Ne južnega vetra, 
potrebni smo svežih 
domačih sapic
V Jugoslaviji se dogajajo neverjetne, nemogoče in kot pravijo zgodovinske stvari. Mogoče je na ulici v eni noči in dnevu z naklonjenostjo prijazaih miličnikov zrušiti ves delegatski skupščinski sistem neke republike, skupaj z vsemi stebri poli-tične organiziranosti. Kar smo imeli še včeraj za sveto, se danes valja v smeteh. Če je mogoče to, potem je mogoče tudi še vse drugo, kar se nam je zdelo doslej nemogoče. Zato mislim, da je povsem mogočc, da tak »južni veter« zapiha tudi v naši in drugih občinah. Glede na razmere pa celo trdim, da smo vetra zelo potrebni, vendar našega domačega in če že ne vetra, vsaj krepke sveže sapice, sicer se botno sami udušili v lastni gnilobi.
Aii imamo mi učinkovitejši skupščinski sistem, kot so ga imeli v Črni gori? Ali imajo naše družbenopolitične organizacije kaj več posluha za ljudstvo? Ali imamo morda kaj manj zbirokrtizi-rane odnose, manj podkupovanja, priviligiranosti položajev in zvcz? Kaj manj »foteljaške« zlizanosti strukmr? Da, nekaj manj siromaštva imamo in nekoliko lažje se pride do dela. Toda tudi do količkaj vrednega delovnega mesta brez dobrih zvez nikoli ne boš prišel. Če se za eno delovno mesto prijavi na primer 50 kandidatov, ob bo njih vsaj 70 intervencij »močnih« Ijudi z vseh ravni. Deh bo dobil »najmočnejši«. Podobno je vsepovsod. Poskusite brez dobre zveze pri svojem zobozdravniku v kraievni skupnosti, na primeil Ne meseci, leta vam bodo stekla kot voda medprsti. Pri tem /e vseeno, ali imate piškav en zob alipa imate samo en zob. Podobno je pri drugih zdravnikih. Otroka ne moreš spraviti v vrtec brez zvez, stare mame ne v dom za starejše. Kamor se obrneš, povsod potrebuješ zveze in po novem še tnarke. Če imaš vse to, lahko počneš marsikaj. Lahko gradiš na črno in ti ne bodo rušili, lahko dobiš vsa dovoljenja, ki jih sicer zaradi normativnih prepovedi ne bi. Celo krajevna skup-nost mora imeti zveze, delovna or^anizacija tudi. Podkvpovanje zveni povsem drugače, če mu rečemo siva ekonomija. Plani, redoljubnost, spoštovanje zakonov, vrstni redi, morala, etika in podobno so le šc za sanjave naivce. Tudi zaradi tega je propadla stara Jugoshvija, so nas učili.
O neučinkovitosti delegatskih skupščin že dolgo govorimo. Delegati poskušajo sproščati svojo energijo vsaj z delegatskimi pobudami in vprašanji. Vprašanj je veliko, odgovori pa kar nekako skopnijo, aJi jih dolgo m, ali pa so nejasni! Poglejtc samo ta primer iz Novih Jarš glede pošte in telefonske cenlrale, ki ga objavljamo danes na lej strani. Stanovanjska soseska z blizu 8 tisoč prebivalcev in vcliko gospodarskim organizacijam ima izgradnjo pošte in TC že v čemem srednjeročnem načrtu. Uradniškega odnosa do ljudi je na slehcrnem koraku preveč, to /e kuga našega Ijubega socializma.
Poglejmo primer črne cestne povezave industrijske cone vzhodnega obmačja občin skozi Novo Polje. Že leta dežujejo delegatska vprašanja in zahteve, da se lo povczavo za osebni promci iegalno uredi. Ker se prebivalci Novega Polja s tem ne strinjajo, so konec Letališke ccste okovali z železno ograjo, navozili prepreke in zaposlili tudi miličnike. Delavci iz vzhod-nega območja, ki dclajo v industrijski cbni. Se s tn zaporo in zato dvakrai daljšo potjo ne morejo sprijazniti. Preklinjajo občino in občinske uradnike. Prav lako bentijo tudi uporabniki meštnega prometa proge 12 in cestnega križišča Zadobrovške in Sneberske ceste. Kritiko na nemogoče počasno napredovanje del na lem križušču slišiš prav povsnd, Ljudje beniijo, kcr vidijo le zaporo in postopajoče delavce. Pravijo, da zunaj delajo na podobnih vitalnih prometnih odsekih najmanj 12 ur dnevno, ne glede na praznik. Za počasno in dolgotrajno dch niso krivi »leni« delavci, to vemo, temveč organizatorji del, krr se na gradnjo organizacij-sko in fmančno nezadostno pripravijo. To je javna demonstracija biroknske brezbrižnosii do številnih delovnih Ijudi in občanov. Vendar je to naš vsakdan in sindikai ali SZDL se za Ijudi, ki so žrtve podobnih malomarnosti, ne bosia potegnila. Nihče se nc.
V Ljubliani smo nakopičili hpo zveneče inštitucije, ki so dakč in visoko, visoko od Ijudi.
VKašl/u ljudježcpol stoletja hodijo iz vasina mesmiavtobus, ki vozi po Zaloški cesti. Makadamska cesta peljc ob skladišču Petrola k^ nihče jih pri lem ne ovira. Lahko bodo hodili še in še, vendr po makadamu in nikoli ne po urejeni cesii s pločnikom, ker zanjo »zaradi varnosii Petrola« ne dobijo soglasja. Lahko jih bo hodiloše več kot doskj, vcndar ne po asfaltu, tcga pa ne. Spet pet zvezdic za naš birokratizem.
Lahko bi še dolgo našievali primere. Ali smo in koliko smo na boljšem kot ljudje v Črni gori? Ja! Imamo sijajno republiško vodsivo in ljudstvo ga navdušeno podpira. To je pa tudi vse. Ustanavljamo nekc nove stranke ali zveze in Ijudje so priprav-Ijeni dati hudiču roko, samo da bi pmsegli la brczup nemoči.
V naši občini pa sc nihče ne zgane. Funkcionarji siccr nu vdušcno berejo Mladino in navijajo za Stanovnika, Smoleia in Kučana. Govori se o prenovah, reformah, vcndar vse osiaja na rcpubliški ravni. Ali pa potrcbujemo Stanovnikc, Smolcic, Kučane. pre-nove in reformc ludi v občini, v slcherni delovni organizaciji, v krajevni skupnosti. Potrebujemo svežih domačih sapic, ki nas bodo polno prekrvavile, da bomo vitalno usivarjaliprihodnosi in ne gnili čakajoč južncga vcira.
SLAVKO GERLICA