KATOLISK CERKVEN LIST« »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */« leta 3 krone, za V« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 25. julija 1902. Ust 30. Iskrice. Dalje) 16. Obleka. „Če dalje hujše je na svetu", tarnajo ljudje. In resnična je ta. A to hudo si zakrivajo ljudje sami prav mnogokrat z zapravljivostjo, zlasti z nečimurno8tjo v obleki. Lišpanje v oblačilih je skoro vedno slabo znamenje, vselej je rado zraven nekaj ošabnosti, pogosto tudi grešen namen. Ošabnost v oblačilih ima slabe posledice. Taki ljudje, ki se lišpajo, pozabijo na Boga in žele le svetu všečevati in sčasom popolnoma zanemarijo svojo dušno izveličanje. Sv. Ciprijan pravi: „Kdor za obleko preveč skrbi, skrbi premalo za čednost." Kolikrat s tem pohujšujejo druge. — Velika je v tem oziru dušna škoda, velika ie pa tudi gmotna škoda. Koliko tarnajo dandanes ljudje za denar, a vender kako velikanska je potratnost v obleki. V tem se greši tudi na Slovenskem zelo veliko. Včasih so Slovenci nosili domačo obleko v nedeljo in delalnik. Bila je po ceni, ker so jo doma naredili, in je bila trpežna za več let. Dandanes pa domače platno niti za delalnik ne velja, nego predivo prodajajo v mestu in si kupijo obleko, ki pa ni trdna. Pregovor pravi: „Lepo je slepo", to je, taka obleka malo časa trpi in se hitro raztrga. Vera in pamet dajeta kristijanu navodilo, kako se mora oblačiti. Bog je dal ljudem oblačilo, da bi svoje telo varovali pred vročino in mrazom. Torej obleka ima svoj naturni namen, da si ohranimo zdravje. Zato hočemo dati nekoliko navodil, kako se oblačiti. _ Glava in vrat naj bota vedno na hladnem, a noge vedno gorke. Na glavi imej pokrivalo, ki te varuje dežja, snega, solnca in prahu. Prenizki klobuki in pregorke čepice niso zdrave, ker zavirajo puhtenje iz glave. V sob« ne imej pokrivala na glavi, tudi spodobno to ni. S potno glavo ne hodi na mraz in prepih, ker se glava prehladi in začno lasje izpadati. Ni zdravo vratu zavijati v ruto. ker se ; vrat gorkote navadi in potem se pri izpreraembi toplote jako rad prehladi. Tudi ni zdravo nositi i ozkih ovratnikov, ker se s tem ovira pretakanje j krvi po žilah. Obleka naj ne bo po životu pretesna, nego naj bo toliko ohlapna, da se kri lahko pretaka. Torej proč z ozkimi modrci, ozko obleko, pasovi i. dr. Tudi ne prevezuj na trdo nogovic, ker s tem lahko provzročuješ to isto. Zelo pazi na svoja obuvala, ( reviji naj ne bodo preozki in ne premajhui. Noga mora imeti v črevljih dovolj prostora, da se lahko giblje in da je nikjer ne tišči. Gledaj na to, da boš imel vedno suhe noge, če torej hodiš in imaš noge mokre, preobuj se kakor hitro mogoče. Ptiči dobe na zimo gostejše perje in zverine gorkejši kožuh. Tako se mora tudi človek po i toploti ravnati, poletu uosimo lahko obleko, po zimi gostejšo in gorke j šo. Nekateri v tem pretiravajo in se oblačijo, pre-gorko. A s tem si sami sebi škodujejo, ker se telo ne utrdi in je za mraz in vročino zelo občutljivo. Torej srednja pot, najboljša pot. Pazi na snažnost. Vsa naša oblačila, dasi priprosta, morajo biti snažna, nobena umazanost ! se ne sme opaziti, kajti zunanja snažnost razodeva navadno notranjo snažnost. Zlasti pazi. da boš menjaval redno in sploh, kadar bo potrebno, svoje perilo. Tudi ostala obleka naj je vedno dostojna, če tudi se ne zahteva, da bi bila cela, bodi pa vsaj čedno zakrpana. Obleka naj bo stanu in segam kraja primerna. Gotovo je to znamenje osabnosti, nečiniurnosti. ako ne kdo bogatejše hoče oblačiti, nego mu to stan in imetje dopuščata. V tem oziru se dandanes mnogo greši. Le poglejmo, ali se dandanes loči delalec od gospodarja, dekla od gospodinje, služabnik od gospoda? Mladi ljudje dandanes navadno izdajajo vse svoje plačilo. ki je zaslužijo, za prevzetna oblačila in za druge ničvredne in nepotrebne stvari. Di bi pa si kaj za svojo starost skrbeli in prihranili, to jim še na misel ne pride. Prav pišejo škof Slomšek: Mladenič, ki v mladih letih preveč v žametu bodi, lahko na stare dni raševine ne bo imel. da si svoje hlače okrpa. Boljša je pamet ko žamet. — Kdor st nespodobno oblači, sveto sramežljivost slači, in je služabnik peklenskega zapeljivca." Xa drugem mestu: „K.dor se šege svojega stanu sramuje tudi božjo previdnost zaničuje. ki ga je v ta stan postavila. In kdor se po oblačilu svojega stanu spoznati ne da. dela zmešnjavo v božjem kraljestvu, in tudi Bog njega ne bode spoznal za svojega služabnika". Lepo ;n vzpodbudno piše o tem sv. Frančišek Šaleški. „ Varuj sc prisiljenoati. nečimernosti. gi-zdavosti 111 vsake posebnosti v noši. Kolikor le moreš, drži se zmiraj preprostosti in spodobnosti, ki najlepše krasi lepoto, pa tudi najboljše zakriva grdobo. Nečimernim ženskam se prisoja jako malo čistosti: če jo pa še imajo, vsaj razvidna ni izpod tolike navlake nečimernega lišpa. Sliši se izgovor, da ne mislijo nič hudega; a temu ugovarjam, kakor že drugje, da hudič misl» in namerava v tem zmiraj hudo. Jaz bi si želel, da bi bili vsi moji bogoljubni ljudje, moški in ženske, med vsemi vedno najlepše pa najmanj imenitno in gizdavo oblečeni, iu da bi bili, kakor se bere v knjigi pregovorov, ozaljšani z ljubeznivostjo, dostojnostjo iu č^stitljivostjo." Sv. Frančišek Šaleški.) Pomnimo dobro, da smo se pri sv. krstu odrekli nečimurnosti tega sveta in da se ošabnost v noši jako malo strinja s krščanskim naziranjem. Pomislimo tudi, da se je oni bogatin, o katerem govori sv. pismo, bogato in dragoceno oblačil, a je bil pokopan v pekel.41 (Luka l Sv. Jakob st., apostol. (25. julija.) Zgodovinopisec Kvzebij pripoveduje o sv. apostolu .Jakobu, kako je eden izmed tožiteljev, ganjen od njegove odkrite veroizpovedi, postal kristijan. Ko so ga namreč peljali izpred sodnika na morišče, padel je mei potom predenj in ga prosil odpuščanja. Sv. Jakob ga je dvignil, poljubil in izpregovoril: „Mir s teboj!" Pridružil se ie i sam svetniku in z njim vred prelil kri za sveto vero. L P. Sv. Krištof. i25 julija.) Ko so peljali sv. Krištofa pred sodnika, da bi ga obsodil radi tega. ker je bil kristijan, vdaril ga je po licu surov berič. Svetnik je bil vojak, orjak, močan kakor lev: le pogledal ga je ostro in spregovoril: „Ko bi ne bil kristijan, povrnil bi ti udarec stotero.14 — Učimo se tudi mi krotiti vsak izbruh nagle jeze z mislijo, da smo kristijani. Naša sv. vera nam veleva zata-vanje in potrpljenje. A obljubuje nam pa tudi bogato plačilo za tako zdržnost našega duha. L. P. Dober namen. Dragi kristijan, je-li ti znano sredstvo, po katerem zadobe naša tudi najpriprostejša in malenkostna opravila nadnaravno ceno? -Bog hoče. Njemu bodi posvečeno to dejanje!*4 to so besede, ki odvzamejo našemu delovanju zemeljski in mu pritisnejo nadnaravni, nebeški znak. Nič nečistega ne gre v nebeško kraljestvo, pa ne samo nič nečistega, slabega, nego tudi nič, kar nima znaka svetosti. Le to. kar storimo iz dobrega namena, zadobi vrednost za nebeško izveličanje. Bog ima popolno pravico nad vaiin, kar mi storimo. Zato smo na svetu, da ga spoznamo, hvalimo, ljubimo in mu služimo; torej mora tudi vse, kar delamo na tem svetu, z Bogom biti v zvezi, Njegovo slavo mora vse poviševati. On je začetek in konec vsemu, zatorej mora tudi vsaka stvar, ki od Njega pride, zopet se k Njemu vrniti. „V večjo čast in slavo božjo!" to je klic, ki nas vzbuja iz vsakdanjosti in spomni, da smo vstvarjeni za kaj višjega. Dobro je, da te besede večkrat med dnevom ponovimo, vender pa tudi zadostuje, ako to storimo samo zjutraj. Kakor namreč puščica, ki je sprožena, frči v smeri dani ji po loku, tako stremijo tudi vsled dobrega namena vsa naša opravila za istim ciljem : v čast božjo. S hodno je zlasti, da obudimo dober namen pri onih opravilih, ki niso sama nasebi niti dobra niti slaba, kakor n. pr., ko gremo spat, izprehajat se, ko se vsedemo k jedi, i. dr. Taka opravila sama na sebi niso niti slaba niti zaslužljiva, če pa jih opravimo iz dobrega namena, Bogu v čast, zadobijo nadnaravno vrednost in so všečna Bogu. Koliko dobrega zamudimo, ako vse to opravljamo brez vsake višje misli: koliko pa si zaslužimo za nebesa, ako vse to darujemo Bogu. Neki pisatelj pravi: „Ako hočeš s šestilom krog opisati, tedaj mora, da bode krog popolen. jeden krak šestila trdno stati v središču, a drugi se gibati. Delo in namen, to sta, rekel bi kraka šestilu: tvoje delo je tem popolnejše, čem trdnejši je tvoj namen, delati v čast božjo.44 Začni od slej naprej svoje delo opravljati iz višjih namenov! (Jem več let ti je še odločeno živeti, tem več zakladov si še lahko pridobiš za nebesa. Ako si delalec, delalka, posveti takoj zjutraj ves svoj trud Bogu, in ponovi večkrat med dnevom ta namen. Tako si ne boš z delom prislužil samo pripomočkov za zemeljsko življene, zaslužil si boš tudi večno življenje, imel boš dvojni dobiček. In zvečer, ko nehaš delati, vzdihni k Bogu in daruj znoj preteklega dneva. Njemu, ki se je sam trudil z delom od zore do mraka v Nazaretu, in torej pozna vse tvoje križe in težave. Dostikrat namen sam že nadome-stuje dejanje. Sv. Stanislav Kostka ie ležal hudo bolan v svoji postelji. Imel je okoli roke opleten molek. Jeden prijateljev ga spomni, čemu ima molek v roki, ko je vender preslab, da bi molil. Svetnik odgovori: „Res je, moliti ne morem, a imam namen s tem častiti Mater božjo". Kmalu na to se je Stanislavu prikazala Marija in mu rekla, da jo je bolj počastil s tem. ko je imel iz namena, Njo počastiti, molek okoli roke ovit, kakor pa, ko bi bil odmolil še toliko rožnih vencev. K temu nas opominja tudi Bog v svetem Pismu. Sv. Pavel piše v 1. pismu do Korin-čanov: „Ali tedaj jeste ali pijete. ali kaj drugega delate, vse v čast božjo storite!" 1. Kor. 10, 31. In zopet v pismu do Kološanov: „Vse, karkoli delate z besedo ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Krista!" Kološ. 3, 17. Delajmo torej vse iz višjega nameua, Bogu v čast, ne pa samo zato, da bi komu bil všeč, povspeli se kvišku in že tukaj na zemlji želi hvalo za to bore, kar storimo. Takim Go- , spod poreče enkrat: „Prejeli ste že svoje plačilo na zemlji in torej nimate več deleža v mojem kraljestvu." Človek se na tem svetu res veliko trudi. Naj bi vender večkrat pomislil, čemu toliko truda, <"erau toliko potu, čemu toliko skrbi? Mar samo zato, da bi si pripravili par brezskrbnih dni ? Ne — človek je vstvarjen za višjo namene. Zato pa naj se tudi zajeda svojega namena in dela vse tako. da ga enkrat srečno doseže. Naše delovanje naj torej stremi za našim ciljem, za Bogom, ne delajmo, kakor lepo pravi sv. Pismo : j „v veter," kajti kaj nam to pomaga? M. .S. Protestant spremlja sv. popotnico. Pisatelj J. Albertus pripoveduje sledeče: V nekem mestu ob Renu, kjer sem dalje ; časa bival, sem spoznal slikarja in ga večkrat obiskal. V neki cerkvi me je opozoril na se, ko je molil prav pobožno pred sv. Rešnjim Telesom. Jako sem se čudil, ko mi je razodel, da je bil preje protestant. Prosil sem ga, naj mi pove, kaj ga je privedlo do tega, da je prestopil v katoliško cerkev. Rad je vstregel moji prošnji in tako le pripovedoval: v ,,Zi veli smo v Draždanah. Moj oče so bili uradnik. Zalibog, stariše sem izgubil kmalu. Pustili so mi malo svoto novcev, katero je oskrboval starejši brat. Mene je dal v vajo nekemu litografu. Prebil sem tu mnogo bridkih ur. Kadar mi je bilo najhuje, šel sem v katoliško cevl,,ev in pokleknil pred sv. Rešnje Telo; prepričan sem bil, da le tu prebiva edino pravi Bog. — Nekega dne me pokliče k sebi brat. Da mi nekaj denarja, češ tu je ves tvoj imetek in ni ! mi mogoče dalje za te skrbeti. Bil sem ves obupan in šel tiho v svojo podstrešno sobico. Jedel sem le samo kruh in pil vodu. A moje imetje se je vender le tako manjšalo, da sem imel nekega jutra le še za malo kruha denarja. Ni mi bilo mogoče prositi trdosrčnega brata za kak dar, in tako mi ni preostajalo druzega. nego stradati, dokler me ce reši smrt. Hitel sem v katoliško cerkev in potožil Vsemogočnemu svoje gorje. Tu sera hipoma zadobil mir v svojem srcu. Nato sera se napotil v delaluico. Komaj sem pričel delati, že me pokliče mojster, in mi obljubi odslej plačo, ker je bil z mojim delom povsem zadovoljen. Nisem mislil postati katoličan, dasi sem se bolj goreče hodil molit v katoliško cerkev pred Najsvetejše. — Kot litograf sem si prihranil toliko denarja, da sera z osemnajstimi leti šel na aka-domijo v Monakovo. Nekega večera sedim v gostilni. Kar čujem zvonček in vidim, da nese duhovnik sv. Rešnje Telo tu memo bolniku. Vedno je spremljalo Jezusa mnogo ljugi. a danes nisem videl nikogar. Sneg in dež sta branila ljudem iz hiše. Mislil sem si: Ako ne gre noben kristijan za sv. Rešnjim Telesom, pa ti s kaži Gospodu to čast. — Pustil sem pivo in hitel gologlav za duhovnikom. Hodila sva po mnogih ulicah in se slednjič ustavila pred ueko hišo. Duhovnik se je obrnil, da bi dal kot po navadi ljudstvu blagoslov. Prestrašen, mogoče ker je mene edinega videl, je držal sv. Rešnje Telo nekaj časa proti meni. In tedaj mi je srce vzkipelo, padel sem na kolena in glasno sem zaplakal. Ob tej priči sem sklenil postati katoličan. Takoj drugo jutro sem poiskal katoliškega duhovnika, da bi me poučeval. Le malo časa je trpeio in katolik je postal protestant, ki je spremljal sv. popotnico. I 'ritel/trn A. H. Dvojnata slika. Sloveč slikar videl je nekedaj mladeniča, ki je bil posebno lepega in nedolžnega obraza. Stopi torej k mladeniču, ter ga prosi, ako bi se mu pustil za dobro plačilo naslikati. Mladenič mu to z veseljem dovoli. Vsi ljudje kateri so pozneje videli sliko tega mladeniča, bili so očarani, ko so zrli ta angeljski obraz. Za dvajset let pa pride oni slikar sopet v to mesto. Ko se je izprehajal po trgu, zagleda moža grozovito razdejanega obraza. Slikar nehote obstoji, ter si misli: Tega človeka moram tudi naslikati ter potem sliko obesiti. Prav nasproti onej sliki angeljsko nedolžnega mladeniča jo obesim. Ko to premišljuje, pride oni človek proti njemu, ter ga prosi miloščine. Slikar mo odvrne: Ali bi ne hoteli, ako vam dobro plačam, iti z menoj? Jaz bi vas rad naslikal. Mož je bil takoj zadovoljen in :rre z slikarjem. Ko je dovršil sliko, obe>il jo j h zraven podobe mladeniča. A ob tem pogledu se j»- izgubljeni m< ž piestrašil in solze ga polijo. Pokazal je > prstom na podobo, ter rekel: To je tudi moja slika. Pred dvajsetimi leti ste jo naslikali tudi vi. Takrat sem bil še nedolžen, a sedaj sem razozdanec. Nato zaj u>ti ^olze«'* se sobo. Tudi na človekovem zunanjem se večkrat pokaže prelomitev Božjih zapovedi. In brezdvombeno ni bil vselej v zmoti oni grški modroslovee. ki je menil, da ti le saiLo -»d lepega obraza more odsevati rednost. (iOHftici .1/. h'. Skof Spalding o -American Lady~ t. j. o amerikanski ženi. V 1 »etroitn je zborovalo pred nekaterimi dnevi društvo za dobrodelnost in poboljšauje moralnega življenja, katerega se je vdeležil tudi katoliški škof Spalding iz Peorie, 111. — Skof Spalding je že 2f> let na dosedanjem mestu, je eden cajvglednejših katoliških prelatov v Združenih dizavali. Pomemben pesnik jt in splošno priljubljen m vghden mož z bogatimi živi jonskimi izkušiiijaiui in bistrim opazovalnim razumom. Zato je njegov govor, ki ga je imel ob tej priliki, še t«'iik«» večjega pomena. Stavek, ki je takorekoč prava obsodba našega ženstva, «se glasi: „('e bi bile v naši ti e že M žene velikodušne j še. bolj premišljene in inteligent-nejše. pa bi v najkrajšem času izginila vsa prostaštva in izginili bi drugi grehi." < e je kje na svetu kako bitje, ki samo sebe obožuje, tako se zamore to trditi o „Ame-rican Ladv. Zato pa je dregnil škof Spalding takorekoč v sršenovo gnezdo, ko je obdolžil ainerikansko ženstvo, da je krivo treh četrtin vseh hudodelstev. ki se izvrše v Združenih dr zavali. C'v bi «e drznil kaj takega trditi kak ^tujee". najmanj bi ga takoj lineali, če ne de-janjsko. pa \saj »in etfigie". No. škof Spalding je pristen Amerikanee m zato je n lego v a obsodba vzbudila poleg skrite jeze tudi velikansko zanimanje. Takozvani »svetovni časopisi" so v veliki zadregi. Ženskam se ne upajo zameriti, škofovih besedil ni mogoče utajiti, dokazati se pa tudi ne da. da te besede niso resnične. In tako vgib-Ijejo ti modri časniki in bodo še vgibali nekaj časa. na kaj je pravzaprav škot mislil, ko je pripisoval ženskam toliko odgovornosti na storjenih hudodelstvih. Mi sieer tudi ne vemo, radi česa je nakladal škof Spalding toliko odgovornosti ženskam, toda vganiti nam pa ni posebno težko. Veliko pripomorejo ženske za razširjeuje in pospeševanje hudodelstev s tem, da se za vsakega hudodelca sočutno zanimajo, da to zanimanje kažejo in ga razširjajo. Czolgoseu. atneri-kanskega predsednika morilcu, so pošiljale iz takozvanih najboljših krogov dame cvetke iu druga darila, tolažilna iu sočutna pisma. Na smrt obsojena razbojnika brata Briddle v P.tts-burgu je rešila na prosto ženska, ki je bila žena in mati, pripravljena je bila za nju žrtvovati življenje. Ko sta bila na begu malopridneža ustreljena, kazale so vse ženske za morilca največe zanimanje, v tisočih in tisočih so romale v morgue k njunim truplom, nosile jim cvetek ter trgale z njih obleko za spominj. In za vsako le količkaj interesantno obravnavo, za vsakega zločinca se ženske najbolj zanimajo in kažejo t o 1 i škodljivo i n p o h u j š 1 j i v o sočutje. Ali to vedenje žensk ne de'a naravnost novih zločincev? Z mirno vestjo rečemo: Da! — Zato ni treba navajati niti dokazov, ker so vsakemu razsodnemu človeku takoj jasni.*) In ali ni škof Spalding mislil tudi na one „Ladies", ki tiče noč in dan po klubih, se zanimajo za vse, samo zato ne, kar je njihova naloga, zanemarjajo moža in deco in delujejo le na to, da se mnogo o njih govori in piše in slika? Ali ne zaslužijo te žene očitne graje, opravičenega opominja. In nadalje: ali ni škof Spalding mislil tudi na statistiko ločitev zakonov. Res je, da zakrive moški marsikateri nesrečni zakon in marsikatero ločitev. Toda kdor le nekaj časa pazno motri in zasleduje obravnave o ločenju zakonov, ta kmalu uvidi, da so ženske v pretežni večini krive, da se to moderno zlo, ki ima tako grozne posledice, razširja s tako čudovito naglico. Ločena žena ne uniči s tem navadno same sebe, marveč tudi moža in otroke, velikokrat celo sorodnike. Na to in še na marsikaj drugega je mislil brezdvomno škof Spalding, ko je izrekel v Detroitu one za uho sicer grozne, a popolnoma resnične besede. Ne zgražati se nad temi besedami, marveč delovati na to, da v prihodnje ne bodo več resnične! /'" ,,Antertl'a}\*knn Slovena." *) Nič drugače ni bilo zadnje tedne v blaženi Italiji, kjer so silovitemu tatovu in morilcu Mussol-no Lahinje izkazovale tolikih prijaznosti, da nas je bilo sram. Vrtdništvo Iz osrčja Afrike. Marsikedo misli, da je moderna kultura obiskala že vsak kotiček najbolj odtujemu kraju sveta. A žalostna poročila apostolskih mož nas prepričujejo da je kar malo vspeha vsem prizadevkom onih, ki so si stavili nalog, ponesti omike žar divjakom po malopoznatih krajih prostorne, neodkrite, nepod-jarmliene Afrike. Zakaj ne? Prvič so ti nositelji kulture sebičneži, ki s kruto :lo nosijo pod plaščem omike britki meč. Z mečem jim jemljejo prostost. To postopanje nikakor ne priporoča belokožcev omike. Od druge strani pa zapira omiki vhod v te kraje velika, a tudi zvita prizanesljivost vsem vdomačenim barbarskim razvadam. Sem spada ljudozrštvo, ki ga moderni smatrajo že za staroveške bajke, a še bujno cvete med divjaki, ki stanujejo ob reki Niger o bri-tiških pokrajinah (Črna reka). Klavni darovi malikom. obstoječi iz nesrečnih človeških žrtev so tu še navadni. Temu konec storiti biia bi gotovo najvažnejša naloga onim, ki tod z mečem v roki razširjajo svojo (!) omiko. Drugo, kar bi se moralo mej njimi odpraviti, so deto-mori,tu so kaj navadnega. Preračunali so, da izmed desetero otrok v družini izgine njih osem; in kam z njimi? Vražarice jih rabijo v svoje namene; njim jih divji stariši posili nosijo, da jim prorokujo iz otročjega srca njihovo bodočnost, izid setve, lova. Suženjstvo po mnogih krajih bujno cvete in vedno tožijo misijonarji, da belokožci z domačimi hujše postopajo nego s sužnji ter jih prodajajo svojim sosedom. ».Ognjena voda" je drugi strup, ki uničuje črnopolteže in to že dovajajo leto za letom v ogromni veličini, glavno sredstvo s katerim širijo ..kulturo*'. Torej ni zastonj tožil na pariškem piotisuženjskem kongresu msg. Le Roy, voditelj očetov sv. Duha in trkal na vest evropejskim močem: uaj odpravijo tu navedene nedostatke, da zamore prodreti v te kraje prava omika, vredna imena. Saj se jim je do sedaj žalibog le pod pretvezo vsiljevala. Potem bodo pravi kultuio-nosci, apostolski možje želi več sadov, nego jih žanjejo do danes. L. P. Josip Hasl. (D&lje. i H a slo v prevod prekaša vidno Rupni-k o ve ga. .laseu je in lahko umeven v tem, ko se Rupnikov krotoviči in brez potrebe razblinja. In kako lepo slovenščino piše Hasl v primeri s svojim so-provajalcem. .ledna najhujših napak nekdanjih slovenskih pisateljev je njihova nedosledna pisava sikaleev in šumevcev. Tej napaki se ni ognil Rupnik, pač pa do malega Hasl. V predgovoru »Svetemu Postu" piše: ,.Tu kratku s (z) sim od tiga dolgiga (f), inu ta dva čerka. ali Pukštaba sh (ž) sim skerbnu od unih dveh lh (š) rezločil, brez kateriga rezločka kratku nikar ni mogoče kravnske bukve prov brati, de narečem, zastopiti. Tu kratku s (z), koker tudi sh (ž) je treba liiehku. tu dolgu f (s) pak. inu fli (š) je treba ojstru izreči: sad (zad), shala (žala), fad (sad), fhala (šala). Skor en ravnu taki razloček se tudi ima med z (c), i ti zli (č) delati: žagam (cagam), zhakam (čakam)." Hasl skoro povsod drugod razločuje s in z. s in z, samo tedaj krši pravilno pisavo, kadar rabi majuskule — v tem slučaju je najbrže kriv tiskar — in konec besed u. pr. en moš P. lu, kriš P. 12. Ambroš 1J. 13. laš P. 89. .Tudeš P. 113. sovraš P. 146. 148. sedeš P. 416.. obras P. 96. Pisatelji 17. veka in tudi oni iz začetka 18. stoletja so dosledno pisali debeli „1" z ,.1". Sredi imenovanega veka pa je slovenščina čedalje bolj propadala. Večina slovenskih pisateljev je uvela v knjigo rovtarsko izgovarjanje ..v namesto ..1". Rupnik piše: govorin. moučou, poslou, biu . . . Tudi Hasl u uhaja sem te rt j a kak ..v izpod peresa, kjer bi moral pisati ,.1*. u. pr. tovkli P. 7*, tovčejo P. 434. izdovbil P. 433, kupuvavce P. 58. spoznuvavc P. 347; Boga - zatajivci P. 213». svitav turn P. 311. umetovni možji P. 266 (poleg ena velika umetalnost, ali kuiišt P. 212). do tav P. 18«. brez premisuka P. 317. čovn P. 3«U. toda to dela le izjemoma, praviloma piše J", mnenja pa. da ljudje izgovarjajo ..v pišoč: ..Dostikrat sim po stari navadi ..1" pisal, kjer je treba ..ir izreči koker: dolžan, sim sturil. sylnu." Pravopisne oponinje v predgovoru „Svet»mu Postu" svedočijo, kako si je Hasl pri za d e v a 1 /. a pravilno slovenščino. „Tacih mož je bilo malo. kakor Hasl. de b i b i 1 i na t o m i s 1 i 1 i. kako naš jezik prav pisati.*4 ga hvali Metelko v svoji rokopisni Pismenici. Težko se je bilo tedaj vkvarjati s slovenskim pisanjem, ko je bilo tako malo slovenskih knjig in šole tako redke, pa še v tistih, kolikor jih je bilo, ni bilo do malega nobenega pouka v materinščini. O težavah pisateljskega delovanja toži Hasl takoj na prvi strani svoje knjige. „Letu moje prepisanje scer ni. navejm. koku popolnoma. inu lepu; zakaj pervič je že vselej ena velika težava bukve iz eniga v' ta drugi, susebnu pak v kraynski jezik prestaviti. K' drugiinu se pak jest še nisim skuz letu pol četertu lejtu mojga Pridigarstva v' Lublani toku popolnoma na kravnsko besedo navadil. de bi meni ua leti veliku namaiikalu; ali na eno tako vižo sim jest vender le te bukvice ua kraynsku prepisal, de bo vsakteri lohku zastopil, kaj kje očem reči." Enako se tudi kouec predgovora opravičuje: ,.Navzemi meni za zlo. če sim se kje al v' besedi, al pak v' pravopisnosti zalejtel." Hasl zatrjuje, da seje z g o 1 iz ljubezni do Boga in do bližnjega uaučil tega. kar zna in si* še ven in ven uči „kraynsku" pisati i govoriti. Zavedajoč se hib in nepopolnosti razodeva pisatelj resno voljo iznebiti se jih in napredovati v slovenščini. Ako primerjamo njegove rokopisne „ Večne resnice*' s „Sv. Postom*4, moramo priznati precejšen napredek. Dasi rabi še pogostoma člen in za nikal-nice ne deva rodilnika in ne razločuje sklonov tako, kakor njegov vrstnik Korošec (iutsiiian iu takisto ne vselej dovršnih in nedovršnih glagolov, vender se odlikuje Hasl z mnogimi jezikovnimi vrlinami. Kako lepo mu pristajajo n. pr. mnogi pridevniki sedanjega časa (ti ponižnu klečijoč. ti na tvojirau obrazu ležeč namest mene za zamiro prosiš. P. 26. vy bote vse prejeli, za kar kol molijoč prosite. P. ."»7, jezo čez taistiga, kateri nas je morebiti mcniu gredoč gerdu pogledal, ali se ni zadost globoku nas pozdravlajoč perpognil. P. 67. Judji so celo taisto noč čuječ d oper- nesli. P. 73. inolio za njegovo se ži od života ločeočo dušo. V. r. ">4 in dr.) ali nekatere krajše oblike 3 osebe iun<»žnega števila sedanjega časa (vlejko V. i 44. ote. P. 202. on v note. P. 227. perbvo. P. 273. reskose P. 31«, občute. V. r. itd.) Kaz»*ii par ljubljanskih spak — dam nam. domov, sina nam. sva in gun nam. oni (Hasl rguncau v , »Večnih resnicah-, v rSvetem Postu" rabi *unu) — razen teh spak piše naš pisatelj dol en j šč i no , k a t e r c s e i e n a v z e 1 od starih p i s a 1 c e v. V pravopisu — pravi, da se je ravnal večinoma po e v a n g e 1 j s k i knjigi, ki je izšla v Ljubljani 1. 1754 Žal. da te evangeljske izdaje nisem mogel dobiti v roke. Ha>love svetopisemske navedke sem primerjal z Dalmatinovo biblijo, a se ne vjemajo. Hasl ni zajemal slovenščine iz protestantskih knjig, nego jo je črpal iz pisateljev poznejše katoliške dobe. Opozorim naj tu na nekatere a r h a i z m e in na slovenski besedni zaklad Ha slov, ki ni porabljen v P 1 e t e r š n i k o v e m slovarju. V prič ne bukvice, vprični P. 1: lubec P. 7; clergdi P. 9 — drnjcie: otožlivost P. 11 = otožnost; sterdeni V učen i k P. 13 = mellithms: z' rokami tlaskanje P. 13: odžalnik P. 1« = tolažnik; odžalil P. 16: od-žalenje P. 169: ti ves rašapirjen sediš P. 23 = raz-čeperjen. naše rašapirjeue peretnice P. 215: naištivenu P. 2>. 167. 398: darotlivost P. 34; koku nadarotlivi smo m v v ln bežni proti Bogu! P. 177 = untreigebig: od unod P. »7: pred svojima očvma P. 37; napočut-livost P. neobčutnost; pobeg P. 39: erjuvust p. 30 = rjoveuje: pomyve P. 43 = pomije: perho-diše P. 6o. 217 prihodki: z enim žovčnim kelham P 65: počutliv P. 65: uhu je znpet na glavo percelil P. 66: naprešernost P. 76 = prešernost: vse polnu tih narnaprešerniših ludv P. 78: ta hudobni tarski služabnik je obmutil P. «4: bvavnik P. 85 = tisti, ki koga bije: na očv (de bi vsaj na očy pravico imeli leto k smrti obsoditi) P. 87. zbrisani goluti P. 89 = prebrisani <:.: v' lice luskali P. 99; u vseh hudobijah tforzrejeni zatepenci P. 99 =- verstockte. iz svojo žertijo P. loti ž rt jem; nadležajo P. 100. 323 = nadlegujejo, za naše perjatele P. 1«»2: tem zmam-lenim divicain je bil rekal P. lo9 -= fatnae virgines; v' temi teh zinam P. 112: v' malykovskih zmamah P. 211: od svoje hude vestv pesan inn martran P. 113. imi rabeljni brez zavupanja eniira polohkanja pezajo P. 114: dnarji čez njegovu serce naoblastujejo P. 116: pregreh«* oblastujejo P. 306: on se je pred Christusam sercoviden delal P. 121 <= odkritosrčen; on seje zairreznil i v brezno) P. 121: sodlive misli P. 124. 125: od zunaj beli lapuhi, od znotraj pak čemi orli p. 127 — labodi: takrat je on res. koker en lapuh pred smrtjo !\ 385: tvoja srošina neč nebo počislana P. 13N: serce iz zavistnostjo zakrivati P. 139 = raa-chinationibus: z* zložnostjo teh sere P. 145 = sloga; nižiši P. 145: sta bla poprej eden timu drugemu sy Inn sovraš P. 146: priazniv P. 147; prepirk 1». h,h = prepir, k' enimu videžu P. 148 - na videz: podlesti P. 149 prekaniti; več perjaznikov, tvojiira sereniira perjaznika P." 15«» prijatelja: vino-♦rradar P. 151 — vinogradnik; de kadu sporedam iz ene preirrehe v" to drugo dolpade P. 163 = spore- doma: eno ternasto krono P. 182; ostroga P. 176, 20o = železno orodje za bičanje (on je skuz svojo naizrečeno serčnust, muč, inu stanovitnost, ostroge, in vse k' tepenju perpravlenu orodje skerhal . . . Kry, katera je Christusu iz predertih žil njegoviga skuz ostroge, inu strašnu orodje per gajžlanju zelu navsmilenu razmesarjeniga života obilnu doltekla), sjlnikov P. 200; fajtač P. 202 = dvomljivec, neod-ločnež (Kaj praviš ti Pilatuš? Si ti tedaj en taki fajtač? toku sem, ter kje govoriš? tvoje govorjenje ni krop, ne voda . . . Glagol ,.fajtati" sem čul iz ust svoje matere v pomenu: dvomljivo, neodločno vesti se), porodnik P. 207 = Ahne (preč iz žlahtnimi ro-dovami, inn z' dolgimi verstmy tih Porodnikov!); kadilnik P. 215 == kadilnica; perpadek P. 218 = Fall, easus (per tih nartežiših perpadkah); rezbijaln P. 220 = razbijalo (taisto narmočnejši razbijalu); prežušnica P. 230. Župnik Iv. Vrh ovni k. {Koo^e prihodnjič.) I. Br&tovske zadeve molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec julij 190 2: Spoštovanje