PeJtnfna oiatane « oo»ovini Leto LVIII. f Uiiblfeni, v četrtek, dne 23 lanuaria 1930 Št 18 2. zdaia st 2 Naročnina H n e vn a iidaja u kral.evmo Jugoslavijo mesečno Zb Din poileino ISO Din celoletno 300 Din za inozemsivo metei.no 40 Din netie ishb zfnia ce.oie no v ju«< slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. peiu-vrsia mali oglasi po 150 iniD.većfi oglasi nad 45 mm v>Sine po Din г-зо, vellfcl po 3 »n 4 Din, v uredn.Skem tlelu vršilca po 10 Din n Pr v/eJiem □ rirnro'nu popust Izide oh 4 zjuiraJ razen pondeljKa in dneva po prazniku ureunišit u ;c i Корииг>еш uiict Si. U IIj Boliupisi sc ne vračalo, nelranhlrana pismo se ne spreiemalo * i reuniSiva tele,on Si. 3050. upravnlStva SI. 2328 oprava jc vlkvpitai/on [u.Si.b — Lrkoinl račun: Uluhilana Sle v. IU.OSU In 1(t.349 za Inseiale, Štit aievoSt.7 5(i3. Zagreb St. la.otl. Vraga In llunat št. 24.707 londonske konference Od srede sedemnajstega stoletja naprej je bila Anglija vedno prva sila na morju, ki je suvereno obvladala vse morske cesle in s katero se ш moglo meriti niti več združenih pomorskih sil. Po svetovni vojni pa se je to epremenilo in Anglija je na vvashinglonski konferenci morala priznati pariteto Amerike, pa čeprav je še naprej znašala tonaža njenih križark za 40.000 ton več ko ameriških. A danes je že tudi ta pariteta ogrožena, ker more bogata Amerika zgraditi za vsako novo angleško dve novi ameriški bojni ladji. Le od dobre volje Amerike je zato odvisno, če se Amerika z velikim mornariškim programom пз uveljavi kot prva pomorska sila. V tem je vzrok, da je pričel veliki pacifist MacDonald pogajanja z Ameriko za omejitev pomorskega oboroževanja. Združil je s tem interese pacifistične misli z interesi svoje domovine ter deloval obenem kot pacifist in patriot. Bolj ko topovi in ladje upliva na angleške kolonije, da čvrsto vztrajajo v britskem imperiju, prestiž Anglije, da je nepremagljiva pomorska sila. Ta prestiž daje Avstraliji in Novi Zelandiji sigurnost, da јз varna pred japonskim napadom, ta prestiž daje angleškim uradnikom v vseh kolonijah moč, da se vse pokorava njih odredbam, pa čeprav se morejo dejansko opreti le na peščico kolonialne angleške vojske. Za Anglijo je njen prestiž prve pomorske sile realna vrednost in ne samo prarna šovinistična fraza. Kajti v tistem hipu, ko bi postala Amerika prva pomorska sila, bi nastala tudi resna nevarnost, da se pretrgajo vse vezi., ki tvorijo britanski imperij in ki slone na angleškem pomorskem prestižu. Zato je odšel MacDonald v Ameriko, da doseže pomorski sporazum. S tehtnimi razlogi je mogel podpreti svoj predlog. Predvsem je ie malo verjetnosti, da bi kljub vsem gospodarskim rivalitetam prišlo do vojne med Ameriko in Anglijo. V obeli velesilah odločuje anglo-saški element in zato ni v nobeni obeh držav razpoloženja za vojno. Z vso prepriče-valnostjo je zato mogel reči MacDonald, da sploh ni misliti na to, da bi prišlo med Ameriko in Anglijo do vojne. Če pa je vojna izključena, zakaj pa vse to oboroževanje, ki je tako obupno drago. Stotine milijonov dolarjev bi se takoj prihranili, če bi se obe državi sporazumele za omejitev pomorskega oboroževanja, čeprav le v tej meri, da bi še vedno vsaka ohranila nadmoč nad drugimi. To spoznanje je tucli prodrlo in tako je prišel ameriški predlog. Pet let ne bi Amerika gradila nobenih oklopnic. V tem času bi se videlo, če daje Kellogov pakt zadostno varnost državam. Po teh petih letih pa bi Amerika znižala tonažo svojih oklopnic od 35.000 na '25.000, dočim bi vse zastarele ladje — in v 20. letih zastare vse ladje teoretično — vrgla med staro železo. S tem bi nastalo razmerje oklopnic med Anglijo, Ameriko in Japonsko 7:7:4. Anglija in Amerika pa bi s tem prihranile vsaka po 250 milijonov dolarjev. Vrhu tega pa zahteva Amerika odpravo podmornic, s čemur se strinja tudi Anglija, ker pač velike pomorske sile ne potrebujejo obrambnega orožja revnih. V glavnem la ameriški predlog ne zadeva v Angliji na težkoče, temveč je razlika v nabiranjih le glede križark, ki jih Anglija vsled svojih kolonij zahteva večje število. Več neprilik pa bo v nesoglasju glede svobode morja, ki ga Amerika absolutno zagovarja, Anglija pa le deloma. Ni na zadosti, da pride v Londonu do sporazuma med Anglijo in Aireriko, temveč morajo temu sporazumu pritrditi ludi Francija, Japonska in Italija. Te pa imajo čisto druge interese. Franci a ne polaga na velike oklopnice posebne važnosti, temveč le na križarke in podmornice. Zato je Franciji za to, da se določi skupna tonaža bojnih ladij posameznih držav, vsaka država pa imej pravico, da po svoji potrebi ima več malih ali velikih ladij. Kajti zvezo z oddaljenimi kolonijami more braniti Franc'ja le z manjšimi, a hitrimi ladjami in podmornicami, ne pa z velikimi, ker tako velikecra števila oklopnic sploh ne zmore. Pa še drugo težavo povzroča Francija. Hoče naPireč. da je londonska konferenca samo uvod k pomorski razorožitveni konferenci Društva narodov, čemur pa ugovarja Amerika, ki ni članica Društva mrodov. Fran^na hoče nadalje zvezati razorožitev z vprašanjem sigurnosti in razsodišča in zato predlaga, da se naj sklene med Anglijo, Francijo, Italijo in ovtjen Za podžupana imenovan prof. Evgen Jarc Belgrad, 22. jan. AA. Na podsiavi § 1. zakona z dne 12. novembra 1929 o izprernem-bah in dopolnitvah zakona z dne 6. januarja 1929 o občinskih in oblaslnih samoupravah je danes predsednik nvrrstrskega sveta in m nister notranjih zadev general Peler Živ-ković izdal naslednji odlok: da se razrešjo dolžnosti odbornikov mestne občine v I. ubijam: Ambrože Josip, učitelj; Go'majer Meîod, črkostavec; dr. Ko-privnik Rudo'f, profesor; Krek M'ha, odvetniški pripravnik; Likar Stane, tajnik OUZD; Miklošič Ljudevit, železničar; Meze Edvard, posestnik; Osana Josip, profesor; PoSočnik Alojzij, učitelj; dr. Punlar Jos p, knjižničar; dr. Rožič ValenFn, profesor, in Urbančič Karel, uradnik pošt. direkcije, vsi v Ljubljani; in da se na novo imenujejo za odbornike mestne občine v Ljubljani: Zupančič Fran, inžener; Jenko Avgust, posestnik; Knez. Saša, trgovec; Kregar Ivan, obitnik; Ludvik Avgust, postajenačelnik; Malenšek Janko, ravnatelj; Meden Viktor, trgovec; Mohorič Ivan, tajnik Zbornice za TOI; Pavlin Josip, inže-njer; Sušnik Rihard, lekarnar; Hribar Rado, poslovodja; čeč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, in šaiabon Andrej, veletrgovec, vsi v Ljubljani. Belgrad, 22. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta iri ministra notranjih zadev ter na podstav § 1. zakona z dne 22. novembra 1929 o izpremembah zakona z dne 6. januarja 1929 o občinskih in oblastnih samoupravah postavljen za podžupana mestne občine v Ljubljani Jarc Evgen, profesor v pokoju iz Ljubljane. 9 W Ф £ o razorozaev Ogromno zanimanje za londonsko konferenco — Prefimmurnm zborovanja London, 22. januarja. AA. Čeprav se splošno priznava, da so problemi, ki jih ima rešiti pomorska razorožitvena konferenca številni in zelo zapleteni, je včerajšnja otvoritvena seja konference napravila povsodi kar najboljši vtis. javnost je sprejela kraljev govor in izvajanja glavnih delegatov z največjo simpatijo, zlasti soglasno ugotovitev na konfercnci zastopanih vlad, da zahteva svetovna javnost, naj se delo za razorožitev nadaljuje z vso odločnostjo. V vseh govorih je bila jasno in odločna izražena volja, da se doseže sporazum, ki naj bi pospešil rešitev perečega razorožitvenega vprašanja. Delegati bodo imeli skupna posvetovanja jutri zjutraj v Saint Jameski palači. Današnji dan bodo porabili za preliminarna posvetovanja o glavnih problemih, ki pridejo pred konferenco. Za otvoritveno sejo konference je vladal povsodi neobičajen interes. V Zedinjenih državah in v Kanadi so ljudje vstali na vse zgodaj, da slišijo govore na konferenci. Ko so angleške postaje pričele prenašati govore, je bila v New-yorku šesta ura zjutraj, a v San Franciscu so sprejemali še bolj zgodaj. V Avstraliji se govori 8 niso slišali dobro. V Capetownu je poslušal konferenco sam waleski princ. Sprejem ni bil povsem dober. V Berlinu, odkoder so prenašali govore na evropski kontinent, je bil sprejem naravnost odličen in neobičajno močan. Nastav-! ljenci pri angleških brezžičnih postajah so slišali prenos 12 kontinentalnih brezžičnih postaj govorov na konfercnci. Govore je sprejela tudi brezžična postaja v Manili na Filipinskem otočju. V Angliji je poslušala konfcicuco ogromna množica. V več šolah so bili zbrani otroci, ki so napeto sledili izvajanjem govornikov. Newyork, 22. jan. A A. Ameriški, listi Izrabijo veliko zadovoljstvo nad govori otvoritvene seje pomorske razorožitveno konference. AVorld« naglaša, da bo pomorska razorožitvena konferenca otvorila celo vrsto konferenc, ki bodo odslej na temelju sporazumov določile pomorsko oboroževanje. »Tiincs« priznavajo i veliko važnost konference in naglašajo, da bodo morale Zedinjene države prej ali slej stopiti v Društvo narodov, ker je brez sodelovanja Zedinjenih držav vsaka razorožitev nemogoča. vprasanre zavarovanca ah razoroziîve? London, .22. jun. (Tel. Slov.«) Na večurnem sestanku MacDonalda, Stimsona, Tardieujn, Bri-anda in Hendersona se je včeraj zvečer razpravljalo o tem, kakšne politične garancije bi lahko dale anglosaksonske države Franciji, če bi sc francoski graditveni program, ki je določen do leta 1942, bistveno skrajšal. Turdieu in Briand sta zahtevala najprej dostavek h Kellogovi pogodbi z obveznostjo za države, ki podpišejo (vsaj zu velesile), da bodo vsako državo, ki bi kršila pakt, najstrožje bojkotirale poljedelsko in finančno. Stimson jc izjavil, da ameriško stališče nc dovoljuje takega vmešavanja v evropske razmere. Francija du mora iskati jamstva v regionalnih dogovorih s sodelovanjem evropskih porokov. Nato so govorili o sredozemskem in kanalskem paktu. Po daljšem razgovoru z Grandijein je izjavil Turdieu, da bi bila izjava Anglije in Španije, dn bi povzročitelja napadalne vojne v Sredozemskem morju blokirali in bojkotirali, discutabel kot delni nadomestek zn splošno bojkotno klavzulo. Ker zastopnikov Nemčije ni bilo na konferenci, so sprožili Američani v vprašanju razmer v Severnem morju iti v Kanalu kot prehodno odredbo zu sedaj angleško-francoski gentlemen agrément, ki naj bi obstojal po vzorcu angleško-umeriških pred-pogajanj v medsebojnih zagotovitvah, ki Sii se imele eventualno podati parlamentarno, da obe stranki medsebojno smatrata vojno izrecno kot nemogočo. Kot rezultat teh včerajšnjih razgovorov se že lahko ugotovi, da je Francija navzlic prvotnemu odporu Amerike in Anglije dosegla, da vodilni politiki konference temeljito študirajo vprašanje, kako bi se ustvarila jamstva za zavarovanje Francije proti napadalni vojni. London, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Na ministrski seji, ki je trajala dve uri, je poročal MacDonald o svojih včerajšnjih razgovorih s Stiinso-nom in Tardieujem. Angleški kabinet mu je dal — nujbrže v soglasju z n jegovo žel jo in z žel jo zunanjega ministra — dokaj obsežen mandat zu pogajanja in si je samo pridržal, du Mac-Donald čim največ upošteva dejstvo, da jc angleška javnost že sita garancij. Angleški kabinet je bil najbrže z ministrskim predsednikom vred mnenja, da se ne sme dopustiti, da bi problem evropskega iiomorskcga ruzoroževanja propadel radi načelnega vprašanja, ali naj se moralična jamstva Kellogove pogodbe in pod- pis paktu Društva narodov podpirajo ali ne podpirajo z regionalno specifikacijo. MacDonald in Stimson sta pri včerajšnjih razgovorih s Tardieujem in Briandom nedvomno dobila vtis. da je francoska delegacija sicer popolnoma edina v pogledu potrebe mednarodne koncesije glede potrebnosti francoskega zavarovanja, da pa je opažati v vprašanju formulacije tega zavarovanja po Turdicuju in Brin r hi razne ninnsc glede možnosti razpravljanja. Tardieujn bi morala biti dana možnost, du predloži pismen instrument, eno uli dve pogodbi s strani desnice francoske zbornice. Briand je včeraj, kakor se čuje z. ameriške strani, pri raznih razgovorih opozarjal na to. da so angleške in francoske izkušnje pred svetovno vojno in v svetovni vojni dokazale, da je lahko kuka država »zaveznik brez zaveze« in porok brez. poroštva«. Ko pa je potem Turdieu dobil vlis. dn Amerika nikakor noče biti sopo-dpisatel jica kakega pakta glede Kanala ali Sredozemskega morja, je nenadoma spoznal nmcriško-unglcško situacijo in jc. porabljajoč svoje številne pobude glede Pun-evropc, sprožil za francosko delegacijo neobvezno in bolj akademično. kakor mednarodno pravno debato, ali se ne bi dalo glede na staro zavezništvo v vojni, ne da bi se pri leni načelo vprašanje paritete, združiti brodovja Anglije Francije in Italije v inoralično enoto« lako, da bi ta tri brodovja vedno nastopala skupno, čc bi se bilo v evropskih vodovjih bati kake kršitve Kellogove pogodbe. Ta moralična enota bi sc clelno ukinila samo tedaj, če bi morda Francija proti Italiji ali Italija prof Franciji začela agresivno politiko. Agresivni del ; troedinstva« bi potem avtomatično, ravno tako kakor Nemčija leta 1914, stal nasproti drugima dvema inoralično združenima deloma »troedinstva«. Odredbe glede razorožitve, ki bi jih sklenila londonska pomorska konferenca, bi se morale potem avtomatično porabiti pri vseh treh državah v razmerju sedanjega razmerja moči. Španijo sredozemski locarno, ki bi onemogočil vsako vojno v Sredozemskem morju. Take obveznosti pa zopet Anglija noče sprejeli. Da pridobi Anglijo za svoje stališče, je Francija pripravljena predlagati tudi rokavski pakt, na-nadalje atlantski pakt, kar bi bilo v interesu Anglije. Francija lorej hoče razširili delo londonske konference in ji dati tudi čisto političen pomen. Japonska se v mnogem približuje Franciji glede samega razorožitvenega vprašanja, zahteva pa za sebe razmerje z Anglijo 7 :4 in je proti znižanju križark. Italija ki ima že 470 milijonov dolga v Ameriki, je čisto zavzela ameriško stališče in upa z njihovo pomočjo doseči izoliranje Francije in s tem pariteto z. njo. Skladno •/. Ameriko zahteva ludi ona odpravo podmornic ter nasprotuje tudi sredozemskemu paktu. Zakaj je Italija nakrat spremenila svoje stališče glede podmornic, se mnogo ugiba in naj- več glasov pravi, da so lo povzročile nove jugoslovanske podmornice. Poleg vseh teli vprašanj pa se tudi govori, da. se bo na londonsko konferenco pozvala tudi Nemčija. Ko se je sklepal mirovni dogovor, je še veljalo naziranje, da so velike ladje odločilne za pomorsko oblast. Zato so se Nemčiji velike oklopnice prepovedale iu sme imeti Nemčija samo ladje do 10.000 ton. Sedaj pn se je izkazalo, da so manjše ladje najmočnejše orožje in nova nemška 1 rižarka od 10.000 ton je tehnično lako dovršena, da se o njej že govori kot o ladji bodočnosti. Zato ni izključeno, da bo Nemčija v resnici povabljena tudi na londonsko konferenco. To so v glavnem one velike naloce, ki jih ima rešili londonska konferenca. Če bo vse rešila, ui gotovo, pač pa je gotovo to, da bo rešila svet od tekmovalnega oboroževanja na morju in že \ lom je njena upravičenost več ko dokazana. London, 22. jan. (Tel. Slov.c) MacDonald je povabil Tardieujn in Brianda, da se še en-! krat razpravlja o raznih vprašanjih, ki jih je ; stavila angleška delegacija. Na tozadevnem : sestnku se je izkazalo, da se je v vseh važnejših vprašanjih doseglo angleško-francosko soglasje. MacDonald je pri tem pojasnil francoskim delegatom, da se je proti predlaganemu sistemu kombiniranega pakta o Kanalu in Sredozemskem morju v Angliji pojavil živahen odpor. Čuje se, da se bo jutrišnja plenarna seja konference vršila tajno za zaprtimi vrat mi in da se bo ta seja izjavila samo o tem, koliko vsaka država neobhodno potrebuje mor-' narice. \ angleški poslanski zbornici je odgovoril MacDonald na stavljeno vprašanje, da Anglija še ni začela z. Ameriko pogajanj glede uresničenja svobode ua morju in da to vprušanje do sedaj nu londonski konferenci še ni bilo načeto Japonska se ®đpQve velikim bojnim Hadram Včeraj je bii sestanek angleških hi japonskih zastopnikov, na katerem se je Japonska Izjavila pripravl jeno, sprejeli kot končni cil j konference, dn se odpravijo velike bojne ladje. Zakon o univerzah pred VZS Belgrad, 22. jan. AA. Vrhovni zakonodajni svet je danes od 16 do 11 nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu o nadzorstvu nad živili ter zaključil to razpravo. Za tem je pretresal načrt zakona o bolnicah. Prihodnja seja bo jutri ob 16. Na dnevnem redu je nadaljevanje pretresa zakonskega načrta o bolnišnicah, a kot druga točka dnevnega reda bo razprava o predlogu zakona o univerzah. PregCed veenosestev v Ban Iu Subot ca, 22. jan. (Tel. :Slov.«) Te dni se nahaja v Podonavski banovini komisija ministrstva za poljedelstvo, ki jo tvorijo univerzitetni profesorji Ulmanski, dr. Jurič iz Zagreba ter dr. Popovič in dr. Nikič iz Subotice. Ta komisija ima nalogo, da pregleda vsa velepose-stva supermaksime. Ugotoviti mora, v koliko so bila ta veleposestva obdelana, in kakšen rezultat se je pri tem doseglo. Razen tega ima komisija dolžnost precizirati svoje miš jenje, ali obči, nacionalni in kulturni interesi zahtevajo. da ta supermaksima po sprejetju novega zakona o likvidaciji agrarnega vprašanja še naprej obstojajo. Podati mora tudi svoje stališče o zadevah kolonizacije z jugoslovanskim elementom. Po končanem delu bo izročila komisija poljede'skemu ministru obširen referat. Doslej ni dala o svojem delu nobene izjave. Čeht Sn naše gosnozl^rstvo Praga, 22. jan. AA. Narodni poslanec Jan Seba, ki je po svojem bivanju v Belgradu zelo aktivno deloval na seznanjanju Čehov s prilikami v Jugoslaviji, je imel včeraj v prostorih organizacije tehnikov narodnih socialistov dobro dokumentirano predavanje o gospodarskem napredku Jugoslavije. G. Šeba je na tem predavanju posvetil zlasti pažnjo prometnim razmeram v Jugoslaviji in naraščanju industrije. kjer bi Cel. industrija in kapital mogla dobiti odličen trg. Beïgra'ske veni i Ban dravske banovine ing. Dušan Sernec je prispel v Belgrad. Ee'.grad, 22. jan. A A. V državnem sodišču za zaščito države se je davi ob 8 nadaljevala razprava proti Marku Barlu in tovarišem. Na današnji razpravi so bili zaslišani obtoženci. Oh 13 je predsednik sodnega dvora Vasa Petrovič prekinil razpravo in izjavil, da se bo nadaljeva a jutri ob 8 dopoldne. Belgrad, 22. jan. AA. Jutri ob 10 dopoldne bo v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca, ki bo razpravljala o zakonskem načrtu o ustanovitvi in poslovanju javnih skladišč. Na konferenci bodo sodelovali : predstavniki zbornic, glavni zadružnik zavodov, Narodne banke, priviligirane agrarne banke ter belgrajske in novosadske borze. Vesli Iz HrvolsEte Zagreb, 22. jan. (Tel. rSlov.c) V umobolnico na Stenjevcu so pripeljali dr. Deuoviča, ki se je zastrupil z nikotinom. Dali so ga v posebni oddelek. Toda danes je prišlo do katastrofe in je dr. Denovič skočil z okna na dvorišče bolnišnice ter ostal na mestu mrtev. Sušak, Г2. jan. (Tel. »Slov.«) Sinoči so Italijanske oblasti na Reki predale našim oblastem znanega roparja Julija Premruja, ki je svojčas strašil po Zagrebu, Ogulinu in Reki. Te et je gostovanje H izdožestvemkov Snoči se je v docela napolnjenem opernem gledališču vršilo irelje in zadnje gostovanje praš!;e skupine moskovskega Hudožeslveneia Teatra. lirai i so G o g o 1 j e v o komedijo »Ženilev« v režiji g. P. Pavlova. To delo bridke k-m'čne grotesknosti je pri nas dobro znano, ker se je že več'i v Madridla Madrid, 22. jun. AA. Dijaki so skušali zadržali svoje tovariše, ki pripadajo katol ški federaciji, da bi prisostvovali predavanjem medicinske fakultete. Policija je intervenirala iu napravila red. ha plačati po lakonih naše države. To je bilo naše slaro stališče, ki smo ga vedno branili. Glede ostalih spornih vprašanj smo sklenili, da se bomo zanje še dalje berili. Od velesil smo dosegli ustanovitev zavarovalnega fonda, ki bo kril naše eventualno rizike. Treba priznati, da ta uspeh odgovarja duhu pravičnosti velesil. Dolguj :mo jim mnogo, toda še bolj gre zasluga za ta uspeh soglasnemu zadržanju držav Male antante na tej konferenci, kjer je bila solidarnost med njimi mnogo večja nego preje. Ta solidarnost, odločnost in zmernost v stališču držav Male antante je storila, da so velesile spoznale, da ni mogoče izveski likvidacije prdlosti ako se ne uredi vprašanje reparacijskih plačil na vzhodu. rita s Haagom SoFu, 22. jan. AA. Bo'garska age-cija poroča: Predsednik bolgarske vlade g. Ljap-čev je sprejel novinarje in jim obrazložil pomen dela, ki je bilo izvršeno v Haagu. Gosp. Ljapčev je ugotovil, da prinašajo rešitve v Haagu nepobitne olajšave za Bolgarsko, ki bo odslej oproščena raznih ukrepov, ki so po končani vojni paralizirali vse napore za izboljšanje gospodarskega stanja na Bolgarskem. Nato je g. Ljapčev opozoril na posamezne tehnične strani haaškega sporazuma. Tn sporazum preds*av!;a nanredek za Bolgarsko in ji bo omogočil de'o 1er procvit. Predsednik lio'garslte vlade je opozoril zlasti na naklonjenost, s kalero so bile sprejete rezerve bo'gar-skili upnikov. Nadalje predvideva sporazum zmanjšanje bolgarskih do'gov, ako bi velesile od seboj znižale svoje medsebojne dolgove. Sporprum bo omogočil sodelovanje in mir med narodi. Rebws'mkî'a bo^garshe vlade? So'ija, 22. jan. AA. List »Utro« priobčuje uvodnik, kjer govori ponovno o rekonstrukciji vlade. Po informacijah tega lista bosta podala ostavko ministra Najdanov in Bogoševski. List doznava, da pride do odločitve o rekonstrukciji na sestanku, ki ga bo imel po povratku iz Haaga minister zunanjih zadev Burov s predsednikom bolgarske vlade Ljančevim in predsednikom parlamenta Cankovim. Petrolej v Bolgariji Sofija, 22. jan. AA. Na več krajih Bolgar-[ ske so našli sledove petroleja. Po dosedanjih ugotovitvah računajo na izdaten izkupiček petroleja. Predkoncesija za izkoriščanje teh vrelcev je bila dana dmžbi European Petrol. Poskusne rove bodo izvrtali med Erketom in Gu-vicami. Rooar sfri na pod na pošto Bukarešt, 22. jah. A A. Listi poročajo, da je vdrla v vas Velici v južni Dobrudži bolgarska komitska tolpa in z bombami napadla ta-mošnjo pošto. Ranjeni so bili trije vojaki, ki so opravljali telefonsko službo. En vojak je podlegel ranam med prevozom v bolnišnico. Tolpi je uspelo, da je pobegnila. Na'noveiše svortne vesti Sarajevo, 22. jan. AA. Sarajevska nogometna podzveza je na snočnji seji sklenila suspendirati sarajevskega Saška od vseh tekem s klubi na področju podzveze. Ta svoj ukrep utemeljuje podzveza s stališčem, ki ga je "ašk zavzel napram njej. Solun, 22. jan. AA. Danes je bila nogometna tekma med belgrajskim športnim klubom in klubom Miraklis, ki se je končala z rezultatom 5:2 v korist Miraklisa. Razne vesti Milan, 22. jan. (Tel. -Slov.«) Fri kazenskem sodišču v Pnlermu je bilo v procesu, ki je trajal tri mesece, obsojenih 170 članov mafije iz Bagherie na težko ječo od 2 do 11 let, 95 obložencev pa je bilo oproščenih. Med preiskovalnim zaporom, ki je trajal več let, je umrlo pet obtožencev. Milan. 22. jan. (Tel. »Slov.«) Na pupežev protest sine prod časom prepovedani list »Or-dine« v Comu zopet izhajali pod novim vodstvom. London. 22. jun. AA. Predsednik indijske zakonodajne skupščine \ Delhiju Patel ni hotel demisijonirati, kakor je zahtevni vseindijski kongres v Lahoru. London, 22. jan A A. Po poročilu iz New Delhija jc ugledni član nacionalistične stranke in član indijskega zakonedavnega telesa Iswarsaran predlagal rczolucijo, naj se podkralju Indije lordu Irvintt podaljša njegova funkcija še za eno leto. Irvin je pcdkralj od leta 19-6. Njegova funkcija podkralja ni z zakonom omejena, vendar jc doslej veljala praksa, da traja po pet let. Ženeva, 22 jan. ЛA. Kitajska predlaga, nnj чг ustanovi v Ženevi mednarodna tovarna mamil. ki bi krila vse zakonite potrebe mamil vsega sveta. Produkcija mamil naj bi sc prepo-1 vedala po vscui svetu. Težave U držalo ve vlade Lanske oktoberske volitve niso prinesle » češkoslovaško notranjo politiko popolnega raz-čiščenju. To trditev najboljše zagovarja tistih šest tednov, ki jih je porubil agrarni voditelj Udržul za pogujanja pri sestavljanju svoje vlade. Zato se letos ni inogla uresničiti slara želja vsake čsl. vlade, da bi bil proračun sprejet pravočasno, namreč do novega leta 1930. Čsl. vlada, ki ni vajena proračunskih dvanajstin, si je morala z njimi pomagati zu prva dva letoš. uja meseca, ker je mogla predložiti proručun šele v začetku januarja. Čc ne bo šlo delo parlamenta hitreje od rok, niso izključene dva-najstine tudi za marec. Zakaj v vladni večini vladajo o nekaterih zakonskih načrtih zelo različni nazori. Komaj je finančni minister predložil zakou o zlati valuti, se je že uprla vladna stranka čsl. socialnih demokratov. Da je mogla vlada doseči z njimi sporazum, je morula odgoditi par lainent. Napetost v vladni večini se je še poostrila po ekspozeju finančnega min;strn dr. Engliša. Kot prvovrsten strokovnjak, ki ni |>oslanec, more tem bolj nepristransko in brc/obzirno nre-sojati čsl. finančni in gospodarski položaj. Opo-I zoril jc na nujno potrelxi, odstraniti vse tiste davke, ki prinašajo v socialnem in narodnogo-s|X)darsketn oziru več škode ko koristi. Za najvažnejše in najnujnejše finančne naloge smatra I saniranje financ avtonomnih oblastev, zvišanje I pokojnin staroupokojencev ter profesorskih in učiteljskih plač. Priznal je poljedelsko krizo, I ne pa splošne industrijske krize, češ, da mo-; remo govoriti samo o nazadovanju konjukturc. Zato se je izjavil proii uvesticijam inozemskega kapitala. Koj nato je razpravljal ministrski svet o rešitvi poljedelske krize. Poljedelski minister Bradač, poslanec agrarne stranke, je izkoristil priliko, da je predložil deset tozadevnih predlogov svoje stranke. Istočasno sta vložili v parlamentu češka in nemška agrarna stranka skupen načrt zakona o zvišanju carine tia uvoz po-liedelskih pridelkov. Agrarci so prepričani, da j? mogoče kmetom pomagati zlasti z dviganjem cen žita: zato zahtevajo, naj se pri uvozu cenejše in boljše tuje pšenice plača vsaj 100 Din carine za 100 kg. Da ne bi mogla tuja boljša žiU izpodtinjati domačih vst žitu. zahievajo a?rarci, naj bi prevzela vlada monopol trg« vino s tujimi poljedelskimi p-wzvodi in tuj b: se smela mioti samo tedaj, če so pomešana / domačim >Jicm V os'iiih predlogih /ahtev^io po-vzdigo ;B Ijercje z državnim podporami /л sa-donosnike in zakon za zavarovanje p«>ii toči ia ž'v.nskim boleznim. 'li zakonski načrti vzbujajo odpor soc'nU-stunih vladnih strank, kar daje priliko socialističnim in agrarnim časopisom, da si medsebojno štejejo levite. Božična izjava prosvetnega ministra dr. De. rerja, socialnega demokrata, kjer se je ostro obregnil ob katoliške slovaške šole, ni samo vznemirila Slovakov in vseh čsl. katoličanov, ampak je dula neposreden jiovod monsignoru Hlinki, da je pozval vse čsl. stranke na katoliškem temelju k posvetovanju o ustanovitvi katoliškega bloka. Ni nemogoče, da bi rndi tega izstopila čsl. šrainkova ljudska stranka iz vlade. Vse to pa je šele začetek vseh stisk. Zato šo čakajo ministrskega predsedniku Udržala pač težki dnevi. Proslava Masatykove 80 letni ce Praga, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Jutri se bo sestal ministrski svet, da bo sklepal o tem, kakšne slovesnosti naj priredi češkoslovaška vlada ob 80 letnici predsednika Masaryka. Vlada bo dala predsedniku Masaryku na razpolago večji denarni znesek, da ga bo pri tej priliki razdal kot darila. Češkoslovaški parlament bo na slovesen način izdal zakon, s katerim se javno proklamirajo zasluge Masaryka za Češkoslovaško. Mednarodno sodelovanje pof'cê'e Dunaj, 22. jau. AA. Danes je bilo končano delo internacijonalne konference kriminalne policije. Konstituirala se je uprava s predsednikom zveznim konclerjein Schobrom in podpredsedniki delegati Velike Britanije, Nemčije, Belgije in Jugoslavije. S strani Jugoslavije je bil izvoljen za podpredsednika Dobrica Matkovič, pomočnik ministra notranjih zadev. Zvezni kancler Schober priredi jutri na časi tujim gostom svečauo kosilo. Dr. Viđmar remiz'rat San Reino, 22. jan. (Tel. >S!ov.«) V še-stem kolu šahovskega turnirja je premagal I Kmoch Kubinsteina, Grau Colleja, Nlentaovič Romyja. Remis so ostale partije Manlicelli-Araiza, Yates-Bogoljubov, Vidmar-Ahues, Ma-roozy-Tarlakower in Spielinann-Aljehin. Širša se'a tržnega odseka Danes popoldan ob štirih sc vrši širša seja tržnega odseka. Na dnevnem redu je vprašanje znižanju cen kruha in znižanja ccn mesa. Dunnjskn vremenska napoved. Nobenih posebnih vrcuicuskih sprememb ne b