Leto um. številka II.
V llDbllnnl. t peta 23. Janah 1925.
Cena Din 1*50.
Ubita vsak dan ponoUaa, livseaUl aeäslja im praaalHa. — IaaaraU s do 30 petit i 2 D, do TOO vrst 2 D 50 p, večji t nscrati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici bese Ja 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „aiavaaax! Ilarad04 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravntaivat Kaaliava mllea stav. i. p rt ÜI o J a, — T latoa stav. 304. Vretfalatvoi Kaallava mUca it, 9,I. aodstro»:«, — Telefon ttav. S*
•af      Poštnina platafM v gotovini.
fäa
Vatikan in naš klerikaiizem.
Kdor zasleduje politiko in stališče Sv. Stolice n. pr. v Italiji, ta spozna, da  ravnajo vatikanski  diplomati sila previdno in da so opetovano posegli v delokrog italijanske duhovščine, opo* zarjajoč jo na resnične cilje katoliške* ga bogoslužja ter na odvratnosti shuj* skanega  političnega  boja. Slovenska javnost se Še spominja, kako je morala ta Sv. Stolica priznati italijanski vladi neko ingerenco pri postavljanju škofov In da smo izgubili tržaškega vladiko, ker je to enostavno diktirala Mussoli* nijeva vlada.  Naša  javnost se dalje spominja, kako je pos'anec Sčck zapu* stil politično areno na povelja Sv. Sto* lice, dasi ni tu deloval za kake prevrat* ne socijalne ali svobodomiselne ideje, marveč za enostavne pravice materin* skega jezika in jugoslovenske narodno* sti v Italiji. Nadalje se spominjamo, kako je Vatikan, zopet na direkten po« ziv ministrskega predsednika Mussoü» nija, zapodil voditelja italijanske ljud* ske stranke iz političnega življenja v samostansko zidovje in mu prepovedal protifašistovsko politično akcijo. To je bil znani Don Sturzo. Nadalje je Vati* kan zaukazal, da mora italijanska ljud* ska stranka podnirati fašistovsko vla* do in se ji pokoriti ter ž njo sodelovati na vladi. Vatikan je v Italiji v zadnjih letih storil vse,  kar mu je zaukazala Mussolini jeva vlada. Vatikanska diplo* macija namreč zastopa stališče, da je treba odnosa je z državo razviti na prh jatetjski bazi, ker te na ta način si lah* ko ohranita katoliška cerkev in bogo* služje prosto pot in svoie mirno pastir* sko udejstvovanie. Italijanska duhov« ščina se pa tudi varuje,   da stona v konflikt z državno si1© in dogodil bi se škandal, ako si vpričo volitev, recimo pod MussoMnijevo vlado, dovolijo ita* lijanski duhovniki agitacijo in stran* karsko hujskanje, kakršno izvajajo n. pr. v Sloveniji klerika'ni duhovniki. To bi zaropota!o po vsi Italiji, da bi bilo hudo za duhovnika.
A pri nas? Pri nas v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji pa se je ta poVtič* na strast duhovščine razpasla do take podivjanosti, da izrablja ne samo svoj prosti čas v direktno agitacijo od člo* veka do človeka, marveč celo sv. cerk* vene obrede, soovcdwco, obhajilo, pri* digo in službo božjo. To politično delo* vanje, ki ga imenujemo klerikaiizem, postaja pri nas zelo grdo, ker se obrača 8 svojim političn;m programom direkt* no proti državni in nacijonalni ideji, proti konsolidaciji naših notranjih raz* mer, proti ljudski prosveti in napredku v gospodarstvu ter se druži s prevrat: nimi elementi in izrazito svobodomiset* nimi strankami,  kakršne so Spehova muslimanska ali Radičeva republikam ska partija. Za vse to je izvedela Sv. Stolica ter dala našemu pos'aniku neka zagotovila, da bo opozorila jugostoven* sko duhovščino na svojo pravo misijo. Radovedni smo, v čem bode obstojali ti nasveti in aH bo tem nasvetom pri* memo izpremenila slovenska duhovšči* na svoje razmere do katoliške vere. do zahteve in potrebe vzvišene evange'ske pronovedi v celokunni slovenski javno* sti brez razlike političnega stališča. — 7v*aš klerikaiizem ni namreč samo proti* državen in ne kali samo razmerja sto* venskega ljudstva do nove nacijonalne ideje, on ustvarja sptošen prepad med katolicizmom in pravoslavjem v naši državi, kar more le škoditi tisti stoletni misiji, ki jo hoče realizirati Sv. Stolica ravno napram pravoslavnemu slovcn* skemu vzhodnemu svetu! Na te dale* kosežne cilje pa bi morala misTiti preda vsem s'ovenska duhovščina. Ona naj pripravlja most do vzhodnega pravo« slavnega slovanskega sveta, sedaj pa žal razdira vsako zbliževanje in ustvar« ja še v Jugoslaviji prepad med pravo« slavno in katoliško javnostjo. Vlada kot čuvarica splošnih nacijonalnih in* teresov si končno mora premisliti, ali naj pusti, da sc zanemarjajo splošne verske in moralne ideje od strani po* divjane duhovščine ali pa da se ta du» hovščina s primernimi odredbami ono* zori na pravo cerkveno in politično ter splošno s!ovanstvo zbližujočo misijo, karšno zasleduie tudi sama Sv. Stolica! ,
Nova akcija vlatb proti Radial.
Radič in njegovi pomagači bodo obtoženi hudodelstva vele-izdaje. — Nadaljevanje objave Radičevih dokumentov.
— Beograd, 22. januarja. (Izvirno) Beogradska javnost je z zadovoljstvom sprejela poročilo iz Zagreba, da je ban-ski stol odločil nadaljevanje kazenskega postopanja proti Članom vodstva HRSS. Iz sklepa banskega stola je jasno, da je to visoko sodišče stvarno uvaževalo utemeljeno pritožbo državnega pravdnika in da je v bistvenem delti banskl stol razveljavil sklep kraljevega sodnega stola. Preiskava se vodi dalje. Zagrebška policija je zbrala zadnje dneve tak materija!, ki mora preiskovalnega sodnika prisiliti, da odredi preiskovalni zapor proti vsem Radičevim pomagačem.
Opozicijonalnt tisk je glede sklen.i banskega stola zelo rezerviran. Opozicija je prvi sklep sodnega stola izrabljala v politične svrhe in je z največjim humbugom manevrirala proti vladi. Opozicijon^lni tisk je objavljal dolce izjave dr. Trumbiča in drugih opozicijo-nalnih politikov. Češ da mora vlaHa koj odstopiti, ko je doživela pri sodišču tako blamažo. Danes so ti glasovi popolnoma utihnili in opozicija nič več ne govori o odstopu vlade.
Današnja »Politika« objavlja informacije, da vlada prične z novo akci»o proti Radiču in njegovim pomaračem. »Politika« trdi, da so v vladi sami uvideli, da so bile odredbe proti HRSS zelo slabo izvedene in da n\so bili doseženi zaželieni rezultati. Zato so vladni krogi odločeni (o tem je bilo tudi na snočni seji ministrskega sveta govorjeno), da se Radiča in njegove pomaga-Če oMožI hudodelstva velelzdrfe.
Brez ozira na rešitev sodišča prevladuje v vladnih krogih prepriejnie. da je Stjepan Radič kriv in da se mora zato z vsemi poma^iči vred no zakonu soditi. Radič bo obtožen veleizdaje. — Obtoženi bodo veleizdaje tudi vsi člani glavnega odbora, ki so Radiči v nie-govem delovanju podpirali in so i.eka-teri celo podpisovali va?ne akte. Ti bodo ponovno aretirani. Obtožba zaradi veleizdaje se skorai sestavi in s tem stopi akcija proti HRSS v popolnoma novo fazo.
— Beograd, 22. januarja. (Izv.) Minister notranjih del Boža Maksnnovič nadaljuje z objavo dokumentov proti Stepanu Radiču. Danes listi renroduci-rajo vsebino dveh originalnih pisem, ki sta jih pisala sovjetski poslanik na Dunaju V. A v s e n in član kmetske inter-
nacijonale, tajnik D o m b a 1, ki je obenem vodja poljskih komunistov, na predsednika HRSS Stjepana Radiča. Pismi so našli policijski organi povodom hišne preiskave na stanovanju Stepana Radiča. Kako intimne zveze so vladale med Radičem in eksponenti sovjetske ruske vlade, dokazuje neovrgljivo pismo sovjetskega poslanika Avsena, ki je pisano v zelo prisrčnem in intimnem tonu. Pismo je datirano z Dunaja 23. septembra 1924. in nosi grb sovjetske Rusije in v oklepaju črki M. P. Pismo pravi:
»Dragi sodrug! Neizmerna ml je žrl, da sva so razšla na potu. Nisva se mogla videti no povratku Iz Moskve.«
Pismo dalje naglasa, da ne more poslanik v p'smu vseea povedati, ker to je le mogoče v osebnem razgovoru. Poslanik je vesel, da je spoznal mnenje Stjepnna Radiča o nada!jnrh perspektivah. Veseli ga. da se je v tnko kratkem času povsem spoznal z Radičem. Končno želi, da bi se čim prej sestala, da bi bi!a skorai dana možnost za ustmen razgovor. Pismo končno zaključuje:
»Prosim sporo^'te mo'e In moje soproge pozdrave Vaši roib'nl In sprejmite moja nnfortsrčnefš3 želje, da v svo-jsm stremljenju n«nete. Avsen I. r.«
Do zdaj so bili oficHelno objavljeni Štirji dokumenti proti Radiču.
— Peorad. 22. jan. (fzv) Listi objavila jo pismo č'a~a kme^Ve i*,ternaci:'>r»^'e Dombala na Radiča. s katerim ga mzi/a,
da se udeleži seje predsedstva kmečke intern ""i ion a le. P'smo se gT?si:
Moskva, 3 jimT ja 1921. Predsedniku HRS3, delegatu in sodrugu Stepanu Radiču.
Spoštovani sodrujr! Generali tajnik Vas profi. da prisostvi»;ete seji predsedstva internacrrr^i-'e kn-ei^'e rveze skupno s sodrnurom Ko?"^?^. Na dnevnem redu je končni vstop HR?S v internacfjonal. kmečko zvero. Sekretar: K-asni 1. r. Namestnik generalnega tamika: Dnmbal 1. r.
Ta dokument je z^to veCe važnosti ker doka-mie. da so vsi uTovori opnz^cuo-tičem v Moskvi kot privatna oseba, jalovi nnlneua ffska. čes da je bil Rad"č s Kosu-tčem v M^sVvI kot privatna osba. Jalovi In ničevi. Trdili so to zlasti za Ko?utiČa. ki se na dru^i strani zagovarja, da Je sel v Moskvo samo zato. ker je RadTč kratkoviden in ga je moral nekdo spremljati. To Pismo dokazuje, da se ie Kosutič skupno z Rad:čem aktivno udeleževal posvetovanj z boljše vik L
Politični dogodki v Beogradu.
Predsednik radikale stranke Pašič 7sl Narodni blok v Sloveniji. —- Izključitev dr. Ravnihsrja iz radialne stranke. Konference ministrov. — »Slovenceve« laži. — Nikake vladine krize ni!
— Beograd, 22. januarja. (Izv. Ob 12.30) Danes dopoldne je bilo v politični javnosti precej živahno vrvenje. Afera trgovinskega ministra dr. Šurmina je v vladinih krogih povsem pojasnjena in izravnana. Do krize, ki jo je skušat in-scenirati opozicijonalni tistk, v vladi ni prišlo. Trgovinski minister se je končno prepričal o ciljih razpletene mreže intrig. Njegovi napadi na samostojne demokrate, zlasti na državnega podtajni-ka Wilderja, so bili pretirani in neumestni. Ugotovljeno je bilo, da je izdajal vse naredbe in navodila političnim oblastem na Hrvatskem v zadevi objave proti HRSS, izključno notranji minister, za kar tudi sam nosi popolno odgovornost, in da podtajnik Wilder sploh deset dni, v katerem času so se bajs dogajala preganianja Šurminovih pristašev, ni bil v Beogradu, marveč na agi-tacijskem potovanju. Trgovinski minister se je končno lahko prepričal, da je bila vsa stvar proti samostojnim demokratom imrigantsko iscenirana in da vlada popolno soglasje med radikali in samostojnimi demokrati. Vsa poročila opozicijonalnega. osobito klerikalnega tiska o vladini krizi so bila izmišljena, gole kombinacije in zelo napihnjena. —
Upajmo, da bodo ta preobrat pospešili nasveti Sv. Stolice jugoslovenski du» hovščinil
Minister za šume in rudnike dr. G. ?erinv ie danes ob 10. donol^ne n^setil predsednika narod.-rad. stranke Nikolo Pašča, s katerim se je posvetoval o političnem položaju v Slovenji nad dve uri. M*n:ster dr. Žerjav Je načelnika raj* dlkalne strrnke pojasnil brezprlmemo In surovo postopanje nekaterih pristašev radikrlne strrmke, pripadajočih strufl dr. Ravnika, ki v svojem glasilo v Mariboru na nepošten način blati In krade čast jugoslovenskemu borcu in nosilcu kf»n1id?Kke liste Narodnega bloka dr. Pivku. M'nlster dr. 2erjav ie pri PašJcti protestiral proti takim napadom na dr. Pivka. G. Pršič ie z ogorčenjem obsodil nnč:n vol'lne borbe, kakor ga Izvaja dr. Ravnik s svojimi pristaši, ter je obljubil, da strankino vodstvo ukrene vse potrebno, da se odstranijo taki napadi in da se da zadoščenje napadenemu dr. Pivko,
Na najmerodajnejšem mestu, v vodstvu radikalne stranke, je bil Vaš do-pisn'k pooblaščen, da dementira vesti, ki Ji nje priobčit ljubljanski organ klerikalne stranke, da je Klavni odbor radikalne stranke izključil vse radikale* kandidate Narodnega bloka v mariborski oblasti. Te vesti so bile čisto nava-den prostaški politično-volilni manever. Vest! so gola laž. Iz stranke ni bil nihče i?k!r*čen. pač pa je nasprotno resnično, da ie vodstvo narodnoradikakte
stranke, glavni odbor. Izključil Iz stranke ljubljanskega advokata dr. Pavui-haria, o k eter cm je nedavno poročal
ljubljanski »Slovenec«, da ni izključen in da uživa v radikalnem vodstvu največje zaupanje odnosno sImoar;;e. — Izključitev dr. Ravniharja io Vašemu dopisniku potrdili odloinjo^i iaktcrjj v strankinem vodstvu.
Politična javnost se t;i posebno zanimala za včerajšnji Davidovičev volilni proglas, ki je poln jbičauiiti, v opozicijskem tisku dan za dnem premierih f-az. Proglas je brez vsake globokejše proerarr.attčne vsebine. Beogradska i.hjekrlvna javnost, ki razmera pozna, je prepričana, da bodo dovldovičevcl skupno z drugimi opozlcHonnlcI pri volitvah c"oživeli velikanski por^z
V diplomatični javnos-l nikakih po-serrosti Francoski povatnk Ci.vi.ard je danes dopoldne posetil zunanjega :?»i-nist^a dr. Ninčiča.s kater*!«! sta sc po-svvtova'a o sprejemnem *»rog»-;*nirj. -lo-U čerem za oflcMeln! posel r.A? vlnrter ske c-vojlce v Parizu. Podrobnosti še niso ugotovljene.
Prosvetni minister S**etozir iVbi-Čevič je danes zjutraj prispel  v Beo g«v.d. Takoj se j'* dlje čVna posvetoval z ministrom dr. Žerjavom o volimi situaciji.
Radičevt! internirani t pol:-tiski voiaSnici.
— Zagreb, 22. jan. (Izv.) Danes po* po*dne prepelic nolicija aretirane člane vodstva HRSS v policijsko vojašnico v Vlaški u'ici, kjer bodo do nadaljnjega internirani. Ta sklep motivira polici?* sko ravnateljstvo s tem, da so bili naj* deni v zap'enjenih spisih dokumenti, ki pričajo, da je nameravata HRSS pre* vzeti na Hr\>atskem in v Slavoniji vso oblast, da je plavni odbor stranke fak* tično organiziral bojne odrede po de* žeti. ki naj bi mu pomagali strmogla* viti beogradsko vlado in ji odvzeti vso politično in upravno r*btast na Hrvat* skem in v S'avomii. S tem se je vod* s*vo HRSS dejansko pregrešilo proti čl. 10. ustave in mora biti internirano.
Demonstracije v Zagrebu.
— Zagreb. 22. jan. (Izv.) Neki temni elementi, največ pristaš? ramuščene HRSS in komunisti, so snočl priredili obsežno organizirane demonstracije proti državi, vladi in postopanju policijskega ravnateljstva, k! }e nrije'o od sodišča izpuščene vodite!ie HRS^ m Kb ponovno zaprlo, da jih zasliši o važn!h stvareh, ki vse zelo obremenjujejo. Demonstracij so priredlH hanaovci. oboroženi po večM t boksarji m revolverji ter komunisti. Med demonstrat.tl je bilo opažati večje Število komun'stlcne omladi-ne, zlasti mno^o vajencev fn pomočnikov raznih obrtniških strok. Na Jelačlčevem trgu so demonstrant je začeli vzklikati: »živela III. Internacijonala! 2ivel Ljerrln! Doli buržujska vlada!« Culi so se tudi klid proti kralju in kraljevski rodbini. Demonstracije so začele zavzemati precejšen razmah. Zato je bila poVcija prlmorana, da je posegla vmes in začela razganjati demonstrante, ki so sprva navalili na policijsko stražo, toda so se umaknili, ko so videM. da pol'ctja ne pozna nikake šale. marveč je odločena s silo udušf. demonstracije. Rabila je orožje na kar so demonstrantje pobegnili na vse strani.
Zelo pojačene policijske straže po mestu so pozjio v noč vzpostavile popolon red m mir. B8o je izvršenih več aretacij. Pri aretlrancih so našli veliko orožja. Danes dopoldne je mesto popolnoma mirno. RazSirjena je vest, da nameravato prihodnje dni hanaovci povsod izzivati nemire in izgrede in to toliko časa, da osvobodc voditelje HRSS.
AMERKA SKLICE RAZORO-2ITVENO KONFERENCO.
— Washington, 21. januarja. (Izv.) Senat Je od demokratov predlagani dopolnilni predlog k mornariškemu proračunu brez debate sprejel. Po tem predlog« se predsednik CooUdge poživlja, da skliče nove razorožltveno koelereaco. Vsi v Washing-tonu akreditirani diplomati naj bi se v imenu svojih držav udeležili konference, ki bi izdelala načrt o razorožitvi na suhem in na morju. Sklicanje take konference bi sledilo v mesecu maju.
— Pariz. 2!. januarja. (Izv.) Anglija želi nujnost sklicanja Društva narodov, da bi se tam dosegla odgoditev razprave o ženevskem mirovnem, odnosno o razorožitve- ,
nem protokolu.   Times ■ napoveduje, da bo
Anpliia kratkomaio protokol odklonila. Kakor šavlia *L>aU; Lxpres-, |e britanska aJ-miraliteta izdelala nov program za gradnlo vojnih ladij. Zgraditi se imajo v enem letn štiri nove kritike, trije podmornQu* in večje *teviir» ri~n*h pomožnih ladij,
OBLETNICA L.JENINOVE SMRTL
— Moskva. 21. januarja (Izv.) Na svečan način so da les pr^r-ovali obletnico Ljeninove smrti. U ISJ0 rr.oskovskeea časa so vse irarT.izl.ie po šir.ii Rusiji Izstrelil* topovske s:reie. Tovarniške svrene so trt minute piskaže. Dela ie počivalo. Vsa Moskva je odei.^ v Irnorde^e zastave. D>pk>-mati^ne misi.ie so i^vcsilo svoje državne zastave r«a po-drc-iia. Moskovska gamizija je deiillrala pred Uenmovim mavzolejem.
Borzna poročila.
Dinar v »Curilra 8. 50« Ljubljanska borza. <
LESKI TRG. * \
Trumi. VX 3/4. 4/4. 4/5, merk, blafn. fco. nakiadna postaja, I. vag., denar .15Ü blago 350, zaključki 350: madrteri 75 X 223 milim., paralel na živ rob, ravne glave, fco, Postojna sli Podbrdo, denar 590, blago 620; deske IIL vrste 220 mm, blago 520; bouls hrastovi, od 40 cm naprej, fco, nakladalna, postaja, blago 1245: bukova drva. 1 m dot« )es. seč., fco. nakladalna postaja, blago 22; oglje, bukovo, fco. meja, denar 106.
Nedalje išče borza: Deake L in II. vr» ste do 10% jelke, belo blago, paralelno ha na živ rob obrobljeno, z ravno od deljenimi glavami. 100 m*. 12 mm, od 18 cm urine, media 25; 500 m*. 18 mm. od 18 cm ti H ne, ne, media 23; 100 mg, 34. od 18 cm Urine, media 23; 500 m*. 23/24 mm. od 18 cm liri-media 23; 201» m*. 22/34, od 15 do 17 cm — mera zračno osušenege blaga. — Cene franko Postumia ali Pidieoii madriere 2000 m\ 75 X 225 mm, z živim robom, paralel ravne glave; a) 4 m dolžine, 50 %; b) 6—4 m dol* zine, so%; remeljni mi živ rob z ravno od* ečljenimi glavami 4 m doli., smreka do 10X, jelke. 50 m" 48/48 100 mu. 34/68; 100 m«, 68/68, 100 m* 5S/5S; 25 m*. 28/58; 2$ m*. 78/78; 50 ma. 38/78, franko Postojna ali Po4f brdo, tran&ito.
2ITNI TRG -Pšenica domača, irko. LJublfana. '4tmt 455; koruza nova. def., umetno sni., frko. Ljubljana b!azo 250; otrobi pšenični, enotni, frko. Ljubljana, blago 212.50; otrobi pšenlS-nl. srednje debeli, freo. gor. post., btaco 220; otrobi psenični drob., pap. vreče., freo. Postojna trans, blago 225; moka klajna, futa vreče. freo. Postojna tr;ins., blago 275: la-neno seme, frko. LJubljana, denar 650; fizot rtbničan. frko. Postojna trans., denar 425, Natro 450; krompir beli, irko. Ormof, blato 162.5.
Efekti:
2V^o dež. renta za vo/no škodo Üen.' 124, bi. 127, 7% mvest. pos. iz l. 1921 den. 63, bi. 65H. Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 2'2, Ljubi jamska kredHna banka den. 226, Merkantima banka den. 124. bL 128. Prva hrvatska stedionica den. 895, bi. 902, Slavenska banka den. 72. bt. 80, Strojne tovarne in Ji vame bi. 14S, Trboveljska premogokopna družba den. 405, bi. 412, Združene papirnice den. 103, Nihag den. 36, bL 40, 4M% kom. zad. dež. bke. bL 89.
Zagrebška borza.
Dne 22. januarja. — Sprejeto ob 13.
Devize; Curih II.825—11.925, Praga 183.50—186.50, Pariz 33*)—335, Newvork' 61—62. London 292—90—295.90, Trst 253.50 —256.50, Dunaj 0.0860—0.0880, —V Valu-t e: dolar 60.325—61.325.
Efekti: 7% invest. posoj. 1921 65—; 66. drž. rente za ratnu štetu 126—
127, Ljubljanska kreditna 226—228, Centralna banka 26—27, nrv. eskomptna ba«t4ca 110—11, Kreditna banka, Zgb. 110—112, Hipotekama banka 59.50—6030, Jugoban-ka 104.50—105. Praštcdiona 890—900, Slavenska banka 78—80, Eksploataclja 66—68, Drava d. d. Oiijek 2W—22Q, Sečerana. Osi-jek 735—740, Isis d. d. 63—65, Hihag 35. Outman 700, Slavonija 58—59. Trboveljska 383—415, Union, paromlm 530, Vevče 90— 98.
Inozemske borze«
— C arih, 22. januarja. Današnja borza: Beograd 830, Pariz 28.10, London 24.84. Newyork 518 50, Milan 21.42. Berhn 1.234, Praga 15.15. Dunaj 0.007325. J
— Trst, 22. januarja. Borza: Beograd 39.65—3935. Pariz 131—131.50, London 116 116,10, Newyork 24.20—24.30, Curih 46a— 470, Dunaj 0.0337—0.0342, Praga 73—7330.
— Dunaj. 21. Januarja. Device. Beograd 1168—1172, London 339.300—340.300, Milan 288O—2901, Newyork 70.935—71.185, Parte 3820—3836, Praga 2125—2135, Čarih 13 685 —13.735 — Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 1157—1163, lira 2860—2880, čeika krona. 2112-2128.
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD,  dne 23 Januarja 1(^5,
Stcv. 15
Sodišče v Ljubljani in sodišče v Splita.
Veliki župan Je včeraj zavrnil pritožbo izdajateljstva »Domoljuba« proti odrejeni ustavitvi tega lista ter prepoved nadaljnjega izhajanja tega lista v celem obsegu p o t r d i L »Domoljub« torej ne bo več Izhajal Isto* časno pa Je o istem vprašanju razprav* Ijalo tudi višje deželno sodišče v Ljub* UanL Glade ustavitve »Domoljuba« Je višje deželno sodišče razsodila da je oblastveno odrejena ustavitev ime* novanega lista izgubila pravno moč iz formalnega razloga, ker policijsko ravnateljstvo ni tekom 24 ur predložilo sodišču ustavitve ne ga ukrepa v odobre-
V obeh slučajih je mogoča pritožba na višjo instanco, in sicer v prvem slučaju na ministrstvo notranjih del. v drugem slučaju pa na stol sedmortce v Zagrebu.
Razsodbo višjega deželnega sodišča beležimo brez vsake pripombe in kritike, ker smo v tem oziru že itak označili svoje stališče.
SliČen slučaj, kakor v Ljubljani, se je primeril tudi v Splitu. Ondotno policijsko ravnateljstvo je zaplenilo in za-branilo nadaljnje izhajanje lista »Hrvatska Riječ«.
Na pritožbo proti zaplenitvi in ustavitvi je sodišče v Splitu v vsem obsegu
potrdilo ukrep policijskega trnu* telsjtva. Svojo razsodbo utemeljuje sodišče tako-le:
»Hrvatska RUeč« izzfva sistematično slasti v zadnjem času s svojo pisavo mržnjo proti državi kot celoti ter širi verski in plemenski razdor. Ta časopis Je bil osnovan koncem marca leta 1924. kot glasilo »dalmatinskih Hrvatov«, kasneje pa Je zastopal, kakor Je razvidno že iz naslova, interese »Hrvatske ZaJednice«. »Hrvatska Zaje d niča je sprejela program »Hrv. republikanske seljaške stranke«, ta pa Je postala, kakor je notorično, s svojim vstopom v kmetsko internacijonalo sestaven del komunistične internationale. Z ozirom na to je bil ministrski svet prisiljen, da je proti nji uporabil predpise zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Med ustanovitelji »Hrv. Rijeci« so tudi taki člani, ki so pristaši HRSS in »Hrv. Zajednica« je cele svoje voditelje kandidirala na listi HRSS, hidentifikujoč se tako z načeli kmetske internacijonate ter se s tem izrekla za tujo protldr-žavno komunistično propagando. Sam Časopis »Hrvatska Riječ« je zagrešil s svojim neprestanim pisanjem niz zločinov, predvidenih v zakonu o zaščiti države. Ustavitev lista je torej v zakonu utemeljena.«
Volilna borba.
— Da razgovaramo* Pepe, tisti, ki so mu Jih gospod Korošec obljubili za zmagovito volilno bitko v uredništvu 25 na copate, je naredil v gibanju pav-zo. Kuharica mu je dejala, da se preveč giblje in da mu že lopatice škripljejo, ko mora siromak od zore do mraka z rokami navijati vinto, z nogami goniti meh in z diskretnim delom telesa tiščati prvo skrinjico, da jo ne odnese teror, zato da mora malo odmarati, jer ovaj, znaš, bez odmora nema nikakve slobo-de. Pepe je potožil svojo bridkost gospodu Korošcu in je zda i zadeva s škripanjem lopatic v redu. Dobil je pomožno vinto, tisto od »Domoljuba«, pa mu ne kaže pretegniti mišic, ker mora tuill oni drugi kolega goniti volilni meh, če hoče jesti iz Pepetove sklede. Njegovo staro uniformo da so sicer položili na mrtvaški oder. ali užitkar da jo je še pravočasno odkuril in so oblasti zalotile samo njegovo senco. V pavzl je Pene kropil pokojno ubniformo   in poljubil kolajne, ki se poslavljajo od vsesa minljivega med mrtvaškimi svečami, potem je stal vso noč na mrtvi straži pri volilni vinti, da mu je teror ne odnese, In zdaj počiva njegovo izmučeno telo. AH dun mu je čil in živahen. Pepe Ima v Gradcu, in Graz, Schönangasse Nr. 64, bitte sehr, starega prijatelja, s katerim ga vežejo sladki spotHni na one srečne Čase, ko sta jo zinila   Iz junaških grl *Gott erhalte, Gott beschütze! . . .« In Pepe se je spomnil njega, zvestega služabnika apostolskega Veličanstva. M;lo se mu je storilo in ratneno srce je začelo iznova krvaveti. Domotožje se ga je Totilo, strune Pepetove zvestobe do groba so se same   oglasile   in brenkale: ^Nazaj, nazaj, nazaj, /akai na?aj — nazaj v avstrjiski raj! Le tja. le tja me mlče. srce narat* me kb'Če, zato nazaj, nazaj v avstrijska raj!- Pa je zamižal v sladki opojnosti nebeških snominov in v duhu je videl, kako mu zeleni za čako hrastovo pero. kako se svetijo na junaških prsih kolajne in kako ga boža zavest, da stoji na mrtvi straži Niegovega apostolskega Veličanstva. »Kein Wunder«, je pisal v zanosu svojemu nritate-lju v Gradcu, »dass sogar der »Slovenec«, der seinerzeit über die Befreiung der Slovenen jubelte   und  b's in die neuste Zeit über die Unterdrückt^der slovenischen   Minderheiten   in Österreich klagen zu müssen gtennte- 3n und zu Anwandlungen von   He'rmv^h bekommt und In schweren Srntulrn eingeht, dass es den S'oven^n t?nter der österreichischen Herrschaft   in vielen Punkten besser e^fansen ist heute hn vereinigten Königreiche SHS.« — S srčno krvjo je napisal Pene te vrstice in solze radosti je pretakal, ko mu je prijatelj iz Gradca, aus Graz. Schönangasse Nr. 64, odgovoril, da čuti z njim m da vodijo tam preko o tome računa. On, Pepe, da naj ne bo preveč žalosten, kajti ni sam na mrtvi straži. Naj le navija volilno vin to in goni meh in razgo-vara z gospodom Korošcem, ki jih tudi v Schönaugasse Nr. 64 visoko čislajo.
Vse da še ni izgubljeno, ga je tolažil prijatelj aus Graz, zato da naj razpiše za vse naročnike »Slovenca«, tistega »Slovenca«, der ab und zu Anwandlungen von Heimweh bekommt, dve nagradi. Prva nagrada naj bo za tistega naročnika, ki bo naibolje uganil izid dr-žavnozborskih volitev dne 8. februarja v celi državi SHS. Nagrada naj bo za to brihtno zeljnato glavo 1000 Din. Druga nagrada za tistega naročnika, ki bo najbolje pogodil izid volitev v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih, ki jih nosijo gospod Korošec. Temu naj da Pepe 500.Din na njegov račun. Rešitev da naj sprejema uredništvo do vključno 7. februarja do 6. zvečer, ker bo ob 7. že prepozno. Ono drugo o kupovanju vo-
lilnih kroglic po 1000 in 500 Din za »Anwandlungen von Heimweh« da pa naj Pepe zataji. Nagrada je nagrada, in kdor jo bo hotel imeti, bo rešil Pepetov rebus tako le: Pisal bo njegovim copatam, da bo izid državnozborskih volitev sija in a zmaga njegove vinte v celi državi SHS, v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih bo pa triumfirala na celi črti od Golovca do Kurje vasi tiščavka gospoda Korošca in njegovega trabanta Pepeta. Ta razveseljiva rešitev rebusa pa da ne bo glavna stvar nego bo poglavitno ono drugo, da namreč vsak naročnik »Slovencu« spusti volilno kroeli-co v tisto skrinjico, ki se skriva v Pe-petovem rebusu. Za 1000 in 500 Din da so naprodaj vsi klerikalni backi, je dejal Pepe gospodu Korošcu. Toliko da ne ponujalo niti oni, ki jih navija Pepe na vinto. In je s> imel pomislek, ali se ta reč z novimi limancami in kalini ne izjalovi. Ali gosp. Korošec so ga potolažili, da številke vlečejo.
— Kandidat Narodnega bloka v Ljubljani g. Ivan Mohorič m njegov namestnik ing. § a p 1 j a priredita v pe* tek 23. /. m. ob 20. v salonu hotela Tratnik volilni shod. na katerega so povabljeni vsi somišljeniki Narodnega bloka. Posebno so vabljeni ns ts sestanek vsi somišljeniki iz kolodvorskega in šentpeterskega okraja. — Slične se« stanke priredi Narodni blok v vseh ostalih krajih, na kar somišljenike že danes opozarjamo. Naj povsod i skrbe za številno udeležbo.
— Republikanci. Z Gorenjskega nam pišejo: Ako sodimo pol~m, kdo je naročen na Ust »Republikanec«, Je naša duhovščina večinoma v republikanskem taboru. Nikjer nima ta list tako zvestih naročnikov kot po naših žup-nlščih. Malodane vsak duhovnik ga ima, ne manjka ga pa gotovo ne tam, kjer bivajo župniki in kanteni. ki so strupeni sovražniki naše drŽave. Namen posvečuje sredstva in po tem de-slu se velika večina naših duhovnikov ravna. Vsako sredstvo je dobro, samo da se Škoduje od njih tako sovražen! državi in spravi ob dobro ime vladarska hiša. Nekdaj so bili ti ljudje naj-udanejšt monarhisti, največji sovražniki vsake drugačne državne oblike, danes so največji in najbolj vneti republikanci, dasi tega na zunaj ne kažejo preočito. Tem ljudem, ki se sedaj tako lahkomiselno igrajo z ognjem, bi privoščili, da bi jih spravila k pameti — sovjetska republika! Republikanci bi napravili ž njimi kratek proces, to nas uči francoska in sedaj ruska revolucija. Brzojavni drogi bi se kar Ši-bili pod težkim bremenom. Republikanci bi namreč duhovnike enostavno obešali.
— Iz Poljanske dolino nam poročajo: Zadnjo nedeljo sta bila dva jako dobro uspela shoda za Nacijonalni blok v Poljanski dolini. Zjutraj po maši je bil v Gorenji vasi v sokol, domu, popoldne pa na Trbiji za občino Oselico. Kot poročevalec je bil iz Ljubljane g. ravnatelj Jug, debate so se pa udeleževali rudi domačini. Na shod so prišli tudi nasprotniki, kar je čisto prav, ker tukaj Je pravo torišče za pomične razgovore in iznašanje misli in načel. Kljub temu sta se pa shoda mimo hi dostojno končala. Drugo nedeljo, t. februarja bo shod v Poljanah, kar se daje zdaj v vednost, ker se naših shodov ne prikriva, so prosti in javni. Shod bo po zjutranji maši in če bo le vreme pripustilo, na prostem.
— Se|a In sestanki Narodnoradfsafne »trafike. V petek, dne 23. trn. se vrši v salonu pri M r a k n na Rimski cesti ob 20. seja mestnega odbora NRS. — V četrtek, dne 22. ti. se vrši zaupni sestanek članov NRS za vodmatski in Št peterski okraj ob
301 v gostflnf riegar. — V četrtek dne 22. trn. se vrši zaupni sestanek članov NRS za Krakovo-Trnovo ob IS. v gostilni pri Mraku aa Rimski cesti.
— Sasel Narodnega Moka v Maribora. V petek ob 20. priredi Naroda! blok v dvorani Narodnega doma v Mariboru volilni shod, na katerem bodo govorili nosilec II* ste dr. LJudevit Pivko In okrajni kandidati dr. Pran Lipoid, dr. Fsrdo Möller in dr. Bogomil V o $ n j a k.
— Odkritosrčnost med zavezniki. Ped tem naslovom razpravlja »Hrvatsko Pravo« o razmerju posamn'h strank, ki so združene v opozicijonalncm bloku in izvaja: »Dokler ni bila proglašena »Obznana«, smo v »Slovencu«', v glavnem glasilu Korošce ve stranke, dan za dnevom ČItali mnogo ljubeznivosti« o Stjepanu Radiču, o njegovih metodah in o njegovi stranki Ljubili so S3 skozi rešetke. Po obznani, takoj prve dni je dr. Vladko Maček, eden najbolj trmastih nevernih Tomažev, ki za nobeno ceno ni hotel verjeti, da bi moglo priti do obznane, pohitel v Beograd k Ljubi Davidoviču, da najde pri njem pomoč proti.obznani. Pozval Je v Beograd tudi vse druge ugledncJŠe glave »širšega« in »ožjega« b'oka naj za božjo voljo pridejo in mu pomagajo rešiti situacijo. Povabil Je tudi »prijatelja In zaveznika« iz »Ljubljance. dolge vasi*, g. dr. Korošca. Na poziv so došli vsi In se scs'ali na konferenco vsi maroderji poleg Ljube Mravra (Davidovičn). bil Je tu tucTT Joca Pižon in Mehmed Spaho In Rude Bačnič. Vsi so pribijali, le njega nI bilo, to je eosp. KoroSca. Tz Ljubljane Je dal sporočiti, da Je
— »betežen«___ Ugotavljajoč, da  se Je
kmaln nato. ko ie bi! Radič aretiran, pojavil Korošec v Zagrebu pod pretvezo, da hoče v prilog Radiču intervenirati, a da ie iz Zagreba odšel naravnost v Beograd k Pribi-čevičevim prijateljem Intrfcfrat proti R-^I-Ču. zaključuje »Hrvatsko Pravo« takole: »Kdor ve, kakšno vlogo je Igral g. Korošce zadnja leta vojne, ko Je bil Istočasno zaupnik tistega kalina, ki je znan pod imenom cesar Karel, m prijatelj bosanskih Srbov, ta bo lahko verjel vse ono kar se o Korošcu pripoveduje te dni.« — Iz teh izvajanj bi se dalo sklepati, da kWlkalna stranka thfti poraz, ki čaka opozicHo pri volitvah. In da se skuša s pletkarjrniem svojem voditelja re*iti Iz neugodne situacije. Morda nam »Hrvatsko Pravo« izda se kakšne podrrb-nostio najnovejših spletkah g. dr. Korošca.
Ali predstavljajo komunisti ruski narod?
Nad mesec dni se že bavl pariški tisk z vprašanjem boljševizma in s posledicami, ki jih bo imelo priznanje Sovjetske Rusije s strani Heriotove vlade. Na te različne polemike, predvsem na vprašanje, v koliko predstavlja sovjetska vlada ruski narod, je napisal ruski časnikar E. Aleksandrovih razpravo, v kateri pravi, da Francija ni stopila v stik z Rusijo, temveč s poslanikom F. S. S. R.. to se pravi s poslanikom skupine ljudi, ki so se polastili zemlje in prebivalstva stare Rusije. Rusija nima ničesar reči, ničesar opraviti v sedanjih stikih raznih vlad z vlado Sovjetov, katere oficijelni naslov sam ne vsebuje ničesar ruskega, ničesar kar bi spominjalo na Rusijo.
Narode stare Rusije vlada — bolie bi rekli ustrahuje — komplicirana organizacija, na čelu katere se nahaja Sovnarkom (Sovjet narodnrh komisarjev), ki ga je izvolil izvrs'lni osrednü komite. Tega pa je izvolil vseruski kongres zastopnikov Sovjetov.
Vse to pa je le na papirju. V resnici bi se morala beseda »izvolitev« nadomestiti z besedo »imenovanje«. V Sovjetski Rusiji je namreč volitvcni postopek vedno isti — pa naj gre že za krajevni Sovjet ali za Sovnarkom. Ta postopek je silno enostaven. Na določeni dan morajo priti vsi volilci. Kdor ne pride, je kaznovan: če je dotični pro-letarec, se mu navadno nič hudega ne zgodi, če pa spada med nroklete bur-žuje. ga kratkomalo ustrelijo.
Komite predstavi zbrani množici volJlcev listo kandidatov. Kdor je za to listo, mora stooiti na desno, kdor je zoper njo, gre lahko na levo. Samo ob sebi umevno beži vsa množica na desno in tako je sovjetska lista izvoljena soglasno.
Sedem let že vladajo Sovjetl v Rusiji In v tem časa po vsem ogromnem ozemlju vladna lista Še niti enkrat ni propadla.
Ali so torej to volitve? Imenujmo jfh raje. kot je pravilno — imenovanja.
Kdo pa potem »voli« člane Sovnar-koma, te vsemogočne organizacije? Določa jih politični urad — Politbiro
— tretje internacijonate (Komintern). Ti so pravi gospodarji položaja. Niti eden takozvanih »ljudskih« komisarjev ni član te najvišie tarne organizacije. Niti Ljenin, niti frockij. niti Zinovjev; vsi so bili aH so uradniki Poütbiroja, ki jim daje ukaze in nadzira njih izvrševanje. Poznamo po imenu torej samo uradnike, pravi voditelji pa so nevidni bi občinstvu neznani.
Koliko Je članov Politbiroja in kje so? Eni trdijo, da jih je 30. drugi 70. Mnogi med njimi bivajo vedno v Mo» skvU dragi v inozemstvu. To so mogočni bogataši, ki imajo krasne, razkošne gradove in vile in njih sosedi in znanci nimajo pojma o njih politični vlogi. To so Nemci, Angleži, Švicarji, Francozi itd„ ljudje, ki globoko zaničujejo Rusijo In njene voditelje. Ven* dar se od časa do časa morajo napo-
titi v Moskvo, da urejajo razne zadeve. Njih moč nad boljševiškiml voditelji Je brezmejna.
»Lljudski« komisarji, ki   na zunaj
vodijo Sovdepijo in podpisujejo razne listine in pogodbe, so samo lutke, posredovalci med ruski m narodom, ki jih ne pripoznava, in srkivnostnim Polit* birojem kominterne, ki Je neviden In neotipen in ki jih vodi po nitih, katere občinstvo ne vidi. Kakšna je torej vrednost listine, ki jo na primer podpiše Krasin?
Sovjetska vlada ne priznava obveznosti prejšnje vlade, ki je obstojala 300 let Vlada, ki bo sledila sovjetski, pa menda tudi ne bo tako bedasta, da bo priznala obveznosti vlade, ki se drži na površju že sedem let, a samo potom terorja in strahovania, ki ni enakega v zgodovini.
Govori se o evoluciji boljševizma. Pa tudi to je laž. Da so sposobni ljudje kot Ljenin, Trockij in Krasin v stanu, spreminjati svoje nazore, ko vidijo polom komunističnih načel, je umljivo. Krasin sam je že junija 1918 pri banketu, ki ga je priredil v hotelu »Adlo-nu« v Berlinu članom avstro-madžar-ske delegacije, katera je odhajala v Moskvo, dejal:
»Gotovo se nam ne bo posrečilo upostaviti v Rusiji popolnega komunizma, prav težko celo socializma, a državni kapitalizem bomo čisto gotovo ustanovili.«
Teren za evolucijo je torej že dolgo pripravljen. Narod pa — 130 miliio-nov preostankov ruskega prebivalstva — si ne želi ničesar bolj, kot vrnitev k zasebnemu imetju, to se pravi h kapitalizmu.
Toda med dvanajstorico Inteligentnih voditeljev - intelektualcev in 130 milijoni naroda se nahaja neprevodna plast. To so člani komunistične stranke. Po uradnem Štetju je njih število 348.000 odraslih mož in žena. To Število je sestavljeno tako-le: 20.000 bivših delavcev, pripadajočih boljševiškl frakciji predvojne socijal-demokrat-ske stranke: 200.00 zločincev, ki so jih spustili iz Sibirije in ki so se je rešili potom boljševiške revolucije; ti tvorijo Ceko in Vokro in druge organizacije te vrste. Ostali (125000) so ljudje brez morale, ki se jim je zdelo koristno, da se pridružijo vladajoči stranki.
Ti komunisti, ki jih ruski narod sovraži in zaničuje, dobro vedo. da plačajo s svojo glavo padec boljševizma.
Nove določbe za izseljevanje v Ameriko.
Jugoslovenskl »Bureau of Immigration« nam poroča: Kdo sme prositi za prihod sorodnikov?
Vobče se opaža, da s! niso ljudje Se na Jasnem glede prihoda sorodnikov iz starega kraia. Dostikrat tukaj nastanjeni inozem-ci mislijo, da morajo v to svrho napraviti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja: krive za to zmešnjavo so razne napačne informacije, ki jih dobivajo.
Naj zato, zlasti na podlagi zadnjih navodil priseljeniške oblasti, omenimo tu glavne točke, ki si jih je treba zapomniti v ten. pogledu. Le nekateri sorodniki amcriSkih državljanov uživajo nekatere predpravlce glede priseljevanja: sorodniki tukaj nastanjenih inozemcev, pa naj tudi ?majo prvi papir, nimajo teh predpravlc, marveč so navadni priseljenci. Le ameriški državljan ima torej pravico vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, da se njegovemu sorodniku v starem kraju prizna pravica, prit? Izven kvote oziroma, da te upravičen do prednosti v okvirju kvote. Ino-zemci naj torej n?kar ne vlagajo takih prošenj, ker jih oblasti ne sprejemajo.
Kdor sme priti izven kvote, sme seveda priti vsak čas. Kdor pa fma le prednost v ekvirju kvote, more dobiti vizum le tako dolgo, dok'er nI kvota Izčrpana: njegova prednost obstoja le v tem. da mu nI treba za vizum čakati na vrsto z drugimi navadnimi priseljenci. Toda zakon določa, da smejo konzuli izdati le toliko prednostnih vizumov, koMkor zr.asa polovica kvote. Isto prednost v okvirju kvote, kot nekateri sorodniki ameriških državljanov. Imajo tudi izseljenci, ki so poljedelci po poklicu. Da dokažejo ta svoj poklic, morajo ameriškemu konzulu prinesti potrdTo svoje domače obč?ne: njihovim tukajšnjim sorodnikom nI treba napraviti nikake prošnje v takem slučaju.
Ameriški konzuli ne smejo izdajati ni-kakih vizumov onim, ki kot sorodniki ameriških državljanov zahtevajo izvenkvotni a!! prednostni kvotni vizum, razun ako dobijo pooblastilo za to od strani državnega tajnika v Washingtonu. Da se to izposluje, je treba, da ameriški državljan t. j. njihov sorodnik» vloži posebno proSnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu; za to prošnjo služi posebna tiskovina. Form 633. Ako ameriška priseljeniška oblast najde, da je prošnja upravičena, obvesti o tem državnega tajnika. Ta nato pooblasti pristojnega konzu!a, da se dotičraku izda vizum izven kvote, oziroma prizna prednost v okvirju kvote. ZavoCo jasnosti in hitre rešitve, prrsellenlška oblast priporoča, naj bodo prošnje Izpolnjene s pisalnim strojem.
Priseljeniški urad obvesti tukajinjejta prosilca o rešitvi prošnje. Dokler ta ne dobi tega obvestila, ne more smatrati, da je bil vizum dovoljen. Tudi ameriški konzul mora, čim dobi pooblastitev iz Washingtons, obvestiti sorodnika v starem kraja, da mu je bila priznana pravica do vizuma Is* ven kvote oziroma do prednosti v kvoti.
Kdo |s pHssgenee fsvee kvote? žena
ameriškega državljana ali njegovi neporočeni otroci pod IS. letom Imajo pravico, priti vsak čas brez ozira na kvoto, ako )e dotični ameriški državljan za časa, ko je
vložil prošnjo, imel svoje redno bivališče v Združenih državah. Začasna odsotnost ta Združenih driav ni r. i kaka ovira. Kdor je le začasno odsoten, ima še vedno svoje redno bivališče (resldence) v Združenih državah.
Pri tem nsj omenimo, da žene ameriških državljanov, ki so se naturaliz'rali pred 22. jmHjem 1922 in poročili pred tem datumom, niso inozemke. marveč arneitške državljanke, katerih se torej priseljeni>ki zakon mč ne tiče. Otroci ameriških državljanov, ki so se rodili pred njihovo naturalizacijo, postane »o ameriški državljani šele tedaj, ko stopijo na ameriška tla, predno so IS let stari.
Kdo Ima prednost v kvoti? Ako ameriški državljan za časa, ko vloži prošnjo za prihod žene in otrok, ima svoje redno bivališče v inozemstvu, imajo žena ln otroci le pravico do prednosti v kvoti.
Isto prednost imajo neporočeni otroci ameriškega državljana v starosti od 18 do 21 le-*« ako je dotični ameriški državljan vsaj 21 let star; ne dela pa nikake razlike, da-li stanuje v Združenih državah ali v biv-zemstvu.
Oče *n mati ameriškega državljana ali državi anke bi inozemski soprog ameriške državljanke ?inaj.> tudi prednost v kvoti; dotični ameriški prosilec mora biti vsaj 21 let star in je vseeno, kje stanuje.
Prošnje za prihod brata ali sestre, bratrancev in dragih sorodnikov, kakor tudi zaročenk se ne sprefjma;o, Ker ti ne uživajo nikakiii predpravic. Glede zaročenk treba pa pripomniti, da, ako ameriški državljan namerava oditi v inozemstvo, da se poroči, sme vložiti prošnjo pred svojim odhodom v kv>r:st svoji bodoči len*. C;.n naknadno doka2c. da se ;e poTočii. se nje? prizna ona pravica, ki j! gre kot ženi ameriškega državljana. Zaročenka kot taka pa nima nikake pravice in je zaman prositi za njen prihod.
Ista tiskovina (Form 633) siuži toV.ko za izrvenkvotni vizum k«»'ikor za prednost v kvoti. Od podatkov ü'cde prosilca bi bodočega priseljenca, navedenih v prosr.ji- je odvisno, da-11 se bo dovolila izvenkvotr/, vizum ali prednost v kvoti. Ako je Izvenkvot-ni vizum upravičen, se bo prošnja v tem zmfslu rešila, drugače se bo priznala prednost v kvoti, ako je !e-ta upravičena.
Radi tesa je treba skrbno !^po!r :ft Form 633. Zlasti treba pazit! rta to, da se v vsakem slučaju natančno navede staros: ln bivališče prosilca. Treba zlasti biti natančen v tem, da se navede starost otrok in da-li so poročeni ali ne.
Dva ameriška državljana, k« osebno poznata prosilca vsaj tekom zadrvesa leta, morata sopodplsati prošnjo in potrditi, da pr* njihovem najboljšem znanju naveden-: podatki odgovarjajo resmret. Za izjave teh prič je označen poseben prostoT v tiskovini 7a prošnjo Vsi podpisi na prošnii morajo biti zapriseženi pred notar.em. Ako pa se prošnja vloži v Inozemstvu, treba zapri^eči in podpisati na ameriškem konzulatu.
Prošnje v prilog posinovljenlm (adopii-ranim) otrokom al: v prilog adoptlranfm staršem se zavračajo, razun ako se dokaže, da je bila adoptacija zakonito izvršena pred 1. januarjem 1924.
Na noben način se ne sprejemafo prošnje v prilog ženi ali soprogu, ako se jc poroka Izvršila po pooblastilu (by ptoav), Ll ako kdo tukaj pošlje komu pooblastilo, da ga zastopa pri poroki. Take poroke so v nekaterih deželah dovoüene- a!i prise!jern?k! zakon jih ne pripoznava. Ravno tako niso dovoljene takozvanc poroke po slikah, kt so v navadi pri OriientaTcih.
Prošnje treba poslati na: Coinmisslo-ner General of Immigration. Washington, D. C. Nikake pristojbine ni za prošnjo.
Ako Je prosilec postal ameriški državljan potom naturalizacije pred 27. septembrom 1906, je treba priložiti prošnji tudi državljanski certifikat (drugi papir). Kdor Je bil naturalizlran kasneje, temu nI treba, da priloži to spričevalo; v Washingtonn sc bo. do že prepričali, ali je on ameriški državljan.
v Papež proti pollttkmoli duhovščini. Kakor znano, je zunanje rtnKtr stvo na podlagi zhianega mvt-ir^a. ki dr -;'>Lje državi škodljivo UViVanje po« litikujoče duhovščine, ki v cerkvi in \ spovednfei. .«avno in privatno agi'i.M za klerikalna stranko, opozorilo Sv. Stolico v Rimu po poslaniku v Vatikanu dr. Smodlaki na drŽavi sovražno delovanje te duho/5ci«i.-r. Po poročilu iz Rima je državni taTrk-kardinal Oa^oar-li našemu pos'-aniku podal odgo- or, 1:1 gl iv reogradska vlidi sprejela z zado v(|ist\ om na znan'e. Ti odgovor so priobčili mnogi listi 5e danes ziutraj, zato pribijemo samo dejstvo, da ic papež s^dnjič nastopil proti zlorabi verskega čuta in cerkve.
Volilni proglas DavIdovKfeve stranke. Včeraj popoldne je bil v Beogradu objavljen volilni proglas Davido-vičeve stranke. Z objavo proglasa so toliko Časa čakali, da je bil znan sklep banskega stola v zadevi preiskovalnega zapora in kazenskega postopanju proti dr. Mačku in tovarišem. Proglas je v glavnem posvečen politiki radikalne stranke, katero Davidovih zelo ostro napada in ji očita v časopisu žc tolikokrat premleto korupcijo in protizako-nitost. Proglas protestira proti razpustu HRSS. Poziva volilce, da se pridružijo borbi opozicijonalnega bloka za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci.
tnserirajte ? »Slov. Narodu"!
ttev. IS
>y* OVr NSfcl   NAffOHi öfie 23. janoarj« 1325«
Siran 3.
Pros ve ta.
Prosvefa.
Repertoar Nerodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. tvečet.
Četrtek. 22. jtnuarja: Ob 15. pop. »Hamlet«. Dijaška predstava pri znižanih cenah Izv.
Fe tek. 23. januarja: »Stričkov sen«. Premi« jen. laven.
Sobota, 24. januarja: »Magda«. Red C
NedclU, 25. januarja: Ob 15. uri pop. »Zo# ra. dan. noč«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer »Stričkov sen«. Izven.
Ponedeljek, 26. januarja: »Cyramo de Ber* grrae*. Red D.
OPERA: Začetek ob pot 20. tvečer.
Četrtek, 22. januarja: »Strupeni pajek« In
rarr.* pt-sf. Red E. Petek, 23. januarja: Zaprto. (Generalna vaja) Sobota, 24. januarja: »Don Juan«. Premijera.
Izven.
Nedelja. 25. januarja: Ob 15. pop. »Strupe« ni pajek« in plesi. Znižane cene. Izven.
Francoske kritike Anatola
!
France.
Obsežna Je že zbirka broSur, anket tn člankov, ki so izSIl po smrti Anatola Trance v francoski knJževnosti, alf pretežna večina teh kritičnih razprav o velikem ciniku In njegovem literarnem delovanju ne smatra zi cilj konsolidacijo pokojnikovega slovesa, nego ba5 nasprotno: kritiki napadajo
yokojnera renlja, čes" da si je uzurpfral dozdevno veličino, al! pa sramote ln zaničujejo Prance kot človeka. Na dan njegovega pogreba so prodajali po Parizu v tisočih izvodov pamfTet >Truolo«, v katerem avtor za nizkoten način blati pokoMkov spomin. Njegova esebnost. njegov sloves In popularnost ne da miru zakotnim mazačem fn zlobnim jezikom, ki porabijo vsako najmanjšo priložnost, da dajo dnšJca svoji zavisti. Cnl dokazujejo, da je bil reakcljonar, drugi vidijo v njem anarhističnega nihfista, trctjU zopet skeptika brez čutečega src*. To gre na račun umrlega pisatelja-filozofa. AH fndl Prance-umetnik je po smrti predmet neštetih napadov. Nletrov slog. pripovedovanje? Navadno posnemanje Voltaira. Nekateri mladi, med njimi Henry de Monther-lant, priznavajo brez sramu, da niso preči-tali nobenega Prance-ovega spisa. Njegove knjige da smrde po zadohlem ozračju knjižnic; nima niti najmanjšega smisla za naravo, torej tudi ne za človečke lastnosti. Prance je po mnenju tega veleuma suhoparen arhitekt ideoloških abstrakcij, ki so nota bene pod kritiko tudi zato, ker so bur-faazne. Montherlant pravi, da Je ta akvl-zicija socialistov izrodek buržuaznega duha z umetniškega in idejnega staliSča. Drugi pravijo, da manjka Prance-u sposobnost zstvarjati osebnosti v tottki meri, da Je nje-fovo literarno delovanje izjema.
Prance torej nima sreče s posmrtnimi kritikami m Paul Souday se trudi ns vse pretege, da spravi v pravi tir vse, kar se piše zdaj v katoliških, potem zopet v ko-mnulstičnih In nevtralnih književnih revijah t namenom zaternn?tl spomin njegovega oboževanca. Poleg Broussonove brošure: ©An a tole Prance en pantoufles« ( v copatah) je Izdal Marcel le Goff zblrro anekdot »A. Prance a la Bechellerie«. v katerih ie Izražen pisatelj kot umetnik, politik In filozof. Snov je posneta Iz neposrednega opazovanja ln pogovorov Le Goff a s pisateljem samim. Rene Johantiet je napisal v zašito francoske buržuazije obširno razpravo, v kateri se vprašuje, all je bil Prance ve-Sk pisatelj, m odgovarja nlkalno. Ta knjiga, kf je Izšla v »Les cahicrs verts«. pa nI edina svoje vrste. Zadnje mesece je izšlo Se nekaj razprav, ki zagovarjajo buržuazl-jo In napadajo Anatola Prance. Abel Her-mant je izdal brošuro »Le Bourgeois«, kl Je sicer rudi tendencijozna, vendar ni pisana tako neokusno m površno, kakor Johanne-tova. V imenu katoliških borcev se Je oglasil Henri de Noussa-rme z razpravo »A. Prance, phllosophe seeptique. Študija Jac-
tjues Ronjona. »La vie et les ontnions d* A. Prance« nI tako pristranska. Edina N. Segurova knjiga »Conversatiu t« avec A. P. ou les MčlancoHes del' IntelHgence« zasluži med temi pamfleti, da govori o spominu velikega francoskega misleca. Vsa druga francoska kritika Prance-ovih del ne zasluži imena kritika, ker ni šla niti z nosom mimo objektivnosti.
•
— K Mozartovi operi »Don Juan«. Po Maksu Chopu posnemamo iz predzgodovine Don Juan« in njegove snovi sledeče: Mozar* tov »Don Juan« je posledica velikih uspe« hov »Fi g a rove svatbe« v zimi 1. 1786/87. ki jih je ta doživela v Pragi. Vesel svojih uspehov in hvaležen praški publiki za prisrčne ovacije,   je  Mozart  sedanjemu ravnatelju praške opere obljubil, da nalašč za Pražane napiše novo opero. Bondini je Mozarta ta* koj prijel za besedo in ž njim sklenil po» godbo, po kateri Je Mozart dolžan do je« seni I. 1787. za Prago napisati opero. Loren« zo da Ponte, kl je že napisal libreto za »Fl* garovo   svatbo«   naj   pa bi napisal novo libreto, tak, ki bi vse dosedanje prekosil — Du Ponte je predlagal snov »Don Ju« ana«. Za to je imel tehtne razloge. V 1787 letu so dajati v Benetkah opero Gazzanige »II  Convitato   die   Pietra«   na Bertatijev tekst, delo, ki se naslanja po svoji vsebini na Don Juana Tirsa de Molino. Mozart in Du Ponte sta to opero po vsebini in glasbi dobro poznala. Chrysander je dokaza7, da se je Mozart celo dokaj krepko naslanjal na Oazzanigino glasbo.   Du Ponte je prevzel Bertatijev tekst,  ga po svoje predelal, a vzel tudi kar cele partije iz - je£s. Septem* bra je bila opera za praško premijero in za ondotne pevce gotova. Uverturo pa je baie napisal v noči pred prve predstavo (29. ok« tobra  1787). Brigal s« je zelo r« »Don Ju« ana«. Studirai je a pevci, menuet je plesal sam, navduševal sodelujoče, in predstava je bila zato prav dobra. Gledališče je bilo do vrha polno. Uspeh velikanski. Mozarta so nosili Pražam na  rokah. Doživel  j* toliko časti in slave, kakor ni prej. nt slej nikjer. »Don Juan« na Dunaju 1787 I. ni imel ta';o močnega uspe. t, navzlic temu. da mu je Mozart doda! 5~ štiri točke. Nemalo krive so b«*!e temu razne zahrbtne Intrige. Le po« Iflgoma si je Don Juan tudi na Dtmaiu pri« boril zr-ago. V Pragi so ga -~vih deset let ig-ali 116kr«t. Selc po Mozartovi smrti pa je »Don Juan« z— lovel po vsem r* .tu, zla* sti še z«to. ker so fa peli v nemškem pre* vodu. Prvotno je bil komponiran na itali* ianski tekst. Slovenski prevod je oskrbel Oton 2upančič.   Pripovedka o »Don Juanti« je španskega izvora. Prvi »Don l"»n« je bil prijatelj kralja Don Pcdra Rastil • ga: Don Juan Tencrio.  Bil  je velik  zločin-c.  Na i« hujšf njegov greh je bil.   da   je zapeljal hčerko Sevtl takega guvernerja ter ga. 4:o je pribite! hčeri na pomoč, zabodel. Kakor v zasmeh, pa je Don Juan kameirri kip ubl« tega guvernerja na pokopališču  povibit k sebi v gosti. Zgodi se Čudež: kip o/ivi. se vabilu odzove ln kaznuje zfoČHe^f s smrtjo v ognju. — Leta 1634. je izria drtma Tir*o de Molina pod nsslovom »El Bfrlndor de Sevilla v Cnnvldado de Piedrs«, katere snov je malone ista, kakor zgomi*.   Drama je *mela sijajne uspehe. Iz Italije *e prešli v Pariz sredi 17. stoletla.   rd tu v Anglijo. Nemčijo. Avstriio. Tudi Molier  ie n.n^iVal stično delo z naslovom »Don Juvn ou Ie fc* »Hn de pierre«, rsvno tako t::cli Oold'nl. Kot opera je bil »Don Južna jw!--Vn. kot omenieno, no Gazranlgi Njegov te"'st si je osvoitl tudi da Ponte,  Mozartov Itbretlst. Vendar ni to   edino   g'ash^no tMo na t» tekst.. V Parizu so *e leta 1713. da »ali s!t*no delo, 1761  I. je Irsel Gluckof balet na Du» naju In 1777 I. Vtneento Rtghinhcv« one« ra. —č.
—   Pilharmonlčna   dnržbz v L m hI j a nI
priredi v ponedeljek dne 26. t. m. svoj II. abonma - koncert v letošnji sezoni. Kakor že lavi j eno, sodeluje na tem koncertu znani Mrlanov - Zepičev komorni kvartet iz Zagreba, katerega smatrajo tamosnu krogi za enega najresnejših gojiteljev komorne glasbe. Kot prvo točko svojega sporeda izbral si Je godalni kvartet Belgijca Josipa Jon-gena. Jcngen Je danes ravnatelj konserva-torija v Liegu in velja med romanskimi skladatelji kot mojster glasbene forme. Njegova muztkalna pot Je silno sigurna, glasba
tarna pa sočna te polni vedrega romanskega duha. Prekrasne so njegove strukture, živ in bujen Je njegov ritem, motivi pa izredno duhoviti ter se odlikujejo po sijajni instrumentaciji. Njegova dela na poslušalca izredno močno delujejo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 201-n
— Ljubljsfiskf* napredno občinstvo opozarjamo na koncert Sentjaboskega zbora in orkestra v petek 23. januarja v filharmonlč-ni dvorani. Nudil se bo izreden umetniški užitek, pa tudi zaslužijo Sentjakobčani, da Jih posetlmo. 169-n
— Koncert Šentjakobskega orkestra In pev-ega zbora se vrši v petek 23. Januarja točno ob pol °. zvečer v Pilharmoničnl dvorani. Natančni spored pri blagajni. Predprodaja vstopnic v Matfčni knjigarni. 197-n
— Na koncertu Šcniakobskega orkestra ln pevskega zbora sodeluje operni pevec g. Z a t h e 3\ ki bo zapel poieg Adamičeve »Serenade« za moški zbor z bariton-sol.Tm arijo Marcela iz Hugcnotov ter Gallovo *Če bi bil mlajSl*. !98-n
— Akademski agrzrnl klub »Nrva« pridedi dne 23 t m., to Je v petek ob 20. v dvorani Kmetijske dražbe. Turjaški trg, predavanje univ. prof. dr. Vebra: Družba in vest. Vabeljni so vsi akademiki ln tudi ostalo občinstvo. 200-n
— Prt včerafšnfl generalni val za baletni večer se je pripetila za odrom nezgoda Jn je bila gdč Ovsenfkova poškodovana na glav! tako. da je bila notrebna zdravniška pomoč. Ker poje gdč. Ovserrkova v Smrtni tara-ntvlt važno vlogo Pierrota in ji danes absolutno n? mogoče nastopiti, se je moraTa ♦fa"as,",i prvn tror'T-yrTtev Smrtne tarantnle od'ozltt z^ nekrj drrt za to pa se poje za isti abonma 'P) *Rlj*oJetto« z gosp. Primožičem iz Zagreba kot gostom.
— Mozartov ^tr* Juan prvtč na slovenskem odre. V "*»oto 24. tm. bo v naši operi velezanimiva nremljera eneza naJ^-ličiejšlh del klasične svetovne operne literature. Poje se Mozartov rv>n Juan v Oton 2uoa«nčičevem prevodu. NajodličrnejŠe in naj'-ažnejše vloge te opere Izvajajo: največjo vlogo Leporella poje Bctetto. naslovno vlogo Don Juana Cvejič, Cerlino l^>v-šetova, Donne EIvTre Thalerjeva. Donne Ane Prisekova, Komturja Zathey, Masetta Zupan, Ottavia Kovrč itd. Opero dirigira kapelnik Stritof, režira režiser Sest. Sobotna premijera je Izven !n so vstopnica že v predprodasi pri dnevni blagajni v operi. Na to delo posebno opozarjamo vse glasbo-Ijubno naše občinstvo.
— Premljera v drami. V petek, dne 23. tm. bo v drami premljera Dostojevsl ega povesti »Stričkove sanje«. Dramatizacija je delo g. Putja4e. prevod z. Vidmarja. Povest je razdeljena na 2 dejanji, obstoječi iz 5. slik. Dostojevski se nam pokaže to pot kot humorist. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Medvedova ga. Nablocka. ga. Juvanova, ga. Rak ar jeva ter gg. Putjata, Levar in Cesar. Začetek ob 8. zvečer, konec ob 10. Premfjera bo Izven abonmaja, prva repriza v nedeljo 25. t m.
— Vdova Rošflnka. Cvetko Oolar je poslal upravi Narodnega gledališča v Ljubljani izvirno veseloigro v treh delanjih »Vdova Rošunka«. Drama jo uvrsti takoj v svoj repertoar m še tekom tekoče sezone uprizori.
— Koncert Paderewskega v Vatikanu.
Poljski umetnik Padeiewskf je priredil te dni dva koncerta v Augusteju, pri katerih je bilo navzočega Izredno mnogo odličnega občinstva, ki je sprejelo izvajanja Pade-rewskega z entuzijazmom. Prisotni sta bi'! tudi kraljica mati in prlnceza Mafalda. Pa-derewski je bil tudi v avd jenci pri papežu »Giornale d* Italia« po roča, da je Izrekel papež Paderewskermi svoje obžalovanje, ker nI mogel poslušati njegovih koncertov. Papež mu je rekel: ko stm bil nuncij v Poljski, ste se VI pečal, s politiko In ste bil zapustil klavir. Sedaj ko prihajate v Rim in koncertirate, sem jaz papež in ne morem iti Vas poslušat.... Paderewsk' pa je hote! papežu ustreči in tako je bil postavljen klavir v papeževo privatno biblioteko in tam je igral Paderewski Izbrane komade. Pri koncertu so bi!i navzoči samo papež, kardinala Gasparri in Merry del Val in par prelatov Intimnega papeževega dvora. Papež Pij XI. je bil Jako zadovoljen In je Izrekel Paderewskemu svoje občudovanje.
— Rabindranath Tagore v Italiji. Z velikim pamikom Giulio Cesare se je pripeljal v Genovo indijski pesnik Rabindranath Ta-gore. že dalje ča«a se Je v znanstvenih
krogih v Italiji gojila misel, da se povabi indijskega pesnika, da posetl glavna italijanska kjkurna središča. Circolo Filologi-co v Milanu je bil izvolil odbor v to svrho in sedaj je veliki indijski pesnik na italijanskih tleh. FVIšcl je iz Južne Amerike, kjer je imel mnogo konferenc. Zbo'el je bi! in \9. tm. je prispel kot rekonvalescent v Genovo, kjer za je pričaka! sin z ženo. Iz Genove je še! v Milan, kjer ga sprejme slovesno filološki krožek. V Milanu bo irre' predavanje posebej za nče»r.ce, učitelje in delavce. Povsod! so se ustanovili odbori za sprejem Indijskega pesnika m za prireditve. Tagore >e propovednik rrrfru in pobratim-stva med narod!, ki se obrača proti nasilju in borb}. Kako ga sprejme — nasilni in borbeni fašizem?
— L'ubL'snska drama pripravlja m'a-dinsko igro g. dr. Ivana Laha »Pepeluh«. K tej igri je zlož'1 več glasbenih točk priljubljeni skladatelj g. Ariane. Delo reži .a g Sest. Obenem se študira Ibsnova drama * Ros mer? h a! m« v režiji gospe Marije Vere.
— Gledališka morala   na Japonskem.
Septembra meseca Je fzdal japonski prosvetni minister okaz, s katerim prepoveduje dijakom vprizarjati gledališke komade, pri katerih nastopajo dekt:~? češ da zledali>:cc-predstave omogočajo ljubezenske afere odnosno Ijubavne spoje. Proti ukazu se je st-ve dvignilo vse, kar ^utl gieue *c morale nekoliko pametnejše. Minister se le mora! udati *n je dovolil, da smejo dpak! vprizarjati gledališke komade, roda dijak! moške komade brez ženskih vlog, deklice pa ženske komade brez moških vlog. Zopet se je dija^tvo vprlo, ker ni imelo primerah komadov. Izposlovalo je. da je minister dovoli! di-akom tt*d! ženske !xre, toda prd pogojen, da se ne ŠTr--iuka;o in da si ne oblečejo ženskih oblačil. Takisto dijakinjam, da ne oblečejo moSkfh oblači!. Tudi ta koncesija nf zadostovala. Na Japonskem so ustanovi'! kar posebno splošno Uro ra dijaško predstave, ki bo najprvo vprizorila Oorkc-sra »Nočni azil«, nafo StrindberRoveca »Očeta« ln fbsenove »Strarove« z ženskimi in moškimi vlogam!. S tem bo izbruhni! javen konflikt med prosvetr-Im mnlstrom In di.iaštvom. katerega konec prinese po našem mnenju vsekakor zrnato dliaStva.
— Amcrlkanske preiskave na Mongolskem. Amcrikanski muzej za prfrodoslovje le doslej priredil tri velikr ekspedicije na Mongolskem, kjer preiskujejo ameriški učenjaki pod vodstvom pa^onto'oe.a P. Ch-4ndrewsa zlasti velika monToTska ležišča z ogromnimi koščenimi ostanki žival? iz pra-človešk* dobe. Nova ekspedlcija, ki le odšla v Monroliio, bo delovala pet let. Pkspe-diclja bo skt'5^1a dokazati ekzistenco terci-jelncga človeka.
— »Jugos'avenska NJva« br. 2. od 16. januar? donosi uvodmk dra. A. StaTT-mra o potrebi, da se I kod nas nočne vod'ti vl-?e brfre o prirastu i kvaliteti pučatistva. D;uro Dimovič i7nosi svoje poglede na dekoracije n kazalištu, a dr. Zdenka Marko-viČ objavljuje živo 1 zanfmljivo p>san č!a-nak »Putov! du5e poljske« o najznatni.iim reprezentant;ma po*jskog dt'ha u zadnjih 100 godina. Dr. B. Cvjetkovič govori o vezama izmed?u rrora I kulture. Pjesmama se javljaju Kuzma Tomašč i B. Gjukič, dok ie novi pisac Josip SVavlč ml. napisao nspela dramsku novelu »Skok u n:5ta«. — U pregledu ocjenjuje A. Ha!er »Knjigu eseja« A. Barca, Wenzelides Kriškovičeve eseje. Dr. V. Dvorn?kovič izvješčme o filozofiji u Cc-hoslovačkoj, a dr. P. Skok prikazuje Lan-geovo djelo o Gobineauu. Usto ima biljc-žaka o rsrfičnim edicijama.
— Kratka srpska iti hrvatska slovnica. (I. deo), katero je sestavil učitelj Tomo Jedrlinie, Je izSla in priporočena je od Pro* svetnega Oddelka kot priročna knjiga pri poučevanju srbo«hrva§eine. Ntmenjena je učiteljem in dijakom. Obsega 56 strani ma* lega formata, a stane samo 5 Din, tako da jo more tudi najsiromašnejši nabaviti, ker toliko danes stane navaden zvezek. Vse* bina je ta: Predogovor, glasovi č, d, dž, pre* laženje glasova, pravopis, naglasak. ska*.a* nje naglaska na predlog, naslonjenice (en* klitike). «c, -ije-Lavci, sprezanje (vremena, načini, oblici). Na kraju je dodan mali slo« varček. Gradivo je obdelano temeljito v lahnem In jasnem stilu ter ga je toliko, ko« likor vsak povprečni intcÜgent najmanj mora znati. — Naročuje se pri založniku (To* mo Jcdrlinič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7, IL nadstropje). Knjigarnam s popustom.
K. Ettlinger:
Darilo s pota«
Stričnik In Jaz sva sedela v kavarni fn sva si pripovedovala svoje doživljaje z letošnjega potovanja. Stričnik je bil v Parizu in ga ni mogel dovolj prehvalitt
•Najlepše na tem potovanju pa je bito darilo, ki sem ga prinesel Iz Pariza svoji ženi!« je dejal. »Tako poceni Je še nikdar nisem odnesel!« »Pripoveduj ?«
»Pravzaprav je zadeva zakonska skrivnost ker pa nI brez posebnega kulturnozgodovinskega pomena, ti jo zaupam samo pod vsemi pečati molčečnosti. Navado imam, da sc omejim pri svoji potni prtljagi na najpotrebnejše. Rajši si kupim med potjo par nadomestnih kosov, ko da bi vlačil s seboj pol tucata kovčkov. Tako sem storil tudi to pot. In je bila posledica, da sem si moral kupiti v Parizu frak, par čevljev, dva para nogavic, štiri ovratnike, šest manšet in slamnik. Frak ml je bil preširok, čevlji preozki, toda slamnik mi je izvrstno pristojal. Stal me je osem frankov.«
»To ni mnogo!«
»Pa je bil tudi slamnik po tem! Bil je tako skrbno spleten, d« bi ga bil mirno lahko uporabljal ca rešeto.
To se pravi: samo prvi dan. Drugi dan se je namreč radi obžalovanja vredne nezgode precej skrčil. Peljal sem se v Versailles, da si ogledam vodne umetnosti. Pred Neptunom, najjačjo skupino vodometov, se je nabrala množica radovednežev. Jaz pa med njimi. Hipoma pa zapihlja majhna sapica, moj slamnik zleti z glavo, naravnost nad bazenom, se parkrat zasuče okrog svoje lastne osi in se nato spusti na vodno gladino, ln je znal bolj plavati kot jaz. Mirno je jadral od vzhoda proti zahodu in vzel nato ves ojunačen vslcd sunka nekega Ijubeznjivega neznanca smer proti jugu. Tam je zašel v fon-tano, ki ga je vrgla približno trideset metrov visoko v zrak. se spustil spet nizdol in nadaljeval svoje plavalne vaje. Prepustil sem ga usodi fn taval biez slamnika po parku. Dve uri kasneje je stopil k meni majhen fantiček In ml ponudil predmet, ki je nalikoval zavrženemu papirju za omaslenl kruh: »Monsieur, votre chapcau!« Dal sem fantiču petdeset centimov In si nataknil na glavo slamnik., ki tem mu dal spet približno obliko.«
»Mislim sem, da mi bol pripovedoval o darilo svoje žene?« sem pre* kinil stričnika.
»Da. saj res! Oprosti, da sem zašel! «— Poslednji dan mojega pariškega bivanja H »rilci. Z nlira pa mučno
vprašanje: Kaj bi prinesel svoji boljši polovici? Premišljal sem na vse strani in nisem prišel do zaključka. Slednjič sem si dejal: prvič te bodo z ozirom na pomanjkljivo znanje francoščine najmanj za toliko opeharil kot so te pri nakupu slamnika. Drugič pa bo obmejna carina temeljilo podražila tvoje darilce. In je torej najboljše, da kupiš svoji ženi nekaj doma, in ji ne prineseš ničesar seboj!«
»Vsekakor zelo poceni!«
»Pa da. sem zelo varčen zakonec! — Cas odhoda je napočil. Hotelski sluga je spravil moj kovčeg na kolodvor. Poravnal sem svoj račun, vzel ročno torbico in sedel v kočijo. Na moji glavi pa je blestel usodepolni slamnik. Za potovanje se mi je zdel še dosti dober. Zali bo g je bila to zmota. Komaj se je kočija premaknila, že je tudi zaplesal moj klobuk po zraku. Kočijaž je skočil za njim in ml prinesel nesrečno zadevo nazaj, če bi ne bil v njem pritrjen naslov tvrdke, bi ga ne bil spoznal: kajti med tem ga je povozil neki Omnibus! In pariški omnibusi so poznano dobro zasedeni. Ves divji sem zvil slamnik in ga zatlačil v kotiček svoje ročne torbice. Nato pa sem st kupil cilinder.
Ves dobre volje sem se pripeljal domov. Ko sem tvofo Jcno dovoljno
objemal in poljubljal, je pričela Žena z izlaganjem kovčka. Trenutno pa glasno vzklikne, in mi pade krog vrata: »O, kako lepo! To je krasno!«
Jaz sem zijal prav debelo. »Kaj pa je tako lepega?«
»Ne delaj se no takega? Ta slamnik! O, kako ljubek! Takoj moram pred zrcalom poskusiti, kako mi pristoja!«
In je izvlekla iz torbice nesrečni slamn:k in letela pred zrcalo. »Ne, ta apartna f a zona! Nisem ti prisojala toliko okusa!«
Brž sem se vživel v položaj.
»No, čuj, saj sem vendar umetnik! Sicer pa je to najnovejša pariška moda! Bil je šele danes zjutraj gotov. Nisem ga dal preje okititi. kajti sem se bat, da ne pogodim docela tvojega okusa!«
Žena se kar ni mogla pomiriti. »Moje prijateljice popokajo od zavisti! Koliko si pa plačal zanj?«
»Ne mnogo. Šestdeset frankov!«
»To je napol zastonj!«
»Vidiš,« je končal stričnik svoje pripovedovanje, tako poceni je nisem še odnesel še nobeno poletje! Cul sem strašne sodbe ljudi o letošnji modi dam-skih slamnikov — pa to so sami zavidljivi obrekljive i! Moja žena nosi slamnik z neprimernim ponosom. In dela povsod z njim velikanski furore!«
Poslovilni večer Ljube Vidmajerja.
Lj^bo Vidmajer odhaja za ftalno v Zagreb. 2 njceovim odhodom ne Izgubi samo SK. Hrija zves:e.;a člana, temveč Izgubi tudi ves slovenski šport odličnega delavca ln sotri'd.uk.2. ki je gradil njegove temelj \ Pov< doni Bjegovcga odhoda mu je priredila SK. Ilirija srvoči v salonu rcs'avracije Mik-!iča poslovilni prijateljski vc^cr, katerega so se udc!c2i!i Številni njegovi prijatelji Ii klubski tovariši, V Imenu SK. Ilirije s; Je
poslovil ou Vidinurjerja v iskreno toplih besedah njen pred-ednik g. O o r e c. poudarjajoč, da je hi! Vidmajer med pr'.imi, ki so
pričeli pred 13 leti oratl ledino slovenskega
Spona ter je bil eden tistih redkih Članov, ki se zavedajo do!2r*osti do kh-ta. Sodeloval je v nogometu Ul V lahki atletiki in če pogledamo uspehe njegovega neumornega delovanja, tvori tt> brezdvomno pogla\ ie zase. Za barve svojega kluba je nastopil skoraj 200krat ter posvečal ves svoj prosti čas sistematičnemu treningu. Manjkal ni nikjer in poleg sodelovanja v lahkoatlel ki ter nogometu je upravljal dolgo časa tudi blagajno ter vodi! statistiko in spl-^h opravljal vsako delo. Malo Je članov, katere bo IllrMa Tako težko pogrešala kakor gospoda Vidmajerla. ("iospod Goreč se Je nato Se prisrčno poslovil od Vidmajtrja ter mu v imenu kluba, kakor tudi v imenu vsega slovenskega sport3 želel, da bi žel v svojem novem bivališču nove Športne luvorike. — Podpredsednik Ilirije g. § i r c e 1 j je Vid-majerju izročil v imenu kluba krasen srebrni sadni podstavek v enak klubovc zahvale, njegovi soprogi pa dva cvetlična š p-ka. Za tem se je navzoče članstvo poslovilo od Vimajcrja. prišli pa so tudi zastopniki LNP. Hermes a in Laska ter segli popularnemu Ljubi v slovo Se enkrat v reko. Po končanih poslovilnih formalnosti se je razvil animirani prijateljski večer, vrstile so se domače popevke in operni pevce g>>-spod Kovač je zapel pur 'epih komadov.
Nekoliko statistike iz njegovega delovanja.
Ljuba Vidmajer Je zač:J !:;rati nogomet leta 1911. v Gradcu, kjer je nastopil v pokalnih tekmah za višjo gimnazijo. Leta 1912. je prišel v LJubljano, kier Js stopi! v takratni prvi slovenski klub »Hermes«. Claa »Ilirije« Je bil od leta 1913. do danes ter Je dosege! za klub krasne uspehe. Odigra! Je za Ilirijo 195 tekem In zabil 125 goalov. Nastopi! Je tudi večkrat reprezentativno za S'ovcnijo, 2a LJubljano In v mednarodni tekmi Slovenija - Francila, kj?r si Je priboril naslov internaetionalec. Knkrat je gostoval v Prr-gi pri Slavij i proti Boldkluben (Kopenhagen^ in s Slavijo na Dunaju proti Papidu. Kmalu si je pridobil internacionalni sloves. Lahko atletiko |e začel fnjiti leta 1921. ter je postavil prve slovenske lahko-atlctske rekorde. Postavil je sledeče prve rekorde: na 400 m v fi0.2, 69. 55.6 ln 55. na 800 m v 2 : 11. na W00 m v 2 : 55.1 (slovenski in jugoslovenskl rekord), na 150U m v 4 : 4^. skok v daljavo: 6.07 m (slov. rekord), skok v višino 1.65 cm (slov. rek), trrskok 11.31 m, kopje 31.45 In 37.25 ter Je bil prvrk v petoboju in leta 1922. in 1923. V 'etu 1921. se je plasiral v teku na 800 m za jugoslov prvenstvo n:i II. mesto. Iz tega J« razvidno ,da je z?drtI z njegovim odhodom s'ov. Soort krut udarec. Povodom njegovega odhoda mu tudi mi zakličemo krepki športni: Zdravo!
•
— Reprezentanca JngoVavue o.-a i Južni Itaftl ie sledeča: Fredricii (Halk), Ivkovlč (Jt:g.). Pažur (Cone), Naceviti (J). Cindrlč (H.), Kri.* (H.), Jovanovič (J). Z!-naja (H). Bonačič (Cor.c), Petkovič, Sekr-lič (oba Jug.). Ta postava ni baS najmočnejša, ker manjkajo igra!el Gradjansker.*, ki so odpovedali sodelovanje. Slaba je zlasti krilska vrsta in zdi se, da srt to moštvo ne bo preveč brl!;ar:tno odrezalo.
— Hoksar v avdileacl pri pape2n. Italijanski listi poročajo, da je bil te dn! sprejet od papeža v avdijenci sloveči ameriški bo* ksar Jonny Dundee, rodom Italijan. Ta obisk je pomenil za Rim senzacijo. Pape? ga je sprejel zelo ljureznjivo in se ž n}!ra pogovarja! o Športu, ki ga vedno interesira. Papež je med drugim smehljaje dostavil, da se je kot deček tudi cm pridno boksal.
— Za drsalce! Bled drsališče na Jcae-rn. Višina 510 m nad morjem. Jezero popolnoma zamrznjeno. Led stekleno gladek, kakor na tem jezeru se nI porrmiti.ŠporLni-ki-drsalcl naid-jo poln užitek. Podnebje? jasno, veter: sever, temperatura: 0J R, barometer: 770°.
Inserirajfe v „Sloy. Narodu"!
«trat* 4
»SLOVENSKI NAPOD« dne 73 januarja 1925.
Strv. t S
Dnevne vesti.
V Lmbuani diu Pesniki — prorokL
Nedavno je objavil »Slovenski Na* lod« proroško pesem Frana Levstika, ■mpovedujočo po krvavih bojU svobo* do in srečo Sloverrom. Slično proroko« Tanje, Izpolnjeno skoro do pičice, se nahaja v »Sonetnem vencu«, ki ga je •pesnil in objavil v »Glasniku« L 1869. Lipe H a d e r 1 a p, takrat osmošolec
▼ Novem mestu. Josip Jurčič je name« taval nadaljevati Janežičev »Glasnik«
▼ Mariboru, a je obtičal pri prvi števil* k! — dandanašnji veliki književni red* kosti — ki je prinesla na prvem mestu Haderlapov »Sonetni venec«; v njem sta VII. in IX. sonet proroška: .
Bojujejo rodovi se z rodovi, narodu narod hoče ukazovati, krvi potoke vidim prelivi! t i* napolneni ubitih so grobovi.
Ta ne preplašnt. Slave mi sinovi; nI nam se, vragom te se nas je bali, če vidijo, da složni vsi smo brati, da noš' ga prava varhi so bogovi.
Pripelje mlado jutro svilla zarja, Slovanom solnce, svoboda zesije ed morja na severu do Balkana.
Srce*, ponos se Stri orafarja, ki Čuti se mcfočr.e dor.irčije smogočnega v svobodi državljana,
m
• m
O težko čakam Čas tc zaželeni, ko bedo kraji se, po kterih mili Slovenski jezik se glasi, združili sedin jeni bratje v celoti eni.
Korošec, Kranjec, šfafere pozabljeni ne bodo več med nami se plpsiti; proč meje! kt nas točijo po siti. Od Drein do morja smo vsi Stovent.
Slovenska reč se jefa bo čestttt% sramotno v prah bo naše vraštvo pdlo, se praskal Svab, se jezil Vlah bo zviti,
meščanstvo se ne bode več sram*vato slovenski mlrVfi in govoriti, razum, srce' slovensko bo postalo.
★   * ★
— Nagrade dilakom srednjih Sol v Sloveniji. Prosvetni odelek razdeli na predlog srednješolskih ravnateljev bodoče dni 43.000 Din državne podpore med potrebne in pridne učence naSih srednješolskih zavodov. Te naklonitve naj bodo bodrilo našemu srednješolskemu naraščaju za šolsko delo in primerno vedenje. V prejšnji državi nismo nikdar slišali o podpornih naklonitvah, a vendar se Še dobe ljudje, ki nočejo videti velike koristi naciionalne države.
— Reka se oživila! Se ni dolgo, ko so italijanski listi pisali o Reki, da ie težko bolna in da zdaj pa zdaj izdihne. Zgoditi se je moral Čudež, da ji je bolezen odlegla in se obrača na bolje! Italijanski tisk konstatira, da se pojavlja na Reki pomorsko in trgovsko življenje, po malem sicer, ali dobri pričetkl so tu, ki obetajo bodočnost. Politične ovire so •dstranjene, vrši se organizacija dela, pristanišče se urejuje, na Sušaku je natrpano prometa malo pristanišče. Trst je prepoln, bazen Thaon de Revel se skoro izroči Jugoslaviji, Madžarska se poslužuje Reke, vse naokrog znaki za «ovo življenje. Reka se oživlja, na Reki se je pričelo delo. Storil je ta Čudež rimski pakt, dobrohotnost Jugoslavije prinaša Reki nove čase. Jugoslavija dela Italiji usluge, katere rada sprejema, ali italijanskih protiuslug ni nikjer. Ita-ßja pričakuje od beneške konference Sc novih ugodnosti za Reko in prekomor-ski promet. Zlo bi bilo, ako bi šla jugo-slovenska popustljivost predaleč v škodo našemu pomorstvu, in vsaka usluga tahteva protiusluso. Kje je varstvo za ■acijonalne in kulturne pravice našega fivlja pod italijansko oblastjo?! To varstvo se mora doseči, katti drugače ne bo nikdar med nami in Italijani vzdržnega sožitja, katero je slednjim zelo potrebno.
— Dvorni ples. Po poročilih iz Beogra* rfa je določen prvi dvorni ples za 37. t. m. Drvgi dvorni ples se vrši v mesec« febrit* arjti. Na oba plesa je povabljenih okoli 1600 oseb.
— Odlikovanje slovenskih gasilcev. Po poročilu iz Beograda Je NJ. Vel. kral) Aleksander I. podpisal ukaz, s katerim se ndll-knje 40 gasilcev z zlato kolajno in 460 ga-STcev s srebrno kolajno za državljanske gasluge v znak priznanja njihovega 251etne-ga požrtvovalnega delovanja pri požarnih brambab. Za od'lkovanje ie prosla Jugo-slovenska gasFskn zveza, katero prošnjo sta obenem podprla velika Župana v Ljub-Qani In v Mariboru.
— Uradna objava kandidatnih list Uradni list priobčuje v svoji 6. Številki vse kandidatne liste, ki so bile vložene v l|ub-llanskl in mariborski oblasti in so lih pristojna sodišča potrdila.
— VpokoJItev na poStt. Ministrstvo polte In brzojava Je vpokoiilo Inšpektorja pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Matevža V r b n j a k a.
— Prvi direktni vlak na progi Beograd-Sarajevo. Ker Je dograjena železniška proga Užice - Vardište, odpelje 24. t. m. prvi direktni vlak Iz Beogranda proti Sarajevu.
— Na-bolJ kritični zimski dnevi so po starih kmetskih pregovorih od 21. (sv. Ne-U) do 25 januarja (sv. Pavel). V.teh 4peji
23. farmarja. /92«,
nastopi oster mras aH ps načne mesti Včeraj se je sicer sneg že nekoliko ponujal, a* ga je veter sopet pregnal.
— Orisi konsnt v Dnnrovnftn. Atenska vlada jo imenovala natega državljana dr. Štefana Račiča sa konzula OrSko v Dubrovniku.
— Rahel Mlžofl potres. Observalorll profesorja dr. Belarja pod Triglavom nam poroča: Danes 20. Januarja, ob 18.15 so beležili vsi aparati potresne opazovalnice pod Triglavom rahel bližnji potres s Jugovzhoda v daljavi kakih 150 km. — Po zadnjem katastrofalnem oddaljenem potresu 19. Ja* nauarja je beležil veliki potresomer ves dan močno vznemirjenje zemlje in 19. januarja okoli 10. ure dopoldne mal oddaljeni potres.
— Solnčnl mrk. Dne 21 t m. bo delnt sotnčnf mrk, ki pa bo popom le v pasu med Francijo In Združenimi državami. V naših krajih začne mrk nekako ob 14. m pol popoldne ter konča ob solnčnem zatonu. So'n-čnl mrk bo največji ob 16. Iz Newyork a I poročajo, da se ob ti priliki dvignejo v zrak | do 4000 metrov višine aeroplani. ki bodo fotografirali solnčnl mrk ter fotografije brezžičnim potom brzojavlli, odnosno oddali na zemljo.
— Ogromen meteor so zapazi"! na milanskem obsevatorlju v velikosti hme ki drvi proti ozvezdju Kaslopele. Ce bi b"! meteor obdržal prvotno smer, bi sadcl ob vso J zapadno Evropo.
— Na Brezo"ef pri ztrovn'ct predava v ; nedeljo 21 t. m. v start soH g. župnik j dr. Arnejc, ki" se Je prijazno odzval to- • zadevnemti pov?bflu o^dotne podružnice j JngosTovenske Matice. Po predavanju nastopi domaČe pevsko društvo, člani podružnice pa vprfzore enodelansko fctirko »Pu*l-farka«. PoskrVJeno Je tudi za mrzla Jedila m dobro pijačo. Začetek ob IS. pop°ld«e. Odbor podružnice vljudno vrbi vse zavedne rojake, da se rdMeže te prireditve v prid Jugoslovenske Matice.
— Hitra pošfa. PrilatelJ nalega Fst* nam riše: Pismo, VI fe bito oddano v Ljubljani dne 12. tm. ob 10. na glavni polti potrebuje v Stari trg pri Ložu nef «hd. predn-o pride naslovb'encu v roke. Naslovffencn fe bilo namreč dostavljeno. Ako M Wo to nl-smo poslano v London, bi b?lo gotovo Že v rokah adresata, ker potrebuje pismo tjakaj samo 4 dni. Vprašam poštno roravo, kdo je kriv ti fenomenaml »hitrost!«?.
— Razpis. Razpisuje se mesto občm. zoVavarlka za občtoo Trbovl'e s 1. aprilom 1925. Prosilci morajo bfti Slov-nd. Mesto }e stalno, privatna praksa obila. Frks*na mesečna plača maša 2300 Dfci. Ponudbe na gerentstvo Trbovlje. Prošnje vložiti do dne 28. februarja 1925. Županstvo občine Trbovlje, <*ne 2*). nrosinr* 10*5. 195/n
— Kolonizacija krajev ob a!ban*k1 meji! Vlada snuje načrt kolonizacije krajev v Južni Srbiji zlasti za ozemlja ob albanski meji od Prizrena do Peči. V to svrho vlada odobri kredit v zneska 50 mPiJonov Din.
— Težka nesreča. DrobnlČ Matevž, 9-letni sinček posestnika Iz Cerknice, je doma padel In priletel n* dleto t»*eč> n* 4t*h. Dleto se mu Je taplčilo globoko v trebuh. Težko rani enega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Smrtna nesreča. Na delavca T~k~ba Blažiča, zaposVnega v predilnici v Tržlčri, Je 19. t. m. padel težak zaboj, ki ga J*? tako prlfisMI čez trebuh, da Je Blnžič dn* 21. tm. v IJubManskl bolnici podlegel zadobljenlm poškodbam.
— Razno n^zeode. Miha Stampfet, gozdni delavec Iz Kočevske Reke, Je n-*Se1 v jrozdu staro lovsko pnffko, katero H ogledoval z vseh strani misleč, da nI nabasana. Puška s* le nenadoma sprožila in kro?T* Je zadela fttamofla v levo roko. — §MseM Pn-renfa, 20letnl delavec Is Oorja pri Bledu, Je 15. t. m. v Radovljlel na kolodvora razkladal z vagona les. Nenadoma pa mu le snodrsnUo In padel Je t, vagona na tla. Poškodoval se Je težko n* g'avl. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico.
— Smrtna tramvajska nesreča v Sara-
»evn. V S ara levu Je rWetela starko Steno Brstič tragična smrt. Ki Je ttt**««*»l katedralo, je hotela strniti na elektroni v*»z In se peljati domov. V trenutku, ko Je stopila na tramvaj, se je je! voz pomikati, starka pa je vseeno skočTa nanl. Stopnica voza na se se je odtrgala in nesrečnica Je priletela nazaj na glavo na tla. Pri padca se Je tako težko poškodovala, da Je Ce* nekaj mmnt umrla.
— Bramsfav Ne!*« okmden. Znam* Pisatelj In dramaturg Branis'av Nitsle, ki Je bil pred kratkem Imenovan za fntendanta sarajevskega Narodnega gledališča. Je bil povodom svoje preselitve v Sarajevo na železnici okraden. Ukradenih mu je bilo več kovčkov, ki so vsebovali razne dragocene predmete, perilo m obleko. O tatovih ni sledu.
— Železniški materija! Iz Nemčije. Ta teden Je dospel v sušaško 1uko velik nemški tovorni pa mik z več kot 600 vagoni železniškega materijala, ki ga je naša vlada naročila v Nemčiji na račun reparacij.
— Čevljarji se opozarjajo na razpis dobave čevljev sa policijske detektive, objavljen v uradnem Hstu. It. 5.
— Kurtjoznosl pruske justice. Svoje« Časno je kopeniški stotnik prusko upravo pred vsem svetom blamiral. Tudi pruska ju« stica se je sedaj pokazala v prav komični Iuct. Ljudoicr Denke je lahko avojc zločine leta in leta izvrševal, ne da bi prišla poli« cija njemu na sled. Pruska justica, osramočena pred vsem avefom, je akuSals te zle« čine prikriti na ta način, da je obsodila ro» kodelčiča, katerega jo Denke hotel umoriti toda mu je pravočasno utekel in nato stvar policiji naznanil. Sedaj ga je pruska justice obsodila na večtedenskl zapor. Cel da je ro» kodelčiC v Denkejevem stanovanju — be» račU
— Poskusen samomor IStetnega dečka. V sredo 21. ^ as. so na|U n«v »reji Gsbefc *
Vmkovei v bližini pokopališča Sv. Ane ne« kegs ISlctnega dečka* ki ga je povozila io» ketnofiva. Ugotovilo se je. da je to učenec IV. razreda osiješke gimnazije. Lokomotiva mu je odrezala desno nogo nad členkom in so težko ranjenega prepeljali v osiješko bol* nlco. Deček je bil bolan in je samomor ia* vršil v trenutku duševne zmedenosti.
— Roparji na »mrzlem«. Običajno se roparji spravijo na »gorko«, topot pa je bilo baš obratno. V neko newyorsko mesnico je vdrlo pri belem dnevu pet maskiranih razbojnikov, kf so hoteli Blagajna oropati. Navzoči odjema'ci so bandite o"-kros;!i in jih takorekoč SÜspiü v omaro za led. Ko so jih čez nekaj Časa spust'H Iz neprijetne kletke, so bili lopovi skoraj napo! zmrznjeni
Iz LmMiaae.
— Svetosavska proslava na vscučilU Sču. Univerza priredi na dan Sv. Save dne 27 t. m. v zbornični dvorani ob 11. svetosavsko proslavo s proglasitvijo imen tekmovalcev, odlikovanih v tekočem študijskem letu s svetosavsko na* grado Nj. Vel. kralja ATeksandra. Pri tej prilik bo imel rektor univerze gosp. prof. dr. Karel Hinterlcchn jr slavnostno predavanje o temi »Premogov* no bogastvo posamnih držav in njih medsebojno razmrrje«.
— Prevedba člemv Narodn-ga gledall-iča v LJubljani. Po ooročilu iz Beosradn je snoci ministrski svet na predlog prosvetnega ministra odobril prevedbo ziroma razvrstitev vsega osrbja pri drami in operi ljubljanskega Narodnega gledališča. Načrt prevedbe je sestavila uprava N^r^u^sa jrledališča v Ljrb'Jnnl. SMčna prevedba Igralcev fn tehničnega, osobja je bila dos!cJ poleg LJubljane izvedena edtnole v Beogradu, dočim zagrebško gledališče še ni stavilo nik^kih predlogov. G'asom prevedb-nega načrta se razvrs'ijo vsi naši državljani, ki so angažirani, odnosno n^me^čeni pri Narodnem glcdaliSču v LjuVjanJ. bodisi kot so'lstf aH pa kot tehnično osobje, pridejo v uradniški čin, odnosno se uvrs*e med državne zvpničnike oziroma uslužbence. C'a-nom Narodnega gledališča se v pokomfno vftei^Jo vsa leta, tri so jih odstügfli bodisi pri Dramatičnemu društvu, bodM pri Gledališkem konsorcTru. Leta. ki so J,Ti čfanl Narodnega gleda'Isca preživeli v tuj'ni, se ne štejejo v pokojnino. 7a ta Ie*a se bodo morali dotični člani boriti In lim Je dana pot pritožbe na državni svet. Starejši člani našega gfcda?išča so m podlagi te prevedbe preskbljenl na stara leta.
— Juble?. 27. tm. prar-nieta petde^f*t-letnlco svo:e poroke gg Z^ravko Vt Kernen tlna V o n č I n a v Ljubljani, Dolenjka cesta 14. Oba sta bila vedno zavedna Slovenca bi orid^n d^'avea na narodnem oo-!j'i. Zlasti go?->. Zdravko Je velika onora »Družbe sv. Cirila in Metoda«, za ktero je fn še naM^a, ter je družba prejeta z njeTo-vo pomo"'» velü'o tisočakov. Vktjub starosti sta čPa in zdrava, ter naj ju dobrotno nebo taka obrani še mnogo, r^nogo Tet! N.tj živita do skrajnih mej človeškesa življenja. Živela?
— KohTn'a ra go^ka fe^a Irvonrubt"-»'». skl Solski mlad'nl. Geren-tski svet le dal. kakor čujemo, zopet v uoorabo kuhrn;o v poslopju šentjakobske d?kliške šole, kjer se ima kuhat? opoTdne gorka hrana za učenke, ki se vorifo no železnici v Ljubljano v š-ilo.
— Gozdni požar. Na Nanosu so pričeli Članstvo na razposlano okrožnico In poživlja vse one člane ln članice, kateri dos?ei še niso nakazali enkratni prisocvek D'n 2"l za svetopisemsko pa ne radosti obžo^o-odlašan^a store. Zdrrvo! Od^-or. 2"2ti
— Občni zbor Mestne Orjune L'ubra-na se vrši v petek 23. tm. ob 19. v prejš-nlh kavarniških prostorih Narodnega doma. Udeležba za vse članstvo obvezna. Vstop brez legitimacij ni dovoljen. 199'n
— Smrtna kosa. V Ljubljani je UTrla včeraj popoldne po dolgi, težki bolezni ga. Zofija S m o 1 i č e v a, roj. Podkrajšek, soproga viš. revidenta fn postajenačelnlka v pok. g. Ivana SmoMča, mati učiteljice v Senovem pri Rajhenburgu gdč. Marie Smn-Hčeve in sestra profesorja g. Henrika Pod-krajška. Pokojnlca je bila narodnozavedna, inteligentna gosna, navdušena Jugosloven-ka, katero je vzljubil in ceni! vsakdo, kdor je spoznal njeno plemenito srce ln prirojeno jI gostoljubnost. Kot učiteljica je službovala v Ilirski Bistrici In v Liti 1. Pogreb se vrši v petek 23. tm. ob 16. Iz Komenske-ga ulice It. 14. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jI ohranjen blag spomin, njeni rodbini Iskreno sožaljel
— Vdova v težkih gmotnih razmerah apelira tem potom na plemenita srca In prosi pomoči, ker Je bolna In se ne more preživljati. Cventuelna darila je pošiljati na naslov: Alojzija O J s t r I č e k, Zvonarska ulica 11 n.
— Usodepolna zmota. Dušan Tendoro-vlč, 23!etni akademik iz LJubljane, Je v laboratoriju univerze na realki pomotoma pil strupeno kemično raztopnino (analin). Prepeljali so ga v bolnico Jcjer so mu Izprali ielodcc
— Ljubosumen ženin. Delavec Mihael Tarčar iz Ljubljane le iz ljubosumnosti napadel svojo ljubico Apolonijo Dimnik, delavko pri Reichu, ter ji z nožem prerezal Žile na desni roki. Dimnikovo so prepeljali V bolnico.
— Opozarjano na razglas ljubljansko mestne sheme.
— Policijske ovadbe. Včeraj ao prispele no policijo sledeč ovadbe: radi poneverbe 1, goljufija 1, telesne po&odbc 1. sum« zvod« atva 1, prestopkov eestno-policijskega reda 6, prestopka avto*predpisov l, zglaševalnih predpisov X nezgode pri delu 2, požara 1. — Aretacije: 2 radi nastopa kazni, 1 pijanosti bi 1 tatvine.
— Dve nesreči. V kurltnld na državnem kolodvoru ae je ponesrečil mizar Ignacij Vojn* Pri debi mu je odletela sekira ia roke ia mu padla na stopalo desne noge ter ae tam zapičila — Ključavničar Fran Langer* bole. ss.poslco v kurilnici os Gorenjskem
kolodvoru, se Je pri delu močno poškodoval. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnico.
— 2e zopet slepar z optedatt! K šivi1 ji Pepci Jspclj je prišel dne 18 t. m. znani slepar Ludvik S?nen, ki se izdaja za zastop* nika tvrdke »Ogledalo* ter izvabil od nje 55 Din na račun ©"'edala. da ga bo prinesel. Seveda Japlieva ni vid:Ia ne cg!edaTa in tudi ne več Scnrna, Pozor pr~d sleparjem!
— Tatvina. Zasebnici Zofiü Reich, st-*» nujoči ra PcÜan^kem rasiou št. 6, sta bili t dvorila "kradeni blagajna in žimnica. vredni 600 D;n.
— Poletite \'si koncert, H ra priredi SentfaJrohs1-? pcvsM zbor in or'-'-ster — jutri, v petek, v Filharmoni^nl dvoržni.
(Z
—c Rcz?irf?nje rc1nrp efo'rtr'cn^ga omrežTa na okolico. V torek 20. tm. zvečer se je mestnem m",gisfrafu vršTt sestanek z^stopn'kov mastne in ok^ll'ke ob.ine celjske rr'di vpraSanfa razširjenja električnega omrežja mesta Cciji m b!i^n?o in daljno okolico. 7as*oon;k okolišTce obsine Je pred-lovrof da bi mestna občina izvršTa zgraditev eT ktrlčne^ra omrc'la v okolici. Ker so pa s tem projek^m zdru^cnn ve'ika bremena za mestno občino, se Je sklenlto to vpašanje še podrobneje prouči*!, n-kar bi se sklic;*! ponovni sest?nck obojcs'ran^kih zastopnikov, ki naj bi v zadevi končnoveljavno Izrazil svo?" mnenie.
—c Francko prrdavrnle. V srhoto d^e 2t. t m. ob ZX zvečer se vr?i v pro-s4or*h državne trgovske Sofe v Celj» francosko predivari? s sVi^ntiČnimi s'fkami. Predava lektor ljubljanskega vseučilišča g. Pene Martel »o starem in novem Parizu«.
— Sestanek vseh ce"s!c!h RuV^m^i dmš*ev se vrši v nedeljo 25. t. .m ob 11. dopoTdne v prosforih Glasbene Matice«. Na sesf-nku se bo slcVpalo o koncer'u Mariborske Gla^b^ne Matice, ki se vrši ?. fc-briir.ria v CcTj". na katerem se bo proizvajala DvoFrkova babda »'''rtvaški ženin« in glede spreiema mariborskih gostov na kolodvoru. Vsa društva se vabijo k sestanku.
Iz Marihora.
—m Se o požaru v Bistrici pri Llmbušif.
Ogenj na žagi tvrdke Kobi je izbruhnil okoli 22. in se je bliskoma razširil na vse objekte. 2aga s priključeno tvomico za izdelovanje zabojev stoji na samotnem kreju med Ložnico in Bistrico. Nočni čuvaj Je sicer požar tekoj opazil, vs!cd velike razdalje pa ni mogel takoj pr k'icati pomoči. Ko so pr(bivaTci požar opaziii. Je že gorelo na vseh koncih in krajih. Na Hce mesta Je takoj prispela domača požarna bramba. ki pa s svoj'm nezadostnim gasilskim aparatom ogniu ni hÜa kos Ob 23 je bila telefonično pozvana na pomoč mariborska požarna bramba. Med tem so prispeli tudi gasilci iz Ruš, P kerjev. Studencev in Selnice ob Dravi Og~nj se Je razširjal bolj In bolj in zdelo se je, da ga ne bo možno omejil ln to tembolj, ker Je primanjkovalo vode. Končno ie bilo ob 2. zjutraj pozvano na pomoč Še vojaštvo. VojnkI so oožrtvovalno pomagali pri gašenju In vlekli goreča bruna Iz ognia. Popolnoma le bil ogenj omejen šele rb 7. £koda se ceni na več milijonov dinarjev. Krko je požar nastal, ni znano. Krožijo pa razTične vesti.
—m Pos! itšen samomor. V policijskih zaporih se je skušala zastrupiti b!agajn!čar-ka Josinina H. Prerezala si Je žile na desni roki. Rešilni oddelek je nudil samomorilki prvo pomoč.
—m Ljubavne pustolovščine mlade Z"*-grebčanke. Mariborska obmejna policija Je prejela iz Zagreba telefonično sporočilo, da je od tam pobegnila hčerka neke ugledne zagrebške rodbine skupaj s svojim ljubimcem in Je verietno, da hočeta preko Maribora pobegniti v Avstrijo. Policija je postala na vlak pozorna in Je med potniki res opazila dva mTada mladeniča. Pozornost Je vzbujal s-»mo eden .ki Je imel kratko pristrižene lesa, noge pa so tičale v damskih čeveljčkih. Cim je nVadcnič opazil, da ga nadzorujejo, se ie skušal pomešati med sopotnike. To Je še povečajo sum organov, ki so ga prijeli in prepeljali na policijo. Njegova trditev da je mož, mu ni pomagala, kajti na policiji so spoznali v ljubkem mladeniču hčerko zagrebškega trgovca. Prepeljali so jo v Zagreb,
JüÜteka krajina.
— Tetefoi v privatnih rokah. Poroča!? smo včeraj, da se Izroči telefon tudi v Julijski Krajini privatni Industriji. Dežela spada v druga cono  telefonskega omrcž;a.
ItaT?:aai so z vladnim ukrepom zelo zadovoljni In njihovi listi upajo, da se potom privatne uprave razširi telefon po vseh kra* Jih, kjerkoli bo potreben. Trgovski krogi se nadejajo zvišanja ln pospešenja kupčij po rajširjeni telefonski službi. Industri-alci, ki so sprejeli telefonski promet, oblju-ljajo vsestranske ugodnosti. V Trstu bo deželno ravnateljstvo. Privatna služba se prične tekom prvega četrfetja ti.
_ Fašlstovskl poslanci Iz Juf*Jske Benečije so bili te dni pri Mussolini ju, s katerim so imeli daljši pogovor o razmerah v deželi. Menili so se v glavnem o novln volitvah, pri katerih hočejo doseči kar največ je uspehe. Značilno Je, da hodi s fašlstov-sklmi poslanci iz Julijske BeneČ-je vedno oni Dudan, ki zastopa »neodre&cno« Dalmacijo!
— Kruh v Puli zopet dražil. KomisaT Rizz! ie dovolil novo zvišanje cene kruhu v Puli, in sicer je določena cena za navaden domač kruh na 2.10 lir za kilogram, za boljši kruh pa na 2.40 lir za kilogram. Draginja raite, obljubljene gospodarske pomoči Istri pa ni od nikjer.
— Detentor. Pred poroto v Trstu je bila obsojena 27 letna Ivana Mininel iz Ron-kov radi detomora na eno lefo ln 8 mesecev Ječe. Vdova Mlnlnet je Imela nezakonsko
. i det*, .katero je. takoi no .»oxodu zadu&U» m
potem zrezala na kose. Pcrrornfcr so vpo-Stevall, da je stori'a to v zmedenem stanja. V preiskovalnem zaporu je bila od julija 1923.
— IzscUcvanje preko Trsta.  Lan je
odpotovalo iz Trsta 67c2 Izseljencev m sicer 15S4 v Severno ln 53-!S v Jnž:!0 Amt« rik^. Od Teta 1919. do 192L znaša število
izseljen.v preko Trsta 5^.-^4, od teh 35.402 v bi verno in 23.G4-2 v Južno Ameriko.
— Mestni učitelji v Trsta tožijo fe dolgo čas.i rad: draginje Ia prosijo pri magistratu odporne!!. Te trA so mu poslali novo prošn>o,   v kateri razlagajo,   kako jih
vedno bolj tlači draginja, zato prosijo, da bi se jim ničesar ne odtegovalo od p!ač in tudi ne prispevki za penziski iond, dokler se jim ne prične Izplačevati obljubljena drasinska doklada.
— Telovadno društvo »Gorica« priredi na poslednjo pustno soboto v Trgovs-kom domu tradicijonalno maskerado.
— Ubaldo Domini nekdanji fašistovskl tajnik v Vidma, pride prihodnji mesec pred ?3Jn;jo, ker je v dru2oi s svo>im uradnikom rerugfio slmuHral roparski narad, da si prilasti 177.501 lir. Domini ie geometer. Za razpravo v!ada že sedaj veUko sanjmanjo, Dominijev oče je predsednik sodišča v Vidmu.
— Konja In voz so ukradli v Trstu vozniku Nikolaju Kap!;u neznani malopridnež!, kakoršnih je v tržaškem mestu vse polno Kapelj je pustil na trsa Garibaldi voz za trenotek. ker je Imel nujen opravek. Ko so je vrnil, ni bilo ne konja ia ne voza. Tatove iJče sedaj policija.
— Na občnem zboru goriškega lašija
so sklenili, da se ima s strani višjih strankinih organov poveriti fašistom v Gorici naloga za boj v obmejnih krajih, naperjen seveda proti »drugorodcem« .... Revčki, katerim se hlače tresejo pred vidcmckko gospodoI
— Smrtna kosa. V Sežani jc umri gosp, Josip D e t o n i, v pokojen! sodni >aadofic4-jal. Bil je tih in miren človek pa dober slovenski mož. Naj počiva v miru!
— Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vprizori meseca marca Blodekovo opero »V vodnjaku«. Društvo je pred leti že priredilo to opero in je takrat sijajno uspela.
— Gozdni požar. Na Nanosu so pričeli goreti v nedeljo gozdni nasadi. Požar podpira burja in tako je Nanos zavit v gost dim. Ogenj se opaža zlasti po noči.
— Žensko podporno društvo jugoslovenske kolonije v Trstu priredi 27. tm. v dvorani »Tina di Lorenzo« koncert s družabno zabavo.
Dopisi.
— Iz Sf. Vida nad Ljubljano nam pišejo: »Nas* dekan Zabret je ©tvori! volilni boj na prižnici in kot propovednfk vzel v roko staro klerikalno orožje: Grmel je na nekle-rikalne liste, posebno pa na »Slov. Narode. Gospod se >e že nekaj časa držal bolj rezervirano ln mislimi smo, da ga Je mln.la borbena strast. Tudi smo bili skoraj uver-jeni, da na svojih sestankih, svoje pristale vzgaja vsaj toliko v narodnem duhu. kolikor išče zaslombe pri raznih vodHrrih mestih, kjer se kaže seveda povsodl lojalnega, kar se pogosto rado vpošteva m smatra za resno. Da pa naša javnost spozna ugotovimo to-le: Vas Drav'je je poseben pašalik dekana Zabreta. Preskrbel si }e v Dravljah poseben lokal, kjer je že po vojni sto bi sto* krat razlagal svojim pristašem svojo n\-rodno dušo. Kako pa vpliva njegovo vzgo-jevalno delo na njegove najboljše pristaše, služi ta-le slučaj: Pretekli teden so blM zbrani njegovi najboljši vzgojene, in so v Živahni debati razpravljali o državnem ustrojstvu. Pri tem so kričali: »Dol s kraljem ln državno upravolc ter psovaH državne uradnike. Drugi dan pa so se posam-nikl opravičevali, češ da so to govorili v razburjenosti In pijanosti. Oseb namenoma ne navajamo, če pa bo potrebno m g. dekan to želi, lahko storimo tudi to. Radovedni smo, ako so tudi taki izbruhi plod njegovih predavanj, ker če njegovi najboljši pristaši v Dravljah v takem tonu dokumentirajo svojo pripadnost k državi, smo v dvomu, če se cilji njegovih sestankov strinjajo z zakonom o zaščiti države. G. dekanu svetujemo naj pusti na prižnicl v miru napredne Tste ln uči raje krščanski nauk, na sestankih pa naj trpliva na svoje poslušalce, da bodo pošteni državljani.
Sopiialni vestnik.
—s O socl'a'nj zakonodaji v JagoslavtÜ
predava danes 21. trn. v Pragi g. Božidar AdŽia Iz Zagreba.
—a Mednarodna soc!?alnopoMtlčna konferenca se je vršila pred kratkim v Frankfurt. To je bi!a prva konferenca take vrste na nemäklh tleh v povojnem ča:u. Konferenca ima cilj pripraviti fuzljo treh medna* rodnih udruženj za razno delavsko varstvo ln za odpravljanje brezposelnosti Zastopane so bile Nemčija, Avstrija, Italija, Belgija, Angleška, švica, Holandska, Finska m češkoslovaška. Razprave je vodil francoski delegat. Sprejeta so bila pravila. Ustanov* na skupščina bo najbrže v Bernu koncem septembra.
—s Na Poljskem podaljšalo delovni čas? Iz Varšave poročajo, da se Je vršilo v senatnem odseku za socijalno gospodarstvo zborovanje o sedanjem gospodarskem stanju v deželi. Večina senatorjev je nagla-Sala težko situacijo poljske industrije, kateri preti propad, ako ne pride pravočasno do ukrepov, ki bi jej pomagali kvišku. Reklo se ie, da bo treba zvišati delovni Čas, ker to ve'eva okolnost, da Je bil delovni čas v Nemčiji podaljšan in da treba misliti vsled tega na podaljšanje tudi v Poljski drŽavi Minister za trgovino se je izrekel proti podaljšanju delovnika v premogovni industriji, v ostalih panogah pa bi bilo na mestu, da bi se tako zvišala konkurenčna sposobnost
Ste v. 18
»SLOVENSKI NAROD« dne 23. ji no a rja 192b.
stran a.
Gospodarstvo.
Nemške železnice pod novo upravo.
Po Da we sove m načrtu so prišle nemške železnice pod upravo delniške družbe »Deutsche Reichsbarrngesellschatt«. Gene-ralra ravnatelj te družbe, dr. Oeser, je napisal te dni obširno razpravo o tarifni politiki nemških državnih železnic, iz katere sledi, da mora družba upravljati železnice tako, da bodo njihovi dohodki odgovarjali reparacijskim zahtevam, obenem pa dosegi: svoj gospodarski cilj. Dr. Oeser ve prav dobro, da teh dveh nalog ni mogoče izvršiti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Zlasti glede tarifne politike ne najdejo državne Železnice dovolj razumevanja pri industriji in trgovini, ker bosta oba gospodarska člnite-lia vedno nasprotovala visoki obremenitvi, dasi je z ozlrom na reparacije nujno potrebna. Oeser odklanja zlasti očitke, da kopiči Relchsbahngesellschafr denar v tolkl meri, kolikor ga niti ne potrebuje. Ti očitki >e čujejo zadnje čase v Nemčiji zelo pogosto In celo Zveza industrijcev trdi, da je imela družba državnih železnic v enem četrtletju 800 milijonov zlatih mark prebitka. Generalni ravnatelj pa trdi, da položaj družbe v mnogih slučajih ni tako sijajen. Družba je dobila železnice z velikimi hipotekar-niirri obremenitvami. Zato Je bila glavna dolžnost nove uprave postav-;:': državne Že-reznice na tako podlago, ki bi omogočala redno izplačilo reparacijskih dajatev. In Oeser Izjavlja, da se je šele novi upravi to posrečilo.
Nemške železnice morajo že v prvem !etu prispevati za reparacije 200 milijonov, drugo leto 595 milijonov in dalje v normalnih letih okrog ene milijarde zlatih mark. Pri ogromnem obsegu tega podjetja, ki še vedno zaposluje okrog 800.000 delavcev in uslužbencev, je odplačilo teh zneskov zelo težko tem bolj, ker mora uprava graditi nova železniška poslopja. Vprašanje tarifcie oprave je po mnenju generalnega ravnatelja v prvi vrsti v zvezi z reparicijskimi obveznostmi državnih železnic. Najprej morajo železnice poravnati ves dolg, kajti družba bi ne mogla odgovarjati za eventu-, e!no podaljšanje sedanjega stanja čez dobo, ki jo določa Dawesov načrt. V zadnjem Četrtletju je Izšlo v nemškem tisku več tabel, { ki primerjajo obstoječe železniške tarife s predvojnimi. Večina listov sklepa, da so sedanji železniški tarifi previsoki. Generalni ravnatelj opozarja v svoji razpravi, da je rcio težko primerjati tarife s predvojnimi, ker je ves tarifni sistem drugačen. Treba Je upoštevati, da je bil uveden med vojno prometni davek, ki je sedaj z ozrrom na reparacije zelo važna postavka. Družba državnih železnic mora izplačati od tega davka imesek 250 milijonov, pozneje pa Se 290 milijonov. Prometni davek bo treba pobirati :rko dolgo, dokler traja reparacijska obveznost.
Dr. Oeser opozarja dalje na velike stroške v železniški upravi. Razsvetljava se ?e podražila za 25%, premog za 40%, ko-lomaz za 53%, baker za 60% in barva za 100%. Temu je treba prišteti še visoke uradniške in delavske plače. Družba je sicer tako reducirala število svojih uslužbencev. Ja zgodovina foidustrijsikh podjetij ne pozna sličnega slučaja. Pred vojno je odpadlo :ia vsakega uslužbenca 1588 mark, dočim se ;e zvišala ta svota s 1. januarjem 1925. na 2243 mark. Pred vojno je znašalo število železniških uslužbencev 692.700 in osebni izdatki 1.110,000.000 mark. Danes zaposlujejo železne 770.000 oseb za 1,720.000.000 mark. Železniškemu osobju se plačuje torej okroglo 160% svote. ki Jo je plačevala uprava pred vojno. KHometer tovornega prometa je veljal železnico pred vojno 2.08 pfenigov, sedaj pa 3.Ö6: kilometer osebnega piometa pred vojno 2.60, sedaj pa 3.01. Osebni promet je bil za nemške železnice vedno vir deficita, ker se nikoli ni posrečilo spraviti tarife v sklad s laktlčmml izdatki. To se je posrečilo šele z novim povišanjem železniških tarifov, kakor tudi z odpravo nekaterih osebnih vlakov in ustavitvijo nočnega prevoza. Uprava jc bila v to svrho prisiljena izdati tudi naredbo. da se osebni vlaki na nekaterih manjših postajah odslej ne ustavljajo.
« * •
—g Živinski sejem na Dunaju dne 10.
januarja. Na sejem je bilo prignanih 5160 glav živine, in sicer se jc uvozilo iz Mad» žarske 775, iz Romunske 808, iz Jugoslavije ; 12, iz Češkoslovaške 121, Nemčije 35 glav; '
domaČe živine pa je bilo prignane 140 ko»
rradov. Cene so bile sledeče: volt Ia 17 do 18.000, voli, srednji 14300—16500; alabši 11 do 14300; biki 12—16300; krave 11—15.000; suha živina 6500—10.000— za kilogram žive teže.
—g Svinjski Me jem na Dunaju dne 20. januarja. Na sejem je bilo prignanih 11.485 j svinj, med drugim 2773 debelih ter 8412 me* f snatih. Prignano je bilo iz Madžarske 92, iz Romunske 2531 debelih in 466 mesnatih, iz Jugoslavije 138 debelih, iz Poljske a12 debe* lih in 7496 mesnatih. Cene za kilogram žive teže so bile sledeče: Ia debele svinje 22 do 22300: srednje debele svinje 20 500—21300; stare debele svinje 19.000—20.000; izbrane težke svinje 20—22.000. izbrane lažje 19 do 21.000; angleške mesnate 18—22.000.
—g Hmelj. Poročilo Hmeljar, društva za Slovenlfo. 2alec v SavinsM doffni. dne 20, jan. 1925. Kljub zvišanju dinarskega kurza postalo Je povpraševanje po hmelju pri rastočih cenah živahnejše. Skbdlšča se polagoma spraznujejo. Plačevalo se je minule dni za primo (kakršno pač Imamo) po 100—105, za rjavi hmelj po 50—64 Din za 1 kg. Društveno vodstvo. — 52. poročilo Hmelj, društva v Žalcu: 2atec. CSR. 17. jan. 1925. Od 14. trn. je nastalo mirnejše na trgu. Zadnja dva dneva sta bila skoro brez prometa. - Cene se pomikajo v okviru od 4600—4700 čK za 50 kg. Vsa zaloga se ceni le na 4000 stotov a 50 kg. kar bo komaj v kritje domače potrebe. Tržni položaj J*» prav zdrav In te le komaj bati, da bi se cene zdatno znižale. Pivovarji in gostilničarji še nimajo docela napolnjenih ledenic.
—g Novi pravilnik za ureditev prometa z devizami In valutami. Finančno ministrstvo Je na podlagi sklepa ministrskega sveta izdelalo nov pravilnik za ureditev prometa z devizami in valutami. Ta pravilnik je bil Izročen sedaj v tisk in vsebuje vse važnejše rešitve ministrskega sveta fn finančnega atfnfstrsttra do 31. dec. 1924.
—g VI. mednarodni trgovski semen! ▼ Bruslju. V Bruslju se vrši od 25. marca do 8. aprila 1925 VI. oflcijelnl mednarodni trgovski veleselem. Prospekti so na razpolago v pisarni Trgovske In obrtniške zbornice v Ljub'Janl.
—g Deseti spomladanski vefese'em v Pragi. Termin desetega vzorčnega velesej-ma v Pragi je določen na douo oJ 22. do 29 marca ti. Vclesejem bo k?kor dosfdaj, razdeljen na 17 raznih skupin, katere obsegajo vse panoge čsl. industrije. Skupaj z ve-lesejmom bo prirejen hotelski sejem, radio sejem, sejem stavbne Industrije in stavbnega materijala, velika razstava francoske industrije in končno razstava Društva Masa-rykove akademije dela v Pr*gi, ki bo prirejena to pot prvič in poseben sejem mu-zHcalnih instrumentov ter klavirjev. Vse Industrijske panoge splošnega velc^eima bodo, kakor je razvidno iz dosedanjih prijav, kompletno zastopane po prvorazrednih češkoslovaških in inostranskih tvrdkah. Posebno je omeniti tovarne stekla, katerih število dosega 25, železno industrijo hi livarne kovin, kjer so zastopane največ čsl. tovarne (Vitkovice- Skoda itd.) elektrotehnično panogo, tekstilno industrijo, kože, jablonsko Industrijo itd. Z ozirom na splošno zanimanje, vladajoče za X. spomladanski veselejem v Pragi, kakor v CSR, tako i v inozemstvu se pričakuje niv Izreden uspeh te pomembne velesejmske prireditve.
—g Mednarodni vzorčni semenj v Budimpešti se bo vršil od 18. do 27. aprila. Udeleži se ga tudi naša država. Madžarski listi poročajo, da je zanimanje za semenj živahno.
—g Prometa po Italijanskih pristaniščih
je bilo lam po doslej znanih podatkih: prvih 9 mesecev je priplulo 100.507 parobrodov z 38.500.000 ton, blaga 16.678.000 ton. potnikov 2,892.000. Jadrenjač je bilo v prometu 64.500. Odplull so pa miki z 2,*66.000 potniki In 6,255.000 ton blaga. Promet tržaškega pristanišča Izkazuje od navedenih številk dvajsetino. V Trst je priplulo v o-menjenem času 6781 brodov z 2.039.945 ton, odšlo je 6788 brodov z 2.072.402 ton, blaga 2.183 823 ton. (Uvoz 1,459.625. izvoz 724.198 ton.)
—g Pristanišče v Vladlvostoku je proglašeno za svobodno. Visoke uvozne carine so upropaščale pristanišče. Sedai so uvedene olajšave za tranzitno blago In železnica Je cenejša.
—g Umetna volna v Italiji? V Torinu se je osnoval sindikat dveh italijanskih in ene francoske tvrdke. ki hoče poskusiti po neki iznajdbi izdelovati umetno volno.
I
/ l Mi /V
ProdukcUa ^»vljev v ZJedinienlb državah. V prvih 10 mesecih 1924. so izdela1' v Zjedinjenih državah 263 milijonov parov čevljev, leta 1923. je bilo v istem času izgotovijunih 301 milijonov čevljev. Torej lani znaten upadek* V Ameriki se vozi vse r avtomobili in tako se hranijo čevlji.
—g Angleška zunanja trgovina Izkazuje za lansko leto v izvozu vrednosti 795 mil. Sstz. to ie za 28 milijonov več nego prejšnje leto uvoz pa je dosegel vrednost 1289 mil. Lstr za 184 miL več nego prejšnje leto.
-g Tobačna žetev v BMgerlJl Je zm
šala »eta 1924 42 milijonov kg, leta 1923 50 milijonov kg.
—g železniška statistika. Po statistiki iz raznih dežel znaša skupno obsežje železnic na svetu 1/192 250 km, od tega odprde na Ameriko 598.131 km. na Azijo 12543& km. na Afriko 54.109 km. na Avstralijo 46.98« km ln na Evropo 367.883 km.
-g Trgovska bl'anca Turcl'e se zaključuje za lansko leto s pasivom okoli 6i> milijonov turških funtov. Uvozilo se |e blaga za vrednost 144.7 milij. Ltq. In Izvozilo za 84 6 mi'ij. Izvozilo «e Je največ tobaka, posušenega sadja in bombaža.
—g Angleški kapital v Atenah. Me1
grško nacljonalno banko, mestom Atenami in nekim londonskim bančnim koncernom je prišlo do dogovora za posojilo 5 milijonov funtov Sterlingov, ki se porabijo za zgradbo vodovoda v Atenah.
—g Produkcija avtomobilov v Zedlnje-nlh državah v prvih 11 mesecih 1921. je znašala 3.37 milijonov pasaži-rskih in tovornih vozov. Skladišča se praznijo In v »Natl-onal Automobile Chamber« pravijo, da je zimska prodajna se zija mnogo ugodnejša od lanske.
A Razstava mlečnih Izdelkov v Milanu. Na nednaro.incm vzorčnem vclesejmn v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprl»a t. C. bo posebn»» n»>Jeno odde'enje za razstavo mlečnih izdelkov. Tudi na lanskolet. nem veieselmu se Je vršila razstava mlečnih izdelkov, katere so se udeležile skoro vse evropske in južnoameriške države Ke» ni bi'a lansko ietc i.a omenjeni razstavi za* stopanr naša m!rknrska industrija, poziva naš generalni kor-zulat v Milanu, da bi se naši fadnsto ija'ci udeležili razstav« v čun-večjerr. številu.
— Dobave.    O delen i e za mornarico v
Zemunu sprejema ponudbe glede dobave dveh prenosnih tankov za prevažanje bencina In dveh podzemeljskih tankovih naprav za shranjevanje bencina za hidroplane. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7 .februarja t l. pri Intendanturl Vrba-ske divizijske oblasti v fianjaluki glede dobave 190.000 kg ovsa. — Dne II. februaria t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne železne pločevine: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave peči, štedilnikov in cevi. — Dne 12. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih lopat Iz Jekla. — Dne 13. februarja t. I. pri ravnateljstvu državnih železnic v LJubljani glede dobave raznega tekstilnega materijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1500 kg saponina (surovo olje). — Dne 14. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih Želernic v Ljubljani glede dobave lokomo-tivnlh ognjenih cevi. — Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Služkinje.
V današnjih časih so tudi služkinje poglavje zase. To je eno najbolj perečih vprašanj, ki dela našim gospodinjam cesto velike preglavice. Tudi v tem oziru so nastale po vojni nove razmere In marsikaj se je temeljito spremenilo. Neprestano čujemo pritožbe, da s služkinjami dandanašnji ni mogoče več shajati. Ena krade, druga je preveč sladkosnedna, tretja trucasta in svoje-glavna, četrta se rada pozno v noč potepa po mestu, peta terorizira gospodinjo in hoče imeti v domu glavno besedo, šesta noče brisati prahu in krmiti ščeneta, ki Ji ga poveri gospa, skratka, križev in tižav ie z njimi vse polno. In tako vidim*- ilustracijo današnjih razmer, ko se služkinje večkrat na mesec menjajo. Pride v hišo s cufico in delavsko knjižico, seznani se z gospo In domačimi, komaj se obrne po kuhanji in stanovanju, pa ji že pokažejo vrata. Ni za rabo, pravi gospodinja in jo obesi svoji znanki, kakor da ie s tem pridobila vse dobre lastnosti. Samo v starih knjigah lahko še čita-mo o «b»žkin;ah, ki so služile pri eni obrteiji 30;—50 let. Nam se zdi naravnost neverjetno. In vendar je služkinja neobhodno potrebna pomožna sila v gospodinjstvu, zlasti tam, kjer tmajo deco. Kako to, da je tako težko najti dobro služkinjo in seveda tudi dobro namestnico?
Vzroke moramo Iskati na obeh strarvjh. Oglejmo si najprej služkinje. To so običajno dekleta iz siromašnih rodbin, večinoma sirote, ki «e drugače ne morejo preživljati in morajo cesto v zgodnji mladosti s trebuhom za kruhom. Pridejo v tuje mesto, med tuje ljudi. Sirote so v oni starost!, ko imajo hčerke premožnejših rodteljev na razpolago vsa sredstva, da se normalno razvijajo ln izobrazijo. Zato so osamljene, zapuščene, brez nadzorstva In materine ljubezni. Kakšna usoda jih čaka? V najboljšem slučaju pride tako dekle v družbo starejših služkinj z burno preteklostjo, v družbo vojakov in mestnih postopačev, kjer ne vidi nič dobrega. Ne čudimo se torej, da se pod neprestanim vplivom teh elementov pokvari tudi pošteno dekle. Na prste lahko seštejemo obitelji, ki skrbe za to, da dobi služkinja v roke dobro knjigo, da pride na predavanja na pr. o spolnih boleznih in drugih, za vsakdanje življenje neobhodnih problemih. Take rodbine so častne Izjeme. Pri nas prevladuje žal še vedno raziranjc, da služkinja nI Človek. So Izjeme, ali bolj redke. A vendar moramo priznati, da Ima t udi »služkinja dušo, da tudi ona hrepeni po duševni hrani, po Izobrazbi m občevanju s poštenimi ljudmi. Naši predniki so bili v tem oziru drugačni. Služkinje so jim bile cesto najboljše svetovalke v gospodinjstvu, vzgajale so deco ki pomagale graditi domače ognjišče. Zdaj so se družabne razmere temeljito spremenile, v ospredje stopajo tudi nižji sloji. Tudi služkinja instiktivno čuti ta duh modernega časa in noče socijalno zaostatl z drugimi stanovi. In kje najdete rodbino, ki bi imela kaj smisla za ta problem? Ne smemo pozabiti da so časi, ko nižji sloji niso Imeli mkakih pravic do kulturnega življenja, za vedno minuli. Zato umna gspodinja ne bo godrnjala, če hoče služkinja v prostem času na predavanje, v gledališče itd., da zadosti svojim kulturnim potrebam. Nasprotno, gospodinja bi morala sama opozarjati služkinjo na take poučne prireditve In tako izpolniti dolžnost, ki jo ima do sočloveka. Če jc služkinja mlada ki razposajena, čemu bi ji gospodinja ne dovolila poštene zabave v dostojni družbi? Kako dobro bi bilo, če bi gospa včasi poučila svojo služkinjo o nevarnosi, ki ji preti od starejših, moralno pokvarjenih to-varišlc aH brezvestnih moških, mesto da jo po nepotrebnem zmerja In podi od hiše. ko je sirota Že zagazila v moralno močvirje! Ne bilo bi toliko strahu pred spolnimi boleznimi, ki so med služkinjami danes tako zelo razširjene in ogrožajo rodbine zlasti tam, kjer imajo deco.
Ali mesto tega vidimo danes baš nasprotno. Služkinje so prepuščene svoji usodi In večina gospodinj ravna z njimi tako, da zbuja v njih odpor in nezaupanje. Čemu stika na pr. ta aH ona gospodinja po njenih rečeh, ko je služkinja odsotna, čemu odpira njena pisma itd? Tega bi nihče od nas ne trpel od svojega slu ž podajalca. Mar pa služkinja nima interesa in pravice do samostojnosti? Drugačna je stvar, če gre za dokazano nedostojno vedenje ali tatvino. V tem slučaju je dolžnost gospodinje energično braniti ugled hiše ki rodbinske pravice. Somničenje brez pravega vzroka In Iz tega Izvirajoče ravnanje s služkinjo je pa po-
vod za prepire, zahrbrnost in splošno de-morahzacijo služkinj. Take služkinje postanejo neodkritosrčne, izogibljejo se Članov obitelji, pri kateri služijo, pač pa se oklenejo s tem večjo ljubeznijo in zauoairjem onih znancev alt znank, v katerih vidijo in čutijo ljubezen, dasi so to cesto zahrbtni ljudje, od katerih ima škodo ne le služkinja, nego tudi njena okolica.
Služkinjo imamo tako. Kakršno si vzgojimo. Zelo lahko pokvarimo tudi najboljša služkinjo, z druge strani pa Janko zbuduro tudi v najslabšem, moralrvo pokvarjenem dekletu iskrico dobrega, ki je bila fe davro pokopana globoko pod skorjo nezaupania bi lahkomiselnosti. Treba je samo videti tudi v služkinji človeka, ki je po svoji naravi kot razumno bitje enako nam. Ce bi vse gospodinje ravnale tako, če bi priskočile služkinjam v nevarni dekliČH dobi na pomoč s priiazno besedo, pamctrrim nasvetom ali dobro knjigo, bi bilo kmalu kojiec pritožb, da z današnjimi služkinjami rri mogoče shajati. Seveda so v mnogih slučajih krive tudi služkinje, da jih iiobena poltena gospodinja ne mara. Ali :o gre večinoma na račun starejših, ki so jih pokvarile gospt>di::je same. ker so >ih v z^odnj'i mladosti prepustUe njihovi usodi.
Indijanski princ
Lansko leto so bil; italijanski Usti polni poročil o indijanskem princu z imenom Tavttna Ray. Mlad mož, star okoli 36 let, je nastopal po večjih in manjših mestih pa Italiji tako. da je bil vsakdo pozoren nanj. ker je vstavljal ijuui, govoril ž njimi in glavno, knr mu je dalo popularnost, je bilo razsipanje denarja. Ho ulicah te delil denar na levo in desno, vsako malo uslugo je plačal drago rn revežem # deli! veliko mi-loščno. Včasih so ga spremljaje po cest.i h cele povorke ljudi, pričakujoč, da jim vrže Indijanski princ polnc^ pesi ilr pred noge. včasih ie be^a! iz enega hitela v drugega, ker so oblegale njegovo bivališče ljudske množice. Iskal je stikov 2 meščanskimi krogi, z društvi, z gledališči, s fašisti se jc vozil ponosno v elegantnih avtomobilih, tn povsod je imel odprto roko. kakor da bi bil on eden največjih bogatašev na svetu. Kadar je nastopil oficiielno se »o pokazal v lepem indijanskem kostumu z bogato pcmlc*» na glavi. Vse ga je občudovalo, vse Je strmelo, vse ugibalo, kako neizmerno mors b'tf bogat ta poglavar iditancev.
Pravil je radovednežem, da Ima v Kanadi m še drugodi ogromna posestva, tvor-
nice, živino, petrolej teče po njegovi zemlfi ln da ie poglavar najboljšega indijanskega rodu. Ker so je pa hotel dvignili v Evropi v visoko človeško družbo, da bi Imel pri lahkovernemu občinstvu toHko več veliave, je natvezal zlasti aristokratskim In sllčnlni krogom, da je po materi bourbenskega po-koljenja. Dolgo Časa so pisali Hsti o njem. slednjič jc bi! idijanski princ nekako že pozabljen, zapustil je b?l Italijo. blodH je po Franciji in Anglrji m slednjič prišel v Švico, kjer se je pa zaključila avantura Indijanskega princa Tavana Ray.
Policija v Neuchatelu ga je arcttrala. Ko so ga prijeli je vzkliknil: * Konec je komedije!-! Kazenski oblasti v Bell'r.zoiil so doile ovadbe več oseb, da rih je Tavata Kay gTdo osieparli. Na podlagi teh ovadb .ie bil aretiran. Švicarske oblasti ne delajo izjeme z nikomur in policija je prijela brez vsakega nadaljnega pomisleka indijanskega princa, ki se 3 je že tako zdel sumljiva oseba.
V Beilinfonl je bil v bolnici, potem je. ozdravüen ostal tam in trosil denar. Kazal je rad tudi velik prstan s fašistovskfrn znakom, ki mu ga je baje dal Mussolm!, ko je bil pri njem v avdijenci: razkazoval je tudi spre-jemnice v faSfstovskf organza-cije, katerim je obljubljal seveda velike podpore. Po švicarskih krajih, kjer so je giba! se je govorilo, da je nakupil krasen velik grad Trevano. AH v Švici mu Je zmanjkalo denarja in bogati Indijanski princ je »pumpaU fn puščal dolgove po hotelih. Sledojič je bilo vsega tega preveč in prišel jc v toke policijski oblasti, ki sedaj poizveduje, kdo je pravzaprav ta slepar k« se izdaja za indijanskega princa.
Policija je izvedela, da je imel razmerje z neko zelo premožno plemiško rodbino v Fiumicellu v nekdanji avstrijski Turlaniji, kateri je lagal, da proda svoja velikanska posestva v Kanadi in se naseli v Italiji ter poroči hčer iiirmicelske grofice. Plemkinja mu je verjela in pri njej je dobil denarja menda do ene^a milijona lir, ki ga ie potem
Ed. Rice Burrougfis:
58
@ar%anoü srn
»Ali bi se mu raje ne ognila?« Je predlagd gospod Morison Baynes.« Mislim, da ga Vi sploh niste slišala.«
»Da, slišala sem ga,« se je zasmejala Meriem.« Pojdiva k njemu in pokličiva ga.«
Gospod Morison Baynes se je začudeno za smejal. Ni hotel pokazati svoje bojazni in strahu, tudi se mu ni hotelo v noči iskati družbe gladnirt levov. Imel je sicer pri sebi puško, toda pri luninem svitu je streljanje vedno negotova stvar in on Se nikdar v svojem življenju ni streljal na leva, niti po dnevi, kaj šele po noči. Misel na to, da bi ga mogel lev napasti, je v njem vzbudila gotovo nerazpoloženje. Med tem pa je rjovenje ponehalo. Nista ga več slišala in čimdalje sta jahala, tembolj je gospod Morison Baynes postajal zopet odločen. Jahala sta v smeri vetra, naravnost proti džungli. Lev je ležal v mali dolinici na njih desni strani. Bil je to že starejši lev. Dva dni že ni ničesar ulovil, dva dni ničesar jedel, kajti njegovi naskoki in napadi niso bili več tako čili in nepričakovani, tudi njegove moči so že slabele. Dva dni je lačen in sestradan blodil po džungli sem-intja in tudi že doigo časa pred tem se je živil le
od mrhovine zveri, ki so poginjale v džungli. Bil je Že star, toda še vedno strašen stvor, ki je širil strah in grozo okoli stbe.
V tej noči je zavohal človeka In zgubil ves strah in pre\*"dnost. zakaj bil je že preveč sestradan. Tudi rroti celemu krdelu lovcev s puškami bi se postavil v bran, ako bi bilo potrebno, da svoj želodec napolni s svežim mesom. Hitro in tiho je hitel v neveliki oddaljenosti od ljudi, ki naj postanejo njegova žrtev.
Globoko v džungli je nekdo drugi začutil — ljudi in leva. Ta stvor je sedaj dvignil glavo in vohal po zraku, potem pa je prisluškoval v eno stran.
»Jahajva drug poleg drugega.« je rekla Meriem Morisonu Baynesu. »Pragozd je v noči prekrasen in pot dovolj široka, da lahko jahava vštric«
»Da, da,« je govoril Morison Baynes, toda njegov glas se je nalahno tresel
»Leva se nama ni treba bati,« je rekla Meriem, ko je opazila njegov strah.« Bwana je pravil da v teh krajih že po več let ni bilo leva in tudi. ako bi bil, je v džungli dosti drugih zveri, da torej nima potrebe, hrepeneti prav po Človeškem mesu. In končno v teh krajih se prireja toliko lovov, da se Je lev gotovo umaknil globoko v džunglo, da je varen pred ljudmi.«
»Oh, jaz na leva nisem mislil« je odgovoril Morison Baynes. »Mislim samo na to, kako se v teh pragozdovih strašno slabo jaha. Vsak trenotek človek zadene na vejo, ali zajaha v grmičevje, da je ves popraskan. Vse to ne more dvigniti razpoloženja in dati pravega užitka.«
»Pa nadaljujva pot peš.« je odgovorila Me riem Jn že pričela lezti s konja.
»O ne, je zakllcal Morison Baynes ves prestrašen. Ta misel se mu je zdela naravnost blazna. »Jahajva raje na konju,« in svojega ponija je okre-nil v temne sence pragozda. Za njim je šla Meriem, pred njim pa je tesno na zemlji ležal Numa in nestrpno čakal na svojo žrtev.
Na planoti za njima, katero je obsevala sre brna mesečina, je jahal samotni jezdec in napo tiho preklinjal, ko le videl, kako sta izginila v gozdu. Bil je to Hanson. Zasledoval ju je že od Bungalovva. Pot je peljala naravnost proti Han-sonovemu taborišču, tako, da bi mogel takoj do biti izgovor, ako bi ga opazila, toda ona dvt ga nista videla, ker sta bila v svoje razgovore takj zatopljena, da se nista ozirala.
Zajahal je naravnost proti kraju, kjer sta ona dva zavila v džunglo. Ni mu bilo mar, ako ga zagledata. Zato je imel dva vzroka. Prvi je bil ta, da se je Baynes vmešal v njegove načrte in njih izvedbo preprečil ker mu je odpeljal dekle
To dejstvo more pozneje izrabiti v svojo korist. Pred vsem pa je potrebno, da ju ne izgubi izpred oči in da se prepriča o tem, da se Morison Baynes dekleta ni polastil v lastne namene.
Drugi vzrok je bil dogodek, ki se Je v minuli noči odigral v njegovem taborišču in o katerem Velikemu Bwanu ni ničesar pripovedoval in to iz strahu, da bi tajni pohodi njegovih ljudi ne bili izdani, ako bi slučajno Bwanovi ljudje prišli v stik z njegovimi lastnimi ljudmi. Zato je v Bungalowu pripovedoval, da je polovica njegovega spremstva utekla. Ta njegova laž pa bi bila takoj izdana, ako bi se črnci obeh taborišč slučajno srečali, zakaj afriški Črnci so zelo klepeta vi in ne morejo ničesar obdržati zase.
Dogodek, o katerem ni ničesar pripovedoval in ki ga je prisilil da je v noči zasledoval dekleta in njegovega spremljevalca, se »e v njegovem taboru odigral prejšnji večer, ko je bil on odsoten.
Njegovi ljudje so sedeli okoli ognja, okrog in okrog obdani z visokim grmičevjem, ko je naenkrat brez najmanjšega šuma in ropota med nje planil ogromni lev fn zagrabil enega Ig družbe. Da si je rešil življenje, zato se je imel zahvaliti edinole odločnosti in složnosti svojih tovarišev, o dolgem in hudem boju se jim je namreč posrečilo s puškami kopji in s koli odgnati razdraženega in lačnega leva.
Stran 6
•SLOVENSKI NAROD« «n* 23 ianoarfa 1985.
5tPV 18
razdajal, kjer se je nahajal. Ta furlanska plemkinja je biia tudi v Bellinzoni, kjer je plačala bolniške stroške zarji, potem pa je v Londonu Izvedela, kako je pravzaprav s tem idndijanskim princem, ki ž re rrmesel tako veliko blamažo.
Pri aretaciji so dobiti pri *p.iccu* polno pisem njegovih upnikov, ki so nra dali tudi velike svote.
Kdo je ta slepar? Policijski stotnik pa le vprašal: -Kdo ste Vi pravzaprav?« Odgovoril je, da naj poprasa v Zedfrjenih državah na Rhode Island po Edgar La Plan« te pa bo Izvedel, koga ima pred seboj »Princ je Imel v Evropi tri imena: Tovana Ray, Chief White Elk in Tamrada. Baje je bil pevec v Musichallu v Londonu, kjer se je poročil, pa svojo prvo ženo pustil m sc potem poročil v Ameriki. V Franciji je sodeloval menda pri neki filmski družbi m tam je rabil tudi indijanski kostum, s katerim je potem strašil posebno po Italiji. Mož govori tri jezike: angleški francoski m italijanski. Sedaj pravi, da je bil njegov oče Trancoz, ko se je izselil v Ameriko.
Zanimivo je, da je Imel iani v Bruslju konferenco o revmdikacijah Indijancev v Kanadi in prišlo ga je poslušat pet tisoč ljudi...
Tako je vlekel »»indijanski princ* relo leto zapadno Evropo za nos. O novih -az-kritjih glede »Indijanca*- bomo še pory^ali.
Obisk pri avtomobilnem kralju.
Sven Hedin pri Fordu.   Fordovi nazori o Človeški sreči. Fordov zaslužek med sprejemnimi urami.
Švedski geograf in turist Sven rfedrn je pomladi predaval po Združenih državah. Obiskal je tudi avtomob'lnega kralja v De-troitn, Henryja Forda. S Fordom je težko govoriti, ker sprejme od tisoč oseb. ki žele s njim govoriti, komaj eno. Končno pa je Sven riedinu le uspelo, da je obiskal F~r-da. o obisku pripoveduje S^*en Hedin v nekem švedskem listu nastopno: ?*ekega popoldne ob 2. sem sedel v svoji sobi in čital, ko plane k meni prijatelj Parsons in mi sporoči, da mu je Liebold, vsemogočni hiš-trik Fordovih pisarn ob l. telefoniral, da na-Jo Ford sprejme ob 2. V hipu sva sedela v avtu m drvela z blazno hitrostjo proti De-raborau, kjer se nahajajo priproste enon ld-stropne Fordove pišarijce. Našla sva hišrl-ka, ki je odpiral pisma in jfh zaznamoval s kratkimi beležkami, ker Ford nikdar ne čita pisem In sc na vsa pisma, tudi na tista od beračev, stalivo cdgow.rja. Ford se je
ravnokar vrnil s tromesečnega potovanja po. Floridi m Tezasu. Po kratkem čakanju stopi Ford k meni m mi stisne roko z besedami: -.Zelo me veseli, da vas poznam«. Začela sva razgo\ror o vseh mogočih stvareh med zemljo In nebom, ki je trajal eno uro In pol. V tem času sem natanko opazoval Forda. Mož je srednjevelik, slok, miši-Časl ?n zdrav. Odlikuje se s prikupljivostjo m prijaznostjo. Edino, kar je na njem posebno značilno, so njegove živo begajoče *n nadvse inteligentne očL Lasje se mu že nekoliko slvijo, oblečen pa je priprosto, kakor vsak njegov pisarniški uradnik. Fordovi po-kreti so hitri, sedi na stolu s prekrižani m! nogami m se ziba s križaniml rokami za vratom. V takem položaju kramlja s človekom, vendar ne napravi vtisa nervoznosti. Nekateri so popolnoma napačno trdili, da je Ford neomikan in neizobražen. Za gradnjo avtomobilov ne potrebujemo grške ah" rim* ske mitologije. Ford pa je sicer koncentri-rsn. harmonično razvit in izredno intellgen-te. Najprvo smo govorili o Rusiji. Ford pričakuje od Rusije veliko in si obeta dobro tržišče" za svoje avtomobilne in motorne pluge. Avtomobil, kakor p'ug naj služi dvigu ruskega naroda in dežele.
Čim se poravnajo razmere v Rusiji m se ustali režim, bo Ford zidal tvomice in prodajal traktorje Fordson po najožjih cenah. Ford veruje, da pride čas, ko bo Rusija potrebovala njegove avte in traktorje. Nato sem mu jaz (riedin) pripovedoval o brezkončnih karavanskih poteh v Mongoliji, na Kitajskem, v Turkestanu, Perziji ki Beludžistanu, kjer bi lahko napeljal avtomo-blni promet. Dežele so namreč ravne in ob-nebje večinoma suho. Le vprašanje benzin-skih zalog bi delalo skri>i. Ford je odgovarjal s trdno vero. da bo tudi te zapreke obvladal. Korak za korakom namerava osvojiti cel svet. Ko sem ugovarjal, da utegne zračni promet izpodrinil njegove avte, je odvrnil, da bo v tem slučaju tvornic? izpre-menil v delavnice za avjjatčno industrijo. Ford je nato naznanil, da zida na Švedskem avtomobilne tvornice.« Ali mislite morda, da delam radi denarja? Denar odbijam od sebe in ga sovražim. Delam in pridobivam denar, da poboljšam življenjski položaj človekov! Hočem, da gre vsem bo'je in da postanejo srečni. Moji delavci kuoljo lahko avto za 5 dolarjev m plačajo ostanek s 5 dolarskimi mesečnimi obroki. Pred leti sem sezidal 60O0 delavskih hiš, vsako z vrtcem, ki je stala 2500 dolarjev. S slučajno dobrodelnostjo ne pridobite ničesar«.
Ford odklanja dobrodelne darove. Zlo
je treba odpraviti pri korenini. Obrazložil mi je nato misijo cenenega avta, ki naj si osvoji široke narodne sloje. »Mesto da sedimo v zatohlih izbah, se sedaj lahko vozimo na deželo in v tuje kraje. Na ta način pomnožimo veselje do življenja, zdravja in samozaupanja. Seve postajajo s tem ceste neznosne in razmere v Newyorku in Detroit u so v tem oziru naravnost neznosne«. Fordu sem nato pripovedoval, da izdam knjigo o svojih vtisih v Združenih državah m da posvet*m dve poglavji njemu in njegovim tovarnam, nakar me je povabil na obisk tovarn v maju. Vzel sem uro in vzkliknil: Mi vam jemljemo dragoceni čas. »Nič zato«, je odvrnil Ford. Pozneje smo Izračunali, da je Ford, medtem ko se je raz-govarjal z nama. zasluži! 75.000 dolarjev!
Umor I:pe vehunke.
Iz Varšave poročajo, da so našli te dni na železniškem mostu truplo mtade, lepe ženske. Oblečena je bila zelo elegantno. Ležala je ob tračnicah s prestreljenimi prsi ter v rokah držala denarnico z znatno svo-to denarja. Policija je sklepala iz tega, da lepotica ni žrtev kriminalnega zločfnca, nego da je IzvršTa samomor. Ko pa so prepe-l.ali truplo v poMciisko mrtvašnico, so sno-znali v njem Margtto M o d a n o v o, daleč raokoli znano učiteljico nemškega jezica, ki je prišla v Varšavo pred letom dni ter se preživljala s poučevanjem nemščine. Policiji je bila ta ženska dobro znana, ker te imela z njo zr»dnje tedne mno~o posla. Z^a-no je bilo, da zelo rada občuje v družbi poljskih častnikov, med katerimi si je izbrala tudi ljubimca. Dan za dnem je pose-čala varšavsko trdnjavo.
Pred dobrim mesecem se je policija prepričala, da trna ooravlti z navadno vo-hunko. Zato so jo oblasti aretirale, ali takoj drugi dan je prišel na policijo visok pol»ski uradmk, s katerim je Modanova že dolgo občevala, ter izjavil, da je učiteljica nemočne njegova nevesta in da prevzame odgovornost za vse njeno delovanje. Policija jo je na podlagi te Izjave osvobodTa, aH poljski listi so začeli pisati o tej aferi in palici :sko ravnateljstvo je bilo prisiljeno od-redti, da se nora osumljena Ženska dnevno javljati na polic:ji Pred tremi dnevi so njeni poseti nenadoma Izostali. Pol;cija ie takoj poslala na njeno stanovame detektiva. Stanovanje je bilo zaprto. Ko so slednMČ s težavo odprli vrata, so našli na mizi pismo, naslovljeno na dotičnega častnika, ki je prevzel odgovornost zanjo. V pismu pri-
enava, da je vohunila ne le za francosko *n nemško, nego tudi za angleško in japonsko vojaško poveljstvo. Vsem štirim generamrm štabom je pobijala informacije o sfanju poljske armade. In v hipu, ko se je detektiv s tem pismom vrnil na policijo, so prinesli tudi truplo Margite Modanove. Policijski zdravnik je ugotovil, da je ustreljena z vojaškim revolverjem. Umor ie izvršil bržkone njen ljubimec poljski častnik, ki ga policija išče. Mož je menda izvedel, da je postala Modanova njegova ljubica samo zato, da pride v stik s poljskimi vojaškimi oblastmi.
Novo zakonsko pravo v Rusiji.
Sovjetski komisar pravosodja je izdal nov zakonski predlog o braku, rodbini in varuštvu. Pred'og raz^otriva sovjet ljudskih komisarjev, nakar bo uzakonjen in pu-bliciran. Po novem zakonu je dovo'jeno stopiti v zrkonsko zvezo vsakemu moškemu, ki je dovršil 18 let in ženski z dovršenim 16 letom. Zrkon^ka zveza s*opi v veljavo po registraciji pri dotični politični oblzsl. Cerkvenih porok sovje*ska vlrda ne priznava. Registracija ni dovoljena, če je ed-n bodočih zakoncev slrboumen duševno bo'an ali če sta si oba v sorodu v prvem kolenu. Brat in sestra ne moreta skleniti zakonske zveze. Možu aH ženi je dovoljeno nositi ski'p-no ime, če ta pri regis'raciji to izrecno zahteva, sicer obdrži vsak svoje ime. Zakonska zajednica nima nobenega vpliva na državno pripadnost. Oba dela obdržita svoje državljansvo. Imetje pridobljeno potom skupnega dela, je last obeh zakoncev, če mož ali žena ni sposobna za delo in nima sredstev za življenje, mora nositi vsa ma-terijalna bremena za delo sposobna polovica. Ce pos'ane noseča žena, ki nI živela v registriranem brr*ku, ima pravico označiti poliMčni oblasti očeta, ki mora podpirati njo in dete. Označeni oče more tekom 14 dni protes'irati. Če pa zamudi ta termin, smatralo ga oblasti za zakonskega očeta. Če dokaže ali Če sodišče ugotovi, da je žena istočasno občevala tudi z drugimi moškimi, moralo vsi skupaj skrbeti zanjo in za deco.
Roditrljske pravice so v glavnem do'ž-n^sM do dece. če rodi*e'i| ne store svojh dolžnos'1, jim lahko sodišče odvzame r^di-trijske nravice. Deco vzgajata zakonca skupno, če s? ne soorazum*»ta gl^de vzgoje, odloči vi»ruh. Rodite'ji lahko pos1i<*|o d"co v šolo ali na delo, vendar pa nimajo pravice sklepati pogodbe o delu brez vednosti
in sporazuma z deco. Oba roditelja morata po svojem materijalnem položaju enako skrbeti za deco. Ce zanemarjata svoje roditeljske dolžnosti, lahko sodišče deco odvzame ter jo izroči varuhu. Deca pa mora skrbeti za roditelje, če žive v bedi ali pa če niso sposobni za delo. če tudi deca ne more podpirati roditeljev, preide ta dolžnost na brate in sestre ali na najbtžje sorodnike. Adoptacia je dovoljena samo v Interesu deteta. Če žive roditelji adoptiranega otroka, je adoptacija dovoljena samo v sporrzumu z njim. Če ie otrok prekoračil 10 leto, odloča sam o svoji adoptaciji.
Po svetu.
• Tu'cl v Parizu. Pariz z okolico, scln-ski departement, šteje 4.411.691 prebivalcev, mesto samo jih ima 2.936.472. Tujcev je v mestu in okolici 62\865, med njimi največ Italijanov, to je 113.574, Rusov je 56.9CO. Poljakov 30.506. Nemcev je samo 4253.
• Nemci povsodl. Iz Kahire poročajo, da je prišlo v Jeddo osem nemških častnikov, ki bodo prideljeni kot inštruktorji armadi kralja AH. ki se bori z Vahabitl. Te dni se je poročalo tudi. da vodi artllerijo pri vstalih v Maroku proi Spancem neki nemški oficir, ki je pobegnil iz vrst francoskih kolonijalnih čet.
• Ncumnast je rešila maŽ2. V Batle Crcvku (Amerika) so se nedavno zbrale žene na posvetovanje, ali bi ne kazalo, da možje kuhajo zajurk, da bi mogle žene poležati. Večina pa Je predlog odklonfla z motivacijo, da so možje za tako opravilo preneumni.
• Nalstarelša pošta v ArnerlM. Ameriška pošta se Je pričela leta 1672., kr> sta guverner države Ncwyork Lovelacc In cu-verner države Massachiissets Winthrop vpeljala pismonoso na konju, ki le prenašal poštne pošiljke med Ncyorkom in Bostonom.
• Vaskl-ani ra/bo'n'M z rocn'ml granatami. V Berlinu je razbojrviska toloa lz/ršfla na blagajno centralnega uradniškega društva nanad. pri Čemer so se razbo'^ikl posluževali mask in ročnih granat Uglašeni uradniki so morah stati na *stoj*. dokler niso razbojniki oplen'li blagajne in odšli. Policija jim je na sledu.
Glavni urcdn;k: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednk; V LAHI SUR KAPUS
208
Potrti globoke žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da ie naša iskrenoljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Zofija Smolič
roi. Podkrajšek
v sredo, dne 21. t. m. ob 5. popoldne po daljši bolezni, prevtdena s sv. zakramenti za umirajoče boetivdano preminnla.
Pogreb nepozabne ratnice bo' v petek, dne 23. t. rn. ob 4. popoldne iz hiše ža-los i, Komenskega ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. januarja 1925.
Globoko žalujoče rodbine:
SmolK, Podkrajšek in Alexandrovte.
Mestu: pogrebni zavod v Ljubljani
BI«     aalhoUe kapi, 1« t« brez dvoai«
„Prl nizki ceni" <™
Krnici] Žorsi, UffllMM, % Petra c. 3.
Nudi ceni. odjemalcem veliko izbiro za krojače In Rlvlije Velika izbira rokavic, nogavic in rn-vrsn h ženskih volnenih fo««c. Razno mcJko, d*msko in otroSko perilo, ter raznih zimskih potrebščin in vsake vrste kravat i.t.d. po piiznano nizk h cenah.
Ivan lax in sin.
U L
Lubljar.a
CosDomtska cesta Jt 2
Naib t ši šivalni strotl in plctin- stroj. I'borna k^nstrukc ia In e'eea*»tna izvrši'ev U tovarne v Lincu UstanovtitM 1367.        Os'aaevt aaa iat7.
Vezanje poučuje brezplačno. Posamezni deli ko'es in š val. strojev. lO-letna cfaranoifa.
Pisalne sto e ADLER in URANUA. Kolesa iz prvih tovarn .Dorkopp\ .Styra«. .W/iffenrad" „IOjst-.
Um dabalo I
Ha drobno I
Prager Presse
za Juioslasljo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40°—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
NOVOl
novo!    Največje zanimanje
vlada za tgradbt stanovanjskih hI i v sistemu
„SEIDEL"
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko do-viSeno, najhitre le in najcenejše. Splošno rozomost vzbu.ajo
nosniki sistema „SEIDEL"
kateri nadomeščajo lesene stropnike, žele^ohetona^e preklade itd. Natančnejše podatke doW'e mi stavbnem pod et u Ja« kak Aaaatta« sin Ing. Viktar Aocatta In drag,
Ljubljana. Tabor štev. 2. 86 T
Stopnic« «SEIDEL - ograje.
Opozorilo.
Firma Mailar s Dunaja (Wien) naznanja n. n. od rmat-cem. da je prevzel samoprodajo na;lh
apsrafef za iuitö lüiioi Frört
g. T. K*ra v L'ualjanl.
Cem. kontinente *1 dno rro-«lmo, na« nad.ilpa aH nov« n — točila naslovijo ha gorenjo firma
Z velespo5Tovar»iem 210 FIRMA HELLER.
PREMOG
trboveljski,  I bojski. činomal!ski
imt, iantviM Hin, igtjt, Bnüskt brütttt
dobavi a ILIRIJA
l m im Inj» Pttn mj I
Tel. 2J0. — P;ač*lo tudi na obroke. 163 T
Prvovrstni      137 T
Crčpe de Chine
in
Crfepe Georgette
v vs*h barvah za p e*re obleke no skrajno ar»l±anlh ce ah pri
JOS. PODKRAJŠEK
l'ubliana. Jurttle* trg
Surova avlla v vs^h b^r.nh •O ena sirska me-et ä Din 120.
Piccolijevo
žBleznatd vino
krtaea   s abotne, krvi potrebne in ner.o ne osebe, bi c d cl ne in S bke ouoke.
Dobi se v
L
lekrrJ dr. 6. Piccoli Haiku   D nalsU cesta
1s3t
---1
Narodna knjigarna
priporoča uradni, konc^pin«, pisemski, zavo|nl In barvani papir
- Ka«ete a pisemskim paplrleni - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema In trenil kolonami« smer. Journal, vezane v pol platno In celo platno • Otfjemalne kn|IZlcs In indekse po različnih cenah - Zaloga Šolskih zvezkov In risank - Zavitke ra «rede vseh velikosti - Velika izbira vseh pisarniških potrebščin, svlncn'kov. peres« peresnikov, radirk« kamenčkov, tablic« gobic, gora1, črnla itd.
- Risalna Sestila - Barve zs šole in umetnike - ftazg'ednlce pokra In-ske, humoristlčne. nmetniftke vseh vrst najnovejše - Albumi zs slike in dopisnice - Spominske kniige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila, čopiče, neresnice, torbice, jermena -Velika Izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah In tintnikov
Ljubljana, Prešernova ul. 7
Lisičje kože
in drugih divjačin — ku* puje vedno D. Zdravič, trgovin« usnja, Ljvbljft« na, Flori lanska ulica it. Q.
10/L
Strojno plctcn'c
Pred Skofiio lil. — Pre« vzema v d^lo v^aVovrst. ne nogavice, kakor t"di podpletanjc. Cene s^l;d« ne! 14/L
Perfc,
kokošje, račje In gosle, puh. oddata vsako mno# žino po zmerni ceni — tvrdkm E. Vsi da, ffcko. vee 520"
Natakarica,
rretna. ki je vajena b^li» ših f*^stov, — se takoj spr»ime. — Pi«tncne rx>» n"dbe pod »Va^'-arirt 212«« p<i itT"»vo »Sloven* skega Naroda«.
Lovci pozor I
Ceno se proda eno leto stara čistokrvna lovska psica*ptičarka ne nske re* saste pasme s n»»p.-'i->o s^^no d«-es-tro. krtterc s^aift* imajo lodovnik. —■ Po«ive se v *.-t*o'tni A. Z't*crt. Livbljanj. Pre* J*»rpova i'li^s. ?04
Fina šivilja
za obleke gre Šivat na r'^m:   Mr-me t'idi nem*
5 k o. Naslov pove npr*»» va »Slov. Narodi*. 207
Lekarna
na dalmatinske*« r-toku se proda ali da v najem. — Pojasnila sc dobe pri: Jcrko Bučič. notar na Hvaru v Dalmaciji 2**3
Kuharica
(samostojna'?, želi mesta pri trgovski družini ali tej enaki. — Poirve se: Vrtna ulica 23, dvoršče.
209
Brezplačno
stanovanje
dveh sob. čvent. souro« raba kvhinie— d-^hi oni. kateri da 50.000 Din posojila pro*i sigurnemu jamstvu. Ccnj. ponudbo p^d »Sigurno jn-nstvo 191« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Hiša v Novem mestu.
6 sob. 2 podstrešni sobi. 2 knhinji. 2 kleti, vse pri* ti'<line, sadni in zelcnjad# ni vrt, vodovod v hiši, se tako i nroda. — Pismena ponudbe do 31 t. m. na un^avo »SI. Naroda« pod »Novo m°sto211«.
Resen in marljiv provizijski potnik
fta nekoliko nradmetot. »-»»d»jo6ih v galante-rljska, želva*« aH modno stroko.
'oMi'be na II1 lavo S' v. Naroda **nd „Solventen 205'«.
Mae. *». 1733'52
Rtf. XII
206
Razglas,
Mcs*na občina ljubljanska namerava razširiti obrat me<tne elektrarne na tako kapaciteto, da ji bo mogoče oddajali tok neomejeno vsem prebivalcem v mestu in okolic.
Radi ugotovitve konzuma se vab:io interesenlt, ki hočejo svoj dosedanji prikl uček povečati ali ?e na novo priključiti da naikasn eje (najdalje) v roku do 3. fehru-arja 1^25 izpolnijo formular, ki jim te na razpolago pri ravnateljstvu mestne elektrarne v Mestnem domu.
Ta formular naj izpo'nijo tudi oni, ki so sicer že vložii prošnje za priključek, pa še niso dob li odgovora.
Industrijske obrate se b-"» v najkrajšem času obvestilo, nod katerimi pogoji bi se jim dobavljal električni tok.
V Ljubljani, dne dne 21. januarja 1925.
Predsednik gerentskega sveta:
Dr« D.nko Puo.
Lastnin* in tisk »Narodne tiskdxuc««