Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: 'Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta B gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamozne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 244. V Ljubljani, v ponedeljek 25. oktobra 1886. Letnilt XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 24. oktobra. Delegacije. V zadnji seji državnega zbora 22. t. m. popra-ševal je dr. Rieger v delegacijo izbrane poslance, hočejo li pritrditi prošnji, da bi delegaciji letos ne zborovale v Budapeštu, ampak na Dunaji. Ker so temu predlogu pritrdili vsi delegati z desne in leve strani državnega zbora, podal se je predsednik dr. Smolka z obema podpredsednikoma k ministerskemu predsedniku ter ga prosil pri skupnem ministerstvu in pri cesarju priporočati prošnjo delegatov. Grof Taatfe je obljubil to storiti in je bil v tej zadevi že pri grofu Kalnoky-ju, ki hoče reč predložiti oger-skemu ministerstvu. Nekterim Dunajskim listom se danes poroča, da bode ogerska vlada brez dvoma pritrdila, zopet enim pa se naznanja, da Ogri nikakor ne odstopijo od svoje pravice in nikakor ne privolijo, da bi delegaciji zborovale na Dunaji. Ako bi se to pa vendar le zgodilo, morale bi delegaciji leta 1887 in 1888 zaporedno zborovati v Budapeštu. Kolera, pravijo dalje, tam ni tako huda, da bi se jo imeli delegati posebno bati, in zlasti je v tistem okraji ni, kjer zborujete delegaciji in stanujejo delegati. Ako bi delegati iz strahu pred kolero iu kozami ne šli v Budapešt, bi to vplivalo tudi na najvišje kroge, ki bi sicer tje prišli, da bi se Budapešta izognili, in mesto bi imelo vsled tega veliko zgubo. Tudi na Dunaji so imeli leta 1873 kolero, pa ste vendar delegaciji tara zborovale in se Madjari niso bali iti na Dunaj. Ako pa delegati nikakor nečejo priti v Budapešt, naj se delegaciji skličete v Požun. Tako modrujejo ogerski listi in ogerski glasovi v Dunajskih časnikih. Res je pa med vsem tem le to, da bi imel Budapešt veliko zgubo, ako zborujete da-legacije na Dunaji. Nikakor pa ne moremo verjeti, da bi se ogerska vlada ustavljala želji Dunajskih delegatov. Ako bi bili Madjari res vitežki narod, kakor so ponašajo, morali bi sami Dunajski vladi ponuditi, da naj delegaciji zborujete na Dunaji, ker v Budi razsajajo grde koze in grozovita kolera. Da bi bila ta bolezen leta 1873 vladala na Dunaji, ni res, saj v tej meri ne, kakor se letos razširja v Budapeštu; pa ko bi bili toraj ogerski delegati sprožili enako željo, kakoršno so letos razodeli naši pooblaščenci, bi se naša vlada gotovo ne bila branila jej vstreči. Zlasti pa ni res, da bi imeli Madjari postavno pravico tirjati, da bi morale delegacije vsako drugo leto zborovati v Budapeštu. Zakon o skupnih zadevah z dne 21. decembra 1867, štev. 146 drž. zak. v § 11 določuje: „Cesar vsako leto sklicuje delegaciji; kraj zborovanja določuje cesar." Le vsled neke navade ste delegaciji doslej vrstoma zborovale eno leto na Dunaji, eno leto pa v Budapeštu; cesarji pa lahko skliče tudi v Prag, ali Gradec, ali Kotor, ali kamor koli hoče. To ravno tako dobro kakor mi vedo tudi Madjari, zato se menda ne bodo upirali želji naših delegatov. Go-spodska zbornica bo še le jutri izbrala svojih 20 zastopnikov, vendar se po nekterih časnikih že zdaj naznanja, da delegati iz gospodske zbornice nikakor ne gredo v Budapešt, in da se ne bodo vdeleževali sej, ako delegaciji ne zborujete na Dunaji. Ko bi pri vsem tem vendar le zmagala madjarska trma in bi delegaciji zborovali v Budapeštu, ker skušnja uči, da Madjari zgrabijo za roko, ako jim mazinec ponudiš, in da smatrajo za svojo postavno pravico, kar jim kdo iz prijaznosti in vljudnosti dovoli, se naši delegati ne bodo več shajali v madjarski »akademiji", ampak v hotelu „Hungaria", ki ga je naše ministerstvo v ta namen najelo. Madjari bi našo vlado kaj radi prisilili, da naj za svojo delegacijo v Budapeštu zida posebno palačo, in je menda prav zarad tega odpovedalo „akademijo", kjer je naša delegacija doslej zborovala, ali naše ministerstvo tega neče storiti, ker bi stroški za tako poslopje ne bili v nobeni primeri z njegovo porabo. Preveč bi bilo kakega pol milijona goldinarjev zanj zavreči, da bi vsako drugo leto delegacija skoz tri tedne v njem zborovala. Same obresti brez vseh drugih stroškov bi znašale okoli 50.000 gld. za vsako dobo, zato je naša vlada po odpovedi akademije sodila, da bode še zmirom ceneje izhajala, ako tudi za drag denar najme kako primerno hišo. Najela je toraj za letos gori imenovani hotel „Hungaria", ki ga že pripravljajo za zborovanje, ako pride do tega, da bodo šli naši delegati vendar le v ogersko glavno mesto. Cesar se jutri zvečer odpelje tje in bode 28. t. m. v Budapeštu imel javne avdijence, dotlej se bo tudi že vedlo, kje se snidejo delegacije, ker mora cesar, ako se zbero na Dunaji, izdati novo lastnoročno pismo. Različno-jezični bankovci. Ceski klub je zastran napisa na novih bankovcih soglasno sklenil ostati pri tirjatvi, da morajo novi bankovci imeti napis v raznih jezicih, ki se govore v Avstriji. Južni Slovani bodo ž njimi v tej zadevi glasovali soglasno. Ako bi se Poljaki ustavljali, žugajo jim, da bodo glede petroleja glasovali proti Poljakom, ako bi bila tudi vlada vsled tega pri-morana odstopiti. V tem sklepu jih je menda najbolj vtrdil odgovor Gautschev na Bojakovskega interpelacijo. Liberalni listi pravijo, da je ta odgovor S''pn primanjkljej za češke poslance. Slovani naj orjejo in kopljejo, študiranje pa naj prepuščajo nemški gospodi. Ni se toraj čuditi, da tako preziranje hudo boli češke Slovane, kterim je v prvi vrsti veljal ministrov odgovor, in da jim ni dosti mar, ali sedanje ministerstvo ostane ali gre. Pogled v Madjarijo. ii. Vse skupne naprave, ki imajo vezati Avstrijo z Ogersko, ne morejo do srca Madjaru. Najbolj pa sovraži skupnost avstro-ogerske armade. In to je naravno, da se narod, hoteč svojo upravo, svojo državo, ne bo ogreval za naprave iu sredstva, ki morejo opovirati iu onemogočiti njegove namere in težnje. Skupua armada pa je ravno največi napotljej madjarski samostojnosti; vse drugo bi bilo najmanjša skrb. Najprvo je treba po madjarski misli razdvojiti državno armado v avstrijsko in ogersko, ker razpršila bi se potem v kratkem času tudi armada finančnih uradnikov in diplomatov. Zato se madjarska agitacija najbolj zaganja v skupno armado. Ta agitacija se ni letos rodila, marveč je toliko stara, kakor Beustova nagodba, le da se do sedaj ni drznila tako brezozirno v javnost. Ko pa se je madjarska strast iz tmine izvlekla na dan, poznamo vsaj svojo prijatelje. Vnanji povod pouličnim nemirom in drznim napadom v zbornici je znan že iz časnikov. General Hentzi je 1848 moral braniti Budimsko trdnjavo, da je oprostil cesarsko armado. Moral je pasti kot junak s svojimi tovarši v boji z uporniki. Človek bi mislil, da so Madjari pač že spoznali svojo zmoto, tembolj ker je avstrijska vlada že zdavnej pozabila madjarsko ustajo. Pa Madjari so Ie priložnosti iskali, da dajo duška svoji nevolji proti skupni vojni. Ponudila se jim je prilika, ko je general Janski položil venec junaku na gomilo. Razjarjen je bil plemeniti narod madjarski. Hentzi je storil svojo vojaško dolžnost, za cesarja daroval svoje življenje, in vendar ni vreden, da mu vojak položi venec na glavo. To je razžaljenje vitežkega naroda, madjarske slave! Vsaj tako je govoril Ugron, tako stoji v knjigi madjarske šege in dostojnosti. Kar so peli višji krogi, rjula je poulična druhal, in po tem poznamo prave učinitelje nemirov. Divjali so proti glavni točki avstro-ogerske nagodbe, proti skupni armadi. Cesarska armada naj se umakne ogerskemu honvedu. In kaj je ogerska vlada storila proti rogoviležem? Tisza je na videz miril javno mnenje ter nekako branil dejanje generala Janskega, dasi je bilo po njegovem mnenji „netaktno". Toda kot minister je odobraval, kar je grajal. Da, še več. Tisza je ogersko vstajo imenoval opravičen boj proti Avstriji. Ce si že priprost Madjar tako tolmači zgodovino, tega bi minister, cesarjev svetovalec, ne smel storiti. Na ta način najvišji uradnik svoj narod le potrjuje v zgodovinski zmoti. Madjarski narod se je v pravem pomenu besede uprl proti državi, bil je premagan v krvavem boji, in le kratkovidnost inostranskega državnika ter vladarjeva velikodušnost ste mu dovolili sedanjo samostojnost. Malo pozneje je nadvojvoda Albreht, prvi vojak slavne armade, potoval po Bosni. Povsod je bil navdušeno sprejet, njegovi nagovori pa se nikjer niso dotikali ogerske politike. Vendar ga je „madjar" Palk obsul v svojem listu z nesramnimi besedami. Ko se je ta zadeva obravnavala v zbornici, postavil se je Tisza s previdnimi besedami v vrsto grajalcev proti visokemu dostojanstveniku. Tudi grof Belcredi je moral trpko čutiti nevoljo madjarsko, ker je v gosposki zbornici zagovarjal skupno armado kot podporo cesarja in države. Ko se je Tisza lovil med dvema stoloma, izrekla je krona svojo voljo. General Janski ni bil premeščen, marveč na višje povelje je ostal na svojem mestu. S tem so Tiszo spomnili njegove ministerske dolžnosti. Še očitneje je krona izjavila svoje mnenje 7. junija v cesarjevem lastnoročnem pismu nadvojvodi Albrehtu. Konec pisma slove: ..Petnajsti voj, v svoji sestavi znak cele armade, dela dostojno v duhu starih izročil armade, ki je v vseh razmerah zvesto in udano visoko cenila prestol in monarhijo in bo tudi v prihodnje delovala v svojem vzvišenem poklici." Krona se toraj zvesto drži nagodbe I. 1867, in se tudi mora, da slavna Avstrija ne stopi v vrsto držav druzega reda. Madjari, njihovi ministri in vodje brez razločka delujejo na to, da bi Madjari j o odcepili od Avstrije. Najnovejši dogodki so jasen dokaz, kar se godi pod krono sv. Štefana. Spoznajo li naši državniki madjarske namere? Spoznajo jih. pa se. ne ravnajo po tem ! Naša misel je in ostane, če tudi višja politika naših besed ue pošteva, da je a v a t ov;*;^- ogerska nagodba nesreča za Avstrijo. Kajti tam vlada Madjar, tukaj Nemec, smo li mi Slovani ce-lotje? Nagodba, kakoršna je, v sedanji obliki ne more obstati vsled sredobežuih Madjarom prirojenih sil; ker dalje maloštevilni narod odločuje manjo politiko eele države, in ker si konečno Madjari prizadevajo, odtrgati se popolnem od skupne države. Dobro vemo, da bi Madjari eelo z orožjem branili svojo sedanjo samostojnost, pa kdo ve boljši pripomoček? Vsled sovraštva do Prusije je Beust raztrgal Avstrijo in dal premaganim Madjarom več, kakor so hotli. I)a, Beust je vrgel Madjarom v kremplje tudi druge ogerske narode : Slovake, Ruse, Rumune in Nemce. Ti narodi zaupljivo obračajo oči v avstrijsko prestolnico, pričakujoč pomoči in rešitve iz suženjstva madjarske mačehe. H-t-b-r. Hamburška loterija. Bogat ali vsaj premožen postati brez hudega trpljenja, to je vzor, za kterim jih je mnogo dirjalo vselej, dandanes pa skoraj celi svet dirja. Obljubljeni tisočaki iu stotaki so tiste limanice, na ktere sleparji, židje in drugi prekanjenci ljudi love, ki bi čez noč radi obogateli. Kdo ni še bral vročih zahval, ki jih hvaležni svet pošilja dan na dan profesorju matematike, Orlicu, v Berolin za majhine in velike terne, ki so se z njegovo pomočjo zadele ! Koga niso še v oči zbodle velikanska priznanja hvaležnosti, ki jih objavljajo po raznih nemških listih madjarski sleparji Gonczy, Toth, Mihalik itd., kteri vsi so se prav zarad sleparjenja ljudi z loterijo že pred sodnijo zagovarjali. Mnogi med temi „profesorji" in „svetovalci v loterijskih zadevah" niti pisati ne znajo iu vendar — pri vsem tem dobro žive, kajti neumnih ljudi je vsak dan več na svetu, ki jim nosijo svoje krvavo prislužene groše. Vendar vsa ta gospoda človeku še ne sleče tako kože čez ušesa, kakor to ume,jo Hamburški židje s svojimi loterijami, kterih inserate tudi po slovenskih in na slovenskem izhajajočih listih jako pogostem nahajaš. To so Vam pa v resnici pijavke v pravem pomenu besede, ki so svoja sesala po celi Evropi nastavila v podobi inseratov, s kterimi pijo srčno kri vsim tistim, kteri jim gredo na limance. Hamburška loterija je sicer v naši državi prepovedana, toda kaj briga to nektere liste? Inserati so jako lepa in koristna reč, ki listu jako malo truda, pa obilnega dobička včasih prinašajo. Naj bo toraj loterija sama na sebi tudi stokrat prepovedana, nič ne de, inserat ni prepovedan in ne sili se pa tudi nobeden ue, da bi staviti ali srečke kupiti moral! Tako je. kaj ne da? I kaj pak; čemu pa je Bog dal človeku razum iu prosto voljo, če bi si ne znal pomagati? Toda k stvari. Hamburški loteriji sami na sebi kot taki se sicer ne da očitati, da bi sleparila. Brez dvojbe so pa sleparske vse njene objave, ktere nimajo nobenega druzega namena, kakor kolikor moč veliko liščekov naloviti. Vse objave igralnih načrtov so tako nepopolno pa zvito sostavljene, da človek v njih le začetek vidi, s čim da mu je poskusiti, če hoče biti srečen, kajti dozdevni konec se mu od daleč pokaže, češ: „glej 500.000 mark lahko za-deneš." Kaj je pa vsega vmes treba in koliko denarja, preden si človek samo pravico pridobi, da sme na tistih 500.000 mark tudi vedno igrati brez vsake gotovosti kakega dobička, o tem pa vsi taki inserati prav modro molče. Le poslušajte, če ni v resnici prekrasuo: „Samo za 3 gld. 50 kr. lahko dobiš že 500.000 mark, ako si kupiš Hamburško srečko!" Dragi moj, ali te ne zbode že samo ta nedo.statnost hudo v oči, da bi srečka samo 3 gld. 50 kr. veljala? Glej, tii je prva sleparija. V Hamburgu menda nimajo nobenih sreček po 3 gld. 50 kr. pa dobička 500.000 mark; pač pa znabiti morda ono kake dobrodelne loterije pa z malimi dobitki. Prava Hamburška srečka velja v resnici še nekaj nad 80 gld. in je razdeljena v 7 razredov za igranje. Ce ti toraj, dobra slovenska duša, svoje krvavo zaslužene 3 gld. 50 kr. v Hamburško loterijo pošlješ, je to prav toliko, kakor če bi bil v Savo pljunil! Hamburška srečka, glavni dobitek in tvoja sreča so še tako daleč vsaksebi, kakor ruski kmet in ruski car! Le poslušaj! Ko si vplačal svojih 3 gld. 50 kr., si s tem nisi druzega pridobil, kakor pravico, da v prvem razredu igraš, kjer se na vsakih sto let znabiti enkrat kak glavni dobitek prikaže; kajti vsi glavni dobitki so še le v sedmem razredu; do tjekaj je pa še daleč, jako daleč in še mnogo dražja »cerenga", kakor od Celovca pa do „Marperga!" Ce hočeš namreč tjekaj dospeti, kjer imaš res upanje glavno srečko zadeti, ali pa tudi vsaj sroj denar nazaj dobiti, če je dotični žid poštenjak, pri kterem igraš, ti je treba za prihodnje žrebanje kupiti si drugi razred, kteri pa ne velja več 8 gld. 50 kr., temveč že 7 gld. 44 kr. Za tem pridejo 3„ 4., 5. in 6. vsak po 14 gld. 88 kr. in konečno še le kraj izvoljenih, kjer se ponujajo veliki dobitki — sedmi razred, ki veljii 11 gld. 16 kr. Vidite, taka je stvar ! Tudi v Hamburgu ne dajo nič zastonj, pač pa s pomočjo te sleparije, (da namreč ne objavijo celega načrta, kar bi marsikteremu oči odprlo in mošnjo zategnilo,) prav mnogo zastonj vzamejo s pomočjo svojih loterijskih inseratov. Mnogo jih je, ki že za 2. razred nečejo plačati zahtevane svote; marsikdo drugi pa tega in morda tudi še 3. vendar le še vplača, pa pozneje obupa nad svojo srečo. Vidite, vsi taki so gotove, ker že dobljene terne za dotičnega loterista, kajti kdor ne stavi vseh sedem razredov, kdor ne tvega 80 goldinarjev, ta zgubi vse svoje uloge in niti krajcarja ne dobi za nje. Na ta način dobi kolektant skoraj vsako srečko več nego 3krat preplačano. Cem več se jih oglasi po 3 gld. 50 kr., tem ljubše mu je, ker dobro vč, da jih bo temveč iozostalo. Zato pa ta tudi lahko in rad tolikošuje svote izmetava za inserate in druge priporočila po raznih listih. Zakaj bi jih ne, ki mu gotov dobiček donašajo. Za vest in poštenje, kdo vpraša, da so le denarci! Čudna, večkot čudna pa je državna določba, ki po eni strani prepoveduje Avstrijanom igrati na Hamburški kot inostranski loteriji, po drugi strani si pa sama oči zatiska, da ne vidi debelih inseratov Hamburške loterije po avstrijskih listih, ki ubogim državljanom denarizžepa kradejo, daseHambur-ški židovi debel i j o. Kje je tu doslednost? Svoje dni je bilo to vse drugače. Posebno na Dunaji so vže na pošti strogo na pisma iz Hamburga dohajajoča pazili in v kterem so se takih „srečk" nadjali, so pismo zaplenili, adresatu se je pa vrh tega še jako občuljiva kazen naložila. Cujte kaj se je zgodilo Semmerinškemu gostilničarju N. N., ki je svoje dni v Hamburški loteriji zadel. Mož ves srečen pove to svojim prijateljem in le-ti so že skrbeli, da je prišla reč ob pravem času iinancarjem na ušesa. Možje postave so iz Hamburga došli zabojček čisto novih mark, ki so bile zadeti dobitki gostilničarja namenjene — po postavi zaplenili, gostilničarju so pa vrh tega še občutljivo kazen naložili. Tak je bil sreče nesrečen konec. Ž a dolžnost si smatramo, našim prijateljem to reč pojasniti, da se ne bo ta ali oni vsedal na debelo tiskane limance Hamburških inseratov. Kajti tudi če bi hotel vstrajno igrati in res vseh 80 goldinarjev vplačati, kar pa pri nas izvestno ne bo nihče storil, in recimo, da se ti v sedmem razredu tudi res nasmehlja sreča in zadeneš 500.000 goldinarjev, ktere ti tudi v resnici iz Hamburga semkaj pošljejo; vprašamo te vendar: kje pa imaš poroka, da denar res v tvoje roke pride? Na carinskem uradu odpre se vsak zaboj, ki iz inostranskega semkaj pride. Ali moreš reči, da se ti ne bo prav tako godilo, kakor Semmerinškemu gostilničarju? Postava veleva vsako tako dobitko zapleniti in niti pritožiti se ne boš mogel, če bi te res taka „sreča" doletela. Zatoraj tudi vkljub stoternim ponudbam, ki bi za list ne bile brez dobička, vendar nismo nikdar takih sleparskih iu zapeljivih inseratov v „Slovenca" sprejemali in objavljali, kar bi bili gotovo radi storili, naj bi bili taki inserati našem bralcem v dobiček; a ker so jim le v očitno škodo, mogoče tudi v kazen, tega iz gole dobičkarije nismo mogli storiti. Politični pregled. V Ljubljani, 25. oktobra. Notranje dežele. Odgovor ministra Gantscha na interpelacijo zarad Kromeriške državne male gimnazije in njenega razširjanja smo toraj čuli. Da bo minister poleg druzega iu to v prvi vrsti povdarjal formalne pomanjkljivosti, smo se nadjali. Da bo pa ob enem Slovane za manj inteligenten narod proglasil, kakor so Nemci in da bo s tem opravičil svoje postopanje, zakaj da je prepovedal peti razred na Kromeriški mali gimnaziji, to nas je pa v resnici iznenadilo. Gautseh toraj tudi še misli, da se ljudje še le pri Nemcih začenjajo in vse drugo, kar ni Nemec ah vsaj nemški ne zna, ni človek, ali če je, vsaj nižje vrste! Kdo pa je vzrok, če bi Slovani v resnici ne bili tako razumni, kakor so Nemci, kar pa nikakor ni res —? Kdo drugi, kakor tisti, ki so Slovane ves čas tako hudo na steuo pritiskali, da si skoraj dihati nismo upali, ali pa tudi nismo mogli. In sedaj si prav ti ljudje drznejo trditi, da Slovani niso tako inteligentni, kakor Nemci. To je laž, ktero vsak otrok zavrne. Dajte le Slovanom tako število in tako razširjenih šol, kakor jih imajo Nemci, pa bote videli, pri čem da smo! Da je po nekterih krajih šol preveč, smo tudi že sami dostikrat povdarjali, toda to so od konca do kraja nemške šole. Slovanom po Avstriji pa do sedaj šol še vedno manjka. Toraj ekscelenca minister Gautseh! če je šol preveč, zaprite jih polovico po nemških krajih, zato pa jih polovico odprite po slovanskih krajih in stvar se bo sama po sebi vravnala. Kako bi se n. pr. v Ljubljani potrebovala slovenska velika gimnazija, je le predobro znano in vendar je ni, temveč se mora 95°/0 Slovencev 5°/0 Nemcem na ljubo mučiti v nemški gimnaziji na škodo duševnega izobraževanja, ktero posebno v nižjih razredih nemščine ne zadosti vešči mladini veliko preglavico dela. Koliko gre le v ekshortah (pridigah) za gimnazijalce na zgubo dobrega zrna, ker so nemške in kakor čujemo v Ljubljani zarad dijakov nemške narodnosti morajo nemške biti. Sol ne bo še preveč, če bodo le pametno razdeljene! Da Marjarom s Hrvati pravično postopati, kakor se to državljanom pod eno krono spodobi, ni nikakor nič mar, razvidi se iz odgovora ali renuncija, ki so ga dali na hrvaške zahteve nuncija. Poglavitni obseg renuncija prinesli smo že v sobotnem listu," je toraj našim bralcem že znan. Zato danes pač lahko rečemo, da Madjarom ni resnica na dobrem sporazumljenji med obema narodnostima, sicer bi ne bili tako odgovarjali, kakor so, kajti res odgovor je bolj šali, kakor pa resnemu državnemu pismu podoben. Madjari so na napačni poti, če mislijo, da bodo s Hrvati pometali, kakor se bo njim samim ljubilo. Zadovoljna Hrvaška je res krepka zaveznica Madjarske države, nezadovoljna pa, kakor je ona sedaj in po takem renuncija mora biti, ji pa vtegne jako — nadležna postati. Madjari dandanes še niso toliko vtrjeni, da bi se ne smeli Hrvatom in sploh Slovanom tako po robu staviti, kakor so to do sedaj delali. Slovan gre na dan posebno na iztoku, kamor se Avstrija v novejšem časa vedno bolj pogostem in, kakor se čuti, s pridom ozira. Renuncijum, kakoršen je, slabega položaja med Hrvati in Madjari nikakor ne bo zboljšal, pač pa ga vtegne še nezno-snejega storiti. Že predlanskim čuli so se na Hrvaškem in po bivši vojaški granici klici: „ŽiveI avstrijski orel!" Prvi državni prevrat, ali tudi prva vojska na zunaj vtegne Madjare zopet tako osamiti, kakor so že bili. Kaj hočejo potem? Britko se jim bo vtepala vsa ironija, s ktero sedaj obravnavajo hrvatske opravičene želje, ako nameravana velika jugoslovanska skupina, trojedina kraljevina združena z Bosno in Hercegovino res nastane. Prav nič toraj nimajo vzroka s Hrvati postopati, kakor so to do sedaj delali, kajti treba se jim bo ozreti nekoliko v bodočnost in ta jim ni prav nič ugodna. Novi bankovci, kedar jih bomo namreč dobili, pokazali bodo, kdo da je v Avstriji pravi gospodar ali grof Taaffe. kot minister notranjih zadev, ali pa sosed onstran Litave, madjarski mi-niter Tisza. Skupno zahtevanje vseh tostranskih raz-nojezičnih narodov je bilo že vlado do teda pripravilo, da je Madjare na to opozorila, da imajo bankovci dve strani, kakor država dve polovici in da tostranska vlada misli na eni strani pravo podobo Avstrije vtisniti, kakor je taista v resnici tostran Litave. Tisza je pa rekel, da tudi na Dunaji ne smejo storiti, sicer bi se morali tudi v Budapeštu po tem ravnati, kar pa ne gre, kajti ondi v onostranski polovici imajo sami Madjari pravico denar imeti, ki ga poznajo, drugim narodnostim se cvenk le za to v roke dii, da Madjarom z njim davek plačujejo. Naj reče kdo kar hoče, toliko je resnica, da bi sedaj le tostranski Slovani svojim ogerskim hudo zatiranim bratom lahko mnogo pomagali, če bi bili le edini. Naj se ne vdajo pri debati o bodočih bankovcih, temveč naj odločno zahtevajo jedno stran bankovca za vse tostranske narodnosti. Vsi, kolikor nas je, moramo davek plačevati v denarji in v krvi, toraj imamo tudi vsi pravico do denarja, ki ga bodemo poznali, kjer se bo vrednost brala v jeziku nam razumljivem. Francozje imajo na svojem denarji francoske napise, Lahi laške, Angleži angleške, Nemci nemške, Srbi srbske, Rusi ruske, celo Turk ima turške napise na svojem denarji. Zakaj bi toraj avstrijski bankovci ne imeli avstrijskih napisov. Avstrija je mnogo-jezična, toraj naj bodo tudi novi bankovci taki. Vsak narod najde naj ondi v svojem jeziku ceno označeno, za ktero ga sprejme, pa se ne bo nihče pritožil. Če bo Tisza videl, da smo v tem neupogljivi, bo že tudi on prijenjal. Vnanje države. Kaulbars je že zopet v Sofiji. Pred svojim prihodom naprosil je ruskega kouzula Neklju dovega da naj bolgarski vladi sporoči voljo ruskega cara, oziroma njegovo (Kaulbarsovo) voljo, da naj ne hodijo v Trnovo in ne pričenjajo sobranja, dokler ne bo njega v Sofijo, ker jim ima nekaj posebno važnega sporočiti. Ministri so na to odgovorili, da če Kaulbars v pravem času pride, je že prav; bodo že sprejeli, če bo kaj prinesel. Nikakor se pa ne dajo zavračati od svojih sklepov glede sobranja. Dne 23. t. m. so se namenili oditi v Trnovo in bodo tudi odšli, naj Kaulbars pride ali ne. Mož je res prišel že 22. t. m. zvečer in je bolgarski vladi takoj obljubljeno sporočilo izročil. V tem zopet odločno zahteva, da naj opuste potovanje v Trnovo in da naj sobranje odlože, dokler jim tega car iz-rečno ne dovoli. Bolgari so pa tudi to odbili ter so Stambulov, M u t k u r o v in Radoslavov že odšli dne 23. t. m. v Trnovo, minister zunanjih zadev peljal se je pa danes, v ponedeljek, tjekaj. Zastopniki velesil podati se mislijo pa še le čez 14 dni tjekaj, kedar se bode sobranje že ustanovilo in bode verifikacija volitev dokončana. Verifikacija ne bode dolgo trajala. Vlada se nadja, da ne več, kakor le dva dni, na kar bodo takoj pričeli kneza voliti. Novice o zopetni izvolitvi kneza Aleksandra, pravijo, da so nevtemeljene, kar je tudi jako verjetno. Raztrosili so jih ljudje, kterim je na tem ležeče, da bi sovraštvo z Rusijo še bolj podpihali. Kako se bo stvar sedaj zasukala, kdo ve. Skoraj da vse tako kaže, da bodo kljubu vsem obljubam vendar kozaški konji Marico pili, če se ne bo Turku posrečilo sporazumljenje napraviti, kar pa jako dvomimo, če tudi si poslanec Gadban efendi silno veliko za to prizadeva. Posebno je tega neki v srce bolelo, ko je videl bolgarske regente v Trnovo odhajati. Jokal je skoraj, ko jih je prosil, da naj nikar ne hodijo, ker je to njihova nesreča. Mož je morda kje nekoliko za ruske planke videl, ali pa res kaj hudega sluti. Marsikoga bo zanimalo zvedeti kaj novega o ruski armadi, ktera se sostavlja iz redne in izredne vojske ter opolčenja (domobrana). Redna vojska obseza stalno armado, rezervo, dopoluilno vojsko, trdnjavske posadke in posebne kore. Izredna vojska so kozaki in milica (brambovci). K domobrancem pripadajo vsi zdravi moški od 20. do 40. leta, ki sicer niso ne pri redni in ne pri izredni vojski. Vojaška dolžnost veže vse. Novaki prihajajo 1. decembra k svojim oddelkom. Prostovoljce imajo tudi. Vsako leto jih je navadno po 800.000 za nabor doraslih. Od teh jih polovica odpade zarad družbinskih razmer; okoli 50.000 jih ni zanič; 60.000 do 70.000 jih k naboru ne pride. Blizo 250.000 postavi se jih pa leto za letom pred naborno komisijo, kjer potem srečkajo, da se nabere 200.000 za dopolnitev. Stalna vojska obseza garde, grenatirje in redne čete. Gard je 12 polkov pešcev, 1 polk strelcev, 9 teških, 9 lahkih in 6 jahajočih baterij topništva, 1 batalijon sapSrjev (ženistov). Granatirji imajo 16 pešpolkov, 11 teških in 13 lahkih baterij topništva ter 1 batalijon saperjev. Redne čete obsezajo: 164 polkov (po 4 batalijone) pešcev, 46 batalijonov strelcev, 29 batalijonov graničarjev; 18 polkov (po 6 eškadronov) dragoncev, 14 polkov ulancev, 14 polkov huzarjev; 119 teških baterij po 8 topov, 122 lahkih baterij po 8 topov, 21 jahajočih baterij po 6 topov in 15 po-gorskih baterij po 8 topov; 13 batalijonov pijonirjev (52 kompanij), 2 kompaniji turkestanskih saperjev, 1 kompanijo iztočno-sibirskih saperjev, 4 železniške batalijone, 4 pontonske batalijone, 4 torpedne kom-panije. Poleg tega je pri vsaki konjiški diviziji po 1 polk kozakov. Vsak kozak, ki je za vojaka, stopi z 18 leti v pripravljevalni tečaj in se mora z vsem sam preskrbeti. Celo konja si mora s seboj pripeljati. Polovico stroškov mu vlada povrne. Z 21 letom stopi v vojni oddelek, ki ima tri razrede. V prvem so: a) garde (4 eškadroni) 1 baterija; b) rednih kozakov 20 polkov in 7 baterij. II. razred: 20 polkov in 7 baterij in III. razred ravno toliko. V vsakem razredu ostane kozak po 4 leta. V prvem razredu jo še pri vojakih, v drugem doma, pa mora še konja in orožje vedno pripravljeno imeti, v tretjem razredu mu je le še konja dati, kedar gredo drugi na boj. Za častnike bi morali biti le kozaki, pa imajo tudi več drugih iz redne vojske. Pešci nosijo puške po sistemi Berdan z bajonetom; take puške imajo tudi dragonci. Posebno izvrstno je rusko topništvo, konjiki pa jako izurjeni jahači. Rusija ima v mirnih časih pod orožjem: 670.000 bojnikov, 41.000 ne-bojuikov, skupaj 711.000 mož, 114.000 konj in 1610 topov. Oborožena pa: 1,980.000 bojnikov, 82.000 nebojnih, skupaj 2,062.000 mož, 361.200 konj in 3920 topov. V Turkestanu imajo 40.000 mož, 13.000 konj iu 90 topov. Francosko ministerstvo vendar še ostane. Grevy, predsednik republiki, in Freycinet, ministerski predsednik, sta se trudila na vso moč, da pripravita ministra notranjih poslov, Šarracena, in finančnega ministra Sadi - Oarnota, da pre-kličeta dano ostavko. Zbornica je potem nadaljevala seje iu parlamentarno delavnost. Izvirni dopisi. Iz Orehka pri Hrenovicah, 22. okt. Zadnjo sredo zvečer umrl jo tu pri svojih starših mlad učitelj g. Andrej Križaj. Po dokončanih študijah služboval je dve leti v Trnji na Pivki, potem še kakega pol leta v Lozicah na Vipavskem. Ze prej ne trdnega zdravja, nakopal si je hudo in dolgo bolezen s pre-hlajenjem. čez 4 leta živel je v pokoju v rojstni hiši, 3 leta in 4 mesece se iz postelje še ganiti ni mogel. Bil je pravi Job v bolezni, lep zgled krščanske potrpežljivosti. Trije duhovniki, štirje učitelji, vsa šolska mladina in veliko ljudi spremljevalo ga je k večnemu počitku. Orehovški pevci zapeli so mu znano nagrobnico: Blagor mu. R. i. p. y. Z Krškega, 21. okt. Vinska letina okrog Krškega se to leto ne sme slaba imenovati; po tistih vinogradih je dosti in dobrega vina, kjer ga ni spomlad in mraz pokončal. Ljudje so že začeli ponujati mošt, in poprašujejo po Krškem po tovornikih. Tovornike imenujejo tukaj kupce za vino. Torej kupci za dobro letošno vino, le pridite, dobro blago vas že čaka. Kar se tiče druge letine, se povsod po Dolenjskem lahko pohvalimo, če prav je res mraz po enih krajih ajdo in koruzo nekoliko pokončal. Kjer pa niso imeli mraza, je pa ajda velika zrastla, kakor še nikdar in dobro obrodila. Po nekod je bila visoka, kakor rž. Toča po Dolenjskem letos ni posebne škode delala, zunaj po nekterih vas£h Št. Jernejske fare. Sadje je večidel povsod polno, posebno jabelka. Kupčija z jabelki ni bila še nikdar taka, kot letos; vse so na Nemško zvozili. Še zdaj jin vedno vozijo, po cele vozove na kolodvore, posebno na Vidmu, v Sevnici, in Reichenburgu. Dolenjci, poprimite se bolj pridno sadjereje! Le-ta je po enih krajih silno zanemarjena; posebno okolo Krškega j6 prav na slabi stopnji. Po enih vaseh po ravnem ni čisto nič drevja; samo ne zraste, ne sadi ga pa tudi nihče ne. Koliko ga pa pridelajo na Raki in v Bučki! Po cele vozove ga vozijo po velikih vaseh na ravnem, da ga zamenjajo za žito. Poljanci imajo velike prostore. Sadja bi imeli lahko vse polno doma, ali kakor sem zgoraj rekel, samo ne zraste, saditi ga pa noče nobeden. Potreba nas bo k sadjarstvu prisilila, kajti trtna uš se širi čezdalje bolj, vsled tega bo vina vedno manj in denar vedno bolj redek. S Šenturške gore, 23. oktobra. Ko sem včeraj o grozni nesreči, ki se je 16. t. m. na Nanosu pripetila v „Slovencu" št. 239 bral, stopila mi je prav živo pred oči Kokriška dolina. In zakaj neki? Kdor je po novi, od župnijskega poslopja do Polšnarjeve gostilne v Leskovcu, izpeljani cesti kdaj popotoval, lahko je zapazil, kako na levi obali Kokre na dveh krajih ne le obilno malih, marveč tudi večjih velikih skal prav rahlo štrli iz ondašnje strme bre-žine Ljubeljce, kojih mnogo po hudih nalivih, zlasti pa spomladi, ko sneg kopni, prifrči doli na cesto, ali še celo prelomivši cestno ograjo se prekucne v strugo Kokre. Meseca septembra je na desni obali Kokre, ne daleč od župnijskega poslopja prifrčala po žlebu tako velika skala na cesto, da so jo morah razstreliti, ker drugače je niso mogli odstraniti. Mislimo si, ako bi ktera takih skal telebila na kaki voz, ki tako pogostoma prevažvajo deske od Kokri-ških žag v Kranj, bi ga ne le kolikor toliko poškodovala, ali še celo razdrobila, marveč še konje z voznikom vred lahko usmrtila. Naj bi vendar nadzorniki te ceste skrbeli, da bi se take vedno nevarnost preteče skale iz onih bregov še za časa odstranile! Mar res hočejo čakati, da jih bo še le kaka nesreča k temu spodbudila? Čudim se, da orožniki, ki vendar od časa do časa tudi Kokriško dolino obiščejo, že davno niso opomnili dotične cestne organe na veliko nevarnost. Pozor toraj! Robič. Domače novice. (V Šentjakobski cerkvi) v Ljubljani je včeraj zopet veliki zvon pel. Obhajalo se je cerkveno žeg-uanje namesti nedelje o sv. Jakobu, ker tedaj cerkev še ni bila gotova. Popoludne se je mestni župnik in duhovni sovetnik g. Rozman na prižnici beli Ljubljani jako toplo zahvalil za dosedanjo radodar-nost pri popravi cerkve; nabralo se je že 10.000 goldinarjev. (»Pasi moje jagnjeta".) Ta svetopisemski dogodek, ki se je prigodil v Oezareji Filipški, kjer je Kristus izročil voditeljstvo cerkve božje na zemlji v pričo druzih aposteljnov Petru, predočuje nam jako krasna in izredno velika slika, kopija slavuoznauega Rafaelovega orginala, ktera je ravnokar na ogled razpostavljena v prodajalnici g. Kajzela na Starem trgu. Delo je tako krasno, tako značajno in ob enem tako veličastno, da bi ga človek kar gledal. Tu vidiš Petra v vsej ponižnosti kleče pred Gospodom prejemati ključe iz Njegove roke, okoli njega pa druge aposteljne stojč zbrane, ki so postali pravi stebri cerkvi božji. Ta podoba bila bi poseben kras vsakemu krščanskemu salonu, posvetnih kakor duhovnih gospodov. Okoli te bi se jako lepo podale sledeče, ravno tam na ogled razpostavljene prelepe kopije: a) Gabrijel Max-ov: Jezus ozdravi verepolni materi bolno dete. b) H. Hofmann-ov: Jezus v čolnu stoječ ob bregu zbrane ljudi podučuje. c) Gustav Richter-jev: Jezus obudi Jairovo hčer, ktera podoba je posebno krasna in d) Fr. Ittenbachova: Sveta družina v Egiptu, tudi izredno lepa in jako nežna podoba. Vse skupaj bile bi prekrasna garnitura za večjo steno. Delo je fino in so posebno dobro značaji narisani, (Klub narodnih poslancev) posvetoval se je včeraj zastran predstoječih volitev na Notranjskem. Sklenil je, da naj se izvrševalni odbor, čegar predsednik je gosp. dr. Vošnjak, obrne do zaupnih mož po vsem volilnem okraji ter poizveduje njihovo mnenje o kandidatih za deželni in državni zbor. Da pa izvrševalni odbor ve povedati zaupnim možem imena kandidatov, pričakuje, da se pri njem oglase vsaj do 31. oktobra tisti gospodje, ki hote kandidovati. Volilni shod, na kterem se bodete definitivno določili kandidaturi za deželni in državni zbor, sklical se bode v nedeljo 21. novembra v Postojno, ter se povabili kandidatje, da se na njem predstavijo volilcem. V klubu se je povdarjalo, da se pričakuje od notranjskih volicev, da bodo izbrali le tacega poslanca, kteri je vselej dokazal svojo narodno mišljenje in kteri bode odločno se izjavil pred volilci za naš narodni program, moža, ki bode z vso eneržijo in neupogljivo zastopal interese svojih volilcev, dežele in celega slovenskega naroda. (Mestne šole v Ljubljani.) Dasiravno je na kmetih vedno leto za letom več šol, ne samo po ena, marveč tudi po dve, tri, je vendar število učencev po mestnih šolah od leta do leta višje. Tako ima u. pr. I. mestna šola v 2., 3. in 4. razredu vsporedne razrede, kterih pri nje ustanovitvi in preselitvi iz reduta v licejalno poslopje, 1. 1874/5, ni bilo. Obiskuje pa to šolo v I. razredu 68, v II. a) 76, b) 52; v III. a) 102, b) 56; v IV. a) 60, b) 59; v V. 47 učencev. Toraj samo I. in V. razred nimata vsporednih razredov; I. razred navadno vsak otrok obiskuje v domačem kraji, pa se tudi učeniki mnogo trudijo, da brž ko brž otroke toliko nauče, da morejo vstopiti v drugi' razred; v prvem razredu je škoda za otroka, ako mora več let tii presedeti, kajti v prvem letu mu je že vse znauo, kar se predava, poduk ga ne zanimiva, toraj bolje, da gre naprej, ako je le mogoče. V petem razredu je pa manj otrok zato, ker jih mnogo prestopi v srednje šole in ostanejo v petem razredu tisti, ki še niso zreli za srednje šole, ali taki, ki mislijo, dovršivši peti razred, podati se k rokodelstvu itd. Prva mestna šola je dobila dve sobi v nekdanjem muzeji iu pa — nove klopi notri. Menda ni mnogo šol na Kranjskem, ki bi bile tako slabo umestene, kakor je prva mestna šola v pritličnih temnih sobah, ki so bolj kleti podobne, kakor sobam ali šolam; te dve na novo pridobljeni sobi ste častna izjema. Ali se bode morala mladina z učeniki še dolgo pokoriti v teh sobah, je menda zapisano v zvezdah. — Druga mestna šola ima pa vsporedne razrede po vseh razredih, izvzemši petega. Šola je, kakor znano, nova ter po tirjatvah sedanjega časa vrejena in z učili dobro preskrbljena. Marsikterim ubožnim otrokom more taka šola zaželjen prostor biti —- o zimskem času. Sobe. v tej šoli niso velike, ker so premerjene za 60 otrok. V Ljubljani se kaže pač očitno napaka, da niso šol stavili po enotnem črtežu, da ni ena sama glava mislila in da se ni godilo po volji euega samega gospoda. — Mesto je namreč stavilo šole le za svojo občino, ne oziraje se na okoličane. Nekdaj so okoličani hodili v mestno šolo k sv. Petru, ali pa v Trnovo. Mesto je opustilo te dve šoli, a otroci z Viča in Šiške, ki niso bili nikamor všolani, pohajali so v mestne šole, v kterih je pa prostora za nje primanjkovalo. Vsako leto so bile pritožbe od starišev. ki so se hudovali, zakaj otrok v šolo ne sprejmo, nekaj pa tudi od strani učiteljstva, ker ni bilo prostora po šolah. Šiška je napravila med tem večrazredno ljudsko šolo, a Vi-čani so še sedaj brez nje. (Za koleri) slično boleznijo umrl je včeraj nekdo v Mostah pod Ljubljano in so ga dopoludne k sv. Krištofu prenesli. Zvijalo ga je dva dni. (Dijaška kuhinja v Ptuji.) Kot mesečni podporniki so pristopili nastopni čč. gg.: dr. Fran Gross, c. kr. pristav v Ljubljani, za 15 dni; Jakob Meško, župnik v Šent-Lovrencu v Slov. Goricah, za 15 dni; J. Sattler, kaplan pri Veliki Nedelji, za 10 dni; Seb. Kocbek, kontrolor v Ljutomeru, 1 gld. na mesec ; Mart. Ovsenjak, kaplan v Ljutomeru, 1 gld. na mesec. Darovali so gg.: E. Lilek, c. kr. profesor v Sarajevu 10 gld.; o priliki dobrodošlice g. dr. Žižka v Ormož nabralo se 7 gld. 80 kr.; č. g. o. Avg. Belec, kapucinski provincijal v Reki 2 gld.; č. g. Ivan Verhovnik, coop. v Dobu, 2 gld.; g. F. R. Tratnik v Ljubljani 2 gld.; č. g. Ivan Pajtler, kaplan v Šent-Lovrencu v Puščavi, 1 gld. Vsem podpornikom in dobrotnikom najiskrenejša zahvala. Nadaljne darove vzprejema č. g. o. Benedikt Hrtiš, gvardijan v Ptuji. (Spiritual) v Goriškem osrednjem semenišči postal je č. g. Anton črv. (Pivo,) pravijo, da bi bilo dobro proti koleri. Kdor ne verjame, naj — ga pije. Razne reči. — Vojaški škof Dr. Gruscha, mudil se je te dni na Tirolskem, kjer je včeraj, 24. t. m., blagoslovil novo hišo rokodelskih pomočnikov v Schwaz-i. Bog daj, da pride kmalo tudi v Ljubljano, blagoslovit hišo našim rokodelskim pomočnikom, kar je menda velečastni gospod že obljubil. — Novi kardinali postali bodo baje ter imenovani v prihodnjem konzistoriji nunciji Dunajski, Serafino Vanutelli, Pariški, deRende, ter Lisa-bonški, V. Vanutelli. Kakor se piše „Germaniji" iz Rima, doletela bo menda ta čast tudi prelata g. Hettingerja, slavnega bogoslovskega profesorja na univerzi v Wiirzburški ter spisatelja sloveče „Apologie des Ohristenthums" ter mnogih druzih knjig. — Izpraznjenih je sedaj 6 kardinalski sedežev. — Zavorapri šolskemvozuso tako zvani oddeiki(Abthei!ungen) in poduk po njih (Abtheilungs-unterricht). Postaven je tak poduk, in je vpeljan po šolskem in učnem redu dne 20. avgusta 1870, ter je tudi potreben na enorazrednih in na večrazrednih šolah, kjer mora en sam učitelj podučevati recimo otroke tretjega in četrtega razreda skupaj, bodisi, da jih je tako malo, ali da slučajno ni učenika, toraj mora eden za dva delati. Ali vpeljati ta poduk, kjer ima vsak razred svojega učitelja, kakor je n. pr. na Ljubljanskih ljudskih šolah, kjer imajo razredi še vstrične ali vsporedne razrede, je potrata časa, pa še več, naravnost škodljivo šolskemu poduku, nepotrebna muka učiteljem in prava opovira šolskemu napredku. V brpg menda nobeden ne zavira, Škodljivo bi bilo in trud podvojilo. Le pri šolstvu sme to še zmirom veljati, kajti mnogo let je treba, preden se napačnost spoznd, in še veliko več let, da se potem odpravi. To je velika opovira pri šolskem poduku, in ni treba biti strokovnjakom za spoznanje tega, marveč zdrava pamet to uči. Ljubljanski učitelji so res dolgo odlaš- : in poslednjič so vendar na izrečno povelje to vpeljali, ker njih prošnja oziroma spomenica pri deželnem šolskem svetu ni bila vslišana, dasiravno je mestni šolski svet to prošnjo za opravičeno spoznal. Kaj pak, na papirji se prav lahko di določiti, ti otroci naj se v tem, oni v drugem podučujejo, ali kaj pa v dejanji? Šola je živ organizem; učitelji in učenci naj se nikar po nepotrebnem v vojnice ne vprezajo, ko jim prosta hoja, kakor se sama pokaže, bolj ugaja; otroške glave se ne dajo matematično izmeriti. — Dr. Jagic, profesor slovenskega jezikoslovja na dunajskem vseučelišči je 18. t. m. prvikrat predaval o „uvodu v slovansko jezi ko zna n-stvo" in to bode nadaljeval v zimskem tečaji. — Na vseučilišči v Gradci je vpisanih 1209 slušateljev, in to 25 redovitih in 26 izvanreduih teologov, 456 redovitih in 44 izvanrednih slušateljev na pravniški fakulteti, medicinarjev je 426 redovitih in 18 izvanrednih, filozofov je 67 iu farmacevtev 87. — Pomadjarenje Slovakov na Gorenjem Ogerskem vrlo napreduje. Minister Tisza je dovolil, da sme 156 vasi v eni županiji (Zvolenški) imena pomadjariti. Kaj pak da so občine same prosile za pomadjarenje?! Ne bojte se, za Zvolensko županijo pride na vrsto Še druga, tretja. — A najbolj žalostno pri tem je, da še celo madjarski opozicijonalni listi vlado spodbadajo, naj le čvrsto pomadjaruje in naj se nikar ne vstraši ugovora, češ, da pomadjarizuje. Za primer navedemo, kako se bodo zvala slovaška sela: Dolina-Volgyes, M;tn-Vanos, Medved-Medves itd. No, to nas opomni nemških imen po Kranjskem u. pr. Mala Gora-Malgern, Vrh pri (!rnomlji-Schwein-berg, Vratna vas (na Kor.) Rattendorf itd. „(JisIajtan- ski Slovani tega niti ue vidijo niti ne čutijo, a Cehi obiskujejo Madjare v njih glavni stolici. Njihov vodja v državnem zboru, kateri je letos voljen v delegacijo, ima zopet priložnost, vklanjati se in klečeplaziti okoli njih v Budapeštu"; tako pristavlja hrvaški „Obzor". Telegrami. Ounaj, 24. okt. Umrl je nekdanji d-zavrl kanclar grof Beust. Dunaj, 25. okt. Poslaniška zbornica. Bram-bovsk; minister odgovoril je na interpelacijo W e i 11 o f o v o, da vlada pri izvrševanji splošne vojaške dolžnosti strogo postavno postopa; da se oproščevanja ne določujejo po nasvetih posamičnih oseb temveč komisijonalno in če treba, tudi v dveh instancah, ter da se pri določitvi kakoršnih koli pomankljejev milosti nikakor ne dovoljuje preveč prostora. Kar se pa slučaja tiče, ki ga je Weitlof navedel, je iz kazenskih aktov razvidno, daT se na vojaške uradnike ni delal nikak upliv. Minister bo že skrbel, da se bo postava o splošni vojaški dolžnosti strogo spolnovala. Petrograd, 24. okt. Tukaj so odkri'i spomenik v boju padlim leta 1877/78 v navzočnosti cara in carice, diplomatičnega kora in zastopnikov vojske. Molili so tudi za dušo cara Aleksandra II. in je vse pokleknilo. Berolin, 24. okt. Nemški cesar je francoskega poslanca Herbetta jako prijazno sprejel. Umrli so: 19. okt. Marija Minosti, gostija, 70 lot, Kravja dolina št. 11, vsled raka. 21. okt. Helena Ocvirk, hišnega posestnika žena, 57 let, Kurja vas št. 21, pljučnica. — Marija Bašič, gostija, 64 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Štefan Bartel, godec, 56 let, Poljanski nasip št. 10, otrpnjenje možgan. — Janez Pire, krojač, 70 let, Hrenove uliee št. 3, Marasmus. V bolnišnici: 20. okt. Marija Velepič, komisijonarjeva žena, 38 let, srčna hiba. 21. okt. Urša Koželj, gostija, 85 let, Marasmus. Vremensko sporočilo. | Dan Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakumera v mm toplomera po Celziju 23. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7h9'78 738-54 739'98 -f^r +11-2 + 6-4 sl. vzh. sl. vzh. sl. zap. oblačno jasno jasno 000 24. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec. 741-82 742 60 744-54 + 5-8 +126 + 2-9 brezv. sl. vzh. brezv. megla jasno del. jasno 0 00 V soboto in nedeljo zjutraj megla, pozneje lepo vreme in zarija. Srednja temperatura 7-1° C., za 2-9° pod normalom in 9 3° C., za 0 4° pod normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 25. oktobra Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosu Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Kreditne akeije ... London ...... Srebro Francoski napoleond. ... Ces. eekim . Nemške marke 83 gl 35 S4 „ 30 114 . 05 100 „ 55 279 „ _ 125 „ 25 9 "„ 90 5 „ 91 «1 n 32 Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vplačali so: Loško-potoška podružnica (2 don.) ... 53 gld. — kr. Ptujska podružnica.............288 „ 23 „ Celjska podružnica (2 don.)..... 5 „ — „ Ribniška podružnica (2 don.).....35 ,, — „ Brdska podružnica......... 7(i „ - „ Blejska podružnica (2 don.).....16 „ 69 „ Žavska podružnica......... 202 „ — „ Neimenovana v Celji........100 „ — „ (r. F. Terček, trgovee z železom v LjUpljam 10 ., — „ G. S. Pogačar, na Dunaji......100 „ — „ Podružnica v Ajdovščini.......100 „ — ,, Sl. podružnice, ktero še niso izročilo svojih doneskov za 1. 1886, prosim, da naj jih blagovolijo poslati glavnemu odboru, Ljubljana, 22. oktobra 1880. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč. gg. udjo : Hribovšek Karol, špiritual...... Kolav Vinko, kaplan v Leskovcu .... Šuta Kup., župnik na Zavrču..... Dr. Krišp:n Krišpinovič, nad Laškem . Veršec Fr., c. k. bilježnik v Selnici . . . Bohinc Fil. Jak., dekan v Braslovčah . . Vrlič Franc, žup. v Stranicah..... Kalin Frane, žup. v pok. v Rajhenburgu . Kreft Al., žup. na Kalobji .... Glinšek Mat,, pos. na zg. Hudinji . . . Tevš Fr., trg. pri novi cerkvi . . . Trije neimenovar-......... Gajšok Karol, dek. v Doberni..... Prešern Jan., kapi. v Sevnici..... Modic Jan., žup. na Prihovi..... Muha Jož., kapi. v Št. Rupertu .... Zorko Jan., žup. v Šmiklavžu..... Lipovsek Fr., pos. v Medlogu..... Bratanič Jož., župnik v Vitanji .... Pospeh Mar. slu/........... Več skupaj........... 4 gl. »"> — kr >} 10 ',', M 2 ., 10 „ 2 5 ., 2 „ 2 „ 2 „ 30 „ - , 7 » 17 n 10 .. J» 2 _ 2 „ 3 „ - )} 4 „ - » 2 _ o 10 B( plati! Viiiike sode, dobre, velike, po vinu dišeče iz hraščevine bi nekdo rad kupil. Ponudbe z natančno določenim številom, vsebino in ceno sprejema opravništvo „Slovenca". <8* Naznanilo in priporočilo. Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja knjigoveznica od 10. maju t. I. nadalje nahaja na sv. Petra cesti štev. 6, nasproti gostilne pri „Avstrijskem cesarju". Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so rae do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezovanje „Missalc Romanum", „Brevirjev" in vseli druzih li t u rgiČnih knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig: uradnijam in zu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrnili vozne ali druge stroške ; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo. Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in karto-nažna dela z zagotovilom nizke ceno in ličnega dela. (13) Z odličnim spoštovanjem Fran Dežniiiei, bnlevorez. K Žrebanje že meseca decembra SREČKE * 1 gld. " M [( ilavni dobitek v gotovini 50.000 si Id ■■ gl Id ■B i 10.000 gld.. 5000 gld. /. odtegljajem 20° „ - 4788 SS!'. t8' Kin<*®o:m-fsii*