/Primorski
Št. 94 (16.131) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mnia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž Cerki .:	ozmnožen na ciklostil. Od 5. do
. ptemL : i 944 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-d’ v G' u pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-jmb u Iva4 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
posneto PLAČANA V GOTOVINI
■i J*	34132 TRST
U §T ffp	Ul. del Lavatoio 4
S* Em.	c r I Tel. (040) 365424
■ *	• Tlx: 461012 FARGO I
FINE CHEMICALS	Fax(040)363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
1500UR^£=cB SREDA, 22. APRILA 1998
Tudi
Evropa
ni
kjema
Bojan Brezigar
Evropa se, sedaj to lahko že reCemo, z naglimi koraki, bliža uvedbi skupne denarne enote evro. Na včerajšnjem luksemburškem vrhu je bilo namreč videti že povsem jasno, da bodo evro uvedli v enajstih državah EU in da torej tudi politiki sprejemajo poročilo strokovnjakov, ki je ob koncu marca predstavljalo konec more za marsikatero državo, tudi za Italijo.
Da je tako, ima seveda zaslugo Prodijeva vlada in njena rigorozna gospodarska politika, v njenem okviru pa nedvomno najbolj zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi, ki uživa ugled v vsej Evropi in tudi v okviru najrazvi-tejsih držav G7. Dosledna vladna politika in Ciam-pijeva načelnost sta tako Italiji vrnili kredibilnost, ki je ni imela Se nikoli v zgodovini in to ji je omogočilo, da so tudi tisti, ki Se vedno s skepso gledajo proti Rimu, pristali na ykljucitev Italije v klub izbrancev, ki bodo uvedli skupno evropsko valuto.
Prvomajski vrh tako s tega vidika ne bo vseboval velikih presenečenj. Tudi pariteta posame-znih valut ne bi smela biti sporna, Čeprav se bodo verjetno do zadnjega prepirali za kakšno stotinko, kajti to bo res zadnja priložnost za vsakogar, da si zagotovi najboljšo startno Pozicijo.
Verjetno sodi v ta sklop, kar se Italije tiCe, tildi včerajšnja odločitev Banke Italije. Po ponorih podatkih o ustalitvi toflacije je guverner osrednje banke sprejel sklep, ki bo obrestno mero v Italiji Se nekoliko bolj približal obrestni meri v drugih evropskih državah in ki bo spodbudil investicijo ter posredno tudi zaposlitveno stopnjo. Ta odločitev bi sicer znala okrepiti liro, kar v tem trenutku ni namen italijanske Politike, vendar pa je bilo res nujno, da se tudi na Področju obrestne mere ualija prilagaja ostalim državam. Po prvem maju
bo
namreč vse mnogo te-
Vse kot po olju, torej? Ne, seveda ne. Zataknilo Se je, kot običajno, pri »stolčku«, to je pri mestu guvernerja osrednje evropske banke. Razpra-Va o tem je razvneta, saj 116 gre le za prestiž, am-Pak za res veliko oblast, ju tako je bilo včeraj v ~Uxembourgu zopet slišati grožnje z vetom. Kadar r treba reci, da smo vsi krvavi pod kožo, tudi Evropa ni izjema.
ITALIJA / SKLEP GUVERNERJA ANTONIA FAZIA
Ob stabilni inflaciji 1,7% Banka Italije znižata eskomptno mero na 5%
Vrh v Luxembourgu potrjuje, da je Italija pripravljena za vstop v skupno valuto
RIM - Takoj po objavi prvih projekcij aprilske inflacije, ki je ustaljena na 1,7 odstotka, je Banka Italije znižala uradno obrestno mero za pol točke: od 5,50 na 5,00 odstotkov. Emisijski zavod je znižal za pol točke tudi obrestno mero na anticipacijah, in sicer od 7,0 na 6,50 odstotka. Znižanje eskomptne mere je Banka Italije obrazložila s splošnim trendom po vsej Evropi in s pozitivnim obdobjem na finančnih tržiščih, pa tudi s stabilnostjo inflacije, ki se ujema s programskimi smernicami Prodijeve vlade.
Znano je, da guverner Banke Italije Antonio Fazio ni bil nikoli naklonjen znižanju eskomptne mere, ki bi lahko izpadlo kot preuranje-no. Če se je tokrat odločil za znatno znižanje uradne obrestne stopnje, je očitno, da je sklep bil res zrel, kot kažejo osnovni finančni in gospodarski pokazatelji. To je priznal
sam predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, po katerem »Fazio ne odloča iz političnih razlogov.«
Stabilni inflacijski trend so zelo ugodno ocenili tudi konfederalni sindikati. Po njihovem mnenju je napočil čas, da vlada pristopi h korenitemu reševanju problema brezposelnosti, saj so dani sjalošni gospodarski pogoji, ki so omogočili tudi spoštovanje maastrichtskih kriterijev za vstop v skupno valuto. Po boju proti inflaciji je torej treba začeti boj za zaposlovanje in pri tem je treba izkoristiti dosežke dosedanjega velikega napora italijanske družbe za sanacijo države,
Italija je torej pripravljena za vstop v skupino držav, ki bodo pristopile k evru že ob samem nastanku nove evropske valute. Ce ne bo prišlo do res velikanskih presenečenj, bodo italijanski vstop v »klub
izbrancev« potrdili Cez nekaj dni na srečanju na vrhu v Bruslju. To pa tudi na podlagi nedavnega dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju italijanske vlade, ki so ga drugi evropski partnerji ugodno ocenili včeraj na vrhu finančnih ministrov evropske petnajsterice v Lmcembourgu, na katerem je Italijo zastopal zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi. Na sestanku je bil govor prav o italijanskem približevanju evru: do ključnega datuma manjka namreč le še deset dni.
Italijansko pot do evra je v zadnjih dneh podprl nemški kancler Helmut Kohl, včeraj pa je tudi doslej najbolj zagrizeni »nasprotnik« Italije, Nizozemec Gerrit Zaim, ki je poudaril, da ima Italija 99,9% možnosti za sprejem v družbo držav, ki bodo pristopile k evru že v prvem krogu.
Na 9. in 12. strani
LUXEMBOURG / ZADNJA SEJA FINANČNIH MINISTROV PRED ODLOČITVIJO O EVRU
Se nobenega dogovora o vodstvu evropske banke
LUKEMBOURG - Zadnje srečanje ministrov Evropske unije za gospodarstvo in finance pred prvomajskim vrhunskim zasedanjem, na katerem bo sprejeta dokončna odločitev o Članicah Evropske gospodarske in denarne unije (EMU), ni prinesel odločilnega napredka v nobenem izmed osrednjih dveh še nerešenih vprašanj - glede predsedovanja Evropski centralni banki (ECB) in t.i. VVaiglovega poročila.
Na 9. strani
NESREČA / POLET NA PROGI BOGOTA-QUITO
Boeing strmoglavil pri Bogoti Med mrtvimi tudi 6 Italijanov
BOGOTA - V strmoglavljenju boeinga ekvadorske družbe Tame je umrlo vseh 43 potnikov in 10 članov posadke. Letalo je tri minute po vzletu iz letališča v Bogoti treščilo v vrh gore, ker je pilot ob hudi nevihti zgrešil smer poleta.
Med umrlimi je tudi šest italijanskih državljanov. Med njimi je bil tudi par mladoporočencev iz okolice Belluna ter hčerka in vnuk nekdanjega blagajnika Krščanske demokracije Severina Citaristija, ki je bil vpleten v preiskavo »čiste roke« v Milanu.
Na 9. strani
Deželna vlada prestala preizkušnjo
TRST - Deželni svet je zavrnil nezaupnico odborniku za finance Micheleju Degrassiju, ki so jo predložili svetovalci opozicije. Degrassiju, ki pripada Levim demokratom in ki je tudi podpredsednik deželnega odbora, so očitali, da je pasivno spremljal preureditev deželnega bančnega sistema. V tem okviru je pred kratkim videmska in pordenonska hranilnica GRUP prešla pod nadzorstvo neke velike banke iz Veneta.
Nezaupnico je podprlo 24 svetovalcev NZ, Severne lige, »Forza Italia«, CDU in »Unione Friuli«, proti pa je glasovalo 29 svetovalcev koalicije Oljke, SKP in mešane skupine. Zanimivo je, da so se nekateri svetovalci opozicije (npr. Gianfranco Gambassini in Alberto Tomat) v zadnjem trenutku premislili in se niso udeležili glasovanja.	Na 3.strani
Številne proslave ob Dnevu odporništva
TRST - Ob Dnevu odporništva bodo konec tedna priredili v mestu in okoliških občinah številne spominske svečanosti. Osrednja bo v nedeljo, 26. aprila, v tržaški Rižarni. Proslave bodo tudi v devinsko-nabrežinski in repentabrski občini, v zgoniški bodo priredili predvečer poezije in petja, v Miljah pa se obetata dve prireditvi, ker se je Stranka komunistične prenove odločila, da ne bo sodelovala pri občinski slovesnosti iz protesta zoper župana Dipiazzo, ki je pred nedavnem govoril o komunistih kot o »pseh«.
Na 5. strani
Kmečka banka se je izvila iz krize
GORICA - Na ponedeljkovem rednem občnem zboru so podali obračun delovanja Kmečke banke v preteklem poslovnem letu. Skupno so lani zbrali nad 327 milijard lir, posojila so višja od 127 milijard. Čistega dobička so lani imeli 2.916.605.259 lir. Ta številka je zelo pomembna, če jo primerjamo s tisto iz poslovnega leta 1993, ko je bilo dobička 3.624 milijonov (takrat so bili razkoraki med aktivnimi in pasivnimi obrestmi veliko višji od sedanjih, kar je seveda dajalo večje dobičke). Kmečka banka se je torej izvila iz krize iz prejšnjih let.
Na 12. strani
Štandrež: industrijska cona naj se ne širi
GORICA - Rajonski svet v Standrežu je pred-sinoci zavrnil kompromisni predlog občinskega odbornika Mattiussija, da bi med novimi načrtovanimi halami industrijske cone in štandreškimi hišami pustili 50-metrski varovalni pas. Krajani in z njimi rajonski svet zahtevajo, naj se dokončno ustavi širjenje industrijske cone proti vasi.
Na 10. strani
Sosiču izročili nagrado Vstajenje
TRST - V ponedeljek so pisatelju in režiserju Marku Sosiču podelili 35. literarno nagrado Vstajenje, ki jo je prejel za kratki roman Balerina, Balerina. Knjiga, ki jo je lani izdala založba Mladika, je naletela na velik uspeh, kot tudi odrska postavitev dela (v italijanščini in slovenščini) v režiji Branka Završana in interpretaciji Lučke Počkaj.
Na 4. strani
OGLEDALO
Spolni tabuji kot diskriminacija
V Trstu je tajnik NZ Gian-franco Fini obsodil prikrit rasizem, ki se kaže v tihem odporu do različnih po rasni in narodni pripadnosti. Kak teden pozneje je po televiziji izrekel svoje nasprotovanje temu, da bi bili homoseksualci učitelji. Dejal je, da nima nič proti njim, vendar otrok ne bi poslal v šolo, kjer uči homoseksualec. Izjava je sprožila val polemik. Več politikov in intelektualcev je napadlo Pinija. Zel pa je tudi določena odobravanja. Homoseksualci, bolj zaničevalno pedri, v zavesti dokaj široke javnosti ne uživajo veliko odobravanj. Skratka, v odkritih in prikritih mislih mnogih ljudi veljajo za izprijence, za različne z negativnim predznakom. Glede spolnosti osebno ne bi uporabljal besed, kot so različni, drugačni itd. Rasistična podmena je v tem, da nekoga zaradi spolnosti potisneš med drugačne in ga nato emarginiraš. Vendar ni vprašanje homoseksualcev cilj mojega razmišljanja, ampak je povod za misel o širšem vprašanju. Želel bi namreč spregovoriti o tem, kako je v naši zahodni civilizaciji spolnost ena izmed najmanj iskrenih in najbolj dvoumnih in hinavskih diskriminacij, oziroma ločnic med dobrimi in grešnimi. Diskriminacija pa še enkrat pomaga k določanju identitete ene skupine, ki naj bi bila boljša od druge.
Desnica vrednot, ki jo želi ustvariti Fini, želi na primer ohraniti kot enega izmed razpoznavnih znakov moškost, ki se v južni varianti (kamor sodi Italija) imenuje mačizem. Moškost je v mačo smislu sinonim za moč, ki naj bi se izkazovala tako v nastopanju navzven, kot v najbolj intimni sferi, to je v odnosu do ženske. Finijevo razlikovanje med pravim moškim in pomehkužen-cem je politična poteza, ki sega v sfero spolnih tabujev, ki je prisotna v zavesti mnogih ljudi. Mačizem bi bil nemogoč brez tabujev. Na tem področju je v naši civilizaciji odigrala bistveno vlogo rimskokatoliška cerkev. Glede odpora cerkve do spolnosti ter ženske diskriminacije na osnovi spolnosti si velja prebrati temeljito študijo »Evnuhi za božje kraljestvo«, ki jo je napisala neorto-doksna teologinja Uta Ranke -Heinemann. Knjiga proučuje razvoj moralke v katoliški teologiji in vplive, ki so jih imeli že na prve katolike in svete očete različni miselni tokovi: od stoikov do gnostikov in ma-nihejcev. Današnja stališča Janeza Pavla II., ki označujejo njegovo dvajsetletno načelo-vanje rimskokatoliški cerkvi, označujeta dve smernici. Po eni strani je postavil jasne količke glede družbenih vprašanj ter se je zavzel za človekovo svobodo in dostojanstvo ter ožigosal najrazličnejše oblike izkoriščanja, vojne in diskriminacije. Glede družine in spolnosti pa je ohranil dokaj stroga stališča, ki jih je kanoniziral že cerkveni oče sv. Avguštin. Obstajajo razlike, vendar je papež zavrnil kontracepcijo, splav in naglasil vzdržnost kot vrednoto. Uradna stališča cerkve povzročajo verjetno med katoličani pre-
cejšnjo zagato. Treba je namreč videti, če se katoličani res tako dosledno držijo dokaj ostrih navodil. Problem pa verjetno ni v tem. S strogo spolno moralko postavlja cerkev zarezo med pripadniki cerkve in drugimi. Homoseksualnost sodi v lestvico prepovedanega obnašanja.
Zareza, ki ločuje na osnovi spolnosti, se ohranja tudi znotraj protestantske tradicije. Afera ob Clintonovih spolnih dogodivščinah je značilna. Sprašujem se, zakaj se danes tako naglašuje spolnost kot meja med moralnimi in amoralnimi. V nasprotju s strogimi stališči, ki postavljajo spolnost v območje greha, nas namreč mogočen aparat medijske in informacijske mreže dobesedno obseva z odkritimi in prikritimi spolnimi signali. Predvsem ženska in njeno telo sta najbolj piljubljen predmet reklamnega aparata, filmov, mode itd. S stališča medijskega odjemalca se zdi, da živimo v družbi, ki je nasičena s spolnostjo. Zanimivo je, da proizvaja te podobe družba, ki istočasno sprejema pozive k spolni vzdržnosti in strogi moralki. Je kampanja v prid vzdržnosti in proti spolnosti kot »užitku« ter proti najrazličnejšim spolnim »deviacijam«, mednje naj bi sodili tudi homoseksualni in lezbiški odnosi, napad na sodobni potrošniški aparat, ki nam vsiljuje obilico spolnih namigov in to očitno z velikim reklamnim uspehom? Lahko razumemo naglaševanje spolnih tabujev kot klic po odrešenju iz primeža razvrednotene in po-predmetene družbe? Osebno dvomim, da je tako.
Tabuizacija in reklamizacija spolnosti ciljata v najhujšo praznino našega časa, v čustveno osiromašenje. Trditev, da je sodobna zahodna civilizacija svet brez dogem in pravil, ki jih je treba ponovno vzpostaviti začenši s spolnostjo, ne vzdrži najbolj preproste kritike. Znotraj sodobnega prizvodnega in kulturnega sistema smo vklenjeni v premnoge dogme in pravila. Sodobno življenje je veliko bolj vklenjeno v stroga pravila, kot je bilo življenje v agrarni družbi. Nasi dnevi so zakoličeni s strogimi delovnimi urniki, z »gospodarskimi« potrebami, z ritmi, ki ne upoštevajo posameznikove zmogljivosti, s tisočimi drobnimi pravili, ki so lahko banalna, kot so prometna pravila. Naš prosti čas je vedno bolj vkalupljen in kanoniziran. Vsiljena nam je ogromna množica »vrednot«, vrednostnih lestvic in podobnih zadev, ki odgovarjajo čisto določenim ciljem. V bistvu smo vedno manj gospodarji nad lastnim življenjem. Večkrat nam še umreti ni dano v miru, ker nas v bolnišnici čaka terapevtsko pretiravanje, ki nam ne prihrani niti zadnje bolečine. V tej, morda nekoliko pretemni, sliki je vedno manj prostora za čustva. Raznolik čustveni svet, splet vezi, ki gredo od ljubezni in prijateljstva tja do ljubosumja in sovraštva, je mreža, ki si jo lahko priborimo le z vedno večjim trudom. Ni namreč lahko najti ljubezni in prijateljstva, ki temeljita na spreje-
manju tega, kar si in se ne ozirata na to, kar predstavljaš v družbi. Čustva, do ženske, sinov, prijateljev itd. pa so posredno ali neposredno vezana tudi na območje spolnosti. Med čustvi in spolnostjo je tesna vez. Tako tabuizacija kot reklamizacija spolnosti prekinjata to vez in z različnimi motivacijami v bistvu potrjujeta položaj sodobnega človeka, ki v tehnološki proizvodnji izgublja čustva in medčloveške vezi.
Temeljni odklon spolnosti, oziroma njeno razumevanje, kot da gre za skrajno labilno mejo med moralnostjo in grehom, ne bogati našega čustvenega sveta. Ujetost v mrežo pravil in dogem, ki urejajo naše življenje, skratka, naša resničnost, ne vzpodbuja vezi med spolnostjo in čustvi. Spovedniki, psihologi, psihiatri, centri za narkomane in alkoholike se ne srečujejo s preobilico čustev in spolnosti, ampak s pošastnimi prazninami in s pomanjkanjem najosnovnejših medčloveških vezi. Skratka, problemi niso v obilici, ampak v suši. Pomanjkanje čustev, topline in spolnosti pa ne ustvarjajo kontracepcija in odsotnost strožjih pravil. Ustvarja jih družbena struktura, kjer so čustva luksuz. Tabuizacija ni odrešilna. Samood-poved stoikov se zdi v sodobnem času bolj prisila kot osebna izbira.
Ko bi tako ne bilo, bi si težko razlagali uspeh, ki. ga ima umetno medijsko obsevanje prav s spolnostjo in čustvi. Gledamo in sanjamo, česar nimamo. Ogromen uspeh, ki ga žanjejo ljubezenske zgodbe, raste iz naše praznine. S podobami, ki jih gledamo, umetno poustvarjamo, česar ni. Dvomim, da so čustveno zadoščene najstnice, ki so si dvajsetkrat ogledale Titanik in se zaljubile v Di Capria. Po drugi strani nam spolne prepovedi ne zvišajo koncentracije za duhovno življenje, ampak potrjujejo normalnost naše čustvene praznine produktivnih in tehnoloških asketov.
Znotraj te prisilne askeze se lahko rodi tudi ponovno nasprotovanje do homoseksualcev. Le-ti se zdijo ljudje, ki se posvečajo užitkom in niso pravi in moralno pokončni moški, ki se zjutraj zbudijo, pogoltnejo zajtrk, s hladom v srcu poljubijo ženo, okarajo otroke, stečejo na delo, se podvržejo disciplini proizvodnje, se po osmih urah odpravijo na pot domov, pogoltnejo večerjo, se sesedejo pred televizijo in sanjarijo o nedosegljivih oazah, kjer se jim nasmihata Sharon Stone ali Kirn Bassinger. Z ženo in sinovi spregovorijo le nekaj besed dnevno. Tabuji in reklame z nasprotnih pozicij »normalizirajo« mučno praznino. Tabuizacija kot ločnica med moralnimi in amoralnimi meri našo prilagodljivost mašineriji zahodne tehnološke civilizacije. Ce je torej mercifikacija spolnosti vredna karanja, je ločevanje na osnovi tabujev diskriminantno. Probleme, kot so prostitucija, spolno izkoriščanje in podobne stvari zahtevajo namreč konkretnejše rešitve, kot jih nudijo .dogme.
ODPRTA TRIBUNA
Težave naj se rešujejo konstruktivno in s pozitivnim pristopom
Rado Race, predsednik Upravnega odbora Prah - Dzp
Prispevek Damijana Terpina, objavljen v PD 14.4.98, vsebuje vrsto netočnosti in neresničnih trditev, vendar je Upravni odbor družbe PRAE -DZP mnenja, da se v polemiko ne bo spuščal, ker smatra, da je jalovega kreganja v naši manjšini bilo že preveč.
Vsekakor pa smatra za potrebno, da nekatere zadeve pojasni:
a)	polemike take vrste, ki zadevajo upravljanje podjetja, ne spadajo na časopisne strani, posebno če zadevajo upravljanje podjetja, ki je založnik samega časopisa; mesto za to so upravni odbori, kjer imajo njihovi člani pravico in dolžnost, da izrazijo svoje mnenje;
b)	upravni odbor PRAE se je po nekajmesečnem delu soglasno odločil, da pripravi in predloži sanacijski načrt, z namenom, da normalizira likvidnostno sposobnost podjetja v naslednjih petih letih; cilj načrta je premoženjsko utrditi podjetje, da bo sposobno redno plačevati obveznosti do upnikov, uslužbencev, dobaviteljev itd. in poslovalo z normalnimi podjetniškimi kriteriji;
c)	načrt, ki bo v naslednjih tednih predmet dogovarjanja z zainteresiranimi sogovorniki, je pripravljen tudi z namenom, da ščiti tudi tiste, ki so osebno jamčili za posojilo, katerega je Zadruga Primorski dnevnik najela pri NTKB;
d)	upravni odbor PRAE si sploh ne zamišlja, da bi podjetje v naslednjih letih ne jemalo bančnih posojil, ker je to preprosto nemogoče, hoče pa doseči večjo likvidnostno sposobnost družbe, kar je smoter slehernega resnega podjetnika; to bi omogočilo dolgoročno načrtovanje in uresničevanje potrebnih investicij bodisi na tehnološkem kot na kadrovskem področju.
Upravni odbor PRAE ima nalogo, da podjetje dobro upravlja in njegovo premoženje poveča. Zelo si želi, da se težave okoli dnevnika rešujejo konstruktivno in s pozitivnim pristopom s strani vseh, vendar ne more mimo ugotovitve, da gre prispevek Damijana Terpina, na žalost, v popolnoma nasprotno smer.
PISMO UREDNIŠTVU
Pripombe k članku Evropska pot PD
Rad bi naredif nekaj pripomb na članek v Odprti tribuni »Evropska pot PD« z dne 18. aprila letos, ki ga je podpisal odv. Drago Stoka, in ki govori o zakonih, ki finansirajo dnevnike.
Zakoni 250/90,19 in 278/91 predvidevajo finančno pomoč samo časopisom političnih strank, časopisom tiskanih v jezikih manjšin v Aosti, Gornjem Poadižju in Furlaniji - Julijski krajini ter časopisom, tednikon ali mesečnikom, ki jih izdajajo zadruge. Ze nakaj časa se govori o spremembi teh zakonov in zgleda, da bo to v tem letu tudi uresničeno. Glavna sprememba naj bi bila predvsem ločitev političnih dnevnikov od ostalih. To pomeni, po mojem, da bi bile možne negativne posledice za ostale časopise, ki iz teh zakonov črpajo življenjska sredstva. Ostali bodo namreč brez močnega in enotnega predstavništva v parlamentu. Sedanje zakone so krojili predvem v političnih strankah in če je PD sploh prišel zraven, se mora zahvaliti nekaterim poslancem in upraviteljem političnih dnevnikov. To vem iz prve roke, saj sem osem let od blizu sledil tej zadevi, predvsem v Rimu.
Z novim zakonom bomo šibkejši. Verjamem v zagotovila Predsedstva vlade, ki nam je vedno stalo ob strani (ne glede kdo je bil na oblasti) kot tudi nekaterih politikov, da ne bo krčenja prispevkov, vendar nam mora biti jasno, da brez dežnika političnih dnevnikov bo odslej naše delo in prepričevanje težavnejše.
Na koncu se vsi prispevki obravnavajo v finančnem zakonu, za triletje, in jasno je, da so postavke, ki jih predloži vlada lahko podvržene radikalnim spremembam v parlamentu. Ali bodo stranke še vedno tako dovzetne kot doslej? Ali bodo bodoče vladne koalicije imele posluh za te časopise?
In še pojasnilo kaj pomeni časopis »odraz jezikovnih skupnosti«. Zakoni, ki sem jih omenil, ne predvidevajo števila manjšinskih časopisov (quoti-diani editi in lingua...) kajti v demokraciji je vsem jasno, in to tudi parlamentarcem v Rimu, da lahko ima vsaka jezikovna skupnost tudi po več dnevnikov. V Gornjem Poadižju izhaja »Dolomiten«, ki je zelo blizu politične skupine Siidtiroler Volk-spartei, ob njem pa tudi »Tageszei-tung«, kot berem iz PD. Torej, določene skupine Nemcev, ki se ne istovetijo s Siidtiroler Volkspartei, iščejo svoj prostor in so prav tako odraz manjšinske jezikovne skupnosti. Po zakonu, da so lahko deležni podpore,
pa morajo odgovarjati nekaterim strogim predpisom: izhajati morajo redno vsaj tri leta, ustrezati delovnim pogodbam, rednemu plačevanju socialnih dajatev itd. zato, po dosedanjih zakonih, bi Primorski dnevnik bil lahko uradno glasilo SKGZ, SSO ali kogarkoli, saj bi tudi tako bil izraz določenega dela manjšinske skupnosti.
Verjetno bi bilo najbolje za PD, v vidiku novega zakona, da bi v dogovoru celotne manjšine postal avtonomno in neuradno glasilo DSL, SKP, Zelenih in vseh tistih strank, ki imajo v parlamentu vsaj dva predstavnika (enoumju v brk, ki nam ga hočejo vsiliti nekateri krogi iz Slovenije), kajti na ta način, če bi PD lahko črpal iz obeh zakonov, bi iztržili največ. Ta pa je tudi najvažnejša naloga, ki smo jo na občnem zboru naložili upraviteljem Zadruge.
Da pa z dnevnikom in na dnevniku nekaj ne gre, sem vedno več prepričan. Politični interesi raznih skupin so očitni, kar gre v škodo časopisu in obremenjuje uslužbence. Nekateri že vpijejo »Hočemo to; tega ni; naj pride ta in ta; ta novinar ni moj; ga nočemo; zaprimo; ne, vztrajajmo!« itd.
Na primer: leta 1992 je SKGZ ob projektu PD - Republika imenovala Brezigarja za novega odgovornega urednika, očitno, da bi se približala Slovenski skupnosti in nekaterim krogom v Sloveniji. Kljub temu, da je bil Brezigar vrsto let župan in deželni odbornik predstavnik Slovenske skupnosti, ga ni takrat stranka smatrala za svojega. SKGZ ga je vseeno potrdila in Brezigar je dobro opravil zaupano mu nalogo. Lansko leto je nekdo na kongresu Slov. skupnosti v Gorici, predlagal naj se odgovornega zamenja (očitno premišljeno in dobro zrežirano). Kongres je skoraj soglasno predlog zavrnil. Recimo, da se bi jutri Zadruga odločila, da bi Brezigarja zamenjala. Nastal bi vik in krik, z grožnjo, da se razderejo vsi dogovori-Zaradi ljubega miru bi ostalo vse p° starem. Gez kako leto lahko spet druga komponenta zahteva zamenjavo, ki jo spet ostali ne bi sprejeli. Tako bi ubogi Brezigar moral ostati na tem mestu v nedogled, razen če bi sam prej ne odstopil.
Mislim zato, da je enotnost v jezikovni manjšinski skupnosti nemogoča. Pri samem časopisu še posebno ne, saj potrebuje v določenih trenutkih odločnost in tudi jasno začrtano pot brez političnih vetov. Da se ne bi kdaj zgodilo, da bi nekdo, kot pravi pregovor, nemoteno ribaril v kalnem in istočasno ne plačal davka.
Vojko Slavec
_______DEŽELNI SVET / ZAVRNJENA NEZAUPNICA_
Michele Degrassi še dalje deželni odbornik
Nekateri svetovalci opozicije kritični do nezaupnice
TRST - Deželni svet je ve er a j po pričakovanju zavrnil nezaupnico odborniku za finance Mi-cheleju Degrassiju (na sliki) , ki so jo predložili svetovalci opozicije. Degrassiju, ki pripada Levim demokratom in ki je tudi podpredsednik deželnega odbora, so očitali, da je nemo in pasivno spremljal preureditev deželnega bančnega sistema. V tem okviru je pred kratkim videmska in pordenonska hranilnica GRUP prešla pod nadzorstvo neke velike banke iz Veneta.
Nezaupnico je podprlo 24 svetovalcev NZ, Severne lige, »Forza Ita-lia«, CDU in »Unione Friuli«, proti pa je glasovalo 29 svetovalcev koalicije Oljke, SKP in mešane skupine. Zanimivo je, da so se nekateri svetovalci opozicije (npr. listar Gianfranco Gambassini in Alberto Tomat iz vrst CDU) v zadnjem trenutku premislili in se niso udeležili glasovanja.
Debata je bila na splošno precej dolgočasna. Ferruccio Saro (FI) je očital Degrassiju, da je bilo njegovo odborništvo povsem odsotno pri preustroju deželnega bančnega sistema, medtem ko je bil ligaš Sergio Cecotti povsem nasprotnega mnenja. Po njegovem je bil deželni odbor Se preveč prisoten v teh Pogajanjih, Ce bi jih spremljal bolj odmaknjeno, bi bil rezultat najbrž drugačen, je dejal.
Podpredsednik Dežele je uvodoma obnovil potek dogajanj v zvezi z deželnimi bančnimi za-
vodi. Dejal je, da je odbor pri vseb svojih korakih dosledno spoštoval politična navodila deželnega sveta, to se pravi stališče, ki so ga ob sprejetju proračuna za leto 1997 podprle vse stranke. Oglasil se je tudi predsednik vlade Giancarlo Cruder, ki je poudaril, da ta nezaupnica močno diši po predvolilni propagandi. Ce bo prevladala zahteva po odstavitvi Degras-sija, bo odstopil cel odbor s predsednikom na Čelu, je še rekel Cruder.
Manjšinska vlada Oljke, ki ji je tudi tokrat priskočila na pomoC Stranka komunistične prenove, je torej premostila še to zadnjo oviro pred razpustom deželnega sveta. Slednji bo zasedal še ta in tudi prihodnji teden, ko naj bi dokončno zaprl vrata, Čeprav obstaja še možnost sej tudi v prvih dneh prihodnjega meseca. Do konca aprila naj bi svetovalci odobrili nekaj pomembnih zakonov, začenši z zakonskimi predpisi, ki so vezani na proračun. To se bo zgodilo, Ce se bodo nekateri svetovalci opozicije odpovedali obstrukciji.
Glede usode furlanske hranilnice GRUP pa vse kaže, da bodo, kljub lastninskemu preustroju, o njej še naprej odločali v Vidmu in v Pordenonu. Njen predsednik Antonio Comelli je glede tega zmeren optimist, pri Čemer pričakuje pomoC tržaške hranilnice CRT, ki se je že pred Časom povezala z neko veliko banko iz Verone.
SLOVENIJA / DRŽAVNI ZBOR
Maja o ustavni obtožbi Drnovška
Predlog za obtožbo je podala SDS zaradi dogovora med Slovenijo in Izraelom
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) bo predvidoma v drugi polovici naslednjega meseca, natančneje 19. maja, začel 9. redno sejo, na kateri bo po dogovoru na kolegiju predsednika DZ Janeza Podobnika med drugim obravnaval tudi predlog poslancev socialdemokratske stranke (SDS) za obtožbo predsednika vlade Janeza Drnovška pred Ustavnim sodiščem zaradi domnevne kršitve ustave in zakonov v zvezi s podpisom spornega dokumenta o varnostnem sodelovanju med Slovenijo in Izraelom.
Sicer pa naj bi poslanke in poslanci na prihodnji seji obravnavali okoli 35 zadev. Poleg predlogov za ratificiranje 11 mednarodnih sporazumov, med katerimi so predstavniki opozicije opozarjali na morebitno spornost sloven-sko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, naj bi DZ na prihodnjem zasedanju po hitrem oziroma skrajšanem postopku odločal o sprejemu petih zakonov oziroma zakonskih novel, v zadnji obravnavi
rednega postopka odločal o treh- in skozi t.i. predhodne zakonodajne obravnave pospremil 12 zakonov. Med ostalimi zadevami pa naj bi na zahtevo državnega sveta (DS) odredil še tretjo parlamentarno preiskavo o okoliščinah in posledicah t.i. vohunske afere na slovensko-hrvaški meji pri Zavrču in poleg nekaterih rednih točk odločal še o izdaji soglasja k imenovanju vodstva v novoustanovljeni fundaciji za financiranje športnih organizacij. Med pomembnejšimi zakonskimi akti bodo poslanci po hitrem postopku med drugim odločali o zakonu o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic nekaterih naravnih nesreC v minulem letu.
Na domnevno spornost že omenjenega predloga za ratifikacijo slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju je opozoril Zmago Jelinčič (SNS), ki trdi, da naj bi s potrditvijo omenjenega sporazuma prejudicirali potek meje med državama, saj naj bi v spisku obmejnih krajev manjkala »kopica slovenskih naselij«. (STA)
VIDEM / V NOČI MED PONEDELJKOM IN TORKOM n
Spet požar v bolnišnici
Ogenj naj bi podtaknili neznanci - Škode ni veliko
VIDEM - Spet požar v videmski bolnišnici. V noCi med ponedeljkom in torkom se je vnelo v podzemskih prostorih bolnišnice Santa Maria del-la Misericordia, in sicer na hodniku, ki povezuje gastroenterološki oddelek in oddelek Insiel. Ogenj je uničil dva zaboja plastičnih rokavic in je poškodoval del stropa na hodniku. Videmski gasilci so ga pogasili razmeroma hitro; edino nevšečnost jim je povzročil gost dim, ki je zadimil hodnik.
Kljub požaru so včeraj v bolnišnici redno nadaljevali z običajnim delom, saj so vsi oddelki delovali kot ponavadi. Kraj požara sta si med drugim ogledala tudi ravnatelj bolnišniškega podjetja Greste Tavanti in javni tožilec Giorgio Caruso, ki je odredil zaplembo podzemskega predela, kjer se
je razplamtel požar. Po prvih izvidih kaže, da naj bi ogen podtaknil neznanec (ali neznanci). Tako menijo gasilci, ki so ugotovili, da se je ogenj razširil iz zgornjega zaboja, kar je povsem neobičajno.
Včerajšnji požar zastavlja spet vprašanje varnosti v videmskih bolnišnicah. Tavanti je obrazložil, da se v noCnih urah nihče ne poslužuje tistega podzemskega hodnika, zaradi Cesar naj bi imel domnevni piroman lahko pot. Potrebno bi bilo torej onemogočiti take nočne podzemske potepe. 27. februarja je požar zajel drugo videmsko bolnišnico, in sicer univerzitetno kliniko. Skoda je bila takrat bistveno večja, saj so morali zaradi hudih posledic požara zapreti oddelek Petracco.
Potres
na Bovškem povzročil škodo tudi pri Čedadu
Po tednu dni se je po podrobnejših pregledih izkazalo, da je potres, ki je prizadel kobariško in bovško območje naredil škodo tudi v neposredni bližini Čedada. Deželni komisar Edoardo Golli je namreč v preteklih dneh odredil statične preglede vseh pomembnih javnih zgradb in je naposled izdal odredbo o zaprtju otroškega vrtca v Šenčurju, vasi, ki se nahaja nekaj kilometrov vzhodno od Čedada, neposredno blizu vstopa v Nadiške dohne. Poslopje, v katerem se je nekdaj nahajala osnovna šola in je sedaj sluzilo še za oddelek vrtca z 20 otro-ti, je bilo sicer že potrebno popravil in je bilo na seznamu za prilagoditev sodobnim varnostnim predpisom. Potres pa je staro stavbo poškodoval do take mere,- da so jo ocenili kot neuporabno za javne namene.
Dejavnost vrtca bodo v Prihodnjih dneh preselili drugam, najbrž v kako bližnje naselje, medtem pa tahniki nadaljujejo s pregledi javnih poslopij na celotnem ozemlju Cedajske občine, (du)
POTRES V POSOČJU / TLA SE ŠE TRESEJO_
Konec tedna bodo ocenili, kako bodo sanirali objekte
Medresorska komisija je začela z ocenjevanjem škode
BOVEC - Tla v Posočju se še niso povsem umirila, po nekaj šibkejših potresnih sunkih v ponedeljek, pa so včeraj ob 12.50 seizmografi slovenske mreže potresnih opazovalnic zabeležili močnejši popotresni sunek z žariščem na območju Lepene v Posočju, ki so ga Čutili na Bovškem in Kobariškem. Sunek je bil četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
Na ministrstvu za okolje in prostor pa se je sestala tudi medresorska skupina za celovit pregled ocene škode. Slovenski minister za okolje in prostor Pavel Gantar je predstavnike ministrstev pozval, da do 28. aprila posredujejo popis in oceno škode za objekte državne infrastrukture vključno z oceno potrebnih sredstev za sanacijo, predloge zakonskih rešitev za pomoč pri obnovi prizadetega območja.
Državni sekretar Radovan Tavzes je s predstavniki občin Kobarid, Bovec in Tolmin uskladil navodilo za oceno stroškov sanacije po potresu za področja cestne infrastruk-
ture, objektov in uničene opreme, kmetijskih zemljišč in plazov. Navodilo je pripravljeno z namenom, da se v Cim krajšem Času zagotovi enoten naCin ocenjevanja škode na prizadetem območju.
Rezultati ocenjevanja bodo uporabljeni za določitev ukrepov za odpravo posledic škode in pripravo interventnega zakona o odpravi posledic potresa. Omenjeno navodilo bodo uskladili še z župani občin Bohinj, Bled in Radovljica.
Državni sekretar Dušan Blaganje se je vCeraj sestal z župani občin Kobarid, Bovec in Tolmin ter predstavniki Upravne enote Tolmin. Na sestanku je predstavil predloge za
ukrepe trajne sanacije prizadetega območja. Gre za predlog državne pomoči, da bi ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z občinami pripravilo projektno dokumentacijo za obnovo zgradb in posebne prostorsko izvedbene akte, ki jih bo potrebno sprejeti za nadomestno gradnjo.
Predstavniki različnih ministrstev bodo skupaj s predstavniki prizadetih občin konec tega tedna začeli ocenjevati, kakšne vrste sanacija bo potrebna za objekte, ki jih je državna komisija za ocenjevanje poškodovanih objektov označila z rdeCo piko oz. opredelila kot neprimerne za bivanje.
Poziv SKGZ za pomoč potresencem
Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabi vso slovensko javnost, da po svojih močeh pripomore k obnovi prizadetega področja v Posočju. V ta namen je odprt tekoči račun pri Novi tržaški kreditni banki - podružnica Čedad št. 02.990/06 na naslov »POMOC POSOČJU«. Po dogovoru s Krajevno upravno enoto za Tolmin bodo prispevki namenjeni najhuje poškodovanemu področju.
NOVICE
V	Čedadu odprli razstavo Miloša Volariča
ČEDAD - Včeraj so v prostorih občinskega centra Borgo di Ponte (v bližini Hudičevega mosta) v Čedadu otvorili retrospektivno razstavo Miloša Volariča. Razstavo, ki bo odprta do 6. maja, prirejajo Goriški muzej, Občina Kobarid, KD Ivan Trinko in Beneška galerija, pokrovitelja pa sta občina Čedad in Gorska skupnost Nadiških dolin.
Na otvoritvi sta srpegovorila predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig in predsednik društva Ivan Trinko Marino Vertovec. Volaričev opus je predstavil umetnostni kritik, profesor Milko Rener, v kulturnem programu pa so sodelovali moški zbor Matajur pod vodstvom Davida KlodiCa in gojenci špetrske glasbene šole pod vodstvom profesorja Fabia Devetaka, (du)
Dogovor o izdelavi zemljevida potresne nevarnosti v deželi
TRST - Včeraj zjutraj so Dežela, Univerzi v Trstu in Vidmu ter Eksperimentalni geofizikalni observatorij podpisali konvencijo o izdelavi posebnega deželnega zemljevida glede na seizmično nevarnost, kar naj bi predvsem civilni zaščiti omogočilo, da hitro in učinkovito ukrepa. Predvsem naj bi s tem zemljevidom določili verjetno škodo ob morebitnem potresu na posameznem področju, kar bo nudilo osnovo za izdelavo protipotresnih načrtov na celotnem deželnem ozemlju.
Slovenska vina nagrajena na sejmu Vinitaly '
LJUBLJANA - Mednarodnega sejma Vinitaly, ki je v Veroni potekal hkrati s sejmom oljenih olj in tehnološkim sejmom, se je letos udeležilo 2763 razstavljalcev iz 20 držav. Od teh je bilo 256 raz-stavljalcev iz tujine, kar dokazuje, da je Vinitaly najveCji italijanski vinski sejem z mednarodno udeležbo.
Pred sejmom je pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kmetijstvo potekalo tudi mednarodno ocenjevanje vin, na katerem je sodelovalo 1400 vzorcev iz 22 dežel. Družbenik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, podjetje Barbara International, je prejel visoko priznanje - zlato medaljo za peneče vino No. 1 cuvee speciale, letnik 1993, podjetje Vinakoper pa Častno priznanje za capris beli, letnik 1996.
V	Kopru odprli turistično informacijski center
KOPER - Na Ukmarjevem trgu v starem mestnem jedru Kopra so vCeraj slovesno odprli turistično informacijski center, ki bo domačim in tujim gostom ter turističnim organizacijam poleg osnovnih nastanitvenih informacij ponujal tudi zanimivosti iz širšega koprskega ter slovenskega zaledja. Do glavne turistične sezone bo odprt vsak dan od 9. do 13. me in od 17. do 21. me, med glavno turistično sezono pa ves dan. Na včerajšnji otvoritvi centra so predstavili tudi pravkar natisnjeni prospekt Kopra, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov in v veC jezikih.
POLITIKA / OBNOVITEV DEŽELNEGA SVETA
Volitve: še zadnji prepiri in polemike
Vroča situacija v melonarskem gibanju Vodstvo SSk pred odločilnim sklepom
Sestava kandidatnih list ustvarja vedno polemike in slabo kri. Napetost je v teh dneh opaziti v vseh strankah, od levice do desnice, kjer se ustvarjajo (in podirajo) zavezništva in oblikujejo nova notranja ravnotežja, prijateljstva pa se kdaj pa kdaj prelevijo tudi v zamere, Ce že ne slabše.
V teh urah je najbolj napeto v Listi za Trst, kjer hoče senator Giulio Camber, ki ima v rokah tako Listo kot »Forza Ita-lia«, pomesti s staro gardo. V bistvu noče kandidature nekdanjega župana Giu-lia StafBerija, ki ga je Gianfranco Gam-bassini že zdavnaj proglasil za svojega naslednika v deželnem svetu. Edini v zavezništvu LpT-Berlusconijeva stranka, ki ima kolikor toliko zagotovljeno kandidaturo (in skoraj gotovo izvolitev) je podpredsednik deželne skupščine Roberto Antonione.
Levi demokrati bodo morali na bližnji seji strankinega deželnega vodstva rešiti problem kandidature Miloša Budina, ki ima za sabo dve mandatni dobi, strankin pokrajinski svet pa mu je spet soglasno potrdil zaupanje. Edine pomi-
NOVICE
sleke, ne nad človekom, a nad metodo izbire, ima zastopnik notranje levice Claudio Tonel. Slednji se zavzema za spoštovanje strankinega statuta, ki priporoča dve mandatni dobi v deželnem svetu, dopušča pa tudi možnost izjem. V isti situaciji kot slovenski svetovalec sta tudi Renzo Travanut v Vidmu ter Lodovico Sonego v Pordenonu.
Tudi v Stranki komunistične prenove je predvolilno soočenje dokaj napeto. Za vrh kandidatne liste, ki nudi dobre možnosti za izvolitev, se potegujeta tajnik Jacopo Venier in njegov predhodnik Giorgio Canciani, zadnjo besedo pa bo imelo članstvo. Njegove odločitve bo na jutrišnji seji ratificiralo strankino pokrajinsko vodstvo.
Slovenska skupnost je o volitvah razpravljala na sinočnji seji deželnega tajništva, na kateri je poročal tajnik Martin Brecelj, ki je imel včeraj vrsto razgovorov v Vidmu. Illyjeva občanska lista pa je potrdila sodelovanje na volitvah s svojim simbolom in le v težaškem volilnem okrožju, kjer mora za mandat dobiti vsaj približno Z.odst. glasov.
DSI / NA PONEDELJKOVEM VEČERU
Marku Sosiču letošnja nagrada Vstajenje
Nagrajenčevo zadovoljstvo - Nagrado prispevalo ZKB
Degrassi in Budin na srečanju s Skgz
V okviru stikov s predstavniki pomembnejših javnih uprav je deželno tajništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze povabilo na srečanje podpredsednika deželne vlade Micheleja Degrassija in podpredsednika skupščine Furlanije - Julijske krajine Miloša Budina. Srečanje bo danes, ob 18. uri na sedežu SKGZ v Ul. Sv. Frančiška 20/in.
Dolenc in Spadaro v Modeni
Pokrajinski tajnik Levih demokratov Stebo Spadaro in Igor Dolenc, ki v stranki odgovarja za gospodarska vprašanja, sta se v Modeni srečala s posl. Lambertom Turcijem. Na srečanju z voditeljem gospodarskega odseka LD je tekla beseda zlasti o pre-ustroju deželnega bančnega sektorja.
Protest železničarjev
Včeraj dopoldne so železničarji protestirali pred sedežem direkcije na Trgu Vittorio Veneto na pobudo sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki menijo, da ni vod-
POLITIKA / V VEČINO PRISTOPILA TUDI SSK
Politični dogovor za KGS
Kandidat za predsedniško mesto je Mario Laurenčič(LD)
Kraško gorsko skupnost bo po novem vodila politična koalicija med Levimi demokrati, SKP, Ljudsko stranko in Slovensko skupnostjo. Politično dogovor bodo udejanili na seji glavne skupščine v torek, 28.4., ki ima na dnevnem redu izvolitev novega predsednika. Kandidat za to mesto je doberdobski župan Mario Laurenčič iz vrst Levih demokratov.
Novost predstavlja dejstvo, da je v večinsko koalicijo pristopila Slovenska skupnost, ki je trenutno v opoziciji. Za podpredsednico upravnega odbora bodo po vsej verjetnosti izvolili Silvano Moro (Ljudska stranka). Politični dogovor bodo »izpilili« načelniki svetovalskih skupin dan pred zasedanjem glavne skupščine. Slednja bo tudi sprejela nove člane iz devinsko-nabrežinskega občinske-
Verdi: no comment o Nelssonu
mesece
prekiniti železniški promet i Tržiča, da bi razširili predore, vodstvo pa še ni uredilo nadomestnega prevoza potnikov in blaga.
Izčrpane lestvice za suplente
Sindikat slovenske šole obvešča, da so v tržaški pokrajini izčrpane pokrajinske lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah za sledeče natečajne razrede: 13 A - kemija in kemijske tehnologije, 38 A - fizika, 49 A - matematika in fizika, ter lestvica	Vodstvo opernega
za podporni pouk srednjih šol 1. stopnje in lestvici	gledališča Verdi včeraj
za podporni pouk srednjih šol 2. stopnje s siglama	ni želelo komentirati ve-
AD02 in AD03 humanistično-jezikovno in glasbe-	sti o odstopu stalnega
no področje ter tehnično-poklicno in umetnostno	dirigenta orkestra Wol-
področje).	...	.	demarja Nelssona, ki jih
Rok za predložitev prošen, za obnovitev oziroma	s poudarkom objavil
vključitev v omenjene lestvice, razen natečajnega	dnevni k Tl Pirrnln Na
razreda 48 A (matematika in fizika), zapade 30.	,	, .
aprila letos, za natečajni razred 49 A pa 10. maja	. za. nle Pre^liere v
1998	letošnji SGzoni, Puccini-
j e ve Tosce, superinten-
Razprava o bodočnosti šole	dant giedansea Lorenzo
,r ,	.• n v -	•	Jorio o »primeru Nels-
V	dvoram hceja Petrarca bo jutn ob 17. uri na spo-	’__ • Ti,________	...
redu javna razprava na temo: Javno šolstvo, kakšna	*	1 e . v.or3 1’
bodočnost? Razpravo prireja združenje šola in usta-	potrjena pa je bila mfor-
va Bruna Turinetti, spregovoril pa bo Osvaldo Ro-	marnja, da sta se Jono m
man, član vsedržavnega združenja Sola in ustava	Nelsson sestala pred nebi pobudnik gibanja Za šolo republike.	kaj dnevi.
Sodelovanje Wol-
TeŽCVe Cirkuških	demarja Nelssona s trža-
Živali V pristanišču	škim gledališčem se je
začelo aprila letos, gle-
V	tržaškem pristanišču je že več kot en teden usta-	na pogodbo pa bi
vijena vrsta tovornjakov s cirkuškimi živalmi, tigri	moralo trajati tri leta.
m levi ki jun niso dovobk odhod z drugimi čuku-	Vodil je orkester in osta-
škimi tovorniaki v Turčiio, ker živali niso imele	i	^	,
ustreznega dovoljenja. Dovoljenje bi moralo priti iz	. P L
Španije, kjer je cirkus služil pred prihodom v Itali-	vnostnem otvoritvenem
jo. Medtem se je položaj živali hudo poslabšal.	koncertu prenovljenega
Zmanjkalo jim je hrane, Id jim jo v zadnjih dneh	teatra Verdi. Nelsson je
prinašajo iz zoološkega vrta v Lignanu. Eden od le-	bil že glavni dirigent
vov je poginil zaradi bolezni, poginih pa so tudi tri-	holandske Opere Forum
je tigrčki, ker je mati mladiče zavrnila in so tako	in danske Kraljeve oper-
ostan brez hrane za preživetje.	ne hiše.
ga sveta in sicer župana Voccija ter svetovalce Veroneseja, Vlahova, Tanceta, Reta in Ferfoljo. Laurenčič bo prevzel mesto Iva Sirce, ki ni več devinsko-nabrežinski svetovalec in torej ni več član nove skupščine gorske skupnosti.
V dosedanji vodilni koaliciji so sedeli zastopniki DSL oziroma skupine Demokratov (v njej so tudi nekdanji socialisti), Ljudske stranke in Komunistične prenove, medtem ko je bila SSk, kot rečeno, v opoziciji skupno z desnico. V zadnjih mesecih se je upravni odbor KGS ukvarjal predvsem z izvajanjem zakona o Kraškem parku ter deželnega zakona o Krasu (t.i. protivrednosti za sinhrotron), ki je že nekaj časa v primežu hudih birokratskih zapletov.
V ponedeljek, 20. t. m. je v Peterlinovi dvorani d Trstu vladalo nadvse praznično vzdušje. Dvorano je napolnilo res veliko število ljudi, ki so prisostvovali slovesni podelitvi 35. literarne nagrade Vstajenje. Letos jo je prejel težaški pisatelj in režiser Marko Sosič za kratki roman Balerina, Balerina, ki je lani izšel pri založbi Mladika v Trstu in ki je doživel velik uspeh.
Po krajšem pozivu predsednika Društva slovenskih izobražencev je utemeljitev nagrade v odsotnosti predsednika ocenjevalne komisije prof. Martina Jevnikarja prebral urednik Mladike Marij Maver. Komisija je podelila nagrado Sosiče-vemu romanu, ker le-ta »preseneča z zrelostjo in etično držo, s katerima se mladi avtor vživlja v
BOLJUNEC / V OBČINSKI KNJIŽNICI
Krstni nastop dveh animatorjev
Knjigo, ki so jo začeli prejšnji teden, bodo dokončali prihodnji torek
V prostorih knjižnice v Boljuncu je v petek, 17. aprila vladalo veliko pričakovanje. Na eni strani je bilo pričakovanje otrok, ki so nestrpno čakali na začetek otroške urice, na drugi strani pa je bilo tudi pričakovanje Rosselle in Frančiška, ki sta v boljunski knjižnici imela svoj krstni nastop kot animatorja. Ob 16.30 so vse vsi prisotni umaknili v gornje prostore knjižnice, kjer so takoj začeli s spoznavnimi igricami, pripovedovanjem zgodb in pravljic. Pa že so bili pripravljeni, da se lotijo najzahtevnejše naloge
urice, z izdelovanjem knjige. Animatorja sta prinesla s sabo vse potrebno in otroci so v zabojih našli vse, kar so potrebovali: lepenko, škarje, lepilo, pisan papir. Toda knjiga zahteva svoj čas in na razpolago ga je bilo premalo. Tako so se udeleženci in animatorji zmenili, da se bodo ponovno srečali in dokončali svoje delo ter da bodo medse povabili še večje število otrok.
Druga otroška urica bo v občinski knjižnici v Boljuncu že v torek, 28. t. m., ob 16. uri. (2P)
psiho prizadete deklice...« »Slog romana je enovit, bistven z nekaj narečnega kolorita in pomeni tukajšnji literaturi novost. Roman je izjemno berljiv in umetniško prepričljiv«.
O romanu Balerina, Balerina je spregovoril prof. Pavle Merku, ki je v svojem posegu najprej dejal, da je Sosič sprejel tisti izziv, ki sili poeta, da iz niča nekaj ustvari. Pri romanu Balerina, Balerina gre za težko življenjsko zgodbo avtističnega otroka, ki pa jo avtor zna opletati tudi s smehljajem in žarom. Gre tu za sprejemanje vsega, kar daje življenje, za sprostitev stiske. Tako je tudi vsaka tegoba in žrtev pridobitev v življenju, če jo znamo vrednotiti ali čutiti. Tudi smrt je del življenja: tako ima Sosič priviligirani, sakralni poetični odnos do smrti. Kar se tiče jezika, vzbudi Sosič v bralcu od vsega začetka pozornost in ga priklene k branju. Avtor ima do jezika poetični, inventivni in izvirni pristop, ki je tudi čustveno prizadet, a nikoli čustven in patetičen. Slog se stalno suče med iskanostjo in narečno po-udarjenostjo, nekatere teme pa se stalno, obsesivno ponavljajo. Isto velja za metaforiko, ki ni nikoli pretirana oz. iskana.
Na ponedeljkovi slovesnosti je odlomka iz Sosičevega romana prepričljivo podala igralka GGS Lučka Počkaj, ki je tudi ravno pred kratkim v Tržaškem Kulturnem domu izvedla dramatizirano obliko dela v režiji Branka Završana. Na koncu pa je stekel še krajši razgovor med nagrajencem in občinstvom, v katerem je Sosič dejal, da si ni pričakoval, da bo knjiga doživela tak uspeh. Nagrade je vesel in mu pomeni predvsem odgovornost za naprej.
Tudi letos je denarno vsoto nagrade Vstajenje prispevala Zadružna Kraška banka z Opčin. Marku Sosiču jo je podelil njen predsednik Pavel Milič (foto KROMA) , ki je poudaril, da je banka ponosna, da lahko podpre take pobude. Predsednik Milič pa je bil ob tej priložnosti kar dvakrat ponosen, saj je letošnji nagrajenec doma z Opčin (tudi v dvorani je bilo prisotnih kar precej Opencev), (iž)
V Boljuncu zaprta cesta
Od danes bo ob delavnikih od 8. do 17. ure zaprta prometu cesta, ki od boljunskega trga pelje mimo cerkve do pokrajinske ceste za Prebeneg. Tako je odredil župan zaradi nujnih popravil na občinskem vodovodnem omrežju.
DAN ODPORNIŠTVA / SVEČANOSTI
25. april: nesoglasja v Miljah in Devinu
No predvečer Dneva odporništva večer poezije in petja v zgoniški občini
V	mestu in po vaseh se vrstijo priprave na proslavitev 25. aprila, Dneva odporništva. Spominske svečanosti bodo v vseh občinah, pri njih bodo sodelovale občinske uprave in združenja partizanov.
V	devinsko-nabrežin-ski občini je prišlo prav med pripravami na sobotno proslavo do nepričakovanega zapleta. Vodja opozicije Romano Vlahov je vložil v občinski svet resolucijo, v kateri zahteva, naj iz naslova občinskega antifašističnega odbora, ki je prireditelj proslav, črtajo besedo »antifašistični«. Občinski odbor je vzel zahtevo na znanje in sklenil, da se bodo odborniki posveto-
vali s strankami, ki jim pripadajo, da bi nato zavzeli svoje stališče. O zadevi bo govor na naslednji občinski seji, ki pa bo v sredo 29. aprila, kar pomeni, da bo uradni prireditelj letošnje slovesnosti ob Dnevu odporništva še vedno Antifašistični odbor. Proslava bo v soboto dopoldne. Predstavniki občine in organizacij bodo najprej položili vence ob vznožje spomenikov in obeležij po okoliških vaseh, ob
10.30	pa bo osrednji shod na nabrežinskem glavnem trgu, kjer bosta skupno zapela pevska zbora Iga Grudna in Fantov izpod Grmade, zaigrala bo nabrežinska godba, o pomenu praznika pa bodo spregovorili župan Marino Vocci, podžupanja Ma-riza Skerk v slovenščini in predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov - ANPI.
Vse kaže, da se je zataknilo tudi ob občinski Proslavi 25. aprila v miljski občini. Stranka komunistične prenove )e najavila, da ne bo sodelovala na svečanosti
skupno z županom Robertom Dipiazzo, ki naj bi se grobo znesel nad komunisti. Po mnenju miljskega tajnika SKP Diega Apostolija nima smisla počastiti spomin 300 umrlih miljskih partizanov z osebo (županom), ki je primerjala komuniste s psi. Velika večina umrlih partizanov so bili namreč komunisti, je zagrenjeno in jezno pripomnil. Občinska proslava naj bi se začela v soboto, 25. aprila, ob 17. uri, manifestacija SKP pa ob
10.30..
Dan prej, v petek, 24. aprila, se bodo oddolžili spominu padlih v zgoniški občini s prireditvijo, ki nosi pesniški naslov Kajuhovih verzov:
Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Koncertni večer partizanskih pesmi in poezij bo potekal v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev ob sodelovanju KD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Udeleženci se bodo najprej zbrali pri krajevnem spomeniku padlim v NOB, ob 20.30 pa se bo v zgoniškem Sportno-kulturnem centru začela prireditev, ki jo bodo oblikovali moški pevski zbori Rdeča zvezda, Vasilij Mirk in Valentin Vodnik, mešani pevski zbor Oton Zupančič, godba na pihala Viktor Parma ter recitatorji Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simoneta, Veru-ška Kuk, Goran Obad in Igor Pison, nekaj misli ob Dnevu odporništva pa bosta razpredla zgo-niška županja Tamara Blazina in predsednik ZSKD Ace Mermolja.
Istega dne, v petek, 24. aprila, bodo proslavili dan osvoboditve in počastili padle ter vse
žrtve fašizma tudi v re-pentabrski občini. Prireditev bo pred spomenikom padlim v NOB v Repnu, na njej pa bodo sodelovali osnovnošolski otroci z Repentabra, lovski pevski zbor Doberdob in recitatorji KD Kraški dom. Pred svečanostjo (ob 16.30) bodo položili cvetje na grob komandanta Franca Nemgarja na pokopališču na Colu ter (ob 16.45) venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu.
V	okviru aprilskih in majskih svečanosti prireja Združenje Tina Modotti iz Pončane na svojem sedežu v Ul. Ponziana 14 vrsto kulturnih prireditev s skupnim naslovom Dobro je, da ne pozabimo. Danes ob 18. uri bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, med srečanjem pa bodo tudi predstavili videofilm o 26-letni zgodovini zbora.
V	petek, 24. aprila, se bosta tržaška in miljska občina spomnili miljske partizanke Alme Vivode, ki so jo 28. junija 1943 v Bošketu pobili karabinjerji. Bila je prva italijanska partizanka, ki je padla v narodnoosvobodilnem boju. Svečanost v Ul. Pindemon-te, na kraju, kjer je bila Alma Vivoda ustreljena, se bo začela ob 16. uri. Pol ure prej bo ravnatelj tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin poročal o akciji čiščenja in vzdrževanja javnih spomenikov.
Na Dan odporništva se bodo pri Sv. Ivanu zbrali pred spominsko ploščo na pročelju nekdanjega Narodnega doma (na fotografiji svečanost leta 1995). Ob 10. uri bodo predstavniki krajevnega kulturnega društva S. Škamperle položili venec na spominsko obeležje, spregovorila pa bo Neva Lukeš.
Na dolinskem koncu bosta KD Valentin Vodnik in sekcija VZPI-ANPI iz Doline, Ma-čkolj in Prebenega priredila v soboto, 25. aprila, 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici. Odhod ob 9. uri iz Sance. Popoldne ob
17.30	pa bo ob dolinskem spomeniku padlim v NOB svečanost ob 53-letnici osvoboditve. O njenem pomenu bo spregovoril David Bandi, zapel pa bo domači moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote.
Osrednja slovesnost ob letošnjem Dnevu odporništva bo letos v nedeljo, 26. aprila, v Rižarni. Po verskih obredih in govorih predstavnikov borčevskih organizacij se bo oglasila pesem zbora dijakov Zavoda združenega sveta jadranskega morja.
OBELEŽJE PADLIM OD SV. ANE, SKEDNJA IN KOLONKOVCA
Mlajše sile v odbom za postavitev spomenika
Nove člane izvolili na ponedeljkovi skupščini
»Sklicali smo to zborovanje, da preverimo, ali je v nas še dovolj volje, da nadaljujemo z akcijo za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca,
Skednja in od Sv. Ane, s katero smo začeli že leta 1971 in tako pokažemo oblastem, da nas niso onesposobile ter da nameravamo delo za ure-
sničitev te pobude nadaljevati, tokrat z novimi močmi, ki bodo pristopile v naš odbor.«
S temi besedami je začela svoj govor Jolanda Gustinčič, članica odbora za postavitev spomenika od njegove ustanovitve dalje. Prva dva predsednika sta bila sedaj že pokojna Dušan Kodrič in Marta Werk - Volk, katerih spominu so se udeleženci oddolžili z enominutnim molkom.
V osvobodilnem boju je padlo nad sto ljudi iz teh okrajev. »Njim želimo postaviti dostojen spomenik na kraju, kjer stoji sedaj od leta 1977 spominsko obeležje z napisom »Slava padlim -Gloria ai caduti«. Tu se zbiramo ob 25. aprilu in 1. novembru, da počastimo njihov spomin, na tem kraju želimo, da bi stal spomenik, posvečen tistim, ki so dali svoje življenje za svobodo našega mesta, pa tudi za nastanek italijanske republike,« je poudarila Gustinčičeva.
Od ustanovitve je odbor ob podpori borčevskih organizacij, naprednih strank in ustanov, naslovil prošnje na odgovorne oblasti, a brez odgovora. Leta 1984 je odbor razpisal tudi natečaj za osnutek spomenika, na katerem sta dve mladi arhitektki Patrizia in Rossa-na predstavili svoj projekt. Ze je kazalo, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke, pa je šlo ponovno vse v pozabo.
»Sklicali smo tokratno zborovanje z željo, da ponovno seznanimo našo javnost s pomenom naše akcije, da izvolimo novi odbor in da v njega vključimo v glavnem mlade, tiste, ki naj nadaljujejo z našim delom«, je povedala Gustinčičeva.
Zborovanje (f. KROMA) je vodil Sergij Petti-rosso, sicer tudi član tamkajšnjega rajonskega sveta, zapisničarka pa je bila Sava Kosovel.
V razpravo so se vključili, ne samo prebivalci nekdanjega 4. Okraja, temveč tudi predstavniki iz Barkovelj, od Sv. Ivana in Trsta. Vsi so se strinjali, da mora odbor z delom nadaljevati. V diskusijo se je vključil tudi občinski svetovalec Oljke-SSk Andrej Berdon, ki je obljubil svojo pomoč pri reševanju problema.
Ob koncu zborovanja so udeleženci izvolili novi odbor, v katerem so: Roža Počkar, Vilma Gregor!, Sergij Pettirosso, Jolanda Gustinčič, Andrej Berdon, Alessandro Radovani, Andrej Debeliš, Igor Pavletič, Tullio Rai-ni in Roberto Filipaz.
Neva Lukeš
DANES V NOVINARSKEM KROŽKUh
Predstavitev esejev o Vilfanu in Ščeku
Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta bo danes predstavil zadnji dve knjigi iz svoje uveljavljene zbirke »belih priročnikov«. Gre za 336 strani debelo knjigo s parlamentarnimi govori dr. Josipa Vilfana in študijo o življenju in delu tega tržaškega politika, ki jo je napisal dr. Egon Pelikan, in za 224 strani debelo monografijo Katoliška socialno politična misel Virgila Sčeka, ko jo je napisal sociolog Boris Bandelj.
Vsaki izmed teh knjig bo posvečen v kratkem poseben večer, danes ob 11.00 pa bo v časnikarskem krožku v Trstu tiskovna konferenca za prvo predstavitev tržaški slovenski in italijanski javnosti. Za italijanske medije bo krožek Virgil Sček predstavil nekaj drugih svojih publikacij zadnjega obdobja, ki v večinski javnosti še niso dobile zasluženega odmeva. Gre za knjige dr. Rafka Dolharja in dr. Robija Sturmana ter za Pelikanovo knjigo s študijo in parlamentarnimi govori dr. Engelberta Besednjaka.
Jutri na Opčinah predstavitev Uršičevih spominov
Jutri ob 20.30 bo v openskem Prosvetnem domu predstavitev knjige Rudija Uršiča - Ursinija »Attraverso Trieste - un rivoluzi-onario pacifista«. Večer so priredili Knjižnica Finko Tomažič in tovariši, Skupina Trst 85 ter krožka Istria in Ob pečini - La rupe. Knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec.
Rudolf Uršič - Ursini je po rodu iz Rojana (roj. 1918). Se kot dijak je postal aktiven protifa-šist, tako da so ga leta 1938 aretirali, naslednje leto pa ga je Posebno sodišče obsodilo na 8 let zapora. Po padcu fašizma se je vrnil v domače kraje, kjer je vstopil v partizansko gibanje. Maja 1944 so ga Nemci aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti iz železniškega transporta za Mauthausen in se je spet vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Postal je tajnik Osvobodilnega sveta za Trst, bil je v vodstvu Komunistične partije Slovenije, po resoluciji Informbiroja pa organizacijski sekretar KP Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1952 živi v Ljubljani, kjer se je ukvarjal s trgovskimi posli.
TERITORIJ / DOLENČEVA KRITIKA
»Občinska birokracija ustvarja hude težave jusarskim odborom«
Tržaška mestna uprava ustvarja hude težave jusarskim odborom. Kritika ne prihaja iz vrst opozicije, ki je za to poklicana, a izpod peresa svetovalca Illyjeve koalicije in sicer levega demokrata Igorja Dolenca, ki v tiskovnem sporočilu postavlja na zatožno klop zlasti glavnega občinskega ravnatelja Viera. Slednji je pred kratkim izdelal načrt za korenit preustroj občinskega birokratskega kolesja, ki vsaj glede jusa po Dolenčevem mnenju ni obrodil konkretnih rezultatov. Prav nasprotno, ju-s ar jem ustvarja le težave in zastoje.
Zastopnik stranke Levih demokratov navaja primer proseškega jusarskega odbora, ki že eno leto ne dobiva od Občine odgovorov na raznovrstne prošnje, vloge in uradne dopise. To seveda negativno pogojuje, če že ne hromi njegovo dejavnost, za katero je Illyjeva uprava v začetku pokazala veliko odprtost in občutljivost, sedaj pa se je očitno na tem področju nekaj zataknilo.
Dolenc je vse te težave in upravičene pritožbe jusarjev strnil v vprašanje, ki ga je včeraj naslovil županu. V dokumentu je govor o težavah Proseč ano v in tudi o preustroju, ki ga je uvedel direktor Viero. Slovenski svetovalec v bistvu poziva Riccarda Illyja, naj se osebno angažira za premostitev nastalih težav in naj torej preveri odnose med jusarski-mi odbori in občinsko upravo, od katere so ti odbori v marsičem odvisni, čeprav so bili neposredno izvoljeni od ljudi. Občina mora npr. formalno predhodno dovoliti kakršno koli kupoprodajno ali najemninsko pogodbo, ki jo sklenejo jusarski odbori.
Dolenc je prepričan, da taki in podobni neprijetni zapleti lahko le škodijo mestni upravi, ki si je pridobila ugled prav na temelju novega, bolj učinkovitega pristopa do problemov, ki najbolj ležijo pri srcu občanom. Illy bo na vprašanje svetovalca LD najbrž odgovoril na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta.
NA SEDEŽU ACLI / ZANIMIVA POBUDA
Združenje Azod v podporo Kurdom
Javnost treba seznaniti z njihovimi problemi V naši državi je poročanje pomanjkljivo
Italijansko in mednarodno javnost je treba Čimbolj seznaniti s problemi Kurdov in z vprašanjem njihovega samega obstoja. S to postavko oz. z namenom, da bi jim Čimbolj pomagali, se je novembra lani v toskanskem kraju Filattie-ra rodilo vsedržavno združenje Azad, ki se mu lahko pridružijo vsi, ki jim je zadeva pri srcu.
Združenju Azad (ki v kurdskem jeziku pomeni »svoboda«) se je v Italiji že pridružilo veC oseb in združenj (Acli, Arci, Blaženi graditelji miru idr.), v ponedeljek zveCer pa so na sedežu Acli predstavili tržaško sekcijo Azad. Trenutno so se v Trstu vanj vključili združenji Blaženi graditelji miru, Brez me-ja-Senza confini in krožek Che Guevara, o pobudi pa sta spregovorili Anna Marconi v imenu vsedržavnega Azad in Riccardo Luccio za Blažene graditelje miru (za Brez meja je bil prisoten Raffaele Dovenna).
Kot je potožil Luccio, vlada v Italiji okoli tega preveč Časa molk. K sreči se je v zadnjem Času javnost zavedla problema, kljub temu pa je obsodil pomanjkanje informacij, še najbolj s strani tiska. 2e res, da se je politika vlade spremenila, a se je Luccio vprašal, katera bodočnost Čaka begunce v naši državi. Gre vsekakor za problem naroda, ki ga nihče ne prizna. V Turčiji je prepovedano izustiti besedo »Kurdistan«, turška vojska še najbolj izkorišča praznovanje kurdskega novega leta za
splošne aretacije. Ob taki priložnosti so tudi zaprli italijanskega državljana Dina Frisulla. Moramo se odločno boriti za njegovo izpustitev, je dejal Luccio, kot tudi za izpustitev tisočerih Kurdov, ki so priprti brez najenostavnejših državljanskih pravic.
Marconijeva (sicer članica združenja Most za Dijarbakir) je izpostavila, da je Turčija Članica Nato, a je EU zavrnila njeno vključitev zaradi kršenja človekovih pravic (Čeprav je pristopila k sporazumu o odpravi carin). Po drugi strani, je poudarila, je Italija s prodajo orožja Turčiji ogromno zaslužila, turška vlada pa daje italijanskim podjetjem, ki tam delujejo, zelo ugo-
dne pogoje. O vsem tem vlada zatišje, z aretacijo Frisulla se je trenutno kaj premaknilo, sedaj siho spet na mrtvi točki. Marconijeva je bila osebno v Turčiji in na lastne oci videla, kaj se tam pravzaprav dogaja. Odločila se je tako ustanoviti Azad, še najbolj po Frisullovi aretaciji. »28. aprila bomo izvedeli, kaj bo z njim,« je dejala. Turčija ga ima kot talca, za kar obstaja po njenem mnenju lahko veC razlogov. V zameno za njegovo izpustitev bi morebiti Turčija zahtevala od Italije, naj jo podpre pri vključitvi v EU, ali ukinitev mednarodne konference o Kur-distanu, kar jo še najbolj skrbi.
Aljoša Gašperlin
OPČINE / FINŽGARJEV DOM
Lumparij Vagabund pritegnil obtinslvo
Nastopila je Frančiščanska študentska skupina - Po predstavi prijetna družabnost
BORŠT / RICMANJCI PRIKAZALI DOMAČI BJUT1FUL
Zabavno kulturni večer
Ubrano petje Sovodenjskih deklet in nastop trobilne skupine
ZDRUŽENJE PRIJATELJEV OPERNE GLASBE
Fotografski zapis delovanja
Razstava v poštni palači do 2. maja - Ob 25-letnici obstoja
Četrt stoletja delovanja na fotografijah: za takšen prikaz se je odločilo Združenje prijateljev operne glasbe »Giulio Viozzi«, ki je pripravilo razstavo v razkošnem atriju tržaške centralne pošte (f. KROMA). Obletnico je združenje slavnostno praznovalo lani, saj je nastalo leta ’72. Na razstavi, ki bo na ogled do 2. maja, si je mogoče ustvariti tudi predsta-
vo o raznih pobudah ob pomembnem jubileju. Razstava, ki jo je združenje pripravilo v sodelovanju s tržaškimi občinskimi muzeji za zgodovino in umetnost, gledališkim muzejem »Schmidi in ob denarni pomoči sklada CRT, nudi kratek pregled delovanja združenja, ki je tesno vezano na dejavnost opernega gledališča Verdi.
Po dobri volji, ki jo je vzbudila s krstnim nastopom v dvorani Babne hiše v Ricmanjih, je prejšnji petek letošnja veseloigra dramske skupine SKD Slavec pozabavala še vaščane Boršta in Zabrežca. Ricmanjci so svoj DomaCi bjutiful, ki ga je v narečju napisala in režirala Tatjana Turko, predstavili v srenj ski hiši.
VeCer si je vodstvo PD Slovenec zamislilo kot spomladanski zabavno kulturni večer. Kot se med dobrimi sosedi spodobi, so tako trud in vži-vetost ricmanjskih igralcev počastili še elani in prijatelji društva, s katerimi SKD Slavec že veC let uspešno goji tudi petje v združenem mešanem pevskem zboru. Petkov večer v Borštu so s svojim petjem obogatile Članice pevske skupine Sovodenjska dekleta, ki so nastopile pod vodstvom Sonje Pelicon. Posebno vzdušje pa so ustvarili še mali gojenci ricmanjske godbeniške šole, ki v trobilni skupini nastopajo pod vodstvom Flavia Sgubina.
Na fotografiji (KROMA) nastop Sovodenjskih deklet.
V soboto zveCer je vladalo v Finžgar j e vem domu na Opčinah veselo vzdušje. Ustvarili so ga mladi ljubitelji gledališča, deset igralcev Frančiškanske študentske skupine, ki so najprej uprizorili komedijo Lumpacij Vagabund (f. KROMA), potem pa se še do poznih ur zadržali na družabnem srečanju, ki sta ga zanje pripravila Slovenski kulturni klub in MO SP, udeležili pa so se ga tudi elani skupine Shalom.
Komedija Lumpacij Vagabund je nastala v Času avstroogrske monarhije, zato je za modernega gledalca delo ponekod nekoliko preveč semplicistiCno. Kljub temu pa nekatere besedne igre, situacije in Človeški tipi še vedno učinkujejo komično in tudi glavna poanta - bajni zadetek na loteriji in usoda srečnih dobitnikov - nikakor ni zastarela. Potem je seveda odvisno še od igralcev, ali bodo znali publiko prepričati in do tolikšne mere prikleniti nase in na dogajanje na odru, da bo pozabila na ostale pomanjkljivosti. Mladim igralcem se je to v soboto kar dobro posrečilo, posebno glavnim trem junakom, mizarju Lime-žu (Edo Grabrijan), šivilji Šivanki (Natalija Po-djavoršek) in še posebej Čevljarju Kneftri (Andraž Arko). Ostali igralci, od katerih je vsak odigral po dve, tri ali celo štiri stranske vloge, so se tudi vsi dobro izkazali. Dobra zamisel, da so kratke odmore zapolnili z nastopom harmonikarja, kaže, kako je skupina vajena uprizarjati svojo predstavo na vseh mogočih odrih, kjer večkrat ni niti osnovnih rekvizitov in je treba sceno menjavati kar pred oCmi gledalcev. Prav s tem prisrčnim pristopom do igre in do gledalcev so nastopajoči kaj kmalu ogreli publiko, ki jih je nagradila s smehom in prisrčnim ploskanjem.
Breda SusiC
KINO
ARISTON - 16.45, 18.10, 20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. V Četrtek bo dvorana zasedena.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risani film.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carljde.
AMBASCIATORI -
17.30,	19.55, 22.15, »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, John Malkovich, Gabriel Byrne.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 2 -17.00,
19.30,	22.10 »Jackie Brown«, r. Quentin Ta-rantino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.10 »Anastasia«, risani film; 19.50, 22.20 »Sfera« i. Sharon Stone, Dustin Hoffman.
NAZIONALE 4 - 14.30, 18.15 »George, re della giungla...?«, i. Brendan Fraser, prod. Walt Disney;
20.00,	22.15 »Gualcosa e cambiato« i. Jack Nichol-son, Helen Hunt.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Simona, il peccato dei sensi«, prepovedano mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.45,
20.00,	22.10 »II collezio-nista«, i. Morgan Free-man, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 1. pregled novega slovenskega filma: ob 16.00, 20.00 »Carmen« režija Metod Pevec; ob
18.00	in 22.00 »Stereotip« režija Damjan Kozole. Vstopnica za oba filma je 10.000 lir.
J PRIREDITVE
MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM, TO JE KRIK VSEH NAS! - ZSKD
v sodelovanju s KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in SKGZ vabi na koncertni večer partizanskih pesmi in poezij, ki bo v petek, 24. t. m. ob 20.30 v Sport-no-kulturnem centru v
Zgoniku. Ob 19.30 se zberemo pri krajevnem spomeniku padlim v NOB za krajšo spominsko svečanost. Prireditev bodo oblikovali MoPZ Rdeča zvezda, Godba na pihala Viktor Parma, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Oton Zupančič, MoPZ Valentin Vodnik, recitatorji Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simoneta, Veruška Kuk, Goran Obad, Igor Pison. Priložnostne misli bosta podala županja Tamara Blažina in predsednik ZSKD Ace Mermolja.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih, ki bo v soboto, 25. aprila ob 19. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaro-li 29. V gosteh bodo dobitniki mednarodnega glasbenega natečaja Alfredo Marocosig za mlade študente violine in violončela, ki ga organizira ustanova »Glasba brez meja« iz Gorice pod pokroviteljstvom naše dežele, goriške pokrajine in delovne skupnosti Alpe-Jadran. Predstavili se bodo mladi glasbeniki iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Vstop prost.
AMATERSKA SKUPINA JAKA STOKA PRO-SEK-KONTOVEL, MLADINSKA SKUPINA, vabi na ogled igre Frana Milčinskega BUTALCI (režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Starc), v nedeljo, 26. aprila, ob 17.30, v Kulturnem domu na Pro-
KD FRAN VENTURINI
-	obeta se prijeten veCer! Oktet Odmevi nam pripravlja celovečerni koncert. Čakamo vas v nedeljo, 26. aprila ob 20. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro.
DUO Dasha Dubrovina
-	violina, Cristina Sancin
-	klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj v nedeljo, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J. Francaix, J. Rodrigo, P-Pessina in J. Brahms.
SKD TABOR OPČINE
-	PROSVETNI DOM - Zaradi izrednega povpraševanja bo v soboto 25.4.1998, ob 18.30 ponovitev veseloigre Ivana Artača RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE v izvedbi domače dramske skupine in v režiji Igorja Malalana.
OBETA SE prijeten veCer v kulturnem društvu Fran Venturini: OKTET ODMEVI pripravlja celovečerni koncert. Čakamo vas v nedeljo, 26. aprila, ob 20. uri, v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro.
KD FRAN VENTURINI
vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, 1. maja v centru Anton Ukmar - Mi' ro. Ob 14. uri bo Aleksij Jercog predstavil knjig0 HARMONIKA, ORGANO-LOGIJA IN LITERATURA; ob 14.30 pričetek revije.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, Center za kulturne raziskave Bardo, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98, v nedeljo, 26-aprila 1998, ob 17. uri, v cerkvi Sv. Florjana v Za-varhu (Terska dolina)-Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, ZPZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skpin® Sotočje iz Sela in MePZ Podgora.
IMflMSro SUM!® ®ILIi^y|©i
JAROSLAV HAŠEK
DOBRI VOJAK ŠVEJK
Režija Stanislav Moša PONOVITVE:
danes,	22. t. m.	ob	20.30	RED D
jutri,	23. t. m.	ob	20.30	RED E
v petek,	24. t. m.	ob	20.30	RED F
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22.	aprila 1998
KAJETAN
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide °b 4.00 in zatone ob 15.01
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do
20.	ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Jutri, ČETRTEK
23.	aprila 1998
JURIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,5 stopinje, zraCni tlak 1029 mb ustaljen, veter severozahodnik 15 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Francesco Scheriani, Beatrice Morsi-cato, Camilla Zocchi.
Umrli so: 71-letna Giu-liana Stoppani, 76-letna Silvana Degrassi, 73-letni Umberto Barban, 82-letni Giordano Paparot, 55-letni Fulvio Moro, 65-letni Umberto Pregare, 85-letna trma Slatich, 83-letna Giuseppina Premaz, 88-jetna Nerina Barzilai, 66-jetni Giovanni Giunta, 83-letna Valeria Radovani.
LEKARNE
Od ponedeljka, 20. aprila do petka, 24. aprila 1998
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256).
Bazovica (tel. 226210) -s Predhodnim telefon-skim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 18-30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Guriel 2, Trg Venezia 2.
Bzovica (tel. 226210) -s predhodnim telefon-sfim pozivom in z nuj-nrm receptom.
nočna služba
lekarna odprta od 28-30 do 8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
Sobota, 25. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 "o 13.00
r Ul. Ginnastica 6, U. Guriel 7, Trg Venezia 2, Bazovica.
Lekarne odprte od 18-00 do 16.00
- Gl. Ginnastica 6 (tel. ;72148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256).
Bazovica (tel. 226210) -s_Predhodnim telefon-. m pozivom in z nuj-nim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30 P Ul. Ginnastica 6, Ul. nriel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 226210) -
jjPiodhodnim telefonom pozivom in z nuj-'m receptom.
Nočna služba
Lekarna odprta od do 8.30
3082f8)Venezia 2 (teL
dostavljanje zdravil nom tel. 350505 -
lelevita
v^Urad za informacije 2G-USL - tel. 573012. vUrad za informacije rj.G deluje od ponedeljka - toPetka °d 8. do 13. ure. teL 573012.
^ OBVESTILA
OBČINA ZGONIK obvešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta.
NABREŽINA: MeseCna konferenca, najavljena za to sredo, je iz tehničnih ovir prenesena na sredo, 29. aprila vedno ob 20. uri. Prof. Franko Žerjal bo predaval o temi »Važnost in lepota moralnih in narodnih vrednot pri zamejskih umetnikih«. Spregovorili bodo Se: Andrej Kosič, Bogomila Doljak in Claudio Raza. Pri družabnosti bo zapel ansambel »Kraški ovčarji«.Vabljeni!
AGRARNA SKUPNOST BAZOVICA sklicuje danes, 22. aprila 1998 redni občni zbor v prostorih Bazoviškega doma ob
21.	uri. Dnevni red: poročilo upravnega odbora, poročilo blagajnika, sklep sanacije računov in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi.
ZADRUGA KD PRO-SEK-KONTOVEL vabi na občni zbor, ki bo danes,
22.	aprila, ob 20.30 v lastnih prostorih.
TABORNIKI RMV vabimo vse člane (v kroju), starše in prijatelje na prireditev dneva tabornikov, ki bo danes, 22. aprila ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
ODBOR JUSA REPEN
vabi elane na redni občni zbor, ki bo jutri, 23. aprila 1998, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi elane in prijatelje jutri, 23. t. m. ob 16. uri v dvorano v Ul. Donizetti 3 na srečanje s pisateljem Atilijem Kraljem, ki nas bo seznanil s svojo zadnjo knjigo v trebenskem narečju UACE NAS. Obenem obvešCa, da pripravlja 9. maja zanimiv izlet, informacije katerega bomo javili naknadno.
KD IVAN GRBEC -Skedenjska ul. 124 - proslavlja 25. april s predstavitvijo knjige Claudie Černigoj OPERAZIONE FOI-BE jutri, 23. aprila 1998 ob 20.30. Uvodno besedo bo imel Sandi Volk. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN - Boljunec vas vabi na zanimivo predavanje, ki bo v gledališču France Prešeren jutri, 23. aprila ob 20.30. Novinar Marko VValtritsch iz Gorice bo govoril o RAZPADU AV-STRO-OGRSKE MONARHIJE in letu 1918 na Primorskem. Vabljeni!
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim v soboto, 25. aprila, z odhodom ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Križu.
M © S (P obvešča, da je
TEČAJ KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI RAVNI
premeščen, ker soupada s posvetom SSO na temo
IDENTITETA IN MANJŠINA ZAVEST IN ODNOSI Z MATICO
Naslednje srečanje bo v petek 8. maja
PREDSTAVNIKI KD S. ŠKAMPERLE bodo položili vence na spominsko obeležje Narodnega doma pri Sv. Ivanu v soboto, 25. t.m., ob 10. uri. Priložnostno besedo bo imela Neva Lukeš.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU prireja v torek, 28. aprila, ob 16. uri drugo otroško urico »Lepilo, škarje, knjiga. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE prireja v Četrtek, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pridelovalci lahko prinesejo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila jutri, 23. in v petek, 24. t. m. od 19. do 21. ure na dom Marjana Gregoriča -Ul. Boveto 32. Tudi občinstvo bo sodelovalo pri ocenjevanju najboljših vin.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI -MOSP (Ul. Donizetti 3) obveščajo, da je TEČAJ KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI STOPNJI premeščen, ker soupada s posvetom SSO na temo IDENTITETA IN MANJŠINA - ZAVEST IN ODNOSI Z MATICO. Naslednje srečanje bo v petek, 8. maja.
SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje kluba na družabni večer in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, v petek,
24.	aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave.
KD VALENTIN VODNIK in SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačolje-Prebeneg vabita na prireditve ob 25. aprilu: v soboto, 25. t.m., ob 9. uri iz Sance odhod za 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici. Ob 17.30 pa bo ob dolinskem spomeniku padlim Svečanost ob 53. obletnici osvoboditve. Priložnostni govor bo podal David Bandi, zapel bo domači MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote.
ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri.
KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, raz-rešnica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - jutri, 23. aprila 1998, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo zgodovinar prof. Jože Pirjevec predstavil knjigo Rudija Uršiča ATTRA-VERSO TRIESTE - Un ri-voluzionario pacifista in una citta di frontiera.
PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ricrea-torio 2.
KRUT sporoča, da ima na razpolago še nekaj mest za 10-dnevne počitnice
na Malem Lošinju v prvi skupini od 19. do 29. junija in v PoreCu - Zelena laguna, od 21.6. do 18.7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8, tel. št. 360072.
KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Damiana - tel. 635626).
KRD DOM BRIŠCIKI
sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
TEČAJ BONSAI - KD LIPA BAZOVICA v sodelovanju z ABT-Amatori Bonsai Trieste vabi na tečaj bonsai. Učili se bomo veščin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. Tečaji se bodo vršili v Bazovskem domu v sredo 6., sredo 12., v torek 26. in v Četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: DorCi - tel. 226569 ob mi kosila.
VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464.
SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ -različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 -25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna TerCon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998.
SKD TABOR OPČINE -
Ob 200-letnici openske sole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešCa, da so v tržaški pokrajini za sledeče natečajne razrede izčrpane pokrajinske lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah: 13A - kemija in kemijske tehnologije, 38A - fizika, 49A - matematika in fizika, lestvica za podporni pouk srednjih šol 1. stopnje ter lestvici za podporni pouk srednjih šol 2. stopnje AD02 in AD03 (humanistiCno-jezikovno in glasbeno področje ter tehniCno'-p o klicno in umetnostno področje). Rok za predložitev prošenj za obnovitev oz. vključitev v vse omenjene lestvice, razen natečajnega razreda 49A (matematika in fizika) zapade 30. aprila, za natečajni razred 49A pa 10. maja 1998.
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F. Prešeren sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure jutri, 23. aprila (za bienij in klasično), ter v torek, 28. aprila (za trienij znan-stv.) od 18. do 20. ure.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
S ČESTITKE
Martini, Diegu in Janu se je pridružila mala PETRA. Vsem iskrene čestitke, Se posebno pa nonetoma Stevotu in Sonji -PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec.
ROMANA HROVATIČ slavi danes svoj 60. rojstni dan. Iz srca ji kličemo Se na mnogo zdrava leta -MePZ Repentabor.
H_____________IZLETI
IZLET NA BLED (Vintgar in Blejsko jezero) in v Vrbo s starši in otroci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline, v soboto, 25. aprila. Imamo še nekaj prostih mest. Pridite z nami! Tel. 228691 (Katja) ali 228785 (Vilma), v večernih urah.
SKD FRANCE PREŠEREN priredi v soboto, 25. aprila izlet na Gorenjsko. Kdor se še želi vpisati naj Cimprej poklice na tel. št. 228266 ali 228438 ob večernih urah. Odhod ob
7.30	z Gorice (trga).
UPOKOJENCI REPEN-TABRSKE IN ZGONISKE OBČINE ter prijatelji pozor! V nedeljo, 17. maja 1998 bo izlet v lepe in zanimive kraje v Sloveniji. Kdor se hoče udeležiti izleta naj telefonira na tel. št. 327229 (Stana Milic) do 10. maja. Ne bo vam žal.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
POGLED DO MORJA,
6. nadstropje, dvigalo, . ogrevanje avtonomno, 55 kv. m, ul. Giulia, prodam. Tel.: 0335/6303270.
ISCEM manjše stanovanje v najem na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 040/211815.
IMATE probleme s težo? Poskusite dietektic-ne produkte, ki dosegajo velik uspeh po svetu. Rad bi Vam pomagal. Tel. 040/211266.
VILO ALI KMEČKO HIŠO išCe družba S.A.R. Spa v okolici Goriških Brd ali Vrha sv. Mihaela. Ponudbe poslati na Palače Hotel - Corso Italia 63 -34170 Gorica. Tel. št. 0481/82166, fax 31658.
PRODAM Mercedes E 200 letnik ’94 v dobrem stanju. Cena 25.000.000 lir. Tel. št. 0335-6154391.
PRODAM Fiat 500 ED, letnik ’92, prevoženih
29.000	km. Tel. št. 228821.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išCe moške uslužbence za zaCasno namestitev. Tel. 213274.
GOSPODIČNA išCe delo kot hišna pomočnica. Tel. 040/830452 (ob urah kosila).
V PRfiBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrticem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404.
RESTAVRACIJA v Trstu išče natakarico in pomočnika v kuhinji, minimum 22 let, z vozniškim dovoljenjem,	tudi
neizkušena za sezonsko poletno delo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montec-chi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Restavracija«.
PRODAM MOTOR Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah.
PRODAM domače belo in Črno vino po ugodni ceni. Tel. št. 225115.
OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. ToCi belo, Črno in vitovsko. Za prigrizek nudi do-maCo slanino.
PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek.
OSMICO je odprl v Za-brežcu Mario Zobec. ToCi belo in Črno vino. Toplo vabljeni!
OSMICO ima Frandoli v Slivnem. ToCi odlično belo in Črno vino.
OSMICO je v Samator-ci odprl Max.
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383.
OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
PRISPEVKI
V	spomin na Marto Husu darujejo družine Kalc, Gherbassi, Pahor, Kante in ZuziC 100.000 lir za FC Primorje.
Ob 1,- obletnici smrti tete Irene Kralj darujejo nečaki Rosanda, Cirila in Andrej 200.000 lir za popravilo slivenske cerkve.
V	spomin na sestrično Anci Jenco darujejo Delka, Egon, Zdravko in Iztok 200.000 lir za slivensko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj daruje Irma
30.000	lir za slivensko cerkev.
V	spomin na Marijo Kralj darujeta Tatjana in Antek 50.000 lir za slivensko cerkev.
Gospa Regina Giovan-nini daruje 100.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in sv. Ane.
Namesto cvetja na grob drage Ivanke Možina daruje Lucija Hrovatin
100.000	lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na drago kolegico prof. Marto Merku darujejo profesorji DTTZG Žige Zoisa
165.000	lir za Sklad Josipa Tavčarja.
V	spomin na Elzo Per-tot daruje Roža 50.000 lir za SZ Bor.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Umberto
Pregare
Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo žena Cvetka, hči Eda in sin Igor z družinama, mati, sestra ter ostali sorodniki
Posebna zahvala naj gre družinski zdravnici dr. E. Kos.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Ricmanje, 22. aprila 1998 (Pognebno podjetje Zimolo)
Dragemu nonotu zadnji pozdrav
Anja, Erik, Matej in Maum
Žalovanju se pridružujejo Zorko, Mara, Suri in Sara z družinama
Ob boleči izgubi moža in očeta izrekamo gospe Cvetki, Edi, Igorju in družini nase iskreno sožalje
Niko, Neva in Sara
Ob nenadni smrti Berta Pregarca izreka globoko in občuteno sožalje materi Zori, ženi Cvetki, Edi, Igorju ter ostalim svojcem
SKD Slavec
Sočustvujemo z Edo in družino ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
Gorjana, Karlo in Inka
Združenje staršev, učiteljstvo in učenci COS Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski izrekajo iskreno sožalje učiteljici Edi Pregare in svojcem ob izgubi očeta.
Ob izgubi drage mame Mare sočustvuje z Wal-terjem in svojci
Igor Pavletič z družino
Ob izgubi dragega Berlota izrekava najgloblje sožalje družini
Lilijana in Sergio Grdelič
Žalovanju učiteljice Ede se pridružujejo
učenci 3. razreda COS Mara Samsa pri Domju
SEŽANA / PRVI MEDNARODNI FESTIVAL KITARE
Zahteven program in mehki kitarski toni Tomaža Rajteriča
V znamenju mehkih zvokov strun kitare, ki znajo posredovati Čutnosti odmaknjeno lepoto, je v petek, 17. aprila, v Kulturnem domu »Srečka Kosovela« v Sežani zazvenel Četrti koncert v okviru I. mednarodnega festivala kitare. Po treh italijansko »uglašenih« večerih, se je občinstvu tokrat pradsta-vil Ljubljančan Tomaž RajteriC (na sliki), tridesetletni glasbenik, ki je s solističnimi in komornimi recitali nastopal v mnogih evropskih državah, Južni Ameriki in Kitajski ter igral kot solist z nekaterimi mednarodno uveljavljenimi orkestri. Nadarjeni poustvarjalec je za nastop izbral program, ki sodi v železni kitarski repertoar in vnovič razkriva zvočno bogastvo dežel, kjer se je igra na kitari najbolj razvila. »Suite populaire Bresilienne« in »Douze etude s« (Dvanajst etud) brazilskega skladatelja Heitora Ville-Lobosa, avtorja, ki je v svojih delih zelo uspešno spojil brazilski melos z nekaterimi prvinami evropske klasične glasbe, so dela, ki od kitarista zahtevajo prave
tehnične akrobacije in mu ponujajo priložnost, da avditoriju predstavi vse vrline (ali pomanjkljivosti) svojega poustvarjalnega poslanstva. Virtuozne skladbe brazilskega mojstra so »oži-
vele« v nekoliko manj tehnično brezhibni igri Tomaža RajteriCa a v interpretacijah, ki so razkrivale izrazito samosvoj tonski milje in poglobljeni izraz glasbenika. To preizkušeno kitarsko atmosfero je koncertant v prvem delu veCera prekinil s krstno izvedbo skladbe »Izhodi« slovenskega skladatelja Milka Lazarja. Formalno enostavna skladba, prva, ki jo je Lazar zapisal za kitaro, je s spominjanjem
na jazzovski slog in s popolnim odklonom od avandgardne forme, »vzklila« kot izjemno posrečeno zapisana noviteta, v kateri je skladatelj tehtno izkoristil zvo-Cne in tehnične zmožnosti inštrumenta. Seveda pa je skladbi poseben zven »vdahnila« dosledna in poglobljena interpretacija RajteriCa.
Nepogrešljiv španski kitarski melos je oplemenitil drugi del sežanskega koncerta. Ljubljanski glasbenik ga je poustvaril s prefinjenim občutkom za tonsko slikanje v značilnih napevih španskega severa in juga, ki jih je v »Suito espagnole« smelo in učinkovito združil Isaac Albeniz.
Ce smo pri kitaristih, ki so doslej zaznamovali sežanski ferstival, občudovali predvsem Cisti ton njihove igre, smo pri Tomažu RajteriCu odkrivali drugačnost njegove plemenitosti kitarskega tona, odkrivali interpreta, ki mu tehnična ble-šCavost ni cilj in tudi ne ovira, da ne bi na koncertnem odru, tudi brez nje, izpovedal dovolj specifičnega muzikalnega daru.
Tatjana Gregorič
TRST / GLEDALIŠKA PREPLETANJA
h
Poetična izraznost gluhih izvajalcev
Združenje Oftavo giorno je nastopilo s predstavo A me mi frego niente
V okviru letošnjih Gledaliških prepletanj sta La Contrada in Zadruga Bonawentura v nedeljo zvečer v tržaškem gledališču Miela imeli v gosteh združenje Ottava Giorno s predstavo A me frega niente (Meni nic mar), ki je nastala v okviru seminarja igralca Vasca Miran-dola v padovskem zavodu za gluhe Maga-rotto.
Kot je povedal sam Mirandola v kratki predstavitvi, se je njegova pobuda porodila ob branju življenjepi-sne knjige Galebov krik francoske gluhe igralke Emanuelle La-borit. Stik z mladimi gluhimi gojenci je bil zanj presenetljiva in bogata izkušnja, zlasti ga je prevzela njihova izredna izrazna potencialnost. Svoje občutke je nedvomno prelil tudi v predstavo, ki je s svojo svežino, veseljem do življenja in optimizmom, pa tudi s poetičnostjo prevzela, žal, maloštevilne gledalce v dvorani.
Predstava z enajstimi nastopajočimi se odvija skozi različne prizore, ki so kot preblisk realnosti in sanj: nastop saksofonista,
razgrajati, ki udarjajo po kovinskih sodih, metamorfoza Človeka v orla, nežno srečanje med zaljubljencema, prepirček, komična akrobatska točka z vsiljivcem, komično dvorjenje... Prizori slonijo zlasti na koreografiji, pa naj si bo ob hrupni glasbi ali v popolni tišini. Beseda se izraža bodisi v slišni obliki bodisi v nemi govorici rok, ki postanejo usta, ali pa ptice, ki letijo nizko, in besede, ki letijo visoko, kot pove Antonio, prijazni pripovedovalec in vodic
skozi predstavo. Tako kot Mirandolo so tudi gledalce, ki so ob tej priložnosti prišli prvič v stik s svetom, v katerem živijo gluhi, očarali zlasti izredno elegantni, mobilni gibi rok, ki govorijo, njihova gibljivost pa preide še na ostale dele telesa in se spremeni v mimiko, v ples.
Niz Gledaliških prepletanj se nadaljuje drevi s predstavo Eta, ki jo je skupina Ensemble iz Vicenze zgradila na osnovi Pa-risejevih Sillabarijev. (bov)
Slovenski
dnevi
knjige v Celju, Ljubljani, Mariboru in Kopru
Predsednik Slovenije Milan KuCan, predsednik društva pisateljev Evald Flisar in minister za kulturo Jožef Skolc so v ponedeljek odprli Slovenske dneve knjige. Po kratkem pogovoru o knjigi na splošno in slovenski posebej ter o njenem današnjem položaju in pomenu so v parku Zvezda ob Kongresnem trgu odprli Slovenske dneve knjige. Prvi, ki so po odprtju prebrali nekaj svojih besedil in navzoče spomnili na 23. april, Svetovni dan knjige, so bili Tone Peršak, Ciril Zlobec in Mila Katic, sonCno opoldne so s pesmijo popestrili še šolarji iz Pirana. Razen v parku Zvezda, kjer je svoje stojnice postavilo približno 40 založb, in v ljubljanskem Blagovno-tran-sportnem centru, kjer bo potekal program za otroke in mlade bralce, bo do petka praznovanje s knjigo in ob njej, z njenimi pisci - pesniki, pisatelji in Častilci, letos potekalo še v Kopru, Mariboru in Celju. (STA)
TRST / SLOVENSKO PETJE V NEKDANJEM NARODNEM DOMU
MARIBOR / OB MEDNARODNEM DNEVU PLESA
Doživeto podajanje Tižaškega okteta
Koncert je sodil v okvir prvega srečanja predstavnik dnevnikov manjšin iz vse Evrope
Priznanje Alenki Ribič
Nagrado podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Po 78-ih letih se je v nekdanjem slovenskem Narodnem domu v središču mesta Trst prvič ob govorjeni besedi oglasila tudi slovenska pesem. Čast, da jo je zapel, je pripadala Tržaškemu oktetu (f. KROMA), ki je za to zgodovinsko priložnost hvaležen organizatorjem prvega srečanja evropskih manjšinskih dnevnikov: Primorskemu dnevniku in Slovenskemu razikovalnemu inštitutu. Kot nasplošno za vso slovensko skupnost v Trstu, bo to srečanje ostalo zapisano z zlatimi Črkami tudi v analih Tržaškega
okteta in njegovega pevskega poslanstva.
V uvodni petjeziCni predstavitvi koncerta je odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar ob pomembnosti dogodka samega sicer omenil, da je tokrat slovenska pesem v tej za tržaške Slovence zgodovinski zgradbi le gost, toda simbolni pomen dogodka ostaja v vsej svoji pomembnosti, ne nazadnje tudi v upanju, da bo prav to poslopje, pred skoraj osmimi desetletji prizorišče zlohotnih zubljev sovraštva, v bodoče, kar je z Visoko šolo za
prevajalce v njej, na svoj naCin že realnost, postalo kovačnica mednarodnega razumevanja in spoštovanja v duhu preroške poslanice Prešernove Zdravljice, s katero je Tržaški oktet simbolno sklenil »voj nastop.
Umetniški vodja Okteta Danilo Čadež je spored zasnoval poslušalstvu primemo tako, da je prvi del obsegal šest slovenskih domoljubnih in z intimnimi Čustvi prepojenimi pesmi, kot so Vodopivčeva Pobratimija, Pre-lovčeva Doberdob, Mirkova Na trgu, Ipavčeva Slovenec sem, Foersterje-
va Večerni Ave in Aljaževa Triglav moj dom, dragi del pa je obsegal kratek izbor iz oktetovega mednarodnega repertoarja od De Marzijeve italijanske Improvviso, Kri-Ckove Češke Dyli Černe oCenka, Črnske duhovne v Cadeževi priredbi Nobody Knows, ruske narodne Žarova Odna-zvuCno gremit koloklocik (Kragljucki) do anglo-francoske napitnice Vive 1’amur z dodatkom Vodopivčeve Žabe in Vrab-Ceve Zdravljice. (Kaj bi dal maestro Vrabec, da bi jo lahko slišal prav v tej zgradbi!)
2e res, da sem vse te pesmi v oktetovi izvedbi slišal še in še in da lahko zato zaznavam vsako nianso v njihovi vsakokratni interpretaciji, toda občutek sam imel, da so jih fantje tokrat zapeli s posebnim doživljanjem in s posebnim spoštovanjem njih vsebine in melodije. Prepričan sem, da so jih z enakim podoživljanjem in spoštovanjem poslušali prisotni Slovenci (resnici na ljubo ne ravno številni) in upam, da so jih na podoben način sprejemali tudi mednarodni gostje tega zgodovinskega trenutka, katerim so bile prednostno namenjene.
Jože Koren
Mednarodni dan plesa se po vsem svetu praznuje 29. aprila, in to od leta 1982 dalje. Pobudo zanj je dal Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu, prvo poslanico je leta 1982 napisal slovenski plesni strokovnjak Henrik Neubauer. Se 17. praznovanje mednarodnega dneva plesa se je v Sloveniji zaCelo minulo soboto s produkcijo Baletne in srednje baletne šole Maribor, nadaljevalo se bo v petek, 24. aprila, na odru ljubljanske Opere in baleta, glavna prireditev ob mednarodnem dnevo plesa pa bo v soboto, 25. aprila, na velikem odru mariborskega gledališča, kjer bodo pred premiero novega baleta Tango solistki mariborskega baleta Alenki Ribic podelili nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije; Ribičeva bo nagrado prejela za svoje umetniške dosežke v zadnjih letih.
Avtor letošnje poslanice ob mednarodnem dnevu plesa je Japonec Kazuo Ohno, 92-letni plesalec in koreograf,
najpomembnejši izvajalec plesa butoh in avtor treh knjig o tem plesu. V svoji poslanici, ki jo je naslovil Sporočilo vesolju, razmišlja o Čudežu bivanja v luči smrti in med dragim zapiše: "Tu želim plesati, plesati in plesati življenje divje trave. Vidim divjo travo, sem divja trava, združim se z yesoljem. Ta preobrazba je kozmologija in preučevanje duše. V izobilju narave vidim korenine plesa..."
Alenka Ribic je leta 1989 diplomirala na Srednji baletni šoli v Mariboru. Leta 1993 je osvojila zlato medaljo in veliko nagrado (skupaj s Tomažem Rodetom) na 1. tekmovanju mladih slovenskih plesalcev, na mednarodnem tekmovanju v Permu (Rusija) pa nagrado kritikov. Glavne in naslovne vloge je med drugim plesala v baletih Don Kihot, Giselle, Romeo in Julija, vrhunec pa je po mnenju kritikov dosegla lansko leto v Labodjem jezeru, ko je plesala dvojno vlogo Belega in Črnega laboda. (STA)
Od drevi v Pilonovi galeriji razstava Negovana Nemca
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kipa-
rjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumen-
tarnih fotografij, grafik ter risb.
Ob odprtju razstave bo o kiparju spregovoril Nace Sumi. Grafično mapo (s šestimi barvnimi sitotiski in posebno izdajo knjige Nelide Nemec z naslovom Živeti z njim), ki je bila izdana ob desetletnici kiparjeve smrti, bo predstavila umetnostna zgodovinarka Jadranka Sumi. (STA)
LUXEMBOURG / ZADNJE SREČANJE FINANČNIH MINISTROV PRED ODLOČITVIJO O EVRU
Brez dogovora o predsedniku evropske centralne banke
Nevarnost da bi katera od držav celo uporabila pravico veta
LUXEMBOURG - Zadnje srečanje ministrov Evropske unije za gospodarstvo in finance pred prvomajskim vrhunskim zasedanjem, Da katerem bo sprejeta dokončna odločitev o članicah Evropske gospodarske in denarne unije (EMU), Di prinesel odločilnega napredka v Dobenem izmed osrednjih dveh Se Deresenih vprašanj - glede predsedovanja Evropski centralni banki (ECB) in t.i. VVaiglovega poročila.
Predsedujoči zasedanju, britanski finančni minister Gordon Brovvn, je sicer zagotovil, da so mi-Distri opravili uspešno razpravo o Pripravah na vrhunsko zasedanje, Da katerem se bodo voditelji EU Predvidoma odločili, da bo evro 1. januarja prihodnje leto uvedlo onajst držav. Na vprašanje, kdaj gre Pričakovati dogovor o predsedniku ECB, Brovvn ni neposredno odgovoril. Zaupanje, da unija stopa po Pravi poti, je izrazil tudi ob vprašanju, ali ne bi morebitna preložitev odločitve o predsedniku ECB na čas po prvomajskem vrhu
že vnaprej omajala skupno denarno enoto.
Kot je znano, se je spor glede predsednika prihodnje ECB Se posebej zaostril po minulem tednu, ko sta glavni nasprotnici, Francija in Nizozemska, obe javno namignili, da sta pripravljeni v zadevi uporabiti veto. Sprva je za edinega resnega kandidata za vodilnega človeka v ECB veljal sedanji predsednik Evropskega denarnega inštituta (EMI), Nizozemec Wim Dui-senberg. Slednjemu, ki med drugim uživa močno podporo Nemčije, je Francija za protikandidata postavila predsednika svoje centralne banke Jean-Claudea Tri-cheta.
ECB mora biti v skladu z Maastrichtsko pogodbo ustanovljena najkasneje do 1. julija letos. Večkrat so se že pojavila namigovanja o možnem dogovoru o prepolovljenem osemletnem mandatu, ki naj bi si ga delila Duisenberg in Tri-chet. Da bi bil prepolovljen mandat kršenje pogodbe EU, je danes
znova poudaril Evropski komisar za finance Yves-Thibault de Sil-guy. Pri tem pa je dodal, da morebitnega odstopa s položaja pred iztekom mandata pogodba ne preprečuje.
Ministri so precej pozornosti danes namenili tudi t.i. VVaiglovi deklaraciji, ki jo je nemški finančni minister Theo VVaigel kolegom predstavil že na neformalnem srečanju minuli mesec v britanskem Yorku. Gre za deklaracijo, v kateri naj bi države, ki bodo uvedle evro, na prvomajskem vrhu obljubile nadaljevanje stroge proračunske discipline, gospodarske rasti in dviganja zaposlovanja. Elementi so sicer zajeti že v paktu o rasti in stabilnosti, sprejetem na lanskem vrhu v Amsterdamu, vendar pa nemški finančni minister meni, da bi posebna zaveza evro-enajsterice dvignila zaupanje v novo skupno denarno enoto.
Predlagana deklaracija je sicer naletela na razmeroma pozitiven odziv, vendar se petnajsterica
zaenkrat ni uspela dogovoriti, kakšen značaj naj dokument ima. Nemčija, ki jo v tem močno podpira Nizozemska, zahteva jasno izražene namene in predvsem zavezujoče obljube, po drugi strani pa se predvsem države z visokim javnim dolgom zavzemajo za sprejem zgolj politične izjave. Z dvakrat večjim javnim dolgom od ciljne 60-odstotne vrednosti BDP, zastavljene v Maastrichtski pogodbi, se borita Belgija in Italija.
Evropski komisar za finance de Silguy je danes sicer opozoril, da so države, ki imajo največ javnega dolga v minulem obdobju ustvarile največ delovnih mest in dosegle največjo gopsodarsko rast. Opozoril je tudi na pozitivne gospodarske izglede, ki jih je podala Evropska komisija in na nasploh ugodne gospodarske razmere. Ta dejstva in dobri rezultati zadevnih držav bodo najboljše zagotovilo za trdno zaupanje v EMU, je menil de Silguy.
Mihela Zupančič, STA
KOLUMBIJA / NA PROGI BOGOTA-QUITO
Letalo v vrh gore pri Bogoti: umrlo 53 ljudi, med njimi tudi 6 Italijanov
Med žrtvami par mladoporočencev ter hčerka in vnuk Severina Citaristijd
BOGOTA - Boeing 727 ekvadorske družbe Tame je včeraj strmoglavil 3 minute po vzletu z letališča El Dorado v ko-lubmijskem glavnem mestu. V nesreči je umrlo 53 ljudi: 43 potnikov in 10 elanov posadke. Med potniki je bilo tudi šest italijanskih državljanov, med njimi mlad zakonski par ter hčerka in vnuk nekdanjega parlamentarca KD Severina Citaristija.
Boeing 727 z vzdevkom »pichincha« - sreča, je bil dejansko predsedniško letalo ekvadorskega predsednika, ki ga je družba Tame dala v najem francoski letalski družbi Air France za polete na progi Bogota-Quito. V ponedeljek zvečer (po srednjeevrop-
ZDA / PRED RAZPRAVO V SENATU OB KONCU APRILA
Oglašajo se nasprotniki širitve Nata
Celostranski plačanmi oglas v New York Timesu opozarja na negativne posledice
NEW YORK - Ameriški senat bo K°nec aprila glasoval o sprejemu ^-eske, Madžarske in Poljske v zvezo jfDto. Vodja senatne večine repu-oiikanec Trent Lott je, zaradi med-s bankarski h razprtij o drugih zade-^ 21. marca razpravo prekinil in jo Prestavil na čas po aprilskem kongre-®Dem odmoru. Nasprotniki širitve 'lata na nekdanje socialistične države Pa so že sprožili medijsko kampanjo Proti sprejemu treh držav.
Y Celostranski plačani oglas v New • Timesu z naslovom »Hej, dajmo Ruse« opozarja na številne negativne posledice širitve Nata na zhod. Oglas je financirala neprofitna rganizacija »Poslovni voditelji za DCutljive prednostne zadeve«. Po-ovni sekretar organizacije Gary ablrnan je za STA razložil, da jih za-
nima predvsem vpliv širitve Nata na gospodarsko-politični položaj ZDA. "Naša organizacija je bila ustanovljena pred letom in pol in ima okrog 400 članov. Borimo se za zmanjšanje neupravičenih vojaških stroškov. Denar, ki gre za oboroževanje, bi bil po našem mnenju bolj koristno uporabljen na področju izobraževanja, zdravstva in sociale, " je dejal Feld-man.
Plačani oglas kaže na bojazni nekaterih v ZDA, že od začetka debate o širitvi Nata, čeprav so nasprotniki še vedno v manjšini. Približevanje zahodne vojaške organizacije ruskim mejam naj bi v dumi že odložilo ratifikacijo sporazuma o jedrskem razo-roževanju Start H. Ameriška vlada naj bi Mihailu Gorbačovu ob razpadu socialističnega bloka obljubila, da se
Nato ne bo širil, stroški priključitve treh novih držav pa naj bi ameriške davkoplačevalce veljali 60 milijard dolarjev. Poleg tega naj bi se z vključitvijo Madžarske Nato vpletel v morebitne spore okrog madžarske manjšine v Romuniji. Bistvo vsega je, da bi se morale ZDA najprej dogovoriti o jedrskem razoroževanju, ne pa izzivati Rusije, dokler ima ta še možnost uporabe tega orožja. Poslovni voditelji zato zahtevajo temeljito razpravo in več časa, preden bi razmišljah o širitvi Nata.
Takih in podobnih protirazlogov je še več, vendar poznavalci pobtičnih razmer v ZDA menijo, da nasprotniki nimajo možnosti za uspeh, saj je večina demokratskih in republikanskih politikov na strani širitve Nata.
Robi Poredoš, STA
skem času) je letalo vzletelo iz Bogote in zavilo levo. Kontrolni stolp je opozoril pilota, da je zgrešil smer, ker bi moral zaviti desno. Pilot je kontrolnemu stolpu odgovoril, da bo napako smeri takoj popravil, nekaj sekund zatem pa se je radijski stik med boe-ingom in letališčem prekinil. Nekaj trenutkov zatem je letalo treščilo v vrh gore El Gable zahodno od Bogote. Nesreče ni preživel nihče.
Ob uri nesreče je na tistem območju razsajala neviha, kar naj bi tudi vplivalo na polet. Reševalna akcija je takoj stekla, preden pa so reševalci prispeli do razpitin in trupel, so to storili šakali, ki so pokradli dragocenosti žrtev.
Med ponecrečenci so bili številni Francozi, Belgijci, Nemci, Britanci, Spanci, Švicarji in Italijani. Velika večina je priletela z letalom Air France iz Pariza v Bogoto in je nato z letalom družbe Tame nadaljevala let v ekvadorsko glavno mesto Quito. Med šestimi italijanskimi potniki je bil par mladoporočencev iz okolice Bel-luna. 34-letni Ettore Dal Mas in 29-letna Daniela Gortina sta se poročila preteklo soboto in sta se odločila, da bosta prebila medene tedne v Ekvadorju. Silvia Citaristi in Michele Cusimano sta bila hčerka in vnuk nekdanjega »blagajnika« Krščanske demokracije Severina Citaristija, proti kateremu so milanski sodniki tima »čiste roke« izdali več kot 70 jamstvenih obvestil.
Blair uspešen na Bližnjem vzhodu
TEL AVIV - Britanski premier Tony Blair se je včeraj dopoldne pred odhodom v London ponovno sestal z izraelskim kolego Benjaminom Netanjahujem. Državnika sta se sestala že drugič v zadnjih 48 urah, glavna tema pogovorov pa je bilo srečanje v Londonu, kjer naj bi se 4. maja palestinski voditelj Jasef Arafat in izraelski premier Netanjahu ločeno sestala z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, se je izvedelo iz uradnih izraelskih virov. Netanjahu je ob tem dejal, da se je načeloma pripravljen srečati z Arafatom, vendar le pod pogojem, da bo na pogovorih prišlo do napredka. Blair je izrazil željo, da bi bili pogovori v Londonu "kronani z uspehom", zlasti v zvezi z izgradnjo letališča in industrijske cone v bližini Gaze. (STA/AFP/AP)
Havel vnovič operiran
INNSBRUCK - Bolnega češkega predsednika Vaclava Havla so morah ponovno operirati. 61-letnemu Havlu naj bi predsinočnjim odstranih "majhen ognojek rane v trebušni steni". Kot so danes povedali zdravniki, Havel "zaradi infekcije rane ni v akutni življenjski nevarnosti". Češki predsednik je od posega na pljučih, ki so ga izvedli minulo soboto, že četrti dan na oddelku za intenzivno nego v t.i. "umetnem spanju". Kot razlagajo zdravniki, je ognojek razlog za Havlovo povišano telesno temperaturo. Po operaciji je njegova telesna temperatura "spet upadla". Vsi klinični simptomi kažejo na to, da je infekcija, ki jo je sprožilo predrtje črevesa, omejena na zunanje plasti trebušne stene. "Zaradi varnosti" naj bi danes vnovič opravib računalniško tomografijo, s čimer naj bi izključili možnost nastanka dodatnih ognojkov. (STA/APA)
Duma tretjič o Kirijenku
MOSKVA - Svet dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, je odločil, da bo kandidaturo Sergeja Kirijenka za položaj premiera obravnaval na plenarnem zasedanju dume v petek, je danes povedal predsednik dume Genadij Seleznjov. Na vprašanje, ali se bo Jelcin udeležil petkovega zasedanja dume, je Seleznjov odgovoril, da "od predsednika o tem niso prejeli nikakršnih signalov, vendar pa se to utegne zgoditi danes ali jutri". Dodal je, da bi se želel sam posvetovati s predsednikom. "Duma si želi, da bi ji predsednik predstavil kandidata, in jaz bi ga s tem rad seznanil, " je še pojasnil. (STA/Itar-Tass)
Kosovo: Pariz in Rim sta "zaskrbljena"
PALMA DE MALLORCA - Zunanja ministra Italije in Francije Lamberto Dini in Hubert Vedrine "delita zaskrbljenost" glede izvajanja programa kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo v zvezi z razmerami na Kosovu, so danes sporočili uradni francoski viri. Voditelja italijanske in francoske diplomacije sta se včeraj zvečer sestala v okviru Foruma sredozemskih držav, ki te dni poteka v Palmi de Mallorci. Srečanje je bilo namenjeno pripravi prihodnjega sestanka kontaktne skupine, ki bo 29. aprila v Rimu. Program kontaktne skupine predvideva konec nasilja na Kosovu, umik srbskih paravojaških enot iz pokrajine ter začetek pogajanj med albansko skupnostjo in ZRJ. (STA/AFP)
ZRJ okrepila vojaške enote na Kosovu
BEOGRAD - Zvezna republika Jugoslavija je na Kosovo napotila dodatne vojaške enote. Vest so včeraj za beograjski radio B 92 potrdili viri blizu jugoslovanskemu generalštabu. Vojaki naj bi bili člani posebnih enot vojske. Njihovo poveljstvo je napovedalo ostrejši boj proti albanskim "teroristom" na Kosovu. V bližini Djakovice in Dečanov naj bi vojska namestila težko topništvo. (STA/dpa)
Peking noče VVanga Dana
PEKING - Peking je včeraj disidenta VVanga Dana, ki so ga v nedeljo izgnali v ZDA, opozoril pred morebitnimi poskusi za povratek na Kitajsko pred teoretičnim iztekom kazni leta 2006 in mu posredno zagrozil z zaporno kaznijo. Voditelja študentskih nemirov nafctrgu Nebeškega miru v Pekingu leta 1989 so v nedeljo zaradi zdravstvenih težav izpustih iz zapora in izgnali v ZDA. Medtem pa so njegovi starši izjavili, da se namerava Dan po končanem zdravljenju vrniti na Kitajsko. (STA/AFP)
Na Dunaju iztiril tramvaj
DUNAJ - V včerajšnji nesreči tramvaja na Dunaju je po prvih podatkih pohcije umrl en človek, 37 ljudi pa je ranjenih. Tramvaj je iztiril in trčil v poslopje banke, pri tem pa je povozil enega od uslužbencev banke, ki je po nekaj minutah umrl. Na mestu nesreče posreduje 30 dunajskih gasilcev. Natančnega vzroka nesreče po podatkih gasilcev še ni bilo moč ugotoviti. (STA/APA)
ŠTANDREŽ / INDUSTRIJSKA CONA IN GRADNJA NOVIH OBJEKTOV
Rajonski svet; Zemljišča ob hišah, naj se ne pozidajo
Vročo seja z odbornikom Maffiusssijem in predsednikom industrijske cone Gandinom - Kompromisni predlog zavrnjen
Rajonski svet v Stan-drežu je v ponedeljek zvečer že tretjič razpravljal o zazidalnem načrtu na območju industrijske cone, zlasti kar zadeva območje vzdolž ulice sv. Mihaela do odseka državne ceste St. 56-bis.
Gre za območje, kjer je po veljavnem občinskem regulacijskem načrtu predvidena gradnja proizvodnih obratov, ki pa naj bi ostalo nepozidano. Za tako rešitev se je že pred leti odločil rajonski svet.
Za tako rešitev se odločno zavzemajo stanovalci bližnjih hiš in lastniki zemljišč, ki so tudi na ponedeljkovi seji dovolj jasno in razločno povedali svoje stališče. Ponedeljkove seje sta se udeležila tudi predsednik Konzorcija za industrijsko cono Gan-din in občinski odbornik za urbanistiko Mattiussi.
Na sejo je Mattiussi prišel z novim predlogom: med stanovanjskimi hišami in industrijskimi halami naj bi predvideli 50. metrov širok varovalni pas, gradnjo nove hale na zazidalni enoti 29 pa naj bi pomaknili še za nadalj-nih osem metrov v notranjost. »Kompromisni« predlog občine pa je rajonski svet odločno zavrnil. Ne glede na odločitev, ki jo bodo sprejeli na občini - ob tem velja povedati, da je mnenje rajonskega sveta zgolj posvetovalnega značaja - nameravajo v rajonskem svetu nadaljevati s prizadevanji, da se njihovo stališče upošteva in spoštuje.
Po drugi strani pa so lastniki zemljiških parcel, ki so konec lanskega leta že prejeli obvestilo o začetku razlastitvenega postopka,
Sporni del industrijske cone ob štandreških hišah (foto Bumbaca)
r FILM / GORICA KINEMA n
V sporedu film, ki je zmagal nad cenzuro
In še: »Brda-Ce/ovec ekspres«
Zlata palma iz lanskega Cannesa in zlati lev iz Benetk, film, ki ga je cenzura postavila na indeks, pa je privedel do odprave filmske cenzure v Italiji (teklo je leto.,. 1998!), vmes pa še poseben dogodek na relaciji Brda-Celovec. To so nekateri med filmskimi dogodki, ki jih ponuja Kinoatelje v zadnjem delu sezone Gorica ki-nema do konca meseca maja. Filme bodo kot vedno vrteli ob četrtkih ob 20.45 v Kulturnem domu.
Prvi v tem nizu bo jutri film Okus po češnji (»II sapore dalla cilie-gia«) iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija, ki je lani zmagal (ex-ae-quo) na filmskem festi-
valu v Cannesu. Genialni režiser je posnel zelo lep film o človeku, ki išče pomoč, zato da bi si vzel življenje. Po raznih neuspehih najde pravega človeka, konec filma pa je res nepričakovan.
Prihodnji teden, 30. aprila, bo poseben dogodek s predvajanjem vi-deozgodb »Brda-Celo-vec eskpres« v sodelovanju s slovensko koroško skupino Film mladje. V maju se bodo se bodo zvrstili “cenzurirani” »Toto che visse due volte« para Cipri-Maresco, »Parole, parole, parole« Alaina Re-snaisa, japonski »Hana Bi«Takešija Kitana (zlati lev, Benetke ’97) in »Consigli per gli acqui-sti« Sandra Baldonija.
in stanovalci bližnjih his nedvoumno napovedali, da ne mislijo odnehati.
Čeprav smo o zadevi že večkrat poročali, je prav, da stvar nekoliko osvežimo. Spor je nastal že pred leti. Na istem zemljišču so takrat nameravali postaviti veliko tovarno za predelavo aluminija. Potem je načrt odpadel in je zadeva šla nekoliko v pozabo, na novo pa je prišla na dan, ko se je razvedelo, da je bila podjetju, ki že gradi halo na spodnji terasi ob pokrajinski cesti, dodeljena tudi zazidalna enota št. 29, ki pa je prav na spornem območju.
Kljub različnim obljubam s strani prejšnjih in sedanje občinske uprave, je načrt prostorske ureditve industrijske cone ostal v glavnem nespremenjen. Uprava je bila sicer pripravljena na manjši kom-
promis (uvedbo dvajsetmetrskega varovalnega pasu), vendar pa nič več.
Na ponedeljkovi seji je predsednik Konzorcija za industrijsko cono Gandin poudaril, da so pristojnosti te ustanove pretežno tehničnega značaja in da pač mora upoštevati izbire občine. Odbornik Mattiussi pa je navedel, da je vloga občine v tem, da skuša upoštevati in uskladiti potrebe različnih segmentov družbe. Stan drči so mu pri tem glasno osporavali, saj je med izvajanjem in utemeljevanjem dokazal, da bolj upošteva razloge samo ene strani.
Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek ob 17.30 (z nadaljevanjem v torek in najbrž tudi v sredo), naj bi odločali o varianti k zazidalnemu načrtu v industrijski coni.
Srečanje glasbenih šol Primorske
Srečanja glasbenih Sol Primorske se bodo zaključila jutri ob 17. uri na odru velike dvorane KG Lojzeta Bratuža v Gorici. Priljubljena prireditev, ki vsako leto v pomladnem času združuje mladino in pedagoge primorskega prostora z obeh strani meje, je bila v preteklih dneh že v Sežani, Postojni in Idriji. Na goriški prireditvi bomo prisluhnili izbranim pianistom in komornim skupinam godal, pihal in trobil iz glasbenih Sol iz Cerkni-
ce, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole, Pirana, Nove Gorice, Postojne, Sežane, Tolmina, Trsta, Spetra in Ukev.
Srečanje, ki ga Zveza primorskih glabenih šol prireja že vrsto let, je zanimivo, saj prinaša v zamejstvo blagodejnega kisika, utrjuje v nas zavest narodne pripadnosti, mladini iz Slovenije pa daje priložnost, da pobliže spozna našo zamejsko stvarnost. Gotovo si ta kulturno angažirana mladina zasluži, da ji prisluhnemo.
POTRES
NOVICE
1^^	GLEDALIŠČE / MLADINSKI ODRI
TV Primorka: nocoj oddaja o slovenskih bankah na Goriškem
V	tedenski oddaji »Med Sočo in Nadižo« bo danes ob 18.30 na TV Primorki govor o slovenskem bančništvu na Goriškem. V pogovoru z Liviom Semoličem bo novinar in dober poznavalec tega področja Marko VValtritsch spregovoril o preteklosti in sedanjosti, se zaustavil pri ponedeljkovem občnem zboru Kmečke banke in predstavil perspektive slovenskih denarnih zavodov na Goriškem.
Jestvinske trgovine bodo danes popoldne odprte
Združenje trgovcev sporoča, da bodo danes popoldne jestvinske trgovine in cvetličarne izjemoma lahko odprte, upoštevajoč, da bo v soboto, 25. aprila, praznik. S tem v zvezi opozarjajo tudi, da bodo peki v petek, 24. aprila, spekli kruha za tri dni.
V	Štandrežu nabirka za pomoč prebivalcem v Posočju
Župnija sv. Andreja in PD Standrež bosta v soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila, med 9. in 12. uro na trgu pred cerkvijo v Štandrežu priredili nabiralno akcijo za pomoč prizadetim ob potresu v Soški dolini. Nabrani denar bodo izračih Župnijskemu uradu v Bovcu, da ga razdeh med potrebne družine.
Na domu je hranil kokain
Karabinjerji so v Tržiču priprh 25-letnega A. N. zaradi posesti in suma preprodaje mamila. Na njegovem domu so namreč našli nekaj nad dvajset gramov kokaina. Podrobnosti žal niso znane. Ve se le, da je A. N. iz južnih pokrajin in je trenutno na delu v ladjedelnici.
Nocoj 3 igre v Tržiču
Sledila bosta večera v Novi Gorici in Gorici
Tretje mednarodno srečanje gledališč višjih srednjih šol (»Palio teatrale«) iz goriške pokrajine in Severne Primorske, ki se je začelo sinoči v Gradišču, se bo nocoj nadaljevalo v občinskem gledališču v Tržiču.
Na današnjem drugem od skušnih štirih večerov si bo občinstvo, med katerim bodo gotovo daleč prevladovali mladi, lahko ogledalo tri predstave. Ob 20. uri bodo dijaki poklicnega zavoda Cossar iz Gorice nastopili z igro»Realta parallele«, povzeto po romanu Novi svet Aldousa Huxleya. Ob 21. uri bo gledališka skupina trgovskega zavoda Einaudi iz Starancana uprizorila izvirno komedijo»Per un pugno di riso«, večer pa bodo ob 22. uri zaključili dijaki likovnega zavoda Fabiani iz Gorice s predstavo»Atelier in bian-co«, ki temelji prav tako na izvirnem besedilu profesorice Roberte Turrin Scandolara.
Srečanje šolskih gledaliških skupin se bo jutri nadaljevalo v Novi Gorici (ob 20. uri v Kulturnem domu), v petek pa bo zaključni večer z zadnjimi nastopi in nagrajevanjem v goriškem Kulturnem domu.
SKRD JADRO IZ RONK
vabi na predstavitev knjige
SKICE GORICE
Prisotna bosta avtor Aldo Rupel in ilustrator knjige Hijacint Jussa.
Danes, 22. aprila, ob 20.30. ______________na sedežu društva v Romjanu
TRŽIČ / KRONIKA
Dramatično
zasedanje
Nekaj izredno dramatičnih trenutkov so v ponedeljek doživeli udeleženci srečanja o problematiki odbojke na Goriškem in v deželi, ki je potekalo v občinskem gledališču v Tržiču. Udeležili so se ga predstavniki raznih društev, ki niso Stedili s kritikami glede stanja, v katerem se nahaja ta športna panoga. Precej ostro je nastopil tudi trener odbojkarske ekipe OK Val Paolo De-marchi in s svojim nastopom izzval odgovor pokrajinskega predsednika združenja FIPAV Renza Ceccota. Slednji pa se je po krajšem nastopu dobesedno zgrudil na tla. Udeleženci so pomislili na najhujše, vendar pa so čez kako uro iz bolnišnice le sporočili, da je Ceccot izven nevarnosti. Zgleda, da ga je v trenutku, ko je vzel v roke mikrofon, oplazil šibek udarec elektrike, kar pa je bilo dovolj za izključitev srčnega spodbujevalnika.
Velika škoda tudi na Krnu
Poslovanje planinskih postojank v Krnskem pogorju je pod vprašanjem. Poročali smo že o prvih ugotovitvah škode na objektih planinskega društva Nova Gorica v Lepeni in pri Krnskih jezerih. V nedeljo, 19. t.m., se je skupina štirih planincev s predsednike Cvetom Hvalo, kljub visokemu snegu, odpravila na Krn, da bi ugotovila stanje v Gomiščkovem zavetišču.
Zal potres tudi temu objektu ni prizanesel. Planinci so se morali pošteno potruditi, da so lahko vstopili v zimski bivak, ki so ga izročili namenu v sezoni 1996.
Premiki so dodobra zmaličili kovinska vrata in okvir.
Pravo razdejanje pa je potres povzročil v starem delu zavetišča. Iz omar in polic je popadala posoda, steklenice in razni predmeti. Zaradi lesenih oblog v prostoru, je bilo nemogoče ugotoviti, kako razmajani so zidovi. Potres je pustil posledice tudi v kaverni, ki se odpira na hrbtni strani zavetišča in ki so jo doslej uporabljali kot klet oziroma skladišče.
Pravi obseg škode bo mogoče opredeliti čez kakšen mesec, ko se bo stalil sneg. Ze prve ugotovitve kažejo na to, da bo sezona 1998 v težkih pogojih in da bo treba najprej poskrbeti za saniranje objektov. Potrebna bo denarna pomoč posameznikov, društev in države.
moška e ,(( oblaeila
ul. Carducci 24 tel. 537561
KINO
GORICA
VTITORIA 1 16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle. (Vstopnica: 8.000 lir)
VHTORIA 3 17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. (8.000 lir)
CORSO 17.15-19.45-22.15 »Sfera«. Dustin Hoffman in Sharon Stone. (8.000 lir)
ti PRIREDITVE
SKD KREMENJAK JAMLJE v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba prireja 5. Orientacijski pohod v soboto, 25. aprila. Zbirališče in vpisovanje bo pred gostilno Pahor v Jamljah od 12. do 13. ure, z odhodom ob 13.30. Vpisnina znaša 10 tisoč lir.
MITING ZA SOŽITJE, MIR IN RAZVOJ bo v nedeljo, 26. aprila, ob 10.30 v Pevmi na pobudo Kulturnega doma Gorica, VZPI, rajonskega sveta, ZSKD, KD Sabotin in Naš Prapor. Ob tej priložnosti bodo obeležili 51. obletnico postavitve spomenika padlim v NOB.
fr KONCERTI
GLASBENA MATICA
Gorica vabi na Bachov večer. Znamenitega ustvarjalca bodo predstavili gojenci naše šole s prepletanjem glasbenih in besednih odlomkov. V ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri v avli Glasbene matice v Gorici, ul. della Croce, 3.
H OBVESTILA
SD SOKOL organizira Zamejske športne igre ’98 od 25. junija do 3. julija. Prijavnice dobite v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v trgovini K2, lahko pa se prijavite, do 5. maja, tudi po telefonu 0347-7602835.
KD OTON ZUPANČIČ organizira šahovsko simultanko, Prijave in informacije: Brasil Bar, tel. 520120.
V DOMU A. BUDALA v Štandrežu je vsako sredo ob 20.30 plesna terapija za odrasle. Vabljeni.
KRUT prireja desetdnevne počitnice na Malem Lošinju od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna od 21. junija do 18. julija v treh izmenah. Vpisovanje pri Anamariji - tel. 531644.
KD OTON ZUPANČIČ v Štandrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15-uri v domu A. Budala. Informacije pri Sari (tel. 537525).
: :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU
CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 8.00, Roman Pahor iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Štandrežu; 9.30, Giovanni Verdon iz mrliške veže glavnega pokopališča v LočniK 10.15, Cosima Caiffa vd. An-tonaci iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 11.30, Olga Brunetti por. Pacioselli iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri sv. Ani in na glavn0 pokopališče; 13.30, Vitton0 Mascolo iz bolnišnice Janeza od Boga v krminsko stolnico in v kraj Agerola (NA); 14-3 ' Assunta Gerion vd. Bianchm iz bolnišnice sv. Justa v Fm micello.
DVODOMNA KOMISIJA / PO OSTRIH POLEMIKAH ZADNJIH DNI
NOVICE
0 reformah spet dialog med večino in opozicijo
Zadovoljstvo D'Alenne in žolčne kritike voditeljev Severne lige
RIM - Po ostrih polemikah, ki jih je na kongresu »Forza Italia« izz-val Silvio Berlusconi, je v dvodomni komisiji za Ustavne reforme spet zabijalo sonce. Oljka in kartel svoboščin sta Uarnrec dosegla okvirni dogovor o vlogi navadnih dežel v novi federa-hsticni ureditvi države. Proti kateremu se je °Predelila edinole Se-verna liga. Slednja gla-sno obtožuje Berlusco-uijevo stranko, da je spet klonila pritiskom Massi-Ura D’Aleme in Gianfran-
Ca Pinija.
0’Alema je včeraj zju-jraj jasno povedal, da !ahko v nekaj minutah Sprazni predale svoje Pisarne v poslanski zbor-Uici in da torej zapusti kanilo dvodomne komi-sije. Jezen je bil na »For-Za Italio«, a tudi na podpredsednika vlade Wal-ierja Veltronija, ki levo ln desno razglaša, da Usoda Prodijeve vlade ne srtie biti odvisna od Ustavnih reform. Dilema je bil zelo slabe volje, Ua bolje pa se je obrnilo, k° je ožja skupina dvodomne komisije dosegla sPorazum o federalizmu.
Predsednik je glede m°ge navadnih dežel dalno šel na roke Berlu-Sconijevi stranki, ki je mnenja, da lahko vse dažele dobijo pravni po-°žaj posebnih uprav z Uavadnim in ne obvezno ^ Ustavnim zakonom, jasnilo se je tudi glede učljivega vprašanja atornie sodstva in pra-usodja, Čeprav o tem še 1 Političnega dogovora med večino in opozicijo.
Najbolj jezna zaradi °Vega zbližanja med
Oljko in desnico je Bos-sijeva stranka, ki je na tihem najbrž upala, da bo FI razbila dogovor o ustavnih reformah. To je bil tudi pogoj, ki ga je Umberto Bossi postavil Berlusconiju za odprtje dialoga med strankama, ki pa je šel sedaj spet po vodi. Nekdanji ministrski predsednik, ki je na kongresu svoje stranke ostro polemiziral z vodjo Levih demokratov in z dvodomno komisijo, se je sedaj očitno premislil. Za to nosi zasluge tudi Gianfranco Fini, ki ima ves interes, da dvodomna komisija z uspehom konca svoje nelahko delo.
D’Alema in Veltroni sta očitno nekoliko razčistila medsebojna stališča, ki pa ostajajo,
kljub vsemu, še precej daleC. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem srečanju voditeljev strank in gibanj Oljke, na katerem je podpredsednik vlade Veltroni ponovil, da ustavne reforme ne smejo na noben način pogojevati dela Prodijeve vlade. V to je prepričan tudi premier, ki pa je sinoCi dejal, »da vlada vseeno pozorno spremlja pot sistemskih reformih, ki so nujno potrebne«.
Včerajšnji okvirni dogovor o vlogi dežel v federalistični državi bo morala danes potrditi poslanska zbornica. Sodec po razmerju sil, ki se je ustvarilo v ožji skupini dvodomne komisije, pa, kot kaže, ne bo večjih problemov.
Predsednik komisije za reforme Massimo D'Alema (AP)
UMORI V LIGURIJI / BREZ BISTVENIH NOVOSTI
»Sprejemljiva« pričevanja potnikov
Kmalu odgovor, če je bilo pri umorih uporabljeno isto orožje - Strah na vlakih
GENOVA - Lov na serijskega mo-rilca(ce), ki je kriv za vrsto umorov žensk v Liguriji, ki so se zaceli v noči na 9. marec z umorom neke albanske prostitutke in se nadaljevali do 19. aprila, ko je neznani storilec v toaletnih prostorih vlaka Genova -Ventimigha ubil 32-letno Mario Angelo Rubino, še vedno ni dal zaželje-nih rezultatov.
Toda vsaj nekateri zdaj začenjajo govoriti. V zadnjih 48 urah je bila telefonska številka kvesture v hnperii stalno zasedena. Oglašali so se nekateri potniki z vlaka, na katerem je bila ubita Rubinova. Policija je o vsebini telefonskih pozivov povedala, da so zdaj prvič »sprejemljivi«. Preiskovalci pazljivo zbirajo vsa pričevanja in upajo, da bo na podlagi pri-
merjanj posameznih izjav na dan prišel kak podatek, ki bi jih lahko pripeljal na sled morilcu. Toda za zdaj je že jasno, da na podlagi teh pričevanj ne bo mogoCe sestaviti toC-nejšega identikita morilca, kot so ga sestavili doslej na podlagi predhodnih pričevanj.
V Parmi so se včeraj na sedežu karabinjerjev zbrali tudi strokovnjaki, ki jih vodi vodja znanstvene policije iz Genove Cosimo Cavalera. V naslednjih dneh bodo skušali na podlagi podrobnih analiz revolverskih krogel, ki so jih našli na krajih zločinov, odkriti Cim veC konkretnih podatkov, predvsem pa, Ce je bilo pri vseh umorih vedno uporabljeno isto orožje.
Medtem pa se tudi vodstvo želez-
nic pripravlja na poostreno kontrolo na vlakih. Pooblaščeni upravitelj državnih železnic Giancarlo Cimoli je poudaril, da železnice tesno sodelujejo s policijo, vendar pa ni potrdil govoric, da naj bi v vagonih, predvsem v spalnikih in kušejih, uvedli tudi nadzor s pomočjo TV kamer. Toda to ne prispeva k zmanjšanju panike, ki se širi. K temu je nedvomno prispeval tudi državni pravdnik iz Genove Guido Zavanone, ki je v nekem TV intervjuju izjavil, naj se ljudje ne potujejo z vlakom, Ce to ni nujno potrebno, Ce pa že potujejo, naj bodo vedno v družbi. Zato se ni treba čuditi, da se je na vlaku, ki je v ponedeljek zveCer ob 22.30 odpeljal iz Genove proti Ventimiglii, neko dekle zabarikadiralo v kupe.

|

118
Prodijeva vlada tretja po dolžini »trajanja«
RIM - Vlada Romana Prodija, ki upravlja državo že 704 dni, je z današnjim dnem postala po dolžini »trajanja« tretja v zgodovini italijanskih povojnih vlad. Doslej se jih je zvrstilo kar 55, najdlje pa je zdržala prva Crajdjeva vlada, in sicer kar 1058 dni. Sledita ji tretja vlada Alda Mora (833 dni) in kot rečeno sedanja Prodijeva, ki pa ima vse možnosti, da se prebije tudi na prvo mesto.
Negativni primat pa ima prva Andreottijeva vlada, ki je v začetku pete zakonodajne dobe trajala vsega 9 dni, le dan dlje pa je zdržala šesta Fanfanijeva vlada v deveti zakonodajni dobi.
Za Wall Street Journal ni dokazov za metodo Di Bella
NEW YORK - Včerajšnja izdaja Wall Street Jouma-la na prvi strani precejšnjo pozornost posveča metodi Di Bella za boj proti raku. Ugledni ameriški finančni dnevnik pa takoj zelo jasno zapiše, »da se je zdelo, da gre za Čudež, pri katerem pa je najveCji problem ta, da dr. Di Bella za svojo metodo nima dokumentiranih dokazov.« Celotno zadevo, ki je v Italiji dvignila veliko polemik, ameriški dnevnik prikazuje v stilu italijanske komedije, istočasno pa tudi opozarja na zaskrbljenost mnogih, »da bi zaslepljenost s to metodo lahko mnoge odvrnila od uporabe doslej znanih znanstvenih metod v korist metode zdravljenja, ki se lahko izkaže za iluzijo.«
Panella bo kandidiral na nadomestnih volitvah
MILAN - Marco Panella se je odločil, da bo kandidiral na nadomestnih parlamentarnih volitvah v šestem milanskem volinem okrožju. Volitve bodo potrebne, ker je Achille Sena odstopil s poslanskega mesta. Panella je ob tem dejal, da se je odločil za kandidaturo, da bi tako vse politične sile od Pola svoboščin do Oljke in SL postavil pred »odgovornost, da odgovorijo na vprašanje, Ce si bodo še naprej prizadevah, da mu preprečijo povratek v italijanski parlament.«
Roparji ubili črpalkarja
SANREMO - V poskusu ropa v ponedeljek pozno zveCer na Črpalki na avtocesti Ventimigha - Genova v višini kraja S. Stefano al Mare je bil s štirimi streh iz revolverja kalibra 38 ah magnuma 357 ubit Črpalkar Giuseppe Mileto. Včeraj so na kvesturo v Savono privedli tri Albance, za katere sumijo, da so vpleteni v poskus ropa in umor Črpalkarja.
V R. Calabrii ubili očeta in sina
ČAMPO CALABRO - V ponedeljek ponoči so na nekem polju v kraju Čampo Calabra (Reggio Cala-bria) našh trupli 67-letnega Carmela Patafija in njegovega 36-letnega sina Carmela Antonia Patafija. Ne oce ne sin doslej nista še nikoli imela opravka s pravico. Preiskovalci menijo, da ne gre za mafijski zločin, temveč sumijo, da je v ozadju maščevanje.
Dragi pogrebi v Italiji
RIM - V Italiji so tudi pogrebi dragi. Za povprečen pogreb je treba odšteti vsaj 4 milijone, ponekod pa se brez težav pride tudi do 15 milijonov lir. Zato je po podatkih Eurispesa pogrebniški posel eden najdonosnejših, ob tem pa najmanj zakonsko urejen in z visoko stopnjo davčnih utaj. Po uradnih podatkih ob 558 tisoč umrlih pogreban podjetja zaslužijo 4300 milijard lir.
gjRMIS / ODBOR 3. FEBRUAR O SODNEM POSTOPKU PROTI MARINCEM
NEAPELJ / ODVETNIKI
PO POSEGU h
Zahteva o odvzemu pristojnosti ameriškim sodnim organom
Jasno stališče bi morale izoblikovati parlamentarne komisije
Trento - sodm
ravnava proti štirin v Fincem se je zaCela
Vri ar to ne rešuie vseI ^Prasanj glede odgovor
°sti za nesrečo v Cer aisu. Tako je izjavil ir i Pisal Odbor 3. fe
da^lv a’ ^ si prizadeva , bi bilo pravici za
roeCe^°' smo že P° v . aii. je amerišk
naivki sodnik zaenkra U, ?cil. da bodo štir: n riuce zaslišali ločeno ^cha
SeT7lard Ashby in Jo Prv Schweiter (na slik Ua a 2 leve) bosta prit ma£St0 PO 15. juniju,
naj bi zaslišal Ch ^aina Raneya ii (tret!;d.Ie,'ia Seagraves: ApJ1 111 Četrti z leve, f b0r ' ^endar pa se Od Y;ln ne spušCa v ocenje ga J6 aineriškega sodne Postopka, temveč pri
pominja, da se zaradi tega ne sme ustaviti italijanski.
Predvsem pa se Odbor, ki ob tej priložnosti še enkrat poudarja, da je v nesreči umrlo 20 oseb, zavzema, da bi se italijanski parlament in
vlada izrekla o pristojnosti ameriških vojaških sodnih organov.
V posebni noti Odbor pripominja, da se bodo parlamentarne komisije za pravne in zunanje zadeve sestale 28. aprila, osrednja toCka srečanja
pa bo prav nesreča v Cermjsu.
Na srečanju pa bi morali zavzeti jasno stališče o odločitvi ZDA, ki ni upoštevala zahteve italijanske vlade o odvzemu pristojnosti ameriškim sodnim organom.
»Bela knjiga« o neapeljskem javnem tožilstvu
Napad na javnega tožilca Cordovo
NEAPELJ - Neapeljski odvetniki ne ljubijo Agostina Cordove, javnega tožilca v mestu, v katerem ima kamora že nekaj desetletij glavno besedo. To je mogoCe zaznati iz »bele knjige« o upravljanju pravice v neapeljskem javnem tožilstvu, ki so jo predstavili včeraj v odvetniški zbornici. Knjiga obsega 167 strani in je razdeljena v 40 poglavij, dokončali pa so jo po 10 mesecih dela.
Odvetniki so ob koncu zapisali, naj višji sodni svet na podlagi zbranih podatkov razsodi, ali je bilo delovanje tožilstva neoporečno in v skladu z nalogami sodstva, ali ne. V »beli knjigi« so obeležili številne dokaj sporne pri-
mere o vodenju preiskav, o arhiviranju mnogih raziskav, o stikih s sredstvi javnega obveščanja in o polemikah s predstavniki inštitucij in verskega sveta. Posebno poglavje je namenjeno tehničnim konzulen-tom. V njem je omenjen tudi primer knjigovodje Castalda, ki je veC mesecev sodeloval z uradi javnega tožilstva in nato predložil raCune ne le z milijonskimi, temveč celo z milijardnimi zneski. Odvetniki so v knjigi tudi ožigosali dejstvo, da se je Cordova pritoževal zaradi preskromnega števila sodnega osebja, neapeljsko tožilstvo pa je sploh tisto, ki je najbolje zasedeno v Italiji, saj razpolaga s kar 67 sodniki.
Vse več možnosti da bo mali Domenico spet videl
SALZBURG - Po drugem pregledu z računalniško aksial-no tomografijo narašča optimizem, da bi se lahko petletnemu Domenicu Que-rolu, ki je bil hudo ranjen v nekem mafijskem napadu v Catanii, vsaj deloma povrnil vid. Zdravnik Gerald Stiegler, ki je dečka operiral v Četrtek, je tako ugotovil, da je dečkov oCesni živec zdrav. Danes bodo opravili še eno ak-sialno tomografijo, vse pa kaže, da dodaten nevrokirurški poseg, o katerem se je govorilo, vsaj za zdaj ne bo potreben.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.
9
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
GORICA / PREGLED DELOVANJA NA PONEDELJKOVEM OBČNEM ZBORU
Uspešno poslovanje Kmečke banke v lanskem letu: delničarji bodo tokrat zopet prejeli dividende
Vrednost delnic je dvakrat višja od nominale - 4,8 odstotka delnic ima Nova Ljubljanska banka
GORICA - Črni dnevi so mimo, stvar preteklosti. V goriški Kmečki banki so lani poslovali zelo dobro, ponovno so pridobili zaupanje tudi tistih strank, ki so banko zapustile v času komisarske uprave. Skupno so lani zbrali nad 327 milijard lir, posojila so višja od 127 milijard. Čistega dobička so lani imeli 2.916.605.259 lir. Zadnja številka je zelo pomembna če jo primerjamo s tisto iz poslovnega leta 1993, ko je bilo dobička 3.624 milijonov (takrat so bili razkoraki med aktivnimi in pasivnimi onrest-mi veliko višji od sedanjih, kar je seveda dajalo večje dobičke). Lani so se torej zelo približali tej številki.
Lanski dobiček lahko primerjamo tudi s tistim iz leta 1996. Sredi maja 1966 sta komisarja zapustila banko in jo ponovno izročila delničarjem. V sedem in pol mesecih je bilo dobička za malenkost več od ene milijarde. Ta primerjava nam dokazuje, da je Kmečka banka lani že izven težav. Ne smemo namreč pozabiti, da sta komisarja Banca dTtalia v nekaj več kot poldrugem letu svojega upravljanja odvrnila veliko strank od banke. Predvsem s tem, da sta zahtevala hitro vračilo posojil, novih pa v glavnem nista odobravala. Prizadete stranke so se tako obračale na druge banke, ki so bile zaradi tega seveda zelo zadovoljne.
Predsednik upravnega odbora odv. Peter Sanzin in glavni ravnatelj dr. Tullio Cianciolo ter predsednik nadzornega odbora dr. Alberto Vetrih so na ponedeljkovem rednem občnem zboru podali svoja poročila in delničarjem nanizala cel kup številk. Nekaj pojasnil je na postavljena vprašana dal tudi podpredsednik dr. Gianluigi Bandiera, ki v upravnem
svetu zastopa večinskega delničarja, t.j. finančno grupo Caer iz Bologne.
Na občnem zboru, ki je bil v Kulturnem domu v Gorici, so delničarji zastopali več kot dve tretjini delnic. Teh je skupno 18.100.000, njihova nominalna vrednost je tisoč lir. Delničarjev je nekaj nad 400. V glavnem so to prebivalci Goriške slovenske narodnosti. Največji delničar je grupa Caer iz Bologne, ki ima 6.371.165 delnic, t.j. 35, 2 odstotka. Drugi delničar je Nova Ljubljanska banka, ki ima sedaj 877.821 delnic, t.j. 4, 85 odstotkov. Tik pred koncem leta 1996 je NLB kupila 2, 80 odstotkov delnic, v prvih mesecih letošnjega leta pa še nadalj-na dva odstotka. Tretji delničar je družba Me-dias iz Gorice, ki ima 680.103 delnice, t.j. 3, 66 odstotkov. Noben drug delničar nima več kot dva odstotka delnic.
Nominalna vrednost delnic po tisoč lir vsaka je torej 18.100.000.000 lir, premoženje Kmečke banke je danes vredno že 36.067.074.547 lir. To pomeni, da vsaka delnica je vredna približno dva tisoč lir, še enkrat toliko kot znaša njena nominalna vrednost. Premoženje se bo povečalo z nekaj več kot dvema milijardama lanskega dobička, kot je bilo predlagano in odobreno na občnem zboru.
Cisti poslovni dobiček je namreč znašal 2.916 milijonov lir. od teh jih bo 905 milijonov šlo v iz-
	21. APRILI 998	v URAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1759,00	1785,00
M m n	nemška marka	981,00	997,00
2 o «0 N H	funt šterling	2950,00	3005,00
	švicarski frank	1177,00	1202,00
	belgijski frank	46,84	48,84
< ffl M 5 Ol cc	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	254,00	264,00
	non/eška krona	233,00	243,00
	švedska krona	226,00	236,00
35 "0	kanadski dolar	1220,00	1260,00
IM <6	portugalski eskudo	9,14	10,04
2 N	nizozemski gulden	862,00	887,00
£	avstrjski šiling	138,40	142,75
s3	španska pezeta	11,13	12,23
IM	grška drahma	5,38	6,18
	irski šterling	2448,00	2528,00
	japonski jen	12,96	13,86
	avstralski dolar	1100,00	1170,00
H j 9	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,30	10,55
plačilo dividend. Za vsako delnico je dividenda 50 lir. Najbrž to ni veliko vendar pa je značilno, da se bodo dividende izplačale prvič po štirih letih, ©e v času prejšnje uprave je bil dan čisti dobiček v celoti v rezervo, potem sta prišli dve poslovni leti komisarske uprave in tudi za leto 1996, ko se je banka spet postavila na noge, ni bilo dividend. Sedanja porazdelitev sicer skromne dividende delničarjem je znak, da je Kmečka banka v ponovnem razvoju.
Treba bi bilo povedati še veliko. Konkurenca v goriškem prostoru je danes veliko večja kot pred leti. V Gorico so prišle in še prihajajo druge banke. Zaradi tega je tudi KB morala v bolj intenzivno poslovanje. Kmečka banka je lani odprla svojo podružnico v Trstu, v letošnjem januarju odprla nove prostore v Gorici, v načrtu imajo odprtje še kakšne poslovalnice. Lani poleti so od INF S dobili ekskluzivo za izplačilo italijanskih pokojnin približno 60.000 ljudem v 28 evropskih državah. To so dosegli skupno z grupo Caer, katerega sestavni del so. Upoštevajoč sedanje trende v italijanskem bančnem svetu se bo grupa Caer, v kateri sta sedaj, poleg hranilnice Carisbo v Bologni, še Banca popolare delVAdriatico in Kmečka banka, spremenila v banko.
Po vstopu Nove Ljubljanske banke med delničarje se bo brez dvoma povečalo poslovanje čez mejo. Se lani, ko je Kmečka banka dobila od INPS ekskluzivo za izplačilo pokojnin v 28 evropskih državah, si je morala KB dobili partnerja v vsaki teh držav. V Sloveniji si je izbrala NLB. Nova Ljubljanska banka pa je največja banka v Sloveniji. V zadnjem času se
pojavljajo glasovi, da se bo združila s SKB banko, kar pomeni, da bi lahko nastala banka, ki bi nadzorovala polovico slovenskega trga.
Za popolnost informacije je treba povedati še nekaj o posledicah komisarske uprave. Ena zadnjih odločitev komisarjev je bila, da sta sodišču prijavila upravitelje, nadzornike in vodilne ljudi v banki in jih klical na odgovornost zaradi nekaterih po njihovem mnenju spornih posojil. Vse kaže, da se stvar na sodišču zaključuje z veliko manjšimi posledicami kot je prvotno kazalo. Tudi o tem so sklepali delničarji na ponedeljkovem občnem zboru.
Marko VValtritsch
ISTAT / PODATKI PRVIH VZORČNIH MEST
Inflacija v Italiji spet pribita na 1,7 odstotka
RIM - V zadnjem letu je inflacijska stopnja kot pribita: lanskega aprila je znašala 1,7 odstotka in prav toliko znaša aprila letos na podlagi prvih projekcij o gibanju cen v sedmih vzorčnih mestih, med katerimi je tudi Trst. V mesečni primerjavi je aprila inflacija narasla za 0,1 odstotka.
Danes bo Istat objavil podatke o inflaciji v nadaljnih štirih mestih, dokončni podatki bodo znani šele prihodnjega 6. maja, vendar po mnenju izvedencev vse kaže, da se je trend dokončno ustalil po februarskem sicer omejenem a vendar občutnem porastu inflacije (+0,3% v mesečni in 1,8% v letni primerjavi), ki je nemalo zaskrbljal intalijanski gospodarski in politični svet.
V treh od sedmih vzorčnih mest niso zabeležili nobene spremembe pri cenah v primerjavi s preteklim mesecem marcem: med temi mesti je tudi Trst skupaj z Genovo in Barijem. V Firencah in Bologni so cene narasle za 0,1 odstotka, v Milanu in Neaplju pa za 0,2 odstotka. Na letni
osnovi inflacija upada v Bologni (od 2,3 % lani na 2,1% letos), v Milanu (od 2,1 na 2,0%) in v Neaplju (od 1,7 na 1,6%), medtem ko je stabilna v Bariju (0,8%) in v Genovi (1,6%). Inflacija je v letni primerjavi narasla v Firencah (od 1,9 na 2,0%), še najbolj pa v Trstu, kjer je poskočila od 1,5 na 2,1 odstotka, če primerjamo letošnji april z enakim mesecem lani. Vendar ni umestna nobena zaskrbljenost, saj povišku botruje zgolj tehnični razlog: lanskega marca so namreč pričeli z novim, bolj reahsti-čnim sistemom računanja vpliva bencina po znižani ceni. Ge ne upoštevamo te računovodske razlike, so pojasnili na statističnem uradu tržaške občine, so podatki inflacije v Trstu popolnoma v skladu z vsedrža-nim trendom.
Na bistveni zastoj cen v Trstu so vplivali po eni strani porasti cen oblačil in obutev, najemnin, vode ter nekaterih prehrambenih izdelkov, kot so krompir, boljše ribe, in kruh, po drugi strani pa pocenitev prevozov, točneje letaskih cen in ce-
ne zelenega bencina, plinskega olja za gretje, jedilnega olja, limon in no nižje kategorije.
Na vsedržavni ravni je Istat v zadnjih 13 mesecih zabeležil našle dnje podatke o mesečni in letni in flaciji:
april 1997
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
dicember
januar 1998
februar
marec
april
v Veliki Britaniji, kjer je bila marcn inflacija enaka februarski, t.j. 2,6 0 stotka na letni osnovi (3,5 odsto _ ob upoštevanju bančnih posojil)’ v Avstriji, kjer je inflacija nespren1 njena, in sicer enoodstotna.
+0,1%	1,7%
+0,3	1,6
0,0	1,4
0,0	1,6
0,0	1,5
+0,2	1,4
+0,3	1,6
+0,3	1,6
0,0	1,5
+0,3	1,6
+0,3	1,8
0,0	1,7
+0,1 nodakta o	1,7 inflaciji
					
21. APRIL 1998	v Ul	?AH		21. APRIL 1998	V URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1759,00	1789,00		ameriški dolar	1772:440
nemška marka	981,00	999,00		EKU	1958,190
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	988,810
nizozemski gulden	863,00	888,00		francoski frank funt šterling	294,970 2995,240
belgijski frank	47,00	48,80		nizozemski gulden	877,140
funt šterling	2931,00	3021,00		belgijski frank	47,910
irski šterling	2448,00	2543,00		španska pezeta	11,639
danska krona	255,00	265,00		danska krona	259,280
grška drahma	5,50	5,96		irski šterling	2493,290
kanadski dolar	1222,00	1257,00		grška drahma	5,707
švicarski frank	1178,00	1203,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,649 1239,210
avstrijski šiling	138,40	142,90		japonski jen	13,501
slovenski tolar	10,25	10,50		švicarski frank	1189,160
				avstrijski šiling	140,550
				norveška krona	238,180
				švedska krona	231,080
				finska marka	325,850
MILANSKI BORZNI TRG
21. APRIL 1998		IN	DEKS MIB 30: +0,81		
delnica	cena	var. %	delnica	cena	varj^
Alleanza Ass.	26.078	-1,38	La Fondiaria	13.169	-1,49 +1.20
Bca di Roma	3.544	-1,11	Mediaset	12.411	
Bca Fideuram	12.471	+0,08	Mediobanca	26.779	-2,2’
Bca Pop.M 1	17.784	+1,07	Montedison	2.590	-2,41
Benetton	41.695	+1,34	Olivetti	2.475	-2,21
Comit	10.293	-0,32	Parmalat	4.525	-2,09
Credit	10.274	-1,11	Pirelli Spa	6.588	+2,45
Edison Eni	16.802 12.003	-3,01 +0,10	Ras	30.796	+2,88 -1,02 •-1,08 +2,41 -2,34 -1,18
Fiat	8.293	-3,28	Rolo	44.601	
Generali	55.804	-2,26	Saipem	10.864	
Imi	29.541	+1,84	San Paolo To	26.883	
Ina	6.085	-0,99	TIM	10.890	
Italgas	8.944	-2,25	Telecom Ita	14.786	
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
NOGOMET / DREVI V PARMI
NOVICE
V finalu Kinder proti Aeku iz Aten
Bolonjčoni nadigrali Partizan, Grki usodni za Benetton - Jutri tekmi za 1. in 3. mesto
Proti Paragvaju bo Maldini igral z dvema postavama
Moriera bo v drugem polčasu zamenjal »defenzivni« Di Livio
Barcelona - Italije
ski košarki se vnovič pom
^uuskl prestol pmc po Setih letih postavi sv ptostvo, ni pa rečeno, d
;u letošnje Lige prvako je namreč uvrstil boloi
KinHor.	«
nepncakovano m d pl Benetton iz Trevisa. l°njcani so v včerajšnji P°lfinalni tekmi zaključi
premagali beog Partizan, Veneti pa s 12enacenem boju kh Pred atenskim Aekon katerega igrata tudi t
»kinrlr,-;___ /-■1_)■
Množični priliv tujih Cev> bolj ali manj sj Preoblečenih v drža jpropske unije, je i: ^erja naredil res Vrhunsko moštvo, z;
7f°v vrmh italijansk ski košarki nekdanji u Kinder se bo za
I ruok, potem ko je j 6ti izgubil proti tela
c t:
je opravil tako ev° roko. Začetna z; ^st zaradi zdravi rpav Daniloviča i: eaua je kmalu spl 'nder je gospodar 8 minut v veliko af 4000 navijaCei Pdsli iz Bologne. osarkarje je še najt Pal« rojak Zoran Sai ,'1K 3 skoki, 4 pod, , eB pa je treba, da ariero pričel pri ezdi, tako da mu 1 s ni bilo žal za ran ® Povzročal nekdan rivalom. Ko j
/poje roke in c . 14 naslednjih u, tock> pri cen
^Sudga?
Danilovič
Toda brezhibno je zaigral tudi Slovenec z grškim potnim listom Nesterovič (7:8 v metih). Danilovič je blestel prvih 10 minut, potem pa njegov doprinos niti ni bil več potreben.
Odločilni koš za Aek je v dvoboju z Benettonom dosegel Prelevič minuto 42 sekund pred koncem, ko je s trojko »odgovoril« VVilliam-su, ki je malo prej izenačil rezultat na 63:63. Benetton je slabo izkoristil zadnja napada, nihče si ni hotel prevzeti odgovornosti za met, Grki pa so odlično pokrivali VVilliamsa. Njihova obramba je bila stalno zelo učinkovita, Italijanom so vsilili počasen tempo igre, masivni centri pa so bili v napadu zelo učinkoviti. Benetton je na začetku prepričljivo vodil (10:4 in 22:15), a je nato stalno zaostajal, v 17. minuti je bil rezultat že 34:25 za Aek. Pittis je naletel na slab dan v napadu (0:6 v metih), Rebrača pa je dobro igral samo en polčas.
Kinder - Partizan 83:61 (45:25)
KINDER: Danilovič 10, Crippa, Abbio 9, NesteroviC 14, Sconochini 6, Binelli 7, Savič 23, Rigaudeau 12, Fro-sini 2, Morandotti.
PARTIZAN: Brkič 17, Cubrilo 5, Koprivica 2, To-masevič 14, Radosevič 4,
Drobnjak 6, Lukovski 3, Djokič 8, Varda 2.
Sodnika: Betancor (Spa) in De Kayeser (Bel); prosti meti: Kinder 13:19, Partizan 27:38; PON: Cubrilo (41:59); tri točke: Kinder 4:12 (Danilovič 0:2, Abbio 1:3, Savič 2:3, Rigaudeau 1/3, Morandotti 0/1), Partizan 2:10 (Djokič 1/5, Radosevič 0/2, Drobnjak 0/2, Cubrilo l/l).
Aek - Benetton 69:66 (37:36)
AEK: Coldebella 3, Lasa 3, Prelevič 9, Chatzis 4, Lar-sen 4, Kakiouzis, Andersen 10, Anderson 21, Alexander 13, Tsakalidis 2.
BENETTON: Pittis, Ru-sconi 10, Niccolai, Bonora 6, Marconato 4, Sekunda 11, VVilliams 22, Rebrača 11, Gracis 2.
Sodnika: Rems (Slo) ine Brazauskas (Lit); prosti meti: Aek 9:18, Benetton, 9:15; tri točke: Aek 4:6 (Prelevič 2:3, Anderson 1:2, Lasa 1:1), Benetton 7:22 (VVilliams 5:11, Pittis 0:2, Bonora 1:2, Niccolai 0:2, Sekunda 1:3, Rebrača 0:2).
PARMA - Selektor italijanske nogometne reprezentance Cesare Maldini je dolgo časa nezaupljivo gledal na Moriera, pred današnjo prijateljsko tekmo s Paragvajem v Parmi pa je naenkrat »odkril«, da je Interjev igralec pravi mož za onesposabljanje nasprotnikovih obramb. Paradoks je v tem, da Moriero ta čas sploh ni v formi. Proti južnoameriški enajsterici bo Maldini poslal na igrišče dve različni postavi. Ena, v kateri bo igral Di Livio, bo bolj defenzivna, druga z Morierom pa nekoliko bolj »pogumna«. Kaže, da je Maldini prišel do zaključka, da bodo na svetovnem prvenstvu delali razliko »živahni« igralci. Ge je to res, potem ima Moriero zagotovljeno mesto v postavi, v Francijo pa bi lahko odpotoval celo Roberto Baggio.
Kakorkoli že, drevišnja tekma naj bi predvsem pomenila »kronanje« Del Piera kot novega liderja reprezentance. Ob se bi bo imel v konici napada najboljšega strelca španske lige Christiana Vierija. »Azzurri« bodo pred nastopo na SP odigrali samo tri prijateljske tekme, Paragvaj pa je bil izbran, ker naj bi bil podoben Čilu, s katerim se bodo Italijani pomerih v prvi fazi prvenstva. Paragvaj se je na južnoameriških kvalifikacijah uvrstil na 2. mesto za Argermtino, apred Čilom in Kolumbijo. Najblj znani igralec je vratar Chilavert. Maldini ima že dokaj razčiščene pojme glede standardne postave, največ ugibanj pa je okoli napadalcev. Za zudaj vse kačže, da je Zola že dokonCpno izločen iz seznama potnikov za Francijo.
Italija: Peruzzi, Nesta, Maldini, Dino Baggio, Cannavaro, Costacurta, Moriero, Di Matteo, Vieri, Alberini, Del Piero. (12 Buffon, 13 Sartor, 14 luliano, 15 Di Biagio, 16 Di Livio, 17Ravanelli, 18 Casiraghi, 19 Chiesa). Paraguay: Chilavert, Sarabia, Arce, R. Rojas, Caniza, Gamarra, Enciso, Aguilera, Acuna, Ramirez, Benitez. Sodnik: Sastre (Francia).Tekma se bo pričela ob 20.45 (po Raiuno)
Danes bo na prijateljskih tekmah zaposlenih še 23 udeležencev prihodnjega SP.
[-NOGOMET / OLIVER BIERHOFF ZAPUŠČA VIDEMn
Dogovoril sem se z Milanom«
Udinesejevo soglasje naj bi bilo le še vprašanje časa
BERGISCH GLADBACH - Udinesejv napadalec Oliver Bierhoff, ki se z nemško reprezentanco pripravlja za današnjo prijateljsko tekmo z Nigerijo v Kolnu, je sporočil, da je dosegel sporazum z Milanom. »Dogovoril sem se z Milanom in svojo odločitev sporočil Udinesejevemu vodstvu, naprej pa je stvar vodstev obeh klubov,« je dejal Bierhoff. Z Berlusconijevim klubom je nemški reprezentant pripravljen skleniti štiriletno pogodbo v skupni vrednosti 20 milijonov nemških mark (okoli 21 milijard lir). To vsekakor še ne pomeni, da je Bierhoff že Milanov igralec. V čem je ovira, je pojasnil njegov menažer
Claudio Pasqualin. »Oliver ima veljavno pogodo-bo z Udinesejem, zato je potreben tudi dogovor med videmskim klubom in Milanom. Družina Poz-f	zo (lastnik Udineseja, op.
—ur.) je že pred časom obljubila Bierhoffu, da ga ne bo ovirala pri njegovih izbirah." Skratka, ni mogoče trditi, da je to vprašanje že rešeno, vendar pa menim, da Bierhoffov prestop v Mi-T lan ni v dvomu.«
Videmski klub je izdal sporočilo, v katerem vabi igralce, naj ne dajejo prenagljenih izjav v trenutku, ko moštvo še ni doseglo letošnjih prvenstvenih ciljev.
Prvi poraz Slovenije
JESENICE - Na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu je Slovenija doživela svoj prvi poraz. S 3:4 (2:1, 0:2,1:1) jo je premagala močna Ukrajina. Ostali izidi: Poljska - VBR 3:4 (0:4, 2:0, 1:0), Estonija - Danska 3:3 (0:1, 2:0,1:2), Norbveška. Nizozemska 4:1 (2:0,1:1,1:0. Vrstni red: Ukrajina 10, Slovenija 8, Estonija 7, Danska 6, Vbr 4, Poljska 3, Norveška 2, Nizozemska 0.
Tanui in Roba zmagovalca bostonskega maratona
BOSTON - Kenijec Moses Tanui in Etiopijka Fatuma Roba sta zmagovalca 102. bostonskega maratona. Tanui, ki je svoji državi prinesel že osmo zaporedno zmago na maratonu po Bostonu in si s tem prislužil 80.000 dolarjev, je v zadnjih 500 metrih prehitel rojaka Josepha Chebeta, manj dela pa je imela zmagovalka, ki je zadnjih 20 kilometrov tekla povsem sama.
Skupni prvak za WBC in WBA
CARACAS - Zgodovinski dan za boks: vodstvi sprtih združenj WBC in WBA sta se dogovorili za združitev pod isto streho vseh svojih naslovov svetovnega prvaka in pravil.
Statistika NBA lige
Statistika rednega dela košarkarske NBA lige, strelci: Jordan (Chi) 2357 (28, 7 na tekmo); 0‘Neal (LA Lakers) 1699 (28, 3), Malone (Utah) 2190 (27), Richmond (Sacramento) 1623 (23, 2), VValker (Boston) 1840 (22, 4), Abdur-Rahim (Vancouver) 1829 (22, 3), Rice (Charlotte) 1826 (22, 3), Iverson (Phi-laldelphia) 1758 (22), VVebber (VVashington) 1555 (21, 9), Robinson (S. Antonio) 1574 (21, 6). Skok Rodman (Chicago) 1201 (15 na tekmo) VVilliams (New York) 883 (13, 6), Duncan, (S.Antonio) 977 (11, 9), Mutombo (Atlanta) 932 (11, 4), Robinson (S.Antonio) 775 (10, 6), Malone (Utah) 834 (10, 3), Mason (Char) 826 (10, 2), VValker (Bos) 836 (10, 2), Sabonis (Portland) 729 (10). Podaje: Strickland (VVashington) 801 (10, 5), Kidd (Phoenbc) 745 (9,1), Jackson (Indiana) 713 (8, 7), Marbury (Minnesota) 704 (8, 6), Stockton (Utah) 543 (8, 5), Hardaway (Miami) 672 (8, 3), Payton (Seattle) 679 (8, 3), Kni-ght (Cleveland) 656 (8, 2), Stoudamire (Portalnd) 580 (8, 2), Cassell (New York) 603 (8).
Težki časi za Iviča
TEHERAN - Hrvaškemu sleketorju iranske nogometne reprezentance Tomislavu Iviču se pišejo težki časi. Po porazu z 2:0 v prijateljski tekmi z Madžarsko, se je nad njim vsul pravi plaz kritik. Dnevnik »Akbar« brez ovinkov svetuje nogometni zvezi, naj pobliže preuči razloge za poraz, provladni host »Iran«, pa je zapisal, da je Ivič vnovič razočaral. Gledalci na stadionu Azadi v Teheranu so glasno zahtevali povratek Brazilca Vierie za krmilom reprezentace. Z njim so Iranci dosegli uvrstitev v sklepno fazo svetovnega prvenstva v Franciji.
Ivaniševič out, Gaudenzi OK
MONTECARLO - Goran Ivaniševič se je že v 1. krogu poslovil od teniškega turnirja v MOntecarlu. S 4:6,6:2, 7:6 ga je premagal Ukrajinec Medvedev. Američan An-dre Agassi je vnovič zapustil močan vtis. Po samih 55 minutah je odpravil rojaka Todda Martina (6:2, 6:1), nedavnega zmagovalca turnirja v Barceloni. Zdaj bo igral s Samprasom. Uspelo je tudi Italijanu Gaudenziju. Novozelandca Stevena je premagal s 6:3,6:1.
Popravek
V včerajšnjem članku o deželnem kotalkarskem prvenstvu za naraščajnice se je vrnila neljuba napaka. Za Polet je poleg Daše Hrovatin tekmovala še Mateja Piccini in ne Milič, kot smo pomotoma zapisali, za kar se Piccinijevi seveda opravičujemo.
ARKA / MLADINCI
Slovo borovcev s slabo igro
, ®°r Friulexport - Barcolana °J:105 (52:54)
y. OR: Brazzani 15, Stefančič 13, 22 n ’ Ulmski 4, Fonda, Hrovatin Vj-Oaser 16, Stokelj 8, Mura, Smilo-i115, Bosari 9. Trener: Furlan, o PC
Smii,
P<pN: Bosani, Brazzani, Caser in
-mvich. SON: 36. PM: 17 na 31. <5* /°Cke: Hrovatin 3, Smilovich in
fantič i.
tov •Zadniem kolu prvenstva so bo-s*bko q° ze*° slabi igri podlegli pred
Pov9 P0slovilnein srečanju so igrali lak S j111 neinotivirano in zaspano, j,e .da so ob koncu prepustili bor-T0j,lln gostom zasluženo zmago. st, at so vsi zaigrali pod svojimi je iS | )riostmi, pri Barko vij anih pa tor.!1 nezadržen Cozzolino s 36 Ckami(fi trojk).
zon končanemu prvenstvu se-Zekj? Za Borove mladince še ni Piri UCena> saj se bodo udeležili tur-< • a v organizaciji Libertasa. Prva
tetk organizaciji Libertas a bo že prihodnji teden.
(nš)
NOGOMET / NAJMLAJŠI
KOLIBRI
Chiarbola - Breg 1:9
BREG: Klun, Zobec, Segu-lion, Skerlavaj 2, Rossone 2, Kraljič 5.
Brežani nadaljujejo zmagovito serijo nastopov. Kljub okrnjeni postavi (igrali so le v šestih) so naši predstavniki skozi vso tekmo imeli pobudo v svojih rokah in dosegli tudi visoko zmago. Za lepo igro in visoko zmago je trba pohvaliti prav vse Brežane.
CICIBANI
Breg - San Luigj 1:5
BREG: Slavec, Ghezzo, Di Donato, Carli, Cheber 1 gol, Zennar, Merlak.
Večji del tekemso bili Brežani povsem enakovredni gostom, do izida 1:2. Nato so zaradi utrujenosti malce popustili, tudi ker ni bilo menjav.
Ponziana - Primorje Telital 2:0 (2:0)
PRIMORJE: Bullo, Regent, Beltram, Sciccardi, Rosso, Kante, Ziani, Pipan.
Prosečahni so začeli slbo in takoj prejeli dva gola. V drugem polčasu je naše moštvo igralo mnogo bolje in bi lahko tudi izenačili, saj so imeli številne priložnosti za zadetek. Imeli pa so malce smole.
MLAJŠI CICIBANI
Fani Olimpia - Breg 5:0
BREG: Slavec, Ota, Taučer, Mezzaroba, Križmančič, Cor-batti, Bocciai, Martini, Godas.
Po dobrem prvem polčasu so Brežani v nadaljevanju nekoliko popustili. Velja pa omeniti, da v Bregovih vrstah nastopa več novicnev.
NAJMLAJSI CICIBANI
Fani Olimpia - Primorje Telital 1:4 (1:2, 0:2, 0:0)
PRIMORJE: Didenaro, Hrovatin, Candotti 1, J. Cok 1, A. Cok 2, J. Škabar, N. Škabar, Kante, Sciancalepore.
Proti starejšemu nasprotniku so primorjaši igrali zelo dobro in tudi zasluženo zmagali. Za lepo igro je treba pohvaliti zares vso ekipo.
PRAVILNIK ŠPORTNIH IGER ’98
JAHANJE
Število udeležencev je odprto. Tekem se lahko individualno udeleži vsakdo, ki se amatersko ali agonistic-no ukvarja s jahanjem in ima od najmanj 15 do največ 65 let.
Tekma predvideva nekaj skokov, kratko »gimkano« in nekaj različnih spretnostnih nalog. Ob Startu mora tekmovalec zajahati konja in izvršiti nastavljene naloge. V primeru, da tekmovalec izpusti katero izmed nastavljenih nalog, dobi 5 kazenskih točk.
Zmaga tekmovalec, ki v najkrajšem času in s čim manjšim številom kazenskih točk prejaha vso progo.
Obvezno: lasten konj in »cap«.
Od 25. 6. - 3. 7. 1998, Prijavnice dobite: TRST - knjigarna TerCon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; GORICA - knjižnica Damir Faigel, Katoliška knjigarna, športna trgovina K2; ČEDAD - sedež Novega Matajurja. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemajo do 5. maja 1998.
Obvestila
SK BRDDVA vabi vse člane in prijatelje kluba na družabni večer in društveno nagrajevanje oL zaključku sezone, v petek, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS
sklicuje jutri, v četrtek, 23. t. m. 23. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in v 20.30 v drugem sklicanju.
TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova, sporoča, da so se začeli tečaji športnega ribolova za mladino od 7. do 14. leta starosti ob sobotah od 15.30 do 17.30, za odrasle pa ob četrtkih od 20.00 do 21.30. Tečaj bo potekal na društvenem sedežu v Miramar-skem drevoredu 32. Za informacije pokličite na tel. številko 414006 (Vojko).
GLEDALIŠČA - GL
:A - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
Danes, 22. t. m., ob 20.30. uri (red D) ponovitev komedije Jaroslava HaSeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav Mosa.
Ponovitvi: jutri, 23. t. m. (red E) in v petek, 24. t. m. (red F), ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 22. t. m., ob 9.30: A. Caruzzi »Piume« - predstava za Sole.
Ponovitev jutri, 23. t. m., ob 9.30.
Možna je rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Perche no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red F/B): G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini.
Ponovitve bodo: v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F).
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljldh) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 -470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 22. t. m., ob 20.30 ponovitev Molierovega dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Emesto Calindri in Liliana Feldmann.
Danes, 22. t. m., ob 17.30 v Krožku zavarovalnice Generali srečanje z nastopajočimi igralci. Vstop prost.
Kino Alcione
I.	Pregled novega slovenskega filma: danes, 22. t. m., ob 16. in 20. uri »Carmen; ob 18. uri in 22. uri »Stereotip®.
Jutri, 23. t. m., ob 16. in 20. uri »Halgato«; ob 18. in 22. uri »Outsider«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 23. t. m., ob 11. uri gostovanje gledališča La Contrada z delom R. Kiplinga »II piccolo elefante«. Nastopata Gualtiero Giorgini in Nikla Panizon.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 24. t. m., ob 20.30 gledališka šolska predstava: »Palio teatrale 1998«.
Gorica Kinema: Jutri, 23. t. m., ob 20.45 »Okus po Češnji« (Iran 1997).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
II.	, 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro slabile delVUmbria z delom Lui-gija Pirandella »La ragione degli albi.« Režija Massi-mo Castri. Nastopa Annamaria Guamieri.
LATISANA
Gledališče Odeon
Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro co-mico oggi«: Jutri, 23. t. m., ob 20.30: Gemelli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«.
_______________SLOVENIJA___________________
KOPER
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja
Do 24. t. m. bodo na sporedu Slovenski dnevi knjige.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 24. t. m., ob 18.00 in 20.30 film »Mož z železno masko« (Men in the iron mask). Nastopa L. di Caprio.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 22. t. m. in jutri, 23. t. m., ob 20. uri: ameriški film »Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje« (I knovv what you did last summer).
V	petek, 24. t. m., ob 2.30: ameriški film »Bolje ne bo nikoli« (As good as it gets). V glavnih vlogah nastopata Jack Nicholson in Helen Hunt.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 22. t. m., ob 20.30 (za abonma sreda in izven): predpremiera G. Biickner »Woyzeck«.
Premiera jutri, 23. t. m., ob 20.30 (abonma premiera in izven).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 22. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani (gledališki abonma in izven): skupina Diversions Dance Company se bo predstavila z delom »How does it feel!«; »Iz puščave skozi gozd«, koreografija Matjaž Farič.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 22. t. m., ob 19.30 (izven in konto): »Sobo oddam« - gostuje Gledališče Ptuj.
Jutri, 23. t. m., ob 19.30 (abonma Četrtek): »Človek, ki si ne upa«.
Ponovitev v petek, 24. t. m., ob 19.30 (abonma petek).
V	soboto, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): »Nore babe«.
Mala scena MGL: v petek, 24. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Ljubezen & seks & terapija«.
V	soboto, 25. t. m., ob 21.30 (izven in konto): »Kontrabas«.
SNG - Drama
Danes, 22. t. m., ob 19.30 (izven in konto). N. V. Gogolj »Revizor«.
Jutri, 23. t. m., ob 19. uri (izven - konto): gostovanje Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba »Tramvaj poželenje«.
V	petek, 24. t. m., ob 19.30 (abonma študentski prvi in izven - konto): «2ivljenje je sen«.
V	soboto, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«.
Mala drama: danes, 22. t. m., ob 20. uri, (izven - konto): M. Duras »La mušica«.
Jutri, 23. t. m., ob 20. uri (izven - konto): »Nežnosti«-
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri (izven - konto): »V pran se povrneš«.
V	soboto, 25. t. m., ob 20. uri (izven -konto): »Seksualna perverzija v Chicagu«.
Mladinsko gledališče
V	petek, 24. trn., ob 16. uri (izven): A. Lindgren-A-Rozman »Pika«. Režija Veno Taufer.
Gledališče Glej
V	petek, 24. t. m., ob 22. uri in v nedeljo, 26. t. m., o*3 21. uri ponovitvi predstave »Limonada«.
Lutkovno gledališče
Danes, 22. t. m., ob 19.30: J. B. . Moliere »Namišljen3 bolnik«.
Ponovitev jutri, 23. t. m., ob 17. uri (izven).
V	Četrtek, 23. t. m., ob 17. uri (izven): Z. KiriliC »Jai' ce«.
Šentjakobsko gledališče
Jutri, 23. t. m., ob 19.30 (premiera) kabaret »Pod svobodnim soncem Pavliha«.
Ponovitvi v petek, 24. t. m., ob 19.30 (red A) in v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri (red nedelja).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 nastopata mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Oleg Maisen-berg. Na sporedu C. in R. Schumann, Berloz in Mus-sorgsky.
Gledališče Miela
»Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni.
Športna palača
V	soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji.
Štadion Grezar
V	sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine bon Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds.
V	torek, 28. t. m., ob 21. uri nastop Toquinha.
V	nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds.
OPČINE
Prosvetni dom - Openski glasbeni večeri
V	nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo nastopil duo Dasha Dubrovina (violina) in Cristina Sancin (klavir). Na programu J. Francaix, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms.
TRŽIČ
* Občinsko gledališče
Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«: v petek, 24. t. m., bo ob 20.30 nastopil Jess Trio Wien.
PODGORA (GO^
Športna palaCa
V petek, 24. t. m., ob 21. uri bodo nastopili Nomadi. Vstopnice dobite pri vseh agencijah Goriške hranilnice CaRiGo, v knjigami Antonini, trgovini Disco club in v New west country pubu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pastore«. Dirigent Tatjana Grindenko.
9, maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Juhi, 23. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Elio e le sto-rie teše.
V	petek, 24. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Djambe.
V	soboto, 25. t. m., ob 22.30 (dvorana rock): Chrome Cranks; ob 24. uri (dvorana reggae) Chop Chop band.
V	nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri (dvorana rock): Sharon James Band (Zda), Bluesheads in Jimmy Joe’s Band, Stefano Zabeo itd.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 24. t. m., ob 18. uri koncert Orkestra Slovenske Vojske.
V	torek, 28. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka
Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo svetovno znani kitarist David Rusžell. Izvajal bo dela M. Ghiu-lianija, A. Jose in M. Llobeta.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 nastop Partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri v Veliki dvorani Kulturnega doma slovesnost v počastitev 27. aprila »Pesmi upora«.
V	soboto, 25. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani koncert Simfoničnega Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja; solistka Dunja Vejzovic (sopran).
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo
V	petek, 24. t.m., ob 20. uri koncert londonskega kvarteta »The Chilingirian Quartet«.
POSTOJNA
Glasbena Sola
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ DU Ilirska Bistrica, MoPZ Kras - Opatje selo, Vokalna skupina Sotočje Selo, MoPZ Franc Zgonik - Branik, MePZ Lipa - Bazovica in MePZ Hrast - Doberdob.
KOMEN
Župnijska cerkev sv. Jurija
V	soboto, 25. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ Divača, MePZ Brnistra - Bertoki, MePZ
Maestral - Koper, MePZ Primorsko - Mackolj6-
TOLMIN
Kino - gledališče
V	soboto, 25. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MZ S. Jenko Temnica, Zdmžena moška pevska zbora Briški Andrej Paglavec, MePZ RdeCa zvezda - Salež, MP Košana, MPZ Vasilij Mirk - Prosek Kontovel, Me" Vrtojba.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 23. t. m., ob 19.30 (abonma četrtek, izven io konto): L Stravinski »Oedipus Rex« in C. Or »Trionfo di Afrodita«. Dirigent LorisVoltolini.
V	petek, 24. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven 1 konto): L. Delibes »Coppelia na Montmartru«.
Cankarjev dom
Danes, 22. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani slav nosti koncert Orkestra Slovenske Pobrije ob SO-lenU
Juhi, 23. t. m., ob 19.30 (Modri abonma L in H.) v Gal lusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske FiLharrn nije. Dirigent Milan Horvat. Ponovitev v petek,
V	nedeljo, 3. maja, ob 19.30 v Dvorani slovensk® filharmonije: Zvoki šestih strun - nastopil bo kitar David Russel.
_____________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
V Četrtek, 28. maja bodo nastopili Rolling Stones-
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. baba, fotografie 1900 - 2000«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45.
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Neba Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). •
Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih.
Postna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-let-nici društva »Giulio Viozzi«.
PalaCa Costanzi: do 3. maja je na "ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Ni-ght«.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled
skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): do 23. t. m. je odprta razstava slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled so izdelki 150 umetnikov. Urnik: 10-12.30, 17.30-19.30.
Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Prosvetni dom: do 5. maja bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na
ogled je razstavae Davida Pintarja.
Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicolo Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13.
RONKE
Razstavišče letališča: na ogled je razstava Erne Ferjanič Fric.
SPETER
Beneška galerija: do 15. maja razstavlja Olimpio Čari. Urnik: 17-19, razen ob nedeljah.
ČEDAD
Občinska izpostava - Borgo di Ponte: do 6. maja je odprta razstava Miloša Volariča.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
Cerkev sv. Frančiška: do 3. maja je na ogled razstava Arriga Poza »Arte da credere. Poz - cinquant’anni d’arte«.
TOLMEČ (Videm)
PalaCa Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Umik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do
20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina.
PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«.
MILAN
Arheološki muzej: jutri, 23. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »II volto di Diocleziano«. Razstava bo odprta vse do 17. maja s sledečim urnikom: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto).
_______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij: v soboto, 25. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Kulturni center SreCka Kosovela: na ogled so tapi5 rije Silve Horvat.	^
Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na °8
je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
Mala galerija: na ogled je razstava slik Ivana-Rutarja.
-Stojal18
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo »Maske«.
Bizjak
KROMBERK	t,,
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija ^ rejše umetnosti in kulturnozgodovinski oddeleK nik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto-
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): danes,
m., ob 19. uri otvoritev razstave Negovana
Nernca;;
1947-1987 10 let pozneje. O kiparju bo spreg0 ^ prof. dr. N. Sumi, grafično mapo bo predstavita o dovinarka J. Sumi.
LJUBLJANA	derne
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M1^ ^ galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka rušica.
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja
Prinčič	. 'Jej
. maja je na ogled razstava Luig
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
10.00
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00 17.50
18.00 18.10
18.45
19.30
20.00
20.40
23.00
23.05
0.15
0.45
1.10
1.15
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9,30) dnevnik Film: I giorni deli’ estate (kom., ZDA ’94, i. Iris Ju-nik)
Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Družinska značilnost (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto (vodi Barbara Modesti) Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Nogomet: Italija - Paragvaj (prijateljska)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualne odd.: Tempo Filozofija: Paul Davies Sottovoce - Potihoma, 1.30 Attenti a quei tre, 2.05 Od besed k dejanju
RAI 2
	Variete za najmlajše
	Nan.: Lassie
	Jaz pišem, ti pišeš
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33
	Jutranji dnevnik, vneme
	Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Ci vediamo in TV
	Dnevnik
	Aktualno: Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
	17.50 Dnevnik, vreme
	Nogomet: Italija - Wells Under 21
	Športne vesti
	Rubrika o lotu
	Večerni dnevnik
	Nan.: Komisar Rex (i. G. Burkhard)
	Aktualna odd.: Passioni
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Neon knjige, iz parlamenta, vreme, šport
	Jaz pišem, ti pišeš
	Film: Agguato tra i ghiac-ci (pust., ZDA ’93, i. Dar-ren Dalton)
Jik RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
14.00 14.50
15.40
17.00 18.25
18.30
19.00
20.00
20.40
22.30 22.55
0.30
1.10
Jutranje vesti Film: Quattro ragazze ali’ abbordaggio (glas., ZDA ’52, i. T. Martin)
VpraSaj, kdo so bili Bea-les, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, Šport Aktualno: Telesogni,
13.00	II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik,
15.00	Tgr Evropa Šport: smučanje, vaterpolo
Dok.: Geo &Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure, 20.15 Report, 20.30 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli anni in tašča, 23.55 10 besed do leta 2000
Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario .
§8 RETE 4
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.00
1.10
1.30
Nad.: Piccolo amoreo, 6.50 Aroma de cafe Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Peste e corna, 9.30 Sei forte papa, 10.30 Feb-bre d’ amore’
Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Le due suore (dram., ZDA ’49, i. L. Young, C. Holm)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Film; Miranda (kom., It. ’85, r. T. Brass)
Pregled tiska
Film: Processo per diret-
tissima (dram., It. ’74)
|f§ CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.15
12.00
13.00
13.30
13.45
14.15
15.40
16.15
17.15 17.45
18.35 20.00
20.35
21.00
23.20:
1.00
1.30
2.300
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reintahler)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Domini e donne - MoSki in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie (i. Clau-dia Schmutzer)
Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita G. Gnocchi in Tullio Solenghi)
Film: Senti chi parla 2 (kom., ZDA ’90, i. J. Tra-volta, Kristie Alley) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Labora-torio 5
Striscia la notizia
tQ> ITAUA 1	|r Slovenija 1 fr" Slovenija 2
	Otroški variete, vmes		Vrmenska panorama		Vremenska panorama
	Ciao ciao mattina		Napovedniki		Tedenski izbor. Nadalje-
	Nan.: Supercar		TV prodaja		vanka: Alzačani ali dve
	Film: 6 gendarmi in fuga		Tedenski izbor. Nad.:		Matilčdi (Fr., 1. del)
	(kom.. Fr. ’71)		Kraljičin nos (VB, 2. del),		Pomp
	Šport studio, 12.25 Odpr-		10.00 Dok. nan.: Mejniki		Dokumentarna oddaja:
	ti studio, Fatti e misfatti		naravoslovja in tehnike,		Kibernetska tajnost
	Nan.: Willy, princ z Bel		10.15 Besede, 11.10 TV		(ZDA)
	Aira		tribuna: Novosti v pokoj-		Euronevvs
	Risanke		ninskem sistemu		TV prodaja
	Risanke: Simpsonovi		Nad.: Gimnazija strtih src		Film: Pogubna obala
	Aktualni odd.: Colpo di		(Avstral., 16. del)		(ZDA)
	fulmine (vodi M. Hun-		Poročila, vreme, šport		Nogomet: Slovenija -
	ziker), 15.00 Fuego! (vodi		Vremenska panorama		Češka
	Alessia Marcuzzi)		Nan.: Tretji kamen od son-		Oglasi
	Nan.: A scuola con filo-		ca (ZDA, 1. ep.)		Nanizanka: Iz dobrega
	sofia		Film: Gozdarjeva sinova		gnezda (Nemčija, 10. ep.)
	Variete za najmlajše in ri-		(Avstrija)		TV igrica: Kolo sreče
	sanke Sailor Moon		Obzorja duha		Oglasi
	Nan.: Sinbad		Obzornik, vreme, šport		SP v hokeju na ledu: Slo-
	Šport studio, 18.30 Odpr-		Po Sloveniji		venija - Danska (skupina
	ti studio		Oglasi		B, iz Jesenic)
	Nan.: V osmih pod isto		Pod klobukom		Oglasi
	streho, 19.30 La tata (i.		Poljudnoznanstvena		Nadaljevanka: Končni
	Fran Drescher)		odd.: Sončni vzhod po		obračun (VB, 1. del)
	Glasb, oddaja: Sarabanda		svetu - V 50 minutah		Kviz: Lov za zakladom
	(vodi Enrico Papi)		okoli sveta (VB)		Napovedniki
	Film: Buon compleanno,		Risanke		
	Mr. Grape (dram., ZDA		Oglasi		
	’93, i. J. Deep, J. Levvis)		Dnevnik, vreme, šport		
	Glasb, oddaja: Premio		Otroška nad.: Moj prijatelj		
	italiano della mušica (vo-		Arnold (2. del; r. B.		
	dila Serena Dandini in		Jurjaševič, , i. Blaž Novak,		
	Linus)		Bojan Emeršič, idr.)		
	Odprti studio		Nan.: Fina gospa (VB, 2.		
			epizoda)		
			Osmi dan		
S TELE 4			Oglasi Odmevi, vreme, kultura		
		; JE	Šport, oglasi		
			Gibljive slike		
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		Brahms in male pojoče		
	godki in odmevi		deklice		
	Film: Capitani coraggiosi Nogomet		Sončni vzhod po svetu: V 50 minutah okoli sveta	Ul Koper	
	Oddaja o čivalih		Dravsko polje		
	Zoom zdravje		Napovedniki		
	Aktualno: Odgovori...,				Euronevvs
■i	20.30 11 supplemento				Slovenia magazine
gFj]	Cape Rebel				Pogovorimo se o...
	Zoom zdravje Danes govorimo o...		TV PRIMORKA		Globus Vesolje je...
	Film: Guerra infernale				Program v slovenskem je-
					ziku: Halo, izzvani ste
			13.00 Videostrani		Primorska kronika
(•) MONTECARLO			Glasba: Naj spot Spoznajmo jih		Tv dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchec-
			Danes na Primorskem		cimanca
			Nad.: Sosedje (15. del)		Sredozemlje
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Akcija NG Moje ogledalo		Skrivnosti 20. stoletja
	nik, 13.30 Šport		Pop rock svet	Bioi	Aktualna tema: Meridia-
	Aktualno: Soldi soldi		Pr. za otroke		ni
	Film: Suez (dram., ZDA		Oddaja za zamejce v Ita-	CTnj	TV dnevnik, vreme
	’38, i. T. Povver)		liji: Med Sočo in Nadižo		Nogomet: Slovenija -
	Glasba: Forte fortissima	i iliTi	Dnevnik, vreme		Češka	(prijateljsko
	Film: Agente 007 - L’ uo-	9ES	Zupan odgovarja		srečanje)
	mo dalla pištola d’oro)	t R	Nad.: Sosedje (16. del)		TV dnevnik Vsedanes
	Film: Senza indizio	' Th	ATV Signal, Litija		
	(kom., VB ’88)		Dnevnik TV Primorka		
r
A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski! obzornik; 9.15 Odbita knjiga: Ballerina, ballerina (M. Sosič, bere Alda Sosič, 3. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: MS Akord; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na gorkem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne Podobe: 13 pesniških svetov (pr. I. Žerjal);
18.30	Slovenska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H .SO, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; ^■30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ®iasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°bila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15
Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet;19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 50-letnica Orkestra slov. policije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergri-
nov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 20.00 SP v hokeju; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo;
22.30	Glasba J. Webra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne moije;14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost,; 19.30 Iz slov. oper; 20.00 Poslušajte 2X; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz; 23.55 Napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnemi
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG HJI
16
Sreda, 22. aprila 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
—fT. SREE
ZMERNO
JASNO OBUVČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.00. Dolžina dneva 13.46.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.04 najnižje -24 cm, ob 7.43 najvišje 22 cm, ob 13.46 najnižje -38 cm, ob 20.18 najvišje 46.
Jutri: ob 2.39 najnižje -36 cm, ob 8.30 najvišje 30 cm, ob 14.26 najnižje -42 cm, ob 20.49 najvišje 53 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
500 m...........17
1000 m............12
1500 m
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Boj proti kajenju osrednja tema ameriške politike
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je v ponedeljek pozval kongres, naj stori vse za Čimprejšnje sprejetje celovite tobačne zakonodaje, brez medstrankarskih prepirov. Nova tobačna zakonodaja, s katero se skuša omejiti poraba cigaret med mladimi, je eno najbolj obcutljivh vprašanj ameriške politike v zadnjem Času.
Senatni odbor za trgovino pod vodstvom republikanca Johna McCaina je pretekli mesec odobril predlog zakona in ga poslal na glasovanje v senat, kar je povzročilo hude proteste tobačne industrije, ki trdi, da bo zaradi tega šla v steCaj. Ob naraščanju s kajenjem povezanih bolezni in smrtnih primerov je v ZDA postalo politično nevarno zagovarjati tobačni lobi, Čeprav ta namenja ogromne količine denarja za politične kampanje. Demokratski predsednik Clinton in republikanski senator McCain sta glede tobačne zakonodaje na isti strani, kar pomeni da oba zagovarjata politiko trde roke do tobačne industrije. Pri večini drugih pa je že opaziti delno polarizacijo, pri čemer republikanci
vse bolj menijo, da bo zakon, ki je v obravnavi prehudo breme proizvajalce cigaret. Speaker predstavniškega doma Newt Gingri-ch je na primer najprej trdil, da ne bo dopustil demokratom, da bi bili pri v protitobaC-nih ukrepih vodilna stranka. Zdaj pa je spet dejal, da McCainov zakon nima možnosti za sprejetje, ker je preveC liberalen in predvideva velike stroške za državno upravo. Zakon namreč med drugim predvideva nadzor Zvezne uprave za prehrano in zdravila (EDA) nad tobakom. Zaradi Gingrichevega obračanja jader je prišlo do določene zmede, saj se ne ve, ah je resnično spremenil mnenje ali pa je bila zadnja izjava dana kar tako, kot se je speakerju že pripetilo med neavtoriziranimi intervjuji. Predsednik Clinton je v ponedeljek izrazil upanje, da si Newt Gingrich resnično ni premislil glede strogosti do tobačne industrije in bo tudi v prihodnje prispeval k dvostrankarskemu sodelovanju pri tem vprašanju.
Tobačni zakon, ki je v kongresni obdelavi, predvideva povišanje cene cigaret za 1, 10
dolarja na škatlico v naslednjih petih letih, večji nadzor države nad delovanjem industrije, omejevanje oglaševalske kampanje ter kazni za proizvajalce cigaret, če se v določenem Času ne bo zmanjšalo kajenje med mladostniki. Predlog zakona ne SCiti tobačne industrije pred posamičnimi tožbami zaradi bolezni in smrtnih primerov povezanih s kajenjem, kar je popoln preobrat od lani sprejetega dogovora med industrijo in državo. Proizvajalci cigaret so zato objavili, da veC ne bodo sodelovali v sprejemanju zakonodaje, kar jim lahko po napovedih poznavalcev bolj škodi kot koristi. Izgovarjajo se na izgube delovnih mest in socialno krizo. To se je pokazalo ob protestih pridelovalcev tobaka, od katerega živi na tisoče družin v ZDA.
Predsednik Clinton zatrjuje, da namen zakonodaje ni uničenje gospodarstva, ampak le omejevanje porabe cigaret med mladimi in s tem posredno izboljšanje zdravja. Cigarete se bodo Se naprej lahko pojavljale v reklamah, vendar bodo te namenjene izključno odraslim. TobaCna industrija pa se zaveda, da "na mladih svet stoji", zato že zdaj stopnjuje prizadevanja v reklamnih kampanjah za tuje trge, kjer ni tako strogih omejitev. Nekdanje socialistične države (razen seveda Slovenije) predstavljajo bogat trg, ki bo nadomestil izgube doma. V zadnjih letih je prodaja cigaret v ZDA stalno upadala, vendar je hkrati s tem naraščal izvoz, kar pomeni, da zaslužki od cigaret niso bili nic manjši. Nov zakon bo zato vseboval tudi omejitve pri prodaji na tuje trge. S posebnim davkom na izvoz cigaret (2 centa na škatlico) bodo zbirali denar za mednarodne organizacije, ki se borijo proti kajenju.
TobaCna zakonodaja je zaradi vseh dejavnikov zelo občutljiva in vroCa tema, ki ne bo tako hitro končana. Zakon mora najprej potrditi senat, nato pa še predstavniški dom. Na koncu ga mora podpisati še predsednik Clinton. Slednji je že dejal, da s predlogom ni popolnoma zadovoljen, vendar pomeni korak v pravo smer. Lahko se zgodi, da mu bo kongres na koncu podal spremenjen zakon, s katerim se ne bo strinjal, kar bo njegov sprejem Se bolj oddaljilo.
Robi Poredoš, STA
Koma Sufra za Clintona
SANTIAGO - Po poziranju za skupinsko fotografijo udeležencev vrha voditeljev 34 ameriških držav v Santiagu de Chile se je predsednik ZDA Bill Clinton odpravil Se poklepetat z novinarji in množico, ko mu je domiselni žumalist izročil izvod Kama Sutre, najstarejšega traktata o ljubljenju, napisanega v Indiji pred 1500 leti, poročajo agencije. Bill Clinton se je za hip ustavil, ošinil platnice knjige z ilustracijo objetega para in jo takoj vrnil darovalcu. Nekaj korakov naprej mu je nekdo ponudil saksofon. Bill Clinton očitno ni hotel naCeti slovesa dobrega saksofonista, zaigral je le nekaj osnovnih tonov in ga vrnil. Šaljivca sta voditelja satirične zabavne oddaje na argentinski televiziji in redno prirejajo tovrstna presenečenja pred kamero politikom. (STA/Tanjug)
Vstopnice za Špice Giris pošle v dvanajstih minutah
VVASHINGTON - Špice Giris so postavile newyorški rekord: 13.000 vstopnic za njihov koncert v Madison Square Gardenu je pošlo v dvanajstih minutah. Na tisoče najstniških oboževalcev britanskih pop zvezdnic je od petka navsezgodaj Čakalo v vrsti (vstopnice -po 30 in 35 dolarjev - so zaceli prodajati opolnoči), da bi si zagotovih mesto na koncertu 1. julija v Madison Square Gardenu, kjer bodo Špice Giris zaCele poletno turnejo. Mnoga dekleta in njigovi starši so besno krivih preprodajalce, da so pokupili na stotine vstopnic, ki jih bodo pred koncertom prodajah po astronomskih cenah. "Slišal sem, da jih bodo prodajah tudi po 700 dolarjev," je povedal oče, ki je ure zaman Čakal v vrsti. (STA/Ansa)
Kohl za sedem kilogramov lažji
BONN - Nemški kancler Helmut Kohl se je v ponedeljek vrnil na delo s tradicionalne velikonočne kure, med katero je shujšal za veC kot sedem kilogramov, piše nemško Časopisje. Videti je, ugotavlja časnik Bild, da si je kancler med dvotedenskimi počitnicami v avstrijskem Bad Hofgasteinu odpočil in si nabral moči, ki jih bo potreboval za brzdanje koalicije, ki je pol leta pred parlamentarnimi volitvami popolnoma razpuščena. Sedem kilogramov lažjega Hehnutba Kohla poleg mednarodnih vprašanj Čaka vzgoja razpuščene kršCansko-liberalne koalicije, razglašene tako ob evropskih in notranjepolitičnih vprašanjh kot Kohlovem nasledniku. Pred septembrskimi volitvami bo moral tudi obrzdati rastočo priljubljenost socialdemokratskega tekmeca za kanclersko pisarn0 Gerharda Schroederja. Zadnje javnomnejnske raziskave bavarskemu medvedu namreč niso preveč naklonjene: najnovejše mesečno merjenje priljubljenosti televizijske postaje ZDE je Schroederju namen-lo štirideset točk prednosti pred kanclerjem, brez pn-mere v Kohlovi zgodovini. (STA/AFP)
Kako kupujemo
BRUSELJ - Belgijci, Nemci, Francozi in Švicarji na območju Evropskega gospodarskega območja (EEA) kupijo največ toaletnih, kozmetičnih in izdelkov za zdravo življenje. Pri nakupovanju oblek in modnih dodatkih prednjačijo Luksemburžani in Norvežani, največ Časnikov pa pokupijo Britanci in Švicarji.
Tako v nedavno objavljeni raziskavi o nakupovalnih navadah v Evropi ugotavlja statistični urad Evropske unije Eurostat. Čeprav po vsej Evropi velike trgovine in nakupovalni centri izrivajo male in specializirane trgovine, število slednjih ostaja visoko v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na Danskem in v Švici. Največ produktov po pošti prodajo v Nemčiji in Veliki Britaniji.
Pri izbiri trgovine s hrano je v Franciji
in Španiji najpogosteje odločilen faktor cena. V Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem kupce privlači večja izbira prehrambenih izdelkov, medtem ko Italijani največkrat izberejo najbližjo trgovino s hrano. Zelo visoko je med nemškimi in nizozemskimi potrošniki cenjen "ambient".
Na območju EEA je po podatkih Euro-stata 3.138.478 malih trgovin. Najpogosteje so posejane v Grčiji, na Portugalskem, v Italiji, Španiji, Belgiji in na Norveškem, kjer jih je 10 na 1.000 prebivalcev. Manj jih je na Danskem, v Luksemburgu, na Švedskem, Irskem, Islandiji in Nizozemskem od šest do osem na 1.000 prebivalcev. Najmanj jih je na Finskem in v Franciji in sicer od štiri do šest na 1.000 prebivalcev.	(STA)