PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADNI KRIZI SE NI VIDETI KONCA
NOVA POSVETOVANJA MANDATARJA ANDREOTTIJA Z DELEGACIJAMI LEVE SREDINE IN Z LIBERALCI
Včerajšnji pogovori niso privedli do razjasnitve položaja
RIM, 12. — Vladni krizi še ni videti konca. Skoraj en cel mesec je bil potreben, da so stranke leve sredine ugotovile, da je nadaljevanje organskega vladnega sodelovanja nemogoče. Sedaj pa kaže, da bodo potrebna dolga pogajanja tudi za sestavo volilne vlade, ki naj razpusti parlament in skliče predčasne volitve.
Mandatar Andreotti
Mandatar Andreotti je tudi danes nadaljeval pogovore z delegacijami nekaterih strank: v svojem uradu je sprejel zastopnike PSDI, PSI in KD, popoldne pa se je pogovarjal še z liberalno delegacijo.
Prvo srečanje je imel Andreotti z delegacijo PSDI, v kateri so poleg tajnika Ferrija bili še Ta-nassi, Jannelli, Orlandi in Cari-glia. Po pogovoru, ki je trajal nekaj več kot eno uro, je Ferri v kratki izjavi časnikarjem povedal, da so socialdemokratski zastopniki obrazložili mandatarju sklepe včerajšnjega sestanka strankinega vodstva, na katerem so zavrnili možnost enobarvne demokrščanske vlade ter izrazili pripravljenost za sestavo vlade, «sestavljene in podprete v okviru levega centra*.
Neki časnikar je nato vprašal: «Kaj pa glede dvobarvne formule KD - PSDI?»
"“""•n.......................mniniii....
AlLENDEJEVA napoved v govoru tekstilnim delavcem
Zaostritev odnosov
tued Čilom in ZDA
Kanada, Japonska, in zahodna Evropa upoštevajo čilske gospodarske težave
jC0NCEpcion '(Cile)i 12.	-
Vorjseonik Allende v svojem go-
jg delavcem tekstilne industrija v Concepcionu je izjavil, da rrH.‘(fr*/*° ^gospodarske vojne* ®A in Čilom. Po predsed-iUeaVt>m mnenju se bodo odnosi lter .jjbema državama zaostrili, °dškivJ ■ 3 v'ac*a ne plačala Ijen« -'ne za nedavno podržav-jj. čilske rudnike bakra. Pred-Pfjyllc Allende je omenil, da je fijj 4 do prvega spora že prejš-r<
Zahtevo je postavila ki n^a družba Ennecot Cooper, Za . eva takojšnjo odškodnino V0! rudnik v Čilu. čilski pred-ic še izjavil, da bo em-ga r* mogoče zadeval tudi dru-t^.^dročja ter se morda razširil lov' na Pošiljke nadomestnih delih str°je ter na surovine, ki Cile mora uvažati iz ZDA. želo i_e..?e izjavil: «Cakajo nas
ofcj^tek, ko je ameriška vlada de „ embargo za čilske skla-
^Jeotle __ ..................
da° časi*. Pristavil pa je, dol Clle namerava plačati svoje l^g*. toda zahteva določene o-
d(.^ *ei zvezi je predsednik Allen-dne P?dal intervju ameriškemu lor» n'^u *Cristian Science Moni-dd 'z Bostona. Allende je po-va[a ' da bo čilska vlada spošto-obv Sv°je mednarodne finančne Ust5.H0.sti, da bo ostala zvesta žati 1 *n da ne namerava izva-Atrw„rfVoluc‘je v dežele Latinske čilska e' Pristavil je še, da je <tiu vlada naklonjena mešane-»ospodarstvu.
f?Sednik Allende je omenil a je njegova dežela nale-
*..
Jela na največje težave pri političnih in gospodarskih krogih ZDA. Zelo lažje pa se je sporazumela s Kanado, Japonsko in Zahodno Evropo. «Te države — je dejal — so dokazale zelo dobro voljo do _nas in do zahtev, ki smo jih 'postavili na področju kreditov*.
V svojem intervjuju je Allende izjavil, da znašajo čilski zunanji dolgovi 4.226 milijard dolarjev in da Čile ne more plačati vsako leto nekaj več kot 400 milijonov dolarjev obresti. Je pa pripravljen, da bo vse te svoje obveznosti poravnal, če se bodo upoštevale njegove težave, čilski predsednik je nadalje poudaril, da bo čilska vlada podpirala vse oblike gospodarstva, vštevši zasebno pobudo. Banke je podržavila ne zaradi ideoloških razlogov, temveč zgolj iz praktičnih potreb.
Zemlja v Anconi se j« umirila
ANCONA, 12. — Po osmih dneh, odkar je Ancono prizadel prvi močan potres, je bila pretekla noč popolnoma mirna. Seizmografske naprave niso zabeležile niti najmanjšega potresnega sunka. Hkrati sporočajo, da bo v petek, 18. t.m. seja poslanske komisije za notranje zadeve, na kateri bo notranji minister poročal 0 položaju v anconski pokrajini po potresu.
Ferri:	«Dvostranska formula
spada očitno v vladnn hipotezo v okviru levega centra.*
Vpr.: «Predvideli ste tudi podporo liberalcev?*
Ferri: «Ponavljam: vlada, ki naj bi v parlamentu dobila glasove iz vrst levega centra.*
Vpr.: «Liberalci so torej izvzeti?*
Tokratno je odgovoril Tanassi: «Seveda so izvzeti, saj ne spadajo v levo sredino.*
Nato je bila na vrsti delegacija PSI s tajnikom Mancinijem na čelu v kateri sta bila še De Martino in Pieracoini. De Martino je po srečanju izjavil, da je socialistična delegacija izrazila Andreottiju nasprotovanje vsakršni enobarvni vladi, pa čeprav samo volilni. »Navedli smo vzroke — je nadaljeval predsednik PSI — ki govorijo v prid koalicijske vlade. To so politični in ustavni vzroki. Iz političnega vidika bi sestava enobarvne vlade pomenila samo nadaljnji premik KD na desno s praktično neizogibnim rezultatom, da bi se zaostrila polemika med strankami. Z ustavnega vidika pa se nam ne zdi korektno, da bi ena sama stranka, brez večine in brez zaupnice zbornic, izvedla tako delikatno in važno dejanje, kot so splošne volitve, toliko bolj, ker gre za izjemno in za Italijo novo dejanje, kot je predčasni razpust parlamenta.*
V svojem uradnem glasilu pa so republikanci danes znova potrdili, da ne mislijo sodelovati v volilni vladi. Glede" formule vlade, ki naj izvede predčasne volitve, je PRI mnenja, da dejansko ni razlike med enobarvno ali tribarvno. Sicer pa republikanci poudarjajo nujnost, da se kriza čimprej zaključi: uvodnik glasila PRI nosi zgovorni naslov «Pohiteti».
Italija in Francija uradno priznali Svobodno Bengalijo
RIM, 12. — Predsedstvo vlade je sporočilo: «Italijanska vlada je priznala Ljudsko republiko Svobodne Bengalije. V skladu s tem bodo vzpostavljeni običajni diplo matski odnosi med obema državama z zamenjavo veleposlanikov. Predsednik vlade Colombo je o tem osebno obvestil predsednika vlade Svobodne Bengalije Mudži-burja Rahmana v posebni poslanici, ki mu jo je poslal v Dako.* Tudi iz Pariza poročajo, da je francoska vlada danes uradno priznala novo bengalsko republiko. Priznanje je sporočil danes francoski generalni konzul v Daki tamkajšnji vladi.
Pariško zasedanje skrbi Amerikance
PARIZ, 12. — Vietnamsko vprašanje je bilo tudi danes v ospredju političnih dogodkov v Parizu. Za zaprtimi vrati so ga obravnavale štiri komisije «Svetovnega
""■■m...............................................................im
Danes četrti protestni pohod v Ulstru
®LFAST, 12. — Jutri zjutraj „ua Severnem Irskem prire-t)~e četrti protestni pohod v .Ul razdnhin Hveh tednov. To
, —1 razdobju dveh tednov. To u Pohod v mestecu Enniskil-
ubliR6 tuc*' ^izu me'e z *rsk°
“hod v Enniskillenu pa ne pri-združenje za državljanske n Ce- temveč organizacija Seri Ra , odporniškega gibanja.
. eclnik združenja, angleški 'oentarec McManus ie izia i a Pričakuje da se bo po-a udeležilo vsaj 10 000 ljudi. Rieška vojska je že zasedla lj“.6 Položaje v mestecu in v
“hod v Enniskillenu je precej ?• ker živi v mestecu moč-, kupica protestantov, ki so zagrozil^ da bodo priredili “llPohod.»
j °j;ganizatorie poht/da pa nb-Se neka druga nevarnost: T^iu je nastopaV, združenje u^avljanske pravice, ki je
bolj zmerno kot pa McManuso-va organizacija za katero menijo, da se oslanja na skupine levičarskih »provisionals* irske osvobodilne vojske (IRA).
Med tem se na Severnem Irskem nadaljujejo atentati. V Lcn-doderryju je do tal pogorela neka tekstilna tovarna. Neznani teroristi so namestili v notranjosti tovarne peklenski stroj s 15 kg eksploziva.
Snežne padavine v Iranu povzročile velikanski zastoj prometa
TEHERAN. 12. - Po obilnih snežnih padavinah ki so v prejš njih dneh odrezale od sveta velik del gorskih vasi v Iranu, so te heranske oblasti sporočile danes da nadzorujejo položaj Iranski tisk je tudi demantiral vesti o
4.000 mrtvih in podobne, ki naj bi bili izgubili življenje v gorskih predelih zaradi velikanskih plazov, ki so se usuli na vasi in so jih pokopali-
Oblasti so vzpostavile letalski most z osamelimi gorskimi predeli, tako da je prebivalstvo preskrbljeno z živežem.
Helikopterji iranske vojske so morali v preteklih dneh opraviti veliko reševalno akcijo. Na cesti, ki povezuje Kaspijsko morje s Teheranom ie zaradi snežnih padavin in zametov ostalo blokiranih približno 4.000 avtomobilistov. Vojaški helikopterji so odpeljali ženske in otroke v bolnišnice v prestolnico in so pripeljali avtomobilistom, ki so ostali na cesti, odeje in nekaj hrane. Deve delo se je. da so danes buldožerji končno prebili snežen zid. tako da se velikanska kolonu avtomi-lov lahko odpeljala proti prestolnici.
zasedanja za mir in neodvisnost indokitajskih narodov*. Te komisije so: politična, gospodarska, komisija za preučevanje raznih aspektov vojne ter akcijska. Vse komisije stremijo za ciljem, da seznanijo vso mednarodno javnost o odgovornosti ZDA za agresijo v Indokitajski ter da ustvarijo široko mednarodno fronto za konec vietnamskega pokola.
Na zasedanju ni navzoča Ljudska republika Kitajska. Sovjetski delegat Tjotr Pemenov je danes poudaril veliki sovjetski doprinos v boju Severnega Vietnama proti ameriškim napadalcem.
Amerikanci so zelo zaskrbljeni zaradi sedanjega razvoja dogodkov. V Parizu sta se sestala poslanik Porter (šef ameriške delegacije na pariški konferenci o Vietnamu) ter ameriški poslanik v Sajgonu Bunker, da bi preučila učinkovite ukrepe kot protiutež « Svetovnemu zasedanju ».
Ameriška vlada je v znak protesta že prekinila za nedoločen čas zasedanje konference o Vietnamu.
STAVKA BRITANSKIH RUDARJEV PREMOGOVNE INDUSTRIJE
Velik zastoj v industriji zaradi pomanjkanja elektrika
Predsednik vlade Heath je napadel delavce in si s tem nakopal sovraštvo tudi v lastnih vrstah - Mesta ponoči so bila brez razsvetljave
16. t.m. poteka 150 let od rojstva prvega beneikega narodnega buditelja Petra Podreke. Članek berite na kulturni strani
LONDON, 12. — Pomanjkanje električnega toka žaram stavke rudarjev premogovne inuustnje je posvrocilo v vsej britanski industriji naj večjo krizo v zaanjin 50 letni. Vse tovarne so zmanjsaie proizvodnjo. Napovedujejo, da če spor med rudarji in državno ustanovo za premog ne oo kmalu resen, o o že v ponedeljek vec kot 20.000 inuustnjskin poujetij zaprio svoje ooraite suri mn v moiu, ker primanjkuje električni tok.
Pomanjkanja toka, ki ga proizvajajo v termičnih elektrarnah, je nudo prizadelo tudi prebivalstvo. Oblasti so strogo omejile potrošnjo in gospodinjski stroji že nekaj dni popolnoma počivajo. Ponoči pa brlijo v londonskih stanovanjih ieščerbe in sveče. Zdi se, kot da bi se vrnili v vojno obdobje. Tudi ulice niso več razsvetljene in edino avtomobili s svojimi žarometi razsvetljujejo mesto. Utihnili so radijski aparati in televizorji, tako da ljudje sprejemajo vesti le s tranzistorji, s katerimi so včeraj poslušali poziv, ki ga je predsednik vlade Edvvard Heath naslovil na prebivalstvo. Predsednika vlade so demonstranti ob prihodu v Liverpool, ko je prišel na sedež konservativne stranke, sprejeli s sovražnimi klici in ga začeli obmetavati s prižganimi baklami in svečami. V govoru, ki ga je imel Heath v Liverpoolu, je ostro napadel stavkajoče rudarje in pri tem dejal, da če ne bo prišlo kmalu do dobave premoga, bo prizadetih na mibjone ljudi, ki bodo ostali brez dela. Pri tem je dodal, da stroge omejitve električnega toka pomenijo tudi stroge omejitve za vsakega moškega, žensko in otroka v vsej državi. S temi omejitvami, je dejal Heath, bodo prizadeti vsi, tudi bolniki v bolnišnici.
Heath je nadalje dejal, da bo kmalu ostalo brez dela na milijone moških in žensk, ker bodo morale tovarne ustaviti obratovanje. Pripeti se lahko, da nekatera podjetja sploh ne bodo obnovila obratovanja. »In vse to samo zaradi trdovratnosti rudarjev, ki nočejo sprejeti poprečnega povišanja plač v višini treh šterlingov na teden. Ustanova za premog je ponudila povišanja, s katerimi bi postale rudarske plače ene naj-višjdh med vsemi delavci*.
Ta napad predsednika vlade Heatha na rudarje premogovne industrije ni bil všeč niti nekaterim konservativnim časnikom. Zdi se, da se je Heath prenaghl in da je zapravil za svojo stranko še zadnje simpatije pri delavcih. Urednik za industrijska vprašanja «Daily Maila* piše danes, da je to vprašanje, ki se je v začetku zdelo zelo majhno, »postalo neukrotljiva zver* in ua je vlada pri tem napravila gorostas-ne napake. V uvodniku časnik poudarja, da to, kar se je zgodilo, se ne bi zgodilo, »če bi pristojni ministri pokazali vsaj trohico
človeškega razumevanja*. «Daily Telegraph*, ki običajno podpira Heathovo vlado, pa jo v tem primeru obsoja, da se ni pravočasno znašla in da bi morala poskrbeti že mnogo prej za omejitev toka.
Najbolj razširjen britanski levičarski dnevnik «Daily Miror* pa je objavil članek z velikim naslovom: »Najtemnejša Heathova ura* in pravi »da je politika gospoda Heatha propadla na najbolj viden, sramoten in porazen način*.
Kot smo že pisali, se je stavka rudarjev v premogovni industriji začela pred enim mesecem.
Malfatti v Tokiu
TOKIO, 12. — Predsednik komisije Evropske gospodarske skup-
nosti Malfatti je dospel danes v Tokio na sedemdnevni uradni o-bisk, med katerim se bo pogovarjal z japonskima ministroma za zunanje zadeve Fukudo in za finance Mizuto. z vladnimi funkcionarji in s predstavniki japonskega gospodarstva. Malfatti bo obiskal tudi cesarja Hirohita ter si bo ogledal številne tovarne.
V japonskih vladnih krogih poudarjajo, da ne bo prišlo med Mal-fattijevim obiskom do pravih pogajanj, pač pa le do izmenjave mnenj za izboljšanje le poglobitev odnosov med Japonsko in EGS. V istih krogih poudarjajo tudi, da ie Japonska pripravljena privoliti v klavzule za zaščito evropskega trga pred prevelikim dotokom iaponskih izdelkov, toda le s pogoiem, da bi bila veljava teh določil časovno omejena
iiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
NA POBUDO IK SLOVENIJE
Priprave za počastitev 60. obletnice rojstva revolucionarja B. Kidriča
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 12. - Letošnjega desetega aprila bo minile 60 let od dne, ko se je rodil znani revolucionar in družbenopolitični delavec Boris Kidrič-Peter. Zato je sekretariat centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije pred dnevi razpravljal o tem kako naj bi proslavili njegov življenjski prispevek k napredku delavskega razreda in narodov Jugoslavije. Toliko bolj, ker je v teoriji in praksi vedno branil neodvisnost Jugoslavije in učil, da .je opora na lastne sile krepitev gospodarske moči in moralno politične enotnosti poglayitno jamstvo te neodvisnosti. Vsa njegova dela so prežeta z bojem proti birokratizmu in usmerjena v samoupravljanje in socialistično demokracijo.
Sekretariat CK ZKS je podprl namero Inštituta za mednarodno delavsko gibanje v Beogradu, da obdela in objavi zbrana dela Borisa Kidriča. Doslej so izšle že tri njegove knjige, vendar še vedno niso zbrani in objavljeni najvažnejši njegovi prispel« od leta 1949 do 1953. Ta dela pa so še toliko pomembnejša ker so v Jugoslaviji tedaj začeli razvijati novi ekonomski sistem, zasnovan na novih zgodovinskih spoznanjih samoupravljanja ter na prepletanju
planiranja in tržnih zakonitosti v organiziranju socialistične proizvodnje. Zato so v Sloveniji predlagali, da bi imenoval nov redak-j cijski odbor, ki bi zagotovil kar najhitrejšo izdajo najvažnejših del Borisa Kidriča v slovenščini in srbohrvaščini. V tem kratkem obdobju pa bi morah vsekakor pripraviti ponatis nekaterih razprav, ki bi predstavili avtorja v kar najbolj celoviti podobi, in obdelati nekatere ključne prispevke Borisa Kidriča kot teoretika in praktika revolucije.
V Sloveniji pa naj bi tudi kmalu ustanovili skupni odbor za proslavo, ki naj bi ga sestavljali predstavniki Zveze komunistov, socialistične zveze, skupščine mesta Ljubljane in institucij, ki so zgodovinsko povezane s Kidričevim delom in imenom. Naposled smo prav Slovenci najbolj odgovorni. da dostojno počastimo njegov revolucionarni in politični zgodovinski prispevek k razvijanju novih družbenih odnosov, so ugotovili na seji vodstva Zveze komunistov Slovenije.
DRAGO KOŠMRLJ
ODPRTO PISMO KMEČKE ZVEZE KOMISARJU KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE
Zakaj so bile volitve odložene?
Spoštovani gospod
komisar pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce
TRST Korao Italija 31
RIM, 12. — Zunanji minister Moro je sprejel na Farnesini voditelja italijanske delegacije v OZN veleposlanika Vincija.
Sklicujoč se na uradni sestanek pooblaščenega predstavništva naše organizacije z Vami in direktorjem dr. Veronesejem z dne 16. 12. 1971, za katerega smo bili zaprosili že z našim pismom 7 dne 30. 11. 1971, na katerem smo Vam imeli priložnost obrazložiti stališče	Kmečke	zveze	glede	ta
ko dolgo pričakovanih prvih volitev za kmečko bolniško blagajno v naši	pokrajini	in	potrebo,	da
se izvedejo hitro, jasno, javno in demokratično, da mora biti ves postopek dvojezičen — upoštevajoč neovrgljivo dejstvo, da je o-gromna večina neposrednih obdelovalcev naše pokrajine slovenske narodnosti — in na katerem smo Vam postavili vrsto točnih vpra sanj glede datuma volitev, volil nih sedežev, volilnega postopka, na katera ste izjavili, da niste v stanju	še odgovoriti	(razen	da
ste prejeli nalogo izvesti volitve ti roku 3 mesecev od Vašega imenovanja na to mesto) preden se ne posvetujete s pristojnimi oblastmi in na naše naslednje pismo z dne 5. 1. 1972, v katerem smo Vam bili zato prisiljeni ponoviti	pismeno	ista	vprašanja,
Vam izražamo osuplost naše organizacije in kmetov, ki jih predstavlja, cla še vedno nimamo od Vas nobenegat odgovora.
V tem času smo imeli le priložnost, da ste 12. januarja t. I. telefonsko na vprašanje našega upravnega tajnika po zaključku seje posvetovalne komisije komisarske uprave te blagajne sporočili, da bodo volitve dne 5. marca 1972, torej z majhno zamudo trimesečnega roka, ki Vam je bil postavljen za izvedbo volitev.
Nato ste imeli za potrebno, da osebno obiščete na domu edinega kmeta, ki je član posvetovalne komisije Vaše komisarske uprave (ali ste raztegnili Vašo vljudnost na vse člane te komisije? V tem primeru bi morali posebno česti tati Vaši delovni vznemi), kateremu ste poKazali nekak zapisnik z omenjene seje z dne 12. januarja letos, ki ste ga sami sestavili in iz katerega naj Di izhajalo, da je na kak način predlagal odložitev volitev. Obveščeni o lem. Vas je naš upravni tajnik obissal 27. januarja t. 1.. Vam uvodoma pojasnil, da bi Kmečka zveza in kmetje, ki jih predstavlja, neradi videli, da bi zamenjali korektnost odnosov in vljudnost do go sta za neumnost, da nam je nam reč precej jasno, da ni bil tako nenadoma zamenjan prejšnji komisar s funkcionarjem iz Rima z namenom, da se končno ugodi utemeljenim zahtevam naših kmetov, ki smo Vam jih tolmačili in da prav tako vemo, da tisti krogi, ki so za dolgih 17 let onemogočili volitve za demokratično upra vo bolniške blagajne, še vedno pritiskajo, da bi jih ne bilo, ker nočejo da bi domači kmetje, ki so v ogromni večini Slovenci, prevzeli v svoje roke to ustanovo.
Ob ponovni zahtevi, da tudi pismeno odgovorite na naša jasna vprašanja glede postopka, ker nam ni moglo biti dovolj Vaše telefonsko sporočilo z dne 12. 1. t. 1. o datumu 5. marca, za kar se je bila izrekla Vaša posvetovalna komisija, ste izjavili, da slišite več glasov, ki se ogrevajo za odložitev volitev (ne da bi povedali, kdo so nosilci teh glasov) in da zato ne morete začeti postopka do 3. ali 4. februarja, da se ne izpostavite nevarnosti, da nekdo prekliče Vaše odločitve.
Toda 4. t. m., ko smo Vas poiskali po telefonu, je osebje ool-niške blagajne najprej »pogledalo* če ste na sedežu, potem pa povedalo, da Vas ni. Čez kratek čas nas je pa Vaša uradnica zopet poklicala, povedala da ste ji »od zunaj* naročili, naj nam sporoči, da so volitve odložene. Ko smo Vas nato še isti dan in na slednje dneve iskali, so nam pa iz uradov bolniške blagajne odgovarjali, tudi sam poslovodeči direktor dr. Veronesc, da sploh nič ne vedd, niti kje ste, najbolj verjetno v Rimu, ker da ste izvršili svojo nalogo. Toda ali ni bila Vaša naloga, kot ste nam sam poudarjal, sklicujoč se tudi na točna navodila samega ministra Donat Cattina, da izpeljete volitve v 3 mesecih, to se pravi do konca februarja ali najkasneje prve dni marca?
Morate razumeti, da ima tudi potrpežljivost tržaških kmetov, po veliki škodi in krivici, ki so jo bili prisiljeni trpeti cebh 17 let, svoje meje.
Po jasnem odgovoru ministra z dne 23. novembra lani v parlamentu in po navodilih, ki ste sami rekli, da ste jih prejeli, si ne morejo tolmačiti te afere diuga-če, kot da nekdo hoče, izkoriščajoč tudi posebnost političnega položaja, ponovno in še dalje izigrati njihove zakonite pravice in ravnati z njimi kot z brezpravnimi in manjvrednimi ljudmi, ne kot enakopravnimi državljani (mar zato, ker pripadajo v ogromni večini slovenski narodni skupnosti?).
Imajo torej neovrgljivo pravico, in po našem Vi dolžnost, da se jim pove, če so zares bile te volitve odložene:
1.	Kdo je odločil, kdo je torej odgovoren za to ponovno krivico.
2.	Zakaj so odložene, ker morajo biti za to tehtni in utemeljeni razlogi. Nepojmljivo bi namreč bilo, da bi ostali nagibi in smotri take odločitve, ki je o-čitno prišla iz krogov, ki nimajo s kmeti nobenega opravka, zaviti v utemeljitev »ker se zdi primerno*.
3.	Do kdaj so odložene, torej za koliko časa? Ne bi namreč radi, da bi, kot smo bili priča celih 12 let, morali tržaški kmetje misliti, da se z odložitvami misli sploh onemogočiti volitve.
Da ni možen noben nesporazum glede odgovornosti, se sklicujemo in Vas ponovno opozarjamo na jasno in javno stališče tržaških kmetov, ki Vam ga je uradno tolmačila naša organizacija, da ne maramo nobenih odložitev, pač pa javne in demokratične prve volitve v kmečko bolniško blagajno. To med drugim jasno izhaja iz tiskovnega sporočila 29. 1. 1972, kot tudi iz pisma, ki ga je naslovil Vam in nam v vednost gospod Pietro Crevatin, ki odločno demantira Vaš zapisnik s seje posvetovalne komisije z dne 12. januarja 1972, v katerem bi mu hoteli dati v usta predlog po odložitvi.
Kot smo Vam sicer že napovedali, nimamo namena, da bi požrli to nadaljnjo krivico s samim generičnim protestom. Po našem mnenju je treba, da je našim kmetom vsaj razjasnjeno, kdo je tega ponovnega diskriminacijskega odnosa kriv.
Zato Vam sporočamo, da je naš namen zainteresirati vse pristojne ustanove, od ministrstva do mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje londonskega sporazuma, da se ugotovijo odgovornosti in končno vzpostavi pravica za kmete v tržaški pokrajini.
V upanju, da Vas bomo imeli čast zopet videti in v pričakovanju Vašega nujnega — ker tako dolgo pričakovanega — odgovora. Vas pozdravljamo
Predsednik Alfonz Guštin Podpredsedni' Dušan Kodrič Podpredsednik Alojz Debeliš Tajnik Marij Grbec Upravni tajnik Lucijan Volk
P. S. Ker nam nihče ne more povedati, kje Di Vas lahko dobili, upamo, da nam ne boste zamerili, če poleg naslovitve na urade kmečke bolniške blagajne, objavimo to pismo tudi v tisku v upanju, da boste na tak način še najprej z njim seznanjen (saj ste si med časom Vašega bivanja v Trstu priskrbeli prevajalca, da ste bili takoj obveščeni o poročanju slovenskega tiska o tem vprašanju).
Štirje alpinci umrli pod snežnim plazom
BOČEN, 12. — Štirje alpinci so umrli danes zjutrai na področju Malga di Villaltu blizu Bočna. druga dva vojaka t>s še pogrešajo. Kljub slabim vremenskim razmeram se ie danes zjutraj stotnija alpincev odpravila na pohod. Vojaki so napredovali v skupinah po osem mož. ko se ie nenadoma na neko skupino usul plaz snega, ki je zgrmel v dolino in povlekel s sehoi šest vojakov.
Ko sta zvedela za nearečo. sta predsednik republike leone in predsednik vlade Colomoo posla-• la sožalni brzojavki svojcem na-I srečnih vojakov
PnmorštHinevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. februarja 1972
PRVI UKREP DOLINSKE OBČINSKE UPKAVE
Zaradi onesnaževanja Glinščice odrejeno zaprtje tovarne ITLOC
V	tovarni so predelovali živalske ostanke v gnojila
V	Trstu spor zaradi grdečega morja» pri Sv. Soboti
Vprašanje onesnaževanja (v nekaterih primerih bi lahko uporabili tudi hujši izraz «okuževanja») okolja, vode in zraka, je tudi v Trstu na dnevnem redu. Žal je to vprašanje le domena strokovnjakov in najbolj občutljivih politikov. Vsekakor pa bi bilo prav. če bi se za to začeli z večjo vnemo zanimati vsi: organizacije, društva, upravni in drugi sindikalni organizmi, saj gre za življenjsko vprašanje naše bodočnosti in življenja skupnosti, ki je tesno povezana z okoljem, v katerem živi in deluje. Neravnovesje med človekom in okoljem lahko sproži nam zaenkrat še neznane, a zato ne manj nevarne reakcije in posledice. Ni naša pravica, tudi pred potomci, da v imenu napredka (je to sploh napredek?) ali »dobička* dopuščamo uničevanje priročnih značilnosti.
V kratkem se bomo k temu povrnili. Pokrajinska uprava je namreč pred časom pripravila podrobno študijo o tem, kdo kaj onesnažuje. Zanimivo je namreč vedeti, v kolikšni meri plačujemo različnemu industrijskemu razvoju našega mesta težak davek.
Zaenkrat se bomo omejili na citiranje dveh primerov, ki so dvignili precej prahu. Prvi je nam bolj domač, saj zadeva občino Dolina. V noči med zadnjim januarjem in prvim februarjem je neki občan opazil. da Glinščica prekipeva v mlečno-beli peni. Zadevo so javili miljskemu komisariatu javne varnosti, na kraj pa je prišel tudi dolinski občinski zdravnik dr. Mirko Slavec. Pozneje je posegel tudi pokrajinski zdravnik dr Rocchetto, ki je opravil pregled vode. Na tej osnovi je izdelal dve poročili: prvo za miljski komisariat javne varnosti, drugo za sodno oblast. Občinski upravi v Dolini, ki je zadevi skrbno sledila, pa je svetoval, naj ukaže zaprtje tovarne ITLOC. ki se nahaja pri opekami, prav ob Glinščici. Res je predvčerajšnjim izdala dolinska občinska uprava ukaz o zaprtju tovarne
Tovarna ITLOC je — vsaj tako so zatrjevali — predelovala živalske kosti v gnojila. Pozneje pa so ugotovili, da so v njej uničevali tudi mrhovine živali, predvsem goveda iz pro-seške klavnice ter živali, ki so poginile v vagonih, med prevozom.
V Dolini se vsekakor preiskava nadaljuje.
Drug primer pa je iz Trsta. Te dni je namreč sodna oblast začela sodni postopek proti odgovornim funkcionarjem tržaške občine zaradi enesna-ževania morja pri Sv. Soboti, nedaleč od »terminala* naftovoda. Pa ne gre za nafto v morju, nasprotno je voda pri terminalu skoraj čista. Pač pa se nekaj deset metrov vstran širi velik rdeč in smrdljiv madež. Gre za odtok iz občinske klavnice.
Sodna oblast je poklicala k odgo-vomnoti t"dj občinskega zdravnika dr FpbinniV kar ie zanj razmeroma presenetili v ukrep, če upoštevamo. da ie zadevno poročilo za sodno nani«a! nrav on.
Poidimo po vrsti. Dr. Fabiani je že večkrat, opozoril tako občinsko upravo. kakor upravo občinske klavnice na to. da obstaja nevarnost okuže-nia morskih voda. Zadnje opozorilo pa je naletelo na nepričakovan odziv: začetek sodnega postopka tudi preti dr. Fabianiju.
Ne vemo, zakaj dr. Fabiani ni u-kreeoi drugače. Kot kronisti smo zabeležili nekaj glasov, za katere ne moremo trditi, da so uradni, vsekakor na so zanimivi. Govori se, na primer, da je dr. Fabiani nameraval od samega začetka zapreti občinsko klavnico in zahtevati namestitev ustreznih čistilnih naprav. Od tega ga ie odvrnilo dejstvo, da ga je sodna oblast graiala pred časom, ko je ukazal ustavitev dela s strupenimi barvili v arzenalu «Sv. Marka*. Teda i so občinskega zdravnika opozorili. nai ne gre preko svojih pristojnosti in se strogo drži pravil. Zato naj bi tokrat dr. Fabiani opozoril vse nristoine organe, sam pa ni na
Danes, nedelja, 13. februarja
KATARINA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.27. — Dolžina dneva 10.16 — Luna vzide ob 6.17 in zatone ob 15.44. Jutri, ponedeljek, 14. februarja VALETIN
Vreme včeraj:	naj višja dnevna
temperatura 10, najnižja 7,4, ob 19. uri 8,4 stopinje. Zračni tlak 988,2 rahlo narašča, veter 22 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja, sunki do 53 km na uro, vlaga 53-odstot-na, padavine tekmo dneva 12,2 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Gauseppdna Tollini vd. Mauri, 82-letna Paolina Škrjanec vd. Oltramonti, 65-letni Raffaele Smolars, 67-letni Ugo Lu-pderi, 78-letna Costantina Ive vd. Koszhak, 92-letna Valena Sterle vd. Žani, 58-letna Ivana Milič por. Pegan, 78-letna Margherita Angelucci vd. Polacco, 71 letni Giovanni Co-lombam, 88-letna Giuseppina Prek vd. Quaxgnali, 90-letni Nicold Vidot ti, 86-letna irredenta Turrin vd. Baccinello, 7(Metni Giovanni Car-boneich.
OKLICI: finančni stražnik Federi-co Messina in gospodinja Giovanna Battistella, delavec Mario Fomasa-ro in trg. pomočnica Bruna Sponza, uradnik Peter Dean Bedford in u-' adnoa Angela Florence Wilaon,
svojo roko storil ničesar.
Tudi to, očitno, ni bilo — za nekatere — prav, dr. Fabiani pa se bo moral zagovarjati (baje skupaj z odbornikom za javna dela) pred sodno oblastjo.
Tretji akt »afere z rdečo vodo pri »terminalu* naftovoda pa se je odvijal pred nekaj dnevi v občinski svetovalski komisiji, v kateri so razpravljali o možnosti, da bi za obtožence poskrbela občinska uprava obrambo. Seje teh komisij so tajne, zato ne vemo, kaj so sklenili. Govori se pa. da so se nekateri svetovalci (predvsem socialdemokrati) hrupno uprli predlogu, naj bi občina prevzela stroške za obrambo prizadetega funkcionarja. Da je dolgo časa med k dnevnimi ohiacfmi (no aferah z občinskimi kouplisči. orenovedio barvil v arzenalu itd.) «h»da kri» je znano, ne vemo na. kako se stvari razviiale naorej.
venec na spomenik, ki spominja na padle v veliki stavki, ki je bila v Trstu od 11. do 15. februarja 1902. Takrat je šlo za veliko solidarnostno manifestacijo s kurjači Llovda, ki so zahtevali skrčenje delovnega umika. Ob 70. obletnici so se 14 padlih delavcev spomnili tržaški pomorski delavci, ki nadaljujejo njihovo borbo za boljše gospodarsko-aružbene razmere ter proti vsaki oblili! represije
Fcrrari-Aggradi o mednarodnem denarnem vprašanju
Izredna seja pokrajinskega sveta
Tržaško uredništvo informativne-„ PC Ba biltena »Agenzia Popolare* or-bodf, j ganizira danes dopoldne predavanje ' o mednarodnem denarnem položaju in gospodarskih predvidevanjih v Italiji. Govoril bo zakladni minister M. Ferrari-Aggradi Predavanje bo v sejni dvorani trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolč, 5) ob 11. uri.
Z OBČNEGA ZBORA NAŠE GLASBENE USTANOVE
Delovanje Glasbene matice deležno vsestranskega priznanja
Iz poročil predsednika, tajnika in ravnatelja so razvidne velike težave, obenem pa lepi uspehi - Letos rekordno število gojencev - Nepričakovan odziv za abonmajske koncerte - Pereče vprašanje publicizacije šole
Pokrajina obvešča, da se bo pokrajinski svet sestal na izredni seji v četrtek. 17. februarja ob 18.30 v pokrajinski palači na Trgu Vit-torio Veneto 4. Dnevni red pred-videva posvetovanje o reformi višje srednje šole.
Počastitev spomina Lloydovih kurjačev
V hotelu «Piccolo» priložnostni sestanki
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj po sodnem nalogu preiskovalnega sodnika dr. Serba aretirali in prijavili sodnim oblastem 64 letnega Giuseppa Guidolina, lastnika hotela »Piccolo* s sedežem v Ul. Val-dirivo 34. Moški, ki se bo pred sodnimi oblastmi moral zagovarjati zaradi izkoriščanja in podpiranja prostitucije, naj bi uredil hotel za pri-Včeraj ob 10.30 ie delegacija trža- ! ložnostne stranke. Policijske oblasti ških pomorskih delavcev položila 1 so hotel začasno zaprle.
Kot smo poročali v včerajšnji številki, je bil v petek občni zbor Glasbene matice. Poleg odbornikov in članov, so bili prisotni tudi številni gostje, med katerimi predsednik društva glasbenih pedagogov Slovenije prof. Lipar, glasbenik in šef glasbene produkcije Radia Koper prof. Silič, pokrajinski odbornik Volk, ki je zastopal predsednika Zanettija, tajnik SKGZ Cu-pin, tajnik SPZ Orel ter predstavniki društev «Primorec» s Trebč in »Vodnik* iz Doline. Deželni odbornik za šolstvo Giust je poslal telegram, v katerem je izrekel svojo podporo delovanju Glasbene matice.
Uvodno poročilo je podal predsednik Glasbene matice Dušan Hre ščak, ki se je dotaknil številnih aktualnih vprašanj naše glasbene ustanove, kot so publicizacija šole GM, koncertni abonma, stanje in politika šole, stanje učnega osebja, podpore iz javnih sredstev, instru-mentarij, oprema za arhiv in obnova prostorov. Upravni odbor je začel že lani z akcijo za publicizacijo šole, tako da bi šola postala javna glasbena šola in bi stroške za njeno vzdrževanje prevzela država. V sedanji fazi tega načrta je odbor v stiku z ravnateljstvom konservatorija »Tartini*, ker obstaja možnost, da bi se šola GM pridružila konservatoriju kot ločena slovenska sekcija. Seveda je še cela vrsta nerešenih vprašanj in ioseda-nji odbor še ni utegnil proučiti odgovora, ki ga je prejel od konservatorija 20. januarja letos.
O koncertnih abonmajih je predsednik Hreščak dejal, da je to bi-' lo dejanje poguma hkrati pa za-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V MESTU PUSTO IN DOLGOČASNO
Pestra pustna prireditev na Opčinah
tfa Kraškem pustu nastopile skupine s Tržaškega, iz Divače in s Ka-stavščine - Prvo nagrado prejel Prosek ■ Danes miljski karneval
Zmagoviti pustni voz s Proseka
Čeprav je pust. je po mestu m-sto in žalostno. Tako kilavega pusta. vsaj do včeraj, že dolgo ne pomnimo v Trstu, nikjer mask in razigranosti, le redke skupinice o-tročadi v starih ponošenih oblekah. Tudi vreme, nekoliko vetrovno in deževno, ni naklonjeno. Slabega vre mena pa se ni prestrašil Kraški
pust.
tDežuje. Boste odložili na torek?*
«Ne. Lepo, ali slabo vreme, kra-ški pust je mož beseda».
In tako je bilo. Preden je včeraj popoldne krenil pustni sprevod na Opčinah, je prenehalo deževati. Le tu pa tam je rahlo pršilo, in vse
činstva je bilo več, kot bi si lahko pričakovali, nekaj tisoč ljudi s Krasa ih iz mesta. Skoda, da ni bilo le nekoliko lepše vreme, saj tako pestrega, zabavnega in šaljivega pustnega svrevr.da še ni bilo na Krasu. Nastopili so Kraševci in Kraševke s tostran in onstran meje ter gostje s Kostavščine, danes popoldne pa bodo skupiite z vozovi s Tržaškega nastopile v Divači.
Tudi na letošnjem kraškem pustu je prišel do izraza kraški humor s kritičnim pogledom na dogajanja, na obljube oblasti in na «ljubezen» do krasa. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo bolj obširno poročati in objaviti več 1o-togralij, kar bomo storili v prihodnjih dneh. Kot zastopnika tržaške občine sta se udeležila krnskega pusta podžupan Lucio Lonza in odbornik Dušan Hreščak. Ko se je zaključil sprevod, je bilo na Brdi-ni kronanje Pusta VI.. zvečer pa v Prosvetnem domu maškeradm ples in podelitev naarad
Prvo nagrado je letos prejel Prosek za voz *Kras ’72» drugo Bani (Naša liska) tretjo Kolonja (Ponovni dvig velikega Trsta), četrti Kontovel (Gospod Pina in tovariš Pong), peto Trebče (Ni idej), šesto Repen (Ponteroš), sedmo Divača (Divaška hiša), osmo Opčine (Piknik na Krasu), deveto Opčine (Mobil Drek Market). deseto Opčine (Razbil se je strojček) enajsto Zgonik (Kolombovo jajce), dvanajsto Devin (Devinski grad in gostilna).
Danes popoldne bo sprevod mask n Skednju, v Miljah, pa (ob 14.30) velik sprevod pustnih alegoričnih vozov. Če bo popoldne deževalo, bodo miljski karneval odložili na torek popoldne.
Včeraj-danes
se je razvilo po programu. Tudi ob-
Conteduca to frizerka Flavia Cade-naro, študeni, Giuseppe Marculli in gospodinja Anna Maria Ponziano, podčastnik J.V. Mašimo Centioni in uradnica Gunilla Kristina Gu-stafsson, častnik trg. mornarice Mauro Cemikod in univ. študentka Luciana Sancin, tapetnik Giargio Sdghel in učiteljica Nevea Gomisel, cevar Livi0 Borsi in delavka Eli-sabetta Cherboci, uradnik Aldo Per-zan in trg. pomočnica Luisa Lenassi.
univ. raziskovalec dr. Enrico Fer-rero in univ. študentka dr. Gianna Tassan, agent J.V. Stellio Canarut-to in gospodinja Romana Marchesi, uradnik dr. Adriano Marsoo in profesorica dr. Vanna Pecorari, električar Giorgip Saba in uradnica Marina Ro6si, inženir Alberto Guglia in sanit. asistentka Gabriella Po ropat, uradnik Ezio Lesini in uradnica Femanda Jorio, uradnik Clau-dio Biagi in gospodinja Irma Rudi, uradnik Gianfranco Alessio in profesorica Rita Biaggi, knjigar Ser-gio Stocchi in uradnica Nadia Co-lombin, uradnik dr. Rodolfo Roz-bowsky in uradnica Loredana Gas-pereic, električar Lodovico Urbani in šivilja Liviana Corossez, uradnik Gaetano Pellegrini in gospodinja Or-nella Viti, pristan, delavec Sergio Petronio in uradnica Evelina Sa-varin, obrtnik Michele Villani in go spodinja Livia Calcina, elektrotehnik Gualtiero Bizzotto in frizerka Adriana Vittori, telegrafist Giuliano Girometta in univ. študentka Maria Grazia Sasso, delavec Raffaele Di Pinto in gospodinja Nevenka Benčič, uradnik Giovanni Racchi in gospodinja Caterina Bartalucd, do lavec Daniele Movio in uradnica Fiorangela Foresti, šolski sluga Giulio Rigo in gospodinja Rita De-grassi, mehanik Gilberto Vittor in fotografinja Gioliana Gali, prist. de-
lavec Giovanni Coniarino in bolnicama Cristiana iragiacomo, delavec Franoesco Mino in trg. pomočnica Adriana Cataiano, delavec Sergio Milam in gospodinja Uigliola Mo-cnim-Ale, uraumK Giuuano Žetim m šivilja Giaudia Ran, pnstain. delavec cario Flego m gospodinja Platina Donato, inaustr. izvedenec Boris .tSabich in uradmea Renata Boschi-m, uradnik Silvio Domini in gospodinja Malalda Pavat, uradnik Renzo Pecorari in univ. študentka Daniela Cicutto, upokojenec Sante Arduin in gospodinja Doranda Hruma!,, karabinjer Marcelio Gabrielu in uradnica Ada CeccoU, profesor dr. Giovanni MiccoU in profesorica dr. Anna LurnbelU, ribič Gianfranco Re-nier in delavka Maria Zitani, mizar Nazario Crevatin in gospodinja Fer-nanda Ceecom, mehanik Guglielmo
SKBOKI,b]X
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
t rst Ul. Mazzini 53 tel 733-3«)
Fri)atelje in znance naprošamo de nas obiščejo
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš dltalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti-Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LOTERIJA
BARI	36	22	66	49	44
CAGLIARI	16	55	15	3	27
FIRENCE	10	23	87	1	18
GENOVA	16	46	44	33	36
MILAN	28	56	38	43	13
NEAPELJ	17	12	68	86	S
PALERMO	4	62	61	19	41
RIM	32	77	62	81	39
TURIN	24	48	80	71	16
BENETKE	90 26 ENALOTTO		28	75	86
X 1 1	lil 1X1		X	: i	Z
upanja v koncertno publiko in dosedanja izkušnja kaže, da je javnost pozitivno ocenila to pobudo, celo boljše, kot si je sam odbor pričakoval.
Po orisu delovanja šole in podpor iz javnih sredstev (teh je bilo lani nekaj čez 7 milijonov lir) je predsednik zaključil poročilo s priznanjem učnemu osebju in ravnatelju šole za požrtvovalnost pri u-pravljanju šole.
Predsednikovemu je sledilo tajniško poročilo Andreja Semena. U-speh delovanja Glasbene matice dokazujeta najbolj dva rezultata, je dejal tajnik: rekordno število vpisanih na šolo (300) in uspešna u-vedba koncertnega abonmaja. Kljub finančnim težavam je šola razpredena od Gorice do Doline in je lani priredila 12 nastopov in 8 gostovanj, seveda poleg nastopov orkestra, ki jih je bilo 13. Tajnik Semen je še pripomnil, da je kljub velikemu uspehu abonmajske kampanje, treba ugotoviti, da je ta imela malo odziva med mladino.
Ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar je dejal v svojem poročilu, da so rezultati delovanja šole vidni ne samo na glasbeno - pedagoškem področju, temveč se odražajo tudi na širokem področju kulturno-pro-svetnega delovanja in to ne samo v Trstu ampak povsod, kjer delujejo podružnice šole GM Poleg tega se je šola v zadnjih letih u-veljavila kot resen glasbeni zavod ne le med Slovenci marveč tudi v italijanski javnosti. K temu so zelo pripomogli dobri uspehi gojencev pri državnih izpitih in njihova vključitev v aktivno glasbeno življenje. Seveda bo treba uresničiti še marsikatero zamisel, ni pa mogoče mimo dejstva, da so profesorji preobremenjeni in finančna sredstva pomanjkljiva. Pouk je poverjen 8 rednim in 17 honorarnim pedagogom, ki poučujejo 300 gojencev. Letos je bilo vpisanih 40 gojencev več kot lani, kar je res lep uspeh in priznanje za šolo.
Zatem je ravnatelj orisal sestavo tečajev in dejavnost šole in njenih gojencev. Pri koncertnem delovanju je dr. Demšar dejal, da je umetniški svet, ki mu je bila poverjena sestava programa, skušal 11111111111111111111111111111111111111111111111,1,1,||(||N|
mvik wbtotottapomioo .tim..—
1JT7TJ ,
V	počastitev spomina gospe Pavle Srebotnjak darujeta Boris in Dana Možina za šolo Oton Župančič 5000 lir. Za isto slovensko šolo so darovali: Furlan A. 5000 lir, Kandut J. 5000 lir, Gomizelj M. 2000 lir, Pegan V. 2000 Ur, Mljač 5000 lir, Birsa S. 5000 lir in Kocjančič Pini, Božica in Marta 5000 Ur. Združenje staršev se vsem dobrotnikom prisrčno zahvaljuje.
V	počastitev spomina g. Pavle Srebotnjak daruje Zora Polojaz 20.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin Pavle Srebotnjak daruje daruje družina Maria Verč 5000 Ur za Glasbeno matico.
Za spomenik padUm v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca so prispevali: Zofka Sancin 3000 lir, M. Sancin 1000 Ur, Albina Sancin vd. Pesavento 1000 Ur, G. Sancin 5000 Ur, Josipina Sancin 2000 Ur, Justina Furlan 1000 Ur, Uto Nadalin 2000 lir EmiUja Cesar 1000 Ur, Jakob Albreht 3000 Ur, Marija Zanini 1000 Ur, Pino Deffar 5000 lir, Alfonz Mazlu 100 novih din, Vojko Peric 2000 Ur, Boris Krapež 5000 lir, Mario Bucaj 1000 lir.
Za spomenik padlim partizanom v Križu so prispevali: Karla Sedmak 2000 lir, Srečko Sedmak s Proseka 1500 Ur, Franc Maganja (Trst) 2000 Ur, Josip Košuta 500 lir, Feliks in Mirko Košuta 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. dr. Silvestra Križmančiča (štefanovga) daruje družina Ferlinova 5000 Ur za spomenik padlim v NOB v Bazovici in 5000 lir za ŠD «Zarja».
V	počastitev spomina nepozabnega brata Evgena Danielija darujejo sestre. ob devetletnici smrti, 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Pavla Jankoviča daruje družina Franca Miliča 3000 lir za pevsko društvo «J. Gallus*.
V	počastitev spomina pok. Pavle Obersnel vd. Srebotnjak daruje Olga Budin 5000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina ob 10. obletnici smrti dragega očeta Andreja čoka in ob 8. obletnici drage matere Josipine, poklanja hčerka Viktorija 15.000 st. din za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Namesto cvetja na grob Pavle Srebotnjak daruie Bruna Manetti 5000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
Peter Gašperčič daruje za PD »I. Gruden* 2000 lir kot mali prispevek za načrtovani spomenik pesniku Igu Grudnu v Nabrežini.
V	počastitev spomina pok. Pavle Obersnel vd. Srebotnjak darujejo družine Kodrič šiškovič 3000 Ur za Glasbeno matico.
upoštevati čim širše koncertno področje, da bi zadovoljili čim širšo publiko. Z istim namenom bodo tudi skušali pripraviti nekaj koncertov slovenskih avtorjev. Ob zaključku je ravnatelj glasbene šole še podal v glavnih obrisih program prihodnje abonmajske sezone, v kateri bo med drugimi tudi koncert slovenskih primorskih skladateljev.
Po poročilu tajnika orkestra G M Žarka Hrvatiča, ki je naštel 13 koncertnih nastopov v letu 1971, in blagajnika Glasbene matice Valterja Brusa, ki je orisal velike finančne težave naše osrednje glasbene ustanove, se je začela debata. Pokrajinski odbornik Volk je tudi v imenu predsednika pokrajine priznal Glasbeni matici pomembno vlogo pri kulturni bogatitvi naših krajev in za zbUževanje med narodi -zato bo pokrajina v prihodnje skušala povečati svojo podporo tej u-stanovi. Prof. Lipar je v imenu društva glasbenih pedagogov Slovenije dejal, da je to res vzorna glasbena šola in da bodo glasbene organizacije iz Slovenije skušale čimbolj sodelovati in prispevati k nadaljnjemu razvoju tržaške Glasbene matice. Po pozdravu predstavnika SPZ je začela prava debata, v kateri je bil govor predvsem o publicizaciji šole, o predlogu, da bi orkester obiskal zamejske Slovence na Koroškem in o finančnih bremenih šole.
Predvsem po odgovoru predsednika Hreščaka so se razblinili nekateri dvomi v zvezi s »podržav-ljenjem* šole, kajti Glasbena matica bo še naprej delovala v širokem kulturnem in narodnostnem prostoru, ki ji pripada, le da bo osvobojena finančnega bremena za glasbeno šolo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
HOP ! Starši in otroci in babice in dedki !
V življenju srečni dnevi so vselej strašno redki I Zatorej hitro in zares vsi na...
OTROŠKI PUSTNI PLES
Danes, 13. t. m. ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu
Zabavni program na odru se prične ob 15.30.
Vstopnina: otroci 300 Ur, odrasli 500 lir, mize 400 Ur.
Mize razprodane.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
vabi
v torek od 16. do 18. ure na
Zabavni
Otroški
Pustni
Popoldan
(Vhod za avtomobile na domsko parkirišče je na drugem ovinku nad polikliniko INAM)
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi v torek, 15. t.m. ob 16. uri v prosvetnem domu na Proseku
OTROŠKO
PUSTNO
RAJANJE
Vabljeni !
K?;
8
vabi
člane in prijatelje na
PLES V MASKAH
danes, 13. t. m. od 17. ure dalje v dvorani p. d. «S. Škamperle* na stadionu »PRVI MAJ*.
Zaželene pustne šeme !
%
ŠZ BOR

priredi na pustni torek
tradicionalni pustni ples
igral oo priznan orkester.
Stadion 1. maj. 15. februarja 1972 ob 21. uri.
Rezervacija miz vsak dan na tel. štev. 37808
SLOVENSKO PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE
vat» -svoje člane in prijatelje na
PUSTNO ZABAVO
danes, 13. t. m. z začetkom ob 18. uri.
Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo, zabavah pa se boste ob zvokih barkovljanske godbe.
Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi na stadionu «1. maj* v torek, 15. februarja tradicionalno pustno
OTROŠKO RAJANJE
Začetek ob 16. uri.
Vljudno vabimo starše, da pripeljejo otroke.
Odbor
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi v torek, 15. februarja ob 20. uri v Ul, Geppa 9 na
pustovanje
Maske bodo nagrajene.
Vabljeni vsi 1
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na predavanje prof. MARIJANA KRIŠUA urednika oddaje »Odmevi iz gora* na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi:
DNEVI MOJIH GORA
Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6 x6, z glasbeno spremljavo, umetniško besedo in intervjuji.
Predavanje bo v PETEK, 18. februarja v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30 točno.
Ob letošnjih zimskošportnih igrah prireja ŠD Polet avtobusni izlet v žabnice in k Sv. Antonu in sicer 20. t. m. z odhodom ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje za izlet je v trgovini čevljev Malalan na Opčinah - Proseška ulica 18, tel. 212136. Cena 1400 Ur na osebo, družine popust. Izlet bo ponovljen tudi naslednjo nedeljo. 27. t. m. ob tekmovanju najmlajših pri Sv. Antonu.
Razstave
V	galerij) Rossonl razstavlja svoja novejša dela znani tržaški slovenski shkar Silvester Godina.
V	galeriji Cartesius v UUci Uiuha štev. 10 razstava del tržaškega sU-karja Romea Danea.
V	galeriji »La Lanterna* ra/stav Ija Francesco Soncini iz Coma. Raz stava bo trajala do 25. t.m.
V	občinski galeriji na Trgu Unitž dltalia do 18. t. m. razstava del slikarke Miele Reina.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca shkar Cremonini.
Gledališča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	četrtek, 17. februarja ob 20. "h
v Tolminu:	Tennessee vviUia®*
»Tramvaj poželenje*.
V	petek, 18. februarja ob 20. utl
v Postojni:	Tennessee WilHanls
«Tramvaj poželenje*.
KULTURNI DOM
V	soboto, 19. t.m. ob 18. uri: Tennessee WilUams «Tramvaj poželenje*
V	nedeljo, 20. t.m. ob 16. uri: Tennessee WilUams «Tramvaj poželenje* (abonma red F — okoliški).
VERDI
Danes ob 16. uri tretja predstav BelUnijeve opere «Puritanci» za dnevni red v vseh prostorih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja še razP0' ložljivih prostorov.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.30 zadnja predstav* Ariostove «Lene» v izvedbi Stalne!8 gledaUšča iz Bočna z Lauro Ada# V petek, 18. po pustnem premoru h0 na sporedu Goldonijeva komedija 4' jaška ljubimka*.
Nazionale 14.30 »Crisantemi per dehtto*, Jane Fonda, Alain Deldj1 Lola Albright. Prepovedano nola® ni pod 14. letom.
Fenice 14.30 «Doc». Barvni film- ™r stern. Faye Dunaway.
Eden 15.00 «Donne in amore*, Gl6®“J Jackson. Prepovedano mladini P°° 18. letom-
Grattacielo 15.00 «Questa specie “8 more*, Ugo Tognazzi in Jean S* berg. Barvni film.
Excelsior 14.30 «Conoscenza carnale>' Prepovedano mladini pod 18. letonj-Igrata:	Candice Bergen in JaC*
Nicholson.
Ritz 14.30 «Cime tempestose*. AW* Calder-MarshaU in Thimoty DaM011 V barvah.
Alabarda 15.00 «Hanno cambiato cia*. Barvni film. Geraldine ^ per. Adolfo Celi. Prepovedano F*8 dini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Decameron». Barij' film. Prepovedano mladini pod letom.
Impero 15.00	«... e continuavano 8
chiamarlo Trinita*, Terence ™_
Cristallo 15.00 «Agente 007 — una ca' scata di diamanti*, Sean Conneh' Barvni film.
Capitol 14.00 Walt Disneyev fiD*1 barvah «GU aristogatti*.
Moderno 14.30-21.30 «Gli am#utl' nati del Bounty», Marlon Brand0, Howard Trevor, Richard Ham5, Barvni film.
Vittorio Veneto 14.30 «Detenuto ? attesa di giudizio*, Alberto Som1' Barvni film.
Ideale 14.00 «Stanza 17-17. Pal«**, delle tasse — ufficio imposte*. vni film. Ugo Tognazzi, Geraldu1 Stewart.	„
Astra 15.00—21.30:	«La figlia *
Ryan*. Barvni film. Robert chum. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Abbazia 14.30 «Sentieri selva$j* Barvni film. John Wayne, Vera les in Natalie Wood.
KINO <|RIS> PROSIŠ
predvaja danes ob 16. uri barv# film:
C I S U M
Igrata: John Wayne in S. & ckuer.
KRZNA
SUPER EUUUANTN1 MUDEČI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
rtsu
i K s i Vtalr XX
Settemhre
16/H'
SOŽALJE
Ob prerani smrti dragega Sta Forausa izraža godba Breg, o® Dolina, iskreno sožalje pokoja' vdovi Neli ter sinovoma Pavla Giancarln.
Ob izgubi dragega Stanka Eor' izražajo globoko sožalje hudo P1 deti družini člani sekcije KPI, ^ ter vsi prijatelji Iz Doline
Razna obvestila! i
SPDT vabi svoje člane in prijate Ije v ponedeljek zvečer v Gregorči čevo dvorano na pustno zabavo z obi čajno tombolo, srečolovom in plesom ob zabavni glasbi. Maske zaželene!
Mali oglasi
DRUŽBA nacionalne važnosti sprejme požrtvovalno delovno silo za lahko produktivno delo, organizirano pri slovenskih družinah bivajočih v Goriški občini. Ponudbe tess 887 PP Gorica.
SALON PIERA, Nabrežina — center je na prodaj.
«CITROEN» — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nado mestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi predrage
PAVLE vd. SREBOTNJAK
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagah. Posebna zahvala vsem. kl so se z udeležbo pri pogrebu, s cvetjem in s prispevki v dobrodelne namene ali na kateri koli način oddolžUi spominu bla«e pokojnice.
IRENA ter MAJDA, META in DORI OSTAN I-T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006
«HOTEL PUNTA» - PIRAN
prireja danes, jutri in na pustni torek veliko
P US TO VA NJE
z bogatim programom in nagrajevanjem najlepših mask.
Igral bo priznani ansambel »INKVIZICIJA* iz Maribora.
Rezervacije sprejema recepcija Hotela Piran. Vabimo Vaa!
ZAHVALA
Prisrčno se zahvajujemo vsem. ki so spremih v tako velike# številu na zadnji poti našega dragega moža, brata in strica
Dr. SILVESTRA KRIŽMANČIČA (Šfefanovga)
Posebna zahvala SDK Ljubljana za vso pomoč, č. g. župnik« za obred, govorniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
DRUŽINA KRIŽMANčlč in sorodnik'
Bazovica, Ljubljana, Celje. 13. februarja 1972
ANAGRAFSKI PODATKI IZ LETA 1971 ZA PODEŽELSKE OBČINE
SPOROČILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA 1DRU1EN1A
V devinsko-nabrežinski in zgoniški občini narašča Potek četrtega družabnega izleta SGZ
število stalnih prebivalcev zaradi priseljevanja
Lani v vseh podeželskih občinah 23 rojstev več kot smrti Ob koncu 1971 vpisanih skupno 28.308 stalnih prebivalcev
Pred 14 dnevi smo objavili ana-8‘ais^e pouaiKe 12 leta 19/1 za de-ens*o • naorezinsko, zgomško in vpeiiiabrsKo oocmo, danes pa ob-1 vlJamo podatke za dounsko in ■ttjSKo oocmo ter statistične po-a«e za zaanja stin leta. kot je razvidno iz skupnih po-atkov, je bilo lani v podeželskih •®Clnan zd rojstev več kot smrti. r®ta tM7u je biia raziika večja, saj j bll° Sz rojstev več kot smrti, eta . W69 pa bo rojstev vec kot auti, medtem ko je bilo leta 19b8 *uPno dl smrti vec kot rojstev.
Go koncu leta la/l je bno vpi-aniti v vseh podeželskih občinah aupno 28.8U8 stalnih prebivalcev, J" Je 80 več kot leta la/0, kar po-*eai, da število prebivalstva na-hfv zarahi priseljevanja (v zgo-in devinsko - nabrežinski ob-krla ' bom° zdai navajali, od in t Podajajo priseljenci na Kras a kakšne bodo posledice za etnična J^stav podeželskih občin, ker bomo ’ vPrašanje še podrobneje anaiizi-Kako se spreminja etični, slo-j^ki, značaj občin, je r ciz vidno Sp iz seznamov porok in smrti, “pti v devinsko - nabrežinski ob-k a* Je med umrlimi več Slovencev Italijanov, med porokami pa več .pijanov kot Slovencev, povsod pa Lse vedno precej mešanih zakonov * *°yenke z Italijani), slovenski ptje pa Sj poiščejo nevesto v Slo-en,ji. zlasti v obmejnih krajih.
Občina Dolina
ROJSTVA:
^°dilo se je 85 otrok.
POROKE Poročili so se:
-Sedmak Karlo (Trst) in Slavec ,iVna (Dolina), Parovel Zdravka sekani) in Cemeka Tatjana (D), ,{pi Lucio (TS) in Krmac Elda parezige), Flego Lino (TS) in Ste-,5™ Maura (D), Fontanot Mario p in Slavec Ondina (D), Grgič "Jlario (TS) in Ota Andreina (D), ^fjai Jadran (D) in Kante Dori-p. (TS), Mauri Sergio (D) in U-Nadja (D), Fais Marcello (TS) j? Corossez Alojzija (D), Slama Roberto (TS) in Sancin Edvina (D), •Jossi Antonio (Portoferraio) in Ban-JLCecilija (D), Danieli Dragotin po in čemeka Majda (D), Bi-cftal Enzo (Repentabor) in Zugna ^ditia (D), Štefančič Boris (TS) in ptooak Darina (D), Čuk Igor (TS) Z Sancin Divna (D), Husu Damo in Salvi Nevenka (D), Ciacchi -fidoro (Milje) in Braini Dora (D), p,?ssa Luigi (Longarone) in Počkar Pfrioa (D), Tomasini Pietro (Bre-pa) in Čerin Nadja (D), Saraci Ser-(Milje) in Zerial Mileva (D), Le-Lucijan (Devin - Nabrežina) a Hervat Marija (D), Živec Stani-pay (Zgonik) in Kosmač Vesna (D), špar Egidij (D) in Smotlak Nanj? ®), Gardelli Giuseppe Sergio h', in Fonda Liliana (TS), Zerial jPoijan (D) in Slavi Nives (D), "prnini Mario (Milje) in Fabris Lau-«? (D), Mačehi Nicoloo (Cassano nfKnago) in Česnik Lidija (D), PSgioni Antonio (Repentabor) in phtnerman Amalia (D), Parovel bfkar (D) in Lukač Sonja (TS), l*?ulin Silvano (D) in Montiglia iv ,na (TS), Bolcd Viljem (TS) in . ^eli Ricordina (D), Mauri Du-pa in Sancin Nadja (TS), Hok ■ ari Diego (D) in Vatovaz (Kerina (D), Sodomaco Edoardo j. in Brandolin Marina (TS), Ban-ij,„Pari° (D) in Fabian Franca ta Hapotec Karlo (D) in Passe-trv, °sa (.Maniago in Riviera), Dre-Ddoardo (TS) in Strani Ka-(v ||a (D), Mura Salvatore (TS) in tp°atti Vesna (D), Trovato Mariih (D) jn Giantomassi Florjana , °nte Marciano), Milacco Ennio
usj p -	-	-	—	-
=tQ |
U)i’ ^astrobuoni Emanuele Antonio
dJ --------------------_
(Duardia Sanframondd), Sche-(1W? (D/, Renga Primo (D) in
batti, Antonio Zaffutta, Josip Ze-riali, Rado Bandi, Urh Hervat, Alfrede Tirello, Albina Graccogna por. Racman, Antonija Mihalič vd. Ba-budri, Adolfo Basoni, Aldo Lantieri, Andrej Maver, Marija Marc vd. Glavina, Avguština Strajn, Justina Jercog vd. Ota, Ivanka Prasel vd. Barut, Peter Zobec, Giovanni Zan-cari, Maria Premolin, Urša Cor-batti, Josipina Filipčič, Marija Zerial, Antonija Godina vd. Sanzdn, Ivan Klabjan, Marija Bandi, Robert Marega, Anton Visnievec, Danijela Sancin, Antonija Gunjat, Mariano Zimmerman, Angelo Santa, Silvestre Coretti, Marvella Trento por. Lakac, Štefan Čermelj, Apolonija Vojvoda vd. Veglia, Anton Škrgat, Stanislov Prosen, Ana Pettirosso vd. Zobec, Frančiška Zobec vd. Sancin. Ivanka Petaros por. Zeriali. Marija Pangerc vd. Ferluga, Helena Metlika vd. Milič.
Ob koncu leta 1971 ,ie bilo vpisanih skupno 5.646 prebivalcev.
Občina Milje
ROJSTVA
Rodilo se je 137 otrok.
POROKE
Porok je bilo 187.
SMRTI
Umrlo je 152 oseb.
Ob koncu leta 1971 je bilo vpisanih 13.061 prebivalcev.
Predavanje o spremembah v zveznem sestavu SFRJ
V torek 15, februarja, bo v knjižnici Instituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE (Trst. Korzo Italija 27) prof. Jovan Djordjevič z beograjske univerze predaval o spremembah v jugoslovanskem zveznem sestavu. Konferenca bo ob 17. uri. Prof. Djordjevič, ki je član Jugoslovanske akademije znanosti in ustavni sodnik, je znan tudi v zahodnem svetu po svojih znanstvenih delih s področja ustavnega prava. Po predavanju je predvidena razprava.
Prireditveni odbor za četrti družabni izlet Slovenskega gospodarskega združenja in avtomobilsko ocenjevalno vožnjo — AOV 72, se je v zadnjih tednih večkrat sestal ter rešil številna začetna vprašanja, tako da lahko sedaj posredujemo nekaj več o tej tradicionalni manifestaciji naše gospodarske ustanove.
Kot že sporočeno, bo izlet 30. a-prila in 1. maja letos. Start bo iz Gorice, nakar bo pot speljana mimo goriških Brd, v Krmin, Čedad, Beneško Slovenijo, Kanalsko dolino in Trbiž s ciljem v Kranjski gori.
Cena izleta je 10.500 lir, v kateri so vključeni ves spodaj navedeni program, srečka za posebno loterijo, kopalni bazen in kegljišče hotela Lari* ter verjetno tudi krajši izlet v prelepo okolico tega znanega gorenj-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiaaitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii>iiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii,tii>iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiit
Občina	Stalni prebivalci ob koncu leta 1968	1969	1970	1971				1968	Rojstva 1969	1970		1971	1968	Smrti 1969	1970		1971
Devin -Nabrežina	7.224	7.318	7.456	7.520	104	113	100	92	80	77	81	85
Zgonik	1.327	1.327	1.341	1.381	17	7	22	19	15	17	20	13
Repentabor	664	671	711	700	8	14	17	12	8	9	7	3
Dolina	5.436	5.569	5.645	5.646	66	84	87	85	55	58	70	67
Milje	13.001	13.061	13.094	13.061	151	179	171	137	153	170	157	152
SKUPNO	27.652	27.946	28.248	28.308	346	397	397	345	397	331	335	320
in avtomobilske ocenjevalne vožnje 72
Vpisovanje se bo začelo v torek, 15. t. m., in zaključilo 31. marca
V NEPOSREDNI BLIŽINI VIDMA
Prvo središče za prodajo blaga na debelo v Italiji
Pri «partidorju» je konzorcij furlanskih trgovcev zajel 110.000 kv. metrov površine - Ločene trgovine, skupne storitve - Center bo namenjen tudi poslovnim obiskom iz Avstrije, Slovenije in Hrvatske
skega turističnega centra.
Program bo naslednji:
30. 4. 72: start AOV 72, med katero bo razdeljeno suho kosilo. Prihod v Kranjsko goro ter razmestitev po sobah. Prosto do skupne slavnostne večerje v hotelu Larix. Pred večerjo bodo objavljeni rezultati, ob koncu večerje pa bo slavnostno na grajevanje. Po večerji bo pozno v noč družabni večer, na katerem bosta udeležence zabavala orkester ter priznana pevka, želja organizatorjev je tudi, da bi za to priliko povabili kakega humorista, ki bi zadrževal prisotne v veselem vzdušju. Ta točka pa ni še dokončno potrjena.
1. 5. 72: zajtrk, že omenjeni krajši izlet ter tristransko srečanje slovenskih gospodarskih operaterjev naše dežele, Koroške in Slovenije. Na tem srečanju bodo obravnavali vprašanja medsebojnega sodelovanja na raznih področjih, s posebnim poudarkom na turizmu. Za konec pa bo nato še kosilo v hotelih Larix in Prisank.
Kot že omenjeno, vključuje cena izleta tudi srečko za loterijo, na kateri bodo izžrebane bogate nagrade. Pripravljalni odbor AOV 72 za sedaj še ni sporočil, kakšne bodo te nagrade, dobili pa smo zagotovilo, da bo prva nagrada bogatejša od lanske, ko so izžrebali motorno kolo «Gra-ziella*. Prav tako se predvidevajo bogate nagrade (brezplačna bivanja v raznih turističnih središčih, praktična darila, pokali, itd.) tudi za najbolje uvrščene udeležence AOV 72. Zelo verjetno bodo letos toa razpolago tudi posebne nagrade, tako da bo krog nagrajencev čim širši, s tem pa več zadovoljstva in veselega vzdušja.
Organizatorji želijo opozoriti vse udeležence še na naslednje:
na razpolago bosta hotela Larix in Prisank. V prvem bod0 imeli vsi skupno slavnostno večerjo in pa bazen ter kegljišče. Za prenočitev, zajtrk in kosilo pa se bodo udeleženci razdelili. Da ne bi prišlo do neljubih nesporazumov, ki bi lahko pokvarili veselo in prijateljsko vzdušje izleta, se je pripravljalni odbor AOV 72 odločil, da prepusti ob vpisu izbiro hotela. V primeru, da bi bile rezervacije za hotel Lari* (kjer bo nastanjena večina izletnikov) večje od razpoložljivih mest, pa bodo ta določena na osnovi datuma vpisa oz. vplačila. Zato je dobro, da pohitite z vpisom in vplačilom, tako da si boste lahko zagotovili izbrani hotel. Ne glede na hotel, pa bodo usluge enake in na istem nivoju.
Vpisovanje za izlet se bo začelo v torek 15 tim. in se nepreklicno zaključilo dne 31.3.1972. Vpisovanja bn SGZ sprejemaljrv^mtu Titfišvo-jem sedežu v Ul. F. Filzi 8, tel. 37808, v Gorizi pa pri Danilu Wal-tritschu, Ul. XXIV Maggio št. 18, teli 87040, v uradnih urah.
K. J.
Spomladi leta 1943 je moral k vojakom k mornarici. Po polomu fašistične Italije se je Stanko vrnil domov, kjer pa ni ostal dolgo časa, saj je skupno z drugimi Dolinčani odšel v partizane. Pripadal je 15. brigadi 7. korpusa IV. armije do konca vojne ter se boril tako na Hrvaškem, kot v Sloveniji, posebno v Ribnici in pri Kočevju.
Po osvoboditvi se je srečno vrnil v svoj rojstni kraj ter ostal zaveden in zvest svojemu narodu. Vedno in rad je pomagal pri raznih akcijah. Ko so v vasi začeli graditi prosvetni dom, je Stanko bil med prvimi, ki je pomagal in sodeloval. Bil je že od mladih let član komunistične partije.
Kako je bil pokojni Stanko priljubljen, je dokazal njegov včerajšnji pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudi ne samo iz Doline, temveč tudi mnogo prijateljev in znancev iz vseh breških vasi in iz mesta, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili veliko cvetja. V imenu Zadruge Dolina, bivših borcev in strankarskih tovarišev ter vseh vaščanov se je od pokojnika z nekaj besedami poslovil Edvin Švab.
Hudo prizadeti ženi, otrokoma ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojnemu Stanku pa naj mu bo lahko domača zemlja.
K A T.
10
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINČ
Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
.. .. . .
<
Maketa bodočega poslovnega središča pri Vidmu
te J in Cobaz Amelia (D), Zedda (jj,r° (Benetke) in Alberti Silvana (IV Mastrobuoni Emanuele Antonio dJ in Bello Renata Angela Jolan-cu (Luardm Sanframondd), Sche-ciah ktegi (Milje) in Danieli Lu-tlai? (D/, Renga Primo (D) in Lunttla Grazia Maria (Gradež), De ta Ca Umberto (D) in Tiberia Lau-ti tu ' Danzian d'Izonzo), Groppaz-ufiarjan (D) in Miot Ljuba (TS), Vtu!r(-“lla Giambattista (D) in Ughi (Tsu a (TS), Degrassi Gianfranco Iv,jJ in Maar Maria (D), Balbi j^nios (TS) jn Canziani Delia (D), tia SJt Milan (D) in Prezzi Rosan-I’ Brajnik Darij (D) in Knez in r‘ka (Koper), Zlatič Silvio (D) bavVask° Ines (Poreč) Scroccaro (p»: orin (D) in Delbello Anna Maria HnjLanI. Zobec Miodrag (D) in Vua!ar Romana (Ljubljana), Sancin C^hiir (D) in Balbi Nadia (TS), vani~i Zdenko (D) in Boštjančič I-iti T? (Harije), Sancin Marino (TS) Mirando Sabina (D), Kocjančič tj>j “ (D) in Sarrazin Monique (Pata/Klenik Mario (D) in Mrak Mar-(b) . aP^ ob Idrijci), Laurica Guido ian *n Graziola Karmen Milena (Se-li{j‘a). Kraljič Mirko (D) in Turk lluan(Dotok), Mauri Miran (D) in ko (jv,r?8*ca (Pivka), Furlanič Mir-bfiic in Vatovec Nevenka (Koper), (Vj^tovich Luci0 (D) in Zanco Elda
SMRTI:
so: Josip Ota, Ana Zeria1
ZADNJA POT BAZ0VSKEGA ROJAKA DR. SILVA KRIŽMANČIČA
migrantska študentovska organizacija vključena v napredno organizacijo Ujedinjena študentska o-mladina.
In tudi potem, ko je šolanje končal in nastopil službo, je ostal zvest svojim načelom. Tudi ko so beograjske več ali manj filofaši-stične oblasti nasilno razpustile e-migrantske organizacije, Silvo ni odnehal in je nadaljeval že malone v ilegali, skupno z drugimi voditelji emigrantskih organizacij, ki na razpustitev niso pristali. Tedaj pa smo bili že v vojni in vojna vihra se je razširila tudi na Balkan. Ker je bil Silvo pri policijskih oblasteh slabo zapisan, so ga aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti in umaknil se je v Zagreb. Toda tudi tu ni dolgo zdržal, saj ni mogel preslišati klica o-svobodilnega boja. In tako ga 1943. leta srečamo v partizanih, kjer je v Črnomlju sredi leta 1944 med ustanovitelji slovenskega denarne ga zavoda. Po osvoboditvi je bil Silvo poslan tudi v Trst, kjer se je zaposlil pri zavezniški upravi, toda ni dolgo zdržal. Vrnil se je v Slovenijo, se zaposlil najprej pri Investicijski banki, odkoder so ga imenovali za načelnika pravne službe pri Kmetijski banki, v zadnjem času pa je bil funkcionar Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani, kjer je delal do zadnjega, dokler mu ni pred tednom odpovedalo srce.
umn;
tlja panciani, Pavlina Zobec, Ma Vijjt Petaros, Katarina Druskovich, ®W°r Miranda Graccogna por.
Josip Slavec, Frančiška OjrJfh Franko Žerjul, Aldo Dečani, IvjJ5at!° Coretti, Edvard Zeriali, šttai '“iacchi, Josip Rojc, Lovrenc Ernesto Canciani, Matija ka I°sso, Štefan Pettirosso, Ivan-GL.^omano por. Coretti, Marija (Wna vd. Stocca, Ludvik Zobec, Ar,a ari> Sturman, Stanislav Prasel, Vd (Pavlič, Antonija Križmančič
^ain Mnriio T.nurihn vH f!rvr-
Pretekli ponedeljek, 7. t. m., so v Ljubljani položili k zadnjemu počitku našega bazovskega rojaka dr. Salva Križmančiča, ki mu je zdravje odpovedalo tako nenadoma in veliko prezgodaj, pri samih šestdesetih letih.
Silvo je bil eden tistih desettiso-čev ljudi, ki jih je fašistično zlo razteplo po svetu. Ker se ni mogel šolati doma, saj je fašizem zatrl vse, kar je bilo našega, je srednjo šolo zaključil v Zagrebu, v Istrskem internatu, univerzo pa v Beogradu, kjer je na pravni fakulteti diplomiral 1937. leta. Če se je Silvo znal lepo vključiti v okolje, v katerem je živel, to se pravi v Zagrebu in Beogradu, ni nikoli pozabil, da je doma iz Bazovice, da je po rodu s tistega dela slovenske zemlje, ki mu fašizem ne da dihati. Zato je bil že v Zagrebu, kot srednješolec, organiziran v emigrantski organizaciji «Istra», v Beogradu pa v podobni organizaciji «ITG», kjer je bil nekaj časa predsednik visokošolske sekcije, več let pa član glavnega odbora, vse do prisilne razpustitve emigrantskih organizacij jeseni 1939. V tej dobi se je Silvo kot napredno usmerjen človek zavzemal za zbliževanje emigrantskih organizacij s krajevnimi naprednimi organizacijami in gibanji. V tem smislu se je veliko in z uspehom trudil, da so visokošol-ci - emigranti v Beogradu sodelovali z naprednimi gibanji na beo-ajn, Marija Lovriha vd. Cor-1 grajski univerzi in da je bila e-
V neposredni bližini Vidma, ob cesti proti Palmanovi iin na višini sedanjega dovoza na avto cesto Videm - Trst - Benetke, bo v kratkem vzraistlo prvo italijansko središče za prodajo raznega blaga na debelo. Skupina videmskih trgovcev, med njimi tudi nekaj bivših medsebojnih konkurentov, se je pred meseci povezala v konzorcij in odkupila obsežno zemljišče na kraju, ki je znan z ledinskim imenom «partidor». Na njem bo postavila skladišča in prodajalne ter uredila vrsto skupnih storitev. S tem bo konzorcij dosegel dva osnovna cilja: splošni stroški poslovanja se bodo občutno zmanjšali, klientom pa bo dostop na «središče» mnogo lažji kakor danes v posamezne trgovine, ki se večinoma nahajajo v strogem središču Vidma.
Preden so se lotili dela, so si videmski trgovci, združeni v konzorciju, ogledali nekaj podobnih trgovinskih centrov v Franciji, da bi po eni strani videli, kako se takim pobudam streže, in da bi se po možnosti izognili napakam, ki so jih svoj čas zagrešili Francozi. Zemljišče, ki so ga zajeli pri «partidorju», obsega 110.000 kv. metrov, v »središču* pa bo delovalo 10 podjetij. Njihova skladišča in prodajalne, ki bodo razmeščene kakor je razvidno z naše makete, ne bodo enakih razsežnosti: dve tvrdki sta zajeli po 9.600 kv. metrov, ena 4.800 kv. m., sedem pa po 3.200 kv. metrov vsaka.
Trgovci, združeni v konzorciju, prekupčujejo s tkaninami, oblačili, obutvijo, pisarniškimi potrebščinami, električnim materialom in drugim podobnim blagom. Medtem ko bo vsak še naprej vodil lastno trgovino povsem neodvisno od drugih, pa bodo nekatere splošne storitve v poslovnem središču skupne. Tako na primer parkirne površine, služba čuvajev, ogrevanje zaprtih prostorov, sejna dvorana, menza za zaposleno osebje, zdravniška služ-
Ko se ga danes spominjamo ob prerani smrti, smo prepričani, da je bila njegova največja želja, dn bi ga bili položili
počitku v domačo, bazovsko zem “.l“*	*V“"l7h
™	fntr, h,. Videmske občine skupina trgovskih
do trnkov, del osebja, knjigovodstvo,
v- ,a,ini’»mn ba. skladiščne storitve, tovorna vozila, razpečevalna služba v mejah
ljo, po kateri je vedno tako inv penel, ker pa se mu ta želja i izpolnila, mu v tolažbo lahko iv čemo, da ga njegovi rojaki, ki so ga poznali, ne bodo pozabili.
Fre
Seja odbora Sindikata slov. šole
Tajništvo sindikata obvešča, da bo odborova seja v sredo, 16. februarja, ob 17. uri.
nančna sredstva za razne infrastrukture pa bodo prispevale javne ustanove. Deželni tehnični odbor je prav na eni izmed zadnjih sej sprejel sklep o podelitvi novega prispevka (petega po vrsti) v višini 42 milijonov lir za speljavo vodovoda in plinovoda na poslovno središče pri «partidorju».
Center bo namenjen poslovnim ljudem iz Vidma in iz dnigih pokrajin Furlani je-Julijske krajine (kakor omenjeno, bodo v njem razpečevali blago le na debelo), konzorcij pa računa mnogo zlasti na poslovne ljudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvatske. S svojimi preglednimi in bogatimi izložbami ter s konkurenčnimi cenami (stroški poslovanja bodo znatno nižji zaradi skupnih storitui' in zaradi manjšega števila zaposlenih prodajalcev) bo videmski poslovni center postal prav gotovo hud tekmec tudi za tržaško trgovino ter bi se morali tržaški poslovni krogi zato pravočasno pripraviti na podobno pobudo. Časa ni mnogo na razpolago, kajti Videmčani nameravajo začeti z gradnjo svojega po-slovalnega središča še v tem letu.
DOLINA
Zadnja pot Stanka Forausa
jSUstd u^edftUtm
bencinska črpalka z gorivom po znižani ceni, itd. V poslovnem središču, bodo tudi banka, poštni telegrafski in telex urad.
Gradnja skladišč, uradov in drugih naprav bo stala približno 3 milijarde lir, trgovci pa računajo, tudi na podlagi izkušenj podobnih središč v Franciji in na Dunaju, da bo promet v razmeroma kratkem času narasel vsaj za dvakrat od sedanjega skupnega prometa ustreznih trgovin v Vidmu. Konzorcij se pravkar pogaja z neko banko, ki naj bi izdala ustrezno posojilo. Fi-
Vljudno vas prosim, da bi dali nekaj prostora temu mojemu pismu, da si nekoliko ohladim jezo in žalost. Zjutraj poslušam že ob pol petih zelo lep spored pesmi, ki jih oddaja Radio Ljubljana. Sledi mu dnevni koledar, v katerem je govor o zgodovinskih dogodkih ter o velikih možeh, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Za nas Slovence je 8. februar veliki praznik, saj praznujemo Prešernov dan, praznik moža, ki ga poznajo tudi latinski, germanski in drugi narodi. Jutranji koledar Radia Trst A pa ga ni omenil. Govorili so, če se ne motim, o nekem francoskem svetniku, ki je hodil po Afriki ter o nekem rimskem svetniku, za katerega se ne spominjam kaj je počel. Res čudno za urednike tržaškega radia, ki imajo tako natančno beležnico, da vsak dan vedo, koliko izgub so utrpeli severnovietnamski komunisti zaradi ameriškega bombardiranja. Tako je bilo včeraj s korejskimi in z alžirskimi partizani. Stopite, gospodje uredniki, med naše ljudi, odprite ušesa, slišali boste, kaj vse govorijo o vas in vašem delu. Radio bi moral biti sredstvo napredka, resnice, sprave, ljubezni in miru.
A. Rogelja
Obvestilo izletnikom v Makedonijo
7,a Kenijo je na razpolago še pet prostorov
Naše naročnike in čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Makedonijo, obveščamo, da bo konec meseca zapadel rok za potrditev spalnikov in ležalnikov v posebnem vlaku za Skopje. Zato prosimo vse. ki še niso vplačali dodatka za spalnik ali ležalnik, da to nemudoma storijo, kajti kasnejših želja in reklamacij ne bomo upoštevali. Dodatek za spalnik oziroma ležalnik mora biti vplačan najkasneje do torka, 29. februarja, ko je treba vplačati tudi drugi obrok za potovanje.
Naročnike in čitatelje nadalje obveščamo, da je na razpolago še pet prostorov za potovanje v Kenijo (Vzhodna Afrika), ki bo od 30. marca do 8. aprila letos, po izredni ceni, 187.000 lir na osebo., Interesente prosimo, da se čfmprej prijavijo v upravi natrga dnevnika, TJT. Moritec-chi 6/II, med 9. in 13. uro.
Uredništvo
/V	SPLOŠNA PLOVBA
'as	piran -jugoslavija
Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoa-lzvoz, grosistično trgovino tn zastopanje tujih firm
Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in t Inozemstvu.
/ff	filial
Al	uAm
Tragična smrt	I
Osebje preiskovalnega oddelka karabinjerjev skuša ugotoviti točne vzroke smrti komaj 21-letnega Franca Calia s Trga Perugino 4, ki ga je včeraj okrog 11. ure zjutraj neki mestni redar našel mrtvega na stopnišču Scala dei Giganti nad Goldonijevim trgom. Fant je imel obe zapestnici prerezani, zaradi padca s kakih 13 metrov višine pa si je zlomil lobanjsko dno. Preiskovalci domnevajo, da si je fant, ki se je pred nekaj meseci vrnil od vojakov, hotel vzeti življenje.
oooooooooooooooooooooo
ANSAMBEL
LOJZETA
SLAKA
POJO FANTJE S PRAPROTNA
POD COR1ANCI JE OTOČEK
Pod gorjanci je otoček
šmentano dekle
Marjetica
Studenček
Juretova polka
Lep je spomin
Naj vrisk pove Med polharji Bleda luna Kaj mi mar Sanje Poštar
STEREO
mala
y> ma
M diski
Ovzoščte
t—L.
TRST
Ulica sv. Frančiška 20
Tel. 61-792
OOOtlOO^varir^riCi-saoOOOOOO
1
Vedno nam je hudo ko spremljamo znanca ali znanko na zadnji poti. Še huje je ko nas prezgodaj zapusti mladi mož in dober oče in tovariš, kakršen je bij Stanko Fo-raus iz Doline.
Huda bolezen, ki ne pozna zdravila, ga je v četrtek zvečer odtrgala svojim dragim še pri moči, saj je bil star le nekaj čez 47 let. Pokojni Stanko se je rodil 26. novembra' 1924 v Dolini. Takoj ko je dokončal šolo je šel delat. Najprej je bil zaposlen nekaj časa v tržaški ladjedelnici nato pa je dobil službo v pivovarni «Dreher».
ISTITUTO SCOLASTICO
«E. FERMI»
Informacije in vpisovanje
TAJNIŠTVO - TRST Via Rossetti št. 7 Tel. 766952
TEČAJI IVA
TEORETIČNI - PRAKTIČNI
ZA VODJE PODJETIJ IN ZA URADNIKE DODELJENE FAKTURIRANJU IN KNJIGOVODSTVU ZAČETEK TEČAJEV VSAK TEDEN
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o ose lerafe tudi t inozemstvo
IM USE SALU:
zerialI
20°/
TUDI PO NAROČILU! Do 21. februarja
GORIŠKI DNEVNIK
NEDELJA, 13. FEBRUARJA PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA
TRST A
8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Orkestri; 11.15 Matošec: Volk nikoli ne trka; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 kuži: Četrti igralec; 16.40 Revija zborovskega petja; 17.00 šport in glasba; 18.00 Mali koncert 18.45 Harmonija zvokov in glasov
19.30	Praitika; 19.45 Ansambli
20.00	Šport; 20.45 Lahka glasba
21.00	Ljudske pesmi; 21.20 Plošče; 22.00 Šport:
TRST
8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 14.00 «11 Fogolar*.
KOPER
6.30, 7.00, 12.30,	14.30,	19.15
22.30	Poročila; 6.40 Glasba za dobro jiutro; 8.00 Glasbena matineja; 11.30 »Fu-morama*; 12.00, 12.45, 13.07 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Šport; 14.05 Orkestri; 14.40 Sosedni kraji in ljudje;
15.00	Glasba po željah; 16.00 Pust tam, kjer še ni bilo; 16.15 Polke in valčki; 16.30 On. ona in drugi; 17.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 12.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Prenos iz Sappora; 8.40 Kmetijska oddaja;
9.00	Maša; 10.45 «Supercampio-nissimo*; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče: 13.15 Spored s
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Orkestri; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.45 Zbori; 20.00 šport; 21.00 Grazia Deled-da; 21.20 Orkestri; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 Folklorni dokumenti; 16.00 Mozart: Don Juan.
KOPER
6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in
22.30	Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Glasbena matineja:
11.30	Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL;
15.30	Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik: 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Vaši pevci;
17.30	Slovenska glasba; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00 in 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 «Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček: 16.20 Za vas mlade; 19.10 Kulturna oddaja: 19.40 Ameriška ljud-
P. Baudom; 14.00 Plošče; 15.30 ska glasba; 20.20 Odhod in prihod;
ki 17.00 Popoldan z Mino; 16.00 Prenos z nogometnih igrišč; 17.30 Variete z G. Rramierijem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 TV glasba; 20.25 Odhod in prihod;
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 17.25, 18.30, 22.00, Poročila, 7.40 Pojeta James Brown in Dalida; 8.40 Plošče: 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Rafaello; 12.00 Športne novosti: 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.15 «Alto gradim en to; 13.55 Prenos iz Sappora; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.25 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.00 Plošče; 18.40 Spored s P. Villag-giom; 20.10 Operni svet; 21.30 O-peretnd odlomki; 22.40 Popevke;
lil. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Weberjeva opera: Obenon; 14.00
21.55 Koncert v Neaplju: 23.25 Pio-ŠČ&.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	9.30, 10.30,	12.30,
19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Al Bano in The Who; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba: 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori: 12.40 «Alto gradimen-to»; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 »Non-na Jockey»; 20.10 »Supercampio nissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Lisztove skladbe; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Pergole-sijeva glasba; 17.45 Pogovor z
iu5	Mjdi pian*;
Baletna glasba; 15.30 Radijska igra: Ne budite gospe, 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 20.45 Poezija
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.30, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 8.05 Aleksander Popovič: Usoda nekega Char-leya; 8.43 Skladbe za mladino;
9.05	Koncert iz naših krajev;
10.05	Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Naši poslušalki čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža;
14.05	Veliki zabavni orkestri; 14.30
Pust, pust, krivih ust; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Fran Milčinski — Mitja Mejak: Butalci:	18.20 Lahka glasba; 19.00
Lahko noč, • otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*: 22.20 Zaplešite z nami;
ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Igra poklicev; 13.30 Dnevnik; 14.00 Poljedelska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 16.45 TV za otroke: Dolga pot indijskega slona: 17.35 Risanke; 17.45 Rezultata it. nog. prvenstva; 18.00 Variete z R. Pisujem; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nog. tekme; 19.55 Šport in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka: Sum. I. nad.; 22.20 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
16.45 Prenos iz Sappora; 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s F. Sinatro; 22.10 Croce jeva osebna pisma. KOPRSKA BARVNA TV 12.40 Prenos iz Sappora; 14.45 Prenos nog. tekme; 16.30 Prenos iz Sappora; 19.45 TV film: Potopljeno kraljestvo; 20.15 Risanke; 20.30 Celovečerni film: Operacija San Gennaro.
19.15 Vsakovečemi večer; 20.00 Plošče; 21.30 Radijska igra: Lekcija angleščine.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Janez Matičič: Suita za godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 14.10 Med zbori J. Brahmsa; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Ob lahki glasbi;
16.00	«Vrtiljak»; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lepe melodije: 18.35 »Interna 469»; 20.00 Opera »Kavalir z rožo*; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci in ansambli.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 TV v šoli, ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli; tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola;
17.00	TV za najmlajše: Igra stvari: 17.30 Dnevnik: 17.45 TV za otroke: Svet v slikah; 18.10 TV film; Trije neumneži; 18.35 Risanke: 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: «La vedova alle-gra»; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Danes zvečer govorimo o pričevanju; 22.15 Beethovnovi koncerti.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	TV film: Vodnjak modrosti; 20.15 Poročila; 20.30 To je Tom Jones: 21.15 TV film: Indijanci v Peruju.
KLJUB ZAGOTOVILOM IN OBLJUBAM GORIŠKE OBČINE
Nad hišami v bližini upepeljevalnika dežujejo vsak dan goste črne saje
«
Gospodinje se jeze, ker ne morejo več sušiti perila - Brezbrižnost tehnikov goriške občine, ki so ^tovarno smeti» zgradili tik pred stanovanjskimi hišami - Odločna zahteva po prekinitvi obratovanja - Kje so zakoni o borbi proti onesnaženju ?
O upepelujevalniku, ki ga je go-riška občinska uprava zgradila tik na meji s sovodenjsko občino, pred nosom stanovanjskih hiš domačinov, je bilo že precej napisanega in povedanega, vendar še vedno premalo. Kaj se je pripetilo, da tako razburja duhove domačinov, ki so si tik na meji med sovodenjsko in goriško občino, nekateri pa že na ozkem ozemeljskem pasu, ki spada pod goriško občino in ki se je kot klin vrinil v ozemlje sovodenj-ske občine, v zadnjih letih in še prej zgradil, s precejšnjim trudom, lične stanovanjske hiše? Skušali bomo na to odgovoriti.
Pred nekaj leti so si na gori-ški občini omislili gradnjo upcpel-njevalnika. V mestu je smeti čedalje več, o razlogih za to ne bomo razpravljali v tem članku, občinski avtomobili za prenašanje smeti so jih kopičili na smetišču zahodno od Štandreža na obrežju Soče. Goriška občina je navezala stike s specializiranim podjetjem, določila več stomilijonsko vsoto za gradnjo o-menjenega upepelnjevalndka, skupina odbornikov je obiskala podobno napravo v Mestrah in tehniki so dejali, da ne bo imela okolica take tovarne zaradi nje nobene škode. Občinska uprava v Goric1', najprej tehnični urad. nato ožji odbor, nato še občinski svet — treba je pač upoštevati birokratski postopek — je načrt in stroške odobril. Izbrali pa so nesrečno lokacijo in niso u-poštevali pripomb časopisja (našega v prvi vrsti) ter že takratnih pritožb prebivalstva, ki je predvidevalo, da ho prišlo do tistih nevšečnosti. katerim smo priča danes.
Tehniki pač bivajo v Gorici, daleč od tovarniških hal, malo ali nič jih zanima živl.jenje ljudi na vasi, posebno še, če gre za prebivalce druge občine. Taki tehnični zamisli so nasedli, ne razumemo zakaj, tudi upravitelji goriško občine. Preprosti ljudje se sprašujejo: zakaj niso te naprave zgradili kje na bregu Soče. na mestu, kjer je še sedaj smetišče, ali pa kar na desnem bregu Soče, kjer stanovanjskih hiš ne bodo nikdar gradili ker je ta teren že usmrajen zaradi kaminov podgorske predilnice? Na go-riški občini odgovarjajo, da so na desnem bregu Soče vojaške služnosti in da se ni moč zoperstaviti vojaški oblasti. Sicer pa so tehniki na goriški občini prepričani v svoji Izobraženi visočirti. da so ravnali prav. Seveda z denarjem, ki ga plačujejo davkoplačevalci!
V zadnjih dveh mesecih je bilo o tej stvan precej napisanega. Na našo uredniško mizico .je prišla kopica uradnih poročil s tiskovnega urada goriške občine. Seveda so bila vsa poročila optimistična, ob otvoritvi, ki je bila pred kratkim, se ,ie še v čisti tovarni zbrala običajna skupina visokih in izbranih ljudi ki so govorili o pridobitvah modeme družbe, stavbo ie nekaj dni pozneje obiskal tudi neki poslanec, ki mu ie seveda do ponovne izvolitve in ki potrebuje zaradi tega vsak dan lepe fotografije in Članke v časopisju.
Naših ljudi pa m nihče vprašal za mnenje. V prvih dneh januarja so prizadeti domačini zbrali nad sto podpisov in šli h goriškemu županu z občanskim svetovalcem dr. Sanzinom. V dar so mu nesli najlonske zavojčke s črnimi sajami, ki «dežujejo» na njihove hiše, vrte in polja vsak dan, ko upepel-njevalnik deluje. Na krai sam so spet prihiteli člani komisije in ugotovili. da so nevšečnosti resnične. Govor o tem je bil tudi v ganskem občinskem svetu, povedano je bilo, da bo občina naročila dodatni filter. Ta naj bi baje stal nekaj deset milijonov lir. Dela v tej »tovarni smeti* — tak vzdevek so ji namreč dali domačini — pa niso prekinili in nevšečnosti so vsak dan na dnevnem redu. O tem smo se tudi sami prepričali pred dne-
V'
|r4g
H- . t:v-' ' *•- —‘
Domači gospodinji zaskrbljeno gledata proti »tovarni smeti*. Ko smo sliko posneli se je iz kamina kadilo in na dvorišče, kjer sta zgoraj prikazani ženski, so padale saje
Vladni prispevek goriški bolnišnici
Uprava splošne bolnišnice v Gorici je prejela prispevek ministrstva za zdravstvo v višini 96 milijonov lir. ki je namenjen za nakup raznih potrebščin in opreme za radiološki oddelek te bolnišnice. O nakazilih je bil brzojavno obveščen predsednik upravnega odbora odv. Sanzin.
Prispevek je prišel prav v času, ko bolnišnico povečujejo in preurejajo ter bo omogočil racionalno in moderno ureditev tako važnega oddelka kot je radiološki v veliko olajšanje vsem tistim, ki bodo v njem iskali pomoč
Prešernova proslava
»r
v Steverjanu
Prosvetno društvo «Briški grič* priredi v soboto, 19. t.m. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostorih svojega sedeža na Valerišču.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 11. t.m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 3 rojstva in 3 smrti.
ROJSTVA: Raffaela Valentinuzzi, Ilenia Ramaglioni, Guido Calligaris.
SMRTI: uradnik 31-letni Franco Beltram, upokojenec 71-letni Guido Micoli, upokojenka 85-letna Bernarda Vižintin.
Kdo je izgubil psa?
Zatekel se je štirimesečni ovčar svetle barve, nekoliko šekast. Dobiti ga je mogoče v Ul. Don Bosco 11, tel. 2745 (od 10. do 12. in od 16. do 18. ure). Vest je sporočila goriška sekcija društva za zaščito živali.
ODGOVOR PREDSEDNIKA VLADE
Zagotovila slovenski skupnosti za popoln in svoboden razvoj
V tem smislu so odgovorili na interpelacijo senatorja Albarella in ponovili zagotovila predsednika vlade lanskega decembra
Predsedstvo vlade iz Rima je te , kulturni, gospodarski
socialni
dni odgovorilo s posebnim pismom na vprašanje senatorja PSIUP Albarella, ki .je želel vedeti, kdaj namerava predsednik vlaae sprejeti raprezentativno deiegacijo slovenske narodne manjšine, ki je že 3. decembra 1970 zaprosila za sprejem in razgovor. Pri tem je delegacija izrazila željo:
1.	da bi predočila neugoden položaj. v katerem se nahaja slovenska narodna manjšina zaradi neizpolnjenih obvez oblasti do nje;
2.	da bi proučili nekatere predloge za rešitev še odprtih problemov na osnovi določb republiške ustave in na osnovi mednarodnih sporazumov:
3.	da bi neposredno poročali o izzivanjih in grožnjah, ki jih mora prenašati slovenska narodna skupnost v Italiji od strani fašističnih izzdvačev.
Ker je senator AlbareHo precej mesecev čakal na odgovor, je bilo med tem nekaj problemov že rešenih. Tako državni podtajnik pri predsedstvu vlade v svojem odgovoru ugotavlja, da .ie oredsednik vlade sprejel slovensko delegacijo dne 2. decembra lani Nadalje ugotavlja, da se je razgovor delegacije s predsednikom vlade odvijal v prisrčnem vzdušju, ter da so predstavniki Slovencev dobili zagotovila za popolni in svobodni
razvoj na osnovi določb republiške ustave in mednarodnih sprejetih obveznosti. Vlada ie pripravljena " tako je rečeno v odgovoru — odstopoma ugoditi vsem upravičeni® zahtevam.
Takih zagotovil smo Slovenci Pre jeli doslei že kar preče-j. Mnogo manj pa jih je bilo izpolnjenih. A« homo tokrat bolj srečni?
Franc S. Perko človek in borec
vi, ko so saje padale v našo beležko, ko smo stali na dvorišču hiše, ki je dobrih sto petdeset metrov oddaljena od kamina tovarne.
Prejšnji teden smo poročali tudi o nastopu sovoden.jskega občanskega sveta, ki zahteva od goriške občine, v obrambo svojih prebivalcev. da se sežiganje smeti v omenjeni tovarni začasno prekine, dokler ne dospejo novi filtri.
V prejšnjih dneh smo se o stvari pogovarjali z domačini, ki so nam povedali vse poti, ki so .jih napravili, da bi iim bile ugodeno ter tudi z nekaterimi vodilnimi funkcionarji v Gorici. O stvari bomo torej še pisali v prihodnjih dneh.
Lahko pa že sedaj povemo, da tehniki lažejo če trdijo, da saje «dežujejo le prve pol ure zjutraj, ko peči delavci šele prižigajo. Sami smo se prepričali, da saje padajo ves dan. vsakokrat ko se iz kamina tovarne kadi. Domačini so postali zaradi brezbrižnosti oblasti precej nervozni in najmani kar smo iz njihovih ust slišali je bilo to: «če bd bili v Bocnu...*.
Včeraj dopoldne sta se v Podgori poročila
JOŽKO JURETIČ iz Števerjana in
MARIJA ŽGAVEC iz Grojne
Ženin je član P. d. tBriški grič» ter naročnik našega lista.
Odbor P. d. «Briški grič» iz števerjana čestita.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiii
UGOTOVLJENO NA 13. REDNEM OBČNEM ZBORU
Več kot uspešna dveletna dejavnost prosvetnega društva Oton Zupančič*
Društvo je važna narodnoobrambna postojanka v Standrežu - Na občnem zboru je bilo prisotnih veliko ljudi - Izvolili so novi 16-članski odbor
Delovni odbor društva med občnim zborom
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiuiiiiiiiiiaiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiii
PO SMRTI DVEH VARILCEV V TRŽIČU
Tri preiskave po smrtni nesreči v «ltalcantieri»
Ogorčena vprašanja sen. Seme in komunističnih poslancev — Uprava ladjedelnice je svoj čas onemogočila deželnim predstavnikom pregled varnostnih naprav
JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 19. FEBRUARJA 1972
NFDELJA 13 februarja zelenja, Klavir, Goranov dom; del; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za 9 45 Po domače r ansamblom 10.45 Ruščina; 11.00 Osnove sploš- obstanek — film; 18.55 Mozaik; Mihe Dovžana; 10.10 Kmetijska ne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV 19.00 L. Bernstein predstavlja: Kdo oddaja; 11.00 Otroška matineja: v šoli — ponovitev; 15.35 Ruščina je Gustav Mahler?; 20.00 TV dnev-Doktor Dolittle- 11 25 Sola smuča- - ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 mk; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.30 nia — 6 oddaja; 11.30 Mestece Angleščina; 17.45 M. šušgnel: Če- G. Boccaccio: O ukradenem Iju-Pevton- 12.20 TV kažipot; 13.15 mu še ptice; 18.00 Risanka; 18.15 bimcu; 22.05 Poročila.
Saoporo 72' Hokej; 14.40 Nogo- Obzornik; 18.30 S pustom po do-	PETEK, 18. februarja
metm turnir Veleža. 16.30 Sapporo mate; 19.05 Delo z računalniki:	9.30 TV v šoli: V mestu, Na-
72- Slalom za moške: 17.20 Propa- Dopolnitev osnovnega seznama; rodna umetnost, Pokuplje, Nasta-gandna oddaja- 17.25 Sapporo 72; 19.30 Mikroekonomika: Računalni- nek zvezd in planetov, Avstralija, Štafeta 4 x lo’km 18.05 Sapporo ki po meri; 20.00 TV dnevnik; Poklicna usmeritev; 11.00 Angle-72- Konec olimpiade' 20.00 TV 20.30 Dobrodošli, gospod Marshall ščina; 14.45 TV v šoli — ponovi-dnevnik- 20 30 Komedija za ko- - španski film; 21.55 Ansambel tev; 16.10 Osnove splosne lzob-nec tedria - A. Medved: Rendez- »Joint melody»; 22.20 Poročila. razbe: Podonavje; 17.35 Tetovad-vous; 21.30 Zabavno-glasbena od-	SREDA, 16. februarja	ba - oddaja iz akte Velič in
daja- 21.45 Športni pregled; 22.15	8.20 TV v šoli: Kras in Sloven- majhni; 18.15 Obzornik; 18.30 Slo-
Poročila.	sko primorje, Goranov dom, NOB, venska poezija XX. stoletja: Oton
PONEDELJEK, 14. februarja Kisik, voda, Gozdne živali, Pro- Župančič; 18.45 Vzgojni problemi; 9 35 TV v šoli' Norveška. Gozd- dana nevesta. Lastnosti kovin; Tudi nadarjen otrok lahko odpo-ne’ živali Leto 1848 v Evropi; 17.50 Doktor Dolittle - serijski ve; 18.55 Šola smučanja - 7. od-10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 daja; 19.00 Mestece Peyton — se-
11.00	Osnove splošne izobrazbe: Slovaške plesne miniature; 19.05 njsk, film; 20.00 TV dnevnik;
Ogrevanje stanovanja; 14.45 TV Od filma do filma; 19.20 S kame- 20.30 Kviz 72,	21.40 Pleme, Id
v £„1, _ ponovitev; 15.40 Nemšči- ro po svetu: Velika jezera; 20.00 se skriva pred ljudmi; 22.50 Po-na — ponovitev; 15.55 Angleščina TV dnevnik; 20.30 B. Jonson: Vol- ročila.	.
— ponovitev; 16.10 Francoščina; pone; 22.35 Poročila.	„	^n!ar?a „ ,
17	50 Z Fabian: Tol/ja — I. del; ČETRTEK, 17. februarja	9.35 TV v šoli: Zrak, Josip Hat-
18.00	Risanka; 18.15 Obzornik; 9.35 TV v šoli: Kulturni sporne- ze, Aktualnosti; 16.28 Napoved spo-
18	30 V avtobusu — serijski barvni niki, Kaj je film, Oksidi; 10.30 reda; 16.30 Košarka: Beograd —
film- 19 00 Mladi za mlade; 19.45 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Lokomotiva; 18.00 Obzornik; 18.15 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; Francoščina; 14.45 TV v šoli - Plus pet - mladinski kviz; 19-15 20 30 S Petrovič: Sladko življenje ponovitev; 15.40 Nemščina — po- Humoristična oddaja; 20.00 IV no’ srbsko- 21.30 Diagonale; 22.25 novitev; 15.55 Angleščina — po- dnevnik; 20.30 Glasbena križanka; Poročila ’	novitev; 16.10 Osnove splošne iz- 21.30 Filmska burleska; 21.50 Tek-
TOREK 15. februarja	obrazbe: Ogrevanje stanovanja; meča— serijski barvni film; 22.40
9.35 TV v šoli: TV vrtec, Rast 17.45 Veseli tobogan: Laško, H. TV kažipot; 23.00 Poročila.
Nadaljuje se stavka vseh delavcev tržiške ladjedelnice «Italcan-tieri», ki jo je oklical v znak žalovanja in protesta tovarniški svet takoj po hudi nesreči, v kateri sta izgubila življenje dva delavca. Stavka bo trajala do ponedeljka zjutraj.
Da bi ugotovili prave vzroke in odgovornosti, zakaj je v tisti del ladijskega trupa vdrl plin, ki je eksplodiral in ubil delavca, so trenutno v teku tri preiskave. Prvo je odredila sodna oblast v Tržiču. Vodi jo pretor dr. Marcello Perna. Drugi načeluje, po nalogu nadzor-ništva za delo, tehnični izvedenec Rino Bernobini, tretjo pa, po ukazu deželnega odbomištva za zdravstvo socialista Devetega, ravnatelj odborništva dr. Balistreri. Devetag je prizadetim družinam žrtev poslal sožalno brzojavko.
Po prvih dvomih in protislovnih novicah je včeraj postalo jasno, da je delavca ubila eksplozija plina »oksiacetilena*. ki je vdrl v tisti del ladje, kjer je vgrajeno krmilo. Ladjo označuje številka 4278 in jo je naročilo podjetje »Pluto* Iz Palerma. Podjetje pripada brodarju Lauru iz Neaplja.
Množijo se tudi protesti zaradi nesreče, o kateri marsikdo meni, da gre za tako imenovani «beli umor*, se pravi smrt zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov in naprav. Tako je poslal pismeno vprašanje ministrom za delo in socialno skrbstvo, državne soudeležbe in sodstvo tržaški senator Paolo Šema. Podobno interpelacijo so napisali tudi poslanci Lizzero, Škerk in Scaini (vsi KPI).
V svojem vprašanju ugotavlja Šema, da je »še enkrat prišlo do hude smrtne nesreče v tržiški ladjedelnici*. Nesrečo gre pripisati, po njegovem mnenju, < 'colju In delovnemu ritmu*, saj sa »smrtne nesreče sledijo v prestresljivem zaporedju*. Varnostne : aprave so nezadostne, trdi Šema in tudi delavski protesti in dolgotrajne stav ke niso zadostovale. Tudi rarla-
delovno okolje, niso naleteli na ugoden odziv. Nasprotno je ravnateljstvo «Italcantieri» onemogočilo predstavnikom dežele, da bi izvedli v notranjosti podjetja podrobno preiskavo o ukrepih proti nezgodam in delovni higieni. Pri tem Šema posebno ogorčeno ugotavlja, da je »Italcantieri* poldržavno podjetje. Zato pa v svojem vprašanju zahteva, naj ministrstva, ki so za to pristojna, izpeljejo posebno preiskavo in ugotovijo odgovornosti. Ukrepati pa je treba tudi proti upravi podjetja, zaključuje svoje vprašanje senator Šema.
V nabito polni dvorani je imelo prosvetno društvo «Oton Župančič* v Štandrežu v petek zvečer svoj 13. redni občni zbor. Na občnem zboru, ki mu je predsedoval dosedanji predsednik Danilo Nanut, so obravnavali uspešno dveletno delovanje društva, kot je razvidno iz tajniškega poročila gospe Angele Na-nutove (o celotnem poteku občnega zbora bomo podrobneje poročali pozneje). Društvo »Oton Župančič* je namreč v dveletnem razdobju od prejšnjega občnega zbora razvilo živahno dejavnost in brez dvoma je danes najbolj aktivno slovensko prosvetno društvo na Goriškem.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze prof. Aldo Rupel, tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta in podpredsednik SPZ Saverij Rožič, podpredsednik pokrajinske uprave Marko Wal-tritsch, občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva, predsednik športnega društva »Juventina* Dino Ro-ner.
Po poročilih predsednika, tajnice 1 in blagajničarke Olge Peliconov« se
je razvila diskusija, nato so izvolili novi društveni odbor v katerem so: Aleš Hoban, Rado Nanut, Franc Lupin, Karel Nanut, Darij Nanut, Alojzij Paškulin, Angela Nanut, Olga Pelicon, Milovan Lutman, Diego Marvin, Miloš Tabaj, Berto Gren-dene, Danilo Nanut, Egon Nanut, Stanko Nanut in Klavdij Ožbot. V glavnem so bili potrjeni prejšnji odborniki, za volitve je bila predložena lista 28 kandidatov. Danilo Nanut se je po izvolitvi zahvalil za izraženo zaupanje in zagotovil, da bo v bodoči poslovni dobi odbor delal na prosvetnem področju še več kot doslej.
V ponedeljek popoldne so v gori pokopali uglednega domač® Franca Saverija Perka, o čigar■h®’ nadni smrti smo že pisali prejsri nedeljo. Poleg številnih domačin0 so ga spremili na njegovi zadri poti številni bivši partizanski ci — njegovi bojni tovariši in bomiki pokrajinskega ANPI. y kojnik je zapustil sina in dve hccr’ ki, ki se zahvaljujejo vsem, ki s.. jim ob izgubi stali ob strani, 8) se udeležili pogreba.	.
Pokojni Perko še ni iirrl 70 I”-ter je bil splošno znan in priljllD, ljen. Po vojni je bil zaposlen Pr. Kmečki banki v Gorici, dokler stopil v pokoj. Med vojno n" _ bil kot zaveden Slovenec in n" ' ® den človek aktivno udeležen v bi za osvoboditev izpod nacifr-š1^' nega nasilja. Že od samega zač ka so ga aretirali in poslali v P° sebni bataljon v Potenzo. Že ju(1 ja 1944 pa je odšel v borbo ter priključil Briško - beneškemu oatf du, kjer je postal politični kflIg sar. Deloval je nato v brigadi * • Gregorčiča* ter se udeležil šte® nih bitk proti okupatorju v 1® 1944 in 1945 pri Škofji Loki, v °.. ški grapi, pri Ledinah, v Golf®. vasi, kjer je bil 18. decembra j-T tudi ranjen in so ga zdravili v nišnici Franja. Drugič pa j® Du ranjen 25. aprila 1945 v LokovCU pri Čepovanu.	0
PrŽd zadnjo vojno se je mar‘J‘ udejstvoval tudi na Prosve*'S področju ter bil med drugim ci®. pevskega zbora, ki ga je vodil h™ ze Bratuž. Le po naključju se J izmuznil fašističnim tolpam, k* vsiljevale pitje ricinusovega ’ Po vojni je bil tudi predsednik ^ riške nabavno - prodajne zadrUe, in prav zaradi tega so ga tudi pustili z dela v tovarni v Podg0*5'
HimiiiiimimmiiiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiMiniiiiiiiiiiiii
STALIŠČE PSD1 DO GORIŠKIH PROBLEMOV
Goriško postajo usposobiti za mednarodni žel. promet
Četrti deželni trgovski center treba urediti v Gorici
Pokrajinski izvršni odbor socialdemokratske stranke je na svoji zadnji seji med drugim proučil tudi razne gospodarske probleme naše pokrajine ter je vzel z zadovoljstvom na znanje poskusno uvedbo blagovnega prometa s tretjimi državami preko goriške železniške postaje, kar se tiče prometa z govejo živino. Obenem daije priznanje oblastem, ki imajo zaslugo za dosego tega uspeha ter priporoča dokončno in trajno ureditev tega problema v korist goriškega gospodarstva.
S tem v zvezi je izvršni odbor — po poročilu sekretarja inž. Lodat-tija — poudaril potrebo, da se o-pozorijo pristojni organi in pokrajinske ustanove na potrebo uskladitve in koordinacije energične akcije za razvoj prometa preko goriške železniške postaje, ki bo z uvedbo med narodnega blagovnega prometa in mejnega prehoda imela enako de-
želno važnost kot postaje Trst — mentarni posegi, v katerih so se | Opčine in Trbiž. Zato bo treba iz-ponavljala opozorila na nevarno | popolnih železniške naprave in in-
frastrukture ter zajamčiti popolno usposobljenost te postaje v interesu celotne dežele.
Treba bo misliti tudi na železniško povezavo s Cervignanom, ki bo postala nujna ob trgovini z vzhodom in bo pri tem treba izvesti tudi povečanje nekaterih železniških naprav.
V tem okviru bo treba opozoriti krajevne organe in ustanove na potrebo, da se dodeli četrti deželni center in trgovinsko skladišče za živila Gorici, potem ko so tri taka središča že dodelili Trstu, Vidmu in Pordenonu, kar je v zvezi s pred-stoječim razvojem mednarodne trgovine preko Gorice in njenega področja.
Darovi in prispevki
Za Prosvetni dom v Sovodnjah daruje N.N. 3.000 lir.
Za ŠD Dom ob prvi obletnici smrti Jureta Tomšiča darujejo uslužbenci Dijaškega doma v Gorici 8.500 lir.
Otroško rajanje v Doberdobu
Prosvetno društvo Jezero iz Doberdoba priredi jutri, v ponedeljek, 14. februarja ob 15. uri otroško pustno rajanje.
Na zabavi, ki bo v prosvetni dvorani bodo predvajali tudi slikanice. Istega dne zvečer bo ljudsko pustno rajanje za staro in mlado Za zabavo bo poskrbel domači ansambel »O jej*. Zaželene so maske..
Na programu so tudi recitacije domačih dijakov.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Al Cor-so, Korzo Italija 89, tel. 2443.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale — dr. Fitz in Ennery — Trg republike 26. ted. 72341.
DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica
dr. GENTILINI SEVERO, Trg Vitto ria 37, tel. 5457
dr. MESSANA ANTONIO, Ul. della Bona 12, tel. 5737 Krmin in okolica
dr. GODEAS RENATO, Krmin. Ul. Gorizia. tel. 6117
Gorica
VERDI ob 15.00; «James Bond te 007 - Una cascata di disina®*’' Sean Connery. Angleški kinemasK v barvah. Mladini pod 14. let° prepovedan.
CORSO ob 14.00:	«Giu la tes®'
R. Speiger in J. Gobun; amer>’ film v barvah.	..
MODERNISSIMO ob 15.15:	'<°fet
no. Barvni dokumentarec P® Ouiliicija.
CENTRALE ob 15.15:	«1 due Pe
zi da 90», F. Franchi in C. Izif sia; italijanski film v barvah- „
VITTORIA ob 15.00: «Da parte amici, firmato mflfia*. C. in S. Berger.
Irzu	,
AZZURRO ob 14.0:	»Rapporto ^
coniportamento sessuale delle dentesse*. Barvni film.
EXCEI.S10R ob 14.00: «Viva la te... tua», Franco Nero.
nu*1'
Kine®9'
ina®-
om®
skop v barvah.
PRINCIPE ob 14.00: «Gli scassi ri», Jean Paul Belmondo in Sharif. Barvni film.	..{e
SAN MICHELE ob 14.00: alfinferno*, K. Morris in 8. nel. Kinemaskop v barvah.
\orti t,ohru
. n jr
SOČA (Nova Gorica): «Smesn° ^ kle», ameriški barvni film — in 20.	fe.
SVOBODA (Šempeter): «Rop i*1 J^j vara*. ameriško angleški ba film - ob 16.. 1«. in 20.	j.
PRVACINA: «Tajni vražji ageri*'^ talijanski barvni film ob 1? ' j. RENČE: «Kanitan Nemo in P°“ no mesto*, angleški barvni f“® ob 17. in 19.
ŠEMPAS:	»Nekateri so za
ameriški film ob 17 in 1®-DESKLE: danes zaprto.
DEŽURNA CVETLIČARNA f. Danes je v Gorici odprta cvet1 j na Voigttander. ITI IX avgu®8 tel 2433.
'HIZNANG MEDNARODNO 11/TO PREVOZNIŠKO PODJETJI 53»
LA GORIZI AN
tiOHIUA
Ul One* dteost* Uit
itHi jOHlG®
rttUVŽKIHšUll fttUVU’/ VSAKOVliSINMi/
OB 150-LETNICI ROJSTVA
Peter Podreka - prvi narodni buditelj med beneškimi Slovenci
jo^kfttindvajsetletni špetrski tero novoPe^eni duhovnik Pe-^ ^odreka (Podrieka) je bil Dr.v®ej verjetnosti avtor pre-0ste pesmice:
'P*1- drago slavljanstvo... VJe*ra9i moj dom!
°kler bom na svetu m 1inbii te bom.
ljj!a.rno^ so ti rimani doma-so 111 izlivi podobni tistim, ki ^ | Evolucijskih dogodkih le-.. 48 odmevali po gorah in Beneške Slovenije: ZTe,draga Italija, moj dom, j za-dnje. moje ure 7 s tjubu te bom!»
Je prebujeni Podreka so-%° tako odgovarjal mamlji-(j^j^bljubam naslednikov nek-
Sorat	^>eneš 8:441 gospodarjev
18 slovenskih predelov pod t>fyjajUrjem, Stolom in Muzci?
Ezdrav petjih
8°fatih
Sur.
■-•- Ev Italiji po nekaj de-
ttj avstrijske vladavine je pOo^En kot so pristne želje ^Eeznikov za stike z vzhod-Sve, slovenskim in slovanskim m- Med temi se iz ano t9 n°sti izloča v letih 1848-dai^rav Be4er Podreka, ki te-- sPrejema slovenske čas-^ , ,in o sebi samem pravi, Var t ^ rad potegoval za slo ljCa 'Vo> «pa sim kakor cvet-o^iV Sojzdu, katera svoj duh lika SPu^a> 1110 čaka popot-Cla i° vtergal; pa ni ko * ki j° pobrala: ino ta-oa c.Vetlica samostna, nepoznano ^vi; temje jo zadušava, 0„ °na tako sklene svoje dni
sWnana’ ker Je Bog 114 P0-
narja »v roke slavij anskega vert-
^ a današnji čas je pomemb-1^ 'JSotovd-tev, da se je Podre-^kai a4 P°vsem zavestno iz-za pripadnika slovanske-116 da 4)1 zato dobil
študijskih let prišel s
oijoj.E® pobude ali pa zaradi ^^dftiki matičnega dela Slo
v bolj neposredne sti-Sljj Ce je prej kak bene-$01® °V6nec obiskoval gorišfke jg 'Predvsem semenišče, pa SlCo°4er Podreka dobil mašni-Vj(, Posvečenje v furlanskem središču, kamor so be-pZ®- kraji tudi cerkveno pri-Prva duhovniška služba ojJe vodila v domače kraje v ]tho špetrsko faro, rekli bi njo sedišče Beneške Slove-
dozorelega izobraženca z Pr®00! kmečkim oko-ŽOdirt ^ je v revolucijskih do okoli leta 1848 streme-flohit nekdanjo v stoletjih prl-bJ»° svobodnostjo mejašev 1^ e beneške republike, bi lah-t^j^Esel v spopad ali agi-
Vj.
i j°. ki bi jo pogojevala na
pfebstrani začeta narodnostna lja Duia, z druge strani pa že-<la E lepimi starimi časi. To f. °stalo je pri ugotavljanju jo^v°jenosti, ki nam jo pona-tudi verzi, s katerimi n ° začeli ta Podrekov jubilej-| Prispevek in je ta razdvo
okolje 111 spremljevalec Pja Vega buditeljskega delova-
^stVa
um ,	— j- -------
js . 'rojen je bil 16. februar-822) naj znova poudarimo,
54 bu '
150 - letnici Podrekovega ^-va, ici j0 obhajamo te
j	*
_e bil Podreka prvi narod-
C^telj med beneškimi Slo Ij^1, Pričel je sam in osam-sVQj vrsto let je ohranjeval

JjU10 Pionirsko poslanstvo in Ijfihi br°ti koncu svojega živ-Iva3a dobil v osebi mladega SU,a Trinka najboljšega na-let^ka pri delu, ki so mu od Pj^ 1866 dalje spremenjene u-
jljg6 politične prilike ukroti^ Pota. Ne le zaradi usod-dejstva leta 1866 pač pa sjq . Sam zgodovinski geograf-logj11 socialnogospodarsld po 4 Beneške Slovenije usmer-si^ Sv°jevrstni razvoj sloven-(V. ^vednosti v teh krajih. * *Vho je bilo leto 1848 za-
jev, tudi ne načina, ki bi lahko v odločilnih trenutkih odločal o njih državni pripadnosti. Spomniti velja le na leto 1866 in glasove posameznikov, ki so hoteli slovenski javnosti predstaviti resničnost problema.
Peter Podreka je bil kulturni ljubitelj. Buditelj kot duhovnik, ki si je prizadeval za slovensko besedo v cerkvah. Navdušenje svojih rojakov za rodni jezik je želel doseči s širjenjem slovenskih knjig (Mo-horjevke) in časnikov. Svoja domovinska čustva pa je izpovedoval v domoljubnih pesmih; ohranjene so le maloštevilne, vendar jim je zob časa prizanesel s pozabo. V mnogih antologijah še danes najde mesto njegova «Slovenija in njena hčerka na Beneškem,« »Slavij anka na Beneškem« je bila okoli leta 1880 povsem ponarodela v napevu, ki ga je dal skladatelj Srečko Carli in končno je dal Podrekovi «Sloven-skim mladenkam« prijetno glasbeno preobleko Hrabroslav Volarič. Leta 1869 je v Gorici izdal ((Katekizem« prirejen za Slovence videmske nadškofije, ki je prva knjižna izdaja v slovenskem jeziku namenjena beneškim Slovencem iznad tolikih Podrekovih prizadevanj, da bi slovenski jezik našel svoje mesto v cerkvenem življenju. Od tu dalje je šel svojo naravno pot v široko javnost. Podrekovo buditeljsko delo je potemtakem segalo od pisane besede do vsega tistega drobnega ustvarjanja, ki ga je mogel in lahko opravljal tudi kot marljiv duhovnik, najprej kot kaplan v Trinkovem rojstnem Trčmunu, nato v rodnem špe-tru Slovenov in končno od 1863 dalje v Roncu, kjer je tudi 4. novembra 1889 umrl.
Kaj bi zapisali za sklep tega skromnega jubilejnega zapisa? Ali naj bi znova ugotavljali ob Podrekovih mislih, presejanih v današnji čas, nesrečno narodno radoživost njegove
Branko Marušič

• -v -	sv......
SfeireaJJm
• ••.v.vg V SJ
m
i
njena Merka na Beneškem.
Kaj jočeš so t-i krasotica?
Kaj v klavrnih mislih živiš?
Si tudi ti moja hčeri ca,
Mi vodno pri srci stojiš.
Glej! tvojo sestrice na Dravi,
Na Soči, na Savi si le Pripravljajo lovor, da v slavi Veselo vse ovenčajo me- —
Ah! mamica draga, iu mila!
Okove in žulje poglej,
Ki nosim, in bom jih nosila
Jaz, v svojem domovji vselej.
.Taz nisim no v vradu. ne v šoli,
Če prav tu od vekov živim;
Ko tujka beračim okoli.
Le v cerkvi zavetje dobim.
K
.
■siH;;
Ne pdznam veselja, radosti,
r>	mi W uri
Po bif.rm 0'ilivj', do
Me laška p;j*lka mod.
K’dar dajo lovorske vozila
Ti biserke, v preslavni spomin,
J*‘ S SX-
Iu, mamka na mojo gomilo Te prosim, položi na njo, Cipresovo tužno vezilo,
In kani % očesa solzi, —
Ne misli tak* hčerka slovenska,
Ne obnpaj na lastni prihod;
Naj oride $a sila pftklenska,
Ne uniči slovenski zarod!
m .. ;
lil
i
Domoljub na Set«
NA TRADICIONALNI PRAZNIK 15. FEBRUARJA
V	KOMNU BODO ODPRLI NOVO BOGATO KNJIŽNICO
V	začetku bo ta prepotrebna kulturna ustanova na spodnjem Krasu delovala kot podružnica Kosovelove knjižnice iz Sežane ■ Začetni fond ■ 1500 kn^g
Podrekova pesem «Slovenija», objavljena v goriški «Soči» I. 1871
Komen, kamen, samo kamen, kamen...
In vendar vidiš v belih oknih vaze
in latnike široke krivih trt in ajde in vinogradov oaze.
Komur je kraj neznan, mu bodo morda te Gradnikove besede u-stvarile podobo pokrajine, ki ji ni enake. Nam pa. ki smo tu doma. nam te besede povedo le skromen del tistega, kar doživimo, kadar potujemo mimo kamnitih vasi. teranovih vinogradov, kra-ških gmajn in borovih gozdičkov in se končno ustavimo v od sonca obsijanem Komnu.
Tudi 15. februarja bo pot mnoge vodila tja. Zakaj tega dne, se bo kdo vprašal in nehote pomislil
llllllllllllllllllllllll■l*||ilsmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||Tlll||||mllllllllllmllll1lllllllllllllllll^llllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•
LETOŠNJI TRŽAŠKI NAGRAJENEC PREŠERNOVEGA SKLADA
Prof. Merku: Vsa moja pozornost velja človeku - vsebini torej...
Žtlim si tudi, da bi Ljubljana, tako kot jc odkrila Slovence, ki živimo v Italiji, odkrila tudi Slovence v Avstriji
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada v Ljubljani je bil tudi naš tržaški slovenski skladatelj prof. Pavle Merku. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam ie rade volje odgovoril.
(Nadaljevanje na 6. strani)'
Vprašanje: Nagrado ste prejeli za Koncert za violino in orkester, vemo pa, da je to le ena od številnih skladb, ki ste jih doslej napisal. Sodite, da ima prav ta skladba posebne odlike, ali pa sprejemate Prešernovo nagrado kot priznanje za Vaš celotni skladateljski opus?
Odgovor: Nagrado so mi podelili prav za violinski koncert, čeprav so v utemeljitvi omenili se to in ono skladbo ter priredbe ljudskih pesmi iz Beneške Slovenije. Kakor sem bil izredno vesel, da so pri Prešernovem skladu pokazali hvalevredno občutljivost za delovno področje, ki mi je zelo pri srcu, tako sem čutil veliko zadoščenje, da so mi nagrado podelili prav za violinski koncert: ob njegovi prvi izvedbi na Glasbeni tribuni 1970 v Opatiji sem namreč okusil gnega največjih zadoščenj, ko sem ugotovil, da sem
Slovenske bridke in pikaste v pripovedi St. Raztresena
Gledališki igralec Stane Raztresen, ki se v zadnjem času vedno intenzivneje posveča umetniškemu pripovedovanju, je pripravil za
prosvetna društva in za šole nov pripovedni večer. Krstil ga je «Slovenske bridke in pikaste».
Prvikrat je pripovedoval to drugo ogrlico poezije (prvi tak večer je bil «Slovenske balade in romance») prejšnji ponedeljek dopoldne v tolminski gledališki dvorani, katero so napolnili dijaki gimnazije, ki so večer tudi organizirali, ter učenci osmega razreda osemletke s profesorji in učitelji.
Mladina je pozorno poslušala tn navdušeno ploskala posameznim pripovedim ter je nagradila pripovedovalca z dolgim in toplim aplavzom.
Raztresenov drugi pripovedni večer, ki ga težko pričakujemo tudi v Trstu, sestavljajo pesniki France Prešeren, Valentin Vod nik, Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Igor Torkar, Karel Destovnik ■ Kajuh, Ivan Rob, Alojz Gradnik. Fran Milčinski - Ježek ter Janez Menart.	s. v.
s svojim delom zadovoljen kot z malokaterim doslej. Ne dogaja se prav pogostoma, da se najgloblje, najbolj intimno zadoščenje, ki ga ustvarjalec ima nedvomno v trenutku, ko prvič sliši svoje delo, krije tudi z zunanjim zadoščenjem, ki ga prinašajo priznanja.
Vprašanje: Je bil nagrajeni Koncert za violino in orkester že izvajan, kdaj in kje in kako ste bili z izvedbo zadovoljni?
Odgovor: S prvo izvedbo v Opatiji sem bil kar se da zadovoljen: v Josipu Klimi, dobrem prijatelju in odličnem violinistu, je moj violinski koncert našel idealnega interpreta. Seveda se imam za uspeh zahvaliti tudi Samu Hubadu in orkestru RTV Ljubljana.
Vprašanje: Vaša dela se vse pogosteje pojavljajo na koncertnih sporedih. Pred dnevi smo poslušali Vašo skladbo tudi v izvedbi Zagrebškega kvarteta. Sodite, da je sodobno glasbeno snovanje deležno v slovenskih koncertnih sporedih zadostne pozornosti in če ni, čemu bi mogli to pripisati?
Odgovor: Slovensko glasbeno ustvarjanje je v zadnjih letih doživelo čvrst vzpon in doseglo odlično afirmacijo v Evropi in svetu: skladatelji se imaj0 za to v veliki meri zahvaliti vrsti domačih izvajalcev, ki so na najboljši način popularizirali dela domačih skladateljev doma in na tujem, če to stanje primerjamo z drugimi kraji, smo lahko v glavnem kar zadovoljni.
Vprašanje: Vaš glasbeni izraz je vseskozi moderen, sodoben, lahko bi ga označili za iskajočega v duhu časa in ritma, ki ga živimo. Sodite, da je mogoče z modernimi komponističnimi sredstvi enako ustrezno izraziti glasbeno i misel kot na primer v klasiki?
Odgovor: Vsako današnje glasbeno delo je po svoje priča današnjega časa. Toda medtem ko želijo nekateri skladatelji s svojim delom le prikazati ali celo dokazati današnjo resničnost m problematiko, želijo drugi — v skladu z načeli, ki so v umetnosti stara vsaj nekaj tisočletij — tudi kaj izražati, pa čeprav le sebe, svoja čustva in svojo stisko: taki so tudi zrcalo časa. Sam se prištevam med poslednje, nisem torej pristaš one avantgarde, ki odreka umetnosti vsako sposobnost izražanja, izpovedovanja, komunikacije. Vendar se rad poslu-I žujem vseh sredstev, ki jih ima
današnji umetnik na razpolago, še celo najnovejših, ne da bi se zato odrekel kateremu koli od starih izraznih sredstev. Ali z drugimi besedami: sredstva se mi ne zdijo vredna pozornosti, pač pa velja vsa moja pozornost človeku: vsebini torej. In moja dela so namenjena ljudem: če je v njih vredna vsebina, jim b0 že kdo pris-i luhnil, pa čeprav le nekaj redkih ljudi, ki jim umetnost pomeni nekaj več kot konzumno blago.
Vprašanje: Povrniva se k Prešernovim nagradam. Smo v zadnjih letih zamejski Slovenci kot ustvarjalci kulturnih dobrin dovolj ustrezno upoštevani pri podeljevanju osrednjih slovenskih nagrad, in če ne, kaj bi bilo želeti,
Pavle Merku
da bi tudi na ta način bil slovenski kulturni prostor idealno zaključen?
Odgovor: Nedvomno se lahko vsi veselimo, da so v poslednjih letih v slovenski metropoli nenadoma odkrili Slovence v Italiji. Osebno, če mi je dovoljeno povedati iskreno besedo, obžalujem, da so odkrili le nekaj ljudi srednjih let: kakor da smo se rodili včeraj. In naši starejši umetniki (mislim posebno na nekaj slikarjev), ki imajo za sabo polno, plodno, zgledno umetniško življenje? Saj smo skoraj rasli ob njihovem zgledu in se še danes zrcalimo v njih.
In še nekaj si želim: kakor je Ljubljana odkrila Slovence, ki živimo v Italiji, bi bilo lepo, če bi odkrila tudi Slovence v Avstriji. Pa ne da mislite in čutite to tudi Vi, ko mi postavljate to vprašanje?
Vprašanja: Jože Koren
revije
BOREC št. 12
Zadnja številka letnika 1971 revije «Borecs>, ki smo jo prejeli te dni, je še zlasti zanimiva zaradi dveh člankov. Na uvodnem mestu je članek dr. Milice Kacin - Wohinz «Ob trideseti obletnici drugega tržaškega procesa«. Članek na osemnajstih straneh zelo izčrpno opisuje delovanje primorskih Slovencev od prve vojne dalje proti raznarodovalni in zatiralni politiki ter nastanek raznih odporniških organizacij. Zlasti izčrpno piše o delovanju skupin in organizacij, ki so se leta 1941 znašle na zatožni klopi pred posebnim sodiščem, ki je zasedalo v Trstu, ter o poteku preiskave. Od vseh člankov, ki so izšli ob letošnji' tridesetletnici. Je ta najizčrpnejši.
Drugi daljši članek Je »Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941», ki ga je napisal dr. Tone Ferenc. Članek obsega 39 strani. Avtor omenja, da o tej vstaji nimamo celovitejših in popolnejših zgodovinskih prikazov, temveč le krajše pregledne sestavke izpod peresa zgodovinarjev še zlasti samih udeležencev. Zato se je namenil ob tridesetletnici vstaje slovenskega naroda v tem članku «pregledneje, celoviteje in natančneje prikazati množično vstajo na Gorenjskem*. O temeljitosti članka priča tudi dejstvo, da avtor navaja nič manj kot na treh in pol drobno tiskanih straneh vire, iz katerih je črpal.
Zanimiv je tudi članek Emila Cesarja «Kako Je padel Karel Destovnik - Kajuh*. V rubriki Likovna umetnost objavlja Vera Visočnik članek o čianih grafičnega ateljeja KPS pok. Dušanu Petriču in Vinku Turku Vanji. Sledi še kratka ocena knjige «Na-rodne pesmi Korduna* Stanka Opačiča Čanice, ki jo je založila zagrebška »Prosveta*, in romana Irwinga Wallacea »Zarota*, ki Je izšel pri Cankarjevi založbi.
tu osveščanja talko na (ima-slovenskem ozemlju ti^ v Nadiških in ostalih doliva , slovenskega zapada, pa ^kasnejši razvoj nikakor ne v prid postavljanju 8- Ednic. Smo priča posku-književnega dela med be-Slovenci na začetku Il%KSetih let> 81 z izdajanjem Publikacij žele premostiti Praktičnega verskega pa t&uj-oiskega pouka (izdaja ka-i"4 in abecednika), pobu-^ obrode kontinuiranega 'E tem področju. Peter je sicer več let edini ^°Cevalec o beneških razme-% V s4°venskem tisku («Novi-V K?Sodn4a danica,)’ «Sloven-t^t^la**, itd ), slovenska jav-4^8] ie tako prav po njegovi *)* g81 obveščena o razmerah Ipueškem. Toda Podreka se političnega reševanja
. n,mm      umnimi           
Pet izvirnih novitet pri Mladinski knjigi

hov svojih rodnih kra-
Ob koncu leta je Mladinska knjiga izdala pet izvirnih novitet slovenskih, pretežno mladih avtorjev. Izšla je pesniška zbirka Marka Gorjanca Grad, zbirka novel Toneta Stojka Zadnja molitev, pesniška zbirka koroškega pesnika Valentina Poljanška Karantanske, Marta Ogna pesmi študije ter pe smi Lojzeta Krakarja. Ne gre sicer za kaka velika dela temveč za bolj ali manj drobne pesniške zbirke mladih ljudi, ki šele stopajo v slovensko književnost. Tudi ne gre za dela. ki bodo vznemirila slovensko javnost ali pretresla tisti majhen svet ljudi, ki se bolj ali manj zanima za domačo poezijo in leposlovje. Vendar gre za poseben, omembe vreden dogodek na slovenskem knjižnem trgu, kjer le ne moremo zabeležiti vsak dan izida petih, čeprav drobnih, knjig domačih pesnikov in pisateljev. Za dogodek, saj so te knjige izšle pri eni sami založniški ustanovi. Mladinski knjigi, ki bodisi v zbir ki Pota mladih. Levstikovem hra mu ali pa drugih zbirkah daje na trg izvirna dela. In to v času, ko slovenska knjiga, če ne gre za posebno zveneča imena, vse težje
najde pot do bralcev, tistih bralcev, za katere kaže slovenska statistika, da v enem letu porabijo več za cigarete kot za knjige...
Če pomislimo koliko truda, prizadevanja, koliko vztrajnosti in u-panja je bilo vloženega v dela mladih avtorjev, ki stopajo pred javnost s svojimi večinoma prvimi izdajami, potem zaslužijo mladi književniki vsaj to, da jih ne prezremo, da nanje opozorimo prijatelje domače literature in da njihova dela skušamo približati slovenski javnosti.
O pesniški zbirki Lojzeta Krakarja Predlogi, smo v Primorskem dnevniku poročali posebej. Krakar vsekakor sodi izven okvira ostalih pesnikov in prozaistov, ki šele stopajo v javnost, saj sodi ne samo že v srednjo pesniško generacijo, temveč je tudi že ugleden predstavnik slovenskega Parnasa z vrsto samostojnih pesniških zbirk Tudi pesmi koroškega rojaka za služijo še posebej samostojno oceno. iznustimo torej Krakarja in Poljanška ter zabeležimo danes o stale tri avtorje in njihove knjige
Stojka s knjigo osmih novel Zadnja molitev. Tone Stojko, čigar prvenec je izšel v zbirki Pota mladih je mlad pisatelj. Toda njegove novele izpričujejo izredno zrelost človeka, ki pozna življenje in ki ve. kaj hoče s svojim pisanjem povedati. Pisatelj nam v svojih novelah, napisanih v malce moderno pobarvani obliki, sicer pa komunikativnih za vsakega bralca, predstavlja kos življenja iz predmestja slovenskega mesta. Pri tem nastopajo kot glavni junaki njegovih pripovedi mali ljudje, preko katerih sicer pisatelj kaj posebnega ne pove in tudi nima povedati. Toda malce ironičen, malce kritično-sarkastičen način prikazovanja problemov malih ljudi z dna večjega mesta predstavlja zrelo analizo ljudi, ki se oklepajo življenja, ki hočejo doseči nekaj večjega in nekaj boljšega, pa jim navadno to ne uspe. Predstavljene osebe pisateljeve pripovedi so prikazane izredno plastično, zgodbe so izjemno sočne, njegovi junaki so polni vere in upanja, ki je tudi ena od značilnosti Stojkovega
Presenetljiv jo pojav Tono‘n i pisanja. Originalna knjiga mlade-
ga pisatelja, ki torej po svojem prvem nastopu preseneča in tudi obeta!
Marko Gorjanc je s svojo zbirko pesmi Grad prvikrat stopil pred javnost. Tudi ta zbirka je zato izšla v Poteh mladih in tudi ta zbirka pomeni prvo predstavitev izjemno nadarjenega pesnika. Značilno za Gorjanca je, da se ne zgleduje po mladih pesnikih da našnje generacije, temveč, da je izjemno zadržan, skoraj plah in da se zato poslužuje pripovedi v tretji in drugi osebi, kakor pa da bi se sam izpovedoval v prvi osebi. Kot je napisal zbirki na pot Mitja Mejak je lirika Marka Gor janca doživljajsko in metaforično dovolj sveža, pogosto tudi preše netljivo izvirna, toda za mladega človeka izjemno resnobna in vča sih skoraj moreča. Je pa Gorjan čeva lirika lirika nadarjenega mla dega pesnika, o katerem bomo go tovo še slišali, kel originalnost njegove poezije in resnost prvega nastopa obeta, da se pesnik ne bo zgubil v množici sodobnih pesni kov, med katerimi so mnogi zgolj slučajni in obrobni pojavi.
Mart Ogen se nam predstavlja s svojo drugo pesniško zbirko, s knjigo, ki nosi nask v študije. Medtem ko za Gorjanca lahko trdimo, da ga modema poezija z vsemi ekstravagantnostmi, ni prevzela. pa je Mart Ogen, kakor se nam kaže tudi v novi pesniški zbirki, izrazito moderen pesnik. Jože Šmit. ki je knjigi mladega pesnika širokega obzorja napisal spremno besedo, pravi da pesnik zaostreno rešuje dilemo sodobne poezije: ali naj se poezija ohrani in živi naprej kot bespdna umetnost ali pa naj besedo zamenja kakšno drugo, morda popolnejše in ustreznejše izrazilo človekovega čustvovanja in umovanja. Sicer pa bo. pravi Šmit, Ognova poezija s svojo pretanjeno ironijo zbudila zanimanje vseh ljubiteljev besedne umetnosti Mart Ogen predstavlja v nasprotju s prej omenje nima avtorjema gotovo že priznano ime v slovenski poeziji. Vendar je ta njegova poezija izrazito modema. Njeno vrednost bo pokazal čas, subjektivno mnenje pa si bo o njej lahko ustvaril vsak bralec sam že danes.
št Ru.
na pustno praznovanje. Prebivalci Komna in daleč naokrog dobro vedo, saj je ta dan postal že njihov tradicionalni praznik, ki ga praznujejo z vsemi častmi. Spominja jih na krvave dogodke iz leta 1944, ko je bila vas požgana, ljudje pa pregnani v Nemčijo. Tako tudi letos v tej vasi ne bo pustnih norčij. temveč obujanje spominov na čase iz NOB in mnoge žrtve, ki jih je ta vas dala.
Mogoče bo tega dne kdo prvič obiskal Komen, le da ne bo našel ruševin in ožganih zidov, kajti zra-stel je nov Komen, nova vas. ki že prerašča v trg, s svojo majhno industrijo.
Gradnik se ni zmotil, ko je v svoji pesmi Komen opisal:
Čemu obup? Kri kraSka je teran, če kamen trd je. je še trša dlan. ko burja zavihrajo tu zastave.
Svojevrstno obeležje k letošnjemu prazniku bo prispevala Kosovelova knjižnica v Sežani, ki bo tega dne odprla v Komnu svojo podružnično knjižnico. Ideja o tem je rastla že dolgo, vendar je iz leta v leto postajala neuresničljiva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V preteklem letu pa je matična knjižnica izdelala sanacijski program, katerega bistvo je približati knjigo slehernemu občanu. Kljub velikim težavam, ki so se pokazale že na začetku, nismo hoteli ostati zgolj pri programu, temveč smo se odločili, da v prvem planu odpremo podružnično knjižnico v Komnu, ki je 27 kilometrov oddaljen od Sežane in ima veliko okolico tako imenovanega dolnjega Krasa, ki se knjižnice v Sežani ne more posluževati. Matična knjižnica je od svojih rednih sredstev odstopila precejšen delež za nabavo novega knjižnega fonda, namensko za podružnico. Vsega skupaj nam je uspelo kupiti 1500 novih knjig, pri čemer je bilo upoštevano merilo, ki velja za splošno izobraževalne knjižnice in sicer: 40 odstotkov poučne in kvalitetno leposlovne literature, 25 odst. mladinske in 35 odst. poučne literature. Ves dodaten knjižni fond bo posodila matična knjižnica, katerega bo postopoma z nadaljnjim nakupom knjig namensko za Komen ponovno umaknila.
Zaradi slabe kadrovske zasedue v matični knjižnici,'nam Je posebno težavo predstavljalo izdelovanje katalogov, ki predstavljajo v vsaki knjižnici najzahtevnejše in
najzamudnejše delo. Tako smo morali za nekaj časa zanemariti strokovno delo v lastni knjižnici, da nam je uspelo vse knjige strokovno opremiti, to se pravi izdelati vse tri kataloge: stvarni, imeniko-abecedni in naslovni katalog. To pomeni, da bo že s samo otvoritvijo knjižnica strokovno sodobno u-rejena, postavljena na princip svobodnega pristopa, na temelje in z vsemi možnostmi, da se lahko razvija in postane nekoč močna, morda samostojna knjižnica. Notranjo opremo je izdelalo podjetje Bor s
Naši bestsellerji
Odločili smo se, da vas pričnemo z današnjo nedeljo seznanjati z najbolj prodanimi knjigami v zamejstvu. Lestvico sestavljamo na podlagi ugotovitev o prodaji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazova*i okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige.
1	Valentin Stanič: Pesme za Kmete ino mlade ljudi
2	Filip Fischer Tone Kuntner Ace Mermolja
3	Krajevni leksikon Slovenije
4	Karlo Štajner: 7000 dni v Sibiriji
5	Anton Trstenjak:	Človek
samemu sebi
6	Pavle Zidar: Učiteljice
7	John Updike: Zakonski pari
Pesniški
listi
sodelovanjem podjetja Aluminij v Komnu.
Razvoj knjižnice pa bo uspešen le tedaj, če bodo nadaljnjo skrb zanjo prevzele tudi družbenopolitične organizacije v kraju samem, to je prosvetno društvo in krajevna skupnost. Kajti zavedati se je treba, da je v takšni obliki knjižnica vendarle velika pridobitev za Komen in okolico, saj je v današnjem času ravno knjiga izredno pomembno sredstvo komunikacije in eden najpomembnejših členov pri obratovanju in razvoju naroda. Za začetek bo knjižnica odprta dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih od 15. do 18. ure: če bodo potrebe pokazale pa lahko tudi večkrat tedensko.
Lučka Čehovin
...........................n................
PROSLAVA SLOV. KULTURNEGA PRAZNIKA V MARIBORU
Prešernu z ljubeznijo
Pod tem naslovom so v Mali drami SNG izvedli večer Prešernovih poezij, orkester Slovenske filharmonije pa je izvajal Škerjančevo kantato Sonetni venec pod vodstvom Prešernovega nagrajenca dirigenta Boga Leskovica
Letošnje prazno vanje Prešernu vega une v Manuoru je bilo zelo slovesno. Kazen internih praznovanj po šolah, sindikatih, društ vih in ustanovah, sta izstopali predvsem dve osrednji proslavi umetniških dosežkov: premiera večera Prešernovih poezij pod naslovom Prešernu z Ijuoeznijo v iViaii drami SNG in koncert Škerjančeve kantate Sonetni venec za soliste, zbor in orkester v izvedbi zbora in orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Obe prireditvi, ki sta se zvrstili v zaporedju dveh večerov, sta potrdili pomembni) umetniško kvaliteto v prizadevanju, da bi se veliki slovenski kulturni praznik, povezan s Prešernovim imenom, proslavil s čim višjo umetniško vrednoto.
V balkonski dvorani Slovenskega narodnega gledališča je ona intimna proslava Prešernovega dne, v pravem smislu besede, na kalen so se zbrali resničiu ljubitelji Prešernovih poezij. Prireditev, ki ni bila enkratna, Mala drama jo, po scenariju Toneta Partljiča in v režiji Voje Solda-toviča, predvaja v zaporedju gledaliških predstav, predstavlja novost v interpretaciji poezije; oba sta se izognila konvencionalnemu predstavljanju Prešernovega bogastva. Dramaturg Partljič je sicer znane pesnitve iznajdljivo povezal tudi z izborom nekaj pesnikovih pisem, izvajalci pa so pred-našali nekaj pesmi celo pevsko ali pa ob glasbeni spremljavi znanih melodij uglasbenih Prešernovih pesmi kot so Luna sije ali Mornarska in drugimi. V izvedbi dramskih igralcev Sonje Blaževe, Nataše Sirkove, Francija Gabrovška, Petra Ternovška in Volodje Peera, ki se je uveljavil tudi kot dober igralec klavirja, je prireditev izzvenela živahno in sproščeno in ne akademijsko togo kot smo bili pri nas navajeni. Posrečeno so v izbor vključili tudi Zdravljico v interpretaciji pokojnega Staneta Severja, ki so jo nevsiljivo posredovali po zvočniku.
Prešernov večer je izzvenel zares iznajdljivo in mladostno razgibano. Med poslušalce je vnesel prijetno notranje sozvočje, ki so ga prireditelji znali tudi po zunanji podobi ujeti v potrebno razpoloženje v povezavi posameznih del.
Drugi večer so Mariborčani u-radno proslavili slovenski kulturni
praznik z velikopoteznim koncertom Slovenske filharmonije <.c;, se proslava ne bi mogla Uivea-. U kot z izvedbo mogočne kantate Lucijana Marije Škerjanca Sonetni venec. Poseben slavnostni pečat proslavi pa ie bila nenapovedana podelitev Prešernove na grade priznanemu dirigentu in glasbenemu delavcu direktorju ljubljanske Upere Bogu Leskovicu. Pomembnost slovesnosti ie oiia še toliko večja, ker se jt- tokrat prvič zgodilo, da so najvišje slovensko priznanje umetniku podelili v Mariboru. Za nagrajenca buga LeSKov.ea pa je bila podelitev nagrade še tolikp uoij pomembna. ker |u je prejel na delovnem mestu na koncertnem umu in ne na zato prirejeni slovesnosti v Ljubljani. Kazen tega ie dirigiral celo delo na Prešernovo oe-sedilu. Torej resnična Ovojna zas-lužnost: za svoje neumorno umetniško delp in za slovensko glasbeno kulturo nasploh.
V takšnem svečanem obeležju je potekala prireditev, ki ,o je otvoril uoc. dr. Miro Bračič z izbrano in globoko dojeto uvodno besedo. Koncert je pod mojstrsko taktirko Prešernovega nagrajenca Boga Leskovica izzvenel umetniško prepričljivo s tenkočutno gradacijo v vseh telesih mogočnega zbora, ki ga je izvrstno naštudiral priznani vodja Jože Hanc in velikega simfoničnega orkestra. Uspehu so s svojimi zvočnimi glasovi in intenzivno interpretacijo doprinesli tudi priznani solisti ljubljanske Opere tenorist Rudolf Franci, baritonist Samo Smrkolj in basist Dragiša Ognjanovič. Glasbena partitura Sonetnega venca, mujstrovina L. M. Škerjanca, za katero je pred leti prav tako prejel Prešernovo nagrado, je izredno težko delo za izvajalce, ki so mu bili kos v vseh primerih. Koncert je poživila tudi prisotnost komponista, ki se je moral na koncu večkrat zahvaliti navdušenemu občinstvu.
Slovenska filharmonija je s tem koncertom na najlepši način proslavila Prešernov praznik za katerega je Mariborčanom poklonila veliko umetniško doživetje.
Prešernovemu nagrajencu mojstru Bogu Leskovicu pa še enkrat naše Iskrene čestitke v želji, da bi ga mogli v Mariboru spet kmalu pozdraviti v svoji sredi.
Emil Frelih
Ko se je končala druga svetovna vojna, več ponovili. Pa smo se
smo bili uverjeni, da se zločini, ki so jih vršili nacifašisti, ne bodo zmotili. Gornja slika je slika iz današnjega Vietnama.
ASTRONAVTIKA, POSREDNO, ZE KORISTI ČLOVEKU
AMERIŠKI TEHNOLOŠKI SATELITI BODO MERILI TUDI ŽITNO LETINO
Strokovnjaki so že ugotovili, da je laže spoznavati Zemljo z višine kot s tal
Čeprav je res, da so vesoljski poskusi hudo draga zadeva, saj je prva stopinja ameriškega kozmonavta na Luni stala nič manj kot 24 milijard dolarjev, je tudi res da nam vesoljska raziskovanja in vse to, kar je povezano z astronavtiko, že koristi. Ne glede na to, da se z razvojem tehnike in tehnologije razvijajo razni pripomočki, ki bodo nekoč človeku služili ima človeštvo že sedaj precej koristi od astronavtike. V desetih letih, odkar se je astronavtika tako krepko razvila, so se določene panoge tako močno razvile in obogatile da že sedaj neposredno služijo človeku. Znanstveniki so že dokazali, da se more Zemlja boljše in celo bolj ekonomično proučevati iz vesolja kot pa s tal. Neverjetno veliko je možnosti za proučevanje Zemlje iz velikih višin. Neverjetno veliko je tudi že sredstev, ki služijo v ta namen. Velikokrat smo n. pr. omenili umetne satelite, ki iz vesolja poročajo na Zemljo o raznih zračnih tokovih in zračnih plasteh, s pomočjo katerih meteorologi sestavljajo vremenske prognoze za daljša obdobja. Omenili smo tudi že razna druga merilna sredstva, na primer tudi
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllIHIIIIinHIIHIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllilllliilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilllllliiiilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMItlllllllllia
STARI GREHI SO PRIŠLI NA DAN, PA ČEPRAV PO TRIDESETIH LETIH
Klaus Barbie - Klaus Altmann je dobil najlepšo karikaturo
Z aretacijo v vlaku se je začela tragedija - Na sestanek vodstva odporništva je bil povabljen tudi izdajalec - Mučenje do smrti, ki pa je bila tudi za morilca nezaželena
Končno ni nikakega dvoma več, da je Klaus Altmann nacistični zločinec Klaus Barbie. šef gestapa v Lionu v Franciji, vojni zločinec, ki je dal pobiti na desetine francoskih antifašistov in tudi nekaj vodij francoskega odporniškega gibanja, med drugimi tudi enega izmed najbolj znanih voditeljev francoskega odpora Jeana Moulena Maxa, nekakšno desno roko generala de Gaul-la v okupirani Franciji.
Kakor smo ob času že zapisali, so Klausa Barbieja, ki je živel v Latinski Ameriki od konca vojne pod imenom Klaus Altmann, odkrili pred nedavnim, vendar je mož zanikal svojo preteklost in trdil, da se ukvarja s trgovino in da so njegovi poslovni tekmeci tisti, ki so si izmislili »zgodbo* o Klausu Barbie-ju, kajti on da ni bil nikoli v zvezi z gestapom, še manj pa, da je kdaj koli živel v Lionu, pač pa je »velikodušno* pristal na to, da je bil v času vojne esesovski poročnik. Ko so mu pokazali fotografije in podatke, ki dokazujejo, da sta njegova sinova rojena na iste datume kot sta bila rojena Barbiejeva o-troka, se je umaknil pod zaščito bolivijskih oblasti, ki so vedno raje dale zaščito bivšim fašistom in na cistom. hkrati pa odklanjale sleherno sodelovanje s predstavniki antifašizma. Sicer pa pustimo Klausa Altmanna alias Klausa Barbieja in se vrnimo v dobo, zaradi katere zahtevajo sedaj Francozi izročitev Barbieja. ki ga je francosko sodišče takoj po vojni obsodilo na smrt zaradi umora več desetin francoskih antifašistov, med katerimi tudi de Gaullove desne roke v okupirani Franciji Jeana Moulena-Maxa.
V prvih mesecih leta 194.1 je Max zaključeval zelo težko in odgovorno nalogo — združiti odporniška giba-
nja dveh področij v eno samo. Delo ni bilo lahko, kajti različne so bile težnje vodilnih ljudi in tudi težko je bilo združiti dve področji, ki sta bili pod strogim nadzorstvom okupacijskih sil. Trije Maxovi sodelavci, polkovniki francoske vojske, so pripravili teren za to združitev in 27. maja 1943 so se srečali na domu nekega prijatelja v predmestju Liona. Tu so se sestali predstavniki CNR torej francoskega odporniškega gibanja, ki je na tem področju strnjevalo v svojih vrstah vse tiste Francoze, ki niso bili pripravljeni služiti niti nacistom niti generalu-kolaboracionistu Petainu.
Max je živel, logično, v ilegali in se zavedal, da vsak trenutek tvega življenje. Posebno, ker so bili Nemci obveščeni, da je prišel na to področje. Načelnik gestapa v Lionu je bil tedaj Klaus Barbie. Bil je to prava nacistična zver. znan predvsem po svoji brutalnosti. Ker je bil hudo ambiciozen in častihlepen, je hotel na vsak način priti do Maža. saj je računal, da bi mu to prineslo najmanj še kako odlikovanje, zelo verjetno pa tudi kak višji položaj. In v juniju se je Barbie močno približal svojemu cilju. V vlaku med Lionom in Parizom so njegovi agenti aretirali nekega znanega voditelja francoskega odporniškega gibanja. ki jim ga je uspelo zlomiti tako, da je stopil v njihovo službo. Z njegovo pomočjo so nacisti ujeli tudi poveljnika tajne francoske armade generala Delestrena ter njegova pomočnika Gastalda in Teobalda.
Ko je Max zvedel za tolikšen vdor nacistov v njegovo gibanje, je sklical za 21. junij sestanek vodstva vsega odpora za to področje. Eden od njetrovih sodelavcev je dobil nalogo obvestiti člane vodstva, ki bi jih moralo biti sedem. Dan pred se-
stankom pa je Maxov organizator sestanka, ki ni vedel za izdajstvo, povabil na sestanek tudi izdajalca Dogovorjeno je bilo, da se bodo se stali v vili nekega zdravnika v pred mestju Liona. In tako se je tudi zgodilo. Na sestanek je prišlo vseh sedem članov vodstva ter — povabljeni izdajalec. Max je bil sicer zelo previden; toda bilo je že prepozno. Tako je bil previden, da je organiziral sestanek pri zdravniku in da je vsak od članov vodstva imel pri sebi zdravniško napotnico. Toda vse to ni nič pomagalo, kajti komaj se je bil sestanek začel, so Nemci že vdrli v vilo. Kmalu zatem je prispel tudi Klaus Barbie, ki je dobesedno zdivjal. Odlomil je pri mizi nogo in začel z nogo tolči po ljudeh, na katerega je pač naletel. Maxu je vendarle uspelo nekaj dokumentov, ki jih je imel skrite na hrbtni strani jopiča, izročiti zdravniku.
Vse navzoče so nacisti aretirali in zvezali, le ovaduha niso, pa čeprav so tudi z njim »surovo* ravnali. Ko pa so jih s policijskim avtomobilom vozili na sedež gestapa, je ovaduhu »uspelo* suniti ob stran stražarja in pobegniti iz avtomobila. Nacisti so sicer za njim streljali. vendar ga niso zadeli, pa čeprav je bil mož ranjen v roko. Pozneje pa se je zvedelo, da se je ranil sam, da bi s tem zavedel tovariše.
Klaus Barbie Maxa ni poznal, zato se je z vsem svojim besom pognal na nekega drugega voditelja francoskega odporniškega gibanja, ki ga je mučil nekaj dni. Ko pa je spoznal, da je na zgrešeni poti, se je lotil Maxa O tej strahotni »bitki* med divjaškim nacističnim zločincem in Maxom, o bitki, ki je bila bolj podobna bitki med mačko in mišjo, se ne ve veliko. Znan pa
je vendarle neki zanimiv dogodek. Max ni hotel izdati in ni izdal ničesar. Enostavno je molčal. Ko Max ni hotel spregovoriti, mu je Barbie izročil kos papirja in svinčnik, naj vsaj kaj napiše. In Max je dejansko sprejel papir in svinčnik in nekaj minut nekaj pisal ter od časa do časa pogledal proti Barbieju. Ko mu je čez nekaj minut Barbie iztrgal iz rok papir, je kar pobesnel. Max je bil medtem napravil karikaturo svojega mučitelja.
Barbie je spoznal, da ne more o Maxu sam odločati, saj mu je bilo dovolj že to, da ga je ujel. Zato je sklenil, da ga spravi v Pariz na poveljstvo gestapa za vso Francijo. Max pa je bil že tako šibak, da je komaj zdržal pot. Ko so ga pokazali generalu Delestrenu in ga je ta pogledal, je rekel, da ga ne pozna. Max je še komaj dihal
Nato so nacisti poslali Maxa v Nemčijo. Niso ga poslali zvezanega ali vklenjenega, pač pa z vso oskrbo in s primernim spremstvom. Spremljali so ga — bolničarji. Toda Max je 8. julija umrl v vlaku, tik preden je vlak pripeljal v Frankfurt. Ko je Barbie zvedel, da je Max umrl, je ponovno podivjal, na sedežu gestapa v Parizu pa je nastala panika. To je tudi razumljivo, kajti berlinske oblasti bi bile hotele dobiti Maxa živega, da bi na svoj način in s svojimi metodami iz njega izvlekli kaj več. kot je znal ali, praktično, kot ni znal izvleči Klaus Barbie. In če bi to ne uspelo, bi bil mogel Max služiti vsaj za zamenjavo, to se pravi, da bi nacisti mogli dobiti za Maxa kakega svojega človeka, ki so ga imeli ujetega Francozi. Sicer pa so vsi ti načrti šli po vodi in so Maxa mrtvega ponovno pripeliali v Pariz in ga tu skrivaj pokopali.
fotokamere, ki sproti posnemajo posamezna področja in na osnovi teh fotografij morejo kartografi napraviti popolnejše karte in zemljevide kot smo jih imeli doslej.
Sedaj nam veliko obetajo na račun tako imenovanih diferencialnih senzorjev, to se pravi nekih novih naprav, ki delujejo na velike razdalje s pomočjo tako imenovane multispektralne tehnike. Gre za naprave, ki dejansko fotografirajo posamezne objekte na velike razdalje, le da te fotografije nimajo nikakršne zveze z navadnim fotografiranjem, ki ga pozna poprečni človek, pač pa gre za »pridobivanje slik* preko določenega »optičnega spektra na tako imenovanih infrardečih valovnih dolžinah*. Teh »fotografij* človek ne more neposredno videti, ker njegove oči raznih valovnih dolžin ne zaznajo. Z raznimi tehničnimi pripomočki pa postanejo tudi te našemu vidu nedostopne fotografije povsem »čitljive*.
Dva ameriška tehnološka umetna satelita za proučevanja prirod-nih bogastev na Zemlji in opremljena s celo množico naprav, ki spadajo v območje tako imenovanih daljinskih senzorjev, bosta odletela v vesolje že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Zaupanje strokovnjakov v tako imenovano multispektralno tehniko temelji na študijih, ki so jih izvedli v zraku in v vesolju in ki so pokazale, da posamezne vrste kultur, da posamezne vrste gozdov in sploh najrazličnejše vrste rastlinstva oddajajo različne spektralne valove ali znake, ki se morejo točno ločiti in na velike razdalje prepoznati. Ti znaki so med seboj tako različni in aparati, ki so v ta namen pripravljeni, so tako popolni, da z njimi ne ločimo le polja, ki so posejana s koruzo od polj, na katerih raste žito, pač pa ločimo celo žito od žita, zdravo žito od bolnega, končno celo žito, ki je dobro obrodilo od žita, ki obeta bolj pičel pridelek.
Potemtakem bo možno s temi umetnimi sateliti oziroma z napravami, ki bodo na njih vgrajene, točno pregledati, kakšna je v določenem letu ali letnem obdobju setev na zemeljski obli, kako se setev razvija „it>, tudi kakšna bo žetev. Pomislimo, kolikšnega pomena je lahko to tudi s povsem vojaškega stališča. Toda pustimo to ugibanje, ki bi moglo zadobiti vohunski prizvok, in se vrnimo k tehnični plati te bližnje bodočnosti, pa čeprav moramo pomen vsega tega nekoliko zmanjšati, kajti ni ves svet preprežen z velikanskimi polji, kakršna poznamo Po Sovjetski zvezi in ZDA ter v sosedni Kanadi, pač pa imamo tudi širša področja, ki so porasla z majhnimi parcelami najrazličnejših kultur in tu bi te naprave prišle bolj malo v poštev. Vrh tega ti podatki niso vsem na voljo.
Toda tehnološki satelit te vrste, to se pravi umetni satelit z vgrajenimi napravami za proučevanje prirodnih bogastev, je le prvi korak za spajanje vesoljske tehnologije z daljinsko senzorsko tehnologijo, katere namen je maksimalno izkoristiti človekove možnosti tako na zemlji kot v morjih, da bi se namreč zagotovile zadostne količine prehrane, vode, surovin in drugih prirodnih bogastev, da bi se človek že v bližnji bodočnosti ne znašel v težavah, pomanjkanja, o katerih je zadnje čase vedno več govora.
Konstrukcija teh observatorijev ali če hočemo opazovališč, ki bi motrila Zemljo z velikih višin, temelji na zelo uspelih meteoroloških umetnih satelitih vrste «Nimbus», ki redno pošiljajo na Zemljo fotografije oblakov in zračnih plasti, na osnovi katerih meteorologi izdelujejo točne meteo-
rološke slike. Ti sateliti delujejo že iz leta 1964,
Satelit ERTS, ki bo težak 816 kilogramov, bo krožil okoli Zemlje po tako imenovani polami krožnici, tako da bo v osemnajstih dneh obšel prav vso površino Zemlje. Satelit bo krožil na višini kakih 800 kilometrov in bo pošiljal na Zemljo fotografske posnetke, katerih vsak bo obsegal površino 100 kvadratnih milj in vsak posnetek bosta posnela dva multispektralna senzorja, ki bosta delovala drug od drugega ločeno.
Sistem za zbiranje podatkov bo zbiral tudi podatke o tako imenovanem «prirodnem okolju*, to se pravi o vlažnosti zemlje, o sestavi zemlje itd. Te podatke mu bodo posredovale tudi razne avtomatične postaje.
Predaleč bi nas zavedel opis vseh teh naprav na satelitu, gotovo pa je, da gre za izredno občutljive naprave. In če smo v začetku rekli, da ima človek že sedaj neposredne koristi od astronavtike, bo teh koristi vedno več, kajti strokovnjaki pravijo, da se bodo rezultati teh umetnih satelitov kmalu odražali v povečanju kmetijskih pridelkov, v določanju količin rib v morju in v ugotavljanju premikov velikih ribjih jat po morjih, nadalje v ugotavljanju velikega okuženja zraka in tudi vode, seveda v velikih globalnih, merilih, v boljšem spoznavanju zemljepisnih posebnosti,
itd. itd. Skratka to proučevanje Zemlje bo prineslo v kratkem večje koristi.
Ko že govorimo o nekaterih pozitivnih rezultatih astronavtike, bomo ob tem dodali še predlog ameriškega znanstvenika Jamesa Schlesingerja, ki se je spomnil, da bi mogli izkoristiti raketno tehniko tudi za to, da bi se rešili zelo nevarnih in škodljivih atomskih odpadkov. Kakor je znano, ostane iz raznih atomskih peči in drugih naprav veliko a-tomskega pepela, ki ostane še dolgo nevaren zaradi žarčenja. So določeni elementi, ki se «iz-žarijo* v nekaj mesecih, so pa elementi, katerih žarčenje potra-ja tudi več tisoč let. Sedaj atomski pepel iz atomskih central in drugih laboratorijev «deponirajo» v posebne posode, ki jih nato zakopljejo globoko v zemljo, ali potopijo v globine oceanov. Toda prej ali slej bi znalo to močno škodovati, kajti v trenutku, ko bi kontejnerji odpovedali, bi se žarčenje razširilo po oceanih z vsemi ustreznimi posledicami. A-meriški znanstvenik pa meni, da bi bilo najbolje nevšečni in nevarni atomski pepel stlačiti v posode, ki bi jih nato z raketami pognali v vesolje in to tako daleč, da bi jih nato pritegnila nase privlačna sila našega Sonca, ki je samo na sebi ena sama atomska bomba, saj se na Soncu a-tomske eksplozije vrstijo druga za drugo.
Narodni buditelj Peter Podreka
(Nadaljevanje s 5. strani) _
rodne Benečije? Sto petdeset let nas loči od njegovega rojstva, nad 80 let od smrti, a Podre' ka - buditelj je ves v današnja std, ne le zato, ker je stoletri čas le malo storil v prid tistemu za kar je deloval. V svojem buddteljstvu se je poja^1 tudi kot eden izmed redki11 tvorcev tistega gibanja, ki 111,1 danes čas ni spremenil osnovnih gibalnih ciljev. V beneško slovenski posebnosti tiči Podre; kova aktualnost, še dalje ^ lik buditelja Podrekovega kova in stanu. Podobna je problematika osveščanja in središča vprašanje predstavlja slej » prej domači jezik, ki si po ® j letih ni izboril trdnega mesta v cerkvi, izrinjen pa je iz Tudi zato je danes živa in vrfr dna Podrekova:
«Ne misli tak’ hčerka
\ slovenji ne obupaj na lastni Pri^° naj pride še sila peklensK ne uniči slovenski zarod!»
PREJELI SMO
Paolo Šema: LUIGI FRAUSIN.
TALE KOLARIČ, figli di_r-
operaia, dirigenti del PCI, m della resistenza. A cura |L,j Fed. autonoma triestina del k PROVINCIA AUTONOMA Dl &L ŽANO. Pubblicazione perw® j della giunta provinciale. Ann° ' numero speciale. Pubblicat' non periodica.	lia.
La regione Friuli — Venezia L’ARTIGIANATO DEL FRIDO, VENEZIA GIULIA. Rivista 1'E.S.A. Dicembre 1971.
Veljaven od 12. februarja do 19. februarja 1972
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Tokrat boste f Ji \ dosegli praktično vse, l	J tudi kaj takega, česar
"J se nista nadejali in ^ česar drugi niso zmogli. Toda potruditi se bo treba in biti ves čas pripravljeni na očitke. Neka oseba, ki se je zanimala za vas, je preusmerila svoje poglede na neko osebo iz vaše okolice. Zdravje perfektno.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.,), ukazujejo se vam novosti. Ne bodo vedno najboljše in tudi pe , nelepše. Spremembe na delu ali v službi. Nekaj veselega v vaši ožji družbi. Možen obisk osebe, ki ste jo dolgo pogrešali. Sicer pa boste s tem tednom vsestransko zadovoljni, kolikor niso vaše zahteve prevelike. Stopiti boste morali k zdravniku, ki vas bo potolažil.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Svoje programe boste morali začasno malce spremeniti. Nekdo, ki ima kako besedo, se vam bo postavil po robu. Drugič boste u-speli, če ne boste sedaj preveč rinili v ospredje. Dobili boste pismo ali kako drugo vest, ki vas bo razveselila. Srečne ure boste imeli v domači družbi ali z neko osebo, ki vam je hudo pri srcu. Zdravje odlično.
RAK (od 23. 6. do
/"“N	22. 7.) Svojih načrtov
fne vsiljujte tistim, ki (	I nimajo zaupanja v vas
\*f1 J pa tudi ne tistim, s ka ^—S terimi dejansko tek mujete. Novosti v službi ali na de lu, verjetno pa tudi precejšnja novost v družini, kjer se bo neka stara neurejena zadeva dokončno uredila, da vam ne bo več delala preglavic. Nekoliko kritični bodo prvi dnevi tedna. Tudi glede na zdravje.
LEV (od 23. 7. do 22 /»'	8.) Prevzeti boste mo
f f* ^ \ rali nekatere odgovor I /M! I nosti, ki ste se jih dol V ' J go otepali. Morda bi >v——r' vam to znalo prinesti kak večji dobiček, morda pa le breme, ki ga ne bo lahko prenašati. Težave bodo vsekakor precejšnje. Srečali se boste z neko osebo, ki se vam bo že od samega začetka močno priljubila. Ne računajte pa z ljubeznijo. Motnje zaradi živčnosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše trenutne l skrbi sicer niso uteme-I ljene, kljub temu ne smete biti brezskrbni glede dela oziroma u-spehov na delu. Vse drugače pa bo na čustvenem področju, kjer boste doživeli izredno prijetno presenečenje. To bo sicer privedlo do nekih napetosti na osnovi ljubosumja, vendar brez hujših posledic. Z zdravjem boste povsem zadovoljni.
TEHTNICA (od 23. J. do 23. 10.) Star finanč-| ni spor bo ponovno prišel do veljave in ne bo vam lahko, pa čeprav se boste iz težav kmalu izmotali. Drugič pazite bolj na svoje sposobnosti in možnosti in se obvezujte v okviru tega. V ljubezni pa boste imeli srečo kot že dolgo ne. Pri tem pa ne smete biti preveč popustljivi do kapric nekoga. Zdravje srednje.
ŠKORPIJON (od 24. r \ 10. do 21. 11.) Na na-'l ' glo bo treba odločati o zadevah, ki bodo imele daljše posledice. Zato boste prav storili, če boste poklicali na pomoč nekoga, ki se na določene zadeve bolje spozna kot vi. Pismo, vest, darilo, nekaj pač, kar vas bo močno razveselilo. Tudi v čustvenih odnosih vas v prihodnjih dneh čaka prijetno presenečenje. Ner-
©
STRELEC (od 22. 11 do 2«. 12.) Mirno se lotite svojega dela če le morete, prepus1 te odgovornost dri gim. Zvezde so vari si cer naklonjene, toda vsako tvega no delo bi vam prineslo le skri> bolj malo pa zadoščenja. 2ad°' ščenje iščite raje v miru in jetnem razpoloženju svoje dru2 ne oziroma ožjega kroga z-nal1 cev. Nekoliko prehlada ali glaVth bola.	t
KOZOROG (od 21. do 2». 1.) Nad vami s« bodo začeli zbirati ten1 ni oblaki. Včasih vza’ mete kako delo 1,01 površno in naberejo *e skrbi in nevšečnosti zaradi ne12' polnjenih nalog. Drugič bodite P1*! vidnejši, pa čeprav se boste tut“ tokrat izmazali iz zagate. Posve; tite kako uro več ljubljeni in ne glejte le na lastne želje interese. Zdravje odlično.
VODNAR (od 21- j’ do 19. 2.) Dobili boSf vabilo ali vas bod" vključili v neki širri načrt, kjer se boste težavo znašli, če Pa boste našli sebi primemo okouf bi vam to znalo služiti kot °dpc na preizkušnja. Ne računajte razumevanjem slehernega sodelaV' ca. Tudi v družini ali v običaJj1 družbi so interesne sfere des ločene. Zdravje srednje.
RIBI (od 20. 2. d" 20. 3.) Ne sprejem«1’ , te nasvetov zaintere81 I ranih ljudi, ker vsa \cw^r.' do teži za svojimi 1 N ' teresi. Bodite bolj s. mostojni in če potrebujete PolTl0C’ ne prepuščajte težav drugim, ke bodo pobrali tudi plod vsega '’a šega dela. Neka oseba bi ra prišla z vami v stik, pa si ne U pa, ker se držite preveč ob slra ni. Pazite nekoliko na zdrav) ■ posebno na prepih.

________

TUNE SVETIKA
i!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||l TRETJA KNJIGA
Biti moramo drzni in brezobzirni. Posebno sedaj, ko smo v resnični preskušnji. Zdaj smo kot lok, ki bo vsak čas počil, ali pa bo pognal puščico v neskončnost začetka nove prihodnosti.
Rad bi bil nenavaden človek, nasprotje poprečnosti. Razvil sem svoje ubijalske instinkte do skrajnih možnosti. Nekaj izjemnega je vsekakor več kakor gora enakosti.
Življenje je kruto in brezobzirno. Dojemam ga kot razbesnele valove morja. Tako dojema bilka nevihto, gozd podivjan ogenj.
Nekateri pravijo, da so bogovi umrli. Jaz pa mislim, da so nas le zapustili, zato da preskušamo svoje moči in par met. Mi, še napol zveri, grabežljivci, ki smo na grobovih, kjer se še ni posula zemlja in kjer se cedi kri, povsem ravnodušni ... Mi, smeli osvajalca zemlje, razbojniki brez vesti, ki ne verujemo v nič drugega kot v odrešujočo silo... To je naš bog’ Mi bijemo poslednji boj z gnilim svetom. Ta boj naj odloči, ali bodo tekle hitre in čiste vode, ali pa bosta človeški duh in fizična moč utonila v usmrajeno lužo.
Kot gredo divje živali za vodo, tako bom sledil vsemu, kar mi bo večalo moč, smelost In okrutnost. Odklanjal ln teptal pa bom vse, kar pomeni slabost, tudi prijatelje. Nihče mi ne bo tako blizu, da ga ne bi mogel poslati daleč.
«Mi, ki smo ...»
Zazvonil je telefon. General se je zdrznil, kot bi mu švignil prek glave rafal. Bil je napet do skrajnosti, zavedal se je, da mu živci popuščajo. Vstal je in spravil svoje telo v dostojno držo. Sele potem je dvignil slušalko.
Adjutant mu je najavil poveljnika gorenjskega vojnega področja majorja Heimeckerja. V trenutkih, preden je dobil zvezo z majorjevim glasom, je zaslišal grmenje topov. Bilo mu je, ko da drhti zemlja in z njo zrak. Nenadoma se mu Je zazdelo, da nihajo stavbe, ki so rahlo osvetljene rastle ob njegovem oknu v pusto, zimsko nebo. Kako čudovita glasba!
»Gospod general...»
«Nehajte! Poročajte mi kratko in jasno!«
Glas onkraj žice se je tresel od spoštovanja in negotovosti:
«Moje izvidniiške enote so ugotovile, da enaitrideseta divizija napada Gorenjo vas. Moje intervencijske enote so bile vse zapovrstjo zavrnjene. Imamo precejšnje Izgube. Vrnili smo se na izhodiščni položaj...»
«Niste predrli zapore?!«
«Ne, nismo, gospod general.«
Premolknil je, kot bi razmišljal in prisluhnil bobnenju topov.
«Kaj nameravate sedaj, vi, norec? Ali ste mar izgubili glavo še preden ste se zavedeli, kakšno dolžnost sem vam zaupal?!«
«Dragi gospod general, zjutraj poskusimo znova. Z dvojno močjo, v drugi smeri, prek hribovja,« se je tanjšal poveljnikov glas onkraj žice.
Generalov obraz je zalivala rdečica. 061 so mu stekleno bolščale v razsvetljeni prostor ln se poigravale po velikem stenskem zemljevidu. Misli so mu sedaj delovale, kot bd se utrinjale in prižigale luči.
«Poslušajte moje povelje, gospod major! Sklenil sem, da se ne bom več igral slepe miši. Ne z vami ne s sovražnikom. Enkrat za vselej naj bo konec defenzivnostd in oklevanja. Z vsemi razpoložljivimi silami krenite takoj v napad. Ce vam ni uspelo prebiti se v hrbet napadajočim podnevi in prek hribovja, potem se prebijte ponoči, po cesti, s tanki! Uporabljajte pamet in tehniko, saj smo v premoči. Napravite to, kar je najmanj
verjetno. Udarite v čelo, ne v hrbet. Vrzite jih ven, pse predrzne!«
General je kričal v telefon surovo in rezko, kot bi majorja obdeloval s pestmi. Na koncu mu je zagrozil:
«Ce vam preboj ne uspe in jih ne vržete ven, pojdete pred vojno sodišče! Samo ne hodite ml pred oči! Poslali vas bomo na Vzhod! Sieg heil!« je jezno odložil slušalko.
Nato se je upehan zgrudil v naslanjač. Skozi zobe je zamrmral :
«Prekleta svinjarija! Kaj je obsedlo te moje ljudi? Brez fantazije so, brez smisla za tveganje, stroji, stroji, stroji!... Zganejo se šele, ko jim teče voda v grlo in jih sunem pod rebra, robote! Nihče razen Wolfa ne zna dostojno ukrepati... samo da ta ukrepa na žalost še preveč samostojno.«
16
Z nočjo, ki je prekrila svod nad mestom z mrtvaško plahto, se je grmenje Iz daljave povečalo. Med sivimi zidovi kasarn so se po dvorišču razvrščali vojaki po enotah.
Brlizgi piščalk so se mešali s povelji, škripanjem tankovskih gosenic in hrupom avtomobilskih motorjev. Snopi luči so tipali skozi rahlo megleni zrak, napolnjen z eksplozivnim pričakovanjem In kiselkastim vonjem po znoju, ki ga izloča smrtni strah. Ta duh se je mešal z bencinskimi hlapi in sapo, ki je rahlo dišala po alkoholu. Dali so ga vojski, da se je napila ln premagala tesnobo pred breznom teme, ki se je odpirala takoj za mestom, v tesneh med hribovjem.
Stotnik Kniecke in poročnik Bonke sta urejala svoj odred za preboj in dajala vodjem posameznih skupin poslednja navodila.
Stotnik je bil slabe volje. Nepoznano ozemlje, noč, ljudje, Id jih še ni preizkusil v boju — vse to mu je vlivalo občutje nelagodnosti ln ga preplavljalo s tremo, ki je bila podobna tisti, ko Je šel prvikrat v boj! Tudi poročnik Bonke je nekaj prispeval k njegovi nevolji. Dan pred tem mu je pripovedoval, kako so ga Izigrali ln kaj vse je doživel namesto hvaležnosti,
čeprav je neštetokrat tvegal...	*
Cez dan so se poskusili prebiti v več smereh pa so ' povsod odbili.	(|
Dan pred napadom Je Knleckeja obiskal major Wolf- \ je skrušen in razočaran. Takšnega še ni videl. Potožil je’ \ so ga iz neznanega vzroka razrešili. Pripeljal je svojega p vega šefa na ogled oporišč in poverjeništev.	m
«Ne poznaš življenja, dokler ga čvrsto držiš v roka?1' . tudi ceniš ga ne dovolj. Razodevati se ti začne šele tak^L ko začneš izgubljati,« je pomislil Kniecke ob tem, kar 111,1 je pripovedoval Wolf. Kaj pomeni imeti prijatelja, ve človek 86 takrat, ko ga potrebuje ali izgubi...	(
»Vsakomur izmed nas se čas izteka, dragi moj Kxde<^s' mu je govoril Wolf. «Mislil sem, da sem dovolj previden’ sem bil le premalo. Pristal sem na tleh, na hrbtu. Sodnik Skušal se bom pobrati, preden bo rekel deset. Ce tudi van1 ’, uspe, dragi moj stotnik, ta nova kombinacija, ki sem jo SV predlagal generalu, bova zletela. Moža razganja pošastna U, lja, da menja ljudi. Tudi tiste, ki so mu najbližji. Spet g9 Jj preplavil uničevalni bes, ki se mu navadno poleže v ^ dneh: če se mu ne bo, bomo to vsi bridko čutili.«	. 0
«Ce bi se ti napadi začeli vsaj čez kakšen mesec, da W ( vživel v ljudi in položaj. Tako pa sem prišel Iz Idrije ka9 z dežja pod kap,« je mislil Kniecke.	^
Pritekel je kurir z obvestilom, da kličejo Knleckeja «» p. veljstvo. V sivi sobi z grobim pohištvom, ki Je bila P°dcf je škatli, ga je sprejel novi poveljnik major Hedmeoker. D11 Ju bled, visok in zagoneten. Vendar je Imel prijazen in dost°p obraz, kakršnega stotnik še ni bil opazil pri predstojnikih-jor Wolf mu ga je predstavil; nato je stotnik na kratko 1 tožil svoj načrt, kako bi obvarovali pred sovražnikom vsaj Pj, metne zveze. Poveljnik je bil navdušen nad njegovimi h11®11^. Oba sta soglašala, da bi na obeh straneh prizanašali z žrt?9 Toda položaj se je čez noč popolnoma spremenil.
Potem ko je poveljnik Heimecker zbranemu oficirsko zboru obrazložil svoj odtok In generalovo povelje, je na®1 v sobi mrtvaška tišina.
7,
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PLAVANJE
NOV POJAV V BAZENU
Je Shane Gould nadčlovek ?
v
Športni način suženjstva - Brez poželenja po olimpijskem zlatu - Do kdaj bo trajal njen mit?
(alj3 '®re v Miinchnu je baje vse tJ skoraj vse) prioravljeno, celo ™tni mit!
* ** ni treba ugibati, kdo bo največ zlatih kolajn. Vsa so bo v Miinchnu (tedaj še o-letna) Shane Gould v bazenu
..............................
domači šport
DANES
Nedelja, 13. februarja 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
Inf0 v Trstu- Ul Flavia
'bertas —- Juventina 5'00 v Dolini Bre9 — Vesna
* * *
l5-00 v Bazovici
*ari* — CRDA
sr * #
3- AMATERSKA LIGA
11-00 v Nabrežini
“•vin Primorec
ir * *
J5;°0 na Proseku
0|'mpija _ india
* * *
^■30 v Trstu, stadion «1. maj»
“nien — Libertas Rocol
*	ir *
15;®C) v Trstu, Sv. Sergij
COOP _ Primorje
*	* *
KOŠARKA
moška d liga
v Padovi
J1.00
r° Pace — Bor
PRVENSTVO «POMLAD»
1^00 na Opčinah
P«!et — A rdita
MLADINKE
»^■30 na Opčinah
0,*» — SABA
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
1®.30 v Trstu, stadion «1. maj*
Primavera Marzotto
»or J
■ w w
,5,°0 v Trstu, stadion «1. maj*
°k°l -- Breg
* • ft
J?'30 pri Banih
°9* — Torriana
SMUČANJE
TROFEJA GODINA
»•30 v Trbižu
s,0Pajo tudi mladinci SPDT * * *
namizni tenis
državni turnir
Naff V Viare99iu
a*'°Pa Boris Košuta * * *
ŽENSKA LIGA
?R00 v H
- Kras
.	* * h
Fin0 v Trstu, Ul. Paduina 9
*RI — Kras
NARAŠČAJNICE d»ŽELNO PRVENSTVO
T?,30 v Tricesimu
v,c®simo — Kras A K"®simo — Kras B A _ Kras B
kar naveličala gledalce s himno britanske kraljice in bo avstralsko zastavo malone obrabila.
V našem lanskem pregledu najboljših plavalk in plavalcev na svetu smo že navedli v tedaj 14-letni deklici veliko nevarnost, ki je pretila ameriškim zvezdam. Pričakovalo pa se je, da bo v Avstraliji prej prišla do vrhunske slave 2 leti starejša Karen Moraš. Predvidevanja so bila .»prepočasna*. Karen Moraš je komaj začela od blizu ogrožati Američanke, ko je Shane Gould kot torpedo švignila mimo vseh in po vrsti zdrobila vse svetovne rekorde prostega sloga. Padel je tudi legendami 58”9 na 100 m še bolj legendarne Dawn Fra-ser, trikratne olimpijske zmagovalke na najkrajši progi. Rekord na 100 metrov je celo zadnji, star samo nekaj dni. Odslej bo 15-letna Shane plavala na krajših razdaljah, kar je tudi značilno za zadnja leta, ko zelo mladi tekmovalci dosegajo rekorde na dolgih progah in se nato preselijo k sprintu. Ni izključeno, da bo Avstralka šla v zelje tudi specialistkam za delfin. Ta možnost je morda odveč, ker v Avstraliji ni velike tradicije za umetne načine plavanja.
Baje je mlada Avstralka vse prej kot zvezdnica, niti potencialna. Plavati se je naučila, kot mnogo otrok tistih krajev, še prej kot je shodila. Doma je iz okolice Sydneya, rodila pa se je na otokih Fidži v Polineziji, kjer so njeni starši prebivali do njenega 7. leta starosti. V bazen je začela zahajati zaradi družbe in trener Forbes Carlile je moral dolgo prepričevati starše, da so mu dovolili vključiti plavolaso deklico med tekmovalke V športnem smislu je Carlile zgradil staršem «plavalni stroj* in Shane dejansko zasužnjil/ Po besedah mame je vse življenje hčerke v šoli, domu in bazenu, v popravljenem vrstnem redu logike pa je verjetno v bazenu, šoli in domu.
Pojav izredno mladih vrhunskih plavalcev žal spravlja zdravniški, znanstveni in vzgojni problem v ozadje. Starši so večkrat prepolni ponosa na uspehe lastnih otrok, da bi si upali sprejemati pridržke na ta račun. Primer Shane Gould je nekoliko bolj kričeč kot primer Debbie Meyer in drugih, bistveno pa je isti. Pri takih dosežkih in starosti šport ni več telesna vzgoja, temveč krut način izkoriščanja.
Svetovni rekordi Avstralke »so na-
na 1500 metrov, ki je za 18 sekund boljši od tistega, prav tako »neverjetnega*, katerega je lani avgusta dosegla 13-letna Američanka Cal-houn. S tem časom bi bila v moški konkurenci Shane v letih 1970 in 1971 nekje okoli 35. mesta na svetu. S svojim rekordom bi v moški konkurenci celo zmagala (!) na olimpijskih igrah v Tokiu pred samo osmima leti, osmešila pa bi legendama plavalca kot sta bila nekdaj njena rojaka Konrads in Rose.
V Avstraliji je za Shane trenutno nekaj praznine. Ni še vesti o podvigih Karen Moraš, kaj pa bo prinesla že zimska in nato poletna ameriška sezona?
K. B.
PO POSTAVITVI NOVE SMUČARSKE VLEČNICE
Tudi Bohinjska Bistrica novo smučarsko središče
V	Miinchnu letos le malo Italijanov
Italijanska plavalna zveza je pred dnevi objavila norme za vključitev v olimpijsko ekipo. Norme so zelo stroge in morajo biti dosežene do 31. julija, vendar ne samo enkrat.
V	veliki večini gre za nove državne rekorde, ki pa niso vsi nedosegljivi. Z znaki napredka iz lanske sezone marsikdo upa na kvalifikacijo in gotovo je, da niti plavalna zveza, niti CONI ne bosta pri končnih odločitvah tako stroga in neizprosna. Kot pred vsakimi igrami bodo na vrsti «tragedije» in polemike, ki bodo preskrbele vozovnice za Mttnchen tudi tekmovalcem brez norm.
Danes pa so norme naslednje:
26.	julija 1972 bo poteklo 65 let, odkar je bohinjski kot dobil svoje okno v svet. Tega dne je namreč stekla goriška železnica, železnica predorov in mostov, prava mojstrovina tedanje dobe. In prav železnica je prinesla v Bohinj novo gospodarsko dogajanje, tujski promet ali kakor mu danes pravimo turizem. V Bohinjski Bistrici se je začela turistična gradnja: 6 hotelov in penzionov, 40 zasebnih sob, 5 gorskih vodnikov, 12 fija-karjev, sankališče Belvedere, vse to je bilo že pred 1. svetovno vojno. Posebni smučarski vlak iz Trsta je ob nedeljah in praznikih — dodatno k 12 rednim vlakom — vozil v Bohinjsko Bistrico izključno športno klientelo. Vse to pestro zimskošportno in letno rekreacijsko življenje pa je pretrgala 1. svetovna vojna, leto 1907 se ni več ponovilo.
20.	januarja 1972. leta pa je začela obratovati južno od bohinjskega predora novozgrajena 400 m dolga smučarska vlečnica. S tem se je uresničil 25-letnii sen Bistri-
čanov, da dobijo svojo zimskošportno napravo, brez katere ni sodobnega smučanja. Noben investitor ni poskusil zaorati v ledino, ki je bila nekoč že zorana. Ob vlečnici, ki lahko prepelje na uro 1000 smučarjev, je lepo urejeno in stalno teptano smučišče. Hkrati se lahko smuča 200 smučarjev, ne da bi drog: drugega ovirali.
Vsem ljubiteljem zimskega športa priporočamo obisk smučišča v Bohinjski Bistrici, predvsem pa začetnikom, otrokom in tistim, ki že dalj časa niso poskusili smučarske veščine. Na razpolago je smučarska šola, 80 ogrevanih sob pri zasebnikih, sankališče ob smučišču, po dogovoru pa tudi poceni turistični paket, v katerega je vključena hrana, bivanje in brezplačna uporaba žičnice. Vlečnica obratuje vsak dan neprekinjeno od 8. do 17. ure. Posebni 50% popust je za šolsko mladino, če priredi na smučišču smučarsko šolo.
Danes bodo priredili smučarsko
V PRETEKLI NOGOMETNI SEZONI
Mladi pri Adriji najuspešnejši
Čeprav so misli mnogih že uprte v prihodnja tekmovanja, je prav, da ob zaključku leta pregledamo in ocenimo dosežke kluba v preteklem letu. Pri mirenski Adriji z nastopi svoje članske ekip« v letu 1971 niso zadovoljni, z velikim zadoščenjem pa gledajo na lanske rezultate svojega mladinskega in pionirskega (naraščajniškega) moštva.
Člani: odličen flnlš, ostalo nezadovoljivo
Nastopali so v zahodni conski ligi. Ob zaključku prvenstva za sezono 1970/1971 so zasedli deveto mesto. V celem lanskem letu je članska vrsta Adrije osvojila 15 točk, kar je 3 manj kot leto prej. Tako bi lahko rekli, da je bila ta vrsta mirenskega kluba lani z izjemo odličnega finiša (pet točk v zadnjih treh tekmah) neuspešna. Vzrokov za to je več: prav gotovo je eden glavnih nenastopanje nekaterih igralcev na mnogih tekmah zaradi poškodb, bolezni, kazni in drugih razlogov, dalje je treba iskati vzroke v slabih pripravah, v spremembah v trenerskem štabu, na nekaterih tekmah so mirensko ekipo oškodo-
tekmovanje, posebno za kategorijo > vali sodniki (n.pr. Gvardjančič na s staro smučarsko opremo.	| tekmi Adrija — Usnjar, Kalin na
tekmi Tolmin — Adrija), nekaj točkipetan ekipe je bil Cotič, najboljši
strelci na prvenstvenih tekmah pa Piščanec (8 golov), Cotič (7)
pa je šlo tudi na račun nediscipline in neborbenosti igralcev. V pokalnem tekmovanju so člani Adrije igrali v finalu za področje gori-ške podzveze; v Novi Gorici so v oslabljeni postavi	zgubili	z	doma-
čimi Vozili z rezultatom 1:2. Vsega skopaj so lani odigrali tekem:
prvenstvenih	22	5 5	12	35:48
pokalnih	2	10	1	4:2
prijateljskih	14	7 3	4	56:38
skupaj 38 13	8 17 95:88
Nastopalo pa je za člansko vrsto Adrije v letu 1971 34 igralcev. To so bili: Balaž Josip. Beč Benjamin, Bitežnik Pavel, Carevič Živko, Cotič Alojz, Čargo Branko, Devetak Bojan, Fčrfolja Edi, Fornazarič Boris, Frančeškin Jože, Frančeškin Stojan, Fratnik Jožko, Gorjan Robert, Gorkič Cvetko, Ivčev Angel, Jazbar Danilo, Leban Olivij, Mar-vin Peter, Malič Egon, Merljak Silvan, Mozetič Kamilo, Petrovčič Darko, Piščanec Silvan, Rebec Zoran, Rupnik Darij, Rupnik Herman, Silič Emiljan, Silič Radivoj, Tomšič Anton, Uranič Dušan, Uršič Ivo, Uršič Roman, Valentinčič Valter in Vitežnik Jelko. Od teh jih je 27 nastopalo na prvenstvenih tekmah. Ka-
	moški	ženske
100 m prosto	54"3	roi ”4
200 m prosto	1’58"7	2’14"0
400 m prosto	4’13”4	4’40"0
800 m prosto	—	9’40’’0
1500 m prosto	16’55”0	—
100 m prsno	1’08”0	ri8”8
200 m prsno	2’31”0	2’47"6
100 m hrbtno	1’01”2	1’09"2
200 m hrbtno	2’12”6	2’28”6
100 ra delfin	58”8	1’07"4
200 m delfin	2T0"0	2’28”6
200 ra mešano	2’15”0	2’31"0
400 m mešano	4’49”8	5’21”6
4x100 m mešano	4’04”0	4’39"0
4x100 m prosto	3’39”0	4’09’5
4x200 m prosto	8’06”0		’
unji: f* rmo: 100 m	prosto	
200 m		2’05”8
400 m	»	4’21”2
800 m	»	8’58”1
1500 m	»	rroo”6
Najbolj «neverjeten» je seveda čas
Ob stanju današnjega italijanskega plavanja imajo za sedaj zagotovljene ali realne možnosti kvalifikacije le Calligaris in Miserini pri dekletih ter Nistri in D’Qppido pri moških. Posebno obetajoča 'je letos 14-letna Miserini, ki je na svetovnih lestvfčaR' žd leto 1971 na odličnem 18. mestu, ker pa je udeležba omejena le na tri predstavnice vsake države ima že sedaj lepe možnosti uvrstitve v finale.
K. B.
..................limimiiiimiiiiiiilllililiillliiiiiiilllllilllHiiIllllliillllllllfliiiiiiiOMiiliiiiiiuiniiniiiiioiiiiiimiiuillimillMiiiililliiiiiiiliiiiillIllinilllllllliliiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiHllllilllilil
V	___ v
Seznam nastopajočih na prvem delu ZSI SPDT v Žabnicah
VEČ KOT STO MLADIH SMUČARJEV IN SMUČARK
V nedeljo, 20. februarja bodo v ŽABNICAH (proga deli’Angelo) tekmovale 3 kategorije.
Prizivi glede netočnosti v startnem vrstnem redu se bodo sprejemali v PONEDELJEK, 14. februarja v Ul. Geppa, 9 od 20. do 21. ure (tudi telefonsko). Objava popravkov v TOREK, 15. februarja.
Startne številke bodo razdeljevali 15 minut pred startom vsake posamezne kategorije:
OB 10.00 MLAJŠE MLADINKE (1956 — 1957)
1.	Sosič Rosana (Polet)
2.	Don Patricija (Polet)
3.	Baldassi Kristjana (Polet)
4.	Zuliani Morena (Vesna)
5.	Bana Jana (Kontovel)
6.	Kante Sonja (Kontovel)
7.	Škerlj Erika (RMV)
8.	Sirk Tanja (Vesna)
9.	Kostnapfel Kati (Vesna)
10.	Majovski Ksenija (Kontovel)
OB‘10.T5 MLAJŠI ML J DINGI (1956 — 1957)
11.	Križmaričič Igor (Gaja)
12.	State/ Vašilij (Kontovel)
1,1. Sosič Pavel (Polet)
14.	Štoka Sergij (Kontovel)
15.	Lisjak Henrik (Kontovel)
16.	Guštinčič Jurij (Kontovel)
17.	Sancin Stojan (RMV)
18.	Zobec Mauro (Breg)
Shane Gould s svojim psičkom pred svojim domom v bližini Sydneya. Samo mogočni roki jo izdajata,
da je »plavalni stroj*
.“Poskusili bomo napraviti vse, gospod major, bojevali smo ‘<LV slabših okoliščinah!)) je odsekal Kniecke.
pa so ga prašald, kakšen izhod vidi spričo nenavadne-°^nega napada s tanki, je dejal, da je treba poskusiti vse, fiaio takšno povelje.
so se oficirji razšli k svojim enotam, ga je major pri-in zaupljivo vprašal:
“Odkrito povejte, kaj mislite o tem načrtu?«
^potnik je ukrivil ustnice, potegnil vase cigaretni dim in
mi že toliko zaupate, bom tudi jaz odkrit: ravno to-n°r je, da se nam lahko posreči. Podnevi ne bi prodrli la‘n v aveh dneh. V tem času pa se Črni vrh lahko pono-’ ■ tn še nekaj: ne računajo na tak način. V dveh usodnih “ah v Železnikih in Poljanah nismo poskusili resno z vsemi J114- Po cesti pa sploh ne. Morda mislijo, da pojde tako ‘ v tretje, če je že dvakrat uspelo... Dopoldne, ko smo na-> sem zaznal šibko točko obrambe...»
“Katere, gospod stotnik? Ali sem jo jaz upošteval? mu 6pl v besedo.
“Kism. Moral jo bom upoštevati jaz.»
“Katera je ta šibka točka?«
“Keka.),
“K:ikc mislite?«
y'Korito struge je v mrtvem kotu za zasede na obeh po-‘“p, ki obvladujejo dolino s križnim ognjem. December je,
, Jd major. Sneg je. Upam, da bodo vojaki raje izbrali vodo ^Kralieški ogenj.«
“Stotn'k, če vam ta preboj uspe, boste ustregli mnogim, San>o meni.«
“Poskusili bomo, gospod major.«
P°veljnik mu je krepko stisnil roko.
“Zahvaljujem se vam in vam zaupam.« k b tem, da se mu nekdo zahvaljuje že vnaprej za nekaj, j £ Se ni napravil, je bil presenečen. V Idriji so ga gonih na Konce, zasluge pa so si prilaščali drugi...
Omajane sence golega drevja, pogreznjenega v rahlo me-
glo, so jih sprejele brez presenečenja. Udarna kolona je krenila kar po cesta, nekako tako, kot bi šla na vaje in ne v boj. Na kupoli prvega tanka je sedel poveljnik, poročnik Scharf, in ob njena poročnik BOnke, ki je imel nalogo ščititi tanke dn ob njihovi podpori napasti zasede. Njegova vojska se je peljala na kamionih. Nekaj pred njimi so šli iskalci min z motoristi. Pred kolono je ropotal prazen kamion, naložen s peskom — za vsak primer, če bi naleteli na spregledano mino. Kmalu Je zmanjkalo hiš in znašli so se ujeti med temačnimi pobočji, ki so se strmo spuščala k zamegljeni reki. «Bog je z narnd,« je dejal stotnik, ki se je veselil megle. Vozili so počasi, kot bi tipali. Pesek je škrtal, gosenice so cvilile. Nekajkrat so se ustavili in odstranili podrta debla. Na zasede in mine pa niso naleteli.
Stotnik je strmel v noč in se pripravljal na veliko tveganje. Skušal je v sebi In v vojakih zbuditi močna čustva sovraštva, da bi se čimbolj zavedali nevarnosti in se duhovno čimbolj pripravili na usodne trenutke. Vozil se je z njimi, da so iz njegovih oči in besed pili pogum. V očeh jim je bral pripravljenost, da mu bodo sledili.
Cesta je bila luknjasta. Telesa so poskakovala, glave so kinkale. Stotnik je zabrundal napev bojne pesmi, ki so jo vsi povzeli za njim, da jim je pognala kri v ude:
«Unsere Panzerviagen rollen in Afrika vor...»
Zdaj so v Ardendh. Ne glede na to, ali tanki drve naprej ali nazaj, je pesem učinkovala svečano, kot uvod v krvavi ritual zmage ali poraza.
Pesem je presekal oster rafal. Sledila mu je eksplozija, M je razklala temo do vrhov hribovja nad reko.
«Ven iz vozov!« je zatulil stotnik. «Popolno kritje!«
Zavozili so bili na minsko polje in kamion s peskom je zletel v zrak ...
«Ogenj» se je drl poročnik Bonke, vojaki pa so tekali na obe strani ceste in kar stoje streljali na gozdni obronek nad cesto, kjer so slutili napadalce. Tanki, ki so obstali pred za-
19.	Starc Igor (Kontovel)
20.	Slavec Sergij (Breg)
21.	Kraus Edi (Polet)
22.	Guštin Radko (Kraški Dom)
23.	Obersnel Adrijan (RMV)
24.	Kalc Saško (Gaja)
25.	Kuret Stojan (Breg)
26.	Cesari Mauro (Kontovel)
27.	Timeus Aleksij (Kontovel)
28.	Pečenko Davor (RMV)
29.	Škabar Rudi (Kraški Dom)
30.	Sosič Pande (Polet)
OB 10.45 STAREJŠE MLADIN. (1953, 1954 in 1955)
31.	Sosič Rada (Polet)
32.	Baldrssi Tamara (Polet)
33.	Malalan Tanja (Polet)
34.	Kraus Mira (Polet)
35.	Starc Alenka (Kontovel)
36.	Sosič Irena (Polet)
OB 10.50 STAREJŠI MLADIN. (1953, 1954 in 1955)
37.	Volčič Aleksander (Polet)
38.	Mauro Jože (Breg)
39.	Sosič,.t|Mrjjan:
40.	Milič Bogdan (Kontovel)
41.	Žerjal,Jlenzo (Breg).
42.	Žgrjai Karlo (Breg)
43.	Glavina Danilo (Breg)
44.	Žetko Aleš (Polet)
45.	Plesničar Ivan (SPD Girica)
46.	Starc Andrej (Kontovel)
47.	Daneu Edi (Polet)
48.	Korba Aleks (Polet)
49.	Sancin Livio (Breg)
50.	Može Valter (Polet)
51.	Jazbec Branko (Polet)
52.	Deško Borut (Polet)
53.	Abba Ahmed (Kontovel)
54.	Košuta Sadko (Vesna)
55.	Dilič Klavdij (Breg)
OB 11.15 ČLANICE (1952 In starejše)
56.	Šušteršič Lidija (Škamp ’ 1
57.	Rapotec Marija (Breg)
58.	Fachin Majda ( — )
59.	Starc Marija (Kontovel)
60.	Suhadolc Ivana (Polet)
61.	Korbo Marta (Polet)
62.	Husu Wanda (Kontovel)
63.	Pernarčič Damjana (Ves
64.	Žerjal Marija (Breg)
65.	Lupine Nadja (Sokol)
66.	Cupin Tamara (Sokol)
67.	Baldassi Barbara (Pole1
68.	Mlič Ester (Polet)
OB 11.35 ČLANI (1952 In starejši)
69.	Brešan Niko (SPD Gorica
70.	Gulič Lucjan (Kontovel)
71.	Vekjet Žarko (Breg)
72.	Križman Bruno (Polet)
73.	Škabar Milan (Kraški Dom)
74.	Pernarčič Valter (Vesna)
75.	Starc Edii (Kontovel)
76.	Štoka Mario (Kontovel)
77.	Fachin Pavel ( — )
78.	Korbo Bibian (Polet)
79.	Zobec Boris (Breg)
80.	Cingerla Aldo (Kontovel)
81.	Prešeren Janko (SPD Gorica)
82.	Starc Marijan (Kontovel)
83.	Bogateč Edvin (Vesna)
84.	Bogateč Boris (Vesna)
85.	Sulčič Bobi (Vesna)
86.	Martinc Marko (Polet)
87.	Milič Pavel (Polet)
88.	Daneu Andrej (Polet)
89.	Černe Sergij (Kontovel)
90.	Sancin Igor (Polet)
91.	škerk Bruno (Sokol)
92.	Štoka Mirko (Kontovel)
93.	Bezin Aleksij (Vesna)
94.	Petaros Doljan (Breg)
95.	Juretič Boris (Vesna)
96.	Križnič Andrej (Polet)
97.	Košuta Boris (Vesna)
98.	Majovski Riko (Kontovel)
99.	Suhadolc Peter (Polet)
100.	Bogateč Enio (Vesna)
101.	Baša Boris (SPD Gorica)
102.	Makuc Bogdan (SPD Gorica)
103.	Starc Peter (K
(ot)h)>yei),
(Primorec
104. Kralj Renato (Primorec) Neuradni rezultati , bodo r objavljen ni predvidoma obj lft10uri. .Razefee še"5 bo^o ob baru pri progi.
Lestvica društev po vpisanih tekmovalcev:	številu
ŠD POLET	77
PD KONTOVEL	76
PD CANKAR	40
ŠD BREG	39
SPD GORICA	38
ŠD VESNA	23
PD ŠKAMPERLE	18
ŠD PRIMOREC	15
ŠD GAJA	14
KRAŠKI DOM REPEN	13
RMV	4
SOKOL	4
Neodvisni	4
PRIMORJE	2
V Žabnicah bodo tekmovali 104 tekmovalci, od tega 49 elanov, 25 starejših mladincev in 31 mlajših mladincev, pri Sv. Antonu pa 68 medvedkov, 54 cicibanov, 52 miškov, 30 baby sprint in 57 sankačev.
m
Ivčev (4), poleg njih pa so se v seznam strelcev vpisali še Carevič, Petrovčič, Gorkič, J. Frančeškin, Ferfolja, Marvin in Beč.
Mladinci: uspešno
prvenstvene tekme	8	1	4	3	19:28
pokalne	4	2	0	2	9:6
prijateljske	4	0	2	2	7:9
skupaj 16 3 6 7 35:43
OUDOM | -|o7
uhih;k športne vesti ' NA 8. STRANI
Pri smučarskih tekmovanjih je vrstni red startanja zelo pomemben. Ker se proga med tekmovanjem precej poškoduje startajo zadnji smučarji v slabših pogojih. Tudi startni vrstni red za letošnje ZŠI SPDT so zato sestavljali čim bolj mogoče skrbno (na sliki)
Nastopali so v ligi goriške podzveze skupaj s Primorjem (Ajdovščina), Renčami, Tolminom, Vipavo in Vozili, V prvenstvu za sezono 1970-71 so osvojili drugo mesto, na lestvici jesenskega dela prvenstva za sezono 1971-72 pa so tretji, vendar imajo spomladi realne možnosti, da se prebijejo na drugo mesto. V pokalnem tekmovanju so prišli po odstopu idrijskega Rudarja v finale za področje goriške podzveze, v katerem so se pomerili z Vozili. Tekma je bila zelo zanimiva, ocenili bi jo lahko kot eno najbolj kvalitetnih mladinskih srečanj v zadnjem času v tem delu Slovenije. V regularnem času se je tekma, potem ko je sodnik razveljavil Adriji dva gola, končala z neodločenim rezultatom 2:2. V podaljških pa je mirenskim mladincem zmanjkalo moči, saj so veliko manj trenirali kot njihovi vrstniki iz Nove Gorice, ki jim je nekaj minut pred koncem uspelo doseči zmagoviti zadetek. Mladinci Adrije so nastopali tudi na turnirju za memorial Danila Brezigarja v Novi Gorici. Če upoštevamo, da ni igralo osem igralcev, ki so imeli pravico nastopa (Bratkovič, E. Devetak, Fabrizio, Saksida, Škabar, A. in R. Tomšič ter Vergolini), je na turnirju osvojeno drugo mesto in nizek poraz v finalu za ekipo Adrije lep uspeh. Sicer pa so za mladinsko moštvo mirenskega kluba igrali lani naslednji igralci: Blažič Darko, Čargo Branko, Fabrizio Valter, Faganeli Jožko, Ferfolja Mirko, Gajsar Danilo, Srečko in Zvonko, Gravnar Savo, Gregorič Vili, Gulin Milovan, Jerončič Rajko, Ko-lavčič Danilo, Merljak Silvan, Petrovčič Bogdan in Egon, Pregelj Robert, Rupnik Herman in Igor, Silič Emiljan, Simčič Renato, Tomšič Roman, Vitežnik Jelko in Volk Boris ter še nekateri na manj pomembnih tekmah. Kapetan ekipe je bil spomladi Vitežnik, v njegovi odsotnosti pa Tošič, jeseni pa, ko sta ta dva presegla starostno mejo mladincev je kapetanski trak nosil Silič. Najboljši strelec na prvenstvenih tekmah je bil Gravnar, vodja ekipe pa Štanta Boris.
Pionirji (naraščajniki):
velik skok v kakovosti
Še uspešnejši kot mladinci pa so bili najmlajši mirenski nogometaši, pionirji. Nastopali so v občinski ligi goriške podzveze skupaj z Renčami, Vozili ter z ekipami osnovnih šol Nova Gorica, Solkan in Šempeter. Medtem ko so spomladi osvojili skromno tretje mesto in so še zaostajali za vrstniki iz Vozil, pa so jih v jesenskem delu že presegli, saj so jih kar dvakrat zanesljivo pregamali z rezultatom 3:1 (Vozila namreč nastopajo v ligi z dvema ekipama, ena igra izven konkurence, vendar je proti Adriji obakrat nastopila ista - prva ekipa). Vsekakor je v sedanji ekipi mirenskih pionirjev zbrana zelo nadarjena generacija mladih nogometašev, posebno dobra je obramba, ki je na šestih tekmah prejela le dva gola, pa čeravno ekipa ni imela standardnega vratarja, slabši del ekipe pa predstavlja napad, ki je dosegel le devet golov. Jesenska postava pionirjev Adrije je bila takale: Pahor Boris (Kuzmin Bojan, Ferletič Egon), Kovačič Rajko, žibemik Zvonko. Petrovčič Silvjan, Faganeli Jožko, Gregorič Aleksander (Mozetič Marjan), Škabar Marico (Pan-gos Oskar. Žibemik Bojan), Pahor Branko (Ožbot Božo, Gravnar Savo), Pregelj Robert, Gajsar Danilo, Gajsar Srečko. Kapetan moštva in najboljši strelec je bil Pregelj, za uspešno delo pionirjev pa zaslužita priznanje tudi njihova trenerja Štanta Eioris in Gorkič Cvetko.
P. B.
preko, so zadeli bruhati tankovski ogenj.
Medtem ko se je koloma z ofclopnimi vozili spopadla z zasedo, se je stotnik Kniecke s svojo skupino spustil po jarku do obrežja reke. V rokah je držal napeto brzostrelko, pod čevlji mu je hrstela zmrzal. Sam je šel naprej in počakal, da so vsi njegovi prišli do goščav j a na obrežju. Kadar se je ozrl, je v soju raket videl tanke, kako bruhajo Jeklo. Rezget orožja Je zaglušil njihove korake. Pretikali so se skozi vejevje ob o-brežju, dokler Jih ni zaustavila črna goščava. Potem je stotnik brez obotavljanja zagazil v ledeno mrzlo vodo. N.togovl so šli slepo za njdan in se pritajili za obrežjem. Zdaj so bili v mrtvem kotu, vami z obeh strani. Voda se je jezno penila, tu in tam jim je segala tudi do pasu. Bila je mrzla, da so jo čutili do kosti. Prijalo jim je, kadar so lahko stopili na prod ali obrežno kamenje, da so se vsaj 2» nekaj časa ubranili mraza. Ne da bi jah kdo presenetili, so dosegli črto zased. Z obeh strani pobočij so videli ogenj in krogle so jim piskale prek glav.
Napetost Je rastla. Kazno je bilo, da se bo prevara posrečila. Tedaj pa je kolobar žarečih krogel iz temne zavese noči zdrknil v reko. Vodeni curki so jim obrizgali obraze, eden pa je klecnil, zadet v glavo. V svitu rakete je dobilo valovje vinsko barvo.
«0, nori psi! Zdaj streljajo naši na nas! Kot ne bi vedeli za mojo nakano!« Je preklinjal Kniecke.
PustiM so, da so mrtveca zgrnili zeleni valovi deroče reke, in spešili naprej, kar se je dalo. Za prvim rečnim ovinkom so se prezebli skobacali iz vode. Zbrali so se v gozdičku, ki jih Je kril pred zgubljenimi izstrelki.
«Pamet, pogum, znanje in še sreča navrh, vse to nam je potrebno,« je premišljal stotnik in iskal z očmi, kje in kako bi udarili zasedi v hrbet.
Lovci poročnika Bonke j a so vrgli prvo zasedo z grička na cesto, kjer so bile zakopane mine. Tankovske gosenice so za-cvdketale in črni kolosi so od ropotali naprej. S ceste so odrivali drevje kot leni sloni. Njihove oklepe so pikali izstrelki mitraljezov in protitankovskih pušk, a jim niso prišli do živega.
Iz goščavja, do katerega so prodrli, se je utrgala senca. V
svitu rakete je Bonke zagledal človeka, ki je s portdtankovsko mino na kolu drvel proti mrtvemu kotu oklopndh vozil Nekdo pa je tekel za njim z odejo.
«0, norci! Mar mislijo, da nas zebe v tankih! Ogenj po njih!« je zavpil svojim avtomatičarjem.
Človek z mino je drvel skozi pljuske rafalov in nd hotel pasti. Tistega z odejo pa so kmalu zadeli in obvisel je mrtev med vejevjem. Potem so zadeli tudi prvega. Na robu cestišča se je opotekel, se zgrabil za prsi in padel:
Poročnik Bonke je zavpil:
((Vrzite ga na cesto in vzemite mu mino!«
Dva sta ga zgrabila in ga povlekla vse do roba sija tankovskih žarometov.
Iz kupole tanka je pogledal poročnik Scharf in se zadrl v noč:
«Zum Teufel! Kaj se dogaja?«
«Ta, ki leži na cesti, vas je hotel pognati z mino v zrak1# je samozadovoljno zavpil Bonke, ki je prodiral naprej po obeh straneh ceste.
Pokrov na tanku se je zaprl, pošast se je spravila naprej, škripajoče gosenice so hitele čez črepinjo človeka na cesti. Zdrobile so jo v krvavo kašo in pomešale z blatno brozgo, z nekdanjim pogumom in sanjami vred...
Oklopnik je obstal. Kupola se je zavrtela in top je usekal med drevje, da se je vse križem podiralo. Noč je rjovela in jeklo je zvenčalo.
Nekje zadaj za bojno črto, kamor so letele izgubljene topovske granate, je švignila v noč zelena raketa, sikajoč kot kača, ko stopi nanjo bosa noga.
Primožev vod je stiskal glave k mokrim stenam lukenj, M so jih bili skopali v vzpetinah nad cesto. Zgoraj so gospodarile topovske granate, drobci so zoprno piskali.
(Nadaljevanj sledt)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic«	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglaini oddelek	TRST	Ul	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
NaioCnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	/ SFRJ posamezna Številka 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.________________ din,
Postni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374*
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 3-270/' «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v vlilni enega stolpca! trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogl<5^ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročai«- °r oglasnem oddelku ali upravi. te vseh drugih pokrajin Italije pri
Stran 8
13. februarja 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
ZTT • Id*
PLAVANJI
NA A VSTRALSKEM PR VENSTVU
Nov svetovni rekord Cooper ja na 400 m prosto
BRISBANE, 12. — V drugem dnevu avstralskega plavalnega prvenstva v Brisbanu, je Avstralec Brad Cooper izboljšal svetovni rekord na 400 m prosto s časom 4'01”7. Prejšnji rekord je pripadal Američanu Tomu MacBreenu, ki ga je dosegel 25. avgusta lani s časom 4’02"1.
R. Klobas, športnik meseca o sebi in drugi o njem
Robert Klobas, član Borove nara-ščajniške ekipe, je v svoji kratki športni karieri dosegel še en pomemben uspeh. Bil je namreč, po anketi našega dnevnika, najboljši športnik meseca januarja. Klobas je to priznanje gotovo zaslužil, saj je dosegel nekaj zavidljivih uspehov: rekord v eni sami tekmi (67 točk), bil je poleg tega gotovo najboljši košarkar naraščajniškega moštva, ki je doseglo uspešno tretje mesto lestvice.
Klobas je temperamenten igralec, ki ima odlične telesne sposobnosti, kar mu omogoča, da se uveljavi tako v napadu kot v obrambi pod košem. Ima zavidljiv smisel za koš.
Nima pa samo dobrih lastnosti. V nekaterih prvinah je, zal, pomanjkljiv. Slabo vodi in ima le skromen pregled nad igro. Dve hibi, ki ju mora čimprej odpraviti, če se ho hotel razviti v dobrega košarkarja.
Mnenja nekaterih tržaških trenerjev.
FRIZZATI (SABA): «Je gotovo izreden igralec, morda najboljši, ki jih ima Bor. Zanj se je namreč zanimalo že več ekip tudi iz višjih italijanskih lig.*
COMICI (Servolana): ^Nedvomno je Klobas med najboljšimi košarkarji naraščajnikov v Trstu. Važna pa je, da bo stalno treniral in *ga-ral», kajti le tako bo napredoval in se razvil v dobrega košarkarja.*
MICOL (Inter 1904): tima take telesne sposobnosti, ki jih noben drug naraščajnik v Trstu nima. Mora pa popraviti osebno tehniko.*
*Laskave izjave, kajne?* vprašamo Klobasa, ki je očitno zadovoljen.
«Zelo sem zadovoljen, pa tudi da
so me izbrali za najboljšega športnika meseca.*
<iMisliš, da si to priznanje zaslužil?*
«Ne vem, kaj bi rekel! Niti malo nisem računal na to možnost, kajti v naši sredi imamo celo vrsto dobrih športnikov, ki se znajo uveljaviti tudi na državni ravni.* cKoliko točk si dosegel v tem prvenstvu?*
«Približno 500. Sicer pa bomo morali odigrati še eno tekmo proti Cianocoloriju, tako da lahko presežem to kvoto.*
»Vsi trenerji pravijo, da nimaš zadovoljive tehnike. Kako to?*
«Ne vem, zakaj. Vsekakor upam, da bom z vestnim treningom poleti in na kakem tečaju popravil to hibo.*
To je Robert Klobas, star 15 let. visok 1,85 m, najboljši strelec naraščajniškega prvenstva, s poprečjem 41 točk na tekmo. b. 1.
NAMIZNI TENIS
žačanom Petagno in v tem srečanju je Sokol tudi zgubil edini set.. Kljub temu da je Pertot igral res odlično. saj je Petagna na kakovostnih lestvicah precej višje od njega. Po prvem dnevu tekmovanj je tako Sokol že v deželnem finalu. Prihodnjo nedeljo se bo torej v Vidmu pomeril z zmagovalcem iz videmske izločilne skupine, ki bo verjet no la Cantina. Možnosti Nabrežin-cev za zmago so precejšnje vendar pa ne take kot v včerajšnjem srečanju. La Cantina razpolaga namreč z dvema precej dobrima naraščajnikoma. Vendar pa sta Rado vič in Pertot sedaj v izredni fot mi in prepričani smo. da tudi prihodnjo nedeljo ne bosta razočarala.
S. J.
11. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
r i
L J
*
ŠS 11- dan
Kulakova trikrat zlata - Thoni drugič?
Zmage Sovjetinj v štafeti, Nizozemk v drsanju
V’
in Švicarjev v bobu - Danes zaključek iger
RIM, 12. — Vodstvo Totocalcia je sporočilo uradno višino nagrad natečaja št. 23, z dne 30. januarja 1972:
skupna višina nagrad: 1.155.438.332 lir.
Osem zmagovalcev s 13 točkami bo dobilo po 72.214.895 lir. medtem ko bo 248 dvanajstič prejelo po 2.329.515 lir.
Sokol v deželnem finalu naraščajnikov
S štirimi gladkimi zmagami (3:0) je ^ Sokol zaključil kvalifikacije za deželni finale v ekipnem prvenstvu naraščajnikov. Radovič in Pertot sta gladko odpravila vse svoje nasprotnike od tržaške Julie in gori-žkega društva Straccis. Tokrat je v ekipi nastopil tudi Sanna, ki jc v dvojicah s Pertotom zaigral zelo zadovoljivo. Edino zanimivo srečanje je bilo med Pertotom in Tr-
iiiiiiiiuiiniiiiiHiiiiiiiiMiiiiiimimiinimiiimiiiiHmiiuiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniii,,,,
SOKOL V ODBOJKARSKI LIGI MLADINK
Dovolj za zmago
OBVESTILO
Kolesarski klub Adrija priredi v nedeljo, 20. t.m. v Lonjerju tek na progi 3 km, katerega se lahko udeleži vsakdo. Start bo ob 11. uri za mladince, takoj nato pa za starejše. Vpisovanje pred startom.
DANAŠNJI TEKMOVALNI SPORED
Japonski čas Nai čaa
09.00-	11.00 01.00-03.00 Hokej na ledu
09.00-	11.30 01.00-03.30 Smučarski »ek (4X10 km moški)
11.00-	15.00 03.00-07.00 Smučanje (slalom molki) 12.30-14.30 04.30-06.30 Hokej na ledu
18.00-	20.00 10.00-12.00 Slovesni zaključek
SOKOL — UGSS B 2:0 (15:5, 16:14)
SOKOL: škerk. Petelin. Ban, Luk-ša. Kralj, Grassi, Ukmar.
UGSS B: Vallon, Basso. Pellis, Benedetti, Covach, Albrigo, Di Biasi.
SODNIKA: Conte in Zacchigna.
V zadnji tekmi skupine B ženke-ga odbojkarskega mladinskega prvenstva je Sokol odpravil drugo postavo tržaške UGSS. Nabrežinke so, kljub odsotnosti prve podajači-ce Coljeve, zaigrale kot običajno. Nekoliko neurejeno, vendar pa dovolj dobro za zmago. V letošnjem mladinskem prvenstvu Sokolova ekipa še ni prikazala lepe igre, saj je imela pred seboj le slabše postave. V petkovi tekmi pa je bil zanimiv le drugi set. ki ie bil vseskozi precej izenačen.
Sokol je tako zaključil izločilni del letošnjega prvenstva z osvojitvijo prvega mesta lestvice Kot smo
že povedali ni imel pred seboj resnejših konkurentov. V pokrajinskem finalu pa se bo moral spopasti z ekipama Bora in OMA. ki obe merita na prvo mesto in šele takrat bodo Škerkova in ostale lahko pokazale svoje znanje, saj se bodo ti nasprotniki resno potegovali za naslov pokrajinskega prvaka, ki je lani Sokolu ušel le za las.
S. J.
SL
SAPPORO, 12. — Predzadnji dan iger je bil bolj skromen. Razdelili so odlikovanja le v treh panogah in ženske so istočasno zaključile svoja tekmovanja. Zmago Sovjetinj v štafeti 3x5 lun je vsakdo pričakoval, presenečenje pa predstavlja uspeh nizozemske veteranke Baas-Kaiser v hitrostnem drsanju na 3000 metrov. Nizozemka je sicer lastnica svetovnega rekorda na tej progi, po rezultatih iz prejšnjih dni pa je bil bolj logičen uspeh mlajših drsalk. Nova olimpijska prvakinja je stara 34 let, visoka je pa 174 cm. V Sapporu je že osvojila srebrno medaljo na krajši progi (1500 m), bronasto pa na isti razdalji v Grenoblu leta 1968. H končnemu obračunu te panoge, ki je bila pravi »nizozemski festival*, moramo kot zanimivost dodati u-speh drsalk iz Severne Koreje, ki so dosegle 9., 11. in 13. mesto in so za seboj pustile tudi nekaj drsalk iz skandinavskih dežel.
Vrstni red:
1.	Baas-Kaiser (Nizozem.)	4’52”14
2.	Holum (ZDA)	4’58”67
3.	Keulen (Nizozemska)	4’59”91
4.	Tiechelaar (Nizozemska)	5’01”67
5.	Statkevič (SZ)	5’01'’79
6.	Seregina (SZ)	5’01”88
7.	Vilkas (Finska)	5’05”92
8.	Savrulina (SZ)	5’06"61
9.	Hva Han (Sev. Koreja)	5’07”24
10.	Sundby (Norveška)	5’07”76
HOKEJ NA LEDU
V okviru jugoslovanskega pokalnega hokejskega prvenstva bo danes ljubljanska Olimpija nastopila na Jesenicah proti Kranjski gori, Jesenice pa bodo gostovale v Zagrebu, kjer bo njihov nasprotnik Medveščak. Ostala dva slovenska ligaša, Celje in Slavija iz Vevč, bosta nastopila v Celju.
II nsuiisiio
TESSUTI A MAGLIA maš
TESSUTI A MAGLIA PRODOTTI DALLA SILAN

ENOBARVNI JAOUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ:
SILAN TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV

TRST
n
Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98
Konec iger je za Italijo zelo uspešen. V štirisedežnem bobu res ni prišlo do tretje zmage »azzurrov*, srebrna kolajna pa je še, .vedno lep uspeh. Prvi italijanski bob, katerega je krmaril Navio De Zordo, si
•iiiiiiiinMiiiiiiiimiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiiHiiiiiiHHi
Pogovor preko 793-808
Dr. Igor Franko, zobozdravnik iz Gorice, je tudi eden tistih, ki sledijo igram, vendar nimajo dovolj časa. da bi vse videli.
«Videl sem eno hokejsko tekmo (Švedi so igrali proti Sovjetski zvezi) in umetnostno drsanje za ženske. Želel sem slediti tudi skokom iz velike skakalnice, kjer so nastopali jugoslovanski tekmovalci, oddaja pa md je ušla*.
«Se posebno zanimate za katerega od zimskih športov?* »Morda me najbolj zanima u-metnostno drsanje. K temu pa prispeva tudi mnenje moje žene. Hokej se mi zdi preveč trd!*
«Se mnogo športnikov zateka v vašo ambulanto?*
»Mladih ljudi je precej, šport pa nima na zobe velikega vpliva.
Za nekatere paciente vem. da igrajo košarko.*
»Bi radi imeli med vašimi varovanci olimpijskega zmagovalca?*
»Pa še kako! Simpatičen mi je tisti južni Tirolec Thoni. ki je za Italijo osvojil zlato kolajno. Kako pa so se uvrstili Jugoslovani v skokih?*
V OBJEKTIVU
Koliko lahko vsak posameznik pripomore k zmagi ekipe?
Čeprav se vse ostale tekmovalke potrudijo in le ena odpove, občuti to celotna ekipa. Tako ni samo v skupinskih športih — v odbojki imam možnost, da to večkrat sama poskusim — ampak tudi v štafetah, kot v Sapporu na 3X5 km. če zaradi ene igralke zgubimo tekmo, sem seveda jezna, vendar ne rečem nič. saj bom . morda prihodnjič jaz Usta, ki bom kriva za poraz.
Ne vem. kaj mislijo vrhunske tekmovalke, če ena od rrjih izgubi* čas, vse pa morda kolajno. Verjetno molčijo in upajo. Časa in kolajn bo dovolj na razpolago na prihodnjem tekmovanju!
Lučka Pečar
V OBJEKTIVU
je v tretjem in četrtem spustu srebro krepko zaslužil. Z drzno tretjo vožnjo je De Zordo nadoknadil pičlo stotinko sekunde zamude in se tako ubranil zadnjega nemškega napada v četrtem spustu. Za Italijo je seveda tudi srebrna kolajna dobrodošla. Skupina bobistov pa je v Sapporo prišla z mnogo obsežnejšim programom in končni izkupiček (ob veliki tradiciji) je res skromen.
Zanimivost zmagovitega Švicar skega boba je Edy Hubacher. K uspehu je prispeval s svojo veliko osnovno hitrostjo pri začetnem porivanju in s svojimi 104 kg telesne teže. Hubacher je visok kar 201 cm, je pa tudi sicer res odličen atlet, stalen član švicarske atletske reprezentance v kar dveh pa nogah. V krogli je že dosegel 19,34 m, v disku pa 56,70 m. V primeru potrebe teče celo v štafeti 4x100 m. Na tej progi znaša njegov rekord na 100 m kar 10”5.
Vrstni red:
1.	Švica (Wicki, Hubacher, Leutenegger, Camichel) 4’43”07
2.	Italija 1 (De Zordo, Bo-
nichon, FrasineUi, Dal Fabbro)	4'43”83
3.	Z. Nemčija 1 (Zimtnerer,
Utzschnelder, Gaisreiter. Steinbauer)	4’43”92
4.	Švica «2»	4’44”56
5.	Zahodna Nemčija <2*	4’45’'09
6.	Avstrija «1»	4’45”77
7.	Avstrija «2»	4’46”66
8.	Italija «2»	4’46”73
9.	Francija «1»	4’46"75
10.	Romunija «1»	4’47”12
5L
Štafeta 3x5 km za ženske je bila zgolj formalnost za odločno hitrejše Sovjetinje. Startalo je skupno 11 postav in prva Sovjetinja Muhače-va je imela že ob izhodu s stadiona prednost nekaj metrov. Metri so se nato spreminjali v vse več sekund. Druga tekačica Oljunina je bila najboljša in ob koncu njenega odseka je prednost Sovjetske zveze znašala že 26 sekund. Galina Kulakova ni napenjala svojih moči do skrajnosti'. Pod nadzorstvom je držala zasledovalke in je prednost povečala samo za nadaljnjih 7 sekund. Po predvidevanju je bila e-nako zanesljiva druga trojica iz Finske. Njena zadnja tekačica Ka-josmaa se je zelo potrudila, da bi Kulakovo dohitela. Nekoliko se ji je posrečilo, v zadnjem kilometru pa je dvakratna olimpijska prvakinja ponovno pospešila hitrost in si je tako priborila že tretje zlato odličje. S tem je po drsalcu Schen-ku tudi ženski tabor dobil svojo »kraljico*.
Vrstni red:
1.	Sovjetska zveza (Muha-
čcva, Oljunina, Kulakova)	48’46”15
2.	Finska (Takalo, Kunto-
la, Kajosmaa)	49’19”17
3.	Norveška (Aufles, Dahi,
Lammedal)	49’51”37
4.	Zahodna Nemčija 50'25”61
5.	Vzhodna Nemčija 50’28”45
6.	Češkoslovaška
7.	Poljska
8.	švedska	51’51”84
9.	Japonska
10.	Kanada
11.	ZDA	53’38”60
<89
Neki italijanski športni dnevnik je pred kratkim izvedel celo kam-panijo proti sankačem iz Vzhodne Nemčije. Trdil je, da so Nemci tehnično poprečni, vsekakor daleč za «azzurri» in jih rešuje le telesna teža. Iz «zaupnih» virov se je celo zvedelo, da Nemci svoje sankače načrtno «pitajo», da bi se čimbolj zredili. Erika Lechner, južna Tirolka, naj bi tako ne imela nobene možnosti proti sedanji prvakinji Miiller... «una ragazza che rasenta il quintale».
Celo bolj «znanstveno» je skušal pisec zmanjšati zmagoslavje Nemcev v sankanju. Tekmovalcem naj bi dajali posebna zdravila, ki povečujejo mišično maso in sani naj bi bile celo iz srebrne kovine.
Ne samo Lechnerjeva. Niti mlajša Sarah Felder »sebbene una mar-cantonia di 73 kg* se ne more kosati s «panzerji» iz Nemčije.
Končno se je zataknilo. Isti list je objavil osebne podatke o zmagovalki Miiller: višina 168 cm, telesna teža 65 kg! Nedvomno krepko dekle, še zdaleč pa ne »panzer*!
Skrivnost velikega uspeha je prej v dveh umetnih progah za sankanje, ki v NDR delujejo tudi poleti, kot pa v telesni teži.
KOLAJNE Z		s	B
Sovjetska zveza	6	5	3
Vzhodna Nemčija	4	3	7
Švica	4	3	2
Nizozemska	4	3	2
Z. Nemčija	3	1	1
ZDA	3	1	3
Norveška	2	4	5
Italija	2	1	0
Avstrija	1	2	2
švedska	1	1	2
Japonska	1	1	1
Češkoslovaška	1	0	1
Finska	0	4	1
Francija	0	1	2
Poljska	1	0	0
Kanada	0	1	0
DANES NA TV
ITALIJANSKA TV
Med športnim popoldnevom: hokej na ledu: del tekme skupine A, štafetni tek 4x10 km moški, slalom za moške, hokej na ledu: del tekme skupine A, za ključna slovesnost.
SLOVENSKA TV
12.40 - 13.30 hokej na ledu,
13.30	- 14.40 hokej na ledu,
16.30	- 17.20 slalom moški,
17.25 - 18.05 smučarski tek 4x10
km moški,
18.10 - 19.40 zaključek iger.
RAZHAJANJE
(Naš posebni dopis iz Sappo*ja' Potem ko se je današnji l‘al1 zaključil brez senzacionalnih Prf
senečenj, vsaj v ženski štafet se posamezne reprezentance l'°j lagoma že razhajajo. Tudi škof« vsi Jugoslovani so že odpotoval« in sicer v Tokio, kjer bodo 'I** dneva preživeli kot turisti. tekmovalcev je ostal v SapP°rl) Ie še Marko Kavčič (z Jane*#1* Gorjancem), ki mora jutri «Pra" viti svoj nastop v slalcmu. DaHeS
je na kvalifikacijah vozil zelo d®-bro in smo bili z njegovim čašo®* res zadovoljni. Uvrstil se je "* 10. mesto z res izredno požrtv<r valno vožnjo. Jutri bo startal **' cer kot 38., kar mu bo naloF0 nekoliko otežkočalo. Če bo Pa vozil tako prizadevno kot daI,f mu dobra uvrstitev vsekakor ne more uiti, zlasti ker so že P*j vsem prešle posledice slabo**1 Izpred nekaj dni. V nedeljo «• celotna reprezentanca z letalo111 odpotovala preko Moskve v d«'1’1’' vino in bo prispela na Brnik
ponedeljek.
JOŽE POGAČNI*
DANES NA SNEGU IN LEDU
V hokeju Sovjetska zveza ali ČSSR?
Italijani favoriti v slalomu ■ Smola Francozov ■ Norvežani blizu Vedenina in tovariše*
Zadnji dan iger bo izredno zanimiv. Na razpolago so kolajne samo še v moškem veleslalomu, štafetnem teku 4xm km za moške in v hokeju.
Za Italijo je slalom edinstvena prilika za osvojitev še ene zlate kolajne (Gustav Thoni ali kdo drugi iz odlične trojice). Slalom predstavlja tudi zadnji del francoske »žaloigre*. Francija je nesporna velesila alpskega smučanja, pred začetkom iger pa je izgubila enega svojih najboljših v Berchtesga-denu. Med veleslalomom za svetovni pokal se je Patrick Russel že po cilju zaletel v bale slame in si zlomil nogo. V Sapporu se je med treningom ponesrečila tudi odlična Francoise Mačehi, med kvalifikacijami pa se je poškodoval še Jean Noel Augert, trenutno najboljši specialist za slalom. Nezgoda se je Augertu pripetila skoraj po neumnosti, gotovo pa po nepotrebnem. Jean Noel, ki je seveda član prve jakostne skupine, je hotel le preskusiti progo, kjer so bile kvalifikacije. Sneg baje ni bil najboljši za evropske pojme, ki postavljajo poledenele proge na prvo mesto. Manjša brzina se ni na svežem snegu skladala z odločnostjo smučarjev, ki so nekako hoteli s telesom prehiteti smuči. Padcev je bilo neverjetno mnogo. Tudi najboljši so padli vsaj enkrat. Gustav Thoni ni utrpel po-
Japoncl so zgradili v Sapporo veliko število najsodobnejših športnih objektov (na sUki mala skakalnica), vendar jih bodo morali celo vrsto (proge za bob, sankanje, smučanje itd.) zopet podreti ter vrniti naravnemu okolju tega mesta tako podobo, kot jo je Imelo pred začetkom gradnje teh objektov
De! Sappora, kjer ležita obe skakalnici (zgoraj velika, spodaj mala) in druge športne naprave. V črtkastem krogu je sapporski zoološki vrt
škodb, v oko pa se je udaril Roland Thoni. Najhujše se je pripetilo Francozu Augertu. Nerodno je zadel v vrata in negibno obležal na snegu. Potrebna je bila celo zdravniška pomoč. Točnih posledic zdravniki še niso ugotovili, zdi se pa, da si je nalomil rebro. V tem primeru seveda ne bo nastopil in Gustav Thoni ima najnevarnejšega nasprotnika že za seboj. Sicer je italijanska vrsta res močna. V prvi skupini bosta startala še R. Thoni in Eberhard Schmalzl, ni pa kvalifikacija uspela Envinu Strickerju. Kandidati za kolajne so tudi Poljak Bachleda, Švicar Brug-gman, drzni Američan Palmer in Alain Penz, možna pa so vsakovrstna presenečenja, saj sta se v prvo skupino uvrstila celo dva Japonca. V slalomu bo nastopil tudi Jugoslovan Marko Kavčič, ki pa nima posebno dobrih možnosti za uvrstitev med prvih dvajset.
«Vroče» bo tudi na ledeni ploskvi dvorane Makomanai. V odločilni tekmi za naslov prvaka v
PRVAKI ZOI 1972
Vedenin (tek 30 km moški)
Schenk (drsanje 1500, F100 in 10 tisoč metrov moški)
Nadig (smuk ženske)
Wchling (nordijska I imbinacijal Keller (drsanje 500 m moški) Zimmerer in Utschneider (dvosedežni bob)
Lundback (tek 15 km)
Russi (smuk moški)
Schuba (umetnostno drsanje žen.) Kasaja (skoki 70 m)
Scheidel (sankanje moški) Kulakova (tek 10 km in 5 km ž.) Solberg (biatlon)
Holum (drsanje 1500 m)
Tyldum (tek 50 km)
Henning (drsanje 500 m ženske) G. Thoni (veleslalom moški) Hildgartner in Plaikner ter Horn-lein in Bredovv (dvosedežne sani moški)
B. Cochran (slalom ženske)
Pflug (drsanje 1000 m ženske) Fortuna (skoki 90 m)
Nepela (umetnostno drsanje m.) Tihonov, Safin, Bjakov, Mamatov (biatlon - štafeta)
Muhačeva, Oljunina, Kulakova (štafeta 3x5 km)
Baas Kaiser (drsanje 3000 m ženske)
VVicki, Hubacher, Leutenegger, Camichel (štirisedežni bob)
hokeju se bosta srečali Sovje®** zveza in Češkoslovaška. Sovjeti * niso doživeli poraza, Čehi pa nerazumljivo zgubili z America’’' Sovjetom zadostuje remi, tekma P se po našem mnenju ne bo k® čala pri neodločenem rezuita*' Čehi Morajo za osvojitev zlate » lajne na vsak način zmagati- ». liko vlogo bosta imela sodnika. {v dosedanjih tekmah sta najčisteJ igro pokazali Švedska in Sovjet* zveza (izjema je le medsebojni tekma), kot dokaj grobi pa so, izkazali prav Čehi. Pred štifkjj, leti je podobno tekmo osvojila ; SR, ni pa bila tedaj za Sovj® v nevarnosti zlata kolajna, čeho, so ob tisti priliki sodniki dovo*11 prav vse.
Štafeta 4x10 km ne more P*? nesti večjega presenečenja. Ne* liko boljši so Sovjeti, zmagajo P lahko samo še Norvežani. Ita*‘j, bo tudi na startu. Osmo mesto D bilo zanjo realen rezultat.
Zaključna svečanost bo v dvorjj ni Makomanai ob 18. uri po jap0” skem času (ob 10.00 po našem' Ledeno ploskev bodo delno P|f krili z raznobarvno preprogo posnetek iz prejšnjih dni). D''0,® na bo televizijsko povezana z m1 njim istoimenskim stadionom >n 'I velikem ekranu bodo prisotni ,a ko videli, kako bo ugašal oran*’1 olimpijski ogenj.
Priobčujemo načrte treh s(an0 olimpijskega naselja za tiste, k' 1 zanima, v kakšnih bivališčih so novali tekmovalci