St. 41. V Gorici 8. oktobra 1874. Te&aj VI. .jSoca*4 izbaja f«a?i cetvrtek in velja L post© prejwnana ati \ Gorici na dom poSiljana; Vie leto......f. 4.SU Pol leta .......2.30 Oetvrt lota ......1 .*-><» Pri oznanilili in ravno tako pri „jk" slanicaW1 se nlaane za navadno trM«pno vrsto: 8 kr., «?e ae tiska ! krat ? ..„„.__„ „..._.2.krat .. 6 „ „ ., „ S krat Za ve*:0 Lrke po prostorn. Posamczne stcvilkc so dobivajo po 10 soldov v GoiicfjjriPateraolUju; v Trate v tybakarnieah „Via del Belvedere US-in ..Via dclla vaaerma 60'* Xarot5n'ma, in dopisi naj se Wago-voljno posiljajo pod naslovom; tired* nijstvo oziroma npravnijstvo y Pater* nollijevi tiskanri v Gorici. — Rokopisi se nc vra&vjo; dopisi naj se blftgowljnn frank ujejo. — Pelalcera in dmgira ne-preiuoJniui se narocnina zniia, ako se oglase pri urodnijStvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Kako bi se da!o Stevilo pravd zmanjiat). Ouditi se slisimo marsikaterega, da je s> toliko pravd pri sodnijah, in zares jih je bilo poprej mnogo, mnogo, in tudi zdaj jih ne manjka, posebno pri Sta-veneih ne, V* nekein obzirn in v primeri s poprejsuimi easi je to nekak napredek. V preteklib stoletjih, ko so bili nali kmetje su^ni, nijso imeli o fem se pravdati. Tudi so vitezi, njih gospodarji, jini bili sodniki, ti so sodili se ve da po svoji voiji, ail kakor se jim je bolje z d i» 1 o ; tedaj so si kmetje v propirih rajse sami po-inngali. pretepali so se, zla*ti ker .so videli, da se tudi njih gospodarji slavni vitezi pretepajo. gotovo ne kakor oni, ampak pu pravilih plemstva v zlahtnem dvo-boji, ali pa eelo, da so .si vojske napovedavali. in si gradove podirali. Casi so bili siloviti, in moe je sodila, a ne pravo, eelo po^tava je pripuscala dvoboj kot bozjo *uMh>. Ali eioveski duh ne uiiruje, vedno isee zooJJ&ku. in hitreje se na bolje stvar obrne, kedar je zlo despelo do vrhunea. Tako je bilo tudi v postavuih in soilnijskih zadevah, ko nij bilo vef. prostati zarad okene nevarnosti. zaeeli so krepki vhularji misliti in delati na to, da v okum pridejo tern noreilnostim in obstoju elovestva nevnrnim surovostim. Pooasi so se easi zboija:ili, ker so dobivali narodi vee in bolje pri-mernib postav, vec in bolje primetnih sodtiij, katerim se j* moral vsuk vdati. Vsak npor zoper nje so oslro ka-..uov«Ii, in Batnolastno poinoc strogo prepovedali. To j<* oilo v wscdje vsim di>bro misb'ciin. ki so vladarj*4 tudi podpirali. Silovitosti .soteduj ponehavale, pa pravde in boljse kaz»*nske obravnave so s»« vpotavale. V prav-dah so pa strauke veekrat putrebovule zastopnikov, pri kazvnskili obravnavuh zatozi-nei. o katerili se se lo pri koueu zvt, alt so krivi all ne. zagovornikov in pomoe-nikov ; tedaj so na pjiuoe klieali bistroumne prijiitelje i:i druge bolje zvpdent* mozo. Seasoma s-» vlade od ta-kih mo/ zahU'r.U' itobro znanust postav in posebna izurjenost v teii opravtlik in nastali so advukatje. Ua se pravice do zemlji^ in pusulopij bolje vtrdijo, vpelja-le so nt!kaleri' de/td*.- zeinlji>kc knjige, in n4:atere n. p. Fram-ija in italija so davnu uz«» postavilc notarje za spisovanji» ic!»taniciiiov. puifoilcb in drtigih spisov. i'o wr-mtem je r««s. da m» pravdc vcliko zinanj-»ana zla. tctvi napr«'hk. (iutovo bi bilo boljV. d;i ne bi biiti lr*»ba pravd, ne Midnikov. tw advokatov : ali do-kl»r bo s\i-t smI, bolt* pp-pira in holodelbt^r. in zato pravd duvolj; kd«ti )*¦ le, da se njih stevilo znianjsa. kcdikor j«' inotroOf. Jbi^iKK* t'ivihu' pravde (le o njih liocemo dalje govoriti) imajo svoj izvirek v tern, da Ijudje postav ne poznajo, ali da ne niorejo svojih dol/uosti izpolnovati ali da so kiidobni, Nezinoinim no moremo pomagati, in kudGbnezl pofcrebujejo drugih ueeb, nevednosti se pa pride v okom s podukom; tedaj mislimo, da je prav, 6e raelozimo ne-kaj navadnik slueajov. Koliko sovrufttva, pravd, strolkov nastane n. pr. pri zapuseinah! Skoro vsak, kedor ima kaj, ieli, da pride premoXenje po njegovi smrti broz pravd v reke tistih, katerim koee kaj zapustiti, in ven-dar vidimo vsak dan,da prav pamoini tnozjp aline na-redijo nobene oporoke (testainenta), ali da jo napeno nnrede. Ako iitj zadnje volje, nastopi poslavno nasledstvo, in zapufteiua so razdoli med postavue dodiee uinrle-ga in teh je po nasi postavi h.ai vrst. K prvi spadajo tisti. ki izkajajo od uiuvlega kakor svqjega deblu, nam-ree njegovi otroci in njih mlajii (§. 731 drzavljanske-ga zakonika.) l.!e ima umrli kaj zakonskih otrok prve-ga kolena, njiin pripiida coin dedina. ki se med nje ile-li po njih stevilu na enake dole, Ako jo kak izmed njih pred zupustnikom marl, in zivi od njoga eden ali vee unukov, pripada njegov Mot, jim vsim po enakik delih. (Je nij nikogar, ki od zapustnika samega izhaja, prehaja dedina na iiste, ki so inn zlahta v drugi vrsti namree na njegove starse in njih inlajse. Ako so zivita oka sturs.i, jitna gr« eela dedina po enacih delih. Cleje eden izmed starsev umrl, stopajo njegovi zapusceni otruci ali mlajsi v njegovo pravieo, in poloviea, ki bi sla uinrlemu, med nje se razilelnje po gori omenjenera nacii»u. IJo sia pa umrla oka star.sa,razdeluje se tista poloviea dedine. ki bi bila oeetn pripadla. mod njegove zapuiieene otroke ozirouia njih inlajse: druga poloviea pa, ki bi bila sla maleri, med iijeue otroke oziroma njih inlajse. Ako od teh starsev nij drnzih otrok, razun tistih, ki sta jiii oba vkup zarodila oziroma njih mlajsih, dele oni obe poloviei med seboj po enacih delih i. t. d. (od § 732 dry., zak. naprej do §. 750.) Iz tega uze se razvidu, da, ee testamenta nij, se zapuseina razkrupi. Postava nij mogla dnigacc odloeiti, ker so nji vsi '-naki. in oua oseb in zvlj p(»r ee se na vee kosov razdeli, ne do-bi nebedeu toliko. da bi mogel ol t"ga dela ziveti z druzino vred. Vcliko izmed njih \e sicer. da se zapus- Humoreska: spis. Fr. Zakrajski. (Konec.) 8 posebnim dopadajenjem pogleda sed;»j nadopis. l.t avno po naseni inonenji nij se.stavlj««n v smelih pre-nosik (eemu pa tudi?J; vendar ne dal bi ga Uutee, da rau kedo tudi grad ponidi za-nj. Soet se zamisli. Ti->ti naj se se porodh ki bi se predrznil motiti sedaj Butea, ko ravno premi>lja prehod i konec imenitnega dopisa. Leva draziti. k«-dar poeiva, ali pa njega, to bi bilo nekam vse eno... Ha! V bli/.nji ^okizaropota ne-kaj, i potler: Smek. smek, smek sm*?k. .. nekedo po-drsa z metlo. Butee zravna sedaj grozovinski razzaljeno uho, ka-kof divjikozel. kedar zaslisi bliznje sumenje. .. Smek. smek, smek, Smek.. Zatraeeni..! Butee nstane. To je. sam zlodej! Gospa najem • niea pometa po sobi. Moj bog, uze je bil na§el klju6, vse se mu je uze biiskalo po mozjanih. Manjkalo je samo za pero prijeti. Kako bi se bil z lepo na vse ˇefine ^ase oslavii pred bogom i ljudmi. Butee, bi se bilo reklo, ta zna. Tri-ali pa se vegkrat sre5no per6, ki je kilo najdeno vredno od Butea prijeto i pognano kitif Vredno jer da se dene v suho zlato in oblc&i se tim razdeli, ee otrok in zadnje volje, nij; ali mnogo jih ne ve, o latni. Dosetkrat srecno urnilo, stokrat j,refiii papir/ ila! Kako bi potomci strm%neJo. Kedor ustmeno(z besedo) oporoeuje, mora mm svo-io poslednjo voljo izreei pred tremi prik l#«J?j ¦»* priSami, ki so h krati pricujoee in morejo potrdih, da so v zapustnikovi osebi nij nobona gpljnnja ah zmota zgodila. Pride'ne morejo biti ndje dnhovpega roda, ien-ske, mladen6i,ki nijso osemnajstega leta izpolmh, glum, nemv in ki sapustnikovega jezika ne umejo, ki soobsojem zarad hudodelstva go^jufije, ali nezvestobe. DediS all volilojemnik nij zase dobra prifia,tudi ne njega zakonski druze, starSi, otroei, brnti, sestre, m osobe, ki so z njira v ravno tem kolenu v svaStvu, pa plaSevani do-raa5i. * Postava zahteva torej 3 pjriCe; ali ve5krat so je zgo-dilo, da jo kaka priea uinrla prej, ko jih je sodnija prwISala ali eeld proj, ko so s prisego potrdile syoje povedbe; tudi kaka priea lebko kaj pozabi, m potem je prttvda got,>va, ce s« prieo popolnoma no yjemajo; zato io bolje in previdno, da se4 price poklieejd vkljnb $ 58& drz. zak.Ako hoce zapustnik pozneje kaj pre-narediti ali se kaj pristaviti, naj vse poprejsno price zopet pokliee, a ne samo eno ali dve, kakor se zah-bog ve&rat zgodi. Tri price morajo prtfujoce biti, pravi postava, in to je jasno. Ce jih ne more vec vseh do-biti, naj kako drugo prico vzame, potem pa naj eel te-eiament §e enkratizreee, da ne bo zmeSnjav. Kedor ne zna pisati, ne Siiati, in hoce vendar le pismeno poslednjo vojjo zapustiti. ta pa naj gre k sod-niji, odvokatu ali notarju, ker je treba postayo dobro anati, da se ne vrine kaka pomanjkljivost: Je je to, na-stanejo hude pravde. Tadi deia kaj previdno. kedor svojo pisano poslednjo voljo polo&i pri sodniji ali pri notarju, ker se je tolikrat uze zgodilo, da je doticno pismo precej po smrti zapustnikovi zginilo; ee je tudi nolozena oporoka, vsak hip se sme nazaj vzeti in pre-narediti. In zdajse nekaj opomb: Otrokoin morajo starSi saj dolzui del (legitirao) zapustiti. Doliui del je pa polovica tega, kar bi bilo po postavnem nasledsivn na-nj priSlo. Ce n. p. znasa Crista zapii&clna 4000 gld in so 4 otroei, vsak bi dobil po postavi 10J0 gld. in 500 gld. polovica je doizni del* Ta del mora dedie oXsto prostega dobiti; vsak pogoj ali breme, s 'fcimur bi «e oblagal, brez veljave je. Kedor ne dobi toliko, ima pravieo tirjati, da se mu dolz-ni del dopolni, pa le 3 leta (raja ta praviea, poznej je uze zastarela. Zoper vse to jih mnogo se pregresi. VeciJel mislijo zapustniki, da morejo v poslednji volji povwdati razun deJiSa in void (legatov) to je kar posamezmim zapiiste, tuii svoje tirjatve indolgoye. Te-. ga nikjer ne tirja postava, in slabo mtslijo doliniki, ee me nij o, da nijso vee dolzni, ve jih nij imenovat umr-li v poslednji volji in se po tem pravdajo. To se zastonj, kajti postava pravi, da prehajajo na dedi^a vse pra-vice in dolznosti. Previdno je pa tirjatve povedati, po-sebno 5e pisem o njih nij, da dedift vsaj nekaj o njih zve. Drugi bi radi pravdo zafieli, ker jim je zapnstnik v zivenji obljubil, da jim to ali ono zapusti, zato so se veseleli in se ma vklanjali. tudi kaj v ljubav mu stori-li; on pa jim ne zapusti uic ali eelo te»>tanienta ne na-redi. Zares je to grenko , toda pravdati se ne morejo. nikdar ne dobijo nit* na gole besede, brez dveh prie ali kaj postavno pisanega. diopis. Vrag te pometaj, pi§i, Ce mores. Kako lepe sanje, in vse to nie\ cisto ni6! „Smek, smek, §mek, Smek... Devet krvavih ka6, to je proved. Butca jeza gra-bi; zdaj sklene na prste stopiti in ustaviti to nevredno pometanje: Cem videti, kedo ukaze, kali ? Zdaj se spra-vi iz izbe, poeehlja se spodobno in odkaSIja po gospo-sko, po,trk», odpre: „l*rosim. . „Kaj bi rad, oce?a oglasi se vsa zafindena dekla z ustavljeno metlo v rokah. „Kaj ? Vi§, to ti bom koj povedal. Ne pometai mi veL, jaz imam imenitno delo. .* Na nu, vi ste dans kaj dobre volje, ofika: ali jaz ne utegnem ... fcmek. §mek, Smek, §mek§mek, smeksmek ... „No kaj sem pa dejal, no ?* „Nikar me nemotite ... Smek, §mek, §mekt smek. „Stoj, cebne zdaj Butee ob tla grozovinsko razjw-jen. „Stoj, ce ne .." ter zgrabi za metlo. „Bom vi-del, kedo ukaze ..« „Pustite, fie ne. nJaz ukazem. Toliko za zdaj, prihodnjie nekaj o pogodbah, ki so dmgi vazni izvirek pravd. zakrici razkafiena zenska. ^igo! Kedo ima ukazovati v ptujem stanovaliM Pnstite z lepo!" „Rajz na mleci! Kedo pla^ava davke, a? Ti ali PfoA^rPSP0 grd mrak potegne j>ri teh besedah Butcu i vS^ * se J*e sP°»iail nesreSno raztrganih dav- Deielni zbor qmtSkl (Konee.) (VI. in zadiija zborova seja dne 19. sept.) 9. pro&nje eestnih odborov komenskega, eerkljan-skega in ajdovskega za izbris posojil, prejetih iz defcVl-nega zaioga, se zavmejo in naj jih bo reSii dezelni odbor. 10. 0 prosnji obeine Veliki Bepfin za posojilo 2000 gld. iz dezelnega zaioga za zidanje .^olskega poslopja prestopi zbor na dnevni red. 11. Za javna deia dovoli zborsledece podpore: Cest-neran odboru gor&ke okoliee 4000 gold, za izdelanje eeste Dornberg— 2efezna Vrata. Polovieo te podpore izplaca dezelni zalog leta 1875. polovieo pa leta 1876. Cestnemu odboru ^olminskemu 2000 gld. za eesto kraj Idrijee in 4000 gld. za ono kraj Bae>. Cestnemu odboru Sezanskemn 4000 gold, za skla-dovni cesti^od Kobdila do trzaSke meje in orl Xaklega do Lokvi. St. Maverski obfini 300 gld. za nov most fi«z Pevmico. Dezelni odbor je poobla§Len, da sm? dovoli ti eest-nim odborom posojila iz dezelnega zaioga, pale za vno leto in s pogojem, da zastavijo oni svoje priklade, s katerimi se imajo poravnati posojila, obresti in raore-bitni stroski. 12. ProSnja Upatjeselskega zupanstva za razdelitev nekaterih obt'inskih zemlji.^e vDolu se izroci dezelnemu odboru, da dozene dotiene razprave z obtino in predlo-zi potem pisma vladi v dosego najviSf* potrdbe dotifne-ga nafrta postave- 13. Prav tako je refiena tudi prosnja f: o r n i S k o obeine za razdelitev tamosnjih obtinskih zemljisc. 14. Potrdi se nafirt postave zastran razdelitve ob-cinskih zemlji§f sososko Osek v Sempaski zupaniji. 15. Tako tudi nacrt postave zastran razdelitve aj-d o v s ki h obft. zomlji^c. 16. 0 pro§nji uiestnib ufiteljev goriskih in u&tel-jev gori^ke okoliee za povikSanje plae prestopi dezelni zbor na dnevni red, ker nij se vlada resila naLrta postave, sklenjenega v pretekli sesiji. po katerem bi se imele omenjene place poviksati. Nekatere petieije, katere so prepozno, to j'^ Se le vforaj in denes priftle, se izroce dezelnemu odboru, da o njih sklene, kar se mn bo pri memo zdelo. Dr. I) e p e r i s predlag.i, naj se ena izme. teh, to je prosnja odbora morsko kopelji v Gradu za podporo vendar Se (Jenes re§i; razlaga korist te nnprave, s ko-likim uspehom se tam skrofolozni otroei zdravijo in priporo&i naj se dovoli v ta namen 30'> gld. pomofii. Po kratki razpravi se glasujo in Deperisov predion ostane v marisini. Ker je kon&in ovorilo, da je ve&ha uasprotna posojilu goriskega mesta in resni^no bi bil sprejet odborov predlog, da naj se doticna prosnja zavrze, ko no bi bi bil g. dr. Deperis stavil predloga, naj se mestu dovoli posojilo s pogojem, da more staresMnstvo natancae nacrte novih del predloftiti dez. odboru in za vsako delo posebej prositi dovoljonja potrebnega kredita.— Ker je dezelnozborska vecina izgovarjala se. da ne more mestu dovoliti posojila zarad tega, ker nij koristna po-raba denara natan^no dokazana,"je dr. Deperis zomen-jenim predlogom kar ncuadoma odmaknil tla t«?m po-mislekom; nekateri poslanci so biJi tega veseli, drugi pa nasprotni vsakemn posojilu so bili primorani kakor Ne-mec pravi : rZum bosen Spiel gute Miene machen-.— Mesto j»» vendar doseglo, cesar je polrebovalo, da na-preduje in postane to, kar iv:as in ok(iliSLin» oi njega tiijajo. Vendar pa bo moralo sUireftinstvo zdaj v prvi vrsti na to misliti, kako f)okrij«* proradinski premank-lja{, ki \c nastal iz nepotrjenja one postave o provoz-nirii, ki bi bila mestu donasala iettiih 16 do 18000 gold. Ta postava je bila sieer dobra in pravicna za mesto. ne pa za dckelo in ravno zato bi bill na§i sloven* ski poslanci. kakor se sli.si, le s pogujem za njo glaso-vali, da robsi, ki se prevaza skoz Gorico na dezelo ne plat*a provoznine. V turn zinislu sino mi nase poslanee uze pred lOmi meseei opozorili. Ce se bo starednstvo uze kmalo spravilo na delo, 0 temse Ae trie ne sliSi; le toliko jit zmiuo, da tehni^ni odsek pripravlja potrehne operate za nov vodotok, ki bo prvo delo. Goriski easnik '*L' Isonzo" uze vee easa prinasa clanke o jeznvititi, katere pise en duhoveu; ti clanki odkrivajo razi^a hudodelstva in zavrzljive prineipe jezu-vitov; zn.ini klerikalni list f.Keo del Liroraleu pa se je s konea trudil pobijati one elanko, a ker se s sofizmi ne dajo ovreci zgodovinskalakta, se je kmalo navelieal polemike in si hoce ^omagati iz zadroge z navadnim klerikalnim manevrora; lovi namrei; in objavlja mnogo podpisov furlantikili in goriskih duhovnov v dokaz, da se vjemajo s principi tega lista. - Tudi naSi slovenski kle-rikalci se posluzujejo tega sredstva; fco je kedo prevee zagazil, preskrbi si na kak nacin uekoliko podpisov po-kornih ovcie. pa je opran. -Ti klerikalci s prva sesab-ljo rozljajo. po tem se greilo kopat v mrzlo vodo, pa so sopet okrnpLasi m novo laii. Duhovni dopisnik v .Isonzo" trdi, da je goriska duhov.st'ina jako mirna bila in iivela izkljucljivo poklicu dusnega pastirstva. do-kler nijso zaeeli S'ln prihajati jezuvitje iz Italijanskega. Tega ranenja so tukaj v Goriei mrioge prav merodajne osobe in ee se ne motiino jo se b.iron T.icco pri deba-ti o verskih po.-tavah v drz. zboru kaj temu podobnega izustit. Pa pustirno klerikalce, katerim se tako prevec po-zornosti obracamo, in vrnimo se korganu italijanskth liberaleev : ..L'lsonzo." Ta list si je dolgo fasa priza-deval, da bi gori.ske Slovenee po inogocosti prnziral a to nij slo in uze nekaj casa sem o nas mnogo in prav ugodno pise. To ima gotovo svoj pomeu: skoro gotovo ta, da so Italijani spregledali. da sami ne 7imorejo nie proti germanizacijit kar smo jim mi nedavno pravili. V zadnji stev. tega lista smo zopet C'itali C'lanek, ki je tndi na na^o adresso pisan. Italijani hocejo imeti ita-lijansko realno gimiiazijo; drzava jim je ne da, na me-stne stroske so sh preprieali da ne gre. tedaj nesvetuje nL' Isonzo", da se realna gimnazija napravi na deielne stroske.katere papokrivaio tu li 81ovemai: zatorej nisretuje WLT Isonzo" za to narodno sredojo solo paralelne raz-rede za Italijane in Slovenee in pou larja, da bi se morale za to idejo pote/iiti vse srenie na Goriskera, slo-venske in italijanske. - Res lep dokaz editiosti bi bila taka sknpna tirjatev; toda tezav neizmerno stevilo bi se nam delalo od vladne strani in tuJi je dobro premi-sliti, ee je nasa dez<>la zmozna novih velikih bremen.— Pravicno ministerstvo bi moralo nase obstojeee drzav-ne sole preustrojiti v narodnem zmislu, ker ne samo Nernci. arapak tudi drugi narodi plaeujejo davke za drzavne ^ole. Ker pa, posebno mi Slovenei, se nijsmo »avancirali" do tiste stopnjo drzavljanstva, ki daje za enaka bremena tudi enake praviee. si tudi mi za zdaj ne moremo Se misliti ministra Stremayr-a pri otvorenji dr?.. narodne sole v Goriei in tedaj imajo Italijani prav, ee pravijo, da moramo sami zrtovati, ce hoC-emo imeti narodne sole. — Darujmo tedaj nemski kuituri prve in najboljse pridelke: kar nam se po tem ostane pa zrtujmo lastni kuituri. dokler nam osoda milejSa postane. Na posled se nekaj iz domacega tabora. Od dalee se slisi nze nekaj casa o poravnavi mej obema sloven-skima strankama.—Mozje obeh strank so menda pri-dobljeni za to misel in mi gotovo Xelimo, da btse vro-snicila.-Mi smo spnivoljubni, pa pred vsem ljubimo svobodo in napredek; glede prineipov se tedaj ne bo dalo tirjati nobenih zrtev. Sicer pa bomo, o tej refii kaj vee govorili, kadar nam bo kaj Vec znano. Letosnja letina na Goriskem je kaj izvrstna; r Brdih je toliko bozje kapljice, da uze mnogo let je nij bilo toliko in tako dobre; Dornberg, Rihenberg in drugi vipavski kraji imajo tudi dosti paokusnnga inf"m6fe*, 1 nega vina. • Kranjci koro§ci pridno dohajajo po rebtilqr » ti je letos izvrstna in prav dober kup, od 8 do 1% glS kvinfc.—Na Fnrlanskem je bila v nekaterib krajih obil-na trgatev, v nekaterih pa prav slaba. Vendar pa se dobi furlansko firno vino po 10 in 13 gld' — Koroze je povsod polno : na§ kmet ne bo letos stradal. Ugodno gorko vreme, ki traja u/e dolgo Sasa. je porok, da so vsi nasi letosnji prideiki prav izvratni. U Gorice 3. okt. (Izv. dop.) Talentov potrebujemo, ne surogatov, ne figurantov. To je fridno. da doseze uze vsaka kfcpetulja imenitno sluzbo pri mis. Odkar je odsel Holzinger. i Jr. Hrast nmrl (bodi mn zemlji-ca labka!) ni bilo pa ^a tudi zdaj ni lo Uj duhovite-ga vodje v Gorici glede Solstva. Posle-lnjie je vodjeval na gimnaziji g. Fr. Sen, moz natan&eii. latinsfeine do-ber u&telj, postrezen, uljuden i vrl gospod v eemer si bodi, pa kot vodje ga je bilo: Jeder Zoli keio Director! Poglejmo pa enraalo na vodstvo nekega druzega jako-vaznega zavoda gori&kega. Tu prcstoluje vodja, o ka-terem nam nij znano, ee je kaj izpita napravil v sol-skib refiah, ali Le se je s kakim pisanira delom opra-vi&l ter dokazul, da ga je kaj. Toliko boljse zna go-vorltt m nad vodo plavati. Briga se le za z'unajnost, lo na videz mora biti vse lepo, ce pa jo v lepem orehu tMiii kaj jedra, zato se toliko ne zmeni. — 0 zmoznosti i ¦ priduosti ueiteljev in ufeneev bo gotovo nadzornik, ki samo 3 krat, 4 krat na leto Sole ogleduje, v,0ljse poduton, nego on. Steer pa j« mogoee, da on boljse pozna svoje dol/.nosti, kakor kak drugi in da ufce prav ravna. Ne veino pa od kod ima si. vlada kako guran-eijo, da je v soli vse prav in redno ? Kako da tnkim rokam zaupa tak imeiiiten zavod ? Morda zato, kor obi-skuje g. na iskofa ? Ali ker je tuko ostroumen in uten? iVAfti! Erkliire mir, tiraf Oerin lur! . . Kako ima tako-zvani „turski grof"4 za uorea klerikalee, bi se dalo mnogo lepega povedati: pa kaj bi pravili, saj je dobro znano, da kedor se zna dobro liliniti. klvrikal im ugnja. Na realki je bil g. P. Gatti zadnji vodja. Ker jo pa umrl, odpuste naj mn nelrsa, fas jo kako ret zakri-vil! Kakor je bilo refeno, obzalovati je izguba dveli moz. 0. Holzinger. ceravno Neinee v korenu, je vendar gimnaziji vec liasnil, kakor vse tiste kafe, ki so poznejo kraljevule; dr. Hrast je se svojim talentom nadkriljal ne sfuiu veliko dubo\nikov po Slovenskem, ampak tudi vse v Gorii'i, ivlo tistega dubovnega uristokrata, ki je na vse kriplje d«dal na to. da je postal politikar, ki je za kulise gledul. Koliko easa, ve tisti, ki zivi. Po-zufje je pa izza kuli* prigledovni politi^nemu dirindaju in zdaj so inu nipnda tudi kulise znprte. Da no zabiin. Se en vodja naj pride danes na vrsto in to je g. P. * >dja tukajsnu gluhonemice, ki j»! inonda tudi sostavil < ui glasoviti imenik glubonemih ufeneev Pri zelo pi-elih zmoznostih, pebuta v njem straSno veliko ljnlike domisljivosti. Xosi se namreS s prazuo v«ro, da pre-ko§a vse profesorje kuv'tijstva; a kako boren je tudi v tern, sknzal je v n.'kdajni Domovini. kder je bil oblju-bil dolg nauk, kateri se je pa skrcil vsled njegovega ogromnt-ga znanja saino do enega in Se tega smesnega in zelo »iromaSnega Hanka. Ker nij redel naprej, iz-g'-varjal se je s ten), da ne zna slovn.oki pisati. Tedaj svojega materinega jezika nv zna! Katerega pa ? In tak.vodjuje, ki ni zmozen naueiti se svojega jezika? Potler pa tirjate to od tujeev? Pojte rakom ivizgat! Mili boie! Meja tern, ko se na ptujem trgajo za zmuine moze-bog. da je so dobo! — studirajo menda pri mis ravno narlase na to. kako se ima ntorobw ukre-niti jo. Vidi pa be. da je minister nauka K|«eglediU. Dve «ovi akvi/.ieiji sti storj»;ni na gimnaziji \% foaUii. 0 renlkineni novem vtxlji. o «. dr. Kg. S$|r4i)kf-ju, i»oreeem, d«» j» zelo zmozen, znanstveno ufen, resnieo-Ijuben iu jako energicen mo/, zraven liberalen in po-polnem prost tistih f»razn b inalenkostnib mub, ki zna-vijo votle buC-t-, kakor»nih nam zalibo^ ne manjka tudi tukaj. V narodnem obziru moreino od njega malo ali nif priCakovaii. kakor sploh od rainister.stva ne ; Oe pa pomislirao. jjag nov namestnik je bil v torek v Tolminu, kder je pregledal glavarstvene urado, v5e* raj 7 t. m. pa v Kobaridu, kder je obhodil dolino proti Staroselu, ki Be Inu zdaj izmoelritl-.^dnjega ogloda sta je delezila tudi dezelni glavar grof Ooroninf in g. Winkler. M(*i»w«nnk» praiiica**; je naslov ncvemu pri* rounemu koledarcoku za leto 1875, ki jo v Ljubljftni na svitlo prifiel in se dobiva v Ctorici v Patera olli* jevi bukvarni po 13 kr.~ Podobice in znamenja ima prav enaka in ka tednejSa, kakor navadna stara pratika, Na koneu pa so smesne zastavice, Bfijmi in poduk, prav po domaSe spisan: kaj pomonijo nove vor^ke postave, dalje o sompeterskem ali papozovein penezi, in koneSno o gozdnem varstvu in o novi mori in vagi, V knjiziel smo //.ipa/ili marsikaj dobregainpoducljivegd in prav nii; slab eg a, naj vpijo klerikalni listi, kar bo^ejo. ;,Zivela konkurencija>(!, je vsklikuil nekdaj ofie dr, Blei-\vci«s v obenom zboru slovonsko Matieo.— ijafe. V daj misli na§a vlaia c. kr. polieijo pomuoz'ti in tako organizovati, kakor v druzih v*s5ili mestib ? (95«odno pr*-»nrbijenje > Nek iuzobrazen gosp. si je dal nar.-diti jako prijirosto mrtvaSkb rako, ter jo shranil pod strebo: ceS da po malo mesecin bode injpl 70 let i takrat, da umrje. Da si ne bode treba dru^im glave beliti, pop'.sal je tudi on sam, kakSen da »^"a biti pogreb. fVf>imiit«kn fttfttnicA) bode imcla v nedeljo 11. t. m- besedo z igro: „Novci za diplomo". Tttdi tu naj bi se napravila kaka mila ustopnina za Oepovaace; pokazitlo bi se s tem, da Slovenee ima blagi Ut ia nesrecne brate. (Omiitvo ,,«(»(?»") v Ajdovsfiini napravi v saboto 10. t. in. velik pies in tombolo.— Zacetek tomba-le ob 8mih-zvecer, po torn pies.—Vstopnina k plesu I. L—Cisti dohodok tombole in ysa v«,topiiina je natt^-njena nesrefinimpogorelcem v Cepovariu. Zttorej"s| milosreni radodarnosti ne stavijo nieje. - Kakor se s,nsr, se bode tega plesa vdob«zila skoro vsa in^lligeneijft ?y-pavske doline in tudi nekateri gosnodje \z Gorice. (Vabliw) k slovesni besedi posveceni spomjnu slavnega slovenskega pesnika S i m o n'a J e fi k a; katera se bode vrSila v Skedr.ji, 11. oktobra 1874 s sledefiini' sporedom: Spored ; 1. Petj* wSlovanri. zbor. 2. PpW 3. Petje rMladini", zbor. 4. Slavnostni gbvor. UPetje' „Slovo! Sloven«-emu. t5. Deklamaeija. 7. Petje i»JwaB» Cvterospev. 8. Dobro jutro. Veseloi^ra v t dJp-njih. Zacetek tocno ob 6. uri zvefier. Po igri ^#r|tt zabava z godbo. Vstop prost, venaar se bodo W*j$" roali zaradi stroskov radodari. OsnoValni cidbot' C^ifnimea v Roj»nu) vljudno vabi vse 5. g. g. ude i rodoljube k dobrodelnemukon c e r1(tUi katerega bode napravila dne 18. t. ra. v prid posfi li ponesre6enega posestnika Joieta Hroyatina vulgo gog^ z Obcine. Sodelovali pri tem koncertu bodo4 w~ Trzafikih, Rojanskih. Skede njskih i Prpsefkih peg Nadejamo se, da se bode gotovo mnogo ddov i ro^Joimp omenjenega koneerta vdelezilo, tirtivee ket"bffde^t prvi vel ik si o vens k i "koneert v; Tr'stu' r dri ^ kakor gori omenjeno, v blagi narneu ene§a »a§tk sobxa-tov odloien. Program se bode nze ob svojem va>\\ v „S1. Na-rod* m v Soei haznanil.— v . . V adborovcm imenu „D r a g 6 t i n T r e e k tajuik.- (Iz Mirne se n»iu pise*) Protfikli tedca je do- bU nekiPelieon, kniet, strojarja Kooielja na tr2a§ki ee-sti med Mirno in tiabrjeh z grozdjem " roki. Pelieon <*a poprime rekoc: .,to grodzje si vkradel na mou zenhji* ter ga hoee vdariti, a Komelj vzame noz iz zepa in rani i'elieona na roki, tako niocno, da so ga morah koj v bolni&nieo prenesti i so mu tam-ker nij bilo drnga-Le pomagBti-rcko odrezali. Komelj bode sprejol svojo kazen. ~(¦4r«DJ»k» (rgotiusliw xbornic») je ....-^ -- serverno-polawkft ekspedieije gg, Weiprechta in Peyeru poslftla teiegr«fi«no v soboto sledeci pozdrav: Yednost, r.iki; „ ,....... _.' ___ ,. ifuriska „ .....\ ' ^, 30 Turiica doma&v „ Nova...... j 1[ 70 ., ogrska „ ,..... ! 2} 0 J^cin^n cet ,, . ... f II 70 „ pehan „ . , . . ' j 2 80 Oves knki „ nov . , . . . . { lj 40 „ ogwkl „ star. , . . . . 21 — FHol lalki „ ...... 2i 60 Rz ,. . .1 21 to Krompir c-nt ......i 2 --¦ S«iio ., .... II — .Slania „......* I i 80 Sianin;* [spchj domain cent . . . ' ! 44; ¦- „ araerikaiiHka ,, . . . . | 38 — Vino crno, vodro [Em] ograko , . . 8 do I 12 — „ inoSt „t .....8 „ | 10! - Pivo gradako „ ____v___i___' • * ^ » I 9I M Kii I vrste po 13 li, vnte p» 12.— III. vrntf po 11.50 IV. vwti» po 10.50 V. vr^te po 8 fl. MoJcc iz llilterjiwih mlinoe v Strwkah. Se fakljeirr St. I. po 12.80 St. II. po 12.— St. 111. no 10.80 Sfe IV. po 8.70 St. V, po 7.80 VI. po 5,80. Brez zaklja: (Jfcrobi drobni po 310 otrobi deboli po 3,20 *) Urednistvo nij odgo?orno ne za obliko, ne za zadrzaj. Listnica urediiistya. Babe so laznjive in nesramnc; zatorej pa se nij euditiren-ski babi, & v ljnbljanskem farovikem listu St. 112. zopet prav nesrarano laie.—Laze se, «e pravi, da nij mogla navdihniti od nas odstranjenega dopisa iz Rene, ker js nij bilo doma. — Kako pa je to,Jin, srao omenjeni dopis in renske babe poslano, tiskano v Soci 37. St. ob enem prav tisto uro po po§ti prejeli in da je na obeh zavitkih prav tisti postni dattom. ~ Ker lchko dokalemo crno na belera, da je to rcsnica, tedaj se je renska baba zopet prav nesrarano legala.— Da je renska baba nesramua, kaze to, da se v prav tistem listu hvali, da je videla in precitala rokopis g". Pahor-ja iz Rene v Paternolli-jevi tiskarni. — Ce se je nze baba priklatila v Pater-nolli-jevo tiskarno in je kaj videla in citala, naj bi saj o tem molcala, kajti kedo ji je dal pravxeo, citati rokopise nasega lista. Ta na6in sara na sebi kaze prav babjp radovednost in slab znacaj. Uprasanie: Ce kedo kai slabega., nezna&yneg* ucini in se po tem javno hvali, kaj je tak glovek? !— Kenska baba nam v oraenjeuem listn tudi ooita, da ne znamo hrauiti urednijske tajuosti. Mi srao nekega Jozefa Luke-Jic-a iz Rent prasali, ie pozna §e kacega druzega Jozefa Lnxe-zi6-a v lienfah in ker nas je za^otovljal, da ne pozna nobenega drozega, smo mu rekli, da je tedaj on postal nek dopis MSoeia On je to tajil in dostavil, da nij nobenega Jozefa Lukessiea vRen-dah, kateri bi zn 1 kaj pisati. — Mi nijsmo Lukezica nie druzega povedali; pa prepriMi srao se, da je hotel* renska babas pcirojenoji nesramnostjo oslepariti nas in obemstvo, Se bolj pa nas je r tem Ob^anom Bratulem, Korsigu i Mozelifiu: Sret«no pot, ter bratski pozdrav! — Da bi se zo« pet vidili na prihodnjwn narodnera pl*fsu ! V i r g o. I:iodO]ii posebno i'Oreiie^ui je na ponudbo ne->Iiko mebliranih sob za, stanovaoje tm dobrili rodbinah, kder lehko lobe* tudi hrano.— Reflektanti naj se oglasijo pri apravnistvu wSt>dc4. * JANEZIC " slovensko-nemSkl slovar, je v zalogu pri F. Wokulat-u "t. it mi r. %.mf l^e se meblirano stanovanje, 4 sobe in kuhinja z vso opravo.— Mi se soiu6na lega in dobra priprava za karjavo.—NajemScina bi trajala 6 mesecev, 3aCenii s 1. uovembrom.— Ponudbe v nemskem jeizku y, ceno tred pod Sifro; M. A. No. 10. poste restente Frohnleitett, Steiarmark. T t—r Lastnik: VIKTOR DOLENEC. bdamteQ in za Irednijstvo odgovoren: AL0J2U YAIiENTINClC. — Tiskar: FATEKNOLLI v OorieC