floyicE 6 v o n # ► » ► LETO III. - H. 1718 V KOČEVJU, DNE 26. APRILA 1958 Cena 10 Oil. Kongres Mb Komunistou Jugoslavije v času novih zmag in socialističnega napredka V torek, 22. aprila, dopoldne je Zveze komunistov Jugoslavije tova- povabil na kongres vrsta komuni-bllzu 2000 delegatov in več sto go- riS Josip Broz-Tito in po nekaj mi- stičnih, socialističnih in drugih na- stov napolnilo svečano urejeno dvo- ™—:J-’- — --------- - rano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Točno ob 10. uri je vstopil v dvorane generalni sekretar nubuh ovacijah začel VII. kongres ZKJ. Pozdravil je vse prisotne de prednih strank. Po uvodnih besedah tovar iša Tita Po sprejemu dnevnega reda kongresa je na dopoldanskem in popoldanskem zasedanju tmel tovariš Tito referat o nalogah Zveze kamu- locro+n I , I ----- -----1 lA/vcu loti x i.a. .v. luči« u maiogan ZiVCZB KUII1U regate in goste ter obvestil dele- so vsi v dvorani vstali in zapeli »In- nistov v zvezi z mednarodnim polo-gate, da je Centralni komite ZKJ temacionalo«. Maršal Tiito je dejal, žajern in notranjim razvojem socia- f\ <1 -iti .*111 no ctlzvi r o D-lrn lr/MtvtimlntA ir 1 i n T-____l ■ - Kolektivi zborujejo in pozdravljajo Delovni kolektivi vseh večjih podjetij v Kočevju so počastili VH. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki zaseda te dni v Ljubljani, z zborovanji in pozdravnimi a1"30 javkami. Rudarji kočevskega OK 1- maju - prazniku delovnega ljudstva Letošnji 1. maj, praznik soli-delavskega razreda In IZ* kovnih ljudi sveta praznu-Jem° Pri nas v znamenju VIL kon-Zveze komunistov Jugosla-«je. Praznujemo ga v času vell-Mll uspehov v graditvi boljšega In človeka dostojnejšega življenja. Narodi Jugoslavije doživljajo ta prvi maj z globokim prepričanjem, da so prispevali k zbližanju in sodelovanju med narodi, k okrepitvi enotnosti naprednih, miroljubnih sil v borbi za mir In enakopravno odnose med narodi in državami. naprednega človeštva za 68 ares ničen jo načel mirnega l®5 28 vse širše demokratično moonarodno sodelovanje, za enakopravnost velikih In malih držav, ^''a vse več pristašev in vse močnejšo podporo, s čimer se kre-PUo upanja milijonskih množic v "*™n°st ohranitve miru In graditve novih odnosov med narodi. Nikdar v preteklosti se niso narodi sveta tako zavedali potrebe po ohranitvi miru kakor danes. Ta zavest je imela odločilno vlogo, da reakcionarne sile niso uspele za-■eliti svetovnega požara. K popuščanju napetosti v svetu moramo brez dvoma šteti tudi sklep Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze o enostranski ustavitvi atomskih poizkusov. Pričakujemo, da bosta to storili tudi ostati dve atomski velesili Združene države Amerike in Anglija. Dokler bodo trajati poizkusi z atomskimi bombami, bo nad svetom lebdela nevarnost atomske vojne. Sporazum med velesilami o mirnodobski uporabi atomske energije je Vfič kakor nujen. Graditev socializma v naši dr-*=‘vl, neprestano razvijanje demokratičnih In novih družbenih cd-■osov, stalen razvoj ln krepitev materialnih osnov naše družbe, Prispevajo vse močneje, da postaja naš delovni človek zaveden, aktiven ln svoboden ustvarjalec na vseh področjih družbene dejavnosti. Doseženi so biti vidiki uspehi na vseh področjih gospodarstva. Razširja in krepi so materialna podrsa samoupravljanja v gospodarstvu in v drugih področjih službenega življenja ter iniciativa v Podjetjih, zadrugah ln v orga-družbenega upravljanja. Gspehi, ki smo jih dosegli, nam mogoča jo, da mnogo laže obvla-”®mo težave, ki se pojavljajo v razvoju, da še uspešneje spolnjujemo nove velike naloge, ** so pred nami. Naši delovni ljudje na vasi vse ?mj spoznavajo, da je napredek “motijstva neločljiv od sodatistlč-Preobrazbe vasi. Z izkorišča-■ton raznovrstnih oblik ln mož-"°sti, id jih nudi zadružništvo, ln * združevanjem svojih prlzade-«mj ob podpori vse socialistične “topnosti, se bodo naši delovni kmetje odločno še nadalje zavzemati za napredek kmetijske pro-I^m’nje. za nove socialistične od-■ew in boljše življenje na vast i/'”u?*ti Jugoslavije so tudi ob emšnjem 1. maju ponosni na dosežene uspehe ter gledajo vedro v.?l^penjem v bodočnost. kJnn! fM1' "ml — Praznik de-lovnlh ljudi vsega sveta. Rudnika so že na predvečer kongresa proslavili začetek z zažiganjem kresov, igrala je rudniška godba, v zrak so letele rakete Itd. 23. aprila ob 14. uri popoldne so bila v vseh obratih Rudnika velika zborovanja, na katerih so govorili o plodnem delu ZKJ, o zgodovini in vlogi Zveze komunistov s posebnim poudarkom na delavsko samoupravljanje. Zborovalci so poslali pozdravno brzojavko VII. kongresu in generalnemu sekretarju ZKJ tovarišu Titu. Brzojavka VII. kongresu ZKJ se glasi: »Rudarji Rudnika Kočevje, zbrani na masovnem zborovanju, obravnavamo zgodovino ln delo jugoslovanskih komunistov ter hkrati ugotavljamo, da je uresničenje borbe ZKJ utelešeno v delavskem samoupravljanju. Prvič v zgodovini sami odločamo način poti v socializem ln prvič upravljamo podjetje. Kongresu želimo plodno delo ln sprejem sklepov, ki bodo jamstvo za čim hitrejšo Izgradnjo socializma. Rudarji Kočevja« 23. aprila, je bilo zborovanje v počastitev VII. kongresa tudi v »Tekstilani«. Po krajšem govoru o pomenu kongresa ZKJ so odposlali pozdravno brzojavko VII. kongresu. Ob 12.30 je bilo zborovanje članov sindikata uslužbencev Občin. da je jugoslovanske komuniste času od zadnjega kongresa doletela huda izguba s smrtjo Borisa Kidriča in Moše Pijada. članov Izvršnega komiteja CK ZKJ. Spomin obeh velikih revolucionarjev In vseh umrlih članov ZK so počastili z enominutnim molkom. Kongres je izvolil tudi posebno delegacijo, M je v počastitev spomina vseh borcev, padlh v NOB in v socialistični revoluciji, položila venec na grobnico Narodnih herojev v Ljubljani. Po izvolitvi 31-članskega delovnega predsedstva kongresa je tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo govoril o Leninu, ki se je rodil na ta dan pred 88 leti. Poudaril je, da je bil Lenin prvi, M je znanstveno teorijo Marksa in Engelsa sprovedel v življenje. Prosil je, naj delo VII. kongresa ZKJ poteka v leninskem ustvarjalnem duhu. Skupina ljubljanskih pionirjev je tovarišu Titu In kongresu sporočila pozdrave svojih sovrstnikov ln delegate ter delovno predsedstvo obsula s cvetjem. Kongres so pozdravili še listlčne Izgradnje Jugoslavije. Naslednje dni pa so podali poročila še: Aleksander Rankovič o delu Centralnega komiteja ZK Jugoslavije ter o organizacijsko-politič-nlh nalogah ZKJ; Edvard Kardelj o programu ZKJ; in Moma Markovič o spremembah in dopolnilih statuta ZKJ. (Podrobneje in v povečanem obsegu našega lista bomo.o VII. kongresu poročali v prihodnji številki.) Pogled na Gospodarsko razstavišče, kjer zaseda zgodovinski VIL kongres ZKJ. SPREJEM DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA OBČINE KOČEVJE Čez 30 milijonov za šolstvo ,, .“Prti« sta se sestala na skupno sejo oba zbora Občinskega ,°dbora Ko An d*___ n . . — nil v primerjavi z lanskim letom 5,1 odst. ----j.. „____Predvidevajo, da bo industrija Pavla Gregoriča in Franca Lesko- letos presegla proizvodnjo lanskega ška. Za sekretarja skupščine so Izvolili Mitra Bakiča. Na predlog Mihe Marinka in skupine 20 poslancev je skupščina Iz- c-- r--------— ■ —— -“"° ‘»““j1 ™ -tiiiaetue -sKupno vse invest: - predvsem na večji storilnosti. Pred- olje v tem letu pa še ni mogoče do videno je, da se bo v tem letu ce- končno predvidevati, ker ee ne ve lotnl dohodek v gospodarstvu dvig- katera podjetja bodo uspela na te-* nil V nrimeriovl « w— za eajlh za eplotoega tove_ sticijskega sklada in republiških skladov. (Nadaljevanje na 2. strani) nu tega kongresa in odposlali v Ljubljano VH. kongresu ZKJ po-zdra/vno brzojavko. 24 aprila je biio zborovanje v Kemični tovarni Kočevje Tudi tu mmm ssss=. uiffavi Kmetijsko-gozdaj-skega po- P 1 "cga ,zvr8l,ega sve- boilana Penezlča, Aleksandra Ran- sestva Kočevje. Z zborovanja so ta' ^cupščlna j® J*®1® P”trvMmavi>, __m. ‘. ,, pomiške oblasti niso po trikratni “ 80 v gladovni stavki ugodile zahtevi za- gubili kar 30 odst 'k®?serva,tlvei lz-pomikov, da bi izboljšale hrano in to tinato labu^'if življenjske pogoje. Ranjenih je bilo soV icaJcoa na m®6 preko 300 zapornikov. V celotni SJ S L® Franclji je zaprtih te političnih da iS0 vzrokov preko 10.000 Alžircev. Se- grofijah ki llh^f^inVdl V fig V”°"“ I"”«56* » M««. L s„u»v, A,«bl,e F„. sti ln da bo zaradi tega podpirala obe novi arabski državi. Irašto-jor- Bglpt je tioeegel sporazum z del-danako unijo in Združeno arabsko . , j?. Mvše Sueške družbe glede republiko. Fejsal je tudi objavil L^plati a odškodnine, ki jo Združe-sklep svoje vlade, da v bodoče ne bo na,,arab“la republika dolguje na podlagi Zatona o nacionalizaciji Sueza delničarjem bivše družbe. Po obisku zahodno-nemškega kanclerja v Londonu so objavili, da bo 9. junija letos obiskal Združene države Amerike angleški ministrski predsednik Macmillan. Obsk bo verjetno služil Izmenjavi mišljenj pred konferenco zunanjih ministrov Vzhoda ln Zahoda. Na indonezijskem otoku Sumatri vladne čete neprestano napredujejo in vse kaže, da bo v prihodnjih dneh dokončno zatrt upor na tem otoku. Ker so vladne čete v operacijah proti upornikom zaplenile večje količine ameriškega orožja, ki so ga po izjavah ujetnikov tl prejemali z otoka Formoze od Cangkajškovlh čet, so se odnosi med ZDA ln Indo. nezijo zopet zaostrili. Sedaj so vladne Indonezijske čete prešle v napad proti upornikom tudi na otoku Ce-lebesu v vzhodnem delu Indonezije. ZtuumlepotUicm komentat 11 PETINDVAJSETA KRIZA Vlade francoske četrte republike po tej vojni nimajo sreče. Veli-krat padejo skoraj izključno prav na tistih vprašanjih, ki jih same skušajo rešiti v enakem duhu, ka-hor oni, ki jih rušijo. Francija je tako po padcu vlade predsednika Gaillarda doživela petindvajseto vladno krizo v zadnjih trinajstih letih. Francoska vlada je formalno padla na vprašanju francoske politike do Tunisa. Vlada je namreč parlamentu predlagala za izhodišče pogajanj z nekdanjo francosko kolonijo Tunizijo predloga za sporazum, ki sta jih francoski vladi posredovala angleški in ameriški vladni predstavnik. Ta dva sta namreč skušala najti možno. stl za sporazum med Francijo in Tunizijo. Zaradi francoske trmoglavosti v odnosih do Tunizije je predsednik tunizijske vlade Burgilm izjavil, da ne more več jamčiti, da bo Tunizija vodila zunanjo politiko, ki bo naklonjena Zahodu, ker se razpoloženje mas vedno bolj nagiba proti drugim nevtralnim in bolj objektivnim deželam. številni tuji časopisi vidijo po padcu francoske vlade edino možnost za trajnejšo rešitev francoskih kriz v odločni spremembi francoske politike do njenih severno-afriških kolonij. Francija ne bo mogla sodelovati niti s Tunizijo niti z Marokom, dokler ne. bo uredila svojih odnosov z Alžirijo. Obe alžirski sosedi zahtevata priznanje neodvisnosti za Alžir Francozi pa se bojijo, da bi v tem primeru prišlo do vzpostavljanja nove arabske federacije v Severni Afriki, ki hi med seboj povezala vse arabske dežele od Atlantika pa do Libijske puščave. Vzpostavljanje take države bi Francozom zaprlo pot do Sahare, kjer so francoski kapitalisti v zadnjih letih že vložili mnogo kapitala. Položaj današnje Francije postane še posebno zanimiv, ako upoštevamo vzporedne napore Zahodne Nemčije, da bi na evropskem kontinentu poleg Sovjetske zveze postala najmočnejša sila. Ker se Francozi v Alžiriji tudi gospodarsko izčrpavajo, Zahodna Nemčija takšno francosko politiko do Severne Afrike podpira. Ameriška vlada je v kongresu dala predlog za spremembo Zakona o atomskih tajnostih. Na podlagi te spremembe bi Amerikanei lahko Angležem dali nekatere podatke o tajnostih atomske in vodikove bombe. To je verjetno pogoj, da bodo Angleži tudi v bodoče v mednarodni areni ostali na ameriški strani in ne bodo skušali predstavljati samostojne politične koncepcije v mednarodnih stikih. Anglija bi na ta način postala tretja atomsk sila. Zavedajoč se takega razvoja, je zahudnonemški kancler Adenauer takoj obiskal London. Na teh razgovorih je zanesljivo igrala oborožitev zahodno-nemške vojske z atomskim orožjem bistveno vlogo. V razpravah okrog razorožitve in pogajanj med Vzhodom in Zahodom nima Francija dejansko nobene besede. Francoska desnica zaostruje v Franciji vprašanj«; francoske politike do Alžira ln to kljub temu, da Franciji mnogi ugledni državniki n vodilni svetovni časopisi svetujejo spremembo politike do Severne Afrike. Danes je namreč očitno, da je Francija preslabotna, da bi bila zmožna premagati alžirsko osvobodilno gibanje ln hkrati premočna, da bi jo mogli Alžlrci odločilno prema-gati. Alžirska vojna predstavlja torej stalno krvavenje obeh strani brez rezultata. B. Mikoš Od kooperacije morata imeti korist zadružnik in zadruga TEDENSKI INTERVJU Pavla Br.dač: 0 zdravstveni službi 15. aprila je bil letni občni zbor Poslovne zveze za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje. Poleg delegatov kmetijskih zadrug iz občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Lašče in Dobrepolje je prisostvoval zboru tudi tajnik Okrajne zadružne zveze Ljubljana Jože Razpotnik. Delo zbora je bilo zelo plodno, predvsem pa so bile tehtne misli predsednika UO Poslovne zveze Karla Mikullča in tajnika OZZ Jožeta Razpotnika za delo Poslovne zveze v prihodnje. Delegati in gostje so najprej poslušali poročilo o delu in nalogah Poslovne zveze, ki ga je podal predsednik UO Karel Mikolič. Uvodoma je govoril o pomenu Poslovne zveze pri usmerjanju dela kmetijskih zadrug za dvig kmetijstva. Dejal je, da je bilo premalo storjenega v pogledu kooperacije, to je sodelovanja med zadrugo in njenimi člani. Delali so razne napake pri sklepanju pogodb pri prodaji krompirja. Zadruge tol se lahko v večji meri posluževale strokovnjakov Poslovne zveze, ki so pripravljeni zadrugam pomagati in svetovati (kan1 tudi delajo) v vsakem času. V (nadaljevanju svojega poročila je tovariš Mlkulič poudaril, da je osnova za načrtno delo za izboljšanje kmetijstva — kooperacija. To naj bi uvedli na vseh področjih zadružne proizvajalne dejavnosti — pogodbeni vzreji živine, prašičev, ureditvi sadovnjakov, pašnikov itd. Govoril je o letošnjih programih KZ. Nekateri programi so dobri, drugi pa pomanjkljivi. Ponekod so predvideli prevelika sredstva za komunalne .potrebe. Glavna skrb zadrug pa naj bi bila: skrb za pospeševanje poljedelstva, živinoreje, pašništva, regulacija zamočvirjenih zemljišč Itd. Za regulacijo in melioracijo zemljišč so pokazale vso skrb KZ Sodražica, Ribnica, Jurjeviča, Dolenja vas in še nekatere zadruge. Tajnik OZZ Jože Razpotnik je najprej obrazložil namen in pomen kooperacije. Dejal je, da bo kooperacija uspešna le tedaj, kadar bosta imela od tega korist zadružnik in zadruga. To je pa spet odvisno od enega in drugega, da 'bosta sodelovala z roko v roM. Poudaril je, da je KZ edina organizacija, ki lahko organizira proizvodnjo v kmet jat vu po sodobnejših načelih, ki bo dala kmetijskim proizvajalcem in družbi kot celoti dosti večje dohodke. Tovariš Razpotnik je potem govoril o nalogah Poslovne zveze, ki naj usmerja delo — nove oblike sodelovanja med zadrugo in kmetovalci. Delegati so se v razpravi dotaknili .različnih vprašanj, tako o ko- operaciji v nekaterih konkretnih primerih, kakor tudi o odkupu krompirja, ureditvi sadovnjakov, pogodbeni vzreji živine, prašičereje, pogozdovanju gozdnih goličav, predvsem pa o odkupu lesa in cenah lesu. Kmetijske zadruge, ki mejijo na sosednjo Hrvatsko, imajo težave z odkupom lesa, ker Jim ga pred nosom odkupujejo nakupovalci iz Hrvatske po višjih cenah. Iz vsega poteka občnega zbora je mogoče razbrati, da je Poslovna zveza za gozdarstvo n kmetijstvo lani dobro poslovala, za kar gre brez dvoma zasluga kadru, ki sestavlja Zvezo ter upravnemu odboru. Omeniti moramo, da so pred kratkim izvolili tudi delavski svet in upravni odbor Poslovne zveze. Spričo vedno večjih in odgovornejših nalog toosta tudi organa delav- skega upravljanja imela dovolj dela. Delo Poslovne zveze je zelo raznoliko; tu imajo kmetijsko pospeševalno službo, gozdarstvo, komercialni oddelek In druge oddelke, ki zahtevajo celega človeka. Po razrešitvi starega upravnega odbora so izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Franc Ovar iz Sodražice, Jože Benčina iz Ribnice, Alojz Babnik iz Lašč, Novak iz Vidma, Ivan Delač z Banja loke, Jože Arko iz Roba, Karel Mlkulič (OZZ), iz Poslovne zveze pa: Franc Zakrajšek, Franc Gorše in Rudi Rauh. Nato so izvolili štiri pospeševalne odbore, tri delegate za republiško konferenco Poslovne zveze, tri delegate za okrajno konferenco Poslovne zveze ter dva delegata za Zadružno hranilnico in posojilnico Ribnica. Nato so potrdili spremembo pravil Zveze ter sklenili, do kolikšne višine lahko Zveza najame investicijski kredit in. kredit za odkup. Po končanem zbo.ru se je sestal novoizvoljeni UO in izvolil za svojega predsednika Karla Mikuliča. K. Oražem Zaprosili smo predsednico Sveta za zdravstvo pri ObLO Kočevje Pavlo Bradačevo, da nam o delu Sveta in zdravstveni službi V kočevski občini odgovori na nekaj vprašanj. Tovarišica Bradačeva, nam lahko poveste, kaj vse je reševal Svet za zdravstvo pri občini. »Svet za zdravstvo pri ObLO Kočevje se je od izvolitve, jeseni lani, večkrat sestal in reševal vsa vprašanja preventivnega in kuratu nega zdravljenja v občini. Pretresal pa je tudi vsa tekoča zdravstvena vprašanja in jih predlagal v dokončno rešitev občini in ostalim organom.« Kako pa je z zdravstveno prosve-to v občini? »Velike epidemije tifusa v Kočevju so nam bile pouk, da je treba preventivnemu zdravljenju posvetiti veliko večjo pozornost. Vzroki za nastanek teli epidemij so 'bili v glav- MLAOO PODJETJE - MLADI]!5 UPRAVLJAVCI m Nov delavski svet v podjetju Ključavničaravto Kočevje, ki so ga izvolili 17. aprila, šteje 25 članov. V novem delavskem aveitu je 24 delavcev In 1 uslužbenec. V DS je zastopano 8 mladincev, 3 žene, članov Zveze komunistov pa je 6. Volitve so potekale v svečanem vzdušju, volišče je bilo lepo okrašeno. Z volitvami so začeli ob 13. url, ob 14.30 uri pa so z volitvami že zaključili. Volitev so se udeležili vsi volilni upravičenci, razen nekaj bolnih članov kolektiva, kar je seveda razumljivo. To je vsekakor za razmeroma mlado podjetje, za sindikalno podružnico, organizacijo ZK in mladinsko organizacijo v podjetju lep uspeh. Podjetje »Ključavničarstvo« je mlado podjetje z mladimi ljudmi. Rojstvo podjetja štejejo od 9. septembra 1946. leta, ko je začela z delom Mestna ključavničarska delavnica s štirimi delavci. Mlado podjetje, mladi ljudje in mladi člani delavskega upravJj Aja, vendar že z velikimi izkušnjami, so jamstvo, da bo šlo podjetje naprej po začrtani poti. Res je, še bedo težave pri delu, toda dosedanji uspehi so najboljše potrdilo, da bo teh težav vedno manj. Novoizvoljeni delavski svet se bo kmalu sestal na prvi seji. Izvolili bodo predsednika, upravni odbor in sedem komisij, ki bodo v pomoč DS. V novem delavskem svetu so: Jože Leslč, Jože Kovač, Ludvik Veselič, Matija Ožanič, Ivan Veselič, Teja Andol jšek, Valter Deržak, Ernest Levstek, Tončka Popit, Ivan Zobec, Ivan Marinč, Ivanka Majetič, Rudi Vlašič, Franc Zajc, Lado žučko, Peter Konda, Jože Veselič, Ciril Vesel, Nikola Per-tinač, Slavko Kač, Pavel Čampa, Jože špolar, Peter Popovič, Jože Ložar ln Janez Progar. -žem Pavlu Bradač nem v neurejeni preskrbi z vodo in kanalizacijo; to se je v glavnem uredilo. Prav tako važna je tudi zdravstvena prosveta' Ljudi je treba navaditi na skrajno higieno ter jim s predavanji in filmi razširjati obzorje o tem, kako spoznati in že v kali preprečiti bolezen. V zadnjih treh letih smo z lastnim ozkotrač-nim kinoprojektorjem predvajali na 104 zdravstvenih predavanjih 282 zdravstvenih filmov. (To velja za območje bivšega okraja.)« Družbeni plan kočevske občine (Nadaljevanje s 1. strani) Iz občinskega stanovanj, sklada bodo kreditirali 105,934.000 din za gradnjo stanovanjskih hiš in za osnovno šolo v Banja loki. Računajo, da bo letos dograjenih 30 stanovanj. Za elektrifikacijo podeželja bo šlo iz občinskega proračuna 6,5 mi-lij. din, za ostala komunalna dela pa 11,500.000 din. Proračun občine Kočevja znaša za leto 1958 163,655.000 din dohodkov, prav toliko pa izdatkov. Proračuni finančno samostojnih zavodov izglodajo takole: 198,257.000 din dohodkov, izdatkov pa din 211.757.000 din, presežek izdatkov je 13.500.000 din, kar pa bodo krili z dotacijo občinskega proračuna. Proračun temelji na dohodkih in sicer dohodkih od gospodarstva, dohodkih od prebivalstva in ostalih dohodkov. Dotacija OLO Ljubljana za občinski proračun znaša 14 mili j. 360.000 din. Kako bodo porazdeljeni izdatki iz proračuna? Velik delež odpade na šolstvo ln sicer 30,200.000 din, če k temu prištejemo Še izdatke za prosveto, se ta znesek poveča na 33,200.000 din. Za socialno skrbstvo je namenjeno 10,400.000 din, za zdravstveno zaščito 5,779.000 din za državno upravo, to je plače občinskim uslužbencem, ter za vse ostale Izdatke, tako na primer za pisarniške potrebščine, kurjavo, stroške čiščenja, vzdrževanje In zavarovanje zgradb in inventarja ter drugo pa je predvideno 29,711.000 din itd. Oba zbora sta družbeni plan in proračun za leto 1958 v celoti sprejela z dopolnitvenim predlogom, da se postavka, ki govori o dotacijah družbenim organizacijam da v pretres svetu za finance, ki bo skupno s predstavniki prizadetih organizacij še enkrat pregledal in eventualno nekaterim družbenim organizacijam spremenil višino dotacije. O družbenem planu in proračunu bodo razpravljali še na zborih volivcev, ki bodo v teh dneh. Ljudski odborniki so potem razpravljali in sklepali tudi o drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu te seje. K. Oražem PREBIVALCI VASI IN MESTA, DELOV. KOLEKTIVI IN ORGANIZACIJE! OČISTITE IN OKRASITE PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI ZUNANJOST STANOVANJ, ULICE, TRGE, POTA, SPOMENIKE IN PARKE. ARANŽERJI, UREDITE IZLOŽBE, KAR SE DA NAJBOLJ SKRBNO! POSKRBIMO, DA BO ZUNANJI VIDEZ NAŠIH KRAJEV ČIM LEPŠI! Pri ,Avtu' so volili Novi delavski svet v podjetju »Avto« Kočevje, ki so ga izvolili v nedeljo, 20. aprila, sestavljajo naslednji tovariši in tovarišice: Vinko Hude, Konrad Miše, Rajko Hvala, Anton Boštjančič, Jože Iskra, Franc Kozina, Alojz Fajs, Franc Gornik, Alojz Kersnič, Jože Škrlj, Alojz Ličan, Silvo Ožman, Jože Pavlič, Mara škrabec, Francka Jelenc, Viktor Kužnik in Franc škrabec, skupno torej 17 članov. Sindikalna podružnica je pripravila vse potrebno, da so volitve lepo potekale. Volivci so labko zbirali izmed 25 ,predlaganih kandidatov in izvolili res najzaslužnejše ljudi v nov DS. Z volitvami so začeli že ob 7. uri zjutraj, ob 11. uri pa sc jih že zaključili. Volilo je 156 članov kolektiva ali 93 odst. ostali pa so bili upravičeno odsotni, na potovanju. V novem DS je 12 delavcev in 5 uslužbencev. Zastopani so tudi mladi in sicer trije ter trije člani ZK. Novi delavski svet bo na svoji prvi seji izbral predsednka in izvolil upravni odbor, ki bo štel sedem članov. Izvolili bodo stalne in občasne komisije, :kl bodo imele pomembno vlogo kot desna roka DS. Novemu DS želimo, da bi ravno tako kot dosedanji uspešno vodil podjetje. Or. Kateri* zdravstvene ustanovi* imam«) v občini in koliko medicinskega kadra ? »V občini imamo v okviru zdravstvenega doma: splošno ambulanto, bolniški oddelek z 20 posteljami; zobno ambulanto z laboratorijem; pomožne zdravstvene postaje v Osilnici, Petrinah, Banja loki in Predgradu. šolsko zobno ambulanto, dispanzer za žene, posvetovalnico za otroke, protituberkuloznl dispanzer, športno ambulanto, kožno-venerični dispanzer, otroški dispanzer, higiensko postajo, občinsko sanitarno inšpekcijo, rešilno postajo s podružnico v Ribnici, zdravstveno statistiko in babiško službo. V Kočevju ordinirajo še: (ginekolog, oto-log, okulist, rentgenolog ln ftizlo-log. Pri obratni ambulanti Kmetijsko-gozdarskega posestva pa je: splošna ambulmta, patronažna oziroma preventivna služba; v Koprivniku imajo pomožno zdravstveno postajo, skupaj z obratno ambulanto Rudnik pa imajo tudi zobno ambulanto. Obratna ambulanta Rudnika ima: splošno ambulanto, zobno ambulanto in preventivne oziroma patronažno službo. V Kočevju je tudi lekarna. Imamo 5 zdravnikov splošne praikse, 5 honorarnih specialistov, 2 magistri, 2 zobarja, 2 zobotehni-ka, 1 sanitarnega tehnika, 7 medicinskih sester, 1 laboranta, 1 higienika, 7 bolničark, 8 babic in 3 zobne inštrumentarke.« Ali te ustanove ln ta kader zadostuje sedanjim potrebam? »Z nastanitvijo zdravnika v Fari, oziroma Petrinah, katerega bomo dobili, čim uredimo prostore, bi splošna zdravstvena služba za sedaj bila zadovoljiva, -potrebovali pa bi 5 medicinskih sester. Ne velja pa to za zobozdravstveno službo, ki ne zadostuje potrebam.« Na raznih sestankih smo slišali že več kritičnih pripomb čez kočevsko zobozdravstveno službo, predvsem to, da ne sprejema vedno pacientov in da ni materiala za popravilo zob. »Vzrok za to je (pomanjkanje kadra, ObLO štipendira 2 zobotehnijka in 1 stomatologa, trudimo pa se, da čimprej dobimo vsaj še enega zobarja. Kakor jaz vem, materiala za popravilo zob v glavnem ne primanjkuje.« Kako je z ukinitvijo privatni* prakse v Kočevju ? »Zobar tovariš Jerše, (ki je edini do sedaj imel privatno prakso, je zaprosil, da se mu ta praksa še v naprej dovoli. Z našim mnenjem, da se mu privatna praksa odobri za eno leto pod pogojem, da bo poleg rednega časa delal še 3 ure honorarno za ustanovo, smo prošnjo poslali na OLO Ljubljana v rešitev. Pred leti smo pisali o novi bolnišnici v Kočevju; ali nam lahko poveste, kdaj se bo pričela gradnja in kolikšna bo. »Načrti za bolnišnico so -gotovi, gradnja je predvidena v perspektivnem načrtu do leta 1961, prostor pa je določen za šeškovim domom. Stroški za gradnjo bodo znašali ©k. pol milijarde dinarjev. Namenjena bo prebivalstvu od Lašč, Notranj-. ske pa do Bele krajine. Obljubljeno je tudi, da bo bolnišnica dobila res dober zdravniški kader. Povedati moram, da se za gradnjo zavzema Okrajni ljudski odbor in Okrajni zavod za socialno zavarovanje.« »Pripomnila bi še, da so zdravstvene ustanove dosegle letos poseben napredek s tem, da Zavod za socialno zavarovanje pavšalizira plačilo za zdravstvene storitve, kar daje Izpodbudo, da več delajo na preventivni zdravstveni službi.« M. Cetinski “ °Mo “ Od Kolpe proti Ljubljani V drugi polovici meseca aprila 1945 so enote VH. korpusa bfle zelo srdite boje z umikajočim se sovražnikom, ki se je umikal škozi kočevsko in ribniško dolino. Pri teh bojih sta imeli levji delež XV. in XVIII. divizija. XV. divizija je imela nalogo, da prodira na desnem krilu korpusa, XVIII. pa na levem krilu ter se združita pred Ljubljano, kjer bo skupen napad na glavno mesto Slovenije. Aprila 1945 so bile enote XVIII. cf vizije razporejene v velikem loku (koli Novega mesta do Suhe krajine. štab XVIII. divizije se je tedaj nahajal na Uršnih selih, brigade pa so bile razporejene takole: VIII. Levstikova brigada je bila razmeščena v Podhosti, IX. brigada v Malih Laščah nad Dvorom, X. brigada v Podgradu in italijanska brigada »Fontanot« pa v okolici Uršnih sel kot rezerva divizije. Divizija Je Imela nalogo preprečiti sovražniku nenadne vdore na osvobojeno ozemlje Bele krajine. Naloga divizije je bila zelo velika, če vzamemo, da so bili nenadni prodori mogoči iz trdi smeri in sicer preko Žužemberka, kompoljske doline in iz Kočevja. Na vseh teh pravclh je imela divizija svoje tri brigade oz. po eno brigado na vsak prav ec, ne računajoč italijansko brigado, ki je bila v rezervi. Vse tri brigade so se nahajale na že omenjenem sektorju od začetka leta 1945 ln so vse ta mesece do aprila bile srdite boje s sovražnikom na tem območju. Sovražnik je hotel že v začetku leta 1945 po vsej sili zasesti osvobojeno ozemlje ter z nenadnimi vdori vezati sile narodnoosvobodilne vojske. Meseca marca so se boji zelo zaostrili z nenadnimi vdori z Kočevja in kompoJjške doline na območje Suhe krajine od strani Nemcev ln domačih plačancev ln v elikega vdora domobrancev ter ustašev preko Kolpe, ki so se umikali pred napredovanjem IV. armade Tako so IX., X. ter Vin. brigada v hudih protinapadih onemogočili vpad v Belo krajino; zaradi vpada ustašev in domobrancev preko Kolpe pa so morati Vm. brigado povleči s položajev v Suhi krajini in jo prestaviti na kočevski teren proti 4000 ustašem in domobrancem, ki so vtem že vpadli preko Kolpe. Zaradi velike volje pri borcih VIH. brigade in slabe morale pri ustaših in domobrancih je brigada v nekaj dneh očistila teren Kočevske vse do Kolpe. Velik del sovražnika se je predal, drugi del pa se je prebil proti Ljubljani. V čiščenju terena od ustašev in domobrancev je priskočila tudi VH!. brigada 19. divizije IV. armade, ki je tedaj prodirala proti Gabru, druga kolona pa proti Delnicam za Reko. Zadnja bitka z ustaši je bila okoli Morave In Ajblja, kjer sta se VIH. slovenska in VIII. hrvaška brigada sko-ro med seboj udarile, vendar do izgub ni plrlšlo. To je bilo zaradi tega, ker brigadi nista vedeti ena za drugo. Tega večera, ko sem šel z izvidnico od Ajbla proti Dolnji Brigi, me je drugi bataljon Vin. hrvaške brigade skoro zajel, ker nisem poznal njihov ega znaka za razpoznavanje. Pred prodiranjem IV. armade proti Sloveniji in Slovenskemu Primorju so se umikale številne sovražne enote. Da bi te enote imele lažji umik preko Slovenije, Kočevske In Dolenjske, je sovražnik iz postojank na Dolenjskem, predvsem Iz Novega mesta, Dvora, Žu- žemberka, Žverč, Ribnice in Kočevja pa tudi od hrvatske strani poskušal skoraj sleherni dan vdirati na osvobojeno ozemlje. TEŽAK POHOD XVIII. Enote XVHI. divizije so bile v takih okoliščinah v neprestanem boju na območju Suhe 'krajine. V teh srditih bojih se je divizija iz dneva v dan redčila, borci pa so bili skrajno izmučeni. Divizija je tedaj štela okoli 4000 borcev. Ko so enote IV. armade prišle do Slovenskega ozemlja, je zaradi skupnih operacij dobila divizija nalogo, takoj v glavnem pohodu kreniti proti Brodu na Kolpi, Gabru in Prezidu, odkoder bi nadaljevala pot z enotami IV. armade proti Primorski In Trstu. Čeprav so bili (borci zelo izmučeni od neprestanih bojev, je divizija takoj krenila na pot. Okoli 80 kilometrov dolgo pot so enote divizije prehodile v enem dnevu. S seboj so nosile tudi vse potrebno strelivo in nekaj ranjencev iz medpotnih bojev. To je bdi eden najtežavnejših pohodov divizije. Da bi borci laže hodili, so se sezuli in šli bosi naprej. Med potjo ni bilo misliti na prehrano. Enote so prišle lačne in utrujene v Cabar in takoj nada- ljevale pot v Brezid. Tu je divizija že dobila stik z enotami IV. armade. Ker se je medtem položaj zelo spremenil, je komandant JV. armade Peko Dapčevič zaukazal diviziji, naj spremeni smeir pohoda In s XV. divizijo krene proti Kočevju, Velikim Laščam in Ljubljani. Vest, da bodo korakali proti Ljubljani, je borcem takoj odvzela velik del utrujenosti, saj je bila večina doma iz teh krajev in so bili posebno veseli, da bodo lahko sodelovali pri njihovi osvoboditvi. Takoj po ukazu komandanta IV. armade so enote XV. divizije krenile v smeri Kočevja, XVIII. divizija pa je še Istega večera naredila marš v smeri Grčaric. Divizija se je kretala preko Drage in Podpre-ske čez Perhan proti Grčaricam. V Grčaricah je imel sovražnik zbrane velike sile, saj je bila ta postojanka zelo važna za obrambo Kočevja in Ribnice hkrati. V Grčaricah je bila takrat udarna belogardistična skupina, nemške motorizirane enote, 18 tankov in dva diviziona topništva. Dne 25. aprila so izvidniške enote XVHI. divizije napravile posamezne sunke proti utrdbam — zunanjemu pasu Grčaric, brigade pa so zavzele položaje po okoliških gričih. Sovražnik je to spoznal, zato je hotel prebiti obkoljevalni obroč in se umakniti proti Kočevju ali Ribnici. Tu je naletel na XVIII. brigado, s katero so Nemci bili večurni srditi boj. Enote VIH. brigade so z velikimi izgubami zavrnile sovražnika in mu preprede, da bi se umaknil Iz obkoljenih Grčaric. Prvotno je bila določena za napad na Grčarice VIH. brigada. Zaradi velikih izgub pri Jelendolu in Rakitnici jo je zamenjala X. bri-baga, ki je napadla C-Carice. Nemci so poslati pred samim začetkom boja, to je 26. aprila, štabu XVIH. dhizije pismo, da so pripravljeni na premirje, če jim partizanska vojska dovoli, da bi se brez boja umaknili proti Kočevju. Odgovor štaba XVIH. divizije je bil: splošen napad na Grčarice. Tako je še isti dan divizijsko topništvo skoraj v dveumem dvoboju onesposobilo sovražnikovo težko orožje in razbilo nekaj sovražnikovih utrdb. Nemci so napeti vse sile, da bi zadržali in odbiti napad XVIII. til-vzije oz. X. brigade, dokler jim ne bi z Kočevja in Rtontc-r prišla pomoč. (Konec prihodnjič) Kljub nasilju in preganjanju so delovni ljudje praznovali 1. maj Prinašamo nekaj spominov o revolucionarnem gibanju delavstva v Kočevju in o voditelju Jožetu Sešku. mesto, kjer se je vršil sestanek in tako so Italijani ujeli oba tovariša, Šeška in Jošta. Mučenje in pretepanje pa ni izsililo iz človeka niti besede, ki bi mogla Italijanom koristiti v boju, ki smo ga Slovenci pričeli proti okupatorjem. Vsi tisti, ki smo ga po- znali, smo potem še aktivneje delali akcije proti sovražnikom in okupatorju, da se talko vsaj malo oddolžimo velikemu junaku, tovarišu Šešku. Letos bo poteklo 16 let od njegove herojske smrti, še vedno nam je svetal spomin nanj. ANTON LEVSTIK Rdeča zastavo na najvišji brezi Profesor In revolucionar Jože Šeško VINKO KERSNIC lože Šeško med ribniškimi komunisti Kmalu po prihodu okupatorja, leta 1941, je prišel v spremstvu Vinka Miheliča v delavnico Jože Šeško, profesor iz Kočevja. Partijska organizacija v Ribnici je poverila zaupanje, od kje se bo vcdiil upor, ozir. kje bo tov. Šeško delal, pok. Štefanu Kersniču iz Hrovače. Že prej sem Šeška večkrat srečal v Ribnici ,pa se mi ni, dokler ga nisem dobro spoznal, zdel tako pomemben kakor na tisti dan, ko sem zvedel, kdo je. Zvedel sem namreč, da je on sekretar Okrožnega komiteja KPS za Dolenjsko ter vodja upora in komunistov v Ribnici in vsej Dolenjski. Občudoval sem vrline človeka, ki ]e znal pridobivati simpatije in za-upan3e prebivalcev Ribnice in vseh, s katerimi je prišel v stik. Bil je velik, precej suh, nosil je očala in M zelo skromen. Dodelili so mu sobo, kjer je delal in kjer so se vršili sestanki članov OF in KP ter članov SKOJ. Sestankom je povečini tudi sam prisostvoval in jih vodil. Direktive je dajal točno, tako da jih je megel razumeti tudi najpreprostejši delavec. Spomnim se, kako me je pošiljal k Vinku Knolu, Vinku Miheliču, Matiji Malešiču, Jožetu An-člku, k Anki in Janezu Debeljak pa tudi k drugim z geslom Ciril ali Emil vam sporoča to in to, ali, prišel sem po stvari za Cirila ali Emila, to ime je imel namreč vpisano v legitimaciji, seveda pa so vsi, s katerimi je delal, dobro vedeli, da je to Jože Šeško. Spomladi leta 1941 je prišel v Ribnico na sestanek tudi dr. Aleš Bebler, Vito Kraigher in drugi. Tedaj sem imel nalogo stražarja oziroma komandirja zaščite. S tovarišico Beblerjevo sva patruljirala po cesti gor in dol. Medtem ml je pripovedovala o delu članov SKOJ po dragih krajih v Sloveniji. Ta sestanek je bil zelo pomemben za nadaljnji razvoj partizanske borbe v Ribnici. Prisoten je bil tudi tovariš Jošt. Literaturo je tov. Šeško prejemal iz Kočevja preko Dolenje vasi. Tja sem, dokler ni bila postavljena zvesta, hcdil ponjo jaz. Nekajkrat sem prišel v stik s sošolci iz Dolenje vasi — z Goršetom Mirkom-Izto-kom in ostalimi, ki so naprej prevzeli odgovornost za dostavo do nas, mi pa smo literaturo potem razpečavali naprej po vaseh do Sodražice. Spomnim se Ane Knol, ki je hodila s posodo za mleko po literaturo in jo je tako ne malo prenesla v Ribnico, ki je bila obdana z bedečo žico. Tov. Šeško je organiziral delo po trojkah in sicer za mladino. Vodja vsake trojke je bil član SKOJ, s katerim je delal osebno. Na sestankih, ki jih je vodil, je znal vsakemu prikazati pomen borbe, ki se je pričela proti okupatorju. Delal je neutrudno in načrtno. Preden se je tov. Šeško napotil v okolico Kočevja, sva ga z bratom prosila, naj bo previden, mu svetovala, naj skliče sestanek rajši v Ribnici In to zaradi Kočevarjev. Ni pa bilo sile, ki bi ga mogla od njegovega načrta odvrniti. S tovarišem Joštom ata odšla v okolico Stare Cerkve in se nista v Ribnico nikoli več vrnila. Izdajalka je pokazala Antona Levstika, rudarja, smo našli v postelji. Imel je nočno delo, zato je moral spanje nadomestiti podnevi. Hitro je bil pripravljen in nam na našo prošnjo pripovedoval o svojem delu v vrstah najnaprednejših ljudi pred vojno na Rudniku. Tovariš Levstik je bil rojen leta 1899 pri Sv. Gregorju. Leta 1918 se je zaposlil v kočevskem rudniku in se razen v letih 1924—27, ko je bil v rudniku Krmelj, In nčjcaj časa med NOB, stalno nahaja na Rudniku. Bil je med najožjimi sodelavci narodnega heroja Jožeta Šeška. Že leta 1936 je bil sprejet v Partijo. V sindikalni organizaciji »Zveza rudarjev« in »Svobodi« na Rudniku je bil med najaktivnejšimi člani. Sodeloval je v znani stavki tekstilnih delavcev v Horakovi tekstilni tovarni v Kočevju leta 1935. Pripovedoval nam je, kako so začeli praznovati 1. maj — praznik delavcev — kmalu po I. svetovni vojni. Praznovanje 1. maja sta organizirali »Svoboda« in sindikalna organizacja »Zveza radarjev«. Leta 1936 so praznovali 1. maj na Fridrihštajnu nad Kočevjem. Z rudarji so bile tudi njihove žene in otroci. Leta 1937 so rudniški komunisti pred 1. majem pripravili orožnikom veliko dela. Ivmi Ferderbar je na predvečer 1. maja obesil na visoki brezi, ki je rastla na najvidnejšem mestu, 1 m dol- go rdeče platno — zastavo, ki je visela do drugega dne do 10. ure dopoldne, ko so jo morali na intervencijo orožnikov sneti. Za storilca pa niso orožniki nikoli zvedeli. 1. maj so praznovali borbeni rudarji v tej ali oni obliki vsako leto. Največkrat so za ta dau organizirali krajše izlite v naravo in se tam pogovorili o pomenu delavskega praznika. Da pa .zleti ne bi biti preveč sumljivi tedanjim oblastnikom, so ob takih prilikah prirejali tudi zabave. Tovariš Levstik nam je veliko povedal o delu rudniške »Svobode« in kasnejše »Vzajemnosti«, ki je imela isto vlogo kot prej »Svoboda«. Pripovedoval nam je, kako so se sestajali, kako jih je Šeško vzgajal in še mnogo drugega. Zaradi naprednega delovanja, kot starega komunista, so ga Italijani že aprila 1942. leta aretirali. Tu se je začelo trpljenje po zaporih v Kočevju, Ljubljani, Gonarsu in drugih krajih Italije do razpada italijanske vojske, ko je prišel v roke Nemcem. Po burnih dogodkih, ko so ga prevažali po raznih mestih, mu je končno uspelo pobegniti lz okupirane Ljubljane v svobodo. Tovariš Levstik Ima danes že 40 lest službe in še vedno aktivno dela kot jamski nadzornik. Želimo mu, da bi preživel še vrsto let In v zadovoljstvu praznoval vsak 1. maj. Srečno! žeta Šeška. Na našo prošnjo nam je povedal več zanimivih dogodkov o praznovanju delavskega praznika 1. maja od leta 1917 naprej. Takole je pripovedoval: »1917. leta na dan 1. maja se nas je zbralo v mestu Kočevje večje število rudarjev. Takrat je bila objavljena tako imenovana »Majska deklaracija« in mi smo bili navdušeni za novo Jugoslavijo. Nosili smo transparent z napisom ^Kočevski Slovenci pozdravljamo Jugoslavijo«. Avstrijskim oblastem to ni bilo po volji, ker je vse skupaj preveč dišalo, poleg nove Jugoslavije, tudi po naprednih idejah ruskega proletariata. Te ideje so prinašali rudarji-vojakl, ki so se vračali domov z ruske frorrie. zato so več organizatorjev prvomajske manifestacije zaprli.« »1. maja 1919 je bila v Kočevju velika manifestacija in pohod skozi mesto. Proslavo je organizirala so-cialno-demokratska stranka, pri kateri so v veliki meri sodelovali Kočevski Nemci, rudarji in ostali. O pomenu 1. maja so govorili Repič, iz Dolge vasi, Vindišman (kočevski Nemec) In Kopač, ki je prišel nalašč za to proslavo lz Trbo- velj. Naslednjega leta je bila 1. maja v Kočevju spet lepa prvomajska proslava. Zbranim ljudem sta govorila Ivan Novak, po rodu Iz Primorske, v slovenščini, Ivan Erkar iz Kočevja, Kočevski Nemec, pa v nemščini.« »Lota 1921 je organizirala proslavo za 1. maj Komunistična partija. Na tej proslavi je sodelovalo mnogo manj Kočevarjev (Nemcev) kot prejšnja leta. Rudarji so se udeležili proslave v velikem številu. Manlfestantom sta govorila dr. Lemež lz Ljubljane In Erker. Ta proslava pa je že bila pod budnim očesom orožnikov, vendar je kljub temu praznovanje lepo poteklo. Od leta 1922 naprej pa ni bilo na dan 1. maja več množičnih zborovanj. Na ta dan so šli rudarji in ostali napredni delovni ljudje na izlete v bližnjo okolico, kjer so praznovali 1. maj.« Tovariš čuk nam je pripovedoval tudi o velikem delu Jožeta Šeška, katerega se spominja kotnaj-vidftejšega političnega in kulturnega delavca na Rudniku od leta 1926 do začetka vojne 1941. Bil je zvest prijatelj in učitelj. VINKO MUHIC: 1. maj na izletih O tem, kako so praznovali 1. maj v času stare Jugoslavije, nam je pripovedoval tudi Vinko Muhič iz Kočevja. Prav dobro se spominja, kako je bilo na dan 1. maja 1935. leta v Kočevju. Tega dne so v ho--telu »Trst« člani društva »Svoboda« Kočevje uprizorili igro z napredno vsebino. Nekako v sredini pa so morali z igro prenehati na intervencijo orožnikov, češ da je igra naperjena proti tedanji družbeni ureditvi. voditelja naprednih Slovencev na tem predelu Jožeta Šeška. Ta je z neutrudnim delom vzgojil vrsto mladih skojevcev in komunistov, ki so delovali v »Svobodi« in kasneje, ko so bila delavska društva prepovedana, v »Vzajemnosti«,- ki pa je imela iste cilje in naloge kot prej »Svoboda«. Tovariš Muhič nam je pripovedoval, kako se je razvijalo prosvetno in politično delo v »Svobodi« in kasnejši »Vzajemnosti«. V KAREL CUK Rudarji so pripravljali proslave Karel čuk, strojnik v rudniku rudar se je zaposlil na Rudniku že Kočevje, ima že 60 let in nad 40 1914. leta. Tovariš Cuk je znan let delovne dobe, pa je še vedno naprednjak _ in borec za pravice v službi. Rojen je toil na Reki, od delavcev v času stare Jugoslavije leta 1908 pa živi na Rudniku, kot. in sodelavec narodnega heroja Jo- Rudarjem in vsem delovnim kolektivom pošilja k mednarodnem prazniku dela 1. maju borbene pozdrave Rudnik rjavega premoga Kočevje Izlet članov društva »Vzajem nost« na dan 1. maja 1939 Prvi maj pa so napredni ljudje iz Kočevja in Rudnika pod vodstvom komunistov največkrat praznovali tako, da so šli tega dne na izlete v bližnjo okolico:. na Mestni vrh, v Koprivnik, tu so praznovali skupno z vaščani, v Onek, Mozelj in drage kraje. Na teh izletih so govorili o pomenu praznovanja 1. maja ter pravicah in borbah delavskega razreda proti takratni izkoriščevalski oblasti in kapitalistični ureditvi. Na takih izletih so se kovali novi kadri v naprednem gibanju. Prvomajske proslave so organizirali In vodili komunisti. Tu je treba na prvem mestu omeniti znanega prvoborca In političnega dvorani na Trdnjavi (na Rudniku) je bilo veliko političnih predavanj, vrstile so se -kulturne prireditve itd. Povedal je, da so člani takratne klerikalne organizacije »Slovenski fantje« motili njihove prireditve z ropotanjem, klici itd. V »Svobodi« je sodelovalo veliko mladih ljudi Prav dobro se spominja mladih In starejših sodelavcev: Sandija Dombija, starega Bremca in njegove hčere Marije, Levstika, Arkota, Junca, Maconija in drugih. Kot mlad član SKOJ. sprejet je bil že leta 1935, je po svojih močeh veliko prispeval k naprednemu gibanju v tistih težkih časih. Pripravil K. Oražem SfXQ'fM'llM' ivan LamP6 Po končani vojni 1918 .leta so nas Italijani odpeljali v internacijo, nato pa sem se po vrnitvi domov napotil iskat delo v Trst. Tu sem se vključil v delavske organizacije in Komunistično partijo Italije, katere član sem bil, dokler nisem pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Pobegniti sem moral zaradi tega, ker sem bil na sumu, da delam v naprednih organizacijah. 1921. leta sem prišel v Kočevje, kjer sem dobil zaposlitev v rudniku, ki je bil takrat last Trboveljske premogdkopne družbe. Tu sem se kmalu seznanil z vodilnimi delavskimi organizatorji in voditelji: z Jenkom ,ki je med okupacijo umrl v Ljubljani, in Ciglerjem, ki je tudi že umrl, In drugimi. Strokovna organizacija rudarjev je leta 1923 organizirala stavko, v kateri so sodelovali tudi kočevski rudarji. Voditelja stavke sta Mia Franc Leskošek-Luka In Hlebec, menda Albin po Imenu, lz Trbovelj. Z obema sem se osebno prav dobro poznal. Stavka je trajala tri tedne, vendar pa zaradi stavkokazov ni uspela. Stavkujoči smo bili odpuščeni in smo morali ponovno zaprositi za sprejem v službo pri Rudniku. Sprejeli so nas, niso pa upoštevali v 'knjižicah dotedanje dobe zaposlitve v ra ciniku. Po tej stavki je vpliv organizacije med delavstvom zelo upadel, zato so bile delavske organizacije leta 1925 in 1926 skono popolnoma pasivne in nedelavne. Videli smo, da tako ne more iti več naprej. Zato smo sklenili, da bomo ustanovili delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Na pobudo Toneta Majerja, kurjača na Rudniku, sem spomladi 1926. leta šel v ‘Ljubljano v Delavsko zbornico in tam pri Angeli Ocepek dobil pristopne izjave in pravila delavskega kulturnega društva »Svoboda«. Pravila smo vložili na srezko načelstvo v Kočev ju, kjer so jih odobrili In dovolili ustanovitev društva. Imen tovarišev, predlagateljev za ustanovitev društva, se ne spominjam, mislim pa, da so bili Peter Jenko, Ivan Bremec, Alojz Jagodic in Orehek, ki pa so sedaj že vsi pokojni. Društvo se je takoj v začetku zelo razmahnilo. V svojo sredo smo privabili številne delavce in delavke na Rudniku. Društvo je prirejalo tudi razne izlete v bližnjo okolico Kočevja. Prvi predsednik društva je bil še živeči Jože Bauer iz Kočevja, tajnik pa Gustl Falkner, M je že umrl. Kmalu po ustanovitvi se je vključil v društvo študent Jože Šeško. Z njegovim pristopom v društvo se je le-to zelo poživelo, posebno zato, ker je pritegnil k sodelovanju tudi druge mlade dijake in dijakinje kočevske gimnazije, kot na primer Dušana Bravničarja in druge, katerih imen se več ne spomi- njam. Društvo j,e imelo tamburaški zbor in dramski odsek. Imelo je tudi knjižnico. Društveni prostori so bili na dvorišču stavbe nasproti pošte pri Ktkelmatelnu, kjer je tila ena sama soba; tam smo se zbirali in delali. V tej sobi je bila tudi knjižnica. Naj omenim, da smo dobili 1925. leta za 1. maj iz Ljubljane 25 izvodov lisita »Svoboda«, ki je izšla kot posebna Izdaja za to priložnost. »Svobodo« smo hitro razdelili med najzaupnejše 'ljudi. Toda prišli so orožniki, iskali razširjevalce in posamezne Izvode zaplenili in to kijub temu, da je list »Svoboda« legalno izhajal in ga je cenzura odobrila. V letu 1927 ali 1928 so bile v Kočevju občinske volltve. Predlagali smo iz naše srede dva kandidata: Ivana Lampeta in Karla Cuka. Oba sta bila izvoljena za občinska odbornika. Leto kasneje so bile državno-zborske volitve. Naša partijska organizacija na Rudniku, ki je dedovala ilegalno, je postavila za srez Kočevje svojo kandidatno tisto. Nosilec liste je til dr. Lemež, namestnik pa Alojz Kraker iz Cvi-šlerjev, lista pa je bila sestavljena v šalka vasi v navzočnosti Franca Leskoška-Luike. Na okrožnem sodišču v Novem mestu sta iložlla listo Ivan Lampe in že poikojnt Franc Kosec. Kljub veliki agitaciji za naša kandidata pa naša lista takrat ni zmagala. V tistih časih smo kočevski rudarji podpirati in skrivali ilegalne In preganjane člane KP in jim omogočali pobege preko meje s ponarejenimi potnimi listi (primer Mirita Lampeta — ilegalno ime Ivan Likar). Takratni oblastniki so napredne delavce na Rudniku stalno zasledovali, delali hišne preiskave, jih klicati na srezko načelstvo in na sodišče ter jih na vse načine strahovati. Večkrat so orožniki preiskovali pri Jenku, Bremcu, Lampetu, predvsem pa pri Šešku, ki je til stalno pod policijskim nadzorstvom. Kasneje, ko je toll Šeško že na univerzi v Ljubljani, sem stalno zahajal k njemu. Tam sem se spoznal tudi s služiteljem juridične fakultete, sedaj že pokojnim Antonom Habetom ter se z njima sestajal v gostilnici blizu tromostov-ja. Stike sem Imel tudi z nekim Novakom, trgovcem na Kongresnem trgu. Ta je imel nalogo držati povezavo z nami v Kočevju in drugimi. V naši organizaciji na Rudniku sta bila aktivna tudi Alojz Gril, strojevodja drž. železnic v pokoju, in Hanjš Erker. Organizacija je zbirala pri svojih članih tudi denar za tiskovni sklad ter za Rdečo pomoč. Sestanki z našim voditeljem Šeškom in Leskoškom, ki je večkrat prišel v Kočevje, so -bili v Erkerjevi gostilnici, ki je bila blizu Pavličkove tiskarne. Te sestanke sem pripravil jaz. Prejemal sem tudi velik del delavskih časopisov, tako: Delo, Delavec, Ljudska pravica, Delavska politika in pa vse okrožnice in biltene ilegalne KP, ki sem jih razdeljeval med člane politične, strokovne in kulturne organizacije na Rudniku. V času španske revolucije je naše delavstvo vestno zasle- dovalo dogodke In španske borce tudi denarno podprlo. Ko je bila »Svoboda« razpuščena, smo kmalu naito ustanoviti društvo z Istimi cilji, Imenovalo pa se je »Vzajemnost« in nadaljevati s kulturnim delom med radarji. Dobiti smo skromno sobo na Rudniku v sedanji stavbi št. 27. Tu je bila tudi dvorana z odrom prosvetnega društva, na dragem koncu pa mala soba z odrčkom »Vzajemnosti« na Rudniku. Na tem odru je bilo odigramo več dramskih del In celo Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« v režiji tovariša Šeška, ki je bil takrat že prišel iz mariborskega zapora in bil v Kočevju brez službe. Bil je duhovni vodja vsega našega političnega in kulturnega dela med radarji. Ko so se razmere v KPJ leta 1937 uredile in se je Partija organizacijsko utrdila, je Imelo to svoj odmev tudi med kočevskimi naprednimi rudarji. Bili smo stalno na tekočem v vseh važnejših političnih dogodkih, tako tudi o sklepih, ki jih je sprejelo naše partijsko vodstvo in se po njih tudi ravnali. Na Rudniku je obstajala poleg naših legalnih in Ilegalnih političnih organizacij tudi Zveza radarjev Jugoslavije, legalna strokovna organizacija rudarjev. V tej Zvezi so bili včlanjeni tudi vsi strojniki in kurjači. Na pobudo tovariša Šeška smo začeti delati na tem, da ti se za strojnike in kurjače ustanovila samostojna organizacija. Šeško je bil mnenja, da so strojniki delavci z večjo izobrazbo in zato bolj razgledani, zato pa so imeli večji vpliv na okolico. Ko smo postavili zahte- vo za samostojno organizacijo, smo morati premagati hud odpor, ker nas je prav vodstvo Zveze radarjev Jugoslavije proglašalo za sektaše In razbijače delavskih vrat. Kasneje se je ižkazalo, da je bilo naše ravnanje pravilno in nam je kljub vsemu nasprotovanju uspelo ustanoviti svojo strokovno organizacijo, po njej pa smo opravljali politično in propagandno delo. Malo pred razpadom stare Jugoslavije je toil v gostilni Domig v Kočevju sestanek — tu so Imeli strojniki svojo pisarno — na katerega sta bila povabljena po dva zastopnika lz vseh delavskih strokovnih organizacij iz Kočevja. V imenu rudniškh delavcev sta se sestanka udeležila Ivan Lampe in Karel <3uk, od Zveze radarjev Jože Hegler in Anton Levstik, nadalje zastopniki krščanskih socialistov in zelenih, skupino dvanajst zastopnikov, s tovaršem Šeškom, ki je bil organizator tega sestanka, pa trinajst. Šeško je Imel referat o političnem položaju, predvideni ustanovitvi enotne organizacije — Osvobodilne fronte ter o enotni borbi za osvoboditev Jugoslavije v primeru sovražne okupacije. Ta sestanek je til izdan, vrstile so se prelzkave in zaslišanja, ki pa so ostala zaradi enotnosti Izjav vseh takrat prisotnih brezuspešna. Tako so napredni rudarji iz Kočevja biti pripravljeni na vdor Nemcev in Italijanov in na kapitulacijo stare Jugoslavije, že 1941. leta so odšli v gozdove prvi rudarjl-par-tlzaril: Jaka Krašovec, Mirko Cuk, oba sta padla, Ivan Zakotnik, Franc Arko in še številni drugi. K 1. maju čestitajo delovnim ljudem kočevske občine Občinski ljudski odbor Kočevje občinski odbor SZDL občinski komite ZKS občinski odbor ZB občinski komite LMS ostale organizacije Naročnikom in bralcem čestita k naj večjemu prazniku delovnega ljudstva kolektiv ČZP »Kočevski tis&“ Uredništvo in uprava „Novic“ Svojim potrošnikom in dobaviteljem čestita k 1. maju Trgovina z železnino „2eleznina,# Velike Lašče Trgovina z mešanim blagom Velike Lašče s prodajalnama Rob in Rašica Knjigovodski center Velike Lašče Obiskovalcem kino-predstav čestita k 1. maju CKiita „ 1* maja — Praznik dela *** 2. maja _ divami 3. maja — Aleksander :'wi'l,ia, 4. muja — Florjan Ponedeljek, 5. maja — Miran 1 orek, 6. maja — Janez Sreda, 7. maja — Stanko Četrtek, 8. maja — Miha Petek, 9. maja — Dan zmage SPOMINSKI DNEVI 27. aprila 1941. leta je bila usta-no/ljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF, v kateri je imela vodilno (Vlogo Komunistična partija Slovenije, je odigrala najpomembnejšo vlogo v času narodnoosvobodilne vojne. 1. maj — Praznik dela. Sklep o praznovanju 1. maja, dneva mednarodne solidarnosti delavskega razreda, je bil sprejet na prvem kongresu II. internacionale leta 1889. 4. maja 1945. leta je prišel Glavni štab Slovenije v osvobojeno Ajdovščino. 9. maja 1945. leta je bila po štiriletnem suženjstvu osvobojena Ljubljana. — Istega dne je nacistična Nemčija kapitulirala pred zavezniki. GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Poročili so se: Perhaj Jože, kmetovalec iz Malega Osolnika, star 24 let in žužek Albina, kmetovalka Iz Praznikov 4, stara 24 let; Klančar Anton, kmetovalec Iz Pečkov 2, star 28 let in Lenič Ivana, kmetovalka iz Purkač 4, stara 23 let, Piko Konrad, čuvaj proge iz Ceste 5, O B JAVE KINO jADRAN, Kočevje: od 25. do 27. apr. špansko-francoski barvni Ulm »Mlin ljubezni«, 30. aprila in R maja amer. barvni film »Sin Ali babe«, od 2. do 4. maja ame. nški barvni film »želja«, 7. in 8. maja amer. film »Vsi moji sinovi«, od 9. do 11. maja ameriški barvni dnem, film »Trije novčiči v vodnjaku«. SVOBODA, Rudnik: 26. in 27. apr. ruski film »Nesmrtna ljubezen«, 1- in 2. maja jugosl. film »Krvava srajca«, 3. in 4. maja franco-pro ^tal- film »Pred potopom«. tti-RNlCA: 26 .in 27. apr. angleški im »Berlinska zgodba«, 3. in 4. “naja franc, film »Krenkblj«, 10. ■ministw^ anigL fflm >>Jaz 111 %' ^Poc^Rd^i* 17 * * * * 22 * * * * 27' apr‘ amer. film ansrl ?de€lm morjem«, 4. maja angl- barvni film »Melba«, 11. VFk1dJ1:nskl film »Bela košuta. GLIKE LAŠČE: 26. in 27. aprila Lo*i?r ' Jllm »Prepovedan sad«. POTOK: 26. in 27. apr. ar. film »Meč in roža«, 1. in W^aj£Lmeh- fllm »Trije pustoto?1*’ 10' 111 11' nriaja angl. film piS^ara do Lenina«. ^pRAD: 26. In 27. aprila aor i„film »Kapetan Kidd«, 30. Miateiii; maja ^ film »Pot 26‘ 27. apr. apr “Trinajsta ura«, 30. DOM POČITKA, Ponikve: 1. maja franc, film »Prepovedane igre«. KOČEVSKA REKA: 26. in 27. apr. franc, film »Edvard in Karolina«, 1. in 2. maja madž. film »še živijo«, 3. in 4. maja angl. film »Ugrabitelja«, 10. in 11. maja angl. film »Doktor v hiši«. SODRAŽICA: 26. in 27. apr. jugo-slov. film »Tuja zemlja«, 3. in 4. maja argent, film »Vojna Gav-čev«, 10. in 11. maja amer. barvni film »Destry«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 26. aprila, od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure trgovina »Prehrana« Kočevje, Trg svobode. V soboto, 3. maja, ob istem času ima dežurno službo trgovina »Preskrba«, Kočevje, Trg svobode. V soboto, 3. maja, ob istem času ima dežurno službo trgovina »Špecerija« Kočevje, Roška cesta. PRODAM Dobro ohranjen športni voziček prodam. Gradišar Marija, Trg svobode 32. PRODAM Posestvo z okoli 6 ha zemlje z lepimi sadovnjaki, hišo, gospodarskim poslopjem in kmetijskim orodjem ter kuhinjsko posodo prodam. Vprašati žagar Katarino, Banja loka 40. SOŽALJE Tovarišu Lojzu Furlanlču, članu DPD »Svoboda« Kočevje Rudnik In NK Rudar, Izražata ob smrti njegovega očeta upravna odbora obeh društev Iskreno sožalje v Imenu vseh članov. UO Svobode In Rudarja star 25 let in Peček Vekoslava, kmetovalka iz Marinčkov 6, stara 17 let. V Ljubljani so se poročili: Dolšak Anton, logar iz Borovca pri Karlovici, star 28 let in Bukovec Fanika, babica iz Velikih Lašč 36, stara 33 let, Dolšak Franc, kmetovalec z Vratarjev 2, star 25 let in Jaklič Ivana, kmetovalka iz Kar-lovice 5, stara 22 let. Umrla sta: Jaklič Avgust, gostilničar iz Velikih Lašč, star 64 let in šteblaj Alojz, socialni podpiranec iz Krvave peči 10, star 66 let; v novomeški bolnišnici pa je umrl Hiti Karol, zasebnik iz Velikih Lašč 97 star 62 let. DOBREPOLJE Poročila sta se: Baloh Franc strugar iz Žirovnice 64, star 29 let in Cimerman Frančiška, kmečka delavka iz Male vasi 9, stara 28 let Umrli so: Fabjan Jernej, socialni podpiranec iz Doma počitka Ponikve, star 57 let, Petelin Florjan, socialni podpiranec iz Doma počitka Ponikve, star 77 let, Kavčič Marija roj. šmuc, gospodinja iz Predstrug 17, stara 80 let, Krže Ana, socialna podpiranka iz Male Ilove gore 15, stara 80 let, štenta Anton, kmetovalec lz Kočevja 21, star 73 let. KOSTEL Rodila je Ožanič Danica, gospodinja iz Pirč 3 — deklico Stanislavo. RIBNICA V novomeški porodnišnici je rodila Jamnik Jožefa, gospodinja iz Ribnce 120 dečka Igorja. Poročila sta se: Češarek Janez, kmet iz Nemške vasi 17 in Petek Ana, poljedelka iz Goriče vasi 45. Umni je Čampa Franc, preužit-kar iz Brež 16, star 72 let. LOŠKI POTOK Rodili sta: Knavs Marija, gospodinja iz Malega loga 53 — deklico Majdo in Benčina Štefanija, gospodinja iz Segove vasi 41, deklico Sonjo. KOČEVJE Poročili so se: Križman Ciril, pomožni strojnik iz šalke vasi 11, star 22 let In Luzar Ana, delavka iz šal- ke vasi 27, stara 20 let, Hren Alojz, mizarski pomočnik iz Rudnika 32, star 27 let in Sašek Marija, delavka iz Rudnika 32, stara 22 let, Jan- čič Jože, mizarski pomočnik iz Ko- čevja, Novomeška c. 5, star 24 let in Malnar Biserka, kuharska pomočnica iz Kočevja, Roška c. 10, stara 20 let. Rodili sta: Bokan Gizela, gospodinja iz Mlake pri Kočevju — dečka Jožeta in Novak Ema, gospodinja iz Kočevja, Rožna ul. 33 — deklico Majdo. hitrih voženj na krivinah jih bo navdušila, da jm bo ostal nepozaben vtis in lep spomin na to športno prreditev, ki ima v Ribnici pa tudi drugod največ simpatizerjev. Avto-moto društvo v Ribnici je s sv c jim pravilnikom za to dirko določilo nedeljo, 13. aprila. Za ta dan je kljub slabemu vremenu društvo vse priprave za dirko uspešno izvršilo. Ker je pa zadnji dan zapadel sneg in je bila proga popolnoma onemogočena za hitre vožnje, je prvotno traso proge spremenilo. Tudi mnenje strokovne komisije iz TNZ Ljubljana je bilo, da se določi nova trasa, ki poteka po Kolodvorski ulici od žel. postaje do gasilnega doma z ostrim zavojem naprej do transformatorja in zopet do nakladala žel. postaje, od tu pa zopet do zavoja na žel. postaji. Zaradi izredno slabega vremena določenega dne, je društvo dirko preložilo na naslednjo nedeljo. Kot za prvo tako za drugo je društvo zopet vse pripravilo, toda dobili smo brzojavko od Avto-moto zveze, da se tudi ta dan dirka ne sme izvršiti. Ta novica je tako društvo koit ostale tihe simpatizerje društva In dlike zelo razočarala. Zopet smo jo morali odložiti. Društvo je za pivo kot za drugo prejelo številne prijave tekmovalcev, ki bi nastopali. Prijavila se je in bo nastopila' kompletna tekmovalna ekipa AMD Kočevje, ki ima prijavljenih 11 startov. Tudi ostala društva kot novomeško, ljubljansko ter društvo iz Domžal in Brežic še vedno vztrajajo pri veljavnosti poslanih prijav za svoje favorite. Pričakovati je, da se bo na dan tekme razvila estra konkurenca na progi, ki je zelo primerna in lepa. Za gledalce je ob progi dovolj prostora, da bodo nameščeni tam, kjer tekmovalcev ne bodo ovirali, sami pa opazovali brez skrbi za svoje življenje. Društvo opozarja gledalce, naj bodo zelo disciplinirani In upoštevajo navodila rediteljev ter sodnikov na progi. Najmanjša nepazljivost ali nedisciplina lahko privede do nesreče. Proga bo dovoljevala velike hitrosti in ne bodo redki, ki jim bo brzinomer kazal številko preko 100 kilometrov na uro. Društvo si zaradi tega ne dela velikih skrbi, saj računa na trezne ljudi. Celotna dirka In priprave potekajo, pod skrbnim vodstvom predsednika športne komisije Matije Zobca In direktorja dirke Janeza Petka. Pri vsem delu požrtvovalno sodelujejo tudi vsi ostali člani društva. Društvo bo podelilo zmagovalcem lepe simbolične pokale, ki so izdelani po skici Jankota Trošta. Razstavljeni so v društveni izložbi in si jih vsakdo lahko ogleda. AMD Ribnica rogrška morska vila; 28. glas pri streljanju; 29. avtomobilska kratica Danske; 31. mesec v letu; 33. glavno mesto Sirije; 35. okrajšava za lažje glasbeno delo; 36. pomirjanje, pomiritev; 39. kvartaški izraz; 41. podredni veznik; 42. srbohrvaški veznik (ali); 43. vodna žival, nevarna bolezen; 46. okradem, s silo vzamem; 48. začimba v prehrani; '51. naplačilo; 52. ne poseduje; 53. osebni zaimek; 54. vrsta barve; 55. elekt. merska enota; 56. ozir. zaimek; 57. časovne enote; 58. drug izraz za oče; 59 a organ vida; 60. prve tri črke vitamina; 61. arabski žrebec; 62. vrtna rastlina, začimba; 63. grška črka; 64. nikalnica; 65. pesniki junaških pesnitev; 68. nadležne žuželke; 69. Zgoden; 71.primitivno orožje; 73. kazalni zaimek; 74. zatočišče; 76. moralen; 78. vrste filmov, v katerih ne nastopajo živi igralci; 82. grška boginja jeze; 84. glavni števnik; 86. kontinent; 88. začetnici imena in priimka največjega slovenskega pisatelja; 89. osemnajsta in štirinajsta črka abecede; 90. trdni kot kremen; 91. razčlenjevale!. Navpično: 1. spomladanski; 2. dva soglasnika; 3. kratica za lesna industrijska podjetja; 4. najmanjši delci snovi; 5. bivši pravniški poklic; 6. treščice, odpadki; 7. dišeča začimba; 8. prva in predzadnja črka abecede; 9. reka na Gorenjskem ; 10. prav tako (lat.); 11. naslov Cankarjeve povesti; 12. simbol za iridij; 13. kopa; 14. koralni otok (zadnja črka L); 15. poleg; 16. veznik; 17. najvišji vodstveni organi samoupravljanja v podjetjih; 19. igralna karta; 20. čut; 22. avtomobilski šport; 24. odgovarjati na pisma; 27. glasbena nota; 30. oblika zemljiškega izkoriščanja v fevdalnem družbenem 'redu; 32. glasbena nota; 34. urejen po časovnem razpored ju; 35. reka v Rusiji; 37. politika oboroževanja; 38. zračim z ventilatorjem; 40. tuje žensko ime (množ.); 41. pristroji; 43. jadranski otok (med vojno koncentracijsko taborišče); 44. ploskovna mera; 45. Mantovo deloi; 47. prevlečen z omotom; 49. pomanjkljiv, nepoln; 50. priden, vdan, ubogljiv; 56. velik morski sesalec; 59. ptica pevka; 60. po velikosti drugi planet našega planetarnega sistema, starogrška boginja ljubezni In lepote; 66. nasad okrasnega drevja in grmičevja; 67. srbski predlog; 70. rimski pozdrav; 72. stara površinska mera; 75. petnajsti ali trinajsti dan v mesecu v starorimskem koledarju; 77. kratica italijanske radijske družbe; 78 a zgodovinsko mestece v Dalmaciji; 79. nasičen; 80. okrajšano moško ime (Franc.); 81. življenjska tekočina; 83. kot 44 navpično; 85. glej 64 vodoravno; 87. kot 67 navpično. Križanko sestavil V. Košmrl Reševalcem nagradne križanke Da vam za prvomajske praznike ne bo zmanjkalo razvedrila, smo vam pripravili križanko. Reševalce križanke, ki jo bodo pravilno rešili in bodo Izžrebani, čakajo lepe nagrade. 1. nagrada 2. nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada 10. nagrada 3000 din 2000 din 1500 din 1000 din 1000 din 800 din 500 din 500 din 400 din 300 din Od 10. do 20. nagrade pa bodo izžrebani reševalci prejeli lepe knjižne nagrade. Nagrade so lepe, zato le pogumno na delo! Če se vam bo kje za- taknilo, se ne ustrašite. Trud se vam bo izplačal. Imeli boste osebno zadovoljstvo, poleg tega pa, če vam bo stal ob strani muhasti žreb, boste imeli še korist. Rešene križanke nam pošljite najkasneje do srede 7. maja t. 1.; tega dne ob 10. uri dopoldne bo v uredništvu našega Usta javno žrebanje. Naš naslov je: Uredništvo »Novic«, Kočevje, poštni predal 89. Na spodnji levi del kuverte napišite: Nagradna križanka. Reševalcem je na razpolago tudi naš nabiralnik nasproti pošte v Kočevju, kamor vrzite pismo brez znamke. Reševalce, id oddajo pismo na pošto, opozarjamo, da premalo fmn-kiranih pisem ne bomo sprejemali, popravljene ali slabo čitljive rešitve križank pri žrebanju ne bomo upoštevali. Namiznoteniški turnir v Kočevju Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od. bor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 8-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din In je plačljiva v naprej. Za Inozemstvo je 800 din. Tek račun 617-T-265 pri NB — podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo. V soboto 3. In nedeljo, 4. maja, bo v Kočevju republiški namiznoteniški turnir za »Horvatov cup«. že šestič se bodo med seboj pomerili najboljši slovenski igralci namiznega tenisa. Organizator tega turnirja je TVD Partizan Kočevje, Turnir je posvečen spominu inž. Mirjana Horvata, ustanovitelja kočevskega namiznega tenisa, ki je žrtvoval svoje življenje kot borec za svobodo domovine dne 17. novembra 1943 v kočevskem Rogu in je pokopan na skupnem grobišču v Dolnjem Hrastju na Rogu. Ker too turnir tudi v počastitev VII. kongresa ZKJ in kot uvod v društvene prireditve za Dan mladosti, je .povabljeno na turnir 52 društev in klubov iz vse Slovenije. Prehodne pokale iz V. turnirja ima SK »Triglav« Kranj, ki jih ho tudi na tem turnirju požrtvovalno branil. Zaradi velikega napredka namiznega tenisa bo turnir izredno zanimiv in kakovosten; domačim igralcem KAM 1. MAJA? 1. maja vsi v Črni potok na otvoritev gostilne »Pri Malnarju«. Deležni 'boste prijetne zabave. Lahko st boste ogledali tudi kopalni bazen. Za izvrstno kapljico, dober prigrizek in godce je preskrbljeno, zato 1. maja vsi v črni potok. želimo kar največ uspehov! Turnir bo v dvorani množičnih organizacij. Program bo razviden iz lepakov. Vabimo občinstvo, da pride pogledati to viteško borbo mladine in najboljših namlzno-teniških igralcev iz Slovenije. NK GROSUPLJE : TVD PARTIZAN 2:2 (2:0) Pred mnogoštevilnim občinstvom se je Partizan pokazal v slabi luči. Igralci so se gibali počasi in leno, tako da so gostje to izkoristili in vodili z 2:0. šele v drugem polčasu so se partizanovci malce razgibali in po Brianu izenačili na 2:2. Rezultat je ostal do konca tekme ne-izpremenjen. OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE Za H. partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki bo 11. maja t. I, se je prijavilo iz TVD Partizan Kočevje 6 ekip po 5 tekmovalcev (2 ženski in 4 moški), skupno 30 tekmovalcev in tekmovalk. Moški bodo morali prehoditi točno 32,7 km, ženske pa 10,9km. .Med potjo bo moral vsak teniovalec in tekmovalka streljati v cilj z vojaško puš’:o, katero bodo morali nositi s seboj med celim pohodom. Iz naših krajev NASA REPORTAŽA NAM PIŠEJO V Kostelski dolini leta 1942 Oddana kri cešufe žitdienfa Konec preteklega tedna je poseb- 22, odvzeli pa 62 litrov (krvi. V So- jo spremenijo v suho plazmo. Tako na ekipa Zavoda za transfuzijo iz dražiti je bilo prljavljedh 158, od- kot sem se jaz, se boste tudi bralci tudi v Dobrepolju lepo proslavili 1. Ljubljane končala z odvzemom kr- klonili so jih 10, odvzeli pa 50 11- te reportaže začudili, da kljub te- 1. MAJ V DOBREPOLJU Talko kot po vseh občinah bodo Napisati hočem dogodek, ki ni tn hl5o z gospodarskrn poslopjem, ker maj 27. aprila bodo v spomin usta- vi prostovoljnih krvodajalcev na ob- trov krvi. V ribniški občini se je mu, da dajemo kri brezplačno, statuti! ne bo nikoli pozabljen. je odšla hčerka Francka (ilegalno novitve Osvobodilne fronte uprlzo- močju bivšega okraja Kočevje. Eki- prijavilo 367 krvodajalcev, odklonili ne en liter krvi okrog 6000 dtnar- Nikoll ne bom pozabila 10. avgu- ime Zdenka) k partizanom. rili Cankarjevo dramo »Kralj na pa je delala v Velikih Laščah, Rib- so jih 41, odvzeli pa 106 litrov krvi, jev. Povedali so ml tudi, da so od- sta 1942. leta, bil je lep sončni dan, Ostali kostelski mladinski aktiv Betajnovi«, na predvečer prvega niči, Sodražici, Loškem potoku in povprečno je dal kri vsak 19. prebi- klanjali v glavnem prijavljence, toda za nas takratno kostelsko mla- je požrtvovalno in neumorno delal maja pa bodo prižgali kresove. 1. Kočevju. S svojimi avtobusi pa je dino je bil žalosten in obupen. Ita- na terenu, zbiral je hrano za parti- maja bodo kolektivi pripravili Izlete vozila krvodajalce skoro lz sleher- iljani ao v velikih skupinah razbur- Zane, sanitetni material za parti- v razne kraje, v Ponikvah pa bodo ne vasi. Od 1651 prostovoljnih pri- jeni letali in lovili moške. Tega dne zanske bolnišnice, vršil obveščeval- uprizorili »Vaško Venero«, ao odvedli tudi mladince Antona Be- no službo, trosil razne listke, nabi-ljana lz Kostela, z njim so odvedli jal plakate; delal je organizirano. Ta kostelska mladina ni nikoli klonila, na mladinske sestanke je hO' več drugih moških. Vse so odvedli najprej v Kočevsko Reko. V Ko- POZDRAVI Fantje, ki služijo vojaški rok v Štipu v. p. 5555/21 Makedonija, če- čevakl Reki so Antona Beljana hu- dila po gozdovih, prav tako po raz- stitajo k prazniku dela — 1. maju do pretepali in zahtevali, naj pove, kje so partizani. Ker je bil zaveden, ni hotel ničesar povedati, so njega ln še dva druga Kost el ca 11. avgusta 1942 ustrelili. Ne morem pozabiti obupnega joka njegovih staršev, sestre, posebno pa matere; prejokala je cele dneve ln noči, saj je bil Anton edini sin. Mladinec Anton je bil študent, jaivljencev jih je zdravniška komisija odklonila 143. Tako je 1508 krvodajalcev dalo 487 litrov krvi. Krvodajalsko akcijo je organiziral Rdeči križ, glavno nalogo pa so opravili občinski odbor RK ob podpori okrajnih inštruktorjev RK. Pri vodstvu ekipe sem zvedel, da je bila organizacija akcije zelo dobra, še posebno pa so pohvalili organizacije in krvodajalce Loškega potoka. Naj navedem samo nekaj podat-Sindikalna podružnica kmetij- objavljeni podatki ujemajo z urad- kov o rezultatih v krajih, kjer je skih delavcev ln uslužbencev z dr- ntmi, ln ugotovili, da tu ni bilo na- ekipa odvzemala kri: V Loškem po-žavnega posestva Kočevska Reka pake. Pozvedeli bomo, kako je to toku je vsak petnajsti prebivalec nih partizanskih mitingih; pela je veselo in pričakovala zlato svobodo. M. Mrzelj Anten Adamič iz Kompolj, Lojze Rauh ln Anton Naglič, oba iz Kostela. Pismo s Kočevske Reke Ko smo fotografirali, sta dajali kri Nežka Ferderber in Jožefa Bičal, obe iz Predgrada njegovi starši so mnogo žrtvovali nam je poslala pismo, v katerem nastalo in v eni prihodnjih številk dal tori, stoupaj je bilo prijavljenih va]ec y Laščah se je prijavilo 173 stare manj kot 18 let, slabokrvne in zanj, da bi Imel lepšo in boljšo bo- pravijo, da volilni rezultati za voli- zadevo pojasnili. dočnost. šča Kočevska Reka, Briga in Bo- 207 krvodajalcev, odklonili so jih Bila sem njegova soseda, z njim rovec, objavljena v 13. številki našem hodila v osnovno šolo, skupaj šega lista, niso bila točna. Takole smo se učili, igrali in kot otroci pretepali. Anton je bil dober mla- plšejo: »Rezultati so po naših ugotovlt- dinec. Povedal ml je, da bi rad po- vah naslednji: volišče Kočevska Re-stal partizan, toda starši se zelo bo- ka volilna udeležba je znašala 98,08 je zanj, vendar bo šel kmalu med odst., ne pa 89 odst.; volišče Briga, udeležba na volitvah je znašala 96,61 odst. in ne 93 odst.; voiišče Borovec, tu je znašala volilna udeležba 100 odst., ne pa 89 odst. Pripomba uredništva: Podatke o rezultatih volitev 23. marca smo Istega dne so Italijani požgali v dobili na obč. političnem šahu v Kovani Stelnik pri Kostelu Rupetovo čevju. Ponovno smo preverili, če se partizane. Italijani pa so ga prehiteli, uničili njega ln vse njegove načrte. Precej Kostelcev so odpeljali v internacijo, tudi tam jih je nekaj umrlo od gladu. Trgovska reklama in vzgoja otrok krvodajalcev, 10 so jih odklonili, odvzeli pa so 54 litrov krvi. Skoraj polovico vseh krvodajalcev pa je bilo iz kočevske občine. Prijavilo se jih je 746, odklonili so jih 60, odvzeli pa 215,5 litra krvi. Tudi sam sem med rednimi krvo- bolne. Ob pregledu so našli tudi nekaj ljudi z nalezljivimi boleznimi. Vse, ki so potrebni zdravljenja, so napotili k zdravniku. Da bi to človekoljubno akcijo še Izboljšali pa bi dal nekaj predlogov. Cas, ki je potreben za pregled in ,_______ .. , odvzem krvi skupaj z malico zna- dajalcl in ker sem videl, da je bila » , . ____ . L J . __. vsak dan velika meča eklna ie ša doblro uro' ntso Pa bili redki pn vsak dan velika gneča, ekipa je meri ko so krvodajalci čakali tudi namreč delala v stavbi nasprot na- ^ več ^ ^ lahko ^eibdštva sem se odločil za leda odvzame tol ^ i20 kr- letošn^ oddajokrvi šele zadnji dan. "odajalcem na dan, v K^evju pa Toda tudi ta dan je bilo treba ča- ^ v enem dnevu odvzeU tudi 230 kati poldrugo uro od (trenutka, ko krvodajalcem Zato bl tu moral sem pri vhodu sprejel karton, pa do organl4tor poskrbeti, da bi krvo-časa, ko sem želodec založil z obli- enakomerneje prihajali in, no malico. Med čakajočiml krvoda- Ce je vemto pnjavljencev, bi marali; uslužbenci in ,a ^ delati Se ^i. Prepričan vodilni funkcionarji iz Kočevja, sem sem> da bl m^ikdo še dal kri, ce opazil tudi narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega. Na vprašanje, če bl mu to ne odvzelo toliko časa. Zavarovanci Imamo v eadravstve- Hodnlk je bil vedno poln krvodajalcev V nedeljo pet prometnih nesreč je reden krvodajalec, mi je odgo- nib Joijlžnlcah rubriko: krvna gru-H0ri;/L Uv, jem da“es„ž® pa, toda le redko kdo Ima kAdio ^ & t Srupo tudi napisano. Prav bl bito, ta’ da bl nam ob odvzemu (krvi, ko toč- S: ”» lovijo. -te~ erupo mamo. Vedno pogosteje slišimo iz ust itd. Nedavno je bil celo primer, da otroka naslednje besede: »Očka, je otrok v enem samem dnevu po- daj ml denar, da sl bom kupil ro- rabil 500 din za tovrstno reklamo, bot!« »Rada bl si kupila čokolado, Pripominjam, da trošijo za to večje s sliko filmske Igralke« itd. Ne gre vsote otroci, katerih starši so gmot-torej za čokolado, pač pa za sliko no šibkejši, edinci v družinah, manj igralke, ki je čestokrat na pol gola. pa je teh pojavov pri otrocih pre- ^ ^ c G Kar poglejmo vrsto obrok pred iz- možne jšlh staršev. V šolskih odmo- blča proti domu j/c iz Brega. V lezniškem prelazu v Ortneku je za- mi uua vu imun ranan uosuarau kl , istočasno w.nl na diru el noste- ložbo trgovine, kjer je razstavljal r ,8e J zamenjujejo slike, po^tenah sta ga dohitela kolesarja vozil s ceste ln padel na travnik, zelo potrebna, toda žal partizanske ij, tuli t^Um bi bUo nru^no skiro ki je v Kočevju najbrž že prekupčujejo, ^ prepirajo ln vča- F p * vtoc £ A. L. iz Lipovšči- Sam se ni poškodoval, dočim je na bolnišnice tega niso Imele...« 111 ™ ^ °8taUm' “ DVllMm desetkrat, če ne stokrat preplačan sih celo pretepajo zaradi tega. Vse- ce >kl ^ vozlla vštric. Kolesar A. mopedu nastala le manjša škoda, kerga ^ baje*braJ kakor »dober« vzgojni pojav pri do- L ^ prehiteval pešca z desne stra- Kaj menite, je bilo to za njega do- valid. Sam transfuzije krvi še ni- +o itndi mQT,iaQu sP nrikai- meni Ob 13.45 uri se je vračal Iz žle- nje vasi, proti Ribnici. Takoj pri že- sem dobil, toda prepričan sem, da bi prepričan sem da tudi tov Silnemu, ml bila ob težkih ranah dostikrat p i syasBsraA'sa - « smo tu prišli navzkriž z vzgojo na- do denarja, mu zavzame ves pfb- Ker je kolesar vozil z večjo hitrost- malo previden ln je še enkrat padel n0 ^ lanKo resl »vijenje. 8111 otrok- star v glavi. jo, je pešca zrušil na tla In sam pa- na Istem mestu kakor prej in Zdravnice ekipe so mi na vpra- vedovall Nekateri krvodajalci snloh Nekatere naše tovarne, pa tudi Ne trdim, da otroci ne bi smeli del Zaradi močnega udarca ln obležal v nezavesti. Mimovozeče Sanje kakšen je nadaljnji postopek IT toihtoie toso na- trgovska mreža, se malo zavedajo, zbirati slik ali kaj drugega, toda poškodb je J. Č. obležal v nezave- kolesarke so opazile ponesrečene- s krvjo, povedale, da kri vsakega -j, ' da s svojo reklamo povzročajo ne- tu ne gre za denar, gre za razvija- syi dočim kolesarju ni bilo ničesar, ga, mu nudile pomoč In ga spravile posameznika še v laboratoriju pre- vsaka akclia Ima tudi svoie no- isss-jrss*J T- s,* ssss.« 6*,^sr«5r$ Ijl, pa tudi ostalim, bi bilo prijazno vprašanje sestre: »Tovarš, kako se Tako kot tovariš hutiI so med počutite?« veliko bolj ohrabrujoče številnimi krvodajalci partizanski kot tisti večni »gospod«, ki je pri borci, invalidi, delovni možje, žene, občevanju zdravstvenega kadra Se mladina, vsi z enim ciljem, darovati vedno tako pogost. Organizatorje tudi ne IM veliko stalo, če bi na vidno mesto Izobesili kažipot do malice, da ljudje ne bi toliko iskali in poiz- ______________________pomoč jo: dinar do dinarja — večji zaslu- stalo ponekod že vzgojni problem. ob 15. url se je pripetila promet-žek. To je seveda res, vendar samo Na koncu: kje je morala trgovcev, na nesreča kolesarju P. J. Iz Hro-za trgovce in tovarne, ne pa za kl prodajo 10-letnemu otroku na- vače ln motoristu J. B Iz Ljublja-starše, kl morajo s skromnmi do- enkrat 10 In več robotov, pa pri ne na križišču Ribnica—Hrovača, hodkl preživljati družino. Zavedati tem ne vprašajo, kje je dobil de- Kolesar P. J. se je peljal iz Ribnice se moramo, da so potrošniki raznih nar? • in na križišču zavil v levo proti Hro- »robotov« ln čokolad s slikami Zdi se mi, da so taki postopki vači. Takrat je privozil za njim mo-predšolskl in šolski otroci, kl sami staršev ln naših trgovcev v na- torist, ki ga je hotel prehiteti, a je ne zaslužijo ln denar na tak ali dru- sprotju z vzgojnim načelom, da je zadel kolesarja ln ga zrušil na tla, gačen način Izsilijo staršem. Včasih delo vir blagostanja delovnih ljudi, da je obležal s težjimi poškodbami se že resno postavlja vprašanje, ka- Te vrstice so napisane z name- v nezavesti. Takoj so ga odnesli v ko otroci cenijo denar! Ali vedo, da nom, da prizadeti o tem razmislijo, vojaško ambulanto, nato pa odpe-se tudi za enim samim denarjem — - - dkriva delo ln znoj očeta ali matere? Pogosti so primeri, da tega otroci ne vedo. Temu so večkrat krivi tudi starši, ki denar z lahkim Stane NAPOVED VREMENA ljall v ljubljansko bolnišnico. Na motorju je nastala škoda za okoli 20.000 din, dočim je motorist nepoškodovan. Je pač tako; dež se je že kar udo- Ob 16. url je vozil iz Gorenje va-srcem dajejo iz rok. Velikokrat sto- maep> tako nam vremenoslovci tudi si proti Bregu 9-letni kolesar M. B. rijo to v trdni veri, da bo otrok s ^ začetek prihodnjega tedna napo- iz Ljubljane. Za njim je privozil z tem denarjem plačal knjigo, Clclba- vedujejo dež in hladno vreme ter večjo hitrostjo motorist A. L. Iz na, Pionirski Ust ali kaj podobne- sneg deloma do nižin. Zatem bo sle- Jurjeviče ln spremljevalec L. A, lz ga. Denar pa se često znajde v tr- dito izboljšanje, najprej slana, poz- Rrež. V trenutku prehitevanja je govinl, v rokah otroka pa razne do- neje otoplitev. Za 1. maj pričaku- kolesar zavozil na sredino ceste m brote, aU bolje povedano slike — jemo lepo vreme, kmalu nato pa ga je zadel ob prvo kolo ln zrušil rokJama' spet dež z nevihtami in ohladitvijo na tla. Kolesar je dobil le manjšo V Kočevju ni malo primerov, da vremena. Potem bo v splošnem ne- prasko na čelu. otrok porabi dnevno po 100 ali več stalno vreme s pogostimi deževni- Ob 16.10 url se je peljal z mope-dtnarjev za razne robote, čokolade ml padavinami. dom iz Ortneka J. T. doma iz Gore- Prvomajske proslave Bliža sc 1. maj — praznik delovnih ljudi vsega sveta. Letos bomo praznovali Prvi maj drugače kot druga leta. Namesto centralnih proslav, parad in akademij bodo delovni kolektivi po podjetjih vseh občin pripravili pred praznikom, prvim majem, krajše mitinge in krajše govore o pomenu delavskega praznika. Na dan 1. maja pa bodo kolektivi organizirali izlete v naravo. Torej, za letošnji Prvi maj naj velja za delovne kolektive v naših občinah, da bodo pred praznikom pripravili krajše mitinge po podjetjih, za prvomajske praznike pa naj organizirajo izlete v naravo. ... , - V Kočevju bo v torek, 29. aprila, zvečer v kinodvorani »Jadran« krajše zborovanje v počastitev 1. maja. Tu bo krajši govor o pomenu 1. maja, potem pa bodo vrteli jugoslovanski film »Major Bauk«. V Kočevski Reki bodo posamezne uprave podjetja »Snežnik« na predvečer 1. maja kurile kresove in imele krajša zborovanja. Rudniška godba bo na praznik — 1. maja igrala budnico, delovni kolektiv Rudnika pa bo šel ta dan na skupni izlet v naravo. I ki je vsako leto večji, je treba le reči, da je v naših ljudeh velika zavest pomagati drug drugemu. Kapljice življenja, najboljšega in najdragocenejšega zdravila, kl ga ne moreš poplačati, so medtem, ko smo mi oddajali nekomu vračale življenje... Ob koncu zabeleženo: v steklenički številka 7060 je bilo 300 kubičnih centimetrov moje krvi In še enkrat sem se prepričal, da je vsak strah pred vbodom z iglo docela odveč. Napisal In fotografiral Matija Cetinski KOČEVSKI KULTURNI TEDEN DPD »Svoboda« Kočevje-Rudnfflc je na svoji zadnji seji Sklenilo, da bo z vsemi sekcijami sodelovalo na Kočevskem kulturnem tednu 1958, ki ga pripravlja Svet »Svobod« in prosvetnih društev občine Kočevje. Kulturni teden bo od 28. junija do 4. julija 1958. Poudarjena bosta predvsem Dan rudarjev in Dan borcev. JOSIP JURČIČ JANKO KERSNIK PRIREDIL EDO ROBLEK RISE MILAN BATISTA 77 ___Kakih deset dni pozneje je bito v Gavričevi hiši vse narobe. Prejšnji dan so praznovali Stefanovo poroko z Reziko. Svatovanje je trajalo pozno v noč. Danes pa se je gostija nadaljevala. Razgovor se je sukal večidel o groznem hudodelstvu, kl so ga pripisovali rokovnjaški zadrugi. Na preiskavi jetniki niso ničesar Izdali, ker niso hoteli spraviti še svojih tovarišev pod vislice. Tudi Poljaka so poklicali v Ljubljano, toda kaj več kot prvič jim ni mogel povedati. 78. — Po obedu sta Štefanova mati in Rezika odšli na vrt. Mati ji je pripovedovala, zgodbo svojega (življenja: Prvič se je poročila z generalom Ba-sajem. Dala mu je sina Ferdinanda. Mož ji je kmalu umrl in Iz drugega zakona z Inženirjem Poljakom je njen sin Stefan. Ferdinand je odšel v šole, nato pa stopil v službo v Celju. To je bilo pred desetimi leti. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj strašnega in s Ferdinandom se nista več videla. 79. — Nadaljnja Ferdinandova usoda nam je znana. V njegovo življenje je stopil Bmjač. Mati je vedela le to, da so sina obdolžili tatvine, ga vtaknili v vojsko, odkoder je pobegnil. Zakaj je pobegnil ln kakšna je bila njegova nadaljnja usoda — tega mati ni mogla slutiti. Prepričana pa je bila, da njen sin ni mogel zagrešiti zločina tatvine. Razgovor je prešel drugam. Pa tudi družba se je že vrnila. 80. — Pred vrati se je pojavil neznan človek, kl je hotel po vsej sili govoriti s Poljakom. Cez nekaj časa se je vrnil Stefan ves bled. »Rokovnjače moram Iti lovit,« deje ženi, ki se močno prestraši. »Stefan, ostani doma, nikamor ne pojdi!« g» prosi. Obljubil ji je, da sam ne bo Sel, vendar morata takoj odpotovati na Kulovec. Poslovila sta se od družbe tn se odpeljala proti domu.