8554 AA osrednja KNJIŽNILA 60100200 3RlmorfSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 500 lir Leto XXXVIII. Št. 284 (11.412) TRST, petek, 24. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob-: v irovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Ob dveh dogodkih dve različni merili V minulem tednu smo zabeležili dva, za našo skupnost pomembna dogodka, ki nam vzbujata zadoščenje, a nas hkrati opozarjata, da se dvojno merilo v odnosu do naše skupnosti pri stranki relativne večine ponavlja kot nenapisano pravilo. V torek je bil na deželi podpisan tporazum v zvezi z razlastitvami za gradnjo hitre ceste. Končno, moramo reči, potem ko je bilo v to bitko vloženega mnogo napora. Nedvomno gre za zelo pomembno pridobitev, vsebinsko eno izmed najvažnejših v zadnjih letih. O razlaščanju smo rekli že vse, kar je bilo mogoče reči in to ničkoliko-krat. Sporazum bi moral vsekakor predstavljati mejnik v odnosu do vprašanja odtujevanja naše zemlje v javnokoristne namene. Dnevnik ga je v sredo objavil v celoti, zato tu ne gre obravnavati njegovih podrobnosti. Moramo pa reči, da je prvič v vsej povojni zgodovini razlastitev prišel do izraza povsem nov odnos do tega vprašanja, ki je bilo doslej, in tudi tokrat, vir odpora neposredno prizadetih in z njimi celotne naše skupnosti do odnosa, ki ga je razlastitelj, pa naj je šlo za kogarkoli, izkazoval do teritorija, na katerem živi naša skupnost. Krivice in škoda, ki smo jo pri tem utrpeli, so vse preveč znane, da bi jih tu ponavljali. Vsebina pravkar podpisanega sporazuma odraža smisel vseh zahtev, ki so jih v loku dolgotrajnih pogajanj in številnih posegov na vseh ravneh postavili Kmečka zveza, konzorcij razlaščencev Naša zemlja, Kraška gorska skupnost, občinske uprave in SKGZ. V sporazumu so tudi točno natiedene obveze, na katere je pristala deželna uprava, potem ko v resnici tudi ni bilo drugega izhoda, da bi se začetek gradnje avtoceste ne zavlekel v nedogled. Vsi, ki so. v tej akciji tako ali drugače sodelovali in si prizadevali, da bi le prišlo do zadovoljive rešitve, imajo danes lahko zadoščenje, da je bila dosežena nova etapa V boju za ohranitev našega življenjskega prostora. Predvsem je k temu prispeval zrel in organiziran nastop razlaščencev, ki so tokrat znali pod vodstvom Kmečke zveze in ob odločilni podpori okoliških javnih uprav, očuvati interese celotne naše skupnosti, kot tudi neposredno prizadetih. In ravno ta organiziranost in široko zasnovana enotnost je bila tudi porok, da je bito mogoče vzdržati številne pritiske in odločno odgovoriti na vse poskuse, da bi se razlastitve, podobno kot v preteklih primerih, obravnavale kot relativno vprašanje, kot tehnična nevšečnost, ki naj bi bila spričo važnosti načrtovane infrastrukture stranskega pomena. To tudi dokazuje, da si je utrla pot zavest, da izguba kakršnekoli površine, koder prebivamo Slovenci, ni samo zasebni problem, ampak vsakokrat globoko zareže v življenje naše skupnosti. Interes posameznikov in skupnosti sta v vsakem primeru neločljivo povezana med seboj. Odtod tudi glasno izražena zahteva po družbenogospodarskih protivrednostih, ki je tokrat prvič naletela na odziv. Ob doseženem sporazumu istočasno ne gre pozabiti, da gradnja avtoceste še ni končana, ampak se tu dejansko šele začenja. Zaradi tega ostaja nespremenjena nujnost, za nas vse, da ostanemo permanentno organizirani in pozorni na dogajanja, ki bodo spremljala gradnjo v prihodnjih mesecih, Sporazum bo namreč treba dosledno in natančno uresničevati. Kakor je res, da za našo skupnost noben uspeh ni slučajen in enkrat za vselej veljaven, velja poudariti, da je akcija za obrambo zemlje v mnogočem zgled, kako je mogoče tudi v drugih primerih, ko gre za naše pravice učinkovito, nastopati na osnovi treh postavk, ki so v tem primeru odigrale odločilno vlogo: široko zasnovana e-notnost, organiziran, odločen nastop in vztrajnost, četudi gre za dolge mesece. Nadalje si dovoljujemo ugotoviti, da lahko tudi pristojna oblast, v tem primeru dežela, potegne iz pravkar zaključenega pogajanja nekaj koristnih izkušenj. Taki in podobni spori so lahko zelo dragi in dolgotrajni in jih je mogoče z dobro voljo in posluhom za resnične potrebe ljudi rešiti tudi hitreje, preden povzročijo nikomur koristne zaostritve in izgubo dragocenega časa. To poudarjamo zato, ker ne nameravamo popuščati niti v bodoče, če se bodo naši življenjski interesi zaradi zanemarjanja ali podcenjevanja znašli v nevarnosti. Če bo sedanji primer vplival tudi na to, da se preokrene odnos do ozemlja, kjer prebiva naša skupnost, bo v bodočnosti gotovo manj priložnosti za konflikte, pač pa bo tem več možnosti za vzpostavljanje dejavnih in obče koristnih odnosov, ki so na tem ozemlju resnična in nujna potreba. Deželna uprava je torej glede razlastitev pokazala večje razumevanje, kar je v odnosu do naše skupnosti nekaj novega, čeprav bi to lahko storila veliko prej, ne da bi bil za to potreben močan pritisk ljudi, strokovnih organizacij in občinskih uprav. V tej luči se kaže toliko bolj nesprejemljivo in sploh obsojanja vredno zadržanje demokrščanskih svetovalcev v pokrajinskem svetu, ki je na ponedeljkovi seji, na predlog pokrajinskega odbora izglasoval odlok, po katerem bo pokrajina vložila uradni priziv na državni svet, proti razsodbi deželnega upravnega sodišča, ki je pre- povedalo rabo slovenskega jezika v pokrajinskem svetu. Domala vsi svetovalci krščanske demokracije so glasovali proti sklepu, češ da je zahteva po rabi slovenščine de-magoška in predstavlja le razlog za ločevanje duhov. Na srečo tokrat glasovi KD niso bili odločilni in je sklep kljub njihovemu nasprotovanju prodrl, s tem da so zanj poleg ostalih svetovalskih skupin glasovali tudi trije svetovalci Liste za Trst. Takšno zadržanje Krščanske demokracije v pokrajinskem svetu je kljub znanim restriktivnim stališčem KD o rabi slovenščine, v javnosti slaba napoved. Kaj naj potem pomenijo izjave istih svetovalcev, naj se pospeši sprejetje zaščitnega zakona za Slovence. Besede še nikoli niso odtehtale dejanj in Krščanska demokracija je ponovno dokazala, da ji je očitno bolj pri srcu legitimacija nepopustljivosti do Slovencev, ki si jo hoče ustvariti v javnosti, kakor uresničevanje še tako omejenih pravic, za katere nikoli ne manjka priložnosti. DUŠAN UDOVIČ iiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimitiiiiuiiiiiiiiiiiii PO ZADNJEM PREDLOGU ANDROPOVA V Moskvi nezadovoljni z ameriškim odgovorom Tudi Farnesina meni, da sovjetski predlog ne ustvarja enakopravnega razmerja moči v Evropi ■ Genscher poudaril različnost stališč ZDA in ZRN DRŽAVNI PRIMANJKLJAJ NARAŠČA PREKO VSAKE MERE Z NOVIM LETOM NAS ZOPET ČAKAJO DODATNA VELIKA DAVČNA BREMENA Tudi za leto 1983 potrdili dodatno avtomobilsko takso - Včeraj odobrili podražitev električnega toka - Nekaj podatkov o ceni bencina RIM — Predlogi Andropova za zmanjšanje jedrske in konvencionalne oborožitve še vedno odmevajo v svetu. Podobne komentarje, kot v večini drugih zahodnoevropskih držav, je bilo čuti tudi v krogih italijanskega zunanjega ministrstva. Po mnenju italijanskih izvedencev predlog Andropova ne vsebuje mnogo novosti. Pozitivno vrednost pripisujejo sicer tistim besedam, s katerimi je sovjetski voditelj poudaril pomembnost konkretne akcije s pogajanji, ki so življenjskega pomena za mir in varnost ne le v E-vropi, ampak na vsem svetu. Kar se tiče samega predloga za zmanjšanje oborožitve v Evropi pa naj bi sovjetski načrt ne ustvarjal enakopravnega položaja za obe strani, poleg tega pa naj bi sovjetski predlog tudi ne upošteval dejstva, da sta francoska in britanska jedrska oborožitev avtonomni in ju trenutno ni mogoče vključiti v dvostranska pogajanja. Na pozitiven odmev pa je v Farnesini naletel sovjetski predlog, da se na razoroži-tvenih pogajanjih ne bi pogovarjali le o sistemih za izstreljevanje raket, ampak tudi o številu strateških jedrskih konic. Medtem pa je prišlo v Moskvi že do prvih reakcij zaradi obločnega odklonilnega stališča, ki ga je Wa-shington zavzel do predlogov Andropova. Sovjetska agencija TASS je namreč obtožila ameriške voditelje pomanjkanja resnosti, ker so tako hitro zavrnili zadnje predloge Andropova. Uradna sovjetska poročevalska agencija je obtožila Washing-ton, Pariz it) London, da si niso vzeli ni toliko časa, da bi predlog proučili in niti niso počakali na uradno besedilo govora Andropova. »Kakšno vrednost imajo v takih pogojih wa-shingtonska zagotovila o lastni miroljubnosti?* se vprašuje komentator, ter nadaljuje: «Amerika nadaljuje s svojo oboroževalno tekmo, da bi za kakršnokoli ceno spremenila zahodno Evropo v talca Pentagona in obenem za vsako ceno zlomila tudi trenutno ravnovesje moči med Zahodom in Vzhodom. Medtem pa prihajajo obtožbe na naslov Amerike (v zvezi z oboroževanjem) tudi s strani ZRN. Zaliod-nonemški zunanji minister Genscher je namreč včeraj izrazil obžalovanje zaradi nekaterih oboroževalnih ukrepov Washingtona, ki je s svojo enostransko odločitvijo oškodoval skupna prizadevanja zaveznikov pakta NATO na obeh straneh Atlantika. Pri tem je bila mišljena pred-poved ameriški industriji, da kupuje pri evropskih zaveznikih določene surovine za izdelovanje orožja. Genscher pa je tudi poudaril različnost stališč Amerike in ZRN do predloga iz Moskve. Po mnenju za-hodnonemškega zunanjega ministra je Andropov naredil «korak v pravo smer*, čeprav bi po tem predlogu visel nad glavami zahodnih E-vropejcev še vedno Damoklejev meč tri tisoč «hirošimskih» jedrskih bomb, pa vendarle ne bi smeli dopustiti, da ta predlog pade v prazno, ampak bi moral biti vzpodbuda za pogajanja, ki bi upoštevala interes evropskih narodov, da bi odpravili to vrsto orožja. Hud« sovjetske izgube v Afganistanu NEW YORK — Afganski gverilci so v zadnjih treh letih baje zadali sovjetski vojski hude izgube. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Eagleburger je namreč dejal, da so Sovjeti v teh treh letih imeli kar 5.000 mrtvih in od 10.000 do 15.000 ranjenih. Eagleburger je govoril ob obletnici sovjetskega vdora v Afganistan ter dejal, da so ZDA bile obveščene takoj po imenovanju Andropova za šefa sovjetske partije, da je K GB vedno proti sovjetskemu napadu na Afganistan. RIM — že nekaj let smo navajeni, da nam vlada za novoletno darilo naloži nova davčna bremena. Vendar pa smo v vseh teh letih mirno preživeli vsaj božič, ko še nismo vedeli kaj nas čaka. Letos je Fanfanijeva vlada ubrala drugačno pot: poleg novoletnega darila, ki ga bomo zagotovo prejeli, nam je že dodelila prvo božično darilo: pred nekaj dnevi je že sklenila, da bodo tudi za leto 1983 v veljavi doaatne avtomobilske takse, in sicer v višini 30 odstotkov. Skratka, avtomobilisti bodo morali pri uradih ACI ali pri poštnih o-kencih plačati prav toliko, kot lan sko leto, iz česar sklepamo, da bi lahko vlada uvedla res radikalno reformo in dokončno odpravila enkratne davke, saj so izkušnje pokazale, da v teh davkih, ni nič enkratnega, ampak jih, ko so jih enkrat uvedli, redno plačujemo vsako leto. Druga božična novost je podražitev električnega toka, ki so jo včeraj dokončno odobrili. Na za sedanju medministrskega odbora za cene so namreč sprejeli vse zahteve. ki jih je predlagal ENEL. Ta ko se bo s 1. januarjem električni tok za gospodinjstva podražil za 3,4 odstotka in za prav toliko se bo torej znašala 13,9 odstotka, ob konca leta. Poprečna podražitev bo torejznašala 13,9 odstotka, ob koncu leta pa bo električni tok za približno 23 odstotkov dražji kot ob začetku leta, torej krepko preko tistih 13 odstotkov, ki jih je tako svečano napovedal Fanfani v parlamentu. Podražil se bo tudi električni tok za gospodarske dejavnosti, kar bo verjetno vzrok za dodatno naraščanje cen. Kar pa zadeva gospodinjstva je treba še (.meniti, da podražitev ne bo šla samo v odstotkih, ampak da se bodo tudi bistveno spremenile olai save za asocialno porabo*, to i. , za, prvih 225 kilovatnih ur mest no. Odslej bomo plačevali ceneje samo 150 kilovatnih ur in to po 93 lir za kilovatno uro; če pa bo poraba večja, bo cena znašala 143 tir. Poleg tega se je za poldrugo liro podražil tudi tako imenovani termični dodatek. Za vsako družino to pomeni najmanj 2 do 3 tisoč lir mesečno več. Pač pa vlada ni bila tako hitra, ko je bilo treba uveljavljati določila o ceni bencina. V letošnjem letu se je namreč cena bencina, ki je odvisna od nihanja vrednosti dolarja. v Italiji kar trikrat znižala, vlada pa je na znižanje cene na drobno priznala le enkrat, medtem ko je v drugih dveh primerih dodatni dohodek namenila državni blagajni. Ko pa je prišlo na tržišču do novih podražitev zaradi naraščanja vrednosti dolarja, pa je vlada sistematično podražila ceno bencina. Tako je v letu 1982 liter super bencina narasel od 995 luna 1165 lir, to je za 17 odstotkov: industrijska cena je narasla od 415 na 442, to .je samo za 6,5 odstotka. Za vsak liter bencina plačamo tako kar 723 lir državi, to .je celih 62 odstotkov, največ v zahodni Evropi: v drugih državah gre namreč državnim blagajnam največ 50 odstotkov. Ob koncu pa naj navedemo še zadnji podatek. Včeraj so ob ja vili podatke o potrebah zakladnega ministrstva konec oktobra. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je država iztržila 93.191 milijard lir, potrosila pa 147.981 milijard lir. primanjkljaj za prvih 10 mesecev znaša torej 60.214 mib-jard lir, kar je znatno več od tistega, kar so v prejšnji vladi napovedovali in zagotavljali predsednik vlade Spadolini in zakladni minister Andreatta. Skratka, sta nje .je vse prej kot rožnato in kaj lahko pričakujemo pred koncem leta nov davčni vijak. Za pokoj na Trgu Fontana tiralica za neofašista Dalle Chiaie CATANZARO - V okviru četrte preiskave o pokolu na Trgu Fontana v Milanu je preiskovalni sodnik Emilio Le Donne izdal mednarodno tiralico proti znanemu neofašistu Stefanu Dalle Chiaie, ki ga obtožujejo, da je pobudnik in organizator pokola na kmečki banki, medtem ko je bil na vseh procesih v Catanzaru obtožen samo lažnega pričevanja. Četro preiskavo je sodstvo uvedlo potem, ko je prizivno sodišče vse obtožence (tako Val-predo kot neofašiste) oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. mnimi1iiinniHiiiilimiiiiiiilmiin,n,,liI,l|,l,ll|iii,,I,,mi,tilli,l,l,,,,,|i|,||,|ll|ll||,||inl||,,l,m,,|,l|,ll,,|,,m||,||||,„||,|„||||||t||||||||||||||||||||||||)|||a VOJAŠKE OBLASTI SO SPOŠTOVALE SVOJO OBUUBO Na Poljskem od včeraj ni več internirancev Le sedem osebje iz internacije šlo v zapor Z novim letom bo internacija dokončno ukinjena - Večina nekdanjih voditeljev Solidarnosti je na svobodi, nekaj jih je zaprtih, le peščica pa v ilegali - Nejasnosti o usodi obtoženih bivših voditeljev države in partije VARŠAVA — Poljske oblasti so izpolnile svojo obljubo, da se bodo vsi internirani vrnili na svoje domove še pred božičnimi prazniki. Včeraj so ((internacijska središča* zapustili še zadnji »stanovalci*, med katerimi so bili vidni aktivisti Solidarnosti in tudi nekdanji sodelavci Edvvar-da Giereka. Po sklepu državnega sveta o prekinitvi vojaškega stanja,, ki bo stopila v veljavo 31. decembra, internacija ne bo več obstajala, zato je notranji minister izdal odlok o ukinitvi «centrov za izolacijo*. Gre za prilagojene počitniške in kazensko - poboljševalne domove, skozi katere je v teku «vojaškega leta* šlo več kot deset tisoč Poljakov, osumljenih, da predstavljajo potencialno nevarnost za red in državno ureditev. Večmesečna osamitev vidnih sindikalnih voditeljev In članov opozicijskih skupin, jc nevtralizirala njihov vpliv na dogajanje po uvedbi vojaškega stanja, hkrati pa jih nuiiiiiiiiHiHiiiiiMiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuimiiiiiiiiiimimmuiiiiiiiiiiimmiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiitiriiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiuiiiiiiiia TIBERA NEVARNO NARAŠČA Reka Tibera je v nekaterih krajih Lacija že prestopila bregove in dele. Posnetek je iz kraja Tivoli, kjer je reka že preplavila mesto v samem Rimu ogroža nekatere pre-(Telefoto AP) je »zaščitila* pred mnogo strožjimi sankcijami. Njihovi tovariši, ki so ostali na svobodi in nadaljevali politično delovanje, so namreč tvegali aretacije in obsodbe na visoke zaponie kazni. Zaradi kršenja predpisov vojaškega režima, je bilo ob svobodo 3.616 oseb. Z odlokom vrhovnega vojnega tožilca, je bilo v zapor premeščenih sedem interniranih sindikalnih aktivistov, proti katerim so sprožili preiskovalni postopek. Na osnovi 123. člena kazenskega zakonika, jih bremeni enotna obtožba delovanja proti temeljnim političnim in gospodarskim interesom Poljske, kar v bistvu pomeni poskus nasilne zamenjave družbenopolitičnega sistema v državi. Med obdolženci so trije ustanovitelji Solidarnosti, ki so bili na ustanovnem kongresu v Gdansku Walesovi tekmeci za izvolitev na predsedniško mesto: Andrej Gvviaz-da. Marian Jurczyk in Jan Rulew-ski, ki je veljal za enega najagre-sivnejših voditeljev gibanja. Poleg njih, so v zapor premestili še člana predsedstva Solidarnosti Grzegorza Palko, katoviškega sindikalnega voditelja Andrzeja Rozplochowspega, enega najradikalnejših predstavnikov poljske »nove levice* šestdesetih let, Karola Modzelewskega in varšavskega podpredsednika Solidarnosti, Seweryna Javvorskega. Od članov najožjega vodstva Solidarnosti, jih je večina, vključno z Waleso, na svobodi. Nekaj jih je v soglasju z oblastmi zapustilo državo, redki pa so ostali v ilegali. Parlamentarna komisija za ustavno odgovornost pa intenzivno preučuje obtožbe proti nekdanjemu predsedniku vlade Jarosevviczu in njegovim sodelavcem ter odgovornost bivšega sekretarja CK Poljske združene delavske partije, Edwarda Giereka in njegovega sodelavca Babjuha, za današnjo globoko gospodarsko in politično krizo na Poljskem. Po zakonu sodi državno sodišče samo o-sebam, ki so se nahajale na najodgovornejših državnih funkcijah, zato še ni gotovo, če bo s svobodnejšo interpretacijo zakona, obtožnico moč raztegniti tudi na omenjena partijska voditelja, ki pa sta istočasno bila tudi člana nekaterih državnih administrativnih teles. RIM — Sveto leto bodo proslavil’ ne samo v Rimu, temveč po vsem svetu. To je največja novost pri organizaciji tega pomembnega verskega dogodka, ki se bo začel 25. marca 1983 in se bo zaključi! z« veliko noč W84, se pravi v nedeljo, 22. aprila. Ko je to sporočil, je papež Janez Pavel II. tud’ napove-dal, da bodo 25. januarja prihodnjega leta objavili novi cerkveni kodeks. MAZARA DEL VALLO — Večina 22 ribiških ladij, ki so jih Tunizijci osvobodili po pogovorih med Colom-bom in tunizijskimi voditelji, se bodo vrnili v svoja pristanišča v teku današnjega dne. Gre za tiste ladje, ki so bile vsidrane v bližnjih tunizijskih lukah, od koder je približno 10 ur plovbe do Mazare del Vallo. Ostale ladje bodo prispele v prihodnjih dneh. ZARADI PETROLEJSKEGA ŠKANDALA Sedem let zaporne kazni za generala Giudiceja Sodišče izreklo še vrsto drugih kazni proti častnikom finančne straže in industrijcem TURIN — Sedem let zaporne kazni. Turinsko sodišče je po osmih urah posvetovanja skoraj povsem sprejelo zahteve javnega tožilca, ki je za bivšega poveljnika finančnih straž, Raffaela Giudiceja, menda glavnega protagonista tako imenovanega petrolejskega škandala, zahteval devetletno obsodbo zaradi združevanja v zločinsko organizacijo, laži, prekupčevanja z naftnimi derivati in podkupovanja. Poleg Giudiceja, ki je pravzaprav le najvidnejša konica iceberga široko zastavljene goljufije s političnimi in framasonskimi pokrovitelj- miiiiiiii •>iiiiiiiiiiaiiai»«iiiiiaii«aiaiMiai>iai*ittiiiaiia«««aiiiiaa«ia«aaiitiflBiiaBiaiiiiuaaMaa*a>M>Aaiiiiiiiaivi«i«iiii**i>iiiifiiiiiiaiiiiBiiiiiMiaiBaB«iiiii*BiiiiBimiii«*iiiiaiiiiai«iiiMiaii*a««iitt«iin«nivaiMi«Mvivi«iiiiai«iiMM>*««itMii«ti«««iii«ii>iia«iaiii«vf (aivtail|aiaBaiatiallvl|iaillasiliaa|aitvlaiaia|f|||ff|||UB Bolgarska partija graja italijanski parlament SOFIJA — «žal nam je, da so nekateri člani italijanske vlade prilili olja na ogenj protibolgarske gonje, ld je čedalje bolj vroča v Italiji in drugod po Zahodu, ne da bi bilo nesmiselnih obtožb moč dokazati.* Uvodnik glasila bolgarske komunistične partije, ki bržkone odraža stališče sofijskih oblasti, je prvi u-radni odgovor Bolgarije na ponedeljkovo razpravo v italijanskem parlamentu glede afere okrog atentata na papeža Janeza Pavla II. in delovanja agentov bolgarske tajne službe v Italiji. Interesi italijanskega in bolgarskega naroda in drugih narodov, piše sofijski dnevnik, zahtevajo smisel- nejši pristop do zadeve. Bolgari menijo, da so svojo dobro voljo že dokazali, ko so sodnika Martello povabili, naj pride v Sofijo, ko so italijanskim časnikarjem dovolili, da prisostvujejo procesu zaradi vojaškega vohunstva proti dvema svojima rojakoma, ne da hi med državama obstajal dogovor o medsebojni pravni pomoči in še zlasti, ko je pravosodni minister Svetla Daska-lova predlagala ministru Daridu vzajemno sodelovanje pri zatiranju prometa orožja, mamil, valute, itd. Italijanske oblasti pa, obžaluje avtor uvodnika, niso niti upoštevale »prepričljivih protidokazov, ki so izšli iz petkove tiskovne konference*. Prihodnji teden Koroški kulturni dnevi CELOVEC — Tri teme bodo v središču letošnjih štirinajstih koroških kulturnih dni: koroški Slovenci in delavsko gibanje, vprašanja razvoja kmetijstva In vprašanja kultumo-prosvetnega dela med koroškimi Slovenci. Koroški kulturni dnevi v prostorih mohorjevega dijaškega doma v Celovcu bodo od ponedeljka, 27. decembra do srede, 29. decembra 1982. Prvi referat je posvečen informaciji o položaju koroških Slovencev, ki jo bosta dala predsednika slovenskih osrednjih organizacij Feliks Wieser in Matevž Grilc. Teodor Damej, Avguštin Malle, Janko Malle in Marjan Sturm se bodo nato s svojim prispevkom spomnili 40. obletnice pregnanstva koroških Slovencev v tretjem rajhu, medtem ko bo Teodor Damej popoldne raziskal ustanovno obdobje kultumo-prosvetnega dela med koroškimi Slovenci pred 75 leti. Predstavnika Slovenske prosvetne zveze in krščanske kulturne zveze pa bosta za zaključek prvega dne poročala o načrtih in ciljih dela svojih organizacij. Torek je posvečen temi »Koroški Slovenci in delavsko gibanje*. Janko Pleterski (Ljubljana) bo obravnaval čas do 1920, Hanns Haas (Salzburg) obdobje med vojnama, Dušan Nečak (Ljubljana) pa obdobje po drugi svetovni vojni. Popoldne bo Alenka Tuta - Rebula predstavila svojo raziskavo med slovenskimi delavci o narodnem vprašanju v Trstu, Robert Minnich (Bergen) pa bo pod naslovom »Prilagoditev in družbena identiteta v Ukvali* poročal o prvih vtisih o kulturi marginalne skupine v Kanalski dolini. Končno se bo v sredo dopoldne Guenter Scheer (Dunaj) posvetil dejavnostim in ciljem akcijskega fonda za gorska območja in razvojnim tendencam v kmetijskih področjih s slabo razvito strukturo, Franz Greif (Dunaj) pa bo obravnaval razvoj kmetijstva na Koroškem po letu 1945. Za okvirni spored so organizatorji v ponedeljek zvečer pripravili pričevanja koroških Slovencev o pregonu in uporu, v torek zvečer pa bo v domu glasbe gostoval Slovenski oktet s samostojnim koncertom. Vsa predavanja koroških kulturnih dni bodo v Mohorjevem dijaškem domu. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje. (Sindok) stvi, je sodišče izreklo še vrsto drugih obsodb proti številnim finančnim častnikom in podčastnikom ter industrijcem, med katerimi je tudi Bruno Musseili. ki se baje nahaja na varnem v Švici. Med oproščenimi obtoženci pa sta tudi žena in eden izmed Giudicejevih sinov. Kar zadeva povračila škode je sodišče sklenilo, da se to vprašanje reši na ločeni obravnavi. Državni t tožilec je zahteval, naj Giudice poravna tri milijarde lir odškodnine. Za sedaj je sodišče že ukazalo zaseči vso generalovo premoženje, večji ' del katerega si je ustvaril najbrž prav s sodelovanjem pri goljufiji. Giudiceja, ki se je udeležil večjega dela razprave, ob branju razsodbe ni bilo v dvorani. Pod strogim nadzorstvom se namreč nahaja ' v bolnišnici (običajnem «zaporu» vseh uglednih jetnikov), ker se ne počuti dobro. Protagonisti procesa so na razsodbo reagirali vsak po svoje. Javni tožilec je zadovoljen, eden izmed obtožencev, polkovnik Di Censo, pa je s!1?vesno izjavil, da je njegova i obsodba «pravni nesmisel* in da bo kazen odsedel samo zato, ker se je zameril petrolejskim mogotcem in da bi oblasti zadostile razjarjeni javnosti. RIM — V pogovoru s časnikarji ' je predsednik krščanske demokracije Flaminio Piccoli povedal, da so sejo vsedržavnega sveta stranke odložili na 28. januar zaradi zadržanosti tajnika krščanske demokracije De Mite. Vsedržavni svet bi se moral sestati teden dni prej, se pravi 21. januarja^ PO ŠTIRIH DNEH ZAVZETE RAZPRAVE DEŽELNI SVET HNOČKIDOBRIL PREDLOŽENE BILANČNE ZAKONE Zanje se je opredelila večina svetovalcev - Sprejeti kot priporočilo resoluciji § nosi manjšini in o inštitutu SLORI - Kritične pripombe deželnega tajnika KPl Po štirih dneh intenzivnega dela je deželni svet sinoči izglasoval z večino glasov obračun za poslovno leto 1981, zakon o izvajanju norme štev. 828, ki določa nova finančna sredstva za potresno območje in zadnjih dveh letih še znatno poslabšal, kakor so se poslabšali tudi odnosi med deželno upravo in prebivalstvom. S temi problemi, pa tudi z drugimi perečimi vprašanji, med katere sodi tudi vprašanje sloven- za nerazvita področja naše dežele, ske manjšine, je zaključil Rossetti, se namerava KPI še odločneje soočati v prihodnje, da bi tako ustvarila dejansko «altemativo dejstev* sedanji večini. V sredo se bo sestal pokrajinski svet Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v sredo, 29. Po predsednikovih sporočilih bo skupščina razpravljala o vrsti sklepov; na dnevnem redu je tudi sklep, s katerim bo pokrajinska uprava na osnovi deželnega zakona 68/81 porazdelila finančne prispevke za razvoj kulturnih dejavnosti. V drugem delu seje so na dnevnem redu odgovori na vprašanja in interpelacije ter razprava o resolucijah. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiin PORUŠITI JIH SODO MORALI ZA IZGRADNJO NOVE AVTOCESTE Lastniki šestih hiš s Katinare riso zadovoljni Vtis imajo telo, da se ta rešitev namenoma zapleta, da bi se na tak način naveličali in občino razrešili obvez, ki jih predvideva pred dnevi podpisani sporazum dalje finančni zakon za leto 1983, deželni razvojni načrt, večletni na črt 1983 - 85 in zakon o proračunu za poslovno leto 1983. Za bilance in priložene dokumente so glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk; proti so glasovali svetovalci KPI, DP. PDUP, MSI in MF. Svetovalci LpT so se vzdržali, svetovalec Bologna (neodv.) pa je glasoval proti razvojnemu načrtu, večletni bilanci in proračunu za leto 1983 ter se vzdržal pri glasovanju o drugih dokumentih. Glasovalne izjave so dali Štoka (SSk), Cavailo (DP), Barazzutti (PDUP), Morelli (MSI), De Agostini C MF), Dal Mas (PSDI), Giuricin (LpT), Ermano »SI). Rossetti (KPI) in Turello (fCD). Med razpravo so prišle na vrsto tudi številne resolucije — skupno se jih je nabralo kar 39 —, ki so jih v zvezi z obravnavanimi zakoni vložile posamezne svetovalske skupine. Prostor nam ne dopušča, da bi omenili vse vložene dokumente, ter bodo zaradi tega zabeležili le najvažnejše. Tako je bila sprejeta kot priporočilo resolucija, ki se nanaša na našo manjšino in ki so jo predložili komunistični svetovalci Iskra, Bratina, Pascolat in Tonel. Resolucija obvezuje deželni odbor, da bo upošteval želje in potrebe naše skupnosti pri sestavljanju novih zakonskih norm in upravnih aktov, da bo podpiral kulturno in jezikovno utrjevanje manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini, da se bo zavzemal za socialno utrjevanje manjšine s posegi za ovrednotenje teritorija, da bo podpiral nastajanje o-bUke gospodarskega, trgovinskega industrijskega in kulturnega značaja, ki jih predvidevata osimski in videmski sporazum, vzdolž celotne kopenske meje med Italijo in Jugoslavijo ter končno da se bo zavzel pri rimskem parlamentu, da bo v letu 1983 izglasovan zakon o globalni zaščiti naše narodnostne skupno-sti. Odbor je prav tako sprejel kot priporočilo resolucijo svetovalca Slovenske skupnosti Štoke, ki obvezuje deželno vlado, da bo primemo in trajno podpirala delovanje Slovenskega raziskovalnega inštituta Slo-ri. V zvezi s tem specifičnim vprašanjem pa je treba zabeležiti, da je večina med razpravo o posameznih členih zakona o sestavi večletne deželne bilance, zavrnila popravek, ki so ga predložile KPI, DP. MF in PDUP in ki ga je podprl še socialist Pittoni, po katerem naj bi bil tudi Slori uvrščen med tiste znanstvene ustanove (ENSISS, ISIG, IRSE, ISDEE, itd.), ki bodo delež ne stalne podpore deželne uprave po omenjenem zakonu. V svojem posegu o tem popravku pa je predsednik Comelli dejal, da bo problem našega raziskovalnega inštituta rešen v okviru globalnega zaščit- osnovi števila krav ali telic, ki jih ima prosilec, nega zakona. Druge važnejše resolucije so se nanašale na položaj v štivanski papirnici, finančne težave tržaške pristaniške ustanove, na usposobitev nove bolnišnice na Katinari, na o-vrednotenje kmetijstva in agroturiz-ma in na smotrno uporabo finančnih sredstev po zakonu štev. 828 in po drugem finansiranju zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov v korist tržaškega gospodarstva. Ob koncu seje je predsednik skupščine Colli podal kratek pregled o delu, ki ga je svet opravil v letošnjem letu. Po seji — nekaj časa je razpravi prisostvovalo večje število delavcev iz škedenjske železarne, iz Tovarne velikih motorjev in iz Italcantierija — pa je deželni tajnik KPI Rossetti v izjavi za tisk poudaril, da se je deželna vlada predstavila na tej zaključni seji s kaj borno bilanco, saj se je gospodarski položaj v Furlaniji - Julijski krajini v Kakšna vloga rajonskih svetov? Zamuda pri izvajanju upravne decentralizacije je bila osrednja točka. o kateri so razpravljali člani sekcije PSI «V. Pittoni* in rajonski svetovalci iz Rojana - Grete - Bar-kovelj in Kolonje - Škorklje. Razpravljala so izrazili mnenje, da bi se morala občina čimprej lotiti tega problema, da bi tako rajonski sveti pridobili tisto vlogo, ki jim pritiče. ENOTNA MNENJA OBČINSKEGA SVETA 0 KRIZI V OBRATU MIUSKA SKUPŠČINA PODPRLA DELA VCE ČISTILNICE AOUILA Objekt naj bi po energetskem načrtu spremenili v skladišče Kriza čistilnice Aquila je bilo o-srednje vprašanje, o katerem je sinoči razpravljal miljski občinski svet. Skupščina je ob koncu široke razprave sprejela enotno resolucijo v podporo zaposlenim, ki jim grozi odpustitev z dela, obenem pa se je obvezala, da bo še naprej pozorno sledila dogajanjem okrog čistilnice in bo posredovala pri deželnih in vladnih oblasteh, da bi poiskale tako rešitev, ki bi prizanesla občini izgubo še edinega delujočega večjega industrijskega obrata. Miljski občinski svet bi moral že pred časom razpravljati o čistilnici Aquila, zaradi znane politične krize na občini pa so morali razpravo preložiti. Občinski odbor je povabil na sejo tako predstavnike vodstva podjetja Total, ki upravlja čistilnico, kot tudi sindikalno zastopstvo zaposlenih, da bi posamično obrazložili celotno zadevo. Vodstvo čistilnice se ni odzvalo povabilu, češ da je svoje poglede o vsej zadevi že dovolj osvetlilo. Pač pa je bilo na seji prisotno veliko število uslužben- Tržaška občina in dežela, kar zadeva njene pristojnosti, se obvezujeta. da bosta zagotovili zadovolji: ve bivanjske pogoje razlaščencem hiš v ulicah Del Castelliere in Rio Spinoletto, ki jih zadeva 3. odsek del avtocestne povezave med 7. pomolom in državno cesto 202, še izrecno s tem, da bo občina dala na razpolago primerno gradbeno zemljišče, ki je občinska last na istem področju in da bo omogočila razlaščencem, da bodo na najboljši način izkoristili odškodnino, ki jo bodo prejeli za sedanje nepremičnine s tem, da bo zgradila nova stanovanja. Tako dobesedno določa 12. člen osnutka okvirnega sporazuma o razlastitvenem postopku, ki je bil pred nekaj dnevi podpisan na sedežu deželnega odbora. Ta člen daje lastnikom šestih,,jajšrs,IKalware,,določena zagotovila in jamstva, kljub temu pa niso prizadeti 'lastniki prav nič zadovoljni ž ražjiletorti'1 njihovega življenjskega problema. Vtis ima- jo celo, da na občini zavlačujejo in zapletajo celotno zadevo z namenom, da bi se naveličali in nato sprejeli odškodnino, ki jo predvideva zakon, s čemer bi bila občina razrešena vseh tistih obveznosti, ki jih predvideva sporazum. Res je. da rešitev vprašanja ni lahka; rešiti je treba namreč vrsto problemov tehničnega in juri-dičnega značaja, ki gotovo zahtevajo tudi precej časa. Znano je, da je občina že določila zemljišče na istem področju, katerega lokacijo so lastniki že sprejeli. Ker pa je postopek, na osnovi katerega bi prizadeti lahko postali lastniki zelo za pleten, se je celotna zadeva zelo zavlekla. V okviru tega postopka bodo lastniki kot prvo stvar v začetku prihodnjega meseca vložili prošnjo na občino, s katero naprošajo upra vo, cj^u.b i ,jj nv odstopila to zemljišče ih sicer vsakemu po 450 kvadratnih metrov (eden od prizadetih pa bo zaj>r$sjl za 490. K v m). V prošnji morajo prizadeti nave- Posojila po znižani obrestni meri za kmete in živinorejce Kmečka zveza ter Hranilnici in posojilnici na Opčinah in v Nabrežini opozarjajo vse člane in kmetovalce, da na osnovi deželnega zakona štev. 70/81 lahko zaprosijo za enoletna posojila po znižani obrestni meri. Posojila se dodelijo na osnovi razsežnosti kmetije, oziroma na av ali telic, ki jih i Obrestni meri posojil sta 7,50 od sto za gorata področja in 11,75 od sto za nižinska področja. Osnove za podelitev posojila so: — za vsak hektar vinograda: nižinsko področje .... 700.000 lir — za vsak hektar vinograda: gorato področje.............. 800.000 lir — za vsak hektar sadovnjaka............................ 1.200.000 lir — za vsak hektar vrtne površine ....................... 1.400.000 lir — za vsak hektar gredic za povrtnino................... 4.000.000 lir — za vsak hektar cvetličnih nasadov.................... 3.200.000 lir — za vsak hektar cvetličnih gredic . . ............... 30.000.000 lir V primeru, da kmetovalec zaprosi za posojilo na osnovi glav živine, je višina posojila naslednja: —- 700.000 lir za vsako kravo — 300.000 lir za vsako telico starejšo od 12 mesecev — 1.000.000 lir za vsakega plemenskega bika Tisti, ki bodo prejeli posojila, bodo morali hraniti fakture ali druge listine v dokaz uporabljenega posojila. * Tisti kmetovalci, ki so že letos prejeli omenjeno posojilo in bi ga radi obnovili, ali tisti, ki ga mislijo letos prvič zaprositi, morajo prinesti na Hranilnico in posojilnico v Nabrežini ali na Opčinah izpriče-valno listino (Diehiarazione sostitutiva dslTatto di notorieta), na kateri mora biti razvidna razsežnost kmetije porazdeljena po kulturah in morebitno število glav živine. Zainteresirani naj se zglasijo v uradih Kmečke zveze, ali pa v uradih Hranilnice in posojilnice v Nabrežini ali na Opčinah. sti tudi ponudbo; kot so nam povedali, bodo občinski upravi ponudili petdeset tisoč lir za kvadratni meter. Ko bo enkrat občina imela v rokah te prošnje, bo lahko sklepala o odstopu zemljišča. S tem se bo za prizadete lastnike s Katinare odprlo vprašanje plačila tako pridobljenih novih zemljišč; odprli se bodo nadalje problemi lo-tizacije, primarne in sekundarne urbanizacije in še mnogi drugi, zaradi česar imajo lastniki vtis, da ni prave volje za rešitev njihovega življenjskega problema Manj kot «co!f»! Slovenski prevod Uradnega vestnika avt. dežele Furlanije Julijske Benečije od 9. t.m. smo naroč-nikirprejeli šele 23. Zamuda-4rr-rej tokrat ni bila več *£ hči nekoč — trimesečna, niti' dvomesečna, riti enomesečna, ampak samo trinajst-dnevna, če bo šlo tako naprej, morda po novem letu končno zamude ne bo več. To bi bilo zelo potrebno, predvsem zaradi pravočasnega poročanja oziroma obveščanja zainteresiranih slovenskih državljanov za razne natečaje. V omenjeni številki od 9. t.m. je namreč tržaški župan Cecovini razpisal javni natečaj za «eno mesto prevajalca slovenskega jezika* s poudarkom, da «rok za predložitev pripustitvenih prošenj zapade neodložljivo 29. decembra 1982». In da je višina letne plače 4.440.000 lir. Ker se v italijanskih šolah naše dežele ne poučuje slovenski jezik je očitno, da se bodo tečaja udeležili predvsem Slovenci — zelo verjetno prav tisti, ki so zanj zvedeli šele 22. t.m. Za zbiranje dokumentov za «pripustitveno» prošnjo bodo imeli torej samo. tri dni časa. No, vprašanje je tudi, ali se splača opravljati službo prevajalca za 2.660 lir na uro — če upoštevamo 40-urni tedenski urnik. Tudi v popularni oddaji «Radioanchio» Radia I so namreč povedali, da znaša danes v Italiji za ženske družinske sodelavke — «colf» — de collabola-trici famigliarh (nekoč so jim v Trstu rekli «le servette») 4.500 do 5.000 lir za vsako delovno uro. • Vnovič opozarjamo vse, ki še niso naročeni na prevod Uradnega vestnika, da ga lahko prejemajo brezplačno, če ga naročijo na naslov Tiskovni urad dežele FJK, 34133 Trst, Ul. Carducci 6, tel. 7355. (pg) cev v čistilnici. Njihov predstavnik Modugno je objasnil sedanje majavo stanje v obratu. Dejal je, da je družba Total januarja 1980 odtegnila Aquili za 20 milijard lir investicij, leto kasneje pa je vodstvo že začelo govoriti o premajhnem gospodarskem pomenu čistilnice, češ da se prodaja surove nafte bolj izplača kot pa rafinirani naftni proizvodi. Julija letos so prišle na dan prve govorice o racionalizaciji energetskega sektorja, dva meseca kasneje pa je bil že objavljen energetski plan družbe AGIP, ki predvideva preustroj čistilnice v obalno skladišče nafte; preustroj naj bi izvršili v roku treh let. < pripravil Boris Kobal, režija je elo Sergija Verča in Lille Cepak, Iasbo pa je napisal Aleksander Vo-opicec. Poleg Kobala, Verča in Ce-alcove nastopa v oddaji tudi Noemi alzolari. Na predstavitvi smo poslušali dve idaji. Prva govori o sožitju med lovenci in Italijani, druga pa o prašanju aktivizma.. Oddaji sta bili lini ironije, duhoviti in zelo živah-i. Bili sta taki za nas, prav goto-•) pa bosta tudi za poslušalce, ki odo oddaje poslušali od januarja olje. Sredi zime torej nekaj pe-ečega vina, nekaj paprike in šče-ec prepotrebne ironije. Ne bi radi i kratili presenečenj, naj zapišemo >, da se prva oddaja pričenja z eliko novico, ki prizadene ves Trst: Slovence in Italijane. V luči izredne novosti pa se izostri vrsta tipov in odnosov, ki označujejo sožitje, med dvema narodnostma. Kot smo že zapisali, ne gre za politološke ali sociološke raziskave, ampak za satirične oddaje in kot je znano, se včasih v smehu več izve kot med številkami, ker se pač morda smejemo tudi sami sebi. .. Svojevrstno voščilo šolskih suplentov Pokrajinska tajništva šolskih sindikatov iz sklopa enotne zveze CGIL CISL - UIL so razmnožila rumenkast letak, s katerim suplenti voščijo prebivalstvu vesele praznike. Dodajajo, da kljub rednemu delu že štiri mesece ne prejemajo plače. Letak je okrašen s smrekovimi vejicami, svečkami in zvezdicami. Komentirati ga ni treba. V primerjavi z novembrom Življenjski stroški narasli za 0,8 od sto Statistični urad tržaške občine sporoča — sicer na osnovi začasnih podatkov, da so se življenjski stroški za družine delavcev in uradnikov v tem mesecu spremenili tako v primerjavi z mesecem novembrom, kot z lanskim decembrom. V primerjavi z novembrom so se življenjski stroški povišali za 0,8 od sto (prehrana za 0,9, oblačila za 0,6, razni stroški za 0,9), v primerjavi z lanskim decembrom pa za 18,7 od sto (prehrana 17,4, oblačila 17,1, elektrika, plin in gorilna olja 24,5, stanovanja 19, razni stroški 19,2). V primerjavi z letom 1980 so se lani življenjski stroški povečali ,za 18.7, od sto; v primerjavi z lanskim letom pa so se letošnji življenjski stroški povečali za 18,4 od sto (prehrana 18, oblačila 17,2, elektrika, plin in gorilna olja 20,6, stanovanja 20,9, razni stroški 18,5). V prvih šestih mesecih letošnjega leta je inflacija od 19,6 od sto padla na 16.8, meseca septembra je že zopet dosegla 19,6 od sto, v tem mesecu pa je padla na 18,7 od sto. V primerjavi z novembrom so se v tržaški občini, kot že rečeno, življenjski stroški povišali za 0,8 od sto; v istem obdobju pa so se v Milanu povišali za 0,9, v Turinu za 0,4 in v Bologni za 0,6 od sto. OB SMRTI ANTONELLE GESUE Znano ime moškega, ki le nesel truplo mlade narkomanke na Kras Policija išče približno 30 let starega Elia Fattovicha Tržaška policija vztrajno išče Elia Fattovicha, to je približno 30 let starega moškega, ki naj bi prinesel iz podstrešne mestne sobe na Kras truplo 27-letne Antonelle Ge-sue, ki je prejšnji teden, med četrtkom in petkom, podlegla previsoki dozi heroina. Kot smo že zapisali, je omogočil najdbo mrtvega dekleta don Mario Vatta, ki v Trstu pomaga mladeničem, ki so zasvojeni od mamil. Vat-ti je moški pri spovedi povedal, da je prenesel iz kašče na Kras mrtvo Antonello, duhovnika je prosil, naj o tem obvesti policijo, dejal pa je, da se bo naknadno sam javil in prevzel nase vsakršno morebitno odgovornost. Zaprosil je tudi. da bi don Vatta njegovega imena ne povedal. Pričevanje mladeniča se je izkazalo kot resnično in policija je našla truplo nesrečne Antonelle, kot smo že obširno pisali, nekje pri Fer-lugih. Z obdukcijo so ugotovili, da je podlegla previsoki količini mamila. Policija je očitno identificirala moškega, ki se je izpovedal Vatti, ven- dar je Fattovich izginil. Zapleteno ozadje zadeve ponovno odkriva grozo usode in neizprosni krog, kamor prepogostokrat pelje u-živanje težkih mamil. Stopnice v bodočnost narkomana so večkrat nenavadno prazne ih nesmiselne: samota, smrt na kašči in hladna policijska preiskava. Sporočilo ACT o vožnjah avtobusov med prazniki Vodstvo konzorcialnega podjetja za prevoze ACT sporoča, da bodo danes in na Silvestrovo avtobusi prenehali voziti dve uri pred običajno zadnjo vožnjo, na Božič in Novo leto pa bodo začeli voziti dve uri kasneje kot običajno. jev, ki so potrebni za dejavnost raznih obrtnikov ali kmetovalcev. S svoje strani je predsednik Modiano orisal nekatere nove predloge, ki bi jugoslovanskim državljanom olajšali nakupe v Trstu. Kot prvi primer je Modiano omenil možnost, da bi tukajšnji bančni zavodi izdali jugoslovanskim bankam devizna posojila sorazmerno z obsegom nakupov, ki jih bodo jugoslovanski državljani opravili na tržaškem blagovnem trgu. Druga možnost bi bila ta, da bi preusmerili del deviznih protivrednosti iz avtonomnega računa korist distribucijskega sektorja. Nadaije bi po Modiano-vem mnenju lahko uvedli prakso, da bi jugoslovanskim kupcem vrnili davek IVA na nakupljeno blago. Modiano je tudi dejal, da obsegajo vsi ti predlogi vrsto težav, ki jih bo treba pozorno proučiti, šo pa vsekakor pomembna osnova za nadaljnje pogovore in pogajanja, ki se bodo nadaljevala v januarju. Dr. Poščič je izrazil veliko zanimanje za Modianove predloge in zagotovil, da jih bodo skrbno proučili na jugoslovanskem finančnem ministrstvu. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad razumevanjem, ki ga je pokazala tržaška trgovinska zbornica za jugoslovanske restriktivne ukrepe, ter željo po nadaljnjem čim tesnejšem sodelovanju. Ob pozitivni udeležbi naših staršev na volitvah v svete otroških vrtcev gre seveda omeniti nekatere pomisleke o realni moči, ki jo bodo imeli izvoljeni sveti za upravljanje dela v posameznih vrtcih. Vprašljivo je namreč, do kod bodo lahko imeli izvoljeni organi svojo besedo, o čem bodo lahko konkretno odločali. Poleg tega je tudi zaskrbljujoče dejstvo, da bodo slovenski predstavniki (staršev in vzgojiteljic) v svetu v manjšini, saj i-majo italijanski starši in vzgojitelji v teh svetih več svoj:h predstavnikov. Prav zaradi tega je še toliko bolj aktualna zahteva slovenske šole, da se postavijo občinski vrtci pod okrilje države, da bi tako spadali tudi upravno pod okrilje slovenskih didaktičnih ravnateljstev. ki bi znala bolje ugoditi njihovim potrebam, kot se to dogaja doslej. Ob nedeljskih volitvah ne moremo zamolčati niti neljube nevšečnosti, ki je izšla iz neracionalne «upora-be» vzgojiteljev na volitvah,' Vzgojiteljice so morale slediti v nedeljo volitvam, zaradi tega so imele v ponedeljek prost dan. To pa je povzročilo nemalo preglavic staršem, ki so morali na vrat na nos najti primerno varstvo za svoje otroke. Ob bolj funkcionalni razporeditvi o-seb na volilnih sedežih bi se lahko te nevšečnosti zlahka rešili. kletne prostore, ki prav gotovo nimajo kaj zavidati pravi vili. Vprašanje je sedaj, če so gradbena dovoljenja, ki jih izdaja tržaška občina, sploh zakonita. Vsaj dva elementa govorita o nasprotnem. Prvič je v sami varianti zapisano, da so v coni R2 sicer možne določene gradnje v kmetijske namene, ni pa dovoljeno spreminjanje njenih značilnosti, če gre za pašnik, mora ostati pašnik in če je senožet, mora ostati senožet, ne moremo pa pašnika spreminjati v vrtiček. Drugič pa mora vsakdo, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, z živinorejo in kakršnim koli drugim kmetijskim delom, izpolniti določeno normo delavnih ur v kmetijske namene, ki jo določa razmerje med količino zemljišč, s katerimi razpolaga in kmetijskimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarja. To je tudi pogoj za vpis v kmečko blagajno. Mar tržaški ne-okmetje razpolagajo z zadostno površino zemlje in mar segajo njihove kmetijske dejavnosti tako daleč, da jih lahko proglasimo v vsem in povsem za kmetovalce, ki se lahko poslužijo tudi določenih možnosti variante 25? In kaj o vsem tem misli tržaška občina, ki izdaja gradbena dovoljenja? Očitno se absurda teh gradenj za čenjajo zavedati tudi na občini, kaj ti iz telefonskega pogovora, ki smo ga imeli z odbornikom za urbanistiko Deom Rossijem, je razvidno, da namerava občina uvesti strožje nadzorstvo nad izdajanjem gradbenih dovoljenj mestnih neokmetom. «Ne želimo, da bi se dogajale stvari, ki niso v redu,* je dejal odbornik Rossi, «kdor je kmet ima pravico gradnje, kdor ni, pa je nima. Zato bomo odslej izdajali gradbena dovoljenja samo tedaj, ko bomo imeli potrdilo urada gozdnih čuvajev in potrdilo o vpisu prosilca v kmečko blagajno. Vse prošnje bomo skratka podrobneje proučili.* Na vprašanje, koliko takšnih dovoljenj je izdala tržaška občina, je odbornik Rossi dejal, da je bilo v tem letu izdanih šest dovoljenj, od katerih pa jih je pet podpisal še izredni komisar. Odbornik je tudi dejal, da se zadeva, da niso bile prošnje dovolj poglobljene in da od prosilcev niso zahtevah vse potrebne dokumentacije, ki bi potrjevala, da gre dejansko za kmetijske dejavnosti. «Vsekakor, je nadaljeval odbornik, bo v dokončni oceni veljalo predvsem to, ali bgdo nove zgradbe dejansko služile v kmetijske namene, ali ne. To bo treba strogo nadzorovati in če ne bodo služile v prave namene, se bo na podlagi zakona zahtevalo, da se jah podre,* (dk) • Tržaška občina sporoča, da 25. in 26. t.m., smetarji ne bodo odnašali smeti. Občani so torej vabljeni, naj ne odlagajo v smetišnice tega, kar lahko zadržijo doma (steklenice, razne škatle itd.). • Tržaški kvestor je tudi letos pooblastil javne lokale, da so lahko odprti vso noč 24., 25., in 31. decembra ter 1. januarja. • S podelitvijo diplom se je zaključil prvi tečaj za ljubitelje vina*. Tečaj je priredila Avtonomna leto-viščarska in turistična ustanova. 25. 12. 71 25. 12. 82 Ob 11. obletnici tragične izgube, se mati, oče in sorodniki vedno spominjajo na dragega HERMANA GERLIJA Boršt, 24. decembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota ANGELA PERŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami na katerikoli način počastili njegov spomin. sočustvovali in Iskrena hvala. SVOJCI Opčine, 24. decembra 1982 Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes zasvetilo 287 novih luči, ki so jih postavili v Bol juncu, Lakotiščah, Puljah, pri Domju, v Ricmanjih, ostalih 169 luči pa bodo prižgali takoj po novem letu. VČERAJ NA PROSEKU Avto povozil 6-letno deklico Na Proseku se je včeraj popoldan zgodila hujša prometna nesreča, katere žrtev je bila 6-letna Nataša Luxa. Deklico je povozil avto BMW | 316, ki ga je vozil 34-letni Alessan-dro Ghersi, ki stanuje v Trstu v Ul. De Jenner. Nesreča se je zgodila v hipu in sicer ob 15.45. Mala Nataša je namreč skočila na cesto med dvema dostavnima voziloma, ki sta bili parkirani v višini hišne št. 306. Prav takrat pa je privozil mimo omenjeni avtomobil in povozil deklico ter jo odbil v eno'izmed dostavnih vozil. Nemudoma so ponesrečenko peljali v otroško bolnico Burlo Garofolo, kjer so ji ugotovili zlom stegnenice in udarec v glavo. Morala se bo zdraviti 30 dni. Karabinjerji nabre-žinske postaje, ki so prišli na kraj nesreče so z globo kaznovali lastnika dostavnih vozil, ker sta bili nepravilno parkirani. Preiskave se nadaljujejo. zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame in none MARIJE L0VRIHA por. KLUN se iskreno zahvaljujemo g. župniku, zboru F. Venturini od Domja in vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin. Krmenka, Dolina, 24. decembra 1982 SVOJCI 27. 12. 1962 27. 12. 1982 ALBIN UŠAJ Zla usoda te je pred 20. leti iztrgala iz našt sredine. V srcu kot nekdaj žari plamen tvoje ljubezni. ta Sv. Križ, 24. decembra 1982 Družina VSE DOSEDANJE ZAHTEVE SO NALETELE NA GLUHA USESA Občina dolžna rešiti problem slovenskega vrtca pri Sv. Ani Za ureditev vprašanja se je zavzel tudi rajonski svet, ki naj bi posegel pri odgovornih Vprašanje slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani ostaja še vedno nerešeno. Prizadevanja staršev, učnega osebja in didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu, da se vrtcu vendarle zagotovijo ustrezni prostori so doslej naletela na gluha ušesa pri tržaški občinski upravi, ki je za te probleme neposredno pristojna. a doslej ni čutila niti dolžnosti, da na katerikoli način odgovori na pozive in pritožbe, ki upravičeno prihajajo od tamkajšnjih Slovencev. Brezbrižen odnos javne u-prave, ki res ne potrebuje dodatnih komentarjev. Vrtec pri Sv. Ani je bil kot znano dolga leta v kletni učilnici na Stari istrski ulici, ki pa je iz leta v leto postajala vse bolj neprimerna za skoraj osemurno bivanje otrok in učnega osebja v njej. Tržaška občina je zato sklenila, da te prostore popravi, vrtec pa se je medtem preselil v bližnji občinski rekreato-rij »Cobolli*, kjer je začasno dobil na razpolago eno učilnico, ki je sicer kolikor toliko udobna, a pri mema le za začasno namestitev vrtca. Odgovorni za šolstvo tržaške občine so sklenili, da je vselitev v rekreatorij le začasna in sicer do zaključka del v starem vrtcu. Zdravnica urada za higieno pa je pred kratkim obiskala prostore vrtca. ki bi jih morala občina preurediti in ugotovila, da nikakor ne morejo biti primerni za otroke, kar pomeni, da se vrtec ne bi mogel nikakor več tja preseliti. Kakšna je torej bodočnost vrtca? Tako starši, kot učno osebje in didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu se odločno in enotno borijo za rešitev tega vprašanja, so mnenja, da bi bila najboljša rešitev vselitev vrtca v prostore osnovne šole «Marica Gregorič Stepančič*. To pa je v tem trenutku sodeč po prostorski stiski, ki vlada na tej šoli zaradi prisotnosti učencev italijanske šole «Rossetti», skoraj ne mogoče. Druga stvarnejša rešitev pa bi bila ta. da bi rekreatorij »Cobolli* dal na razpolago slovenskemu vrtcu vsaj še en prostor, za kar res ne bi smelo biti težav. Za vse te odločitve pa je odgovorna občinska uprava, ki pa se doslej ni še oglasila na pozive staršev. Prostorska stiska vrtca pri Sv. Ani je bila v torek predmet razširjene seje komisije za šolstvo ra- jonskega sveta za Sv. Ano - Kolon kovec in Sv. Sergij, ki so se je udeležili tudi starši in učno osebje italijanskih in slovenskih šol, prisotna pa je bila ravnateljica šentjakobskega okrožja Pavletiče-va. Na seji je bil med drugim govor o čudnem zadržanju občinske uprave okrog tega vprašanja, tudi zaradi tega ker je treba v tem rajonu beležiti še številna odprta vprašanja na področju šolstva, ki terjajo takojšen poseg odgovornih organov. Glede bodočnosti slovenskega vrtca pa so sprejeli sklep, da rajonski svet direktno poseže na tržaški občini in da pride do sestanka z odgovornim občinskim odbornikom. Upamo, da do tega srečanja čimprej pride, saj sla tukaj na tehtnici tudi verodostojnost in prestiž uprave, ki ne more še dalje prezirati tega vprašanja. V' Stefanovanje v Bol juncu V nedeljo, 26. decembra, bo v Boljuncu tradicionalno štefanova-nje. Običaj je sam po sebi zanimiv in si ga je vredno ogledati. Letos pa je k lučcmju pristopilo še veliko mladih deklet; dekleta se bodo Na gorici pojavila takoj po 14. uri, ko bo po poldanskem blagoslovu začelo pritrkovati in bodo začela leteti jabolka v spomin na znano zgodbo iz svetega pisma. Popoldne ob 17.30 pa se bo v občinskem gledališču «France Prešeren» odvil kulturno-zabavni program, ki bo dosegel vrhunec s krsto uprizoritvijo nove i-gre v boljunskem narečju, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turko. RIS Obvestilo za gobarje Tudi letošnja gobarska sezona je mimo. V primerjavi z lansko je bi la sicer nekoliko manj radodarna predvsem pa je prišla s precejšnjo zamudo, ker so bile vremenske razmere v pravem času ali preveč su he in vroče, ali pa preveč vlažne in mrzle. Kljub temu pa košare poznavalcev niso ostale prazne. Gobarji si bodo sedai lahko malo oddahnili od dolgih poti po kraških travnikih in gmajnah, a ne pre več. Kmalu bodo morali namreč obnoviti e občinskih uradih gobar ska dovoljenja. Kot obvešča svoje člane Slovenska gobarska družina - Trst. se izdajanje dovolilnic na posameznih občinah prične s 1. januarjem, zaključi pa 15. marca. Prošnje je treba napisat, na kolkovanem papirju za 3.000 lir, obenem pa bodo morali vsi, ki so imeli že v tem le tu dovoljenje za nabiranje gob, izpopolniti poseben obrazec, v katerem bodo morali navesti podatke o količini in vrsti gob, ki so jih nabrali, ter v časih in krajih, v ka terih so jih nabirali. S'ovenska gobarska družina vse kakor obvešča svoje člane, da bodo dobili vsa ustrezna navodila v prvi polovici januarja, ko bo družina priredila zaključno predavanje predsednika dr. Milka Čebulca o letošnji sezoni. Gledališča V PREUREJENI DVORANI NA KONTOVELU V nedeljo «Štefanov koncert proseškega Godbenega društva Nastopil bo tudi ženski pevski zbor Prosek-Kontovel GLEDE RAZLASTITEV Predstavniki KZ in NZ v Nabrežini in Križu V teh dneh so razlaščenci iz Križa in Nabrežine prejeli ponudbe o višini odškodnine za razlaščeno zemljo. Ponudbo lahko sprejmejo le pismeno s tem. da podpišejo original ponudile in ga pošljejo na sedež družbe AN AS v Trstu; priložiti pa morajo tudi nekatere dokumente. Ker pa so pogoji posameznih razlaščencev povsem različni (nekateri so kmetje, drugi pa ne. tretji imajo najemnike itd.), je tudi dokumentaciia. ki jo morajo priložiti drugačna od primera do primera. Predstavniki Kmečke zveze in konzorcija Naša zemlja bodo zato na razpolago vsem zainteresiranim iz Križa in Nabrežine, da jim obrazložijo njihovo stanje. V Nabrežini se bodo mudil) v torek. 28. t.m., v prostorih PD Igo Gruden, od II- do 12. ure ter od 13.00 do 17.30. V Križu pa bodo ra razpolago v sredo, 29. t.m., v Kulturnem domu A. Sirk (na sedežu zadruge Kriški brecj). od 9. do 12. ure ter od 15.00 do 17.30. Ker se bo z 11. januarjem začelo ugotavljanje stanja zemljišč na področju zgoniške občine. bosta Kmečka zveza in konzorcij Naša zemlja nekaj dni prej organizirala sestanek za prizadete, na katerem bosta obrazložila postopke in vse kar je s tem v zvezi. Godbeno društvo Prosek se bo v nedeljo, 26. decembra, -»pet pred stavilo domačim ljubiteljem glasbe s celovečernim koncertom, ki ga bo, zaradi nerazpoložijivosti dvorane Kulturnega doma Prosek - Kontovel, priredilo tokrat v preurejeni dvorci Gospodarskega društva na Kontovelu. »Koncert na Štefanovo*, kot so proseški godbeniki poimenovali svoj nastop ob koncu leta. je postal v zadnjem času pravcato tradicionalno srečanje godbe na pihala z domačim občinstvom. Prvi tak podo ben nastop so priredili pred štirimi leti; na njem so prvič zaigrali mladi godbeniki, ki so izšli iz glas hene šole. s pomočjo katere je dru štvo v pičlih dveh letih bistveno pomladilo in razširilo sveje vrste Odtlej je postal koncert pred Novim letom pravcata vitrina prose ške godbe. Tako se .je na primer prav na lanskem koncertu predsta vila godba, , občin?:,vu v novih krojih. še vsakič pa je ob teli prilož uostih postregla občinstvu z novim programom, ki so ga bili godbe niki pripravili pod Veščo taktirko kapelnika Slavka Lukse v mesecih po običajnem poletnem premoru. Tako bo tudi v nedeljo. Godba se bo predstavila z desetimi skladbami, celoten program pa bo razde ljen v dva dela. Proseški godbe niki so uvrstili v spored dokaj raznovrstne skladbe, tako bodo za igrali klasična dela (splet iz Verdijeve «Moč usode*) simfonična, modernejša, prostora bo tudi za venček tržaških motivov in za rkladbe slovenskih avtorjev. Ob vsem tem ne bo manjkalo niti ko račnic in, seveda, priredb božičnih melodij. MANUFAKTURA S. UDOVIČ TRG PONTEROSSO 4 • Konfekcija • Moško in žensko perilo • Posteljnina • športne vetrovke in drugi tekstilni artikli Da bi bila prireditev še bolj pe atra, bo med prvim in drugim delom sporeda zapel žen«ki pevski zbor Prosek - Kontovel. d ga vodi Janko Ban, tako da bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji zborov skega petja. Koncert bo kot rečene v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v dvorani na Kontovelu. VERDI V siedo, ob 20. uri šesta predstava Ulersbergove opere »Triptih* (red E*F). Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. AVDITORIJ Od jutri, 25. t.m. do 3. jan. 83 bo vsak dan na sporedu enodejanka Itala Sveva »Conzai per le feste*. Režija M. Maranzana, scena S. D’Osmo. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni - Pasaža Protti 2. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sprejemna dvorana Do 5. jan. 83 - razstava Shakespeare in njegov čas. Okrogla dvorana Jutri. 25. t.m., ob 10. uri; Otroška matineja - Čindrasa, bumbarasa. Mala dvorana Jutri, 25. t.m., ob 18.30: Svetlana Makarovič - Soviča Oka. Lutkovno gledališče Ljubljana. Srednja dvorana V nedeljo, 26. t.m., ob 19.30: Škr latni otok, Hrvatsko narodno kaza-lište Komedija, Zagreb. Mali pglasi telefon (040) 7946 72 Kino GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se iskreno zahvaljue vsem, ki so pripomogli k uspehu ZAKLJUČNEGA LETNEGA KONCERTA Posebna zahvala pevskemu zboru Igo Gruden Odbor ..................................... Z NEDELJSKIM KONCERTOM * NABREŽINSKI TELOVADNICI Godbeno društvo Nabrežina poskrbelo za pravi užitek Godba pod vodstvom Stanka Misleja navdušila občinstvo V nabrežinski telovadnici je bil v nedeljo, 19. t.m., popoldne tradicionalni zaključni le.ni koncert Godbenega društva Nabrežina, na katerem je sodeloval tudi mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. V prvem delu sporeda je godba pod vodstvom Stanka Misleja zaigrala Herzerjevo ^Koncertno koračnice>», Lehartovo fantazijo iz o-pere «Vesela vdova» in Vidalijevo uverturo «Lahka konjenica». Sledil je nastop mešanega pevskega zbora Igo Gruden, ki je pod vodstvom Matjaža Ščeka ubrano zapel Forsterjevo «Planinskoi>, Simonitje-vo «Preproste beseden. Žganecevo «Tri medjimurske» in Venturinijevo «Pozdravljena domovina». V drugem delu sporeda je godba zaigrala še «Potpouri narodnih pes-mh A. Jakla, nato moderno sklad bo M ara Lemanna «Rit mični potpo-urh, katero je morala na željo občinstva ponoviti, nakar se je koncert nadaljeval v pravem božičnem .. n,.......................im,niiiiiniM, mm .... PO IZPOPOLNJEVALNEM TEČAJU ZA VZGOJITELJICE IN UČITELJE Državni natečaj za stalež v vrtcih in osnovnih šolah Pismeni izpili bodo v januarju, februarju in marcu razpoloženju s Berlinovo «Zasneženi Božič» ter Gruberjevo «Sveta noč», ki jo je ob zvokih godbe pela tudi prisotna publika, Preden se je koncert zaključil, sta napovedovalca voščila vsem vesele praznike in polno uspeha v novem letu ter so vabila vse na koncert godbe, ki bo na dan božiča na trgu v Nabrežini. Nazadnje še koračnica «Pozdrav s Knina» in zaključek nadvse uspelega koncerta nabrežinske godbe v nabito polni telovadnici. B. R. KD VESNA prireja drevi od 20.30 dalje v mali' dvorani doma A. Sirka v Križu BOŽIČNO TOMBOLO Pridite, ne bo vam žal Cappella Underground Zaprto. Ariston Danes zaprto. Jutri in v nedeljo ob 16.00 »Fitzcarraldo*. C. Cardinale. Eden 17.30 «Amici miei II.». Ugo Tognazzi. Jutri in v nedeljo ob 15.30. Nazinnale 15.00 «Annie». Film za vsakogar. Rltz 16.00—20.00 »Bingo bongo*. Film za vsakogar. Jutri in v nedeljo ob 16.00-22.00. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice 16.00 »Testaocroce*. N. Manfredi in R. Pozzetto. Film za vse. Mignun 15.00 »Cenerentola*. Risani film. Filodrammatico 15.00 «Segretarie in-saziabili*. Prepovedim mladini pod 18. lelom. Jutri in v nedeljo ob 15.00 «Morbosita*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30—20.10 «Le mele sono mature*. Jutri in v nedeljo ob 15.30. Capitol 16.30—20.10 »Phk Floyd — The wall». Cristallo Danes zaprto. Jutri in v nedeljo ob 16.00 «La ragazza di Trieste*. O. Muti. nrepovedan mladini pod 14. letom. Moderno Danes zaprto. Jutri in v nedeljo ob 16.00 «Ten.*bre». Prepovedan mladim pod 18. letom. Radio Danes zaprto. Jutri in v nedeljo ob 15.30—21.30 «Erotic super love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Danes zaprto. Jutri in v nedeljo ob 16.00 «La časa stregata*. R. Pozzetto. Lnmfere 15.30— 17.40 «Exoalibur». Jutri in v nedeljo ob 15.00. Dne 18. decembra smo doživeli prijetno presenečenje. Obiskali so nas pevci Tržaškega okteta s katerimi smo preživeli nepozaben večer. Vsem se še enkrat iz srca zahvaljujemo Družina Zupančič f Čestitke . isa&f HANCA Dl CBEDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA ■ ■ ,s p a. ' ■ - TPflT - ULICA F r-|L2l Irt - JR B1-448 V ponedeljek. 20. t.m.. se je za ključil izpopolnjevalni tečaj za vzgo jiteljice in učitelje, ki se bodo ude ležili d žavnega natečaja za vstop v s alež v državnih vrtcih in v o-snovni šoli. Tečaj se je začel 3. novembra. Vseh predavanj je bilo deset. Predavali so prof. Božidar Mravlje (pedagoški svetovalec za osnovno šolo iz Zavoda za šolstvo v Novi Gorici). dr. Jože Ferjančič (pedagoški svetovalec za predšolsko vzgojo iz Zavoda za šolstvo OE Nova Gorica) in bivši šolski nadzornik Oskar Bole. Predavateljem se Sindikat slovenske šole toplo zahvaljuje, da so se odzvali vabilu in predavali vzgojite ljieam ter učiteljem. Iskreno se sin dikat zahvaljuje tudi Slovenski prosveti, ki je dala na razpolago predavateljsko dvorano. Udeleženci tečaja so dobili skrip te s temami predavanj, tako da si bodo lahko osvežili spomin o vsem. kar so slišali na tečaju. Tisti, ki teh skript niso prejeli, jih lahko dvignejo na sedežu SSŠ v Ul. F. Filzi, dne 7. januarja od 16. do 18. ure. Sindikat slovenske šole obvešča vse zainteresirane, da bodo pismeni izpiti v sledečih dneh; — pismena naloga natečaja za stalna mesta v državnem otroškem vrtcu bo dne 12. januarja 1983 na klasičnem liceju «Petrarca» (Ul. Rossetti 74); *- pisna naloga natečaja za stalna mesta v osnovni šoli bo dne 24. januarja 1983 na liceju »Oberdans (Ul. P. Veronese); — pisna naloga posebnega izpitnega roka za dosego habilitacije za vstop v stalež v otroškem vrtcu bo dne I6. februarja 1983; — pisna naloga posebnega izpitnega roka za dosego habilitacije v otroškem vrtcu v smislu člena 76 zakona 270 pa bo dne 21. marca 1983. Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) Konec meseca bo zapadel rok, IIMII|||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIflMIIIIIIII|ll||||||||||||||HI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||if|||||||||||iri|||||||||||||iMi||||||||||||||||||U||||||||||||it VPRAŠANJE SO OBRAVNAVALI S TEHNIČNEGA VIDIKA Razprava o triiški termocentrali v stalni pokrajinski komisiji Ne gre zanemariti pozitivnega vpliva, ki bi ga gradnja objekta imela za odpravljanje hude gospodarske krize - Razprava in odločitve na politični ravni - Problem izbire o usmeritvi razvoja O gradnji nove velike termocen-trale na območju Tržiča je na zadnji seji obširno razpravljala stalna pokrajinska komisija za gospodarska vprašanja, ki ji predseduje socialist, arh. Jože Cej. Vprašanje so podrobno obravnavali zlasti s tehnične strani, glede na število za poslenih ob gradnji objekta samega, kakor tudi kasneje, ko naj bi centrala že služila svojemu namenu. Niso pa bale sprejete, kakor izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, nikakršne odločitve ker bo o zadevi treba razpravljati v političnih forumih, pretehtati, če bi taka inve sticija kljub precejšnjim žrtvam, res služila za ublažitev hude gospodarske krize v goriški pokrajini in sosednjih območjih. Vsekakor bo pred končno odločitvijo še veliko razprave. Do zdaj so bili namreč najbolj glasni tisti, ki nasprotujejo, da bi tak objekt,.gradili., v,.Tržiču, oziroma v njegovi ■ neposredno okolici. Ob tem predsednik stalne pokrajinske komisije za gospodarska vprašanja Cej in odbornik Timat pred kratkim ogledala, na povabilo podjetja Enel, podobna objekta v kraju Vado Figur? in v Piacenzi. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, bi gradnja nove centrale bistveno vplivala na zmanjšanje nezaposlenosti. saj bi bilo v daljšem časovnem razdobju (okrog sedem let) zaposlenih na gradbišču okrog 1500 delavcev, ob obratovanju pa bi bilo v centrali zaposlenih 350 ljudi. Precej novih delovnih mest bi se odprlo z delovanjem centrale povezanih manjših podjetjih. Precej pozornosti so na seji na menili tudi ekc’oškim vprašanjem Predstavniki državnega podjetja za električno energijo, ki so se omenjene seJe udeležili, so zagotovili, da bi v objekt vgradili najsodobnejše naprave in skoraj povsem odpravili nevarnost onesnaževanja okolja, oziroma ozračja. Predvsem pa bi s posebnimi filtri v celoti zadržali ves pepel in prašne delce. Ta material je tudi uporabljav za izdelavo različnih cementnih mas in izolacijskega materiala. Vprašanje je bilo torej s tehničnega vidika zadovoljivo preučeno, tako ugotavlja staina pokrajinska komisija. Trebe se bo namreč odločiti kakšna naj bo pot bodočega SMReKK vabi na ŠTEFANOVANJE ki bo v dvorani diskoteke XANADU (ex Lucky club), Ulica Roma 18 v Ronkah, 26. decembra, s pričetkom ob 20.30. Igral bo ansambel SUPERGROUP NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA . . 65.000 lir + kolek 500 lir . 49.000 lir + kolek 500 lir . 9.000 lir Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 65 000 + 500 lir velja za tiste, ki io poravnalo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletno naročnina znašala 108.000 + 500 lir. Vsem .naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALF OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 8 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 gospodarskega razvoja tega območja: z razširjenjem pristaniške dejavnosti, krepitvijo turizma, drugih dejavnosti itd, ali pa z gradnjo novih energetskih zmogljivosti. Urnik avtobusov občinskega podjetja za božič in novo leto Občinsko podjetje v Gorici obvešča, da bodo avtobusi jutri vozili po prazničnem voznem redu, z opoldansko dveurno pavzo, približno od 12.30 do 14.30. Tak vozni red bodo upoštevali na vseh progah z izjemo št. 6 (med glavno pošto in pokopališčem). Avtobusi na tej progi bodo vozili .po sledečem zaporedju: odhodi izpred glavne pošte ob 10., 11., 12., 15. in 16.05. Odhodi izpred pokopališča ob 10.20. 11.40. 12.20, 15.20 in 16 25. Enak vozni red bo v veljavi tudi na dan novega leta. SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE BENCINSKI BONI NA RAZPOLAGO 0017. JANUARJA DO 8. MARCA Drugi kontingent na razpolago od 12. maja - Novost, oziroma povratek na staro glede možnosti koriščenja - Obeta se polemična razprava o smotrih in ciljih goriške proste cone Nekaj novosti obljubljajo v pri hodnjem Letu glede nakaznic za gorivo proste cone Nakaznice bodo pričeli deliti upravičencem pred vidoma 17. januarja Pravzaprav niti ne gre za novosti, ampak nrej povratek na staro prakso. Prej šnja leta je bilo treba namreč bencinske bone izročiti do konca oktobra na bencinskih črpalkah, bencin pa je bilo mogoče dvigniti, v razpoložljivih količinah, do konca decembra. Tako prakso so preki nili letos, menda na predlog samih lastnikov in upraviteljev bencinskih črpalk. Letos namreč ni bik. treba izročiti bencinskih bonov, marveč jih lastniki še zmeraj prosto uveljavljajo do 31. t.m. Taka praksa pa se ni obnesla najbolje in menda so sami lastniki črpalk že spet predlagali naj bi se vrnili na staro, O tem je bil te dni govor tudi v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice včeraj pa je prišlo še uradno sporočilo, da bo v novem letu glede možnosti koriščenja bono,' ze snet vse po starem. Z manjšo razliko v terminih. Tako na’ bi preostale V SREDO SO POKOPALI PAVLO ČERNIGOJEVO Pavlo Černigojevo so v sredo pokopali na goriškem pokopališču. U-mrla je v ponedeljek zvečer. Ni ji bilo dano. da bi v krogu sestra in drugih družinskih članov praznovala svojo Ob letnico v torek, 21. decembra. še nam je živo v spominu kako smo se z njo pogovarjali pred tremi leti, ob priliki njene devetdesetletnice, ko nam je živahno pripovedovala o nekdanjem življenju v slovenskih noriških šolah pred prvo vojno, o Trgovskem domu, o delu v raznih slovenskih organizacijah, o njenem podtalnem delu med narodnoosvobodilno borbo. Pavla Černigojeva se je rodila leta 1889 v Selu pri Črničah. Po smrti matere se je z očetom Antonom in bratom Tonijem priselila v Gorico. Oče je bil za mizarja v znanem Dol jakovem podjetju, potem pa se je osamosvojil in zgradil v takratni Cipresni uici (danes Ulica Duca d'Aosta) večjo mizarsko delavnico, ki je slovela daleč naoko li. Oče se je oženil v drugo in imel še veliko otrok. Pavla je obiskova la vseskozi slovehsko šolo, od vrtca v Ulici Barzellini pa do osnovne šole v tej ulici in. potem še v Šolskem domu, potem pa je šla na trgovski tečaj v Ljubljano, še pred prvo svetovno vojno je bila med prvimi člani in igralci goriškega Dramskega društva, ki ga je vodil Avgust Kozman, in ki je imelo številne nastope v Trgovskem domu. To delo je nadaljevala po povratku iz begunstva po prvi vojni. Takrat se je angažirala tudi v Splošnem ženskem društvu v Gorici, bila je tajnica društva. To društvo je i-melo več prireditev, pa še za m'a-dino je skrbelo, še posebej za tajni pouk slovenščine, najprej v Trgov skem domu, potem pa v Drušlve ni hiši v Ulici sv. Ivana? Zaradi tega pouka je bilo društvo tudi prijavljeno sodišču. Pavla Černigojeva je poklicno de-la’a veliko časa kot uradnica v kme tijskem inšpektoratu. Prav tu je veliko pripor.ogla k uspehu ilegalnih partizanskih akcij. V Osvobodilno fronto jo je uvedel trgovec Loj ze Komjanc, po sestanku več goričkih žena v hiši Štrukljevih o Solkanu, je pričela z akcijo med žena mi v južnem delu mesta. V njeni pisarni kmetijskega inšpektorata in tudi na domu je bilo skladišče zdravil in drugega materiala za partizansko vojsko, poleg tega pa so kurirji s podeželja prinašali v nie no pisarno poročila za aktiviste OF v mestu in prav tako so šla poročila v obratno smer. Veliko si je Černigojeva družina prizadevala za slovensko stvar tudi v povojnem času in zaradi tega so jih novopečeni nacionalisti tudi več- krat oškodovali. Pavla Černigojeva je obiskovala, dokler je mogla, slovenske prireditve, v zadnjih letih pa je osta:ala doma, poslušala radio in televizijo, ni pa mogla več prebirati toliko zaželenih slovenskih časopisov in knjig zaradi pe sanja vida. Z njo je odšel protagonist sloven- ske goriške zgodovine. Naj lahka domača zemlja. (mw) ji bo Nabirka za akcijo proii raku V teh dneh so se po trgovinah pojavili lepaki z opozorilom, da trgovina, ki je razobesila lepak, sodeluje v akciji proti raku. Gre za pobudo trgovske zveze, ki je povabila svoje člane, naj se pridružijo delovanju italijanske zveze za raziskovanje rakastih obolenj. Prispe vek, ki ga je trgovina izročila, bodo poslali deželnemu odboru poprej omenjene zveze. Na takšen način bodo na sodobnejši način popularizirali boj proti tej zahrbtni bolezni, hkrati pa dajejo tudi občanom, ki prav v teh dneh opravljajo praznične nakupe, možnost, da prispevajo v sklad za preprečevanje raka. Avtomobilist povzročil nesrečo nato pa še s pestjo udaril šoferja servisnega vozila Božične praznike bo 30-letni Gian-carlo Anzolin iz Ogleja po vsej verjetnosti preživel v zaporu, kamor so ga spravili v sredo, nekaj po 22. uri, potem ko je v Tržiču povzročil prometno nesrečo, potem pa še s pestjo udaril voznika servisnega vozila italijanskega avtomobilskega kluba. Vozilo so namreč poklicali na kraj nesreče, da bi odstranili poškodovane avtomobile. Menda je Anzolin upravljal avto v dokaj vinjanem stanju in prav v tem je iskati vzrok za nesrečo, pri kateri pa ni bil nihče ranjen. Razna obvestila Tabonikl odidejo na zimovanje 26. decembra. Zbirališče bo ob 8. uri pri Rdeči hiši na 'ugoslovanski strani. Povratek 29. decembra ob 19.30. V Sovodnjah bo, v oriredbi kulturnega društva, tudi letos silvestrovanje v Kulturnem domu. Prijave sprejemajo v pekarni Cotič ter Zlatka Pelicon, Wilma Butkovič in Vilko Fajt. bencinske bone lastniki izročili na črpalkah do konca novembra. V razširjenem odboru trgovinsko zbornice so na zadnji seji nadalje odobrili predlog o razdeljevanju kontingenta blaga proste cone iz spiska A in B. Začetni kontingent za ieto 1983 bo obsegal 40 odstotkov lanskega' kontingenta (za blago po spisku A dobrine namenjene široki potrošnji) in 50 odstotkov lanskega kontingenta po spisku B (dobrine namenjene industrijski predelavi). Že v januarju pa se bo v raz širjenem odboru trgovinske zborni cc pričela razprava o novi vlogi goriške proste cone. Najbrž bo potekala v dokaj polemičnem ozračju, sodeč po prvih ugotovitvah. Tako je predstavnik goriške pokra jinskfe uprave Silvino Poletto na zadnji seji zahteval, da se spet razspravlja in glasuje o dokumen tu, o ciljih, vlogi in pomenu goriške proste cone, ki ga je že več kakor pred letom dni pripravila posebna komisija. Razprava bo predvidoma dokaj polemična tudi spričo konkretnega predloga, ki ga je pred kratkim izdelala enotna sindikalna federa cija o preosnovi proste cone. Pred log naj bi korenito spremenil dosedanji ustroj, ki po mnenju sindi katov (in ne samo sindikatov) ne služi in ne more služiti gospodarskemu razvoju Goriške. Predlog so sindikati predstavili na nedavnem javnem zborovanju, na katerem pa ni bilo predstavni kov goriške trgovinske zbornice kakor tudi nekaterih drugih kate gorij gospodarskih operaterjev. Župan sprejel člane goriške alpinisiičnc odprave na Uerro Mercedario Goriški župan dr. Scarano je včeraj sprejel člane goriške alpinistične odprave, ki bo v prihodnjem mesecu skušala doseči vrh 6770 metrov visokega Cerra Mercedaria. Župan je članom odprave, vodil jo bo Mario Collini, v njej pa so še Cristina Tavano. Lorenzo Collini, Vittorio Aglialoro, Fabio Algadeni, Rodolfo Vittori, Vittorio Zuppel, Mario Tavagnutti in Sergio Figel, izročil priložnostna darila za predr stavnike argentinskih oblasti, ki bodo odpravi pomagali pri organizaciji zahtevne naloge. Odpravo v tuja gorstva priprav lja goriška sekcija CAI v počastitev lOOTetnice delovanja. Obletnica bo .julija prihodnjega leta. Odprava bo odšla ha pot 7. januarja. predvidoma na se bo vrnila 11. februarja Izhodišče bo mesto San Juan. Goriški alpinisti bodo skušali doseči vrh po jugozahodnem grebenu Bazno taborišče je predvideno na višini 3800 metrov, od koder je do vrha še približno 3000 metrbv višinske razlike. Razdeljevanje Jadranskega koledarja Izšel je Jadranski koledar s priloženimi knjigami. Na dom ga v teh dneh dostavljajo razna.šalci Primorskega dnevnika in akviziterji. Kdor je koledarsko zbirko naročil v naši goriški upravi, jo bo lahko dvignil od ponedeljka dalje. POGREBI Danes v Gorici ob 10. uri Maria Puniz vd. Spada iz bolnišnice sv. Justa v Milje: ob 10.45 Pisana Mu-ratti iz bolnišnice sv. Justa v Trst; ob 11.30 Antonio Ger.ero, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Vidma v cerkev srca Jezusovega, pogreb bo na glavnem Dokopališču; ob 12. uri Maria Comelli Zotti. Krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Trsta v cerkev sv. Jožefa - delavca, pogreb bo na glavnem pokopališču. V goriškem ljudskem vrtu ob Verdijevem korzu je tudi letos »zrasel* smrekov gozdiček. Prodajalci iz raznih krajev nudijo Goričanom najra zličnejše smreke, ki so jih mnogi že kupili, drugi pa odlašajo z nakupom. Cena tem drevescem se giblje med 10.000 in 60.000 lirami. Goričani se pripravljajo na božične in novoletne praznike. Marsikdo je že odšel iz Gorice v razne kraje Julijskih Alp in Dolomitov na zimske počitnice in vesti, ki prihajajo iz teh krajev pravijo, da je povsod snega dovolj. Na naval gostov se pripravljajo tudi gostilne na podeželju, ki bodo odprte jutri in v nedeljo, na Štefanovo, ter bodo gostom nudile vse mogoče dobrote, od domačih pa do uvoženih. Vse trgovine bedo seveda dva dni zaprte. Danes zvečer pa bodo trgovci lahko imeli odprte svoje obrate še čez običajno uro. Še je čas, da sorodniku ab prijatelju kupite kako darilo. Nobenih elcmenlov za idcniifikacijo roparja Na goriški kvesturi se trudijo, da bi prišli na sled roparju, ali roparjem, ki so v sredo zvečer napadli 41 letnega upravitelja bencinske črpalke Giovannija Barcovinija v Ulici Aquileia. Vendar so vsa dosedanja prizadevanja, kakor so nam povedali sinoči, brezuspešna. Razen približno meter dolgega in okrog šest centimetrov debelega akacijevega kola, ki ga branijo na kvesturi in ki je po vsej verjetnosti služil kot napadalno orožje, nimajo drugih elementov. Do napada je prišlo v sredo, okrog 19. ure, ko je Barcovini zapiral kiosk. Nekdo ga je močno udaril po glavi, po vsej verjetnosti z akacijevim kolom, da se je možakar onesvestil. Medtem so se roparji polastili okrog dva milijona lir. V nezaves*nem stanju je Barcovini ležal približno eno uro, nihče ga ni opazil. Ko je prišel spet k zavesti, je sam po telefonu obvestit ■"no in ta je takoj poklicala pomoč. Že v sredo zvečer so ga odpeljali na zdravljenje v Videm. Ozdravel bo menda že v nekaj dneh. Iz bolnišnice Dva meseca se bo moral zdraviti 43-letni Luciano Romanut iz Brača na. V sredo proti večeru se je ranil v prometni nesreči, v kraju San Roc dj Luzzinis Z vespo je trčil v avtomobil ford fiesta, ki ga je upravljal 56-letni Gastone Miani iz Moša. Menda je Miani z avtom pripeljal s stranske na glavno cesto ne da bi dal prednost Romanutu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83-538. V mali dvorani in v preddverju Kulturnega doma v Gorici je bilo v soboto zvečer vse polno mladine, ki se je udeležila dijaškega plesa, ki so ga skupno pripravili dijaki slovenske trgovske šole Ivan Cankar in člani Mladinskega krožka. U-speh plesa je bil kar precejšnji in čisti dobiček bodo dijaki namenih kritju stroškov za letošnje zimovanje. Podobni ples so imeli v istih prostorih pred približno mesecem dni dijaki klasičnega liceja Primož Trubar. Dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois pa so raje šli v diskoteko na Tržaški cesti. Tudi v bodoče so v načrtu podobni plesni večeri. Člani Slovenskega mladinskega rekreacijskega krožka bodo priredili v nedeljo tradicionalno štefanovanje v plesni dvorani v Ronkah. Na svoj dijaški ples se pripravljajo, tako smo čuli, tudi dijaki učiteljišča Simon Gregorčič. Licejci in trgovci pa bodo v prvih mesecih prihodnjega leta ponovno priredili plese, tako da bi si še kaj prislužili za kritje stroškov šolskih izletov. Na plese se pripravljajo tudi planinci in njihov tradicionalni ples bo v Kulturnem domu sredi februarja. Prvi tak družabni večer v Kulturnem domu pa je na Silvestrovo. Prireditelj je Mladinski krožek, ki pa vabi na ta večer Goričane vseh starosti. Poleg plesa, jedače in pijače (na voljo bo tudi večerja), bodo imeli na sporedu še razne igre, skeče, kabaret in še kaj drugega. Za zabavo bo skrbel orkester Ara Macao. Večerjo je seveda treba predhodno naročiti, rezervirati pa je treba tudi mizo. Kdor se želi u-deležiti silvestrovanja v Kulturnem-domu naj se čimprej obrne za rezervacijo in pojasnila v pisarno Mladinskega krožka v Ulici Croce (tel. 85595), vsako popoldne, najkasneje do 29. decembra. Kulturni dom je torej zaživel tudi v tem pogledu in v tem nadalju- V KULTURNEM DOMU V GORICI 12. februarja 1983 planinski ples je tradicijo Trgovskega doma v Gorici, kjer so bili pred prvo svetovno vojno, takoj po njej in nekaj časa tudi po drugi svetovni vojni, na sporedu trgovski, planinski, dijaški plesi in plesi raznih takrat v Gorici delujočih slovenskih društev. V stolnici koncert božičnih pesmi V goriški stolnici bo v nedeljo, 26. decembra, ob 15. uri koncert božičnih pesmi, ki je postal že kar tradicionalen. Pela bodo mešani zbor Lojze Bratuž, združeni mla dinski zbori in združeni mešani zbori. Prireja zveza slovenskih cerkvenih zborov. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, ob 10.30 M. Dr-žič: Skopuh. Predstava za Kmetijsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Ob 20. uri ponovitev predstave za red S petek, C in izven. Kino Gorka VERDI 18.00—20.00 «Bingo bongo*. A. Celentano. Jutri in v nedeljo ob 15.30. CORSO 16.45-20.00 (Jutri 15.15— 22.00) «Cenerentola». Walt Disney. V1TTORIA Danes zaprto. Jutri 13.00 —22.00 «Pink Floyd — The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 (jutri 14.00 —22.00) «La ragazza di Trieste*. PRINCIPE 17.30—22.00 (jutri 15.00-22.00) »Grand Hote Excelsior». ISovn Goriča in okolica SOČA 18.00—20.30 «Prijateljsko prepričevanje*. Italijanska komedija. SVOBODA 18.00-20.00 «Živeti skupaj*. Ameriška komedija. DESKLE 19.30 «Hawk maščevalec*. Ameriški film. G rispevki Ladko Lozar iz Križa je prispeval 10.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v štandrežu. BOLTERIARREDAMEMTI «TVW POHIŠTVO PO MERh GORICA — DREVORED TRIESTE — blizu letališča v Gorici Smmh I Š • Obrtniška delavnica: pohištvo po potrebi za stanovanja, urade in trgovine. • Stalna razstava kuhin|ske opreme, sedežnih garnitur, dnevnih sob. spalnic In vežnega pohištva. Ali ste kdaj pomislili9 kaj vam lahko nudi vaša banka ? Ugodno menjavo in dobro investicijo S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut. Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih. Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT, ECU Itd.) in njihovo realno vrednost. Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo. Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov. » ) Gorica Banca Agricola Corizia Kmečka banka Gorica Korzo Verdi 51. tel 84206/07 vam ne nudi gamo denarja V VILI BENEŠKIH GROFOV MANIN V PASSARIANU Ob koncu razstave furlanskega arhitekta Raimonda D’Ar on ca Razstavo je pripravil ožji odbor pod vodstvom slovenskega strokovnjaka Marka Pozietta in Manfreda Nicolettija Sredi novembra so zaprli razstavo furlanskega arhitekta Raimonda VAronca v vili beneških grofov Manin v Passarianu. Stavba, o kateri se je celo Napoleon izrazil, da je prevelika za grofovski sedež in premajhna za kraljevsko rezidenco, je pred dobrim desetletjem gostila že Tiepolovo razstavo. D’Aroncnva razstava je bila po usodnem furlanskem potresu prvi veliki poskus nadaljevanja začete razstavne tradicije. Videmska občina je za predstavitev arhitekta žrtvovala velika denarna sredstva. Razstavo je omogočilo bogato volilo umetnikove vnukinje, ki je podarila videmskemu muzeju D'Aroncove skice in načrte. Ob vhodu je obiskovalce sprejel paviljon za godce iz osmih visokih lesenih jamborov, med katere je bila vpeta mreža z zastavami in venci. Takšnega si je furlanski arhitekt zamislil m vrhuncu svoje ustvarjalmsti. ko je leta '1003 načrtoval stavbe za pokrajinsko razstavo v Vidmu. Osem desetletij je moralo preteči, predno to v počastitev petdesetletnice u-metnikove smrti paviljon resnično postavili. Raimonda D’Aronco velja za e-nega od protagonistov sloga li-bertg v Italiji in je zato še tolikanj pomembnejše, da smo njegovo razstavo lahko videli nedolgo za predstavitvijo drugega mojstra tega likovnega gibanja. Ernesta Rasila na enem zadnjih beneških bienalov. Medtem ko se je Basile navduševal tudi nad francoskimi in belgijskimi pobudami, pa je D’Aronco ostal zvest vzorom dunajske secesije. Njegova ureditev mednarodne razstave dekorativnih umetnosti leta 1902 v Turinu je bila hkrati zmagoslavje arhitekturne revolucije Ottona Wa-gnerja v Italiji. Paviljoni so prekipevali od modnega dunajskega okrasja, predstavljenega na ne-dunajski način. Poudarjena plastičnost in ' pretirano čaščenje o-krasja sta izdajali, da smo na italijanskih tleli. 0'Aronco je znal združiti furlansko stavbarsko tradicijo z izjemno oblikovno nadarjenostjo v slikovito sintezo. Odrezan od lilcnvnega življenja v I-taliji je v daljnem Carigradu snoval fantazijsko arhitekturo, ki bo za vselej ostala mejnik sloga li-bertg na Apeninskem polotoku. D'Aronco je bil značilen furlanski umetnik. Izredno nadarjen, virtuozen risar, sicer pa samosvoj in trmast, je že v zgodnji mlatkF^^ sti na očetovih gradbiščih spoznaval svoj prihodnji poklic. Po neuspelem poskusu, da bi se u-stalil na avstrijskem štajerskem, kamor ga je odpeljal oče in prepustil samemu sebi, se je D'Aron-cu s težavo le posrečilo priti na beneško likovno akademijo. Kot toliko njegovih ožjih rojakov je tudi njega usoda vodila iz kraja v kraj. šestintrideset let star je odšel v Turčijo, kjer si je tedaj sultan Abdul H amid II. prizadeval iz Carigrada ustvariti moderno prestolnico po evropskem zgledu. Vse do sultanovega padca v mladoturški revoluciji leta 191)8. je D'Aronco ustvarjal v deželi, katere slikovitost je bila blizu njegovi izrazito umetniški naravi. Ohranjeno slitovno gradivo priča, da je vzhodnjaško kulturno ozračje celo spodbujalo njegovo ustvarjalnost. V veliki dvorani vile Manin smo lahko občudovali modele nekaterih D’Aroncovih turških stavb. Izstopali so^ zlasti načrti za neuresničeno hišo Santoro iz leta 1907. ki je sinteza umetnikovih dekorativnih in konstruktivnih prizadevanj. Furlanski arhitekt je vse življenje ostal mojster dekoracije in tehnologije klasičnih gradiv. To potrjuje tudi njegova mestna hiša v Vidmu, sezidana po dolgih peripetijah, ko je usoda umetnika gnala iz Turčije v Toskano in naprej proti jugu Italije, pa spet miza j v Videm. Z njo se je D’Aron-cu uresničila davna želja, da bi v srcu Furlanije postavil monumentalno palačo, katere zidavo je hotel sam nadzorovati do zadnje nadrobnosti, kot so to počele generacije domačih stavbarjev pred njim. A zunanji uspeli se je sprevrgel v trpko osebno razočaranje, ko je domala na smrtni postelji spoznal, da domovini ni zapustil tega, kar bi zmogel v mladih letih. O organizaciji razstave je mogoče izreči le pohvalne besede. Videmska občina je sestavo znanstvenega sveta zaupala priznanemu strokovnjaku, Slovencu Marku Pozzettu, profesorju na tehnični fakulteti tržaške univerze. V njem so poleg italijanskih sodelovali tudi turški in jugoslovanski zgodovinarji, katerim je predsedoval Carlo Lodovico Ragghian-ti. Že lani se ie vršil mednarodni simpozij o VAroncu, ki je dal tudi smernice za izbor gradiva. Izšel je tudi obsežen zbornik razprav, ki bo ostal temeljno delo za vse prihodv'e raziskovalce D'A-roncovega življenja in dela. Razstavo samo je pripravil ožji odbor pod vodsttmm Marka Poz-zetta in Manfreda Nicolettija. Slo- venski strokovnjalc je v veliki meri sam redigiral obsežen razstavni katalog. In še nekaj velja o-meniti. Gre za dokumentarec, ki so ga televizijski gledalci pred nedavnim lahko videli na tretjem nacionalnem programu. Zamišljen je bil kot Spremljava k razstavi, a je bil, žal, za projekcijo pripravljen šele po njenem zaključku. Ni lahka naloga na filmski tralc ujeti življenje in delo arhitekta, še zlasti, ker so bile "na vel jo skoraj samo fotografije in načrti. Pozzetto, ki je pred nekaj leti napisal že' scenarij za televizijsko oddajo, o arhitektu Maksu Fabianiju, .je bil kos tudi tej. težki preizkušnji. S sežetim besedilom in nekaj starjmi fotografijami je predstavil umetnikovo o-sebnost, medtem ko so izredni D’Aroncovi akvareli zaživeli ob skrbno izbranih glasbenih odlomkih. To ni bil dokumentarec, ki bi stremel za popolnostjo, bila pa je odlična, širšemu občinstvu namenjena interpretacija umetnika Raimonda VAronca. če k temu prištejemo še knjigo z arhitektovimi lastnimi teksti, ki izide te dni, potem ni težlco ugotoviti, da je Videm storil par vse, da bi se oddolžil spominu enega svojih največjih umetnikov. DAMJAN PRELOVŠEK iiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiniiiiiiiiiMiii hi n m minili m iiuimii m m imiiiiiiiiiiiiiiii n im 111111111 immi umu n umu DVOJNI JUBILEJ EMILA FRELIHA 70-letnica življenja in 50-letnica dela za gledališče Naš dolgoletni soaelavec, avtor Mariborskih kulturnih pisem», tovariš Emil Frelih, je 19. l.m. praznoval svojo 70-letnico in obenem 50-letnico življenja za gledališče kot dramski igralec, operni pevec, režiser in gledališki svetovni potnik. Emil Frelih se je rodil v Ljubljani. še kot otrok in pozneje mladenič se je učil violine, obiskoval je kiparsko in sli!tarsko šolo, kot 16-leten dečko pa je leta 1928 prvič stopil na odrske deslce kot statist v ljubljanskem Narodnem gledališču, Medtem je še vedno nastopal na amaterskih odrih, študiral dramsko igro. solo petje, balet in operno dramaturgijo na konservatoriju, leta 1932 pa je prvič nastopil kot poklicni gledališčnik v ljubljanski Operi v Puccinijevi operi ■ Turandot kol mladi perzijski princ v režiji Osipa Šesta in pod taktirko Antona Neffata. Odtlej se je nekako ločil od Drame in se za stalno preselil k Operi, kjer je plesal in pel in bil celo akrobat v Prodani nevesti. Sla po izpopolnjevanju- ga je gnala na Dunaj v državno Opero, od koder se je leta 1939 vrnil v LjnbUano in se redno zaposlil kot režiser. V svoji režiserski karieri je zre- žiral 168 oper, opravil 58 scenografij in postavil na odre po Jugoslaviji okrog 50 dramskih del. Med vojno so ga italijanske oblasti, kot zavednega Slovenca a-retirale in internirale v taborišče v Gonarsu, kjer je bil aktivno vključen v ilegalno delovanje, sicer pa je kot odličen pevec pel v taboriščnem zboru. O Gonarsu je objavil tudi dragocene zapiske. Po osvoboditvi je delal v dramskem gledališču v Ptuju, nato pa s6 aa kot. stalnega režiser ja a n gažirali leta'1958 v novosadski 0-Peri, kjer je ostal sedem let. ko j. k. ZADNJI LETOŠNJI KONCERT TRŽAŠKEGA KONCERTNEGA DRLSTVA Amsterdamski baročni orkester (Nadaljevanje na 6. strani) Zanimanje za tako imenovano staro gtasbo ali za izveabe glasbenih del z originalnimi instrumenti, se širi večinoma vzporedno s tradicionalnimi glasbenimi institucijami. Ena izmed častnih izjem je prav gotovo tržaško Koncertno društvo, saj nam je že par kr at posredovalo baročne skupine. Prav gotovo je zadnji koncert (v ponedeljek. 20. decembra —- to je bil istočasno zadnji koncert v letošnjem letu) še posebno pomemben v tem pogledu. Amsterdamski ba-. ročni orkester se nam je predstavil z, i?redno zanimivim programom. Pod vodstvom Tona Koopmana nam je predstavil štiri skladbe, ki jih zelo pogosto srečujemo na koncertnih odrih, koncert pa je zaključil z manj izvajanim Telemannovim koncertom za kljunasto flavto, prečno flavto in godala. Ton Koopman je orkester vodil izza čembala (kot je bil takratni običaj) in je istočasno s prefinjenim izvajanjem bassa continua dopolnjeval izvajanje celotnega ansambla. Najprej je bila na vrsti Bachova Suita št. 2 v h-molu za prečno flavto in godala. Že prvi zvoki so nas popeljali v čarobni svet baročne glasbe in ker je to Bachovo delo zelo poznano, se nam je primerjava z običajnimi izvedbami kar sama od sebe vsilila. V veliki dvorani Ros-seltijevega gledališča so se nam zdeli zvoki še bolj zadržani. Vendar pa se glasovi niso nikdar prekrivali. Tudi tihi solistični part prečne flavte je izzvenel izredno čisto in jasno. Flavtist Ricardo Kanji nas je kar očaral: baročno flavto redkeje slišimo, na moderni smo se pa že marsičemu privadili — če ju pa nepristransko primerjamo, moramo priznati, da je Kanji bil intonančno mnogo čistejši od marsikaterega solista z modernim instrumentom. Amsterdamski baročni orkester i-gra izredno živo glasbo, saj so njegovi člani pravi mojstri v obvladanju baročnega načina igranja, kjer mrtva izvedba napisanih not še zdaleka ne zadostuje. Mogoče pa bi si prav pri Bachu želeli kdaj pa kdaj (mislim na nekatere hitrejše stavke) manj poudarjanja baročnih ritmičnih značilnosti — saj prav to lahko nekoliko prekrije duhovne vrednote Bachove glasbe, ki po pomenu zdaleka presega obdobje baroka. Po baročni flavti smo lahko poslušali še baročno oboo. V Ilaen-dlovem Concertu Grossu št. 2 se nam je kot odličen solist predstavil Ku Ebbinge. Tudi ta znana skladba se nam je v pravi baročni izvedbi pokazala v popolnoma novi luči. Za zaključek prvega dela pa nam je Amsterdamski baročni orkester pripravil četrti Bachov Brandenburški koncert. Rt cardn Kanji in Ku Ebbinge sta še tokrat izkazala kot odlična solista s kljunasto flavto (Bach je za koncert označil «Fiauti d’echo» — oznalca, ki si je ne moremo drugače razlagati kot z efektom eha v drugem stavku), solistični violinski part je pa z izredno virtuoznostjo odigrala Modica Hug-geti. V drugem delu' sporeda so 'nam gostje zaigrali najprej Con-certo Grosso v g molu «di Nata-le» A. Corellija. V Italiji so bila pihala manj priljubljena kot na Severu: zato pa so v Corellijevem i koncertu violine z mehkim in živim zvokom še posebno zaživele. Zlasti nas je prevzela toplina baročnega zvoka v zadnjem stavku (Pastorale). Za zaključek pa še : Telemannov koncert za kljunasto. in prečno flavto. To je gotovo manj znano delo, je pa gotovo zelo značilno; prečna in kljunasta •flavta se nam skupaj predstavita (izrazit je zlasti dialog v tretjem stavku) in nam z nekoliko različno‘ barvo zvoka pokažeta baročni smisel za niansiranje. Omenim naj še zadnji stavek (na željo občinstva ga je moral orkester ponoviti), pravo vturško kor račnico» v Mozartovem stilu, kjer je Koopman znal s čembalom u-stvarili vtis tolkal. Koncert Amsterdamskega baročnega orkestra je bil za ms gotovo izredno veliko doživetje. Ali lahko trdimo, da poznamo baročno glasbo, če jo slišimo vedno le «prevedem v moderno glasbeno govorico»? Zvok amsterdamskega orkestra nas je prepričal, da lahko prav tako govorimo o prostovoljnosti zvoka, kot govorijo slikarji o prosojnosti barve. Kimeert je bil za nas zanimiv tudi iz drugega razloga. Govorili smo o baročnem orkestru, povedati pa moramo, da se nam je na odru poleg čembalista Koopmana (in dveh solistov s flavto in oboo) predstavilo le 6 violinistov, 1 violist, l čelist in 1 kontrabasist. Čeprav so v baročnem obdobju občasno mstopali tudi večji orkestri, je bil vendar standardni baročni orkester zelo maloštevilen. Če bi smotrno združili svoje sile, bi si tak orkester lahko privoščila tudi v Trstu živeča slovenska manjšim. M. P. ■ tinmill Hilli tlllllllll Hill MIH tlllt 111111111111111**1 IIII Hill lili ZA KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE Mojstrsko muziciranje «Zagrebškega kvarteta» Na zadnjem rednem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu je nastopil Zagrebški kvartet — v sestavi: violina Djordje Trkuija in Marija Cobenzl, viola Ante Živkovih, violončelo Josip Stojanovič — s sledečim sporedom: Godalni kvartet v f-molu, op. 95 L. v. Beethovna, Godalni kvartet slovenskega skladatelja Maksa Strmčnika in Godalni kvartet v F-duru op. 96 (imenovan «A-meriški*. torej dela iz obdobja klasike, iz sodobnih stremljenj in češke romantike. Z ozirom na znani deli Beethovna in Dvoraka, ki sodita v standardne komorne sporede. je kajpak vzbudil posebnost Strmčnikov kvartet kot delo domačega sodobnega skladatelja, ki je že s tem. da si ga je v svoj repertoar uvrstil tako dovršen in umetniško prodoren ansambel, kakor je Zagrebški kvartet, obetal, da bomo slišali dokaj visoko ovrednoteno sodobno ustvaritev. Izvrstna izvedba Zagrebškega kvarteta, ki mu gre tudi vse priznanje, da 'je domačemu delu posvetil vso skrb in ga vestno pripravil, je to tudi potrdila. Saj je kvartet ob ušktejčni itt čisti igri iz tega de'-la lahko črpal znatno moč njene IIIHIIHIinilHHIIHHIIIHIHIIIHIIIIIIHIIIIHIHIIIimilHIHHHiHHHHHIHIIIIIIIIIIIIHHHHIIIIIIHIIIHIIIIHIHHIIIIIIHHHHHIIHIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIlIlHIIHIHHHHHIHB Izšlo je «Izvestje» slovenskih srednjih šol na Tržaškem 80/81 Te dni je izšlo »Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju* za šolsko leto 1980 81. Zamuda iz prejšnjih let bo torej že po tekočem šolskem letu lahko nadoknadena, kar je tudi prepričanje uredništva, če bo seveda »pravočasno in redno prejemalo podatke posameznih šol». Predno pa se pomudimo na kratko pri vsebini »T- estli», je treba vendarle še enkrat povedati, kako pomembne so take publikacije ne le za sprotno rabo, marveč predvsem za zgodovino slovenskega šolstva. To vemo vsi. ki se kakor koli ukvarjamo s preteklostjo in iščemo podatke za to in ono, pa jih ni najti prav zato, ker niso bili zbrani pravočasno in objavljeni v knjigah ali brošurah. Pa še to, tudi tokrat so izdajo «Izvestij» podprli trije naši denarni zavodi: Kmečka in obrtna hranilnica v Nabrežini. Hranilnica jn posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka. Za uvod je Martin Jevnikar prispeval članek o tržaškem pisatelju in kulturnem delavcu Ferdu pl. Kleinmayru z zaključno ugotovitvijo, da «njegovo delo še ni bilo ocenjeno po zasluženju*. Potem si sledijo na enak način sestavljeni pregledi za po- samezne slovenske srednje šole, najprej višje in potem nižje, po naslednji vsebinski razvrstitvi: najprej sestava profesorskega zbora in pomožnega o-sebja, potem pregledi učnih uspehov po razredih, naslovi nalog pri zrelostnih izpitih in na koncu za vsako šolo podatki o izvenšolskem oziroma dopolnilnem delovanju. Prav pri tem poslednjem pa si pregledi niso enotni oziroma niso navedeni pod enakimi naslovi, pač pa so za vsako šolo naslovi drugačni, čeprav gre vsebinsko za iste informacije. To bi vsekakor kazalo v bodoče poenotiti. Sicer pa je iz teli pregledov razvidno, da .je dodatna dejavnost na naših šolah precejšnja, kar je nedvomno dobro, saj predstavlja ta dejavnost koristno povezavo šol z družbo. Sledi še statistični pregled (tabela) za vse šole, vedno seveda za šolsko leto 1980-81, urednikova (prof. Robert Petaros) tožba o pomanjkanju glasila. v katerem bi naši srednješolci objavili svoje literarne izdelke po vzorcu umrlih »Literarnih vaj», pregled publikacij, ki so jih napisali člani profesorskega zbora vključno s prevodi slovenskih del v italijanščino, podatki o seminarjih, izletih maturantov itd. «Izvestje» je skrbno urejeno, (j.k.) muzikalne vsebine in jo v intenzivnem muziciranju izoblikoval v ngzorno učinkujočo zaokroženo celoto. Poleg prvega — Allegro rno-derato in tretjega stavka — Allegro, ki sta bila izvedena precizno in muzikalno interpretativno sproščeno, .je izreden vtis zapustil srednji stavek Largo, ki ni obdržal le iznajdljivo osmišljenega interpretiranja izvajalcev in s tem konsentnega delovanja ansambla ter njegove iztanišane muzikalne občulenost'. temveč tudi že samo po sebi močno avtorjevo doživljajsko globino in kot tak vzbujal impresiven odziv. 'Z o-zirom na te, lahko uvrstimo Strmčnikov Godalni kvartet med zelo uspela sodobna komorna dela; torej k bogati ustvarjalni beri med dvema vojnama na tem področju lahko dodamo še eno. Če smo posebno poudarili vesten pristop Zagrebškega kvarteta k prip-avam dela domačega avtorja, je zaradi tega, ker smo večkrat priče .površnih izvedb, v interpretativnem ‘jpdgitSfu 'tbvMti-sko zajetih ali nedojetih pouslva-ritev, ki so večkrat celo v škodo novonastalim tieloth. No. Zagrebški kvartet sodi med tiste, ki pristopajo tako k izbiri kakor k študiju m muzikalno interpretativni obdelavi z vso umetniško odgovornostjo, kar pa sodi že tako rekoč v tradicijo ansambla, najsi bo ko ga je vodil Josip Klima, bodisi ko ga že nekaj let vodi Djordje Trkuija. Zaradi tega je že marsikatero delo jugoslovanskih skladateljev prikazal v svoji pravi u-metniško kakovostni podobi. To smo lahko večkrat ugotovili in spoznali tako na Tribuni glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije v Opatiji, kakor na drugih glasbenih festivalih in koncertih. V tern smislu je bil in je še vedno pomemben pobudnik in utrjevalec komorne ustvarjalnosti, važen in odločujoč dejavnik na tem glasbenem področju v Jugoslaviji. Razumljivo, da sta bili tudi o-stali deli. Beethovnov in Dvorakov kvartet, izvedeni na visoki kakovostni ravni, bodisi kar zadeva skladnost in čistost igre, enotnost dinamičnega razlikovanja, tonskega ravnovesja bodisi izrazne iz-tanjšanosti v fraziranju, nazornosti oblikovanja in gradnje. Tako sta se iz prvega kvarteta odzivala pristni duh in klena moč Beethovnove muzike kakor značilno romantično ugodje iz Dvorakovega kvarteta. IVAN SILIČ Primorske bibliografske vesti ZGODOVINSKI ČASOPIS, Leto 1982, letnik 35, št. 4. Ljubljana. Peter Štih in Janez Peršič sta se v študiji Problem langobardske vzhodne meje (str. 333-341) poglobila v problem, ki je mučil že vrsto zgodovinarjev. to je, kje natančno je potekala langobardska vzhodna meja od časa preselitve Langobardov v Italijo (568) pa do propada njihove države (774/76 leta). Študija obsega dva dela: v prvem avtorja na podlagi kritične analize virov in literature ugotavljata, da je v okvir langobardske države spadal vsaj spodnji del Vipavske doline, močnejša slovanska naselitev tega prostora pa je verjetno sledila šele v frankovski dobi. V zgornjem Posočju so se Slovani naseljevali v zadnji tretjini 7. in v začetku 8. stoletja. V tem času je nad tem prostorom prenehala langobardska oblast; v drugem delu sta avtorja podala pregled literature o tem problemu. Zanimiv je članek zgodovinarja Milana Pahorja Prispevek k zgodovini OF leta 1941 v Trstu (str. 343-353). ki govori o začetkih OF na Tržaškem v letu 1941. Temeljni cilji so bili isti kot za ostalo slovensko narodno ozemlje: izgon okupatorjev, združitev vseh Slovencev, socialna preobrazba slovenskega naroda. GEOGRAFSKI VESTNIK. 1982, LIV, Ljubljana. Časopis za geografija in sorodne vede. Članek Andreja A. Kranjca Erozija v porečju Pivke (str. 917) predstavlja fizičnogeografske značilnosti porečja Pivke glede na intenzivnost erozije. S pomočjo hidroloških podatkov za reko Pivko je avtor izračunal absolutne vrednosti odtoka suspenza in podal rezultate opazovanj lebdečega tovora na večjih tokovih. O oblikovanosti kraškega površja je zapisal v članku Nekaj misli o oblikovanosti kraškega površja France Šuštaršič iz Inštituta za raziskovanje Krasa (str. 19-28) in ugotavlja, da predstavlja (na osnovi modela čistega zakrasevanja) osnovno organizacijo kraškega površja točkoven vzorec centričnih vzpetin in globeli. MOHORJEV KOLEDAR 1983. Mohorjeva družila Celje, oktober 1982. V Mohorjevem koledarju za leto 1983 najdemo nekaj člankov, ki zadevajo primorske kraje in ljudi. Naj omenimo le nekatere: o istrskem narodopiscu, kulturnem zgodovinarju in pesniku Alojzu Kocjančiču je ob njegovi sedemdesetletnici zapisal Jože Gregorič (str. 71-72). Ne gre prezreti tudi članka o beneškem «Trinkovem koledarju (str. 72-73). Dr. Midreja Kaklina je 21. decembra 1910 cesar Franc Jožef I imenoval za tržaško-koprskega škofa. 6. februarja 1911 pa je to imenovanje potrdil papež Pij X. 17. novembra 1919 je papež Benedikt XV sprejel njegovo pismeno ostavko, v kateri naznanja,* da se mi zdi najprimernejše, ako se tržaški škofiji odrečem, ker pri obstoječih razmerah ni upanja, da bi se kmalu kaj izboljšalo...» Ob petdeseti obletnici smrti nekdanjega tržaško koprskega in lavantinsko-mariborskega škofa je zapisal njegovo življenjsko pot Franc Kralj (str. 113-117). O slikarju Gvidonu Birolli, rojenem sicer v Trstu, vendar z vsem srcem in delom Ločanu, je ob stoletnici rojstva napisal P. Kosem (str. 119 120). Kratek oris dela pisatelja Ivana Preglja je izpod peresa V. S. (str. 134-135). O novogoriški novi cerkvi Kristusa Odrešenika, o razvoju verskih skupnosti in župnije svetega Odrešenika (kasneje natančneje poimenovana v župnijo Kristusa Odrešenika) je članek napisal N. G. (str. 157-160) PLANINSKI VESTNIK, december 1982, št. 12. Dr. Lev Svetek zelo rad povezuje opise povojnih planinskih poti s spomini na medvojna partizanska doživetja na prav istih krajih, na istih vrhovih, ob istih jezerih. Razkriti želi tudi tiste bolj intimne spomine, vračati se želi k dogodkom, ki niso bili tako dramatični in niti teko pomembni. Tako je nastal še en spomin na leto 1944, ki je zaživel v zapisu Spet na Krnu (str. 633-639). PRIMORSKA SREČANJA. 36, 1982. Tudi zadnja letošnja številka revije Primorska srečanja, ki sicer letno prinaša okrog 130 člankov na tristotih' straneh in ki jili napiše nad stodvajset strokovnjakov iz različnih področij, ponuja veiiko zanimivega in podučnega branja. V prvem delu revije so naslednji prispevki: Titove in Kardeljeve misli o odprti meji (to je prvi prispevek o problematiki, o kateri bodo objavili več strokovnih in široko zastavljenih prispevkov v naslednjih številkah), Cirila Zlobca referat iz srečanja Furlani in Slovenci: dva naroda. dve kulturi, ki mu je dal naslov Nekaj malega o slovenskem narodu in njegovi kulturi ob misli na sosedstvo s Furlani (str. 320-323). Iz tega srečanja je objavljen tudi daljši referat Luciana Morandiniia Furlani in Slovenci — dve ljudstvi, dve kulturi (str. 324 330). Problematiko urbanizacijč-t /Občini Nova Gorica osvetljuje prispevek Jelka Valeiičaka "Urbanistično planiranje in proces urbanizacije v občini (str. 331 333). Iz, obdobja narodnoosvobodilnega boja je odlomek iz še neobjavljenega romana »Krokarjeva jesen* Janka -Parata, ki pripoveduje o primorskih borcih v prekomorski tankovski brigadi. Odlomek nosi naslov — Po poteh tankovske brigade (str. 334-337). Že nekaj let je razstavna dejavnost v severnoprimorski regiji, ki se odvija v kar osmih razstavnih prostorih, dokaj razgibana in aktualna. O razstavni dejavnosti te regije v času od septembra 1981 do junija 1982 govori članek Nelide Silič Nemec, kustodinje Goriškega muzeja, z naslovom Kronika likovne razstavne dejavnosti v severnoprimorski regiji (str. 338 343). Likovno življenje je pestro in vzpodbujajoče tudi v zamejstvu, tako v Trstu, ki je »manjšinska kulturna prestolnica*, kjer živi in dela več slovenskih likovnih umetnikov, kot tudi v Gorici, »ki v povojnem času ni doživela takega prebujanja*, kot v špetni, kjer je zaživelo Društvo benečanskih likovnikov. O tem govori v prispevku Likovna ustvarjalnost in razstavna dejavno: t v zamejstvu prof. Milko Rener (str. 344-346) Na straneh od 347 do 353 je objavljen esej Poezija Alojza Gradnika izpod peresa Bogomila Fatura. ki je manjši del obsežne razprave o osebnosti in umetnosti Alojza Gradnika, namenjene kot spremna beseda k novemu izboru Gradnikove poezije z naslovom Drevo življenja. Literarna bera pisatelja Danila Lokarja je izredno ogata in ji neumorni pisatelj vsako leto dodaja nove sadove. Misli. t’a bi mu bilo treba napisati monografijo, ni avtorja objavljene študije Denisa Poniža prevzela ob pisateljevem visokem življenjskem jubileju, marveč »iskreno veselje ob njegovem literarnem delu. ki preseneča z vsako novo knjigo*, študiji je naslov Svet ljudi, svet mornikov. O prozi Danila Lokarja (str. 354 358). V drugem delu revije, v Leposlovju, so objavljena dela: Borisa Jukiča Loreana (str. 359 365), Zorana Debenjaka Pesmi o tebi (str. 366) in Saše Vuga Rajni takrat (nadaljevanje in konec) (str. 367-379). V tretjem delu revije, v Zapiskih, je več prispevkov 'T različnih področij.. Tako govori Alenka Saksida o Koncertni ponudbi v Novi Gorici (str. 380), Gabrijel Devetak o inovacijskih aktualnostih na Primorskem (str. 382-383). Med' primorskimi portreti smo se spomnili: pokojnega Stanka Murovca, sodelavca Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici (Ljudmila Bezlaj), Branka Babiča ob njegovi sedemdesetletnici (Milan Pahor). Med članki, ki so objavljeni v zadnjem delu Zapiskov, v Polemiki, naj omenim prispevke: Milice Kacin Wohinz (O paktu med KPI in narodnoosvobodilnim gibanjem v Julijski krajini). Alda Brešana (Petintrideset let kultumoumetniškega društva »Bazovica* iz Reke) in Branka Marušiča (O kontrarevoluciji na Primorskem). MUKO NAGRADNO ŽREBANJE ! 70 NAGRAD N za naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA* ki poravnajo celoletno naročnino do IS. marca7983 PRIMORSKI DNEVNIK 6 24. decembra 1982 SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1983 CANKARJEVA ZALOŽBA: 85 KNJIG (I.) Za prihodnje leto načrtuje Cankarjeva založba iz Ljubljane kar 85 novih knjižnih izdaj, čeprav-jih je nekaj med njimi še dolg iz letošnjega leta. Kljub vsemu temu pa je to dokaj široka in impozantna številka, zlasti če še pomislimo, da dandanašnji čas spričo gospodarske krize vsekakor ni naklonjen knjigi, V tradicionalni, prvi zbirki Cankarjeve založbe Marksizem bo izšlo šest del. Na prvem mestu je četrta zvezek izbranih Leninovih del, ki predstavljajo še založniški dolg iz 1981. leta. Naslednje delo je prvi zvezek Izbranih spisov Gyorgyja Lukacsa. Lukacs velja za enega največjih marksistov 20. stoletja. V prvem zvezku njegovih izbranih spisov v slovenščini bodo objavljeni spisi iz sklopa zgodovine in razredne zavesti. Prvič je knjiga s tem naslovom izšla 1923 in že takrat izzvala živahne polemike. Ker je v nasprotju z marksizmom II. internacionale reaktivirala revolucionarno vsebino marksizma — tudi z odkopavanjem tradicij nemške klasične filozofije, predvsem Hegla, kolikor in kakor so bile inkorporirane v klasično podobo marksizma, nd doživela ostrih obsodb le s te strani, marveč tudi s strani nastajajoče ortodoksije IH. internacionale. Nasprotno so Bloch in drugi to delo odločno hvalili in branili. Ko je Lukacs emigriral v Sovjetsko zvezo, je moral poglede, ki jih je razgrnil v zgodovini in razredni zavesti, preklicati. Ponovna izdaja knjige je bila s tem blokirana vse do leta 1967, ko ji je Lukacs napisal nov predgovor, kljub temu pa je bila vseskozi predmet marksističnega študija in diskusije, kar je tudi še danes. Naslednje delo je izvirno delo Marijana Britovška »Frakcijski boji v VKP(b)». To je prva knjiga, pravzaprav uvod v obsežnejši projekt, ki bo v nekaj letih s pomočjo dokumentarnega zgodovinskega gradiva prikazal razmere in politične ter ideološke boje v VKP(b) po Leninovi smrti. Po Leninovi smrti je v sovjetski partiji prišlo najprej do ostrega spora med stalinisti in levico, ki jo je vodil Trocki. Spor se je končal s porazom Trockega in njegove levice, pri čemer je Stalinu pomagala tudi tako imenovana desnica (Buharin, Kamenjev, Zi-novjev in drugi). Toda po obračunu s Trockim je prišla na vr- • Dvojni jubilej (Nadaljevanje « S. strani) je na začetku šestdesetih, let^,,prišel v Maribor in bil v tamkajšnji Operi režiser in vsestranski gledališki delavec do leta 1972, 'ko je uradno stopil v pokoj. Toda res le uradno, kajti še vedno je režiral doma in drugod po Jugoslaviji, pa v Bolgariji (Varna), na Češkoslovaškem (Plzen, Brno) in celo v Argentini, kjer je v La Plati leta 1976 prvič postavil na oder Smetanovo Prodano nevesto v španščini, sicer pa je Prodano nevesto postavil tudi v Skopju v makedonščini. Gledališču pa se Emil Frelih posveča tudi kot svetovni potnik. Vse prihranke od lastnega dela namenja obiskovanju gledališč, predvsem opernih, širom po svetu in obredel je že vse celine, lani med zadnjimi Avstralijo z Novo Zelandijo. Na teh svojih potovanjih se študijsko seznanja z o-perno umetnostjo po svetu, z o-pernimi nacionalnimi tradicijami, z gledališko organizacijo, zanima pa ga tudi svet kot tak, življenje bližnjih in daljnih narodov, njihovi običaji in navade, njihova kultura v širokem pomenu besede. Po svetu hodi z odprtimi očmi in srcem, pa tudi z odprto optiko svojega fotoaparata. Nekaj zanimivih vtisov s svojih gledaliških popotovanj iz Sibirije in Indije je objavil tudi v našem dnevniku. Svojo 70-letnico in 60 letnico u-metniškega delovanja je praznoval z režijo Puccinijeve opere Tu-rgndot v ljubljanski Operi, v kateri je naslovno vlogo pela odlična jugoslovanska umetnica Radmila Bakočevič (letos jo bomo poslušali tudi v tržaškem Verdiju). Pred petdesetimi leti je v tej o-peri nastopil kot. princ, zdaj kot režiser. Tovarišu Emilu Frelihu ob dveh tako pomembnih jubilejih tudi naše iskrene čestitke. sto tudi »desna opozicija*. Obračun z njo se je iztekel v spektakularne lažne procese tridesetih let. To je seveda samo najbolj vidni del dogajanja. V resnici je v dvajsetih in tridesetih letih v Sovjetski zvezi prišlo do silno daljnosežnega obračuna s praktično celotno leninsko partijo, kar je seveda imelo velikanske posledice za notranji razvoj Sovjetske zveze pa tudi za celotno mednarodno delavsko in komunistično gibanje. Projekt, ki naj pokaže, kako in zakaj je prišlo do formiranja stalinizma in uničenja leninske partije v ZSSR, je zamišljen kot izbor člankov, govorov, pisem, javnih polemik in drugega materiala neposredno prizadetih: Stalina, Trockega, Buharina, Kamenjeva, Rikova, Zinovjeva in drugih. V ta material bo urejen in prikazan v konkretnem zgodovinskem kontekstu, se pravi, v knjigi, ki bo prikazovala Stalinov spopad z levico, bodo objavljeni polemični in teoretski teksti vseh, ki so v tem spopadu neposredno sodelovali (Trocki, Stalin, Zinovjev in dr.). Teksti bodo seveda ustrezno komentirani in pojasnjeni. Prva knjiga v okviru tega projekta je torej že omenjena obsežna študija dr. Marijana Britovška, ki natančneje opisuje in analizira tedanje notranje in zunanje razmere, osvetljuje najpomembnejše miselne in ideološke tokove v VKP(b) ter daje politične portrete glavnih udeležencev tedanjih frakcijskih bojev. Tako je ta knjiga v bistvu uvod v spoznavanje in raziskovanje enega najbolj u-sodnih poglavij iz zgodovine socializma. Tu je dalje še četrta knjiga te zbirke, prvi del »Zgodovine marksizma* več avtorjev. Tudi v tem primeru gre za večleten projekt, za prevod in slovensko izdajo obsežnega dela «Storia del marxi-smo.v, ki že več let izhaja pri tu-rinski založbi Einaudi. Ta »Zgodovina marksizma* je zajetno in doslej najbolj sistematično delo iz zgodovine marksizma, ki presega zgolj historiografske okvire in se v marsičem prav študijsko ukvarja s posameznimi problemi, s katerimi se je in se še spoprijema marksistična misel. Zgodovina marksizma je kolektivno delo. pri katerem sodeluje veliko znanih in uglednih marksističnih piscev vseh narodnosti, ureja pa ga uredniški odbor (Georger Houpt, Franc Marek, Emesto Ragioneri, Vitto-rio Strada. Corrado Vivanti) pod vodstvom znanega marksističnega politologa in zgodovinarja Ericha J. Hobsbavvma. Izhaja pri turin-ski založbi Einaudi, ki je znana po mnogih resnih in skrbno pripravljenih izdajah iz marksistične zakladnice in je že doslej — to-tej — prevajana v 'mnoge “jezT-"* ke. Prva krnim* je izšla 4e*a 1978, doslej so izM tri je deli "(tretji v, dveh zvezkih), četrti pa je v pripravi. Prva knjiga, ki jo Cankarjeva založba uvršča v program za leto 1983 obsega marksizem v Mar-xovem času, oziroma sega od predmarksovega socializma in dovolj klasičnih konotacij med Mar-xovo mislijo in njegovim, na posebna področja usmerjenim zanimanjem (zgodovino, filozofijo, kritiko politične ekonomije, državo itd.) ter čisto poljudnih populari-zatorskih prikazov, kot na primer Engelsov portret. Naslednje knjige obravnavalo marksizem v času II. internacionale (2. knjiga), marksizem od oktobrske revolucije do krize leta 1929 (prvi zvezek tretje kn>ige). marksizem v obdobju od 1929 do konca druge svetovne vojne (drugi zvezek tretje knjige) in sodobni marksizem (četrta knjiga). Prva knjiga vsebuje naslednja poglavja (v oklepaju so navedena imena avtorjev): Marx, Engels in predmarksovskj socializem (E. J. Hobsbavvm), Materialistično pojmovanje zgodovine (David McLel-lan), Marx in zgodovina (Pierre Vilar), Kritika politične ekonomije (Maurice Dobb), Marx »filozof* (Istvan Meszaros). Marx in iskanje komunistične svobode (Ni-cola Badaloni), Evolucija, revolucija in država: Marx in etnološka misel (Lawrence Krader), Politični vidiki prehoda iz kapitalizma k socializmu (E. J. Hobs-bawn), Marx in marksizem (Geor-ges Haupt), Engelsov portret (Ga-reth Stedman Jones) in Usoda izdaj Marxovih in Engelsovih del (E. J. Hobsbawm). D. Ž. PETEK, 24. DECEMBRA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.30 DNEVNIK 14.00 »Klakson* — oddaja o avtomobilizmu in turizmu 14.40 Neposredno z dnevnikom 1 15.30 »Punch in Jody* — TV film 17.00 DNEVNIK - kratke vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.30 «Oggi per domani* 18.50 Happy magic 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.30 Aktualnosti dnevnika 1 21.20 Komični film s Stanliom in Olliom 21.55 DNEVNIK 22.05 «Čarovnik iz Oza* — film 23.45 Božični nagovor kardinala Uga Polettija 23.55 Polnočnica, mašuje papež Janez Pavel II. Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 14.00 Tandem 14.50 »La pietra di Marco Polo* — 15.40 V studiu... 16.00 šola in vzgoja 16.30 «Planet» — programi z vsega sveta 17.30 DNEVNIK - kratke vesti 17.40 Tedenska rubrika o turizmu 18.40 DNEVNIK — šport 18.50 »Le strade di San Francisco* — TV film 19.45 DNEVNIK 20.30 Portobello 22.00 DNEVNIK 22 10 DNEVNIK - Dossier 23.00 Dvfe zgodbici za božič: Tretji kanal 15 45 Božične navade 16.45 Inšpektor Hackett 17.35 Kaj počneš: ...se smeješ? 18.30 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 19.35 Prazniki, navade in kraji 20 05 šola in vzgoja 21.35 »Cafč shantant* — - 23.05 Veliki izvajalci: Giorgio Za-gnoni JUGOSLOVANSKA TV L|ubljana 17.25 Dvojčka — otroška 17.55 Telestart ’81 — zabavno glasbena oddaja 18.25 Obzornik 18.40 Za zdravega srečnega otroka 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 C. Desailly: Nove tigrove brigade 21.05 Zrcalo tedna 21.25 Skrivnost Obervvalda — italijanski film Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 20.15 Ritem zločina — film 21.45 TVD danes TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 četrtkova srečanja; 8.30 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.3(1 Pol dnevniški razgledi: Beležka; 12.(X) Problemi slovenskega delavca v naši deželi; 12.40 Komorni zbor Radiotelevizije Ljubljana; 12.30 Naša gruda; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Rožanc: »Me- tulj*; 14.30 Glasbene skice:’14.5ž Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Almanah: Sprehod po tržaških predmestjih. Pripra vila Lida Turk: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba Bach: «Bereitet die Wege, berei-tet die Balin*, adventna kantata; Rimski - Korsakov: Božična noč, simfonična suita; 18.00 Pričakajmo skupaj polnoč’ Jaslice 1982: neposredno iz studia Peter Cvelbar; 21.00 A. Rebula. »Četrti Kralj*. Božična igra; 22.00 Božični koncert; 23.10 Božična zgodba; 24.00 Polnočnica. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Po ročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere: 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni ra dijski in TV spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 13.45 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Pesmi in plesi naših narodov; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; KOPER (ltali|anskl program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 1230, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji program; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Besede in glasba; 10.15 Orkester »Edig Galletti*; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mo zaik: 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Audiobox; 12.00 S prve strani; 12:05 Glasba po željah; 14.33 Glasba; 15.00 Pesmi in ple si z vsega sveta; 15.32 Crash: 16.00 Kultura in družoa; 16.15 Or kester »La vera Romagna*; 16.45 Književna oddaja; 16.55 Popotnik; 17.00 Ves svet je LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.10 in 6,45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mla dim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... opero?; 1135 S .pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domače pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Valčki iz baletov Čajkovskega; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Na potki za turiste; 15.50 Radio da nes. radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.30 S knjiž nega trga; 18.55 Minute za EP: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju; tmmm: SOBOTA, 25. DECEMBRA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Cirkuške igre 11.00 Maša 11.55 Božično voščilo in blagoslov 12.30 Božične pesmi 13.30 DNEVNIK 14.00 «OiiVer* — film 16.25 in 17.05 Neposredno iz studia 17.00 DNEVNIK - kratke vesti 18.00 Kojak - TV film 18.50 Happy magic 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.30 Fantastico 3 22.05 DNEVNIK 22.15 »Natale in časa Cupiello* — 00.30 DNEVNIK — Drugi kanal 12.35 Čudežna kocka 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 14.00 Colombo - TV film 15.15 Neposredno iz studia 18.00 DNEVNIK — kratke vesti 18.05 «11 coraggio di Lassie* — 19.45 DNEVNIK 20.30 «Ernani» — opera 22.15 DNEVNIK 22.25 «Veliki upi* — film Tretji kanal 14.30 Božične navade 15.30 Poje Viola Valentino 16.15 «čudež v Milanu* — film 17.45 Zabavno — glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 19.35 «11 pollice* 20.05 Vsi na oder: kinoteka 20.40 Ljudske zgodbe in legende 21.25 DNEVNIK 22.00 Turneja kantavtorja 23.10 Pogovor v studiu JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Mišje prigode 8.15 ZBIS: Z modrim zajcem 8.30 Dvojčka 9.00 Arabela 10.00 Povezave 10.50 Pozdravljena, Makedonija 11.00 Portreti: Ferdo Vesel 11.40 in 14.40 Poročila 14.45 Čarobna piščal — film 16.55 PJ v košarki: 18.30 Naš kraj: Podlehnik 18.45 Ciciban, dober dan 18.55 Zlata ptica 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Narazen — film 21.35 Zabava vas Beba Selimovič 22.20 Poročila Koper 16.45 Z nami pred kamero 16.50 TVD novice 16.55 Košarka 17.05 Rim — dokumentarna od. 18.30 TV film iz serije »Inšpektor Bluey» 19.30 TVD stičišče 20.15 Rim — dokumentarna od. 21.15 TVD danes 21.30 «Zadnje dejanje* — nad. TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.20 Božič v svetu; 9.00 Maša; 9.45 Božične melodije; 10.30 Mladinski oder: «Marjanka .je srečala Jezuščka*: 11.00 M. Tomc: Slovenski božič; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 «G!as od Rezije*; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Rožanc: «Metulj»; 14.30 Otroški kotiček: «Na.idihojca»: 15.00 Iz studia neposredno; 17.00 Koncert božičnih pesmi; 17.40 Instrumentalna božična glasba; KOPER (Slovensk1 program) 6.00, 6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper: 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV spored; 7.28 Zaključek: 7.30 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Kinospored; 13.30 Zamejska reportaža; 13.50 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba in zanimivosti; 15.00 Dogodki in odmevi; KOPER (Italijanski program) 0.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 11 30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program; 10.00 Teksti in glasba: 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Ves svet je ena dežela; 12.00 S prve stra ni; 12 05 Glasba po željah; 14.33 Vsi smo v balonu; 15.15 Country glasba; 15.32 Glasbeni week-end: 16.00 Istrski akvareli; 16.15 Orkester »Casadei*; 16.45 Glasbeni premor; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Pozor na one tri; RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 21.00. 23.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji program; 9.00, 12.58, 16.58, 18.58, 20.58, 21.58, 22.58 Ze leni val; 10.03 Week-end; 10.15 Orkester James Last; 10.30 Ma ša; 11.55 Blagoslov papeža Janeza Pavla II.; 13.25 Rock glasba; 14.00 Glasovi in podobe; 15.00 «Permette, cavallo?*; 16.25 Stičišče; 17.03 Avtoradio- 17.30 Program za mlade; 18.00 Aktualnosti in kultura; 18.30 Prijateljski odnos; 19.25 Jazz - glasba; 20.00 Black-out; 20.40 Odprti oder; 21.03 Rubrika o medicini; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v...; 22.28 Radijski oder; 23.10 Telefonski pogovor. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 17.00, 19.00 22.00. . 23.00, 24.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.40 Po republikah in pokrajinah; 11.05 Zbo ri na koncertnih odrih; 11.30 Pogovori s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12:40 Naši poslušalci čestitajo: 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Mladi mostovi: 19.56 Domovina je ena: 20.00 Zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do jiolnoči; 0.05 Nočni program - glasba NEDELJA, 26. DECEMBRA 1982 (Nadaljevanje sledi) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.45 Maxi koncert 10.45 in 11.55 Tedenska nabožna oddaja 11.00 Maša, 12.15 Zeleni val 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 14.00 V teku nedelje 14.55 in 16.10 Discoring glasbena oddaja 17 25 Amyjev strah — TV film 17.55 Fantastico bis 18.35 Športne novosti 20.00 TV DNEVNIK 20.30 Marco Polo — 4 epizoda 21.50 Koncert Lize Minelli 22.40 TV DNEVNIK 22.50 Si imel prav ti... — glasbena oddaja 23.40 TV DNEVNIK - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Zdravstvena oddaja 10 25 Šola in vzgoja 11.15 12 Volkslieder — Ludwig van Beethoven 11.45 Dvojno življen.je z očetom — iz se ije Rhoda 12.10 Opo danski program 13.00 TV DNEVNIK ob 13. uri 15.20 in 16.10 Blitz — Športna oddaja 16.25 in 17.45 Spektakel 17.30 Najnovejše ameriške plošče 19.50 TV DNEVNIK 20.00 Športna nedelja 21.40 «La 'scomparsa’ dello scom parso* — TV film 22 30 TV DNEVNIK 22.40 Stroj časa 23.20 Šola in vzgoja 23.50 TV DNEVNIK Tretji kanal 11.45 Glasbena nedelja 13.30 »Se 10 al giorno vi sembran poche* 14.00 Hockey na ledu 16.20 Special Renato Carosone 17.05 «Settefolli» — Se smejiš? 18.00 Bela in črna jazzovska glasba 19 00 TV DNEVNIK 19.20 Deželni šport 19.35 Glasbena oddaja 20.40 Šport na tretjem kanalu 21.40 Glasbeno govorni program 22.10 TV DNEVNIK 22.30 Rino Gaetano leto dni pozneje JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25. Poročita V*? H, Tfff 1 9.30 Živ žav 10.20 človek in pol, — nad 11.15 TV kažipot > 11.35 Srečanje s Tončko Maroltovo 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročile 13.45 Kviz glasbene mladine Slovenije 15.15 Prisluhnimo tišini 15.45 Poročila 15.50 Živeti z naravo 16 35 športna poročila 16.50 Gospod Smith gre v Wa-shington — film 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Ljubica — drama 21.15 Glasba mojega življenja 22.00 Poročila Koper 17.00 Z nami pred kamero 17.05 Rim — dokumentarna od. 18.05 Inšpektor Bluey — TV film 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Stičišče 20.15 Alfredove nezgode — film 21.45 Sedem dni 22.00 Rokomet TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 MladinsKi oder: «Jaslice v gozdu*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13,20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z na ših kulturnih prireditev; 16.00 Neposreden prenos božičnega koncerta. KOPER (Slovenski program) 7 00, 8.00. 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 7.30 Negovanje otroških zob; 8.07 Kinospored; 8.10 Stoji, stoji lipica; 8 30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 9'OfTŽaklju^' ček: 13.00 Na valu Radia Koper: Sosednji kraji in ljudje; 13.45 Glasba po željah; 15?6()'Radio Kord«; 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Naša pesem 82; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Po ročila; 6.00 9.30 Jutranji pro gram; 9.32 Lucianovi dopisi: 10.00 Teksti in glašba, 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 1120 Glasbeni premor; 11.30 Kim; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po že l.jah: 14.30 Glasbeni sejem: 1515 Stisk roke; 15.30 Crash; 16.00 Najpopularnejše pesmi tedna; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.00 Lestvica LP; 17.45 Glasben' slovarček; 18.45 Slišimo se zopet jutri. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vo jaki; 7.40 Vedri zvoki; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska; 14.25 Z majhnimi ansambli; 14.(0 Pi halne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Operne melodije: 17.50 T. Troll: Cesarski kos; 18.30 Na zgornji polici; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 2.2.20 Skupni program JRT; 23.05 Lirični utrin ki; 23.10 Nočni koncert; 0.05 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 27. DECEMBRA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.30 DNEVNIK 14.00 Marko Polo — 4. epizoda 15.15 šola in vzgoja 15.45 «Veliki samotarji\ — 18.15 športni ponedeljek 17.00 DNEVNIK — kraste vesti 17.05 Neposredno iz stTOia ,17.10; Risanka 17.30 Vsi za enega 18.00 TV film iz serije »Dick Turpin* 18 20 Sodobna kultura 18 50 Happy magic — vmes TV 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20 30 «Funny girl* — film 22 50 DNEVNIK 23.00 Srečanje s kinematografijo 23.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 24.00 DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Oddala o zdravstvu 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.05 in 14.30 Paroliamo 14.20 in 15 30 Risanka 14.50 Divji svet živali 15.10 Kvizi 15.50 Iz studia 16 00 Šola in vzgoja 16.30 Planet — Programi z vsega sveta 17.30 TV DNEVNIK - Flash 17.35 «Ognjeni ptič* — Risanka 17.45 Tedenska informativna glas bena oddaja 18.40 športna oddaja 18.50 Ubežniki — TV film iz serije 19.45 TV DNEVNIK 20.30 Pepel za sestri Flynn — 21.35 50 let tekmovanj za «Palio di Siena* 22.30 TV DNEVNIK 22.40 Kriminalka «Vaba» 23.05 Nabožna oddaja 24.00 TV DNEVNIK — » Tretji kanal 15.55 Koncert Claudia Baglionija 18.20 Milva — glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.40 Baročni praznik — 4. del 21.40 Šola in vzgoja 22.10 DNEVNIK 22.45 Ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TV L|ubl|ana ssiamsšKsa 16.00 Kmetijska oddaja 17.00 osu* 17.05 Povezave 17.55 Tt-etje obdobje 18.25 Obzornik 18.40 Dedek Mraz, izpolni nam željo 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.57 Propagandna oddaja 20.00 35 mm — filmska delavnica 21.30 V znamenju Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Film 19.30 TVD stičišče 20.15 Serijski film 20.45 Italija z neba — dok oddaja 21.35 TVD danes 21.40 Nenavaden par — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Dodaj življenje letom, ne samo leta živi je njul; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 - 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Gledališki glasovi; 12.40 Zborovske skladbe: 13.20 Gospodarska pro blematika; 14.10 Roman v nada ljevan.iih: M. Rožanc; «Metulj»; 14.30 Glasbene skice. 14,55 Naš jezik; 15.00 Šport; 16,00 Beseda in glasba; 17.10 Mi in glasba: Ob 45 letnici smrti Lojzeta. Bratu ža; 18.00 Od Milj do Devina: KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik: 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spn red; 7.25 Radijski in TV spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202: 13.00 Na valu Radia Koper: 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 13.45 Nasvet Radia Koper: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Zapojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Pregled športnih ' c KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji program; 10.00 Teksti in glasba: 10.10 Pozdravljeni, otroci; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Pesmi; 11.36 Tisoč popevk; 12.00 3 prve strani; 12.05 Glasba po želiah; 14.33 Glasba: 15.00 Pozdravljeni, otroci: 15.32 Crash: 16.00 Country glasba: 16,15 Orkester »E. Gal letti*; 16.55 Pismo iz.,.; 17.00 Spomin na epereto: 17.32 luke box; 18.00 Komorna glasba; LJUBLJANA 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00. 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 4.5 Dnevni koledar; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringa-ra.ia; 8.40 Pesmica za mlade risarje: 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...: 11.05 A11 poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko terno; 18.25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute ansamblom Slovenija: 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke: 21 05 Paul Hindemith; 22.15 Informativna oddaja: 22-25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza; LJUBOMIR ČERNE 6. BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN Tudi ona je morala na tako delo. Spominja se, da je morala nekajkrat čistiti celice in pisarne, kjer so zasliševali zapornike na Trgu Oberdan št. 3. Spominja se, kako se je prestrašila ob eni takih priložnosti. Ko je Nemec odprl celico, je zagledala na tleh ležečega pripornika v mlaki krvi. Sam si je prerezal žile na rokah. Verjetno ni mogel prenašati trpljenja in si je vzel življenje. Za Švabe e bil to en plus, prihranili so si kroglo. Papir, ki sem ga nabral v smetnjaku, sem si dal na prša, v rokave in hlačnike, tako sem laže prenašal hlad v celici. Popoldan se je že prevesil, spustil sem brando n legel. Ne vem, koliko časa sem dremal, vem le, da me e prebudilo odklepanje vhodnih vrat. Hitro sem vstal in ivignil brando, saj čez dan ni smela biti spuščena. Švaba je obhodil ves hodnik sem pa tja, se ustavil in pogledal skozi okence v celico, nato odšel iz bunkerja. Zdelo se je, I da ta dan ne bodo več vozili na zaslišanje. Ker je bila že noč, sem ponovno raztegnil brando in se vlegel. Ponoči je Švaba še dvakrat prišel na ogled celic. Četrtek, 5. april 1944. Minila je druga, dolga noč v bunkerju. Že zgodaj sta prišla eseovca, pregledala celice in pospremila na stranišče tistega, ki je želel. Na čiščenje celic ta dan niso pripeljali nobene ženske. Zasliševanja so se pričela okrog 9. ure. Tudi tega dne so odpeljali prvega tovariša Turka. Za njim so v nekaj urah peljali še tri zapornike. V strahu sem čakal, kdaj bo vrsta na meni. Švaba nas je pričel voditi na zrak. Mene so odpeljali drugega. Tudi to pot sem si nabral nekaj papirja in ga skril v nedrje. Tudi tega dne so peljali na zrak samo nekaj zapornikov. Moralo je biti že popoldne, ko so peljali na zrak zadnjega, zato sem upal, da to jutro ne bodo več zasliševali. Nekaj ur za tem, moralo je biti zgodaj popoldne, je vstopil esesovec, pregledal hodnik in še kako celico in nato odšel. Navezal sem razgovor naprej z Miljčanom, nato se je vključil v razgovor tudi Zavadlav. V glavnem smo tarnali in ugotavljali, da je manj prometa, kot prejšnji dan. Zaslišalo se je odklepanje glavnih vrat in utihnili smo. Vstopila sta dva Nemca, po hodniku obhodila celice, pogovarjala sta se med seboj, nista pa odprla nobene celice in kmalu nato sta odšla. Miljčan je povedal, da je to super- kontrola, ker je bil zraven oficir. Odleglo mi je in verjetno tudi vsem ostalim zapornikom. Tiste dni je bilo zunaj precej mraz, zaradi tega je bilo tudi v celicah zelo hladno, kašlanja in kihanja je bilo vedno dovolj. Mene to ni motilo, saj v takih okoliščinah vsake vrste glas blaži in krajša čas. Popoldne niso nikogar peljali na zaslišanje. Temnilo se je že in tako sem bil bolj miren, ker sem računal, da so za ta dan verjetno zaslišanja mimo. Iz gornjih prosto- ' rov je bilo slišati glasno govorjenje in občasno tudi vpitje, čez čas tudi pijano petje. Miljčan mi je rekel, da pijani čakajo na bližajoče se velikonočne praznice. In še je dodal: «Švabi so še bolj nevarni kadar so pijani. Radi tepejo ujetnike za užitek.« Samo to še manjka, sem mu odgovoril in se poglobil v premišljevanje o vsem. Ponovno sem v mislih predelal vse, kar so nie spraševali, kako tajiti in odgovarjati, da ne bo posledic v naših vrstah na Krasu. V mislih sem imel pokojnega Mirka Pirca iz Koprive, ki nam je večkrat govoril, da če priznaš, te trpinčijo in umorijo, če ne priznaš ničesar, te vseeno umorijo. Tudi ta dan me niso peljali na zaslišanje. Mislil sem si, da morda res iščejo nekoga za preverjanje, odnosno za soočenje, kakor sem jim zatrjeval na zaslišanju prvi večer. Prišel je esesovec, pregledal celice in odšel. Zopet tišina s kašlanjem. V noči sta še dvakrat obhodila bunker dva esesovca in nastal je spet nov dan, nova bojazen, kaj bo. Petek, šesti april 1944. Tudi tretja noč v bunkerju je minila. Kakor prejšnje, sta tudi ta dan že zgodaj dva Švaba pregledala in ugotovila stanje. Kmalu potem, ko sta odšla, sta se ponovno pojavila dva Švaba. Z njima je bila zopet tov. Pavla Seražin iz Šmarij pri Sežani, v roki je imeila metlo in smetišnico. Potisnili so me iz celice, s tov. Pavlo se nisva mogla nič sporazumeti, ker sta Švaba vse opazovala. Očistila je celico in nato še vse druge. Ko je končala in so odhajali iz bunkerja, je še enkrat v pozdrav pogledala v okence na vratih moje celice. Malo pozneje sta Švaba razdelila vodo in komis. Tega dne so peljali na zaslišanje dva jetnika in to že precej zgodaj. Tov. Turka so peljali bolj pozno in ga kmalu pripeljali nazaj. Mene tokrat niso peljali na zrak, verjetno so peljali one iz nasprotne strani hodnika. Iz tega sem sklepal, da bom gotovo moral na zaslišanje. Bil sem bolj miren,- zdelo se mi je, kot da sem dobro pripravljen na vse. V teku jutra ni prišlo do zaslišanja. Ko sem odprl brando, da bi legel, sem opazil na brandi dve .cigareti in dve vžigalici. Pustila jih je tov. Pavlu ob čiščenju. V mislih sem se ji zahvalil. Cigarete nisem prižgal, ker bi lahko vsak čas vpadel v bunker kak Švab. Kc bi zavohal vonj po tobaku, bi podivjal. Cigarete in vžigalice sem spravil v gornji žep jope, se vlegel in poglobil v premišljevanje. NO^OMEf NA TURNIRJU V MILANU Nizozemski Ajax zasluženo osvojil prvo mesto MILAN — Amsterdamski Ajax je osvojil svojevrstni nogometni turnir «Angelo Moratti«, ki sta ga priredila Inter in televizijska mreža Ca-naie S. «Dvoranski» turnir med moštvi, ki so uvrščala le šest nogometašev in na zmanjšanem igrišču, je navdušil številno občinstvo. Nizozemci so se pokazali kot najbolj izkušena ekipa, navdušil pa je predvsem veteran Cruyff, Ajax je v finalu igral prnti Milanu in zmagal s 6:5. Nizozemci so bili vedno v vodstvu, vodili so tudi s štirimi goli, tako da je Milan, predvsem po zaslugi F. Baresija (3 goli), le proti koncu znižal rezultat. V finalu za tretje mesto pa je slavil organizator Inter. Inter je premagal angleški Nottingham For-rest s kar 5:1, prvi junak srečanja pa je bil Altobelli, ki je zabil kar štiri gole. Uspeli turnir je zaključilo nagrajevanje. Vsi udeleženci so dobili posebna priznanja in se domenili, da je take prireditve treba ponoviti. SMUČANJE OBRAČUN OB ZAKLJUČKU LETA Sedanja lestvica ne kaže pravega razmerja moči v svetovnem smučanju Po novem letu bodo imeli spet glavno besedo slalomisti - V boju za skupno končno uvrstitev tudi Tržičan Bojan Križaj S super veleslalomom' v Madonni di Campiglio so smučarji sklenili letošnje leto, sezona 1982/83 pa se bo seveda nadaljevala 4. januarja, ko bo v Švici na sporedu moški slalom. Že začetek sezone je pokazal, da bo letos boj za osvojitev naslova svetovnega prvaka v skupni oceni izjemno ogorčen, saj so se vmešali tudi smukači, ki prej niso imeli priložnosti. Začetek sezone ni obetal nič dobrega. Povsod je manjkal sneg, tako da so morali več tekem prenesti, s sijajno organizacijo pa so se izkazali Italijani, saj se je večina preizkušenj odvijala na njihovih progah. Začetek sezone pa je bil tudi v znamenju polemik, ki so se dotaknile predvsem super veleslaloma. Zanimiva bo glede tega izjava direktorja jugoslovanskih smučarskih reprezentanc Toneta Vogrinca, ki je v sredo dejal sledeče: «čudno tliiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiMfiiitiMHtiiiiiMdiiiiiiiHiimiiiliiiiiMltmimiiiititiiitit KOŠARKA V DRŽAVNEM PRVENSTVU Jadran končal leto s pomembno zmago Jadranovi mladinci so odpravili Basket Time iz Vidma Jadran — Basket Time 95:86 (54:46) JADRAN: Kojanec 10, Vremec 4, Gulič 40, Kralj, Emili, Vassal-le 10, Hrovatin 2, Pupis 7, Rau-ber 22. Jadranovi mladinci so se od letošnjega leta poslovili s pomembno zmago. Premagali so videmsk' Basket Time s 95:86 in zasedajo sedaj četrto mesto na lestvici, saj so v prvenstvu zabeležili pet zmag in tri poraze. Jadran ima tako še vse možnosti, da se uvrsti v na daljnje tekmovanje kjer bodo na stopale tri prvouvrščene ekipe. V prvem polčasu je Jadran vodil z 12 točkami razlike in vodstvo se je še stopnjevalo v nadaljeva n.iu, ko so naši košarkarji povedli tudi za 16 točk. Nekaj pred koncem pa so morali zaradi petih o-sebnih napak z igrišča Kojanec, Rauber in Vremec, tako da so se gostje približali na sami dve toč ki. Srečanje .je nato v zadnjih tren minutah odločil Gulič, ki je dal 9 zaporednih točk. in je bil tudi najbolj zapažen posameznik na igrišču. Svojevrsten rekord pa sta v tej tekmi dosegla sodnika Dosodila sta kar 89 prostih metov in žvižgala 68 osebnih napak, od tega 44 v-drugem polčasu. Jadran bo svojo naslednjo tek mo odigral 13. januarja na repen-skem igrišču, ko se bo ob 18.15 srečal z APU iz Vidma. tekma dečkov. Zmagali so gostje, kar pa je postranskega pomena, saj taka srečanja služijo za zbliževanje med mladino. Zmaga Grčije YANNINA - Grčija je v prijateljski nogometni tekmi premagala Ciper z 1:0. Tudi LR Kitajska BANGKOK - Južna Koreja in LR Kitajska sta se uvrstili v finalni del tekmovanja za svetovno mladinsko nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mehiki. je vse skupaj. Super veleslalom nima s pravim veleslalomom nič skupnega. Ta ugotovitev je enaka tisti po tekmi v Val dlseru. Tu ni nobene logike. Veleslalomisti so izgubili tri tekme, zato so močno o-škodovani, točke v »super G* pa dobivajo smukači. Naši bodo nastopili v super veleslalomu tudi na zadnji tekmi v Garmisch Partenkirch-nu, kjer pa upam, da bo proga vendarle drugačna, saj nima tako dolgega ravninskega predela.* Skratka super veleslalom ne »leži* najboljšim smučarjem med vratci, na kar je pokazala tudi sredina tekma. Križaj je zasedel 62. mesto, Stenmark pa je močno zaostal. Najbrž ti smučarji ne bodo več nastopili v tej preizkušnji, kot ne bo nastopil niti Phil Mahre. Zaenkrat vodi na skupni lestvici Peter Miiller, vendar je treba pripomniti, da sta bila na sporedu le dva slaloma in da veleslalom še ni prišel v poštev. Skoraj gotovo je, da bo Miiller kmalu izgubil svoje prvenstvo. Zato bo boj za prvo mesto najbrž med Stenmarkom, P. Mahrom, Zurbriggenom in, zakaj ne, Križajem. Križaj je letos v dobri formi, že sedaj je osvojil toliko točk kot lani še krepko čez polovico tekmovanja. Računati pa bo treba tudi na Stiga Stranda. Jugoslovani bodo lahko računali tudi na Borisa Strela, ki je po znani poškodbi spet na smučeh, tako da bodo lahko poskrbeli še za marsikateri uspeh. V ženskem taboru so stvari več ali manj razčiščene. Ni videti, kdo bi lahko ogrozil premoč Švicarke Erike Hess, ki bo prav gotovo tudi letos zmagala v svetovnem pokalu. Tudi Italijanke so v dobri formi, vendar lahko računajo kvečjemu na posamezne zmage. Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta med boljšimi slalomistkami Anja Zavadlav in Andreja Leskovšek. Prva se standardno uvršča med najboljše, druga pa prihaja k sebi po poškodbi, ki je v marsičem omejevala njeno eksplozivnost. Leskovškova ima šele sedemnajst let in bi se morala ob prizadevnem treningu uvrstiti v sam vrh svetovnega ženskega smučanja, kar pomeni, da ji pot do zmag ne bi smela biti zaprta. NOGOMET 'V' Menotti k Barceloni? MADRID — Po pisanju španskega tiska naj bi trener argentin ske nogometne reprezentance Me rotti v prihodnji sezoni treniral Barcelono in ne brazilskega prvoligaša Atletico Mineiro, s katerim je baje že podpisal pogodbo. vse za šport in prosti čas VEC ŠPORTA -VEC ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH •■.-•■v • vavkjfar- ,7? Bregovi cicibani so letos prikazali zelo dobro igro Kot je že več let navada v tem času, je za mladinska nogometna prvenstva napočil čas počitka, ki v večini kategorij sovpada z zaključkom prvega dela prvenstva. Čas je torej zelo primeren za obračun o dosedanjem poteku prvenstev in za razmislek o programih za bodočnost. S to številko začenjamo s predstavitvijo vseh naših mladinskih ekip. BREG (Ciciban!) Trener cicibanov Brega je Miran Švara. Vprašali smo ga za mnenje o letošnjem prvenstvu ekipe. Doslej smo dosegli to, česar si nismo nadejali pred prvenstvom. Zato moram pohvaliti fante, ki so zelo vestni in redno trenirajo. Mogoče bi bili lahko dosegli še kaj več, imeli pa smo nekaj poškodb, ki so precej negativno vplivale na našo igro. Pri cicibanih namreč igra sedem igralcev, ekipa pa je zgrajena na štirih stebrih (vratar, branilec, vezni igralec in napadalec). V primeru, da je odsoten tudi samo eden izmed teh ključnih igralcev, se to takoj pozna v igri celotnega moštva. Ko je manjkal naš vezni i-gralec Kozina smo vedno izgubili. Vsekakor pa je splošna ocena tega prvega dela prvenstva zelo dobra. Mislim, da bomo tudi v drugem delu prvenstva to potrdili. Seveda pa je potrebno še mnogo resnega dela. Kaj je poglavitno za dosego uspehov pri mladinskih ekipah? Pri mladincih, kakor tudi pri članskih ekipah, je pog’avitne važnosti, da igrajo fantje več let skupaj pri istem moštvu. Poleg tega je nujno, da je trener strokovno dobro pripravljen in da svoje delo jemlje resno. Mora pa bili tudi podkovan v otroški psihologiji. Zamejski mladinski nogomet je, kot kaže, nekoliko v krizi. Ali imate mogoče kakšno zamisel za izhod iz tega kriznega položaja. Mislim, da bi si lahko opomogli tako, da bi prišlo vsaj na mladinski ravni do večjega sodelovanja med našimi društvi. Žal pa se moramo večkrat soočati s kampanVizmom. Ekipo sestavljajo: VRATARJA: Borut Cah, Massimo Gašperini. BRANILCI: Massimo Govoni, Fran-cesco Reggio, Peter Kozina, Ste-fano Basso, Pavel Zeriali. NAPADALCI: Antonio Raffaele, Mauro Krašovec, Vasja Čuk, Sebastjan Starič, Igor Lajne, Lo-renzo Zupin, Paolo Labiani, Ales-sandro Alberti. DOSEDANJI IZIDI: Montebello - Breg 4:1; Breg - CGS 8:1; Giariz-zole - Breg 5:1; Breg - Fulgor 3:2; Chiarbola - Breg 1:1; Breg - For-titutdo 2:2; Soncini - Breg 5:0; Breg - Costalunga 2:1; Inter S. Sergio -Breg 3:0; Breg - Campanelle 3:2; Domio - Breg 0:1. POLOŽAJ NA LESTVICI: v A skupini pokrajinskega prvenstva cicibanov je Breg dosegel 12 točk in zaseda 6. mesto na lestvici. IGOR PAVLETIČ liMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMintiiiiiituiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiituiiiiiiiiiiifiiMiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniui Mlade telovadkinje med vajo PRED ČASOM V LONJERJU Uspel družabni popoldan atletske sekcije «Adrie» Prizor s telovadne akademije gimnastičnega odseka odkritju plošče za 100-letnico Sokola Pred časom so se v društvenih prostorih v Lonjerju zbrali člani atletske sekcije Adrie, da bi opra vili obračun komaj končane sezone. Dnevni red je predvideval poleg poročila o delovanju še nagrajeva nje najboljših, predstavitev zadnje številke društvenega biltena, pro gram za leto 1983 ter diskusijo, ka ieri je sledila zakuska. V poročilu se je odgovorni za atletiko Fabio Ruzzier najprej dotaknil kroničnega problema vseti naših društev pomanjkanja trenerjev, kar .je letaš pri Adrii prvič po ustanovitvi atletske sekcije, pri neslo do zmanjšanja števila aktivnih članov, ker se .je tudi sam Ruz zier (ki .je edini trener društva) odločil, po vrsti spodbudnih rezul- ODBOJKA PRVENSTVO MOŠKE C-2 LIGE KOŠARKA NAŠE EKIPE y PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Prijateljska tekma Bor-Slovan 51:76 Burolo. Bor — Slovan BOR: Kovačič 6 (0:3), Lipolis 15. Pertot 19. Carbonara 5, Žetko 2, Mosetti, Perini 2, Uršič, Rudolf 2, Žgur, Trampuš, Cape lin. -SLOVAN: Nogaršek 4, Nejedli 8, Bučar, Lončar 18. Lipovec 7, laboda 2. Poljanšek 2. Jermančič 8 Logar 25. Mesec, Sotlar V okviru prijateljskega srečanja med pobratenima društvoma Bo-in Slovanom iz Ljubljane je tudi košarkarska Bor JEK Banka do novih točk Doslej zadovoljil le openski Polet Borovci so z lahkoto premagali Metallurgico s 3:0 rom Bor JIK Banka - Metallurgiea 3:0 (15:13, 15:6, 15:5) BOR JIK BANKA: Plesničar Ma rušič, Veljak, Batič, De V/alder stein, Bitežnik, Stančič, Korvo, Budin, Pečenko in Zgubin Odbojkarji Bora JIK Banke so pospravili tretji par točk z Metallurgico iz Pogoletta lažje kot je bilo pričakovati. Gostje so izgubi 1, samo po treh setih igre in samo v prvem nizu so bili enakovredni, ker so naši fantje precej grešili. Prav temu gre pripisati razlog, da je Metallurgiea v prvem delu sre Čanja že vodila s 13:7, a niti izdatna prednost ni zadostovala Borovci so v nadaljevanju zaigrali občutno bolje in nanizali še potrebnih osem točk. V preostalih dveh nizih pa so bili popolni gospodarji na igrišču, kat najbolje pričata končna izida, saj je bil nasprotnik najmanj za razred slabši. V tretjem nizu so gostje osvojili samo šest točk, v zadnjem pa še eno manj. V prvih štirih nastopih je JIK Banka trikrat zmagala in v zadnjem kolu prvega dela prvenstva prihaja v goste še neporaženi Ma-niago in ta tekma bo izredno zanimiva in važna za osvojitev enega od prvih treh mest na končni lestvici, saj bi si Borovci že v prvem delu zagotovili obstanek v C-2 ligi. Ž»K Kras — odsek otroške telovadbe obvešča, da bo . torek, 28. t.m., ob 16. uri v osnovnošolski telovad- nici v Saležu zadnja skupna vaja za otroke, ki se bodo udeležili telovadne akademije v Ljubljani. * * * ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča udeleženca zimovanja v Kranjski gori, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 26. decembra, ob 7.15 iz Križa (izpred spomenika) in ob 7.45 z Opčin (Central bar). Roma v Braziliji SAO PAOLO — Italijanski nogometni prvoligaš Roma bo 8. februarja odigral prijateljsko tekmo proti brazilskemu moštvu Sao Paolo. ŠD KONTOVEL vošči vsem svojim članom, simpatizerjem in atletom vesel božič in srečno 1983 Bor Radenska, ki razpolaga z odličnimi posamezniki, razmeroma razočaral - Težek boj za obstanek za Kontovel Po osmih kolih beležimo prvo pavzo v promocijskem prvenstvu. Letošnje tekme so bile kvalitetne j še od lanskih in doslej ni še ek1-pe, ki bi odločno izstopala. Na vrhu lestvice vodita Don Bosco in Stel l a Azzurra s po sedmimi zrna gami in enim porazom. Don Bosco sestavljajo sami mladi košarkarji, ki so doslej pokazali največ: izre dni so v napadu in agresivni v obrambi. Tej ekipi sledijo po učin kovitosti Stella Azzurra. Ferrovia-rio in Grandi Motori. ki pa nimajo tako izpiljene igre. Scoglietto, Radiograf in Ginnastica so na tret jem mestu z desetimi točkami In to so ekipe, ki se lahko potegujejo za napredovan.je v D ligo Tej sku pini sledita potem Časa del frigo in najbolje uvrščeno slovensko moštvo Polet. Openci so se doslej dobro borili, čeprav so bili pred težkimi nato gami. S favoriti so izgubili, pre magali pa so Radiograf Zelo lep nastop so opravili tudi v derbiju bila na sporedu ni|||||||||||t|||llllllllllllllllnll,,,,,,,,,,,,,,,,,,,aH^HiiiiniiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiunininUHinuiiniiiitiiiiiiiiiHminniiiiminiiniiauiiiiiiniiniiiniiiniMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuniuKnnimiiiiiiiniiiiimMiiiiiiHiimiiiimiiiiiiMiii......iiiiiiitiinimiiiHiiinnim IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI e «S športnim udejstvovanjem bi doma nadaljeval s Kontovelom. kjer sta si bili peterki enakovredni. Lažji sta bili zmagi s CUS in Sabo. Adrijan So sič je torej lahko z igro svojih zadovoljen. Openci bodo sedaj na dal je vali s serijo težkih tekem, u pati je, da se bodo izkazali kot v prvem delu prvenstva. Bor Radenska pa je doslej popolnoma razočaral. Peterka je slartala v prvenstvu z velikim, ambicijami, a .je zbrala doslej samo štiri točke, čeprav ima na sporedu še tekmo z zadn jeuvrščeno Sabo ('Modri*, ki razpolagajo z zelo dobrimi posamezniki, so prikazali razmeroma slabo igro. Končno še beseda o Kontovelu Niti Kontovelci niso pokazali vsega kar zmore.jd in čeprav so starta h ciljem, da ostanejo v ligi, bi morali vendarle pokazati nekaj več, če hočejo ta cilj tudi uresničiti. Zaigrati pa bodo motali manj nervozno, kar jih je nemalokrat po gubilo. Z večjo voljo do zmage in boljšo skupinsko igro pa Konto vel ne bi smel imeti prevelikih težav. da obstane v ligi. M R. ODBOJKA v . u l ' 1 , Skupina beneških gojencev i Dijaškem domu V to našo najnozejšo tedensko rubriko «športne vesti iz Beneške Slovenije* gre prav gotovo vključita tudi življenje Benečanov — učencev, dijakov in študentov — po raznih naših domovih, oziroma zavodih. To omenjamo, ker je »domsko* življenje neposredno povezano tudi s telesno kulturo in aktivnim športnim udejstvovanjem. Veliko je namreč bilo in je beneških slovenskih fantov in deklet, ki so uradno nastopali v raznih slovenskih športnih klubih na Goriškem in Tržaškem in tako aktivno gojili razne športne panoge. Danes smo se zaustavili z našo rubriko pri letošnjih beneških gojencih v slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič* v Gorici, kjer jih je nad trideset. Ob robu domovega asfaltnega igrišča se nam spontano porajajo vprašanja: »koliko kilometrov so bene- ški ..atleti” pretekli po teh tleh?*, »koliko telovadnih copat raztrgali?* in podobno. In vse to se je dogajalo med rednimi treningi ali pa ob odmorih na rekreacijskih tekmah, kar priča, da so se mladi Benečani v Gorici takoj ,,vklopili” v ritem domskega življenja. Kdo od bivših gojencev doma se namreč več ne spomni na razne fante kot so Kont, Krapic, Predan, Zuanigh, Juss. Moro, Battaino itd., ki so preživeli svoja študentovska leta pri nas v Gorici. V Dijaškem domu sedijo za mizo Martina, Gerlinda, Licia in Kristina. Štiri najstarejše letošnje beneške dijakinje. Takoj se je razvil razgovor okrog športa. »V Gorici igram odbojko.* je pričela Licia, »doslej le na šoli ali rekreacijsko v domu. Važno pa je, da vadim in da se spoznam z raznimi športnimi panogami.* Gerlinda pa, ki je doma iz Vidma, je k temu dostavila: »Lani sva skupaj z Licio trenirali odbojko pri ŠZ Dom; letos sva to delno opustili. Misliva pa poleg igranja v zavodu organizirati tudi našo domsko ekipo. V zavodu imamo primerno igrišče in brez težav vadimo . ..» Kristina pa, ki je doma iz Fojde kot Licia, se je dotaknila vprašanja beneških otrok v Gorici: »Letos nas je v Dijaškem domu precej. Veliko pa je asnovno-šolskih otrok: srednjo in višjo šolo nas obiskuje bore malo.* »Menim pa, da se tudi Benečani dobro vključujemo v telesno-kulturno stvarnost na Goriškem: najmlajši zahajajo k otroški telovadbi, drugi pa vadimo v domu ali celo v ka kem tukajšnjem slovenskem klubu.* «Lepo je v domu igrati in vaditi, npr. odbojko,* je pristavila Martina iz Barda, «toda težave obstajajo tudi v tem, da ob sobotah gremo domov, zaradi česar se je težko ob vezati z določenimi ekipami za pr venstvene nastope.* Ob pogovoru pa je prišlo še mar sikaj zanimivega na dan. športno udejstvovanje je vsem pri srcu. Vse bi želele, da bi tudi v domačem kraju obstajalo kako slovensko športno društvo, v katerega bi se lahko vključile. Vse pa se zavedajo, da to ni enostavno, saj razdalja tudi odigrava svojo vlogo »Potrebovali bi vrsto slovenskih športnih društev, če bi hoteli zadostiti vsem tem potrebam .. .», so skupno vzkliknile. Trenutno pa jim svetujemo, da se vključijo v razne slovenske ekipe na Goriškem in tako spoznajo posamezne športne panoge. Naše upanje je, da bodo pa tem ta izkustva znale prenesti tudi v domači kraj. (ik) Profesorji boljši od dijakov Dijaki - Profesorji 0:2 PROFESORJI: Ivo Sosič, Stojan Sosič, Vida Legiša, Pino Rudež. In grid Kalan. Vasilij Kralj, Magda Metlika, Milena Mužina. Andrej Sedmak. DIJAKI: Walter Jarc, Karim Ger mani, Marko Kalc, Boris Paoli Marko Dslla Schiava, Marko Kralj Maks Bandelj, Ivan Legiša. Boris 'ikrk, ‘ Branko Jankovič, Luciane Battistic. Tudi letos sta se na stadionu »Prvi maj* pomerili ekipi profesor jev in dijakov poklicnega zavoda »Jožef Stefan* v prijateljski odbojkarski tekmi. Že od samega začetka se je obe tala napeta igra, saj so med pro lesarji in med dijaki nastopali od bojkarji. ki nastopajo v raznih li-gah. Na obeh straneh mreže so se igralci borili za vsako žogo. žal pa so dijaki v prvem setu popustili, tako da so profesorji vodil od začetka do konca seta in set tudi osvojili. Diiaki pa so v dru gem setu uredili vrste, pametneje igrali, bodisi v obrambi, kot v na radu, tako da so prevzeli vodstvo. Zal. so zaradi zgrešenih menjav ir: prevelike živčne napetosti profe sorji dijake dohiteli in v ključ nih trenutkih bolje igrali, tako da so dijaki tokrat ostali praznih rok Ob končani tekmi sta si ekipi prijateljsko segli v roke. Škoda je le ta, da .je bilo v balonu nekoliko vlažno, tako da se je od časa do časa na obeh straneh kdo spodr snil in padel Zaradi tega niso dijaki in profesorji pokazali vsega. kar znajo. Vsekakor pa je bila igra zrela in učinkovita tako da pre pohvaliti bodisi dijake kot profesorje. Tekmi je prisostvovalo ve liko število gledalcev, saj so bili prisotni prav vsi dijaki in osebje šole. DISK JpVSA OPREMA ZA>t IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA IZREDNE CENE & KAKOVOST velika Izbira vetrovk • tehnične in termične hlače ženski, moški In otroški kompleti • jopiči In plašči Iz gosjega puha — Vse to le pri: ŠPORT PRDU VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 tatov v hoji. da prične z urogra miranim treningom, kar mu je seveda vzele večino časa, ki ga je sicer uporabil za treniranje drugih atletov. Drugi vzrok gre iskati v pomanjkanju telovadnice za zimske treninge, kar je spet odtujilo vrsto najmlajših članov. Tem negativnim točkam pa je Ruzzier dodaj celo vrsto odličnih lezultatov, ki so jih dosegli društveni člani. Omenimo naj le, da so adrievef j v raznih kategorijah posegli po * ^krajinskih naslovih, dveh pokra- j jinskih rekordih, poleg tega so za- j sedli 2 drugi ter 2 toetji mesti na j deželnih prvenstvih. 2 pokrajinska ! naslova M.L. 1 deželni rekord, 3 nastope v deželni reprezentanci, 3 ! nastope na državnih prvenstvih F ED AL, ter po 4 državne naslove | UISP, 2 drugi ter 1 tretje mesto na istem prvenstvu. Sledilo je izčrpno poročanje o najboljših dosežkih raznih atletov m b orghnjzaci,jskih uspehih društva. ,ki„,jg preteklo sezono organiziralo 4 tekmovanja od tradicio nali-ega pokrajinskega krosa do deželnega prvenstva v hoji na 29 km ter državnega prvenstva UISP v isti disciplini, poleg prve izvedbe r.etekmovalnega pohoda za «1. Trofejo Adrie*. Glede statističnih Dodatkov naj omenimo, da so samo v poletni sezoni adrievci nastopili na 63 tekmovanjih, kjer so se 60-krat uvrstili na prvo, ter do 61-l:rat na drugo in tretje mesto. Izboljšanih je bilo tud: 19 društve nih mladinskih rekordov ter 7 ab solutnih. Sledilo je nagrajevanje najboljših. kjer je bil kot najuspešnejši atlet proglašen Vasilij Pečar, ki je letos v troskoku prevladoval v deželnem merilu ter je bil prvi društveni atlet, kateremu .je uspelo doseči normo za nastop na D.P. med naraščajniki. Za njim je bila vsekakor najuspešnejša v ženskih kategorijah Mirjam Gregor' z vrsto odličnih rezultatov in rekordom v metu kopja in diska Med deklicami sta bili nagrajeni Sandra Sumberaz za pokrajinski naslov FIDAL ter državni naslov UISP v metu kroglice, kjer je tudi dosegla nov deželni rekord ter Marisa Viller za številne uspehe na razdalji 1.00C m ter v krosu. Med dečki je bil za svoj drugi zaporedni državni naslov UISP v metu kroglice nagrajen Ivan Komar, medtem ko sta bila v kategoriji kadetov in naraščajnikov nagrajena Maks Viller ter David Gregor! za osvojene pokrajinske naslove1 tako FIDAL kot M.I v četvero-skoku oziroma krosu. Tem l ezulta lom ipre dodati še vrsto uspehov v hoji Fabia Ruzziera, od nrestiž-riega državnega naslova UISP dc drugega mesta na deželnem prvenstvu, nastopa na D P. hoje tako na 20 km kot na 50 km ter nastopa v deželni reprezentanci v Porto S Giorgiu na 1. Trofeji dežel v hoji. Na sporedu je bila nato predstavitev 5. številke društvenega biltena z rezultati vseh tekem a-' drievcev \ peletni sezoni, kateri je sledil, pregram za prihodnjo sezo no ter diskusija. Prav v teh zadnjih točkah anev nega reda je prišlo na dan vrst? novosti v notranjosti sekcije, prvt cd katerih in gotovo največja pt je dejstvo, da se je trener in atle društva h abio Ruzzier odločil, v dogovoru z vodstvom društva, dt prestopi v prihodnji sezoni v vrste tržaškega CUS, čeprav bo se vedi nadaljeval z treniranjem društve nih atletov. Prestop h CUS pa je obenem re šilo tudi problem telovadnice, sa ie dalo tržaško društvo zastonj nj razpolago adrievcem svoje prostore v telovadnici Monte Cengio. R. F. BOKS Prijateljski dvoboj MONTREAL — V srečanju dr1 žavnih boksarskih amaterskih re prezentanc je Italija premagala Ka nado z 9:3. VATOVeC VESELE BOŽIČNE KD KRAŠKI DOM želi svojim članom, občanom in sorodnim organizacijam vesele božične praznike in uspešno novo leto 1983 KD Ivan Grbec iz SKEDNJA vošči vsem svojim članom i? vriiaieliem rešet božič in srečno novo leto Skupnost Opčine Družina vošči vesel božič in srečna novo leto 1983 vsem sodelavcem, prijateljem in darovalcem VSE ZA OPTIKO <35? /ISTA v! •y. Vij !v PRAZNIKE ŽELIJO jij: ;!;! %;! I X; Trst-Ulica Machiavelli 28 -Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE Ugodne cene, vljudnost, domačnost Brezplačna dostava na dom ali na mejo Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorgio Telefunken Inno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer TRST - Ul. Carducci 15 Passo S. Giovanni Telefon 62-515 PD Kolonkovec vošči prebivalstvu Sv. Marije Magdalene vesel božič in srečno novo leto 1983 AGRARIA FURLANI s.N.c. 34132 TRST Ul. Milano 18 | | | Sprint auto Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INSTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile PO ZELO UGODNIH CENAH Tel. 040/62-229 - 62-097 I VSE ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN VINARSTVO POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.82 !ll EDI NOBILI «4 Zntopnlk kuhlnl fcfcfc mOretUZZD TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 82076« Ul. DiVlttorio12- tel. 813301 POHIŠTVO TRST, Ul. S. Cilino 39 - tel. (040) 54-390 vošči vsem znancem, prijateljem in odjemalcem srečno novo leto STAC 34133 TRST Ul. F. Severo 20 P.O. Box 989 Tel. 040/60516 Telex 460636 STAC I ..ni. , . i rt . ■ . .. -w-1 r, irOTl ... ,r- M* GIOVANNI MANZIN PRODAJA NA DEBELO Sunka - suho meso sir in jestvine ELEGANTNA OBUTEV r •'crt PROIZVAJA: Električne vodne črpalke — električne, bencinske in diesel kompresorje — bencinske in diezel generatorje za električni tok NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC v SEKTORJU v cb oizuv PUDkUzlMICt: Jeddah (S Arabija) Djibouti - Philadelphia (ZDA) - Kairo - Beirut Ul. S. Cilino 52 Tel. 795-534 KRZNA - JOPE - NAŠITKI :Š JESTVINE Pellicceria CERVO TRST Drevored XX. septembra 16 Tel. 796-301 Priporočena trgovina za vaše nakupe SILVANO tad EMI EC TRST Ul. S. Pelagio 20 A. Nimmerrichter di Mario Cescutti succ. S; lij; s Š $ i* Najlepše darilo dober parfum Dobiš ga pri Pro/utuerca G^K.:«.k;.>W5555555555555555555555555555555555555555555555555555555:¥55555555555555555555555555S5555555:S‘ 1 V. jv I t PUNTAR DANILO TRGOVINA JESTVIN VIDAU BANI 72 Tel. 211387 iv vi PROSEK 3 Tel. 225-219 G. PONTARI & C. VAM NUDI VSAK TEDEN POSEBNE PONUDBE OPČINE — Narodna 63 Tel. 212-197 I 5? 55 l;i| vi ;||| I vi ;X ;i;i vi FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 So priporoča! MANUFAKTURE Dl LENARDO SILVANO PROSEK 160 vošči vesel božič in srečno novo leto vi vi :$ I s I v. ;i;i f ;.;i vi vi •X I | vi ¥: TRGOVINA JESTVIN Donatella DT Agostino - Parovel REPNIC 40 HOTEL - RESTAVRACIJA LANARO-VOLNIK vošči vsem gostom vesel božič in srečno 1983 VELIKI REPEN 151 Tel. 227-349 .v.;, v.;. v.;.;.v. BAR « KAN ARI N » OPČINE Narodna ul. Tel. 212-147 HOTEL RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE — Ul. Nazionale 156 Tel. 211-204 NADOMESTNI DELI GOMIZEL VALTER FERNETIČI 3 Tel. 211-797 | I vi •X vi iv 55 S -I- I .v i;i; :X u I 55 S | ;i;i ;X ;X vi •X I | ::555555555555555555555555555555555555555555555:¥5555555555555555555555:¥555555: SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE ZDRAVKO KANTE | HOTEL - RESTAVRACIJA želi vesel božič in srečno 1983 PROSEK 152 Tel. 226.-223 KRAS PRI BOŽOTU PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 Tel. 225-220 RESTAVRACIJA SLAVKO KONTOVEL 453 Tel. 225-393 vošči vesel božič in srečno novo leto | u iv _i;i S | I ¥: 1 1 jij: 1 REPENTABOR 1 Tel. 227-113 MARMORNO PODJETJE «ZIDARIČ» SEMPOLAJ 4/B želi svojim klientom in nrijateljem vesel božič in srečno 1983 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN želi vesele božične in novoletne, praznike SFMPOLAJ 49 Tei. 200-151 ’ ¥;55::5:¥:¥55:¥.¥:v:;:;555555:v5555555555:¥5:¥5555:¥5:¥:¥:¥5555:.:.:.>::: 55:;55:-5::::55:¥555555::555: '55:¥55:¥55555?555555555:¥5555:¥5:¥555:¥55: 5:.5:«:.::.:.:.>:.:.;.:5 :.;...:.::.:.:.:.:v;.:.:.:.>: -. . : ¥5-:'5:5-:-::':.: :'>>:':::.:-:.x.x.:;::::::X::::::::;:;:::::::;:v:;x:Xyy! CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 Tel. 225-450 Vesel božič in srečno novo leto POHIŠTVO I &:55555555555555555555555555555555555555555:¥55555S5:¥:¥5555555555555555555555555555555S5555555555555555555¥: SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA «DESPAR» I | I I ■ ¥: 1 I iv , m 4 ^5' " o. ■>. 55 ! i v. I 55 | 1. vi I V. S vi s I ;X I iji; iv TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 želi vesel božič TRGOVINA JESTVIN REBULA SAI EZ 60 Tel. 229-154 želi vesele božične ftraznike in srečno novo leto 5i::?:55555555¥5:¥5:5¥55:5¥:¥5555555555555555:¥55:¥5:¥5:¥5:¥55:¥55:::¥555555:¥55:¥555555:¥55:¥5555555:55¥555555555555555?555:5¥*5::¥5:¥5555555555555555555555:55¥555555:¥5xvx¥55:vx¥x.x¥:«:.xvx-Xvx¥x.x¥x¥;-¥:-55:-555 i;i| .....*............ I GOSTILNA BAR | ; - 1 I GUŠTIN želi veselč 'božične praznike TRST — PROSEK — Tel. 225-277 želi vsem vesel božič in srečno novo leto | $ 55 $: ZGONIK 3 Tel. 229-123 | KANIN PRISTNA VINA IN DOMAČA KUHINJA vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspešno leto 1983 SEMPOLAJ 18 — tel. 200-963 ROLICH GOSTILNA IN TOBAKARNA GRILANC Najemnik BASTIANCIC I I I I :‘v GOSTILNA SARDOČ PREČNIK 1/B želi vsem srečno novo leto 1983 in se priporoča SALE2 59 Tel. 229-113 BAR TERZONI-TERČON NABRE2INA 143 vošči svojim cenjenim gostom vesel božič in uspehov polno novo leto 1983 TRGOVINA JESTVIN DESPAR FELIKS KRI2 135 vošči vesel božič in srečno novo leto I ‘.V :§ 1 MLEKARNA KOŠUTA SREČKA KRI2 44/A vošči vesel božič in srečno novo leto pekarna - slaščičarna PERIC * KRI2 35 vošči vesel božič in srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN *Wy | | | Xj I s •M | v" PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramik* ter ročnih del s kraškimi motivi, primarnimi za vsakršno darilc BOR n trio cesta NABREŽINA - SEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) Tel. 200-282 vesele božične praznike vsem svojim odjemalcem in prijateljem! MARTA | GRADBENO PODJETJE | SEMENARNA I JOŠKO KRAŠČEK j lastnik LUTMAN vtjsmmz HUSU-KRIŽMAN vošči srečen božič GABROVEC 42 | SOVODNJE Ul. Venezian 14 želi vesele praznike iv srečno Tel 882-178 | novo leto STANDRE2 231 I •v I i | KAVARNA ROMAN BAR Roman Cotič GORICA Ulica Roma 2 NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 200-371 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE g iv I S *: I i? | 2ELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABRE2INA 124 Tel. 200-122 KOSMINA SERGIJ CVETLIČARNA IN DROGERIJA BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika ITT Schaub • Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 KOSMINA | železnina TERČON !v NABRE2INA 108/A iS iji Tel. 200-375 I S ;j:j s j;;: SESLJAN 27/A Tel. 299-920 AVTODELI A. VECCHIET Nadomestni deli FIAT - mopedi 34011 NABREŽINA 166 FRIZERSKI SALON SONJA ROLIČ NABREŽINA Tel. 200-203 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (center) Tel 200-174 ZALOGA PAPIRJA 1 iv X; ! | | M' 1 :§ ff •X I iv T i;i; 1 S V. 1 I p -§- I POHIŠTVO PUPIS STALNA RAZSTAVA MODERNtGA IN STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b Tel 209-269 GRADBENI MATERIAL TERČON najemnika Žbogar Orla do in Ret Ezio SESLJAN 27/a Tel. 299-259 POHIŠTVO «ARCOBALENO» PUPPIS BORIS DEVIN — Državna cesta 14 Tel. (040) 208-559 GUIDO ZIDARIČ SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN NABREŽINA 120/biS Tel. 200-232 AUTOLISERT s.r.l. Amedeo Peresutti Zastopnik * 1 1 1 PEUGEOT TALŠOT TR2IC — Ul. Timavo Tel. 470-504 •>: iv I vi iv I 1 ši S ff GRUDEN DEVIN 50 Tel. 208-139 DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ ROVIS GORICA — Travnik 10 Tel. 84-812 GOSTILNA SOBAN i ■ JAMLJE 50 — tel. 75-044 vošči vesel božič in srečno novo leto GOSTILNA DEVETAK Pristno vino - domač pršut VRH SV. MIHAELA — tel. 882-005 KOVINARSKA DELAVNICA - KLEPARSTVO FRANC ČAVDEK x I 1 I | iv I I .1 S S I I i S; I 1 5 .v ¥: SREČEN 1 s; I | I | I IK KOMJANC LUIGI PRODAJA IN SERVIS PNEVMATIK 34170 GORICA Ul. Rossini 22 Tel. 84-821 - 84-935 i- 8 ^ I KOMJANC KAREL BOŽIC s % | I iš s ATOMIZtRJI • SI ROJI ZA SAJENJE KOLOV STEVERJAN (Bukovje 12) Tel. 83-278 !ji; vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 1983 1 TRGOVINA JESTVIN 1 | DUŠAN PELICON SOVODNJE Industrijska cona 1 — tel. (0481) 34-700 j;: *: SOVODNJE Ul. ex Impero 48 Tel. 882-060 GOSTILNA «PRI Ml ROTU » najemnik MARA MU2INA Hitra postrežba — 1 1 TRGOVINI OBUTVE KOŠIČ Supermarket obutve BENEDIKT KOŠIČ Ul. Raštel — tel. 85-162 GORICA domača kuhinja | Trgovina čevljev KOŠIČ 1 SOVODNJE. Ul. ex Impero 82 % Ul Oberdan 7 - vogal Ul. Mameli Tel. 85-520 Najsodobnejše inštalacije za centralno kur|avo, vodovodno in električno napeljavo Gorilniki COMET in TERMOMEC P»či no drva 1? litega železa Bogata izbira štedilnikov na drva l rgovlna z houato zaloao de?" dinjskih strojev, črno-bellh In barvnih televizorjev, radioaparatov, lestencev itd. Vence Klanjšček GORICA — Ul. Duca d Aosta 35 — telefon 84-258 f, . 8 S Slovenski denarni zavodi na Goriškem in Tržaškem i 8 8 KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU * ► w» ft.JP želijo svojim strankam in poslovnim partnerjem JL JL , «r * 7 ■ * V v r . vesele božične praznike H H H H 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 I HRANILNICA IN POSOJILNICA i NA OPČINAH m si „ | KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA I IN POSOJILNICA ■ NABREŽINA 8 1 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST | 3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S.pJi. i S 8 8 8 8 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedel|ah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 120oioO. PRIMORSKI DNEVNIK PoStnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 12 24. decembra 1982 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 t|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlani|e • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel n»i«L A in liska f ^ ZTT Trst član Italijanska (vata Časopisnih založnikov flEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Do kod seže solidarnost Slovenijo uporabljajo v Jugoslaviji zelo pogosto za najrazličnejše zglede in primerjave. Pogosto pravijo, poglejte, kaj so sposobna narediti v Sloveniji. Ali, v Sloveniji so daleč pred nami, ne samo pri gospodarskem razvoju, pač pa tudi sicer. Takih mnenj, ki nekako poveličujejo Slovenijo, je v zadnjem času veliko zlasti na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji, toda istočasno je tudi veliko pripomb na slovenska stališča ob posameznih vprašanjih, saj Sloveniji očitajo, da često dokaj trmasto in togo vztraja na svojih stališčih in da ne (ali noče) razume težav drugih. Prišlo je torej do tega, da so začeli v skoraj vsej Jugoslaviji primerjati, kdo je boljši in kdo slabši, da skušajo na podlagi nekakšnih občutkov sestaviti vrednostno lestvico. Seveda so takšne lestvice lahko hudo neredna reč, če temeljijo na primer na temu. kako so kje založene trgovine (in potem iz tega sklepajo, kdo ima v tej državi več privilegijev, ne upoštevajoč pa na primer kaj je vse kdo storil, da bi izboljšal storilnost, kaj je naredil za to, da njegovo gospodarstvo lahko več izvaža ...). Takšne lestvice pa i-rnajo lahko tudi svoj povsem določen namen. V času, ko je Jugoslavija v dokaj hudem gospodarskem zastoju, se je nabralo kup narazličnejših vprašanj in težav, ki jih je treba skupno reševati. Skupno reševanje pa pomeni, da je treba te stvari reševati tudi solidarno. Za ugotovitev, koliko naj kdo solidarno prispeva k reševanju težav, pa so takšne lestvice kar pripravne. Slovenija se solidarnosti n,i nikoli otepala in je celo najbolj vesten izpolnjevalec tistega. kar je bilo dogovorjeno na zvezni ravni. Toda. prav letos so najvidnejši predstavniki Slovenije dali že nekajkrat vedeti, da ima tudi solidarnost svoje meje. Meje solidarnosti naj določa predvsem delo, odgovornost. Ne moremo pristati na solidarno reševanje tistih težav, ki so se pojavile v posameznih koncih države zaradi slabega in malomarnega dela, zaradi nezagnanosti in neodgovornosti, je stališče, ki ga zagovarjajo v Sloveniji Treba je reči, da je Slovenija postala zelo občutljiva za nekatere stvari, ki so omogočale, da je marsikdo slabo gospodaril in zato ni bil kaznovan ter da se je lahko zadolževal na različnih koncih, pa denar slabo uporabljal. Zato seveda ne preseneča, če se je odločno uprla, da bi izvoznemu gospodarstvu pobrali vse devize zato, da bi jih uporabili za odplačevanje skupnih dolgov, kajti zastopala je stališče, da mora dolgove vračati predvsem tisti, ki jih je najel, kajti najel jih je za gospodarski napredek, ne pa za to, da jih bo na lahek način zapravil. Kdor jih je torej najel, naj jih vrača, 'kajti le tako bo dojel, kako tey'ka je odločitev za najetje tujih dolgov. S tem svojim predlogom ni popolnoma prodrla., vendar je le dosegla, da letos spomladi gospodarstvu devize niso popolnoma pobrali. Zdaj, torej dobrega pol leta za tem. se je izkazalo, da je zastopala pravilno stališče, ko je opozarjala, da bo tako ravnanje ohromilo gospodarstvo. Zato v zvezi še iščejo boljše možnosti, toda Slovenija se mora spet upirati idejam, pa katerih skušajo devize ponovno centra hzirati, zdaj na ravni reprodukcijskih verig in ko hočejo zmanjšati značilnosti deviznega dohodka. Podobno občutljiva je bila tudi, ko so se dogovarjali, kako zbirati devize za uvoz nafte. Slovenija je opozarjala, da združevanje deviz na zvezna ravni za u-voz nafte (ne glede na to, koliko nafte potrebuje katera republika), ni dobra rešitev, češ da bodo vsi, ki morajo plačevati za nafto, to storili le. če jim bo ob siceršnjih svojih deviznih izdatkih ostalo še kaj deviz. Kljub temu, da je nasprotovala takemu načinu zbiranja deviz, so tak sistem upeljali, toda pokazalo se je, da ima ta sistem prav tiste napake, na katere je Sloveni.ja opozarjala in da je zlasti zaradi njih prišlo letos do hudega pomanjkanja naftnih derivatov. Sloveniji zamerijo, da ima dovolj električne energije, medtem ko se morajo ponekod drugje v Jugoslaviji reševati pred razpadem elektroenergetskega sistema tako, da uvajajo hude omejitve porabe električne energije. Govo- rijo četo o tem, da do takih razlik v Jugoslaviji ne bi smelo prihajati in da bi morala Slovenija solidarno odstopati del električne energije tistim, ki jim te e-nergije hudo primanjkuje. Slovenija trdi, da pomaga pri preskrbi z električno energijo v drugih jugoslovanskih krajih kolikor more, da pa ne more dopustiti, da bi zaradi tega prihajalo do redukcij v Sloveniji, kajti edino v Sloveniji porabniki že dalj časa plačujejo poseben prispevek za razvoj elektroenergetike, ki je omogočil, da si je Slovenija še pravočasno zgradila dovolj elektrarn. Slovenija je prva začela predlagati, da bi spremenili način pomoči za manj razvite kraje v Jugoslaviji. Gospodarski razvoj teh krajev je bil namreč močno podpiran z denarjem iz posebnega sklada, v katerem so vplačevale vse republike svoj obvezen prispevek. F*redlagala je, da bi denar za razvoj manj razvitih vlagalo samo gospodarstvo iz bolj razvitih krajev (ne pa preko sklada), kajti to bi bito že veliko zagotovilo, da bo denar pametneje uporabljen, kot je bil doslej. S tem predlogom je ob podpori nekaterih drugih prodrla in zato so sklad za manj razvite zmanjšali za polovico, gospodarstvo iz gospodarsko bolj razvitih krajev pa mora samo prispevati svoj delež. Pokazalo se je, da je to dobra poteza, saj se je naložbena vnema na gospodarsko manj razvitih krajih razplamtela, predvsem pa je pestrost naložb velika, kajti posamezna gospa darstva zdaj gradijo tam takšne tovarne, za katere so najboljši pogoji (surovine, energija, delovna sila...). Sloveniji so očitali, da ima sva je trgovine najbolje založene v državi pač zaradi tega, ker imajo njeni prebivalci možnost, da skočijo nakupovat čez mejo. Sla venija je dokazovala, da temu ni tako in odbijala očitke, da je glavni krivec za milijardni odliv dinarjev in deviz v tujino. Zato je nasprotovala tako uvajanju de pozitov pri prehodu čez mejo kot uvoznim omejitvam za zdomce. Pokazalo se je, da je imela prav, ko je zavračala nekatere obtožbe, kajti slovanske trgovine .so dokaj dobro založene kljub temu, da je meja skorajda popolnoma zaprta za nakupovalna potovanja. Do kazala je, da so vzroki za pa manjkanja na trgu drugje. Sva je trgovine zalaga še vedno dokaj dobro, čeprav se je število kupcev iz drugih republik v njenih trgovinah močno povečalo od takrat. ko je država uvedla mejni depozit. Značilno je, da je Slovenija izredno občutljiva za vsakršne spre membe, ki naj bi prizadele sistem socialističnega samoupravljanja. Odločno zavrača poskuse etatističnega urejevanja posameznih zadev in trdi, da je vse tisto, kar vidijo drugi v tem trenutku dobrega v Sloveniji, predvsem Plod Prizade vanja, da bi težave reševali sa moupravno. In kaj je samoupravno? Če drugemu pomagaš v težavah, ko je vanje zašel, ne da bi bil zanje sam kriv. Ne more pa biti samoupravna solidarnost v tem, da moraš pomagati tistemu, ki se ne potrudi, da bi boljše delal in gospodaril. Tako razmiš ljajo v Sloveniji in pravijo: ker smo sami pridelali premalo ma sla, smo ga morali uvažati; ko so bile devize bolj potrebne za na kup drugih stvari, se je bilo tre ba uvozu masla odpovedati; da bi masla bito vseeno dovolj, smo se odločili, da bomo mleko bolj posnemali in ga prodajali z manj tolšče, tolščo pa uporabili za predelavo v maslo; to smo v Slove ni ji storili, drugod po Jugoslaviji pa ne, čeprav jim masla primanjkuje. Kakšna solidarnost bi naj to bila, da naj bi Slovenija zdaj na primer morala združevati de vize za to, da bi Jugoslavija uva žila maslo? Nekateri, zlasti v tujini, skušajo s takimi primeri dokazovati, da prihaja v Jugoslaviji do dokaj o-strih in trdih dialogov med po sameznimi republikami in da je to znak, da se vezi med republikami rahljajo. Opozarjajo, da so taki procesi nevarni za tak šno skupnost, kot je jugoslovanska. Toda, res je verjetno prav obratno. Z razčiščevanjem takšnih vprašanj, kot je na primer soli darnost v samoupravni družbi, se lahko izoblikujejo čistejši odnosi. JOŽE PETROVČIČ ^fashitne Furlan Licia ŽENSKO PERILO - HALJE KOPALKE TRST • UL MAZZINI 41 TEL. (040) 65-913 JESEN NI SAMO ČAS KOSTANJEV, VINA IN ŽGANJA LETOŠNJA JESEN JE TUDI ČAS NAŠE IZVIRNE KNJIGE Marij Čuk: SUHO CVETJE Miroslav Košuta: TRI IGRE ZA GLAS Ace Mermolja: Z ZVEZDAMI V ŽEPU Aleksii Pregare: MOJA POT DO TEBE Irena Žerjal: GLADEŽ Pet leposlovnih knjig naših avtorjev. Pet knjig, ki izpričujejo ustvarjalnost in življenjskost našega človeka. Pet novih knjig, ki bogatijo slovensko književnost. PET NOVIH KNJIG NA OGLED IN V PONUDBO V TRŽAŠKI KNJIGARNI — UL. SV. FRANČIŠKA 20 Termopalex ogreva radiatorje vse hiše z ognjem kamina: od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106. TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 Ventilpalex Kamin s toplim ventiliranim zrakom z dejanskim donosom do 900 mVh Dobite ga lahko v verzijah: 60—76—96. Drevored Verdi 40/42 TRŽIČ te). 0481/40148 ZAVESE . PREPROGE - TKANINE ZA HIŠNO OPREMO habitat VESTECASA.... NAGRADNO ŽREBANJE Vsak mesec žrebanje zlatih žetonov me krzna trst-trg ospedalež tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu Srečno i« sl LU ( -5 t n j tu E Vam želi 28 italijanskih podjetijki vsak dan proizvajajo Coca-Colo, Fanto, Sprite9 Kinley in Beverly