GRADBENI VESTNIK junij 2 0 0 7 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na htlp ://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 22,95 EUR; za študente in upokojence 9,18 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 169,79 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, junij 2 0 0 7 , letnik 56, str. 141-164 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov člankov angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZALIVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slikev običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih Tit ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku no naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisi mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pr spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Novice iz ZDGITS stran 142 Volilna skupščina 31.5.2007 Članki • Papers stran 146 Mihajlo Popovič, univ. dipl. inž. grad. REKONSTRUKCIJA ZIDANIH STAVB IN VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA NJIHOVO TRAJNOST RETROFIT OF MASONRY BUILDINGS AND 1ST INFLUENCE ON THEIR DURABILITY stran 156 doc. dr. Živa Kristl, univ. dipl. inž. arh., prof. dr. Aleš Krainer, univ. dipl. inž. arh. DOLOČANJE VPLIVNEGA OBMOČJA S SONČNO OVOJNICO DETERMINATION OF INFLUENTIAL AREA WITH SOLAR ENVELOPE Novi diplom anti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Puhov most čez Dravo na Ptuju, foto Viktor Markelj Volilna skupščina 31. maja 2007 Skupščina ZDGITS je bila v dvorani Zavoda za gradbeništvo v Ljubljani. Po pozdravu pred­ sednika je skupščina izvolila delovno pred­ sedstvo pod vodstvom Borisa Pečenka, univ. dipl. inž. grad., verifikacijsko komisijo pod vod­ stvom Vilme Benkovič in volilno komisijo pod vodstvom Josipa Bariča, univ. dipl. inž. grad. Skupščine seje od pričakovanih 40 udeležilo 24 delegatov: po 5 iz DGIT Celje, Novo Mesto in Maribor ter Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, 3 iz DGIT Velenje in 1 iz Slo­ venskega geotehniškega društva. O delu ZDGITS po zadnji skupščini v Celju je poročal Marjan Vengust, dipl. inž. grad., predsednik zveze: »Spoštovane delegatke in delegati, spošto­ vane kolegice, kolegi, spoštovani gostje! Na zadnji skupščini konec leta 2003 sem na skupščini dejal, da naša zveza še živi zahva­ ljujoč dejstvu, dajo ohranja peščica zanese­ njakov. Velika pripadnost ljudi zbranih okrog zveze in Gradbenega vestnika ter jasni cilji, ki smo jim sledili, so našo zvezo obdržali prepoznavno in želim si, da bo tako tudi v prihodnje. Zadovoljen sem, da v vaši družbi danes končujem svoj mandat. Prepričan sem, daje bodočnost te strokovne civilne iniciative dobra. Dobra tudi zaradi dejstva, da se tudi država zaveda, da za svoj razvoj potre­ buje inženirje in da je pričela s spodbuja­ njem mladih za izobraževanje za tehniške poklice. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije danes živi in nič več ne životari. Deluje v novih, sodobnih prostorih. Po za­ slugi pravih odločitev in zglednega sodelo­ vanja z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije redno in nemo­ teno izhaja Gradbeni vestnik, ki ga z vso zavzetostjo ureja naš urednik prof. dr. Janez Duhovnik. Prav naša priznana revija, ki je istočasno naš članski časop is je odtehtala, da je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo maja 2006 podelilo zvezi sta­ tus društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Ta status smo pridobili za pet let in upam, da si bo novo vodstvo prizadevalo, da se ohrani še naprej, kar pomeni, da bo potrebno še naprej vzdrževati nivo delovanja in kvaliteto revije. Današnje poročilo skupščini je veliko bolj opti- j mistično kot takrat, ko sem prevzel njeno vodst­ vo. Očitno je, da je vse mogoče, če se hoče. Novembra 2003 smo naredili sanacijski načrt, ki po treh letih kaže prave rezultate. V zvezi z izdajanjem Gradbenega vestnika smo ustanovili Izdajateljski svet, ki skladno s Poslovnikom o izdajanju Gradbenega vest­ nika skrbi za zagotavljanje pogojev za ne­ moteno izhajanje. Reviji smo dali novo podobo in jo tudi vsebin­ sko preoblikovali tako, da je zanimiva šir­ šemu krogu bralcev, pri tem pa ohranja vi­ soko strokovnost člankov. Pri izdajanju revije je začela sodelovati Matična sekcija grad­ benih inženirjev Inženirske zbornice Slo­ venije in prispevati naročnino za njene člane. To je bila pomembna odločitev v korist obeh organizacij in v zadovoljstvo članov. Poleg zagotovitve stalnega vira financiranja revije, smo preko javnega razpisa poiskali cenovno sprejemljivejšega tiskarja, s katerim še da­ nes sodelujemo in smo z njegovimi storit­ vami zadovoljni. Poslovni izidi zadnjih dveh let kažejo, da se nismo ušteli in da sm o se s pocenitvijo izdajateljskih stroškov otrest starih dolgov. Zahvala za dobro delo gre tako podjetjem kot tudi posameznikom, ki so nam stali ob strani in nas finančno podpirali tudi v težkih časih. Za dolgoletno sodelovanje in finančno podpiranje Gradbenega vestnika se zdaj zahvaljujem Zavodu za gradbeništvo Slovenije, našemu današnjemu gostitelju, in njegovemu dolgoletnemu direktorju, izred­ nemu članu SAZU, prof. dr. Mihu Tomaževiču ter sedanjemu direktorju doc. dr. Andražu Legatu in Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Ljubljani ter njenemu dekanu prof. dr. Bo­ janu Majesu. Gradbeni vestnik je vsekakor naša najbolj prepoznavna dejavnost, ni pa edina. Vsa leta se zveza ukvarja tudi z drugimi vrstami izobraževanja, z organiziranjem pripravljal­ nih seminarjev za strokovne izpite za grad­ beno stroko. V letih od 2003 do danes je zveza izvedla 15 seminarjev, ki se jih je udeležilo 525 udeležencev. Poleg strokovne službe naše zveze skrbi za izvajanje semi­ narjev naš podpredsednik doc. dr. Janez Reflak. Njemu se moramo zahvaliti za primerne vsebine, izbor najboljših predava­ teljev in zadovoljstvo slušateljev. Ob tej pri­ ložnosti se zahvaljujem tudi vsem preda­ vateljem, zlasti tistim, ki so z nami sodelovali cela desetletja in tako posredno pomagali zvezi pri izvajanju njenega programa in po­ slanstva. Tako kot sicer v življenju, smo pri delu želi uspehe, vsega pa nismo uspeli narediti. Neuresničena je ostala ideja o oživitvi ljub­ ljanskega društva gradbenih inženirjev in zamrlo je delovanje še treh društev, ki smo jim skladno z določili statuta začasno za­ mrznili članstvo v zvezi, dokler si ne opo­ morejo in se nam znova ne pridružijo. Zvezo sedaj sestavlja 8 aktivnih društev (5 re­ gionalnih in 3 specializirana društva inže­ nirjev in tehnikov). Na naši zadnji skupščini pred štirimi leti je bila tudi zadnjič med nami in na delovnem mestu dolgoletna računovodkinja, gospa Darinka Omahen, ki se je zaradi bolezni upo­ kojila. Zaradi finančnih težav nismo mogli zaposliti nadomestne sodelavke za računo­ vodstvo in smo za osnovna knjigovodsko- računovodska opravila pooblastili računo­ vodski servis, celotno gospodarjenje s sredstvi zveze, organizacijo poslovanja in vsa pisarniška opravila pa smo zaupali sodelavki, gospe Anki Holobar, ki seje dobro znašla in se ji zahvaljujem za uspešno premagovanje težav. Kadrovska problematika v strokovni službi zveze je še naprej aktualna. Vsaj za določen čas pa smo rešili prostorske težave in smo sedež zveze preselili v nove prostore na Les- koškovi 9E v Ljubljani, ki so v lasti Slovenskih cestnih podjetij. S to potezo smo želeli prenesti na varno iz vlažnih in zanemarjenih prostorov na Karlovški vso arhivsko doku­ mentacijo in zagotoviti strokovni službi bol­ jše delovne pogoje, varno zaledje in občasno kadrovsko pomoč s strani najemodajalca - SCP, d.o.o. Še več. Direktor Slovenskih cest­ nih podjetij, d.o.o., ki so nam odstopila pro­ stor in druge kapacitete za delovanje, go­ spod Miro Vrbek, univ. dipl. inž. grad., je kandidat za funkcijo predsednika zveze v naslednjem mandatnem obdobju, kar po­ meni obljubo, da bo zveza v tem času res na varnem in vsaj nekaj časa razbremenjena prostorskih in kadrovskih težav pri njenem vsakodnevnem delovanju. O vseh rednih dejavnosti zveze ne bom pose­ bej poročal. Zaključiti pa vendarle moram še z nekaterimi uradnimi podatki. V obdobju med obema skupščinama se je 12-krat sestal Izvršni odbor, 3-krat v razšir­ jeni sestavi z Nadzornim odborom, glavnim urednikom Gradbenega vestnika in predsed­ nikom Izdajateljskega sveta. Poleg drugih pomembnih sklepov je Izvršni odbor po pooblastilu skupščine v tem času obravnaval in sprejemal vsakoletno finančno poročilo z bilanco stanja in izkazom po­ slovnega izida za preteklo leto. Skladno s 3. členom Poslovnika skupščine predlagam današnji skupščini v potrditev finančna poročila z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida za leta 2003 (sprejetim 14. 4. 2004), 2004 (sprejetim 29. 3. 2005), 2005 (sprejetim 23. 3. 2006) in za leto 2006 (sprejetim na seji Izvršnega odbora 28.3.2007). Predlagam, da se ti sklepi spre­ jemajo potem, ko bomo slišali še poročilo predsednika Nadzornega odbora. Omenil sem že, da končujem svoj mandat predsednika zveze zadovoljen. Svoje za­ dovoljstvo bom potrdil z naslednjim dej­ stvom: Leta 2002 je zveza izkazovala nega­ tivno finančno stanje v vrednosti - 4,475.260 SIT; leto 2006 je končni saldo pozitiven in znaša + 642.190 SIT (2.680,00 EUR), z vsemi poravnanimi obveznostmi iz preteklosti. Za uspešno poslovanje zveze gre zahvala vsem članom Izvršnega odbora, Nadzor­ nemu odboru, Izdajateljskemu svetu, glav­ nemu uredniku Gradbenega vestnika, zlasti pa gospe Anki Holobar kot edini zaposleni v strokovni službi ter vsem, ki so v tem obdobju korektno sodelovali z zvezo. Novemu predsedniku sedaj prepuščam v upravljanje »zdravo njivo« in prepričan sem, da bo zveza v naslednjih letih žela dobre letine. To pa novemu vodstvu zveze, vsem članom in slovenskim gradbenikom tudi iz srca želim.« Po poročilu predsednika NO Bojana Čelofige, inž. grad. in urednika Gradbenega vestnika prof. dr. Janeza Duhovnika je bila odprta raz­ prava, za katero pa se ni prijavil nihče. Vsa poročila so bila nato soglasno sprejeta. Boris Pečenko, univ. dipl. inž. grad. je v na­ daljevanju poročal o spremembah statuta, ki so bile potrebne zaradi spremembe zakona o društvih. Tudi te spremembe je skupščina soglasno sprejela, nato pa še razrešnico organov ZDGITS, ki jim je potekel mandat. 0 predlogih za nove funkcionarje ZDGITS je poročal predsednik volilne komisije Josip Barič, univ. dipl. inž. grad. DGIT Celjeje pred­ lagalo, da se za predsednika ZDGITS izvoli Miro Vrbek, univ. dipl. inž. grad. Predsednik ZDGITS Miro Vrbek je bil rojen leta 1953 v Hrašah pri Smledniku. Prebiva v Zgornjih Jaršah, v občini Domžale. Poklicno pot univerzitetnega diplomira­ nega inženirja gradbeništva je začel kot projektant gradbenih konstrukcij pri Medi­ coenginering, d.o.o. v Ljubljani, nadaljeval kot vodja odseka za zaščitne objekte pri Upravi za obrambo, nato je bil samostojni svetovalec in pomočnika direktorja projek­ ta pri DDC Ljubljana. Od leta 1999 je zaposlen pri SCP, d.o.o. Ljubljana, najprej kot vodja projekta inženiring, potem v.d. direktorja družbe, od leta 2002 pa je di­ rektor družbe. Na razširjeni seji odborov so bili dani nasled­ nji predlogi: za podpredsednika doc. dr. Janez Reflak; za člane Izvršnega odbora: Marija Rataj, univ. dipl. inž. grad., doc. dr. Jože Lopatic, Matija Blaguš, inž. grad., Stipan Mudražija, univ. dipl. inž. grad., prof. dr. Viktor Kravanja, prof. dr. Milenko Roš, doc. dr. Janko Logar, Janez Bojc, univ. dipl. inž. grad., Feliks Strmole, univ. dipl. inž. grad., Boris Pečenko, univ. dipl. inž. grad., Viktor Markelj, univ. dipl. inž. grad., Marjan Vengust, dipl. inž. grad.; za Nadzorni odbor: Borut Gostič, univ. dipl. inž. grad. (predsednik), Bojan Čelofiga, inž. grad. (član), Rastko Godler (član), Stane Breznik (namestnik), Roman Kramer (namestnik); za Častno razsodišče: Stane Petrič, univ dipl. inž. grad. (predsednik), Jože Barič, univ. dipl. inž. grad. (član), Gorazd Anton Benkovič (član), dr. Drago Saje (namestnik), Igor Strgar, univ. dipl. inž. grad. (namestnik). Vsi predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni. Sledila je podelitev priznanj ZDGITS. Posebno zahvalo so za izredno pomoč in uspešno sodelovanje pri izvajanju programa zveze prejeli: Stanislav Terčelj, univ. dipl. inž. grad., Franc Rus, univ dipl. inž. grad., Marija Marinko, univ. dipl. inž. grad., Franc Zupančič, univ. dipl. inž. grad., Rajko Javornik, univ dipl. inž. grad., Marjan Slana, univ dipl. inž. grad., Boris Pečenko, univ. dipl. inž, grad., Boris Jukič. Zaslužni člani ZDGITS so postali: Gorazd Anton Benkovič, inž. grad., Jurček Kristovič, inž. grad., Bojan Šenet, inž. grad., prof. dr. Franc Saje, Marjan Vengust, dipl. inž. grad. Častni člani ZDGITS so postali: Stane Petrič, univ. dipl. inž. grad. za dolgo­ letno in uspešno društveno dejavnost; doc. dr. Janez Reflak, društveni aktivist od študentskih let naprej, od leta 1994 do 2002 predsednik ZDGITS, do sedaj izredno delavni podpredsednik, organizator seminarjev za strokovne izpite za gradbeno stroko; izredni član SAZU, prof. dr. Miha Tomaževič, priznani strokovnjak s področja potresnega inženirstva, avtor številnih znanstvenih član­ kov v Gradbenem vestniku, dolgoletni član Uredniškega odbora Gradbenega vestnika, sedaj član Izdajateljskega sveta kot nek­ danji direktor Zavoda za gradbeništvo Slo­ venije, ki na njegovo pobudo že 20 let nepretrgoma finančno podpira izdajanje Gradbenega vestnika; prof. dr. Bojan Majes, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljub­ ljani za dolgoletno finančno podporo in sodelovanje z Gradbenim vestnikom; mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, član Izdajateljskega sveta Gradbenega vestnika, za sodelovanje pri snovanju sanacijskih ukrepov v zvezi z izdajanjem Gradbenega vestnika in pobudo za sodelovanje MSG-IZS z ZDGITS. V odlo­ čilnem času je v funkciji predsednika IZS podprl soizdajateljstvo Gradbenega vestnika in finančno podporo revije z naročnino za člane MSG IZS, s čimer je zagotovil njeno nemoteno izhajanje. Pred koncem je skupščino nagovoril novi predsednik ZDGITS Miro Vrbek, univ. dipl. inž. grad.: »Spoštovane članice in člani ZDGITS! Zveza društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov ter društva, ki jo sestavljajo, so ena od oblik stanovske organiziranosti v Sloveniji in 144 Gradbeni vestnik • letnik 56 • junij 2007 pomemben del civilne družbe. Da se društva ustanovijo in živijo, mora obstajati močan interes, volja in vera članov društev in pod­ pora okolice in širše družbe. Cilji društva in zveze morajo biti znani, javni in koristni. V tem primeru je interes članov društev vezan na strokovno delo, pomoč pri pridobivanju znanja in pri izmenjavi izkušenj, organizacijo strokovnih oblik delovanja društev kot so seminarji, tečaji, strokovna srečanja, sestanki članov, stro­ kovne ekskurzije, izdaja strokovnih revij in drugih publikacij, izmenjava izkušenj s podobnimi strokovnimi društvi v tujini, sedaj zlasti v članicah EU in državah bivše Jugo­ slavije. Društva zveze pokrivajo veliko področij gradbeništva na območju Slovenije. Organi­ zirana so tudi društva za ceste, ki pa niso včlanjena v ZDGITS. Obstaja še društvo za beton, v katerem so člani prav tako posamezniki in ne podjetja, organizirano je društvo za inženiring, obstaja tudi zveza asfalterjev, kjer pa so člani posamezna pod­ jetja. Več let se že ustanavlja društvo za ko­ rozijo jekla in betonskega jekla Eutropia, ki pa še ni zaživelo. Vsa navedena društva bi lahko bila člani ZDGITS. Iz mojih izkušenj v gradbeništvu sem ugo­ tovil, daje pri gradnji vseh vrst investicijskih objektov vpletenih veliko vrst različnih strok in specialnosti, takorekoč vsi projekti so inter­ disciplinarnega značaja. Usklajevanje takih projektov zato zahteva upoštevanje pogojev vseh vpletenih strok. Zato, da ustrezno vodi­ mo in zaključimo take projekte, potrebujemo gradbeniki interdisciplinarna znanja. To vrsto znanj pa lahko pridobivamo v različnih obli­ kah delovanja društev in zvez in sodelovanja med njimi ter v drugih oblikah stalnega izobraževanja. Vsem članom se zahvaljujem za zaupanje. Skušal bom doseči, da se bodo v programih dela zveze in društev pojavile nove vsebine in oblike dela, za kar bo treba pridobiti do­ datna sredstva. To bo mogoče le na podlagi primernih programov dela in projektov. Potrebno bo pridobiti aktivne člane in pomla­ jevati naše vrste. Mladi znajo veliko in imajo ambicije in energijo, včasih vidijo dlje in drugače, starejši pa imamo izkušnje in trpke šole že za sabo in vemo, da uspehi ne pri­ dejo sami, temveč jih moramo doseči strd im delom. V Sloveniji že več let teče intenzivna gradnja avtocest in upam, da bo v teh projektih tudi veliko programov za naša društva. Zveza bo še naprej podpirala vse dejavnosti kot doslej. Osnova in temelj dela zveze pa bodo še naprej dejavnosti društev, strokovni seminarji in Gradbeni vestnik.« Po skupščini je bilo v sproščenem vzdušju krajše družabno srečanje. Vsem dobitnikom priznanj iskreno česti­ tamo, novim ter ponovno izvoljenim funkcio­ narjem pa želimo čimbolj uspešno delo. REKONSTRUKCIJA ZIDANIH STAVB IN VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA NJIHOVO TRAJNOST RETROFIT OF MASONRY BUILDINGS AND ITS INFLUENCE ON THEIR DURABILITY Mihajlo Popovič, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Dimičeva 12,1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 69.059.3/.4 + 699.8 Povzetek | Ob rekonstrukciji zidane stavbe ji moramo z utrditvenimi ukrepi zago­ toviti tako ustrezno nosilnost in stabilnost kot tudi protipotresno odpornost. Potrebne in primerne posege določimo z izvedbo preiskav, analizo stanja in izdelavo projektne dokumentacije. V članku so predstavljeni najbolj pogosti utrditveni ukrepi, s katerimi zagotovimo zahtevano nosilnost konstrukcije s poudarkom na strokovni zasnovi in iz­ vedbi. Opisani so tudi nekateri sanacijski posegi, s katerimi izboljšamo bivalno ugodje. Na gradbenofizikalne pogoje ne smemo pozabiti tudi zaradi zahtev predpisov. V na­ daljevanju članka so opisane težave, do katerih lahko pride, če pri utrditvenih ukrepih zanemarimo gradbenofizikalni vidik. S tem negativno vplivamo na trajnost celotne konstrukcije. Pri snovanju ukrepov je potreben celostni pristop, saj samo tako lahko zagotovimo zahtevano trajnost zidane stavbe. Summary | With the reconstruction and retrofit of a masonry building its load bearing capacity, stability, and earthquake resistance should be improved. To determine the required and the most convenient project steps, corresponding research and analy­ tical studies should be done, followed by a preparation of design documentation. The most common techniques, their design, and application potential are presented in the paper. Some repair and preventive maintenance instruments are also described. These mea­ sures, undertaken with a consideration of building physics requirements, are aimed also at improving the indoor living standard. In addition, some problems caused by neglecting the building physics requirements are discussed, which can negatively influence the over­ all durability of the structure. An integral approach is needed to accomplish an adequate durability and sustainability of a masonry building. 1 • UVOD V obstoječem gradbenem fondu Slovenije velik del predstavljajo zidane zgradbe. Ve­ čina novih stanovanjskih hiš je tako kot včasih zidanih iz pretežno opečnih in beton­ skih zidakov, manjši del pa je montažnih oziroma narejenih na kakšen drug način. Iz kamna in opeke so zidane tudi skoraj vse stavbe starejšega datuma, kjer so za razliko od novih zidani tudi vsi veliki javni in repre­ zentančni objekti. Glede na veliko zastopanost zidanih zgradb se vse bolj izpostavlja potreba po kvalitetnih konstrukcijskih posegih na tovrstnih zgrad­ bah. Pri novejših zgradbah gre predvsem za manjše rekonstrukcije in sanacije, pri starejših pa za celovite konstrukcijske posege, ki so podlaga za ohranjanje obstoječega grad­ benega fonda. Slednje je potrebno tako zaradi prostorskih in ekonomskih potreb kot tudi zaradi ohranjanja kulturne dediščine ter revi­ talizacije starih vaških in mestnih jeder. Pri tem so glede na konstrukcijsko zasnovo način gradnje in uporabljene materiale zidanih zgradb potrebni temu prilagojeni konstrukcijski posegi. 2 «POTEK OBNOVE Ko se lotimo rekonstrukcije določene zidane stavbe oziroma analize njene smotrnosti, sto­ pimo na dolgo pot. Praviloma je najprej potrebno pregledati dostopno tehnično in projektno dokumentacijo o objektu, ki pa žal ni vedno na voljo. Po vizualnem pregledu konstrukcijske zasnove in poškodb stavbe lahko sestavimo program pregleda zgradbe. Med pregledom nato z različnimi meto­ dami, pretežno destruktivnimi, z globinskim sondiranjem, preverimo dejansko konstruk­ cijsko zasnovo in stanje materialov, katerih last­ nosti in kakovost se večinoma določajo labora­ torijsko na odvzetih vzorcih. Obseg sondiranja in preiskav je takrat, kadar je na razpolago ustrezna dokumentacija o stavbi, lahko seveda manj obsežen, saj gre v tem primeru pretežno za dokazovanje skladnosti izvedenega stanja s projektom. S poznavanjem konstrukcijske zasnove in materialnih karakteristik se lahko lotimo statične in seizmične analize. Na pod­ lagi ugotovljenih dejstev se izdela mnenje o obstoječem stanju. Če je slednje neustrezno oziroma nezadovoljivo, se proces navadno ustavi, še posebej ob zahtevi spomeniškega varstva (Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije - ZVKDS) o ohranjanju stavbe, v nasprotnem pa se lahko sprejme tudi odločitev o rušitvi. Če pa je ugotovljeno stanje ustrezno oziroma zadovoljivo, se o tem pripravi izjava oziroma podrobnejše poročilo v smislu 2. točke 38. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V okviru poročila se običajno podajo idejne smernice za ojačitev in sanacijo, na podlagi katerih je možna ocena stroškov. Če so ti spre­ jemljivi, se nadaljuje priprava projektne doku­ mentacije (IDZ, PGD, PZI) in dejanska izvedba rekonstrukcije. Opis potrebnih dejavnosti, ki je shematsko prikazan tudi z diagramom poteka (slika 1), se dostikrat zaradi varčevanja na nepravem mestu skrajša z izpuščanjem določenih faz dela (minimalni še možni program dela je v diagramu označen z rdečo barvo). To lahko pripelje do napačnih odločitev, ki imajo kasne­ je praviloma negativne finančne in časovne posledice. Slika 1 • Diagram poteka aktivnosti pri rekonstrukciji (zidane) stavbe 3 • UTRDITVENI IN SANACIJSKI UKREPI Ob rekonstrukciji (zidanega) objekta mu moramo zagotoviti ustrezno nosilnost in sta­ bilnost ter protipotresno odpornost skladno s predpisi in aktualnimi dognanji stroke. To dosežemo z utrditvenimi ukrepi, s katerimi izboljšamo zmogljivost nosilne konstrukcije zgradbe. Pri konstrukcijski utrditvi zgradbe pa ne smemo pozabiti tudi na »čisto« sanacijo ozi­ roma nekonstrukcijske ukrepe, s katerimi ne izboljšamo neposredno nosilnosti zgradbe, izboljšamo pa njeno funkcionalnost in traj­ nost. Sanacijski ukrepi z zagotavljanjem ustreznih gradbenofizikalnih pogojev namreč neposredno vplivajo tudi na utrditvene ukrepe. Najpogostejši utrditveni ukrepi pri rekon­ strukcijah zidanih stavb so: - pod in obbetoniranje obstoječih temeljev oziroma še večkrat kamnitih temeljnih zidov (slika 2), -sistem atično injektiranje kamnitih zidov (slika 3), - izvedba armiranobetonskih ometov nosilnih opečnih zidov (slika 4), - povezovanje zidov s horizontalnimi jekle­ nimi protipotresnimi vezmi (slika 5) ter sidranjem stropnih konstrukcij in - utrditev lesenih stropov (slika 6), opečnih obokov, pruskih svodov oziroma čepic (sli­ ka 7) ali izvedba novih stropnih konstrukcij. Navedeni ukrepi večinoma predstavljajo po­ sege v obstoječe konstrukcijske sklope ozi­ roma njihovo nadgradnjo. Ob projektiranju in izvedbi moramo biti še posebej pozorni na izvedbo sidranja oziroma povezave obsto­ ječih in novih konstrukcij ter konstrukcijskih elementov. Le tako dosežemo načrtovano sodelovanje novih in obstoječih konstrukcij, v nasprotnem pa izvedeni ukrepi ne dajo želenih utrditvenih rezultatov. S projektom predvideni utrditveni ukrepi morajo biti poleg tega seveda tudi tehnološko izvedljivi in ekonomični. Pri pod- in obbetoniranju temeljnih konstrukcij je tako potrebno površine obstoječih temeljnih konstrukcij očistiti in vgraditi povezovalna sidra. Kamnite temeljne zidove je potrebno predhodno sistematično injektirati, po be­ toniranju pa je potrebno linijsko injektirati tudi Enostransko obbetoniranje Dvostransko obbetoniranje \7A Slika 2 • Risba izvedbe enostranskega in obojestranskega pod- in obbetoniranja temeljev zgornji stik med novim in starim delom te­ melja. Betoniranje se izvaja po kampadah s podaljševanjem armature in samo na eni strani zidu, tako da ne ogrozimo stabilnosti objekta. S podbetoniranjem poleg same utrditve velikokrat poglobimo temelje pod območjem zmrzovanja, če je obstoječ temelj preplitev. Sledi ustrezna zaščita pred vodo oziroma vlago. Pri injektiranju kamnitih zidov jih je včasih po­ trebno v notranjosti predhodno navlažiti, saj so največkrat grajeni troslojno, z nasutjem v sredini. Notranje nasutje se namreč ustrezno prepoji z injekcijsko maso, samo če je dovolj vlažno in so prašni delci vezani. Obdelava stičnih površin je zelo pomembna tudi pri izvedbi armiranih ometov, kjer je še bolj pomembna ustrezna gostota veznih sider in vpetje oziroma poln stik dobetonirane ojačitve z etažnimi konstrukcijami spodaj in zgoraj. Protipotresne jeklene vezi (enostranske in obojestranske) in sidra etažnih konstrukcij (sidra lesenih stropnikov, jeklenih stropnih Slika 4 • Izvedba obojestranskih armiranih ometov opečnih zidov Slika 5 * Izvedba protipotresnih zidnih vezi: sidrni plošči na vogalu sta obdani z rabitz mrežo za ojačitev ometa, matice so točkovno privarjene, vsi elementi pa so protikorozijsko zaščiteni nosilcev ali največkrat armiranobetonskih plošč) morajo biti ustrezno protikorozijsko zaščitena in imeti skrbno pripravljena ležišča sidrnih plošč. Matice sidrnih palic morajo biti točkovno privarjene, nikakor pa ne smemo pozabiti na ustrezno sidranje enostranskih oziroma medsebojno povezavo obojestran­ skih protipotresnih vezi. Vse jeklene elemente na fasadah skrijemo pod omet zadostne de­ beline, ojačen z rabitz mrežo. Pri utrditvi obokanih konstrukcij je praviloma najmanj problemov glede ustreznega sodelo­ vanja obstoječih in novih elementov, medtem koje pri lesenih stropnih konstrukcijah zaradi občutljivega materiala ravno obratno. To še posebej velja ob ojačitvi lesenih stropov z armiranobetonskim sovprežnim estrihom ozi­ roma tanko tlačno ploščo na zgornji strani. Ta ukrep se pogosto uporablja za utrditev stropa, če (razen podpiranja) ne želimo posegati v spodnji prostor ali pa želimo lesen strop ohraniti zaradi drugih zahtev. Pregled uporabe najpogostejših utrditvenih ukrepov na tipičnih večjih zidanih stavbah na sliki 8 kaže, da so največkrat potrebni ukrepi za povezavo nosilnih zidov stavb in statično utrditev stropnih konstrukcij, pri čemer je sled­ nje potrebno tudi zaradi zagotavljanja toge šipe v ravnini stropov. Skorajda enako pogo­ sto so potrebni ukrepi za utrditev nosilnih zi­ dov, kar bo z izpolnjevanjem strožjih zahtev Evrokoda 8 gotovo postal ukrep, ki bo po­ treben v skoraj vseh primerih. To je razvidno tudi iz slike, saj je bil pri vseh obravnavanih objektih glede na material nosilnih zidov predviden vsaj en ukrep za utrditev zidovja. Ob nespremenjeni namembnosti oziroma podob­ nih obtežbah so redkeje potrebni utrditveni ukrepi temeljnih konstrukcij obstoječih stavb, tudi zaradi konsolidacije temeljnih tal, s katero se nosilnost poveča. Poleg prej navedenih najpogostejših utrditveni ukrepov se uporabljajo tudi drugi, kot na pri­ mer: - utrditev temeljnih tal z uvajanjem cementa (jet-grouting), - izvedba novih (opečnih) zidov in (armirano­ betonskih) okvirjev, - povečanje nosilnosti armiranobetonskih stropov z dolepljanjem dodatne armature v obliki jeklenih ali karbonskih lamel (slika 9) in po potrebi tudi povečanje togosti z do- betoniranjemter - ojačitev lesenih ostrešij (sidranje, novi ele­ menti, lesne zveze, zaščita proti lesnim škodljivcem) ali izvedba novih, največkrat jeklenih. Do sedaj so bili predstavljeni utrditveni ukrepi, ki se uporabljajo pri rekonstrukcijah zidanih stavb. S temi ukrepi povečamo nosilnost in stabilnost objektov. Poleg utrditvenih ukrepov pa se, kot že omenjeno, izvajajo tudi sanacij­ ski ukrepi. Z njimi navadno izboljšamo bivalne pogoje stavb, sočasno pa velikokrat prispe­ vajo tudi k njihovi trajnosti. Sanacijski ukrepi pri rekonstrukcijah zidanih stavb se naj- Slika 6 • Izvedba armiranobetonskega sovprežnega estriha: opaž med stropniki, folija, armaturne mreže, v stropnike vgrajeni mozniki, še distančniki, pa bo pripravljeno za betoniranje A .B . estrih, d = 8 c m ( a rm iran s Q 1 9 6 - 0 5 /1 Ocm ) P V C folija L E C A ( ko m p o z it iz ekstru d iran e g line ) O bsto ječ i op ečn i obok, d = 1 5 c m O bsto ječ i o m e t *°°°°!°!°S°g°S°°°°°g°°l̂ °,0° Slika 6 • Primerjava sončnih ovojnic, oblikovanih na različnih izhodiščnih vplivnih območjih za časovni interval od 10. do 14. ure pri pozidanosti zemljišča 30 %. Stavbe so v sončne ovojnice postavljene za lažjo oceno dimenzij ovojnic senči okolico tudi zunaj izbranega vplivnega območja (slika 5). Pri simulaciji V I, trajanje osončenja 4 ure, koje sončna ovojnica ome­ jena z velikostjo parcele, na nobenem delu ne dosežemo višine dveh etaž. Če želimo, da vplivno območje ostane znotraj parcelnih mej, je pri vseh zasukih mogoče izvesti samo pritlične stavbe z majhno tlorisno površino in postavljene na južni meji parcele. Podobni rezultati nastanejo tudi v primeru M2. Pri simu­ lacijah z dveurnim osončenjem vidimo, da je ovojnica simulacije M2, zasuk 0°, visoka 6 metrov na večini površine referenčnega ob­ jekta, kar je največ med vsemi zasuki. Ostali zasuki imajo nižje ovojnice in na te situacije bi lahko namestili samo pritlične objekte, če obravnavamo stavbo v nekem prostoru, jo pravzaprav obravnavamo v odnosu do okolja in ostalih stavb. Simulacija V3 je bila izvedena na način, da je izhodiščna ploskev ovojnice postavljena na južni rob stavbe. Proti severu, vzhodu in zahodu ovojnica sega do sosednjih stavb, se pravi, da so v vplivno območje vklju­ čeni tudi deli sosednjih parcel. Ker se pri raz­ ličnih zasukih spreminja velikost izhodiščne ploskve ovojnice (senca lahko vedno seže do sosednjega objekta), so tudi razlike med zasuki v tej simulaciji velike. Tako dosežeta sončni ovojnici pri zasuku 0° in 90° veliko večji volumen kot pri ostalih dveh zasukih (slika 6). V primeru te simulacije je pri vseh zasukih mogoče postaviti pritlične stavbe na južnem delu ovojnice. Pri zasuku 0° doseže ovojnica višino 6 metrov, vendar le v zelo omejenem območju. Pri dveurnem osončenju varianta V3, zasuk 0°, doseže ovojnica višino 6 metrov po večini površine, na južnem robu pa 9 metrov. V to ovojnico bi lahko umestili skoraj celotno referenčno hišo. Pri ostalih zasukih bi morali biti objekti nižji. Če sončno ovojnico oblikujemo na neki višini nad terenom, tak ukrep povzroči znatno po­ večanje volumna ovojnice, obenem pa vplivno območje seže preko meja osnovne ploskve. Primerjava med volumni za štiriurno osonče­ nje na isti lokaciji pri različnih zasukih nam pokaže, da pri varianti V t in zasuku 0° dvig ovojnice za 1 meter poveča volumen ovojnice za 140 %, dvig za 2 metra pa za več kot 200 %. Simulacije variant V2 in V4 imajo podobne rezultate. Vidimo, da orientacija v tem primeru ni odločilna za doseganje več­ jega volumna. Izjema je ponovno varianta V3, kjer je volumen pri zasuku 0° za več kot 100 % večji kot pri ostalih zasukih. Vzrok je površina izhodiščne ploskve, ki se spreminja glede na zasuk. Če pri istih izhodiščih sončno ovojnico dvignemo za 2 metra nad teren in opazujemo njeno višino (režemo na 3 in 6 metrih, da si­ muliramo etažne višine), pri VI in rotaciji 0° še vedno na parcelo lahko postavimo samo pritlične objekte. Pri varianti M2 se situacija spremeni, iz ovojnice se pokaže samo del strehe objekta (če bi spremenili geometrijo strehe, bi ovojnica vsebovala cel objekt). Pri V a r ia n ta V 3 , p o z id a n os t zem ljiš ča 3 0 % , za su k 30° Sončna ovojnica Časovni interval 10-14h Časovni interval 11 -1 3h Brez dviga / 0 7 / ^ r 7 / L Z dvigom 2 metra nad / r C ==D teren - h A Z dvigom 2 metra nad teren in označenim vplivnim območjem - ------- Z£2 7 zc |7 ’a “ 7 ^2 / 7 ^ ^ " Slika 7 • Sončne ovojnice na osnovni ploskvi V3 pri pozidanosti zemljišča 30 % in zasuku 30° variantah VI imata zasuka 30° in 60° podobne posledice (na parceli je mogoče postaviti samo pritličen objekt), pri variantah V2 in V3 pa pri teh zasukih iz ovojnice gleda del 1. nadstropja in strehe. Zasuk 90° je naj­ manj ugoden (ker je dimenzija parcele v smeri sever-jug najmanjša). Varianta V3, dvignjena za 1 meter, ima višino 6 metrov po celi površini stavbe pri zasuku 0°. Zasuk 30°doseže višino 6 metrov samo v konici ovojnice. Pri ostalih zasukih dosežemo nižje ovojnice (slika 7). 2.4 Simulacija 2: faktor pozidanosti 25 %, trajanje sončnega obsevanja 4 in 2 uri Ko se zaradi manjše dovoljene pozidanosti zemljišča za enake objekte izhodiščna par­ cela poveča, simulacije na različnih osnovnih ploskvah izkažejo podobne rezultate kot v simulaciji 1. Pri nizkih vpadnih kotih, ko oson­ čenje traja 4 ure, so volumni sončnih ovojnic pri variantah VI in V2 relativno majhni in omogočajo pritlične objekte le na delu izbrane lokacije. Če izberemo višje vpadne kote sončnega sevanja, se trajanje osončenja skrajša, obe­ nem pa se povečajo razlike med posamez­ nimi orientacijami. Primerjava med zasuki na izhodišču VI pokaže, da je najučinkovitejši zasuk 0°, sledita zasuka 30° in 60°, najmanj primeren pa je zasuk 90°. Razlike med vo­ lumni na istem izhodišču se gibljejo med 64 % in 100 % (referenčna vrednost je VI pri zasuku 0°). Pri varianti V2 dosežemo podobne rezultate. Najučinkovitejši je zasuk 0° (142 % v primerjavi z referenčno vredno­ stjo) in najmanj primeren je zasuk 60° (90 % v primerjavi z referenčno vrednostjo). Na pri­ meru variant VI in V2 vidimo, da so uspeš­ nejše tiste zasnove, ki imajo daljšo os v smeri sever-jug. Varianta V3 dokazuje, da z obstoječimi izho­ dišči zelo težko dosežemo štiriurno osončenje objekta, tudi če pristanemo na senčenje so­ sednjega zemljišča. Nobena od sončnih ovojnic razen tiste pri zasuku 0° ne doseže višine šestih metrov. Dvig za 1 meter nad te­ ren ne prinese želenih izboljšav. Tudi v tem primeru se izkaže, da sistem deluje bolje, če so stranice ovojnice orientirane na glavne strani neba. Pri zasuku 0° je volumen za približno 50 % večji kot pri zasuku 30° in 60°. Pri zasuku 90° dosežemo približno 75 % volumna zasuka 0°. Če si za izhodišče izberemo dveurno trajanje osončenja, se volumni ovojnic povečajo, razmerja pa ostanejo podobna kot v prejš­ njem koraku. Pri zasuku 0° doseže volumen 192 % volumna izhodiščne ovojnice (VI, za­ suk 0°, dveurno osončenje). Pri ostalih za­ sukih dosežemo približno 50 % volumna V3 pri zasuku 0°. Višina ovojnic tudi v tem primeru ne doseže šestih metrov razen v primeru zasuka 0°. Pri tem zasuku bi v sončno ovojnico lahko umestili referenčni objekt pod pogojem, da bi jo dvignili nad teren za 1 meter. 2.5 Komentar Primerjava različnih izhodiščnih ploskev nam pokaže, da moramo pri oblikovanju sončne ovojnice temeljito preučiti izhodiščne pogoje. Na primer, če izberemo osnovno ploskev na parcelnih mejah in ne dovolimo dviga ovojnice nad ravnino zemljišča, vplivno območje ne bo seglo preko parcelnih mej. Če obenem izberemo nizke vpadne kote sončnega sevanja, bo volumen sončne ovojnice narekoval izbiro drugačne arhitek­ ture objekta. Če na primer dovolimo senče­ nje sosednjega zemljišča (toda ne stavb), bo ovojnica višja in bo dosegla volumen, ki bo zadostoval za večetažno stavbo standardne oblike. Volumni sončnih ovojnic na enaki lokaciji se lahko razlikujejo za več kot 500 %, odvisno od osnovnih izhodišč. Povečanje izhodiščne ploskve ovojnice po­ vzroči povečanje zazidljivega volumna, ven­ dar v tem primeru vplivno območje seže preko meja parcele. Če primerjamo varianti V I in 3 -SKLEP Sončna energija je eden od pomembnih dejavnikov za zagotavljanje primernega bivalnega okolja in za ogrevanje stavb. Urbanistična zasnova mora biti načrtovana tako, da razmere na lokaciji to omogočajo. Med ogrevalno sezono sosednje stavbe in vegetacija ne smejo senčiti stavbnega ovo­ ja na delih, kjer zbiramo sončno energijo. Obenem morajo biti enake možnosti zago­ tovljene tudi sosedom. V zgodnjih fazah projektiranja je tako potrebno upoštevati sezonske in dnevne značilnosti sočnega sevanja in njegov vpliv na porabo energije v stavbah. 162 Gradbeni vestnik • letnik 56 «junij 2007 V2, vidimo, da se pri nizkih vpadnih kotih (osončenje od 10. do 14. ure) volumen pri V2 poveča za približno 35 %, pri višjih vpadnih kotih (trajanje osončenja od 11. do 13. ure) pa za več kot 45 % (primerjave so izvedene glede na referenčni primer V I, zasuk 0°). Obsežnejša vključitev sosednjih zemljišč v izhodiščno ploskev ovojnice (V3 in V4) volumen poveča še močneje, v nekaterih primerih celo za 200 -300 %. Oblika izhodiščne ploskve ovojnice je prav tako pomembna. Če je izhodišče skoraj kvadratno, med posameznimi zasuki na istem izhodišču ni velikih razlik. V primeru V4 se volumni pri posameznih zasukih razliku­ jejo le za 13 odstotnih točk. Volumni ovojnic so ravno tako večji, če so stranice orientirane direktno proti jugu. Taka dispozicija orientacij se ujema tudi z načeli bioklimatskega obliko­ vanja, kjer želimo izkoristiti velike južno orien­ tirane površine. Pri nizkih vpadnih kotih sončnega sevanja dosegamo majhne volum­ ne ne glede na izhodiščno ploskev in orien­ tacijo. V nekaterih primerih je zaradi različnih orien­ tacij prišlo do velikih razlik v izkoristku lokacije. Pri simulaciji 2 (pozidanost 25 %, trajanje osončenja 2 uri) se volumna ovojnic V2, zasuk 30° in V4, zasuk 60° razlikujeta za komaj nekaj m3, čeprav sta izhodiščni ploskvi veliki 528 m2 pri V2 in 832 m2 pri V4 (izho­ diščna ploskev V4 je za 57 % večja kot V2). Podobna razmerja volumnov se pojavijo tudi pri nekaterih drugih izhodiščnih ploskvah in zasukih, na primer pri V I, zasuk 30° in V3, zasuk 60°, kjer volumna ovojnic obsegata 1060 m3 in 1025 m3 kljub dejstvu, da je iz­ hodiščna ploskev V3 kar za 80 % večja kot ploskev v primeru V I. Vidimo, da izbira velike izhodiščne ploskve ne zagotavlja avtomatično velikega volumna sončne ovojnice in da se obsegi vplivnih območij pri teh izhodiščih močno razlikujejo. Orientacija ovojnice ima zelo velik vpliv predvsem pri večjih vpadnih kotih sončnega sevanja. Zagotavljanje primernega trajanja osončenja predstavlja trajen problem, posebno v stano­ vanjski gradnji. Obstoječi pristop k načrtova­ nju zazidav, kjer je trajanje osončenja posle­ dica in ne vzrok oblikovanja prostora, je v nasprotju s tradicijo in znanjem, ki je v našem prostoru v preteklosti že obstajalo. V želji po­ zimi zajeti čim več sončne energije se mo­ ramo prilagoditi poti sonca na dani lokaciji in jo vgraditi v nastajajoči projekt na samem začetku snovanja - ne pa je kontrolirati na koncu. Stereotip prosto stoječe enodružinske hiše z odmiki od parcelne meje, ki zagotav­ ljajo prehod in omogočijo zasebnost sose­ dom, ni obetajoč začetek. To lahko razberemo iz začetnega dela pričujoče študije, kjer je razvidno, da so stavbe ne glede na velikost osnovne ploskve, pozidanost zemljišča in orientacijo previsoke in torej povzročajo senčenje. Tako stanje je delno tudi posledica lokalne zakonodaje, ki omejuje večjo po­ zidanost zemljišča (strnjeno gradnjo), zato stavbe gradimo v višino. Predstavljeno računalniško orodje PIRAMIDA je namenjeno preverjanju trajanja osončenja v zgodnjih fazah projektiranja. Z njim lahko poiščemo najboljši položaj stavb na določeni lokaciji (lahko določimo novogradnje na ne­ pozidanem terenu, preverimo obstoječo situa­ cijo ali v grajenem prostoru predvidimo položaj novih stavb). Orodje jasno definira vplive parametrov okolja na stavbo, kot so na primer konfiguracija terena in vpadni koti sončnega sevanja. Simulacije, ki smo jih iz­ vedli v tej raziskavi, so pokazale, da mora biti oblikovanje grajenega prostora drugačno, če uporabljamo metodo sončne ovojnice in če upoštevamo dolge čase sončnega obse­ vanja. Največji vpliv na zasnovo imata izbran časovni interval osončenja in orientacija. Obstoječa pravila glede osončenja se nanašajo na tri referenčne dni v letu, v katerih moramo zagoto­ viti zadostno trajanje osončenja. Predhodno iz­ vedene raziskave so pokazale, da je na naši geografski višini najnižji še uporaben vpadni kot sončnih žarkov 15°. Ta vpadni kot zagotav­ lja trajanje osončenja med 10. in 14. uro med zimskimi meseci in primerno trajanje osonče­ nja tudi v ostalih referenčnih dneh. Če bi želeli na novo regulirati trajanje osončenja, bi ga postavili nekam vmes med najnižjim še upo­ rabnim vpadnim kotom med zimo in sedanjim enournim osončenjem na dan 21. 12. Razlika med obema opcijama je relativno velika, ven­ dar se zmanjša, če upoštevamo dodatne ukrepe za olajšanje izvedbe določenih ciljev (na primer povečana osnovna površina sončne ovojnice, vertikalni pomik in toleriranje omejenega senčenja na fasadah sosednjih ob­ jektov). Premikanje objektov po parceli v večini primerov ne zadostuje za dobro osončenje. 4 »LITERATURA Capeluto, I., G., Shaviv, E., Modeling the Design of Urban Grids and Fabric with Solar Rights Considerations, Proceedings of ISES World Congress, str. 148-160, Institute of Energy Research, Taejon, Korea, 1997. CIE, Publication 139, The influence of daylight and artificial light on diurnal and seasonal variations in humans - a bibliography, 2001. Cotton, J„ F„ Solid Modeling as a Tool for Constructing Solar Envelopes, Automation in Construction 5, str. 185-192,1996. EC, Evropska komisija, Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti, Sporočilo komisije COM 545 ,2006b. EC, Evropska komisija, Direktiva o energetskem odzivu stavb EPBD 2002/91 /EEC, 2002. EC, Evropska komisija, Direktiva o gradbenih proizvodih CPD 89 / 106/EEC, 1989. EC, Evropska komisija, Energetska politika za Evropo, Sporočilo Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu COM 1,2007. EC, Evropska komisija, Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo, zelena knjiga COM 105,2006a. EC, Evropska komisija, Zelena knjiga o energetski učinkovitosti ali narediti več z manj, Sporočilo komisije COM 265,2005. ES, Evropski svet, Sklepi predsedstva 7775 /1 /06 REVI z dne 23. in 24. marca 2006. Knowles, R., L., Sun Rythm Form, The MIT Press, Cambridge, Mass, 1981. Kristl, Ž., Krainer, A., Energy Evaluation of Urban Structure and Dimensioning of Building Site Using Iso-shadow Method, Solar Energy, vol. 70 no. 1, str. 23-34,2000. Kristl, Ž., Krainer, A., Use of solar envelope method in the design of site layout, International Congress HUSE, Rijeka, Vol. 2, str. 3 2 5 -3 3 2 ,2004a. Kristl, Ž., Krainer, A., Use of Solar Volume in Design of Site Layout, Proceedings of the EuroSun 2004,14. Intern. Sonnenforum, Freiburg, Munich, str. 280 -286 ,2004b. RS, Republika Slovenija, Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji Ur. I. RS 66 /04 z dne 18.6.2004 in Ur. I. in RS 54/05 z dne 3.6.2005. RSI, Republiški sanitarni inšpektorat, Obvezno navodilo o minimalnih pogojih pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov (varovanje zdravja prebivalstva): minimalno trajanje osončenja bivalnih prostorov RS, 1988. Schiller, M., Uen-Fang, P, Solvelope: an Interactive Computer Program for Defining and Drawing Solar Envelopes, 18th National Passive Solar Conference ASES, Washington, Ca., 1993. SIST DIN 5034,1997. Zabret, L., Sončna ovojnica, diplomska naloga, UL FGG, mentor A. Krainer, somentorica Ž. Kristl, 2005. NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Vili Stoječ, Modeliranje in analiza poslovnega objekta s progra­ moma SAP 2000 in ESA PT, mentor izr. prof. dr. Tatjana lsaković Jure Bolha, Finančna analiza projekta Nova Grbina pred in po gradnji, mentor izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač Marjan Černivec, Parametrična študija vpliva različnih vrst zasteklitev na svetlobne in toplotne tokove skozi odprtino, mentor doc. dr. Živa Kristl UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Marko Božič, Izdelava terminskega plana na osnovi podatkov iz ponudbenega predračuna, mentor doc. dr. Jana Selih, somentor asist. dr. Aleksander Srdič Daša Jošt, Stroškovna in časovna analiza gradnje kongresnega centra Brdo, mentor doc. dr. Jana Šelih, somentor asist. dr. Ale­ ksander Srdič Nina Tekavčič, Značilnosti vodenja gradbenih projektov v podjet­ ju Energoplan, mentor doc. dr. Jana Šelih, somentor Žiga Babnik UNIVERZITETNI STUDU VODARSTVO IN KOMUNALNO INŽENIRSTVO Vasja Hrast, Ureditev plovbe na Ljubljanici, mentor prof. dr. Mitja Brilly Gregor Kolman, Določitveni test MPVT za vodno telo Sava Mavčiče - Medvode, mentor prof. dr. Matjaž Mikoš, somentor asist. dr. Aleš Bizjak UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Mirko Andrejc, Aktivnosti zimskega vzdrževanja na malo promet­ nih cestah, mentor pred. mag. Vlasta Rodošek Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 26.-29.6.2007 ■ 24th W 78 Conference & 5th ITCEDU Workshop & 14th EG-ICE Workshop Maribor, Slovenija www.w78.uni-mb.si 5.-6.11.2007 ■ RIMC 073. Mednarodni znanstveni in strokovni kongres upravljavcev železniške infrastrukture Rogaška Slatina, Slovenija www.fg.uni-mb.si/RIMC2007/vabilo.html 3.-5.9.2007 ■ 5th International Symposium on Environmental Hydrology and 5th Regional Conference on Civil Engineering Technology Kairo, Egipt www.geocities.com/intsymp5_conf5/September2007#3 17.-18.9.2007 ■ 5th International Conference on current and future trends in Bridge Design, Construction and ManitenancePeking, Kitajska www.asce.org/files/pdf/conferences/bridgescallforpapers.pdf 18.-21.9.2007 ■ The Eleventh International Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering Computing St Julians, Malta www.civil-comp.com/conf or contact 19.-21.9.2007 ■ IABSE Symposium International Association for Bridge and Structural Engineering Weimar, Nemčija www.iabse2007.de 24.-27.9.2007 ■ 14th European Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering: Geotechnical Engineering in Urban Environments Madrid, Španija www.ecsmge2007.org 26.-28.9.2007 ■ 12th International Congress: Polymer in Concrete (IC 0IC '07)Chuncheon, Južna Koreja http://icpic.kongwon.ac.kr 6.-10.10.2007 ■ 75th IBTTA Annual Meeting and ExpositionDunaj, Avstrija www.ibtta.org 10.-13.12.2007 ■ 7th International Symposium on Cable DynamicsDunaj, Avstrija www.aimontefiore.org/cable/ 21.-25.4.2008 ■ TRA 20082nd Transport Research Arena (TRA) Ljubljana, Slovenija www.traconference.com 4.-6.6.2008 ■ IABSE ConferenceICT for Bridges, Buildings and Construction Practice Helsinki, Finska www.iabse.org 30.6.-4.7.2008 ■ 10th International Symposium on Landslides and Engineered SlopesXi'an, Kitajska www.landslide.iwhr.com 8.-10.7.2008 M 7th International Congress Concrete: Construction's Sustainable Option Dundee, Škotska www.ctucongress.co.uk 24.-26.11.2008 ■ 2nd International Conference on Concrete Repair, Rehabilitation and Retrofitting (ICCRRR 2008) Cape Town, Južna Afrika www.civil.uct.ac.za/iccrrr 5.-9.10.2009 ■ 17th International Conference for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Alexandria, Egipt www.2009icsmge-egypt.org Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si Storitve s področij svetovanja in inženiringa izva jam o za na jzahtevnejše pro jekte na vseh področjih svojega delovanja: ceste, m e jn i prehodi, vodna in frastru ktu ra , k o m u n a ln a in fras tru k tu ra , že lezn iška in fras tru k tu ra , stavbe, pro jektiran je , revizije in recenzije projektov, zunanji trgi. DDC svetovanje inženiring, Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. Kotnikova ulica 4-0 1000 Ljubljana info@ddc.si www.ddc.si