo delavcem v o-beh svojih tovarnah za deset od-atotkov. To je prvo povišanje me-zde v dveh letih v Akronu. Povišanje je prišlo zaradi tega, ker ni dovolj delavcev na razpolago in šivljenske potrebščine ao ae podražile.* Pričakovati je, da tudi druge družbe, ki izdelujejo kav-čukaate atvari. povišajo mezdo. Jsklarns v Pittaburghu obratujejo z devetdeaetodstotnn kapaciteto. Najbolj obratujejo tovarne jeklarskega trusta. Millen ae je večkrat pritožil, s pritožbe niso izdsle ničesar. Končno ae je~nsvq}ičsl pritožb in vložil jt tožbo sa odškodnino. Od tega časa je imel veliko obiskovalcev. Bili so višji železniški uslužbenci, med njimi tudi mr. Lind-aay, delovodja teasrjev na železnici. Prejel je tudi pismo od J. W. Reynoldsa, advokata v Duluthu. "Mr. Lindsay" mu je v letu 1916 rekel, če ne umakne tožbe, ds izgubi delo na železnici, po vrhu ps še izgubi tožbo proti železniški družbi. Prerokovanje se je $36, dočim so j »»polnilo. Nekaj čaaa kasneje je povišanje na | bil ob delo. Vso to je prišlo v sod nijski zapisnik. Odvetnik železniške družbe je proti temu protestiral. Nsjvišje aodišče je te dokfcze tudi odklonilo, rekoč, da take is-povedi ne spadajo v obravnavo, ker nimajo drugega namena kot da ustvarijo predaodke pri popotnikih. Železniška družba je dobila noto obravnavo in airomašni farmar ae zdaj zopet lahko toži oaem let z bogato železniško družbo. NE DELAJTE II LEPIH NAD. New York, N. Y. — Železniške družbe bodo aprejele znižanje vos-nine za tovorno blago za deiet odstotkov in bodo to znižanje pokrile z znižanjem delavsko mezde. A-li nihče nsj na goji upov, ds bo znižsnje voznine kaj vplivalo ns znižanje cen v prodaji na drobno. Orgsniaacija trgovcev, ki prodajajo manufakturno blago, pravi, da bo znižsnje vosnine zolo malo učinkovalo na cene. Učinek bo tako majhen, da ga proato oko ne opazi. Tako izjavljajo tovarnarji, ki izdelujejo tkanine in bomba-žcvine. OTROCI POLITIČNIH JETNI KOV PRED BELO HlfiO ŽANJE JO SIMPATIJE. Washington, D. O. (Federated Presa). — Otroci in žene politič nih jetnikov, ki že teden dni atoje pred predaednikovo Belo hišo in molče demonatrirajo za oavobodi tev njihovih očetov, oziroma ao progo v, žanjejo vedno več simpatij. Mimoidoči jim izkazujejo na klonjenoat in maraikateri atiane otrokom denar v roke. Piketi imajo mir pred policijo; nihče jih ne nadleguje. NEOMAJEN FARMAR JE IZGUBIL TOŽBO NAPRAM BO-GATI ŽELEZNIŠKI DRUŽBI. ' Minneapolis, Minn. — Minnesota ima tudi avojega John Die-tra v osebi farmarja Willard Mil lina, naaeljenega ob flwan River-1 ju pri IUsci. On se ni bojeval pro ti bogati železniški družbi • puško, ampak vodil je boj ns aodi-ščih in je za enkrat izgubil bitko. Najvišje aodišče je dovolilo železniški družbi novo obravnavo, češ. is je $1,260 prevelike od-Ikodsins. ki jo Je povzročilo po-plavljenje njegove zemlje in da so predsodki proti železniški družbi odgovorni za tako viaoko od- V JUGOSLAVIJI. Dasivarno je Jugoslavija po veliki večini agrsrns dežela, vendar ji ne manjka predpogojev za vapešno razvijanje industrije. Niso caatonj na glasu njena vae-strsnsks prirodna bogaatvs, ki ps ao jih začeli podjetnejši Jugo* goslovani izkoriščati šele sedaj v svobodni domovini. Z izkoriščanjem prirodnih bogastev jela ae je širiti tudi domača induatrija, kateri js bil dsn, a tem ds ims po-glsvitne aurovine, ki jih rabi, — doms prvi in glsvni predpogoj zs vapešen rszvoj. Ne revno naj-manjše meato v induatriji Jugo alsvijs zsvsems kemijs, dasirav-no js komsj v povojih in as Je zsČels širiti šele po letu 1918. Razvija ae ravno v teh letih tako krepko, da obeta poatati selo aktivna poatojanka v narodno gos-podsrskem življenju. Posebno dobro bi se vtegnils v bodoče rez-kemijs rod — metslurgijs sko bi jo sprsvili v zvezo s rac jonelno izrsbo vodnih sil Jugo-slsvije in poelednje stsvili v službo prve. Dočim Jugoal. aedaj is važs frornovo rudo in aluminij* vo semljo (Bssit) v velikih množinah ns tuje, predvsem ns |Angl. in v nemško republiko, ter I more končne industr. proizvode drago plačati, bi stvsr čisto drugače izgledsls, sko bi kapital. ki škodnino. I j« dandanes večinoma v nepravih ti. kupil'štirideset j rokatls. isrsbil vodne sile in jih B7'n J1";*" »" S za pridobivanj, in prede progi <°7>vo pmenj^ihin drugih rud ar. izdeluje po mozn. najnisji c«u.. Northrm V letu 191«. On Je ots ,, , i M r„voj Bptalurglje Dalj. bodo civilni delsvei v srze- njrf> ima pet otrok J^ nalih in mornariških lsdjedelni- k whe in družino s delom ns far g eah stalno zapoaljeni ^ Veliko bodočnoatl bode Imela Strokovnjaki v industr, i sc,k«pl farmo >, Wo brMd,„„. todi prehrambena is preračuni«, ds v srzenshh m poplavljenega. Voda Je prttsjsio » .uroviae nai- m»m*riJkih U4**«* le šest odstotkov na troike ss de železniška družbe rsbils so svoj ' lo. Zastopniki orgsniziranih .troj- vodovod. V jarku so asprsv* se-nikov Tvljsjo, da je za rad, te- k. naprave. da ga mogoče d. jsvna p£j*j- ^t/« w i« Min Itd. Tudi ta od konkurirajo privslaiu podjetjem, delsves. ki bi znal pravilno ohra ' oovrtino rsrviis Ako javna prijetja ne morajo tovati napravo ra preprečen je po- •• konkurirati privstnim. isjsvljsjo plsve aa Milleaovi farmi, je voda zastopniki Mednarodnega društva poplsvils farm« Millen je bil pri strojnikov, tedaj je to pripissti moren postsvHI svoj« y kočo - In mržnji. ki jo goje neksteri urad niki do jevaega lastniitvs in zs tegadelj gledajo ns to.* ds dobe privatni podjetniki, kolikor js datiramo as enkrat nekateri oje ai oddelki ae asorejo ie konksrf rati aapeiae f inozemstvom. j| mah hlev na malem k*Wekn zemljiščs,! prsdvaem ae s Nesaiijo. kjer je kl iS obaersl tri skre Rtih > o- *«««js doms. etsl ie en majhen košček zemlje! Mislima podstl s na-Maje* prostoru, druge j« sa-lkraUkpregM s stsnjo kmi. indastrije f Jugo« omenimo najprej tretjo vejo to je "veleindustrijs." Pod veleindustrijo razumemo | proizvajanja kialin to je aolne k. (HCE), dušikove k. (1INO-3) žveplene K (ti 280 4) itd. nsds-Ije proizvajanje alkolij to je natrijev in kalijev lug (NaOH.I KOll), izdelava aode v različnih varjacijah (Na 2 Co-8 Nah A-3) | proizvajanje klorovih spojin itd. Za te in alične proizvodo imamo v Jugoalsvjji 6'tvornio in sioer v Hrastniku in v Celju (3.) (Slo-venija) v Koprivnici (ki ps mo-mentano ni v obratu) v Kuboticij in Lukavsc-u. Nsjvečja izmed teh je Luksvae, ki prejema aurovine, ki jih rabi vae doma (večinoma iz drž. rudnikov r Kreki, Dohaj u, Orsčeniei Itd.) Ts tvorni-os proizvaja alelsgo is Isatns elektr. centrala rude 500 H. P. In je izprvs služila ls zs dobsvo sin-ka is sinkove rude, Komaj 1914 ae je uredils tudi tvorniea aa H-2MO-4. Sedaj ko ao prišli ein* kovi rudniki v okoliei Rablja na južnem Koroškem pod n. a. republiko, mora cinkarna izvažati rudo is Tirolakega kar nikakor ni ugodno ss rszvoj te tvornies. Letno pridela ta tvornies okoli 40.000 eentov einkove rude. Rss-ven žveplo kialine proizvaja eln-ksrns tudi modro gslleo — ims velik, modem IsborstoriJ in dobro urejeno držsvno preiskuše-vslnieo In kemično rsziskovslni eo, ki služi večinoms v raziskovanje rud. Kot zsdnjo nsj omenim tvorni-eo v Hubotioi, ki izdeluje letno okoli 1000 vsg. II-2HO-4 60* Be), 100 vag. koneentr. žveplo kisline; 3000 vag. umetnih gnojil (Os phosphst Cs-sulfst.) ter 160 vag. modra galiee. Ni dvoma, ds ims ta poslednjs tovsrss ie veliko bodočnoet prod seboj, ker leži v ŽJtniei Jugoslsvije Jalh. 1114 Sa. Crawfar4 Ava., CkUaaa, iu. Praak Som rak, SSOO PraMar Av«.. ClavalaaS, o., WUIiaai Slllar, SSOS St. Cialr St^ Clavalaad, Okla. Združitvani odbori Pradsadalh, Praak Alai, 1184 Sa. Crawfar4 Ava., Cklaaea, IN. Jalha 0»t«, 9S3S W. SStk St., Cktaafa, III. Jas. Skak, 1101 E. SSrd St., CUvaUad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK, Dr. P. J. Kara, SSOS St. Cialr Av., Clavalaed. O. POZOEI—Kara«paa4va«a a gl. adkaralkl, hi Salaja v glavaam a rada« sa vril^takala« VSA PISMA, kl sa aaaaiala aa pasla xel. pradsadalha sa aaslavei Pradaadalltva S. N. P. J.. SSST-SS Sa. Lawa4ala Ara, Cklaaga, lit VSE ZADEVE BOLNI IKK PODPORE SE NASLOVE, RalaUba taj-nlilra 1. N. P. J., SSST-SS Sa. Lewa4ala Ava., CMsaga, IU. DENARNE POIlLJATVE IN STVARI, kl sa tUaja gl. Iirriavalaaga adkara la Jadaala vaMa sa aaslavai TajaUtva S. N. P. J« SSST-SS Sa. Lawa« dala Ava., Cklaaga, IU. VSE ZADEVE V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aalttjaia aa aaslavi BUgaJaUtva S. N. P. J., SSST-SS la. Lawadala Ava., CkUaga, III. sa arltaika alada paslavaaja 4 gl. Isvršavalaaai adkara sa aaj palUJaja Zaltsa, praasadalha aadaaraaga adkara, Mgar aaslav J« agaraj. »•tal adaak sa aaj palUJaJa aa aaslavi Jaha Uašsr IprlagfUld, III, ^M, aaaaaaila, aglasl, aarašalaa la splah vse kar aata, aaj sa paAUJa aa aaslav, Traarata", NIT-SO aga, III. AU BO JUSTIČNI TAJNIK PO* DAL OSTAVKOf (Nsdaljevanjo s prve strani.) govake sbornioc, ns kstsri te je osdilo nazadnjaških govorsne in slsvospevov Hooverju in js kon* Čala z izvolitvijo njegovega prijatelja Bsrneas predsednikom tr* govske abornics. Odsdsj nsprej trgovaks abornies ns bo delsls več pomot s oslrom ns Rualjo ln ravno tsko bo nsdsljevgls g gradnjo avojega glavnega atsns ns podlsgl "odprta delavnice" s Hoovsrjevo moralno . pomočjo. Hoover js poloiU vogelni kamen. Ako Hoover odloči, ds bo po* msgsno njemu, ds dobi predsed* niško kandidaturo, ako oatane v kabinetu, tedaj ga bo Harding ob* drlal. Če ps Hoover sakljuAi, ds Dsugherty ubija podporo javno* ati republikanski stranki, tedaj bo težka atvar za Daughertyjs, ds ostsne. Med tem ps kroži med Dsug* hertyjevimi prijstelji šepetsnjs, ds bo justični tajnik prsakrbel, ds boats ohtoiens dvs ftlsns Wil-aonovega ksbinets, katerima js 'bils poverjene v vojnem čsau od* govornoat aa te reči, ako bo kongres vztrajal, ds as vojni grsf* tsrji kaznujejo. RADA BI IZVEDELA zs nssiov mojega brata Matija Kends, doma ls vaai Bovec ns Primorskem. Leta 1913 aem čula, da ae je nahajal nekje v državi Kanaas in od tedaj ps nisem več slišala o njem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje se nshsjs sedsj, nsj mi to sporoče, zs ksr bom zelo hvslošns ,nko bo pa on čital ta oglsa naj ae prijavi svoji aestri Ifsni Kends .sedaj omožens Aorch. P. O. Bok 58, Bsldtvin, N. Dakota. (Adv.) Za kuhanj« pivo dom Imamo v salogl slad, hmelj, sladkor in vse draga poirrbMin*. Poskusite i« se prsprttajU, da Je demo pri nas, kuhanf vsdno la najbolj« la na J ca-nejšl. DablU Je tudi sklrko sodov, steldanie ia rasnih lonsev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po po* iti, ftefeo v vse kraje. Oroeeiijsm, sladdldarjam la v prodajalna talasnlna dsmo primaren popust pri valjih narotUla. PiilU pe lažeraiaeljs na: FRANK OGLAR« 0401 Sapartar Araaaa, Claralaad, O. RAD BI UVEDEL, kje sts John Htus doms Is Vršno* v:ič in njegovs iens Terezija, rojena Urih is Černomljs bo Dolenjskem. Zs njih bi rad isvsdtl njitk brstrane Msth Urih. Prosim rojo* ke, is kdo ve ss njih naslov, naj mi to naznani« sko bosts ps ssma čltsls ts oglM, prosim, nsj ss nU jsvita ns moj nssiov: Msth Urih, 5 Norih Tsmsrsek, Cslumet, Mlch. EMIL KI33. bsnkir, 111 Saaaad A»«., NEW VORK, N. V. SASTOfNlSTVO |a aUh Mdfuiaia Sf 1-----1-- wm *|'i* pav* a^iv v eappnvv^H ^vto^aar r »tona kraj« potom potts in SSSOjavno. raonAMM airsABTS sa vsb OIIAVIJAM VSS S APS VB TP^ufff^SJME mila pa Ma*. EMIL KI3S, bankir, s®® smnnm MBW VOMC, N. V. /k^^t—i aaaa^laaaias n ■■PO omh « ja#*6*0e. aa MAURETANIA IPi • ni,»psaiis o Osi eST^vtrV^sH £Saa pjala m ka ^•jrff.-rSi?.' majiavmost v DoaaovNK Veliko potnikov. v stari kraj odhaja rallka rajahav. Aha ste tadl vi aaa»aa)aa! ija, tadaj aaj* kalia aOsrfta, »ka pata Jata staal flNBBftIBft aaradl m» paafralka ls^ prt. tavali. iz itarega kraja ho pruu p« |. jmiijm »apat va4ia itaaila aarlk prlaallaaaav. Ana Šalila tadl vi dakNI kaka aaafca —m, tadaj a«ai plilta pa aa* daljaa teaadavaa pajaraila. PRI POŠILJANJU DENAR* JA sa arad rsaai raiaa tri stvari la slaaei kiteaat, aaae la var. aasS. Naia kaakfVaaa aadl vaa tri. Pasla«Ma taraj vsalaj, kadar patu Jata daaar. Za vaa aadaljaa paj»«alla se akralta aa SLOVENSKO BANKO zmuuusek & cesmm 70 — M Avo.,l OTOK ZAKLADOV. | ■■■ Čudoviti doživljaji malega Jaeka aa suhem in na morju. ingbiko apiaal R. L. Stevenaon. Poslovenil J. M. (Dalje.) "Le pustimo to govorjenje, John Hilver", je rekel. 'Ti možje ao vam dali črno znamenje po po pobioma pravilnem poavetova-nju, kakor zahteva dolžnost; samo obrnite ga naokoli, kakor zahteva dolžnost in poglejte, kaj je tamkaj nspisano. Potem ps govo rite!" "Hvala, Jurij," je odvrnil kuhar. "Vedno si bil vnet za kupčijo in znal postave na pamet. No, kaj pe je pravzaprav! Oh, 'Odstsvljenf' sli je to, kajf Zelo lepo piaano, prav res, kskor ds bi bilo tisksno, pravim. AH je tvoja pisava Jurij f No, postal si cel vodjs teh mož. Ne bom se čudil, če postaneš v kratkem eelo kapitan. Hamo ono bekljo mi prinesite zopet, eli ne T Pipa mi ne gori." "Pojdi, pojdi!" je rekel Jurij, "tek mož ne bol več vodil ze noa. Čuden človek si zsree, tode sedaj si odstavljen in morde boš etopil s sod s ter pomsgal glasovati." "Mislil sem. ds si rekel, poznaš poeteve', je odvrnil Silver zanič-Ijivo. "In če jih ti ne, jih poznam jaz; in jaz čakam tukaj — jez sem še vedno veš kapitan, zapomnite si — dokler ns sporočite svojih pritožb, na katere bom od govarjel; med tem pa morem re Či, vsše črno znsmenje ni vredno počenega groial" "Oh", je odvrnU Jurij, "ničesar se ti ni treba bati, aedaj smo bot vsi. Prvič si imenitno zavozil e tem slepomišenjem — in zelo drzno čelo bi morsl imeti, ako bi kotel na to odgovoriti: ni ree. Ti ai izpustil sovražnika is te paati. Zakaj so hoteli venkajf Ne vem, vendar preeej jasno js, da so hoteli. Tretjič nem nisi dovolil, ds bi jih pri odhodu nspadli. Oj, •pregledali smo te, John Silver; igrsti hočeš dvojno igro. In potem četrtič, tale deček tukaj."' "Ali je to vse!" je vprašal 8il-ver mimo. "In todi dovolj," je odvrnil Jurij. "Vai bomo vieeli pa veša-lih in ae enšili na aoln^i zaradi tvojega šušmaratva." m "No, dobro, torej; jaz bom odgovoril na te štiri točke. Jas aem zevozil celp stvar, kaj ne t Dobro, dobro; vai veete, kaj sem zahteval, de se mora zgoditi in vsi veete, da bi bili danea na Hispaaio-li kakor poprej, ako bi ae to izvršilo; mi vei Živi in dobre volje in zaklad bi imeli, grom in etrp-lal No, kdo pa je vae to preprečil f Kdo je milil mene, ko aem bil vaš poetevni kepitenf Kedo mi je izročil črno znamenje onega dne, ko amo stopili na suho in se js sa čel ta plesf Oj, imeniten plee je to — v tem se strinjam z vami — in je za laa podoben pleea kon cem vrvi v londonskem sodišču, da. Kdo je vender vae to storil f o, bil je Anderson in Hsnds,.in ti Jurij Merrjrl In vi ste poslednji od ravno tiatih roparjev, in vi ste tako vražje nesrsmni, da kočete biti kapitani nad menoj —>1, ki ste toliko neših uničili s svojim rsvnanjem. To preaega že vse meje." Silver je prenehal in na obre zih Jurija in njegovih tovarišev sem opazil, da te beeede niao bile brez vpliva. "Toliko glede prve točke", je zakričal obtoženi in ai obrisal pot s čela, kajti govoril je tako eilno, da ae je eela hiša treefr. "No, za stavim vam svojo besedo, da sem sit govorjenja s vami. Nimate niti pameti niti spomina, in rad bi vedel, kaj ao mialile vaše matere takrat, ko ao vaa puatile na mor je. Morje I Goepodje sreče 1 Kro jaštvo je vaš poeel, ne morje." "Dalje, John", je rekel Mor nanje, ko ao se peljali mimo. Kdo je tof poreče eden. 'Taf No, to je John 8ilver. Dobro sem ga poznal I' poreče drugI No, in če gre ete dalje proti dragi boji, lahko zlišite, kako jim roži jejo verige na nogah. Ne, in v tekem položaju se nekako nehajaau), prav vssk od naa, in to vse vadi tebe in Hsndss in Andejrsona in dru gih takih vaših noreev. In če ko- Za naie farmarje. Kolika, klanja ali* gibanje konj in drug« domače živine. (toUe.) Piše Frank Lukaneich. (Konec). Osdravljenjc. Vaeh vrat kolik nam ni mogoče razpoznati. Ngve- !7 a\ T ZL LeZLTdST* »ti bom skušal način zdravljenja, čete vedeti še glede četrte točke . ___......' t !B-. Lnu.«. aii kateri je uspešen za nekatere, ne in tegs fznta no, preklicano: Ah j treba po- ni on porok t Ali naj izgubimo šejJV^ _ „wnVL —JZ porokaf Nc ti naše poalednje • ah . t t ur t vse vrste kouk. rrvo je ireoa po -r1ob«tunnehtu' lledoj« up»J., io j« 'Uh° 'V'™"0."10 ni( ne {udil tem«. T«- « Uh.k° 7'1*' "'J* * » gen, "govori še o ostslih točkah.' •'Oh. ostale točke I" je odgovoril Silver. "Lepa vrsta jik je, kej 1»' * Pravil, da je to potovanje zavoženo. Oj, preklicano, ako bi vi mogli razumeti, ksko zelo je zavoženo, to bi videli I Mi smo tako bllsu vislic, da me kar vrat boli, ko mislim na to. Morebiti ste jih le videli, kako so viseli v verigah, kako so ptice letale okolu njih, in kako eo mornarji kazali bi ee prsv gs fsnta umeriti f Ne, tovariši! In Številka trif Oj, mnogo imsm povedati k tretji točki. Morda ni to nič po vsših mislih, če vae pride pogledat pravi zdravnik vssk dsn — tebe, John, s tvojo razbi to glavo — ali tebe, Jurij Merry. ki te je tresla mrzlica in čegar oči so pobsrvane kot koža od limone f In moberiti vam ni znano, da pride v kratkem pomožna la-dija, ali nef In potem bomo videli, kdo bo tako vesel, da bo imel poroka, kadar pride do tega,. In kar se druge točke tiče in zaksj sem naredil nekako kupčijo — no ali me niete na kolenih proeili, da naj storim tako — na kolenih ste prišli, tako ste bili obupani — in stradali bi tudi, če bi mene ne bilo — toda vae to je me-lenkoatl In končni moj odgovor f Evo gel" In vrgel je po tleh nek pepir, ki aem ga v trenotku spoznal — niš drugega kot zemljevid na rumenem papirju a tremi križi, ki sem ga našel v zavitku iz povoščenega platna na dnu ka-pitanove skrinje. Zakaj mu ga je dal zdravnik, si nisem mogel raz-tolmsčiti. Ako pa je bil zemljevid za me nerazrešljiva uganka, je bil osta-im upornikom naravnost neverjetna stvsr. Padli so po njem kot mačka na miš. Romal je od enega do drugega in ao si ga trgali z rok'; in po kletvicah in krakih in otročjem emejanju, e katerimi so spremljali svoje ogledovanje, bi človek utegnil misliti, da ne grebejo samo z rokami zlata, temveč, da so tudi ž njim na mor-; u in na varnem. (Dalja prih.) — f. M. Dostojevskij: — besi •' « -....... • • --r- —-----f-' Roman v treh delih. •Preložil Vladimir Levstik/ (Dalje.) "Ne bojte se, gospoda; hotel bo,H se je odre-gal Pjotr Htepanovič. "Po dogovoru ga moram obveetiti dan poprej, to je, še nocoj. Zato vabim Liputina, da me nemudoma spremi k njemu ter se prepričs; ko se vrne, vsm bo lehko le danee povodci, sil sem vam govoril reenieo ali ne. Sicer pa," se je ustanovil mshoma a srdito rasdražc-nostjo, kakor bi bil zdajci začutil, da je prevelika čast, ako jih tolikanj prepričuje ter si lomi jesik rsdi takih ničevnih ljudi, "delajte, kar vam drago. Ako niste pripravljeni, je naša sve-aa raztrgana, toda edino valed vaše nepokorlči-ne in nezveetobe; potem gremo od te minute ale-herni svojo pot. Vedite pe, da ai nakopljete v tem slučaju rasen neprevidnoeti flstovlje ovadbe In njenih posledic le drugo majčkeno sitnost, ki smo jo pri ustanovitvi zveze trdno in jasno določili. Ksr se mene tiče, gospode, se vss nič poecb-no ne bojim ... Ne mialite, da bres vaa ne morem liveti... AU to je vseeno." "Ne, pripravljeni amo," je izjavil Ljamšln. "Drugega izhoda nI.1* je zamrmral Tolks-čenko. "Ako ae vrne Liputin s potrdilom zastran Klrilovs, potem . . r / "Jaz aem zoper! Z vnemi silami svoje duše ugovarjam temu krvavemu akleput" je vzkliknil Virginakij ter skočil t ments. " Ampak f je vprašal Pjotr Stepanovič. "Kaj ampakf" "Kekli ate 'ampak' . . . poalušam vaa in čakam . . "Ne pomnim, da bi l»ll rekel, 'ampak' , . . Hotel aeiu le povedati, ako ao vsi pripravljeni, potein . . ." "Potem?" Virginjaklj je umolknil. "Mialim, da človek lehko prezira varnost laatnrga livljeiija," je Krkel nenadoma odprl u-Sta, -toda kadar priti škoda »kupni utvari, takrat, mialitn ni več dovoljeno pretirati varnoati avojepa življenje . s Zadel je, videč, da ae mu je zmedle štrena. In vai, čeprav zamišljeni v avojo skrb, ao ae vendar a icaludenjcm otirali nanj, tako celo jih je iznenedilo, da je bil todi on v stanu laprrgovoriti. "Jez eem ca »kupno stvar," je sdajci rekel Virgitukij. Vai ao vat aH. Sklenili ao, da ae jutri opoldne še enkrat egovore, če ae prav n« anidejo aa enem kraju, ter ae a vaem domenijo, kako In kaj. Pjotr Htepanovič je povedal meato, kjer ja aake-paita t itkarna. ter raideltl vloge in dolžnosti. Nato ata a Liputinom nemudoma odšle h K m lovu. II. Da jih mlali Aalov ovaditi, eo naši vei verje II; de pa jih vodi l>tr Htepanovič kakor figara na nitki — o tem ao bili takieto prrpriAani Toda vedeli m, da pridejn jutri varmo aa (Močeni kraj !*r is uaodg batov a aapečatena. Pri sraih jim je bito kakor muham, ki so zašle nenadoma v pajče-vino ogromnega pajka; jezili ao se in hkrati tresli strahu. , Pjotr Stepanovič bi bil nedvomno lehko drugače ravnal ž njimi; vse bi bilo šlo soglasne je inl laglje, da se je vsaj maj&keno potrudil olepšati reeničnoetL Namesto da bi pokazal dejetvo v spodobni luči, recimo v rimsko-republlkanski, je samo podčrtal surovi strah in nevarnost sa lastno kolo, ksr je bilo vendar že preveč nevljudno. Kajpak, povsod je boj za obetanek, drugega zakona ni v življenju, to ve vaak, aH vendar, vendar ... Toda Pjotr Stepanovič ni utegnil klicati Rimljanov na pomoč; aam je .bil zbit is tira. Sta-vroginov beg ga je čisto pobil in potlačil. Lagal je, da Je bil Utavrogin pri podgubernatorju; saj to je bilo tisto, da se je odpeljal, ne da bi se poslovil od žive dule, niti od matere ne. Ree čudno, da mu nihče ni branil; oblast jo morala to kaaneje posebej pojasniti. Pjotr Stepanovič je poizvedoval vea dan, pa le zdaj ni vedel ničeear; nikoli v svojem življenju ni bil tako vznemirjen. Ali ae je mogel tako nenadoma odreči Stavroginuf Prav to pa je vzrok, da ni bil preveč nežen s našimi. In vrhutega so mu bili v nadlego i aklep, ubrati jo nemudoma ca Stavroginom, je bil takoj gotov v njegovi glavi, toda sadrževai ga je Satov, treba je bilo nerasdružno spojiti patorioo, sa vsak slučaj. "Kar tako js ne morem pustiti", je pač modroval aam pri sebi, "nemara bo kdaj le dobra sa kaj.!' ' ' Kar se tiče Satova, je bil trdno prepričan, da jih ovadi. Vse, kar je govoril nečim o ovadbi, je bilo slogano; tiste ovadbe ni videl nikoli, niti nt eliial o nji, toda prepričan je bil o nji kakor dvakrat dve. Zdelo ae mu jc, da ftatov ne preneae ta minute — Litine smrti in smrti Marje Timo-fejevne — in se mora sdaj vendar le enkrat odloČiti Kdo ve, mogoče je ree Imel kake podatka, da je lehko aklepal tako. Znano je tudi, da je oecbno mrzil ftatova; sprla sta se bila enkrat, in Pjotr Stepenovič ni nikoli odpuatll žalitve. Uver-jen eem oelo, da je bilo to najglavnejli vzrok. NaU opečnstl trotoarji in ceatni hodniki so jako ozki. Pjotr Stepanovič je korakal po sredi trotoarja. savcemaje ga vacga aaae in prav nič ae ne meneč aa Liputina, ki mu vltrie ni preoatajalo proatora. tako da je moral ali hiteti apredaj ali zadaj eepljeti, ali pa, če je hotel Iti vltrie in raa-govarjati ee, akekati v cestno blato. Pjotr Stepanovič ee je Idajcl apomnil. kako jo je nedavno tudi on ubiral po blatu In hitel sa Stavroginom, ki je stopal po * red in i, za vsema ja vea trotoar, kakor ga on noeoj. Vea ta priaor ee je obnovil v njegovem epominn. In besnoet mu je pograbila duha. Pa tndi Liputin ee je repenčil natihem. Naj se Pjotr Stepenovič vede s našimi kakor aa drago, toda I njim 11 njim. ki ve doeti več od vaeh dru gih nalBi ter stoji najbližje pri atvari. a katera je Intimno epojen po dolgem, četudi le poarednem aadalavaajnt O. vedel jo, da ga Pjotr Stepanovič, v ak rajne m aJitčaja. tudi adaj le uni«. Tode Pjotra Stepanoviča je eovralil le dolgo In ae sa-radi nevarnosti, marveč radi otabnoat! njegovega vedenja.