St. 91. V tfonci. v tort'k due 13. uovembra 1906. Letnik VIII. Izbaja vsak torek in ho bo to ob 11. uri predpoldne zamestoter ob 3. uri pop. za doželo. Ako padmia ta dncva praznik izide dan prej ob f>. zveöer. Staue po pošti prejenmn ali v Gorici na dotn pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nimskih ulicah in L f>- ban na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin. GORICA (Zjutraiijc izdanje). Uredništvo in uyravnistvo ae nahajata v «N a r o d n i t is karn i», ulica Yt'tturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorict»«. Oglasi se računijo po pctit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiBkajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgoyorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Slovensho šolstvo na Goriškem. Odkar smo se goriäki Slovenci za- vedli svojih narodnih in drugih držav- Ijanskih pravic, Iradimo se pndobiti ta- kih sredstev za politični in gospodarski napredek, da bi se z uspehom merili a svojimi laškimi aodeželani. Mnogokaj smo že dosegli, a veliko treba še dopolniti. Zakaj našemu številu nikakor še ne od- govarja neša gospodarska in politična moč v deželi. Naše ljudstvo se v svojem knlturnem prizadevanju drži ^oditeljev, ki ga resno in vestno, dosledno in pre- mišljeno vodijo nasproti postavljenim ciljem. Take voditelje ono vidi in spo- štuje le v znanih rodoljubih na Goriškem, zato se jih y ogromni večini tudi zvesto oklepa ter jim zanpa. Naäe politično narodno vodstvo si je popolnoma v svesti resnobe svoje na- loge. Nenmorno se trudi, da dviga moč in ngled našega naroda ter da rau pri- dobiva novih sredstev za kulturni na- predek in gospod&rsko blagostanje. V tem, lahko rečemo, so naši voditelji na Goriškem vselej Btorili svojo dolžnost. Ako uspeh ni bil vsakikrat povoljen, krivo je bilo pomaDJkanje moči. Lepo uspeva naše äolstvo v Gorici in v nekaterih na- rodno izpostavljenih krajih. A vendar mora naäe vodstvo in naäe ljudstvo za- staviti vse sile, da svoje sole izpopolnimo. Se so nekatere obmejne vasi preslabo zavarovane; ,.L°gau, z denarjem dobro založena, iztegaje svcje grabežljive roke posebno v Brdih in v Gorici po sloven- ski deci. Slovenci ! Naj ne opeäa naäa požrtvovalnofet; darujmo radi za naäa äolska diuštva, da tako ohranimo slo- venske otroke slovenskema narodn in katoliški cerkvi 1 Zakaj v naäih narodnih zavodih — ponosno rečemo — se mla- dina ne-le uči, ampak tudi vzgaja, da dorastejo kdaj iz nje verni, poäteni in koristni ljudje. Pozivljemo pa tudi naSe zastopnike v zakonodajnih zboiih, da pri vsaki pri- ložnosti zastavijo ves svoj vpliv, da po- rabijo svoje osebne zveze v ta namen, da se zakonito uredi vse naše šolstvo po merilu stroge na- rodne jednakopravnosti. Vla- dni proračan, ki je bil predložen, kaže, da so se kulturne težnje Slovencev sploh, tako tudi goriških, jako malo upoštevale. Lani so nasi poslanci predložili vladi kul- turne zahteve — res nujne so — pri- morskih Slovanov. Je-li se vlada dozdaj kaj ozrla na nje? Star je že naš klic po strokovnih šolah. Dobro vemo, da je naša gospodarska zaostalost zlasti ute- meljena v pomanjkanju domačih strokov- nih obraževališč. Nujna je tudi na naših srednjih äolah v Gorici delitev po narodnostih: zahtevajmo slovenske para- lelke na tukajSnji gimnaziji in realki! V nekaj mesecih npamo doživeti v Avstriji parlament s slovansko večino, od katerega pričakujemo več čuta za pravičnost, nego ga ima sedanji, ki smatra varstvo nemških in kapitaliških privilegijev za nalogo. Na glas kličimo zdaj po onih pravicah, ki nam gredo v šolah, ne le v Ijudskih, ampak tudi v srednjih ! Z neumornim trudom smo je- zikovne razmere v uradih precej izbolj- šali — dasi ne popolnoma — a vseka- kor se nam zdaj najobčutnejša Skoda godi z nemškimi šolami sredi naše de- žele. Zoper to krivico v boj! Pokličimo ljudstvo, da stopi v naše vrste z zahtevami narodnih šol. Saj gre v tem vprašanju za ljudsko korist ! Samo zato, ker je koi v prvem razreda srednje šole nemški učni jezik, mora se sko- ro vsak slovenaki otrokeno letovečkot sieer pripravJjati/ da je spoaoben za vatop na re- alko ali gimnazijo. Koliko denarja torej stane naäe ljudstvo ta bedastoča: nemžka sola sredi slov. naroda ! Toda äe večja škoda izvira odtod, ker mnogi nčen- ci zgolj radi nedostatnega znanja nem- ščine, ki 86 je v enem letu niso mogli naučiti, ne morejo napredovati in mo- rajo ätudije opustiti. Skoda je nadalje slovenskim profesorjem, ker jim sredi slov. naroda Nemci odjemljejo kruh. Te reči že vemo ! A dobro jih je zopet in zopet klicati v spomin. In na- loga naših zastopnikov je, da stvar vza- mejo v roke. Zakaj naše ljudstvo le njih smatra za resne zastopnike svojih inte- T68OV. Zloganje in zaohrožeuanje zemljišč. (Dalje.)j K zakonu glede o č i š č e n j a gozdovtujih enklav inaron- d a c i j e g o z d n i h rn e j so izäli ale- deči dežfclni zakoni : Galicija 9. dec. 1899," dež. zak. št. 90; Koroška 22. sebr. 1890, dež. z. št. 10; Kranjska 20. okt. 1887, dež. z. ät. 3 ex 1888; Moravska 13. (ebr. 1884, dež. z. št. 32; Nižjeavstrijeka 3. jan. 1886, dež. z. št. 41, in Šlezija 28. dec. 1887, dež. z. št. 14 ex 1888. K zakonu glede komasiranja zemljišč so pa izäli sledeči deželni zakoni : Moravska 13. febr. 1884, dež. zak. št. 30, 22. jul. 1892, dež. z. št. 65 in 18. maja 1896, dež. zak. žt. 57; Nižje- avstrijska 3. jun. 1886, dež. z. št. 40, 18. maja 1896, dež. z. št. 35 ex 1888; Sol- nograška 11. okt. 1892, dež. z. št. 31, 18. maja 1896, dež. št. 16; Galicija 9. dec. 1899, dež. z. št. 18. ex 1900; Koroška 21. sebr. 1900, dež. z. št. 16; Kranjska 7. nov. 1900, dež z. ät. 28. D a I m a c i j a ima posebni zakon z dne 27. maja 1876, drž. zak. št. 115 za razdeljevanje občinskih zemljišč, ki so sposobna za obdelovanje. Iz tega torej hočemo samo posnetis da imala edino le Kranjska in Koroška dežela deželne zakone k državnemu arondacijskemu in komasacijskemu za- konu, primorska pa jih še nima. Koma- pacijska zakona v obeh deželah pa ven- dar še nista stopila v veljavo, ker ni še izdala vlada dotične izvršilne naredbe. Ako se res hoče, da se agrarne re- forme v resnici izvedejo, tednj je po- trebno, da postanejo državni zakoni ob- vezni zakoni, zakaj sklep deželnih zbo- rov je tako odvisen od strankarskih in dragih, rnnogokrat slnčajnih mornentov, \ da poatanejo rtformni zakoni sploh ilu- | zorični. | Na Primorskem torej zložitvenega j zakona nimamo, zato bi bilo želeti, da ' ga kmalu dobimo. Sicer bi rabili pri nas več konsolidacije nego komasacije, ker je me8toma posestvo tako razkosano, da je vsled tega zamena parcel zelo težko izvedljiva. Oglejmo si 5e bistvo in predmet zaokroževanja in zloževanja zemljišč, odnosno tozadevnih zakonov. Pred vsem nam pade v oči, da obstojita dva zakona, od katerih eden pospešuje prostovoljne, drugi pa skupnostne komasacije. Ž© iz tega razvidimo, da imamo 1. individualne sacijskega zemljišč v svrho zaokrožitve in 2. skupnostne, za vse pripadnike koma- zamene okraja obvezne zložitve. Individualna, prostovoljna zamena sloni na zamenjalni svobodi, katero je prinesel zakon 27. jun. 1868 d. z. št. 79, ki je odpravil ovire za svobodni promet zemljišč. Kakor že prej omenjeno, je liberalno zakonodajstvo z odpravo pro- metnih ovir, pričakovalo, da bodo vsi posestniki porabili novo svobodo zato da s prostovoljnimi zamenjavami zem- ljiščnih parcel zaokrožijo in zložijo svoja poBestva in na ta način dosežejo inten- zivnejše in racionalnejše gospodarstvo. Zamenjavo bi bile ovirale le dve stvari. Najprej prisstojbine, katere je treba pla- čevati za prenos lastnine, potem pa pravica, ki ao jo imeli hipotekarni up- niki, ugovarjuti proti kateriei bodi spre- membi zastavljenega predmeta. Obe težkoči so se odstranili prva z zakonom 3. marca 1868, d. z. št. 17., ki je bil podaljšan od dobe do dobe z zakoni 11. apr. 1873, d. z. št. 58; 17. dec. 1879, d. z. št. 143; 8. nov. 1885, d. z. št. 159; 6. jun. 1888, d. z. št. 80; 26. dec. 1893, d. z. št. 208, in konečno po- daljšan na nedoločen čas z zakonom 27. dec. 1899, d. z. št. 263; druga ovira, ugovor hipotečnih upnikov, se je Da od- 8tranila z zakonom 6. febr. 1869, d. z. štev. 18. Prvi zakon določa, da vživajo pri- stojbinsko in kolkovno prostoät vsi oni pravni čini, izvirajoči iz take zamenjave zemljišč, ki ima za posledico zaokrožitev poBestva ene ali dra^e zamenjalno po- godbo sklepajočih strank. To prostost vživajo, ako bo zamenjani predmeti enake vrednosti, sicer se plača pristoj- bina le za diferenco vrednosti zamen- janih predmetov. Vsi spisi, ki se tičejo izpeljave zaokrožitve, torej listine, za- pisniki, vloge in priloge, so prosti ko- lekov, ako diferenca vrednosti zamen- janih predmetov ne presega 50% iznos. Dokaz, da je bil predmet zamenjave zemljišč zaokrožcvanje posostva se da doprinesti na razne načine, bodisi s ka- tastralno mapo, bodisi z uradnim spri- čevalom občine, v kateri ležijo dotična zemljišča, ali pa na kateri si bodi drugi verodostojni način. Drugi zakon je onemogočil ugo- varjanje stvarnih opravičencev. Predočiti si moramo, da Be navadno da zemljišče le tako razkrojiti brez privoljenja imet- nikov stvarnih pravic, ako se vstvari za novi ko8 zemljišča v zemljiški knjigi novi vložek, na katerega se preneeejo vknjižene pravice v obliki simultanne hipoteke. Vsaktero drugo razkrojevanje pa potrebuje izrecnega dovoljenja imet- nikov vknjiženih pravic. Smejo pa ti ugovarjati in torej onemogočiti razkrojitev zemljišča, ki jim ne ugaja. Ako se je hotela torej pospeševati zamenjava zem- ljišč v zaokroževalne namene, je bilo LISTEK. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). IX. Ne povprašuj me, kjc je mama, kedaj povrne se nazaj I J. S t r i t a r. Po očetovem pogrebn so tekli dnevi pri Goščakovih tiho, brez šuma, žalostno, leno in zaßpano, kakor se vleče sk.sano, pokvarjeno testo. Lezli so s polžjo po- časnostjo, popolnoma brez vsake zani- mivosti, brez vsega veselja. Toda ie čez mesec dni se je obr- nilo v tem nekoliko na bolje, zlast. za Maričko. In sicer je povzročil to spre- memoo Joža. Ker mu ni namreč mhöe več branil, je začel zopet zahajat. k Marički. Pryi večer, ko je prišel, jo je naäel na klopi pred hišo s šivanjem v rokah. „Dober večer, Marička !M „Bogdaj ! Joža", odgovori dekle nekam žalostno, položi äivanje v naročje in ga pogleda vdano in Ijnbeznivo. Zakaj sitako žalo8tna, Mančka ? „Čemu me sprašuješ? saj veš. Ali se mi ne spodobijo solze in ne smeh po tem, kar se je zgodilo ?" „Priznavam, priznavam. Siba božja vas je hudo zadela. Vendar, kar je, to je ; predrugačiti ne mores tega ne ti, ne jaz, ne nobeden. In, pomisli preveliko žalovanje škodi tudi tvojemu itak šibkenau zdravju". „Hvala, Joža, za dober namen, ampak jaz ne morem in ne morem dru- gače. In potem me muči tudi skrb, kaj si mores misliti ti, ko vemo vsi, da si trpel po nedolžnem, in zato me je skoro sram pred teboj". „O, o, Marička, le tega mi ne go- vori! Kakor si mi bila draga prej, tako si mi tudi sedaj in še bolj, mnogo bolj. In ako dobim tebe, Marička, za svojo zakonsko ženico, potem je vsa moja kri- vica desetkrat, ne — stokrat, tisočkrat poplačana !" „Ni äe čas za to, Joža",šepne Ma- rička in povesi sfamežljive oči v naročje. „Pa bo, če ni äe I Kajneda, Ma- rička, da bo?u „Ne vem". Ne vem. — ProBim te, Maridka, ne žali me ! Saj veä, kako te imam rad. Povej mi torej, ali b\ ali ne bo?" „Bo...M je zašumelo Joži narahlo in eladko v uäesih. Tako in podobno so se predli na- navadno njuni pogovori. Izpočetk» je bila Marička seveda še vedno pobita in ža- lostna. Sčasom» pa se je vendarle nre- sničilo, kar trdijo izkušeni ljudje, da je namreč čas najizvrstnejäi zdravnik, dasi se ni učil zdravilstva na nobenem so- dobnih vseučilišč, ampak izvräuje svoj posel še vedno po svojem prastarem načinu. Marička je jela prihajati od dne do dne veselejša in prej zbledeli nageljni njenih lie so zopet zažareli z živo, škrlatno rdečičo, kako zažari jutranje solnce, ko privesla mladni poletni dan na jasno modro nebo. Tako je poteklo celo leto po oöe- tovi smrti in tako je minil čas žalovanja. Zato je postajal Joža od dne do dne nestrpljivejši in neke nedelje popoldne eta se nališpala in nagleätala on in njegov oče kolikor mogoče praznično in odšla k Gožčakovirn — snubit, Njuno podjetje se je vršilo popolnoma po stari slovenski navadi in se tudi posreöilo. Končalo se je seveda z veselo napitnico in 8 tem, da so želeli vsi navzoči mla- demn parn sreče in blagostanja. Čez teden dni so se imeli priced oklici. Toda priälo je drugače. Obe družini, Goščakova in Polja- kova, sta obračali, Bog pa je obrnil — toda ne po njihovi volji, ampak po svoji. Ona mračna slutnja, ki je vzne- mirila Maričkino duäo prvi večer po očetovem pogrebu, ona slutnja se je imela sedaj vresničiti. Marička je morala občutiti nov udarec, težek, zelo težek, morda najtežji izmed vseh dotedanjih. Prišel je tisti dan, prišla tista ura, ki je bila zaznamovana s krvjo, in po- tem se je zgodilo, vse in popolnoma na- tanko, tako kakor se je moralo zgoditi... Bilo je nekega poletnega popoldne. Goščakove ženske so plele pšenico in Živčeva Tonca in Furlanova Pepa. ki sta zahajali večkrat zdaj k temu zdaj k onemu kmetu na delo, sta jim pomagali. Skrbeli sta predvsem za to, da ni po- govor nikdar zastal in je šlo delo lažje in hitreje izpod rok. (Dalje pride.) potrebno, da se zamenjava omogoči navzlic ugovarjanja apnikov. Po omen- jenem zakonu je to mogoče, zakaj vsak, kdor ima nainen izvrSiti zamenjavo v svrho zaokroževanja, erne potom tabu- larnega oblastva naznanili ta svoj na- men opravičencem, zaedno pozvati jih, da podajo v določenem časa svoje ugo- vore, sicer bi se smatralo, da privolijo v remen prosto razdružitev. Tabalarna oblast pa sme celo ngovore razveljaviti 8 posebnim bklepom, ako je 1. ačinek zamenjavo res zaokrožitev ali izboljšava obdelovanja posestva, in 2. ako zamena ni zmanjšala terjatveno varnost, radi ka- tere se je boš podal ogovor. § 1374 sp!. drž. zakonika namreč določa med dragim, da ni nikdo dolžan sprejeti v zabtavo zemljišča, ki je z zavarovanjem terjatve vred obremenjeno nad 2/3 svoje cenilne vrednosti. Da je namen zamenjave res zaokroževanje posestva, se da dokazati na one načine, katere Brno prej navedli. 0 tem pa, ali je zamenjava res v stanu provzočiti izboljšavo gospodarstva, raz- soja navadno politična okrajna oblast, na Tirolskem dotnovna komisija dotične občine (Hüfekommission). (Dalje pride.) D opi si. lz Vrtojbc. — Kakor je sploano znano, namerava se zgraditi v kratki dobi v naši vasi „Občinski dorn". Nekdo je pričel v „Soči" had boj proti tej zgradbi, ki bi imela složiti vsem občin- skim polrebam. V št. 88. „SoČe;' omenja, da „nam je „Obč. dorn" toliko potreben, kot trn — v peti". Mi pa vemo, da je taka zgradba v naši vasi jako potrebna. Dopisnik svetuje med dragimi, da bi se kupila v namen ona stara hiša, ki je slažila pred par stoleti jezuitom. Omen- jena hiša, ki je sedaj popolnoma pre- novljena, stoji v sredini Dol. Vrtojbe — pred cerkvijo, V isti številki lažnjive „SoČe" pravi tudi, da imamo obč. hišo v Dolj. Vrtojbi, katera pa, da se občini neobrestuje", kar pa je infsmaa 1 a ž. Hiša je od tal do vrha v najemn, in najemnina ni darovana. Že stoječa obč. hiäa donaša občini gotovo okroglih 250 K najemnine. Uopisnik pravi, da stavba ponudnika odgovarja popolnoma obČ. potrebam, kar pa ni res. Jaz mislim da ob ognjiäcn v hiäi se ne mo- rejo vršiti občinske aeje. In tndi drugače je treba v prostorili dokaj sprememb. Sploh pa je hiäa premajhna. Naj šeomenim, da proti temu ste obe ostali občini zelo naeprotni, ker fctoji omenjena hiša, kakor je že bilo rečeno, v sredini Dol. Vrtojbe. Županstvo pa je, da vztreže vsem, dobilo prostor, bliza pokopaliäca, kateri je ravno v sredini obeh vasi; in tu bi bil „Obč. dorn" na najugodnejšem prostora za vse oböinarje vseh treh vasi. Sicer pa je bil dopisnik „Soče" precej, ko se je priöelo misliti na zgradbo „Obč. doma", prvi udo- v o lj e n, da se je hitro določil omenjeni prostor v sredini obeh vasi. Sedaj pa po liberalni „Soči" toliko vpitja! Toliko za sedaj, o priliki kaj več. Na vernih duš dan smo imeli na pokopališču nekaj izvanrednega, kar se dosedaj na ta dan še ni dogodilo. Pod noč se je zbral odbor in par pevcev „ßralnega in pevskega društva'4 iz Üol. Vrtojbe, katere je imel alkohol že do- eela v oblaßti ter ne tako odpravili na njivo miru in počitka. Ta so se astavili ob groba pok. F. M — ter zapeli par nagrobnic in poJožili vent c na njegov grob. Ko te je vse to izvršilo imel je neki društvenik, ki je po svetu izkasil že mnogo, kratek govor. V tem govoru omenjal je tadi, da je bil pokojnik velik narodnjak in svodomislec, da je kot ugleden prvak občine to docela pre- ustrojil — izdal je namreč župana iz Dol. v Gor. Vrtojbo, zakaj, to ve vsak stareji Vrtojbenc; in to bo nameraval ravno na ta način tudi njegov sin na- praviti pri prihodnjih občinskih volitvah. Gjvornik je omenjal, da je pokojnik kot velik narodnjak ostanovil pred k»kimi 40. leti v DjI. Vrtojbi „Slov. Čitalnico". Pregovor pravi, dajabolko ne pade daleč od dreveba; a v tem slučaju ta pregovor ni na pravem mesta. Njegov ain je lan- sko leto na Velikoncčni pondeljok usttt- novil „Bralno in pevako druätvo'1, ki ima glavni namen uničiti društvo nje- govega oce,ta — „Citalnico", katera pa stoji sedaj na prav čvr.stih nogah To se mu lorej ne posreci tako z lepa. S tem pa bodi za danes pika, X. Politiöm preglec*. Državni zbor. Zbornici včeraj sklenila preiti v špecialno debato o volilni refjnni. — Gospoaka zbornica je že ^klenila, da začne pouč>avti vol rcfjrmo še prej, predno je končana v posl. zbornici, da potem hitreje reöena. Proračunski odsek je v Četrtek razpravljal o Böheimovem predlogu glede na poätno-brzojavne ura- dnike in uslužbence. 0 zadevi je obrav- naval odsek že leta 1902 in l<»ta 1905. Nujni predlogi naj bi po svojem bistvu obsegali resolucije, ki pozivljajo vlado, naj stori nekaj gotovega. Za izvedbo je I odgovorna uprava, to je vlada. Ker se je že o zadevi ponovno izjavila zbornica, mora prevzeti znto tndi vso odgovornost. Vse stranke so obljubile, da hočejo krep- ko podpirati zahtove poätnih uslužben- cev. Poročevalec razpravlja obširno o sedanjem stanju in o zahtevah poštnih prometnih uradnikov. Dokler no iirede napredovanja v slažbi, morajo od spodaj gori zboljšati razmere in osobito urediti vprašanje o praktikantih. Deželnozborske volitve na Moravskem. Pri volitvah iz splošna karije na Moravskem je bilo voliti v 14 českih in 6 nemskih okrajih. Med Čehi sta izvo- ljena 2 socialua domokrata in 3 katoli- ško-narodni, v 9 okrajih je ožja volitev; med Netnci pa ata izvoljena 2 Nemca, 1 soc. demokrat in treba 3 ožjih volitev. Češka zmaga v Budjejevicah. Po tridnevnem boju za tretji raz- red so bile volitve zaključene, štetje gla- «ov pa je bilo končano šele v ponede- ljek. Oddanih je bilo 3973glasov. 01 teh so Nemci dobili 1914 glasov, Čehi pa 2010. Krščansko-socialna stranka na Hrvatskem. V Zagrebu se je minulo sredo vräil konstltujoči Srhod nove krščansko-socialne stranke. katerega se je udeležilo veö sto oseb. Shod je doloßil program nove istranke prava iz leta 1894. V nocialnern pogleda bo stranka razpravljaja vsa so- cialna vprašanja na krščanski podlagi. Poljska deputacija pri nadškcfu Poznanjski nadäkos Stablewski je vsprejel veliko depntacijo Poljakov, ki se mu je zahvalila za staliäce, ki je zavze- ma. Govornik depatacije je bil Graäcak dr. Jakowdki. Nadškof se je zahvalil za udanostno izjavo ter izrazil nado, da po- deli Bog Poljakom zmago. Podbiclski ne odstopi. Nemški cesar je odobr,I prošnjo pruskega poljedelskega ministry Podbiel- skega glede na njegov odstop. Vedno bolj se množe poročila o odstopu nern- äkega kanclerja kneza Büowi. Baje po- staue njegov naslednik naöelnik general- nega štaba gros Moltke. Govori se tadi, ' da nameravajo Uütanoviti me.-t) podkan j clerja. Gabršček v ekstazi in „svobodni državljani." Za nedeljo popoldne je bil napove- dan v ŠL Petru shol „Slogö1'. Drorana „kmetijskega druätvau je bila ob '/24 že skoraj polna samih vrlih Št. Peleröanov. Bilo jih je nad 200. Tik pred otvontvijo öhoda se začaje na dvori^ču upitje. Gi- bräcek je prihajal na čelu vseh svojih ki jih je bilo okrog 50. Prihrumel je v dvorano in kriöal : „Ta born jaz govoril ta bomo zborovali mi kot svobodni dr- žavijani!** Hotel je kar k predaedniäki inizi, a naši so ga krepko potisnili nazaj. Stopil je gori na stolico, okrog njega pa „svobodni državljani" gg. koncipijentje dr. Poe, dr. L^upušček, dr: Podgornik, dr. Jane, ki jih debele denarne verige silijo kazat svoje svobodno državlJan^tvo v drožbi človek», kakor je Gabräcek. Kmelu je priäel pomagat na shol tadi znani „prijalelj" kmetov Treov pis ič Dra- gotin Gilčvert in pa še Gabräcekov brat, koncipijent pri dr. Franku. Bolj zadaj pa ho stali pijani r^veži. ki j'h je prignul Gabršček naravnost iz gostilne. Kar jih je bilo iz Št. Petra, so bili le mladoletni ; fantiči, vsi dragi so bili iz Gorice. Priäla je in corpore vsa Gabräckova tiskarna, vse pisarne liberalnih odvetnkov in vsi liberalni zavod;. C ^1 dan jih je lovil Ga bršček okoli in nabral je le 50 tako svo- bodnih državljanov. Na stolici se je čntil očividno vzvi- šenega in je zato kričal: „Jaz vam že pokažem," kar jo vzbadilo me \ našimi bačen smeh. „Surovost morete pokazati, drugega niČ \A „K^pft varn je delo za na- rod !" Take in podobne reči so nepri- jetno zadevj;li njegovo uho. V slepi jezi je zaklical nazaj: „Kar mi očitate, se ni- česar ne sramajem!"' S tem je z»slažil pohvalo in našt so muploskali, „sa obDlni državljani" seveda tudi, kar je provzro- čilo, da se je obnašal Gabršček kakor v ekstazi. Reditelji so opominjali Gabršreka, naj vendar da mir, da se bo zborovalo. Kričal je sicer, da je prišel dostojno zbo- rovat, a pokazal tega ni. Zato je stopil na mizo dr. Gregorčič hoteč izjaviti, da shoda ne bo. Vihar navdaženja se je dvignil, da je kar zagrmelo po dvorani, ko je ljudstvo po/;dravljalo svojega vodi- telja. Ko se je polegel vihar je izjavil dr. Gregorčič, da danes shoda ne bo in naj vsi zapuste dvorano. Gübräcek pa kliče: „Ne, mi bomo zborovali kot svo- bodni državljani !M In svobodni držav- Ijani so mn zaklicali : „Živio !" Elen se je celo osokoli in zaklical: ,.Živio Ga- br^ček! Živio dr. Lavrič!" To je naše razjarilo in klicali so Gabrščeku: BKaj vi se primerjate z Lavričem, vi, ki živite od narodnega denarja? Vi ste Psevdo-Lav- riČ !" Gibršček je bil vsled tega ves ze- len od jeze in je zaklical enema naših: „Tiho bodite vi z lepo brado;" 'Dobil je odgovor: „Vi bodite tiho in pojdite štu- dirat pojme o zakonski zvestobi !" V tem pa nekdo zakliče : „Ven z Gnbrščkom !" „Ven ž njim !" je zadonelo po dvorani, Gabrščeka je zgrabilo par kmečkih rok in frčal je doli s slolice. Potisnili so ga tja do vrat. Le treznim naäim možem se je zahvaliti, da pijana banda ni padla po stopnjicah. Cez dolgo časa šele so si upali priti nazaj in zo- pet skuäali delati nemir, čeravno shoda sploh ni bilo. Dr. Gregorčič jih je ope- tovano pozival, naj odidejo, a niso ho- teli, češ, da bodo zborovali. Naäi moža- karji so začeli poiasi odhajati, ker se je delal že mrak. Liberalci so hoteli, da bi dr. Gregorčič poprej odäel. „Tega ne do- živite! je bil odgovor. Ko so liberalci vi- deli, da nič ne opravijo in so že žejni postali, so jo odkarili med hrapnim ploskanjem naših ljudi. Na dvorišču je | bilo že vse polno naših. Liberalci bi bili : radi spodaj počakali dr. Gregorčiča, da bi inu demonstrirali, pa si niso upali. lin-li so piščalke pripravljene, čeravno je Gabršček kvasil nekaj o dostojnosti. Odšli so v gostilno pit. Bila je prav pi- \ sana družba okoli Gabržčeka in jo borno j še opiaali natančneje. Št. Peterčani so I bili ogorčeni nad obnašaniem teh indi- viduov. „Sedaj äe le vidimo, kakäne ba- rabe so ti liberalci", so govorili St. pe- I teraki možje. Nedeljski »-hod je dokazal, da ljudstvo ne mara za liberalne saro- vosti, ki so privileg le pijanih barab, „ne- aebičnega" Gabrščeka in pa od liberalnih posojilnic odvisnih koncipijeutov. — Dra- gi shod we bo vršil v nedeljo teden. Domače in razne novice. I Za „Solski Dom" je došlo našemu j upravništvu : Iv. Filipiß, dekan v Ločniku j 20 K. 1 PredsedniHvu so p'aöali: dr. And. ¦ Pavlica, stolni vikar v G^rici, dev^ti in deseti obrok ustanovnine 40 K; Franc Moz^tič, zidarski mojster v Gorici, 24 K 44 vin.; dr. A. Gregorčič 20 K. Srcua hvala ! Inienovanje. — Pisarniški ravnatelj na taknjšnjem okrožnem sodižča, gosp. Franči^ek Č i b e j je imenovan zi p:- yarmäkega ravnatolja na vi^je n dežftlnern sodišču v Ti>ta ;n obenem povišan v Vlll cinovni razred. Čestitamo ! ,.(1orrierc Friulano', židovsko g'a- silo za zdrežbo med Slovenci in lUlijani, izraža svoje zadovoljatvo in veselje nad tem, da je namektni^tvo v Trstu odbilo protest Siovencev proti sklepu goriškega rnunicipiJH radi nastavljanja samo laSkih uslužbencev na električnem tramvaju. Koncuje s priatavkom : „Kdo more za- braniti zaaebnemu društvu, nastavljati le laške uslažbence?"' K^s, krasno znaj i zavijuti ti krivonosi aredniki tega židov- skega lista. Kdo pa jo kedaj protestiral proti drožbi, ki naj ima napraviti elek- trični tramvaj ? Naš protest je bil aa- perjen proti aklepa m inicipija, ki s i I i dražbo jemati v službo le laäke uslaž- bence. Ne žida David BolaHio in dr. Raj- mondo Lazzatto, ampak goriški magistrat je odgovoren za krivico. Zato prašamo : „S kako pravico izključuje goriški mani- cipij slovenske uslužbence od podjetja, ki ga bodo vzdrževali po večini sloven- skijdenarji in čegar obstanek je odvisen le od Siovencev?-' Gorica je glavno me- sto dežele, ki je po večini slovenska, je mesto, ki je v svojem obstanku navezano le na čisto slovensko okolico, je mesto. kjer prebiva mnogo tisoč Siovencev. — In židovska laäka klika čuti to odvisnost, čuti, da se bo v doglednem časa morala za vedno umakniti iz mestne lvše, zato si z nasilstvi hoče podaljäali svoje gre- hov polno življenje. A ravno njena na- silstva ji bodo poapeäila — smrt. Minuli so časi, ko je bila vsemogočna in je s Slovenci delala, kakor se ji je zdelo. Ti časi so minali in ne bo jih več ! Krokodilove solze. — Liberalci hinavsko zavijajo oči ter tožijo, češ da jim je hudo za Korošce, ki jim volilna reforma dela veliko krivico. Delajo Le, kakor da bi le oni kaj storili za Koro- šce. Povsod jih je čuti klicati : Koroške Slovence so „prodali" klerikalci. Mi pa vemo, da bi bili oni sebe prodali že ne- ätetokrat, pa jih nihče ni hotel. Poalanec Šaklje je v petek zabrasil dr. Tavčarju v zbornici aledeče v obraz. „Povetno pa dr. Tavčarju na uho, da je priäel nekdo k vladt in rekel, da slovenski liberalci vzamejo volilno roformo, kakoršna je, ako dobe na Rranjskem le en meščanski mandat. Torej po tem moramo soditi krokodilove solze slovenskih liberalcev radi „prodanih" Korošcev". Te besede so liberalci junaško vtaknüi v žep in — molčali. Yeselica „Skalnice". — Mnogo vžitka so imeli v nedeljo popoldne vsi oni, ki ho se tako mnogoštevilno odzvali povabilu društva slov. kat delavk v Go- rici. Dvorana pri „Zlatem jelenu" je bila veliko premajhna za občinstvo, ki jo je napolnilo do zadnjega prostora. Petje, deklamacije, igra, yse je po- kazalo, kako pridno delaje to društvo. Posebno moramo pohvaliti še igranje. Vse igralke so pokazale, da so ae vglo- bile v svoje vloge. Posebno pohvalno bi omenili lahkožive nčiteljice glasbe, kle- petave frizerke in mnogo smeha vzba- jajoče poFidel-kaharice. Ce bi bi!o po že- lji hvaležnega občinstva, bi bilo treba igro ponavljati. Mnogobrojni obisk — videli smo tudi mnogo odličnih mož — in živahna pohvala, ki je sledila vsaki točki, naj bo'de društvu v dokaz, da je na pravi poti. Predavunje „Gariške Zvcze. — Prihodnji četrtek ob 10. uri dopildne predava v zvezinih prostorih g. S/eto- slav Premrou „o knjigovodstvu rajf- ajznovk s posebnim ozirorn na blagovnl promet vslei skupnega '»aročanja polje- delskih potrebščin14. — Vsi prijatelji za- družniatva dobro došli I Uinrla je v Gorici na Kornju za- sebnica gospa Marija vdova Lukman, stara 73 let. Pogreb je bil včeraj ob 4. popoldne. Ilodoijubcn (lar. — V spomin rajneema gospoda sinančnemu svetniku Ivanu Golja in po njegovi želji je da- rovala njegova vdova gospa Terezija Golja 200 K za „Šolski Dom", 200 K za „Družbo sv. Ctrila in Metoda", 150 K za glaabeno solo pevskega draštva, 200 K za bolniško blagajno „Podpornega dra- štva", 100 K „Sakolu", 100 K pa „Pod- pornemu drnštva za slovenske visoko- *olceM v Gradcu. Skupaj torej 1000 K. Bi»gi gospej arena hvala, blagemu rajniku pa hvaležen spomin ! Kako znajo nasi liberalci ? — Neki posestnik je nameraval odstopiti od zavarovalnice „Siavije", ko je pretekla pogodba določenih let. Napravi odpuved. A kaj se ma odgovon ! Olstop ma je radi tega zabranjen, ker je zavarovalnina vinkulirana v koriat posojilnice v Ger- knici. Posojilnica ima pač pravico za- htevati, da je dolžnik zavarovan, da pa ga tiscM k neki določeni zavarovalnici, — to je krivično. Posojilnice ne smejo biti agitacijski uradi za zavarovalnice. Sicer pa imamo naäih denarnih zavodov dovolj. I'orotno sodišee v Gorici. V<5eraj se je zacelo zasodanje porotuöga aodišča. Na zatožni klopi je «edel sudni kanc^liat E/gen J u h. ki je za Oasa svojega ura- dovanja v Bovcu in v Gjrici poneveril in ogoljufal razne stranke za 11.500 K. Zagovarjal ga je dr. Rajmoado Lazzatto. Obsojen je bil na 1 leto ječe. Obravnava je trajala celi dan do 8 are zvečer. — Danes se vräi obravnava proti posestniku P.*Mavriču iz Kojskega radi nboja. Trgovsko in obrlno dmštvo pri- redi v soboto dne 17. t. m. ob 8. nri zveČcr v gostilni prj „Kjanjcu" prija- teljski sestanek. »Občinska nprava" glasilo slov. „Žapanske zveze", prinaša v zadnji šte- vilki razprave o upravnem in o državnem sodišču in o državnem sodnem dvoru ih ministerske tožbe, dalje eel) vrsto važnih sodb nsjviäjih sodišč, med raznimi veBtmi mnogo za občine zanimivih novosti in konečno odgovarja 11 vpraäevalcem na nič manj kot 16 pravnih vprašanj, ki so za naše razmtre zelo aktualne in za vsakogar poučljive. Razsajač. — V soboto zjatraj je bil aretiran neki 42 let ntari ključar Jo- žef PrimožiČ iz Gorice. V kavarni Evro- pa je silno razsajal, žnlil gospodarja in druge navzoče. Malo poprej pa je v ulici CaBerma v neki kavarni razbil dvoje pli- novih svetilk ter s tem napravil 6 K škode. Mož je policiji že dobro znan in je bil svoj čas že v noriänici. Pa je boJj hadoben ko prismojen. Izftubljeno in najdeno. — Pred kakimi 2 meseci je nekdo naäel zlato ovratno verižico in jo dal spraviti v za- kristijo pri sv. Ignacijn; ravno tako je bila takrat najdena srebrna ara z nikla- sto verižico ter je tadi tarn spravljena. S prižnice je bilo.to naznanjena že dva- krat, a se doalej še ni oglasil nihče. Zato ae je vse oddalo policiji, kjer se sedaj dobi. — Zlato zapestnico je naäel na Travniku äolar Tominc, sin poštnega ofit- cijala. Dobiti jo je na policiji. — V ne- deljo je nekdo izgubil srebrno aro s kratko verižico. Pošteni najditelj naj jo odda na policiji. Ta nesrečni aparat! — Neki Ivan Potočnik je preteäeni teden posodil svoj indukcijski aparat uslužbencu neko nemške igralske drnžbe, ki jo irnela pred- stave v gledališču. Henrik Hatnpe, tako Be piše la možakar, je šel z aparatom ves vesel, v gostilno, kjer je pil to- liko časa, da je zaspal za mizo. Ko se je vestni uslnžbenec zbudll, aparata ni bilo več; zaman je bilo vse iskanje. Takoj je gospodar sumil njega, da je aparat uikradel ali pa kje zastavil. Poli- cija je radi Uga Humpeja zaprla. Druga dan pa se oglasi njegov prijatelj Evgen Varga Ut pove, da je aparat spravil on, ker se je bal, da ne hi ga pijanernu Humpeju kdo vzei. Policija je sedaj za- prla Vargo in ga izpmtila äe-le ko je dognala, da je izpoved resnična. Aparat je spravila policija in ga oddala Potoö- niku, Varga je moral plačati 3 K kazni ker se je prepozno zglasil, igralska družba pa je morala igrati brez aparata. Z uožem. — V nedeljo okrog 10. are zvečer t>o se stepli pivci v gostilni Antona Miiosta v Solkanu. Brata Ciril in Alojzij V o n č i n a sta se sprla z nekim Joželbin Draačekom. Stefan lander je prišel zraven mint. A na- silna brata sta ga z nožem osavala v v trebuh, da so ma ranjena čreva. Mo- ral« so ga v bolnici openrati. Drašcek pa je le malo ranjen. Radi neiiraviiosti proti naravi je bil aretovan neki 39letai oženjeni P. B. Čin je baje hotel izvräiti v nedeljo med 2 in 3. uro ponoči v ljudskern vrtu na nekem 23letnem G. Ker je pa ta človek zaan potepoh in lažnjivec, si je morda celo stvar izmisiil. Adjutl za praktikaute linančnc uprave.—FinanČuo rnlnihterbtvo je skle- nilo, da dobe vsi praktikaati finančne uprave, ki služijo povoljno eno leto, ad- jutoin od 1. decembra letos nadalje. Tudi nadalje ostane ta odlok v veljavi. Slcuar»ki agenti. — Vnebovpijoča krivica se je zgodila četi izseljencev, ki jih je zbiral agent, naj bi Sli preko Ge- nove v Brazilijo. Ko jih je nabral za en parnik, jo ta odplul proti Kaplandu in jih jn tarn izkrcal. M«d njimi je tali veö naših rojakov, zlasti iz hrenoviške žnpnije na Notrauja^ein. Državnim poslanc«in priporočamo ta dogodeK, da store v var- atvo naäih rojakov pnmerne korake; Slovene« pa iznova svarimo naj se ogib- ljejo poti preko Ltskega. in naj se izse- ljenci rajši poilajo preko Trsta po av- strijski progi v tuji svet. Umri je v Ljubljani fran<5iškanski pater Otmar V i d i c. Slo\«'suo obljubo jenaredil v 'so- boto v Ljubljani franciakanski brat Pe- ter Re š e t a. „Cesky kroužck" ae je ustanovil v „SJovensKi kračansko socialni zvezi" v Ljubljani. Vodi ga g. Hybasek. Nnglouia je umrl na Danaja pro- fesor dunajske u'niverze dr. Teodor Vogt. Praska podžupana. — Za podža- pana v Pragi ata izvoljena: za prvega podžnpana Mladočeh dr. Stych,zadru- j gega podžnpana Staročeh Jirousek. Žrtcv odcrnhov. — Zastrupil se je v Z*grebu s ciankalijem 64!etni lekar- j nar Ivan Pecinovsky, ker ae ni mo- ] gel reäiti iz rok brezveBtnih odernhov. i Na menjico za 6000 gld. izplačano mu je bilo samo 1200, a oatalo svoto je do- bil ndarnh. Svojim prijateljem je žiriral do 40.000 gld. Tako ga je uničila njego- va dobrota. V Zagrebo je radi tega na odernha veliko ogorcenje. Obsodba kovarice Riechl. — Proces o podjetjn kovarico Riehl na Du- najn se je vräil pet dni. V tem času so priäle razmere na dan, ki so tako ne- čuvene, da kriče do neba. Dne 7. no- vembra, je bila izrečena obsodba. V sodni dvorani se je vse trio občinstva, in policija je imela dosti posla, da je preprečila vsako nesrečo. Ob öetrt na 6. uro popoldne je stopil v dvorano sodni dvor. Navzoči so bili vsi obtoženci, samo Riehlove ni bilo. Predsednik je izjavil sledečo obsodbo : Regina Riehl je obsojena vsled zapeljave k javnemu na- silstvo, vsled omejitve osebne prostosti, vsled goljufije zaradi zapeljave h krivema pričevanjo, vsled poneverjenja in kova- renja na tri in pol leta težke ječe, po- ostrene vsako četrtletje s postom. Anto- nija Pollak (ta je bila v vseh stvareh pomočnic« Riehlove) je obsojena vsled omejitve osebne proötosti in vsled go'ju- fije na eno leto težke ječe, in Friderik König vsled omejitve osebne prostosti na osem mesecev težke ječe in zadnja dva meseca na Štiri postne dni. Sedem deklet, ki so obtožene krivega pričevanja, je dobilo kazni od ötirinajst dni do štirih mesecev. Riehlova mora poleg tega pla- čati dvanyjstim dekletom vsled omeje- vanja prostosti odškodnino, ki znaša skupno 2800 K. Zagovornik Riehlove je vložil — ničnostno pritožbo. Napad na plsmonošo v Berolinu. — Mizarja Maksa Gürtnerja, ki je na- padel pismonošo Hammerja, je policija prijela. Gärtner je izjavil, da ni imel de- narja in zato sklenil, napasti pismonošo. Na Pfahlstrasse je videl novo zgradbo in sklen'l je, tarn izvräiti uraor. Zuto je poslal monterja, ki je bil pri zgradbi zaposlen, po poätni nakaznici 40 pfani- gov. Drugo jatro nato je vzel kos že- leza, ga zavil v papir in se napotil, da izvrši napad. Ko je prišel pismonoša z nakaznico v zgradbo, ga je udaril Gär- tner po tflavi jn rnislil, da je dovolj o- mamil. Nato je hotel vzeti denar, « pismonoäa se je zavedel in g* opraskal po roki. Hotel je tadi vpiti in zato ga je udaril s poleg ležečim kamenom po obražo. V tem je prišel neki delavec, in Gärtner je utekel. Položaj pismonoäe je tako slab, da ga je bilo nemogoče zasli- äaLi. Vclikomestno blato. — V Bero- linu se v kratkem prične enaka sodnijska obravnava, kakršna je bila v zadevi ma- dame Riehl na Dunaju. Gre se za skriv- nosti salona Brugere, ki je bil shajaliäce ludi ožeDJenih ženbk in sploh dam iz „boljših krogov". Kakor v Kopiiikn. — V mestece Gerbere na Francoskem se je neki ele- gantno obkčeni mož predstavil oblast m kot novoimenovani konzul za Targono. Dejal je, dn je nečak miniaterskega pred- sednika. Častniški zbor ga je sprejemai z največjimi častmi. Dozdevni konzal je prirejal velike slavnosti, h katerim so prišle vojaške in mestne oblasti, obiskal razne občine in naposled re3 nastopil v Tragone izpraznjeno mesto konzula. V par dneh je napravil velikansko dolgov, prisvojil si razne doknmente, potem pa pa izginil. S.epar je vzel seboj 50 fran- kov. Öde ko je „konzul" izginil, mo izpo- znaii častniki in oblasti, da so itneli opra- viti z zvitim sleparjem. Šo hujše kot v Kopuiku! — v Trentonu v amenkanski držttvi New Jersfy je priredila hčerka bogatega trgov- ca Cdrrfoua maskerado. Zt najboljše maske so bila odločena bogata darila. Ko je bil« ptesna dvorana že napolniena odprlo se jo nakrat okno plesn« dvo- rane in 4 osebe, opravljene v obleke zahodnjih roparjev, so aplezale v dvo- rano. R)parji ho imeli svetilke in preko ramen žaklje polne orodja za ulom. Vsft družb.i je ploskala in se smejala originelnun maskam. Trgovčeva hcerka je vzveMeljena podajala roparjem roko in dejala: „Vi gotovo hočete vae na^e juvele?"1 „Ja !" odgovoril je voditelj, nakar mu je gdč. Gir-ion dala, rneneč, da je to dobra šttla, svojo dragoceno broäo z briljanti ia tri prstane. Vso goste je to izredno zabavalo. Metali ko brigantom „za šalo" zlate ure itd. in nakrat so bile vrečo polne dragocenosti. Roparji so na to pr.ihskali kot pravi veščaki še colo hišo in äli potem zopet skozi okno — nazij jih pa ni bilo več. Vesela družba je prepozno spoznala, da je bila nesramno osleparjena. O zvitih lopovih ni sledu. Materiua ljiibezen. — Pred neko ameriäko sodnijo se je vršil naslednji pretresujoči dogodek. Neka mlada vdova je živela v taki reväcini, da eebe in de- teta ni mogla več preživljati. Baš o tem času pa ji je ponudil neki zelo bogat zakonski par brez otrok za dete visoko odkupnino z obljubo, da se bo godilo detetu v bodoče kar najboljše. Prisiljena od stieke je mati v to dovolila, a ko bi morala pred sodnijo podpisati pogodbo, je vrgla od sebe oero, vzela sv^je dete in odäla. Sodnik je na to ukazal, naj sežgo vse te zadeve se ti<5oče akte, čea, da se mora v tem slučaju sodišče uklo- niti pred materinako Ijubeznijo. Šest gadov v spaiuici. — V neki gozdni gostilni je prenoöil agent neke tagovske tvrdke iz Kraljevci. Nakazana soba je bila čedna. Ko je agent že dre- mal v postelji. začuti, da se nekaj giblje. Tolkel je po postelji, nakar je nastal mir in zaspal. A ko je dlje časa že spal, ga je prebudilo nekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na desni nogi. Agent je hitro prižgal luč in vzdignil nogo, Mož je poskočil in potegnil odejo s po8telje. Prestraäil se je, ko je zagledal dva gada v postelji, ki so bežali pod posteljo. Seveda je kričal kar je mogel. Pritekel je gostilničar, ki ni takoj verjel agentu, češ, da v gozdu je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo in celo v posteljo paö ne upajo. Na odločno agentovo za- htevo sta kljub temu preiskala sobo. Ko sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo štiri mlade gade, ki Bta jih ubila z veliko težavo. Stara gada sta prišla v hišo pod preperelim pragom in ata se v postelji nastanila, v kateri že več mesecev ni nihče spal. Krotitclja raztrgali lovi. — V cirkusu Buscu v Bsrolinu se je dogodila 5. nov. velika nesreča. Deset levov in in sedem tigrov je bilo jako nemirnih. Ko je krotitelj levov Viljem Peters se med levi spodtaknil in padel, planile s^ zverine nanj in ga pričele trgati. Po- močniki krotiteljevi so z železnimi drogi skočili med zverine in streljali. Med ob- činatvom je nastala panika. Petersa so njegovi pomočuiki iztrgali zverinam, a je srnrtnonevarno ranjen. Vzorna ječa. — Ječa v mestu Nashville v Indiani šteje sarao enega jetnika. Piže se dotičnik Turpin in je zaprt zato, ker je napravil v pijanosti nekaj äkode. Ob^ojen je bil na 250 dni, a ker je sam v ječi, se ni zdelo občini vredno, da bi mu držala paznika in mu je izročila ključe od ječe. Turpin se za- pira sam. Za hrano dobi potreben do- nar, s katerim hodi zjutraj na trg, kjer si nakupi potrebne hrane. Potem ae se vrne v ječo in se zaklene. Ker je na ta način tudi oskrbnik ječe, zahteva od občine, da ga zuto primerno plača. Ncuinna stava s smrtiiim izidom. = V Libertyville Illinois so stavili trije 201etni mladeni^i, kdo da poje največ Hira. Velikanska množica je ogledavala fante, ko so jedli za stavo h\t. A posle- dice stave so bile grozne. Eden je umrl še ißti dan, drugi ki je pojedel dva funta 8ira, prihodnje jutro, tretjega so ope- rirali, a je živel po operaciji le še malo časa. Spoinenik ruparju — Mestni očetje v Sheldonu (Vermout) «o si dol^o belili glave, kaj naj počno s 500 K, ki so jih našli pri nekem roparju, ki je bil pri iz- vrševanju svojega poklica u-itreljen. Nihie ni izpoznal trupla in ker se sorodnui niso oglasili zanj, so ga na anatomičnem oddolku raztelesili. A kaj s 500 K? Kon- čno so rnodri mestni očetjo sklenili, da postavijo roparju za njegov denar l^p spomenik z napisom : „Nepoznanemu možu, ki je bil v noöi 13. oktobra 1905. ustreljen, ko je skužil pri tvrdki Genni- son odpreti blagajno"*. — Pozabil« pa so skieniti. ali bodo spomenik aloveano otvo- rili. Svetovna i'otografrka raz stava bo I. 1910 v Draždanih. Po/Jv in prošnja. Komu ne vzradosti srca, ko čita v časopiaih imena blagih dobrotnikov, ki podpirajo našo šol.sko mladino v mestu ! Še bolj pa \zrhdu8ti čioveka novica, da si je postavilo to ali ono drustvo v svo- jern dolovanja Lull ta prakoristn ) in ve- lelepo ter podpiranja vrodno nalog), pri- rejati s sodelovanjetn šol^ke mladine „M iklavževe večere" ter revno in ribogo in pornanjkunje trp-3Öo äohico mla- dino obdariti a potrobno obleko, obuva- lom in raznimi drngimi darovi. Ni je torej koristnejäe in hvalcvrednejše naprave kot Uka, in ne bi smelo bill rodoljub- nega Slovenca in detoljuba, ki bi ne bii vnet za tako I«po napravo. Odbor družtva „Z.vezda" v Sovodnjah-Rubijah je skle- nil v svoji seji z dne 11. t. m. prirediti „Miklavžev večeru. Ker pa Be druätvo rZvezdau ne more ponašati s kapitali, da bi zamoglo samo obdariti revno in pomanjkanje trpečo domačo äolsko mla- dino, se obrača tem potom do vseh usmi- Ijenih arc in rodoljubov, da bi, bodisi v blagu ali denarju podpirali to prekoristno napravo. Kar kdo da, da revni in po- trebni šolski mladini, in kdor hitro da, dvakrat da. Imena rodoljubnih dobrotni- kov se bodo objavila v listih. Dirove 8projema odbor dru^tva „Z'ezda" v Si- vodnjah, oziroraa tudi „NarodnaTiakarna" v Gorici. — Podpisano dru^tvo ne išče pri tej priredilvi za se nikake^a dobička, in je čisti dohodek namenjen, kakor že rečeno, revni äolski mladini. — Nadejaje se, da bodo slovenski rodoljubi in rodoljubkinje upoštevali to prošnjo, bilježimo z odličnim spoštovanjem odbor društva ^Zvezda". Sovodnje-Rubije 11. nov. 1906. Društva. Drnštvo c. kr. državnih uslnž- bencev v Tratu ima avoj občni zbor danes in jutri ob 5. uri popoldae v dru- štvenih prostorih Via Birriera Vecchia St. 8 v Trstu. Gospodarske vesti. Razstave goveje živiue. — Dne 6. t. m. se je vršila v Romansu na Fur- lanskem razstava goveje živine za cel okraj. Pripeljane je bilo do 220 glav živine. Vsa živina je bila jako lepa, znamenje, da Furlanija napreduje v ži- vinoreji. Na razstavo je doälo precejänje ätevilo Slovencev. Bili so navzoči: Živi- nozdravnik g. Martelanc iz Tolmina, g. Zega iz Kanala, g. notar dr. Kotnik in Kormina, gg. Kocjan, Muha, Turk, Ober- srel, Dujec, Černe in drugi iz Sežane. \z Gorice sta doäla gg. potovalni učitelj Štrekelj in poslanec ter podgorski župaa Klančič. Razstavo si je oglodal tudi g. dež. glavar vitez Pajer. — Dae 8. t. m. je bila razatava goveje živine v Kanalu. Oglašene je bilo živine nad 93 glav, a vsled slabega vremena je je prišlo komaj 60. Živina ni mogla na razstaviače, ampak je bila zbrana v hl^vu Križničevegi hotela. K darilni nagradi je prispevala občina Kanalsko z 300 K in Kanalska posojil- nia z 200 K Z vim je bila sicor lepa, a nobena čiste pasme. liročene so bile nagrade po 20 K, 10 K in 5 K ter nekaj odškodnine za pot. Kanalaki živi- norejci naj se le krepko poprimejo ži- vinoreje, saj predpogojev za dobro živi- norejo imajo več ko drug jd. Razstavi goveje živine na Cesti pri Sv. Križu na Vipavskem in v Go- rici sta se vršili dne 10. in 12 t. m. Tu in tarn je bila živina relativno lepa, a ni bilo enotnega plemena, marveč ži- vina je mešana. O obeli ten rasntavah, kakor tudi o onih v Sažani in Komtiu, ki bonta dne 14. in 16. t. m., prinesemo obširneje poročilo kasneje. Spirit iz ŠJte. — Iz Slokh)lma prihaja poročilo, da se je ondi sestavila akcijska družbi ki hoče izkoristiti novo iznajdbo po kateri se iz sole nnpravlja spirit. Izumitelj t) metode pravi, da se more po njegovi iznajdbi izdelovaii tako cenen spirit, da jo spirit cenoj;5i nego petrolej. Tržne cene. Zabiljcže ne cone veljajo le zn prodajo na debelo!) Sladkor velike komade . .K 70 50 „ «»ale ,.....„ 7150 voglat ,.....„ 72.50 R ž Rangon.......„ 28. 32 „ Japonski.......„ 40. „ Italjanski ......M 42 44 Pttrolej v sodih kg.....n 40.50 „ „ zabojih.....„ 14.— Kava SantOH.......„196 204 „ Domingo......„ 220 * J-^va........„ 216.— „ P^rtorico II......„ 2*0. I......„ 272.-Amerikansko olje.....n 96—100 lttrsko „......„ 84.— Moka St. 0.......„ 27.50 „ 1........ 26.50 «. 2.......„ 25.50 „ 3.......rt 24.-n « *.......»i '-o-r-j 90___ M v> t}.......n --• Ječmen „ 10 (domač) . . . „ 22.— n n ^.......n 27.— Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". Loterijske številke. 10. novenibra. Tr3t . .".....55 2 34 86 82 Line.......16 62 47 77 57 ^O mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na oilo novep železniškeca mosta (na cesti, ki pelje proti Gradilki) ooo Tiguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vHakovratnega trde- ga in mekhe^a losa domaee#a in tujega, veliko zalogo i>ohist- va, vinskih poHod, Htiwkaluic itd. flnton Ivanou Pecenhü Gorica priporoca svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih via iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« h sloveče češke >Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja- le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m Anton Kustnn, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in siav- neniu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. VoC vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 1/s kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Novost! Velik učinek! Briljantno liozicno ärevesce z zvončkljanjem B 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. — Cclo božižno drevesce trdno. — Garanlira se za iz- borno delovanje. Najlepši in najnovejši kinč božičnega drevesca - kl ne bl smel manjkatl v nohenl katoliškl rodblnl. V gorkem zraku, ki ga. scgrejejo 3 sveče se vrti kolo, na ka- toreni so vtr- jenekrogljicc, ki udnrjajona tri zvončke, ki provzroči Iepo božično zvononjo. Ccne v kar- tonu z navo- diloin vpo- rabe franko proti prodpla- Čilu 1 koinad K 1-50 3 kom. K 4, 6 kom. K 7 50, 12 kom K 13 50 l'o pošliuim povzot.ju 20 v več. Abo ne vgaja so vrne denar. Naroča se pravočasuo pri HATOS KONRAD '^mi Prva tovarnaLur|Most (Brüx) štev. 2051 (Češko) Na zahtevo razpošiljam y.astonj in franko 200 straui obscgajoč conik s 3000 podobami. RojnkM hupujte narodni koleh „Solshega Doma". kupits vedno najboljše pri domači tvrdki J. WH. GÖBE st. 10 20Ska st. 10 Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejsa imjdiia ! Dovep stoletja. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura zznamko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z mirmtnim kazalom, bliščeča, lepa in natančno idoču s 3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik izključcn. Pošilja so le proti povzctju, ali naproj poslancmu donarju : M. J. Uolxcr's Wwe Marie Hölzer Uhrcu und (io]ilirnr(>n-Fu)iriks>\i('(lerlii|te en ^roNN, Krnkuu <)«>nt. Itlctclsg. 7:}, St. .Scbasliimgasüc '.'(). Zalagatc-lj c. kr. državuili uradnikov. Ilustrovimi ccuik ur In /lainliic grntlN. Zastopniki se iščejo. Slično anoceno so ponarojcnc. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. „NüRODNA T1SKARNA" ::: U Sorici, ulica Uetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povsem novimi ^ W^b- ^rkami, okraski in finim papirjem, ^^\ L?fji4}''-\ ^er more PrevzeU vsa v f" ,^'^f^ ^$ßl>J4>, skarsko stroko spa- $Mf$%r )^h^^\V^ dajoča dela 4$L?fätä®-s$i TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe f Jedilne liste ', ooo Etikete ^ itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do iinega veČbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 11J^_ ob glavni cesti v goriški oko- n|\sl ''c' z obzidanim dvoriščem, **'¦*¦* primerna za trgovino, kme- tijo ali za veliko zalogo je na L prodaj. Več se izve pri našem npravništvu. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne^ oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoca se slav. občinstvu. ,CßatFaIn:a posojilniea6 rcgistrovana ^adruga v (Joriei, ulica Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplacilo v petih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 5V\„ na vhnjižbo po S°|o z V30\0 upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Štev. 3284 D^a^glas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. in II. četrtleta 1905, t j. mesecev januvarja, februvarja, marca, aprila, maja in junija istega leta začne v pondeljek, 3. decembra 1906 terse bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne. Ravnateljstvo zastavljalnice. V G-orici, 29. oktobra 1906, Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! KnO krOIlO nagrade izplačava vsakemu, kdop dokaže 8 potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 krön blaga. fc Prosiva lahtevati listkel Pozor! Eno kroiio nagTade Pozor! Eno krono nagrade!