Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V Ljubljani 9. malega aerpana 1869.
List 2H.
Čredo kristjanu v sedanjih vaših zavetje•
(Msgr. Dr. Gaume.)
Domine, salva nos, perimus!
Gospod, reši nas, poginjamo.
(Mat. VIII, 25.)
Le dve besedi o pomenu napisa. Beseda „credo" (beri: kredo), t. j. veru j em, je vsegamogočna beseda. Ce se ozremo na čuda, ktere je ta beseda delala in jih še dela, zgine nam pred očmi stvarjenje nebes in zemlje v igračo. Z edino to besedo splašili so pervi kristjanje poganski svet, utrudili rabeljne in premagali cesarje.
Beseda „credo", verujem, je zmeraj stara in zmeraj nova, vedno potrebna in vedno izdatna: le ona more podeliti sinovom zmago, ktero je pridobila očetom. — „To je zmaga, ki svet premaga, naša vera."
Beseda „credo," verujem, je strahovita beseda peklu, ki vse moči le v to napenja, da bi jo iz govora iztrebil in iz sere posameznih in celih ljudstev izruval.
Druga beseda je „zavetje."
Na podnožji velikega S. Bernarda, Snežnika v Švici, na robu težavne steze, ki pelje proti slovitemu gostišu, stoji izba, od zunaj kaj priprosta, toda iz čveterovogel-nih kamnov sostavljena, terdno izkrožena in vedno od-perta. Izba ta se imenuje ,,zavetje." Tje gori pribiti potnik v varnost, če ga je noč prehitela ali nevihta zajela. Siloviti vetrovi, napovedniki pogubne nevihte, zastonj pretresajo gozde krog in krog, zastonj temni obzorje sneg spihan v goste oblake, ktere derve vetrovi na vse strani, zastonj se podi černi medved po obližji iskaje si plena, zastonj derče valovi ogromni kot gore po prepadu Snežnika v dolino: potnik ostane miren in varen pod granitnim obokom kijubovaje nevarnosti.
Ko se je razperta narava pomirila, ko so se zveri v berloge umaknile, ko se je nebo zopet razsvetlilo, nadaljuje potnik v hvaležnosti in veselji svojo stermo pot proti gostoljubnemu samostanu.
Veči nevarnost kakor planinskemu potniku grozi kristjanu v devetnajstem stoletji. Vetrovi in nevihte, pogubne zverine in grozoviti valovi prote njegovemu življenju, njegovemu pravemu življenju. Vsaki dan, še celo vsako uro potrebuje pribežališa in zavetja; — in to mu je beseda „credo."
Dokazati pa, da imamo mi tako zavetje, spričati kako nam je potrebno in kako je varno v njem biti, to je namen tega sostavka, da se vsak v urah nevarnosti tje zateče v popolni zavesti, da tu se kljubuje vsem še tako zvijačnim in silnim napadom nasprotnikov.
I. Kaj je povod temu spisu.
1. Po sedanji Evropi razgrinjajo se vsakoverstne
zmote, brezštevilne kakor prah v zraku, kužljive kakor sopuh smerdljivega močvirja. Razun nar ostudniše dobe starega poganstva ni svet nikdar tacega vidil. Te zmote se zagrinjajo danes v svoje slednje krilo. Racijona-lizem, panteizem, materijalizem, ateizem, naturalizem, cezarizem, senzualizem, pozitivizem, socijalizem, solida-rizem, spiritizem — že imena človeka s strahom pretresajo. *)
2.	Umetnija in tiskarstvo razširjate te zmote z nenavadno hitrostjo... Vsak večer odrine lOtMJ hlaponov iz Pariza, Londona, Dunaja, Berolina, iz velikih in malih mest, ki peljejo cele vozove kužljivih naukov, po-pušaje jih po vseh krajih, kterih se železna kača dotakne.
3.	V oblikah knjig, časopisov, gledišnic, pamfktov, brošur, pesem, zbadljivk se vsipljejo kakor iz sivega oblaka drugi dan po Evropi ti izdelki zbeganih možgan, kakor pokončevalni roji kobilic na afrikansko zemljo. Čez nekoliko so se povsod razlezli, nahajaš jih v izli-kanih sobah velikašev, in v vsednji izbi vratarja, po kavanah in umazanih kerčmah, po delavnicah, in še celo na deželi po kočah poljedelcev, koder strup v serca vlivajo in ljudstvom zmoto za blagovest prodajajo.
4.	In kaj so nasledki te splošne, neutrudljive propagande? Ozrimo se na vsakdanje dogodke, in vidili jih bomo. Kakošni so ti dogodki? Zmiraj splošnejši odpad od duha katoliške vere. Kaj pa je človek brez katoliške vere ? Uboga reva; on ne vč, kaj da je in ne od kod da je, ne kam da gre, on ne najde pota resnice in pravice, iu če bi ga našel, nima moči vzderžati se na njem; on ne zna niti zapovedovati, niti ubogati; niti ljubiti, niti moliti; niti terpeti niti umreti.
5.	Ker nima več toliko moči, da bi kako mnenje zastopal in dokazoval, stavi svojo vednost le v nasprotovanje in ovračanje. Dandanes taki človek vse taji: on taji Boga, taji božjo previdnost, taji sveto pismo, taji Jezusa Kristusa, taji papeža, taji dušo, pravico, gosposko, oblast, lastnijo, družinstvo, on taji bistveni razloček med dobrim in slabim, taji sedanjost, prihodnost, taji samega sebe.
6.	V takem pešanji vere, v taki babilonski zmešnjavi, v ti grozoviti zmeraj otožniši nočni tmini, v tej neprenehljivi toči ostrupljenih pšic, v takem skoz in skoz oskrunjenem zraku, sredi tako pohujšljivih odpadov , s tako močjo kakor še nikdar, vse moči zoper keršanstvo napenja, da bi pahnil človeštvo v prepad, — v takih okolišinah mora kristjan v devetnajstem stoletji živeti.
7.	Ker se pa keršansko živeti pravi, polno, terdno
*) Pomniti je, da nektere popisovanja nevere, silovitih napak, zmot itd. se bolj podajo v druge kraje kakor v naš«-. zato pa ^endt-r spis učenega in gorečega Francoza ni manj podučljiv.
in djansko vero si ohraniti, bi se pač čudež moral zgoditi, da bi kristjan v takih okolišinah še živel. Ali si bo mar oči zatiskal, da bi nič krog sebe ne vidil, ušesa, da bi nič ne slišal? To ni mogoče. Ali bo neštevilne zmote, ki ga napadajo in se vsaki dan drugače šemijo, ali bo te zmote zaporedoma z besedo in djanjem ovra-čal? Tudi to je nemogoče.
8. Take okolišine marajo s strahom preplivati človeka, morajo v sercu njegovem buditi čutilo milovanja. Kdo se ne bi bal v takih ckolišinah za mladino, kdo ne bi miloval mladega rodu, ki še ne more preteklosti primerjati s sedanjostjo in se zaupno z mislimi tolaži, da je svet zdaj kakor po navadi miren, da sedanje nevarnosti niso niti obilniši niti hujši kakor nekdanje. Bati se je za vsakega v veri slabo podučenega, za vsakega, kteremu posvetni opravki ne dovolijo časa premišljevati viših reči. Bati se je za nas vse, milovanja vredni smo vsi, ker je vse, kar vidimo, kakor se kaže, le začetek zlegov in bolečin.
U. Kaj je začeti, da se rešijo oni, ki rešitve žele? Treba jim je odpreti zavetje, varno pribežališe, kamor lahko vsak hiti; treba jim je ponuditi ščit, in sicer tak ščit, kakoršnega vsak lahko nosi, pa tudi ž njim vso moč sovražnim pšicara vzame; ponuditi jim je treba sidro usmiljenja, ki čolnič sredi viharnega morja nepremakljivo na mestu derži in ga varuje grozovitega pogina, osode toliko čolničev.
Ali ni taka pomoč sedanje dni nar boljši milošina, nar potrebniši delo usmiljenja.
10.	Kaj je pač to zavetje, ta ščit, to rešilno sidro?
Morebiti dokazovanje? -- Ne.
V stoletji, v kterem je na dnevnem redu le zofi-stika ali zvijačno preslepljevanje z napčnimi dokazi, v sedanjem času tedaj nima dokazovanje skor nobene veljave, nič moči. Zotisti spravijo nar terdnejši dokaze ob vso moč, otemnijo jih, oskrunijo, razkrojijo, razpišejo na vse strani in spravijo jih v smeh pred neomikanim in tudi omikanim svetom.
Oesa toraj potrebujemo?
Dj an j osti, djanstev, djanskih dogodb.
Kakošnih?
Djanstev, iz kterih kristjan vneva rnosti dvoma z ne-pretresljivo gotovostjo spozna, da je njegova vera resnična in prava, djanstev, ktere denejo razširjavca zmote v železen kolobar, iz kterega sta le dva pota: vera ali pa brezumno s t.
11.	Lahko je pri tem spoznati, da je bolje namesto veliko djanstev nekoliko jih imeti, se ve da popolnih, ne-overžljivih, ker jih človek lože veliko prezira, kakor pa malo. Nar bolje bi bilo eno samo djanstvo, ako bi bilo le dosti terdno. Dobro; tako dogodbo, djanstvo imamo pred očmi, in na to dogodbo se opira, kakor terdnjava na skalo, krepko in nepremakljivo beseda „eredo" — vera kristjana. Ta dogodba je popolna, je neskončna, in napolnuje celi svet pridobivaje si sama po sebi vero človeka. Ta dogodba je žareča ko solnce, tu ni treba še le dokazovati, preiskovati in truditi se; dovolj so oči, kdor ima oči, vidi nehote njeno svitlobo.
Ta dogodba, krepko stoječa kakor številstveno pravilo, zastopa vsaki zmoti pot.
Neatresljiva kakor piramidni stolpi v pušavi je enaka nepremagljivi terdnjavi, iz ktere kristjan s petnajst leti pobije vse zvijačne napade , naj se izmotajo iz kakorš-nih koli možgan, naj se izlijejo iz še tako strupenega jezika, naj jih napiše še tako bogokletna roka.
Strahovito, kakor na boj izurjena vojna je bilo zmeraj to djanstvo, je še , in bo na veke tlačilna mora neverni kom.
Ktera je neki ta dogodba?
Povedal bom kuialo.	(Dalje uasl.j
Habin se Je pokatoUclL
V Višnici v Galiciji je živel rabin, ki je svoje judovske postave prav na tanko spolnoval. V visoki starosti piše svojo zadnjo voljo, v kteri sina za svojega naslednika priporoči. Na to popotuje v Jeruzalem, da bi ondi umeri.
Sin je res za rabina poterjen, in po izgledu svojega očeta je terd jud in tolik sovražnik katoličanov, da zadnji dan leta 1868, ko ga ravno iz shodnice gredočega katoliški duhoven sreča, se tako razserdi, da bi ga bil napadel, ko bi ga za njim gredoči judje s tim ne bili odvernili, ker so ga na postave opomnili. Reče pa vender judovskim vercem: Da smo tega nevernika srečali, nič dobrega ne pomeni in našo molitev nevredno dela; treba je tedaj, da se v shodnico povernemo in molitev ponovimo. V pridigi, ki jo je čez nekaj časa na to imel, je terdil in skazoval, da mesija ima kmalo na svet priti, ker so se vse prerokbe že izpolnile, in je tako goreče govoril, da je omedlel. Da bi se ohladil, gre nekoliko pod milo nebo. Bilo je zvečer, kar naenkrat zagleda na nebu razsvetljeno podobo na križu, s ternjevo krono na glavi, okoli ktere so se vili pšenični klasi. Več kot pol ure premišljuje prikazen, dokler ga mrazeti ne začne in je prisiljen domu se poverniti, da se bolje obleče. Leto stori ia se na poprejšnje mesto poverne in najde prikazen spremenjeno in pa ravno nad katoliško cerkvijo. Vidil je le še eno roko, ki je deržala šibo. Na to se je prikazen zgubljevala, dokler se popolnoma ne zgubi.
Rabin nad to rečjo misli in misli, pa zastonj, ker ne more pomembe umeti. Očitno se mu je v ti prikazni Mesija katoličanov prikazal, kakor ga je večkrat vidil na križu. Pa njegovo globoko vkoreninjeno sovraštvo do katoliške vere mu na spreobernjenje k katoliški cerkvi še misliti ne da. Pri vsem tem pa vender nima nič več miru, in prevdarja ter prevdarja, kaj prikazen pomeni. Pogosto obiskuje shodnico, in Boga prosi, da bi na to prikazen mogel pozabiti. Gre še na grobe svojih spred-li i kov razsut ondi svojo notranjo stisko; pa tudi tukaj ne najde polajšanja, in zdi se mu, da je njegova molitev zastonj. Poslednjič se mu sanja po noči, kakor bi bil v Jeruzalemu. Tukaj vidi Mozesa, Izaka in Jakopa s svojim lastnim očetom, zraven teh treh očakov pa Častitljivo svetlo podobo, belo oblečeno, s krono na glavi. Precej si misli: „No, zdaj lahko očake vprašam, kaj mi je misliti od une prikazni." Nato se oglasi njegov oče: ,.Beri 21. p&alm, ta ti bo povedal, kaj ti je storiti," in s perstom kazaje na belo podobo, reče nadalje: „Ta gospa te bo to še dalje naučila." Nato se sliši glas: „Cešena si Marija" itd. Kmalo na to se zbudi, in ko oči odpre, zagleda beli križ, na kterega spodnjem koncu bere svoje ime. Prikazen je bila natančna in se v ne-kterih trenutkih zgubi. Rabin hitro vstane, poišče 21. psalm, ki popisuje terpljenje našega Zveličarja. Dasiravno je psalm že dokajkrat bral, mu vender nikoli ni na misel prišlo, da od Mesija govori; zdaj pa najde v njem popisanega Zveličarja bičanega, z bolečinami obloženega, križanega, in nič več ne omahuje, kaj mu je storiti.
Abraham Finger, tako se imenuje ta rabin, gre v Krakovo k škofu, ki ga pošlje oo. dominikanom, v kterih cerkvi je bil 21. sušca tega leta keršen v pričo botrov generala Kračinskega in grotinje Marcele Krasičke.
Judje v Višnici pa so opraševali po svojem učeniku, ki se jim je bil zgubil, dokler niso zvedili, kje da je. V shodnici je vstal velik hrup, ker se je njih rabin pokatoličil. Višniški judje se obernejo do ministrov na Dunaj s pritožbo, da so ga katoliški duhovni po sili odpeljali. Bila je komisija sostavljena v preiskavo te reči. Pride 5 poslancev iz Višnice. Toda Abraham Finger pred temi in komisarji zagotovi, da sam Bog ga je
po svojem neskončnem usmiljenji shodnici odtegnil, tega, in ne katoliških duhovnov, naj judje tožijo, če hočejo; on je katoliški kristjan in nobena sila ga ne bo več k judovski veri spreobernila. Premagal je, in po ti skušnji je bil keršen. (Blahovest.)
M£t\f je to i svobodni zidar f/W{/#w«r-rarj, in svobodno zidar sir o (fraj-marrarstvo) ?
(Dalje.)
Višji versta skrivne, cerkvi in deržavi sovražne družbe je dalje „Chevalier Kadoš (sveti vitez). Maščevanje, upornost, brezbožnost se zahteva že pri sprejemanji v to versto, želje po kervi in moritvi veleva zidarski obrednik; in zoper koga? Zoper papeža in kralja.
Brat Kagon terdi, da vitez Kadoš tisti dan , kedar ga sprejmejo, prebada triglavnato kačo, ki ima na pervi glavi trojnato krono pa ključ, na drugi navadno krono, na tretji pa meč. To so znamenja papežev, kraljev pa vojaštva. Zopet druga višji versta je „Rose - Croix." Glavar te verste se imenuje „jako modri in jako popolni mojster," vradniki snidnični pa „jako mogočni in popolni." Popolnomast je tedaj razločilni značaj tej versti, ali ta popolnomast je le „svobodozidarska" popolnomast.
Glavar vpraša čakavca, kaj pomeni znani napis; J. N. R. J., ki ga je dal Pilat pribit na križ našega Gospoda Jezusa Kristusa. Svobodni zidarji drugač bero ta napis kot mi; oni ne bero: „Jezus Nazarenus Rex Ju-daeorum," ampak ber6 tako-le: „Jud Jezus iz Nazareta je od juda Rafaela bil na Judovsko pripeljan, da je bil po pravici in po postavi kaznovan." — Nesramno in preostudno bogokletje! Kedar je čakavec „ve-lemodremu" povedal to bogoskrunsko razlago, zavpije velečestiti: „Bratje moji, beseda je zopet najdena!" — „Beseda" je tedaj skrivnost višim verstam svobodnega zidarstva; ta beseda pa jim veleva — Jezusa Kristusa sovražiti. — Tu tedaj je vsa gnjusoba skupaj! zdaj vemo, zakaj frajmavrarski spisi in časniki cerkev, vero in duhovstvo tako togotno zatirajo in preganjajo.
V svobodnozidarskih legendah se bere nezbožnost, da je naš Gospod in Zveličar kot potomec kralja Salomona po vsi pravici se pokoril na križu, zato ker je bil njegov prednik Salomon iz zavidnosti ubil zidarskega mojstra Adonirama. Adoniram, pravijo mavtarji, je bil potomec Kajnov, ta pa luciferjev in Evin sin, in današnji boj, ki ga bijeta rovarstvo pa svobodno zidarstvo s cerkvijo in kraljestvom, ni drugo, kakor logični in nesrečni nasledek onega boja, ki se je pričel v zemeljskem raju; terdijo, da je tisti boj , ki ga je lucifer pričel, Kajn, njegov sin, podedoval, Adoniram, njegov potomec, nadaljeval, in ga še dan danes nadaljuje tisti odlični rod, ki je obdarovan z učenostjo, svetlobo in pravo krepostjo; ta boj je lucifer pričel in ga nadaljujejo njegovi nasledniki proti Bogu, Adamu, Abelnu in Salomonu, proti Jezusu in vsemu zanikarnemu narodu Adamovih otrok, ki so personifikovani ali poosebljeni v duhovnih in kraljih. Nevednost, trinoštvo in slepo nasilje so pa znamenja, po kterih se spoznava ta zanikarni rod. — Take brezbožnosti kvasi mavtarstvo. Ali ne beremo res dan na dan ravno tega po tako imenovanih liberalnih časopisih? — Svobodni zidarji še dalje uče, da je Bog zaviden luciferju, in ga preganja, Adam in Abel preganjata Kajna itd. Ali je to bedarija vseh bedarij ali ne? Taki je tedaj svobodnozidarski koran! —
Jezusa.
(Prevod.)
Nebeški Z euin, Jezus Ti!
Ljubezni vse naj vredniši;
Imena Tvojega sladkost
Čez med je, — rajska sere radost. Še slajši si nebeški Sin! Dušic', ki se s Taboj zedin'; Tak milo pesem ne doni, Tak sladko harpa ne glasi, Vesoljni kras in kinč sveti Je njemu nič, ki Te pozn4,
K a d o s 1 a v.
Slovo Jezusa in Harije.
Marija.
O zakaj , premili Sin , Hočeš zapustiti mene? Bolečine nezrečeue Dela britki ta spomin.
Jezus.
Mati moja ljubljena. Moram zdaj te zapustiti: Vkazal Oče je serditi Mi plačati dolg svetA.
Marija.
Sej te ljubi še serce, Kot te vedno je ljubilo; Oh ostani, — prosim milo Ne zapusti matere.
Jezus.
Ura moja jo prišla, Več ne smem pri teb' ostati, Ljubcznjiva moja Mati, Oj ne bodi žalostna!
Marija.
Al se smilil Te no bo Ljubi Oče tvoj nebeški? Al rešiti rod človeški Moraš s smert j o tak strašno ?
Jezus.
Moram ne; na Golgati, Mati! umeri bom iz ljubezni, Da vtolai' se Oče jezni In Človeštvu odpusti.
Marija.
Kdo bo meni zdaj v pomoč V Kam se bodem obernila, Ako tebe bom zgubila? Mili Sin, ne bodi proč! —
Jezus. Potolaži Mati se, Britkih oh solzic ne toči, Le Očetu se izroči; On bo skerbel zdaj za-te.
Mmrija.
( uj me, mili Jezus moj, Jezus sladki serčno-ljubi ! Saj dopusti mi, obljubi, Da smem iti jaz s ttboj.
Jezus.
Al ti, Mati. znano ni? Dopolniti odrešenje, Iti moram sam v terpljenje ZapuŠen od vsih stvari.
Marija.
Znano, znano, ljubi Sin! Mi je vse terpljenje tvoje, V morje tuge serce moje Se topi od bolečin!
Jezus.
Vem, o Mati! da terpiS Z mano, ljubiš me otroka; Toda ni ga več odloka, — Jutri inoram ie na križ!
Marija.
Ako moraš že terpet*, Ker ti to je naloženo, Spolni saj mi prošnjo eno: Daj oh ! daj mi s tabo umret' ?
Jezus.
Ljuba Mati, ne žaluj , In ne želi z mano umreti; Z mano ljubemu Očeti Vse terpljenje izročuj.
Mmrija.
Toraj vzemi Oče dar, Rešnji dar neprecenljivi! Sin nedolžni, ljubeznjivi! Idi z Bogom na altar! —
Jezus.
Sprejmi se moj blagoslov; Z Bogom. Mati serlno-mila! Se necoj bo kri rosila Moja v spravo vsih rodov.
Duša pevaj,
Razodevaj Večno čast ZveliČarju; V pesmi krasni Blagoglasni Zahvaluj se serčno Mu.
O presrečna!
Milost večna, Glej,vti danes je doila. Ženin zvesti Dal nevesti Tebi v dar je samega.
Po svetem Obhajila.
Oj veselje !
Serčnc želje Tvoje spolnjene so zdaj, V Tebi biva In j»oČiva Mili Jezus — sladki raj.
Zdaj Mu slavo
Z vso naravo Z angelji, svetniki poj , Se ne upehaj, Ne odnehaj , V hvalili pesmi ne obstoj!
Slava Tebi
Naj na nebi, Po svetovih vsih doni; Milostljivi, Ljubeznjivi Jezus, ženin sladki Ti!
Rad osi a v.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. Posvečevanje mladih duhovnov
bode letos 25., 27. in 30. tega mesca.
Skladateljstvo. G. Ant. Nedvčd je zopet na svitlo dal „Offertorium" (ali darovanje): Benedic aoima mea Domino — pro una voce (za en^glas) — z orgijami ali iisharmoniko. (Cena 40 kr. pri Čel kotu in Tilu.)
Daničinim bravcem in sodelavcem smo dolžni še posebno zahvalo za njih pridno vdeleževanje pri našem slovenskem cerkvenem listu. Akoravno se o vednem množenji slovenskih Časnikov pri posameznih veči del število naročnikov manjša, se je vender njih število pri „Danici" tudi pretečenega pol leta za nekoliko naraslo, tako da jih je bilo precej čez 1100. To je za naš slovenski narod gotovo lepo število. Okolišine se kažejo take, da v prihodnje bodemo zmožni nekoliko več časa v tako potrebni cerkveni list obračati; častito slovensko občinstvo pa prosimo, da bi v svoji prijaznosti in gorečnosti do Danice ne odjenjali, temveč jo tudi dalje še bolj razširjali med narodom v duhovno in telesno korist njegovo. Sem ter tje se čuti, da so tudi bolj priprosti ali nekoliko malo učeni ljudje silo spačeni od rogovil-skih misel in kužljivih pa zopercerkvenih naukov, ki se dandanašnji s tako silo in serditostjo trosijo. Delati moramo torej po tisti poti ljuliki nasproti, po kteri jo sovražnik seje, po spisih in ustnem nauku. Bog je z nami, ker delamo v Njegovem vinogradu in Njegovem imenu.
Mnogospostovana in usmiljena grofinja Bla-gajeva, posestnica polhograjske grajšine, ki je te dni v Ljubljani umerla, je med drugim zapustila za ubožne polhograjske fare 1000 gl. tako, da se bodo letne obresti med nje delile; za lamo cerkev v Polhovem gradett 500 gl.; za cerkve na Cernem ver-hu, v Horjulu in v šent-joštu po 200 gld.; š e n-klavški stolni in pa frančiškanski cerkvi v Ljubljani vsaki 1000 gld.; častitim gospem Uršuli-naricam 1000 gl.; kranjski invalidni zalogi 200 gl.; normalne šole zalogi 50 gl. Vsi ti deleži bodo brez odšteve in stroškov, ktere ima poravnati velika ded,inja, ki je gospa Terezija gr. Auerspergo-va; njen sin Aleksander gr. Auersperg je podedoval grajšino v Polhovem gradcu in 3000 gl. — Blaga ranjca grofinja ;e s posebno zaupljivimi besedami v lastnoročno pisani poslednji volji naprosila znanega gosp. Jerneja Zupanca za izverševalca svoje oporoke. Veliko dobrega je ranjca storila že v življenji, njene dobre dela so jo spremile v večnost. Bog ji daj večni mir! —
Elizabetisče, naprava dr. Kovača za bolne otroke v Ljubljani, je lansko leto oskerbovalo 60 otrok; 30 jih je ozdravelo, 12 se zbo!jšalo, 2 sta bila neozdravljena odpravljena; umerlo jih je 13, in 9 jih je 1. pros. 1869 v oskerbovanji ostalo.
Beseda
o pricetji besedoice (resurse) v Ljubljani 13- ros. 1869.
(Konec.)
Besednica ni in nikakor noče biti kraj puhlega kr&tkočasa, ali zbirali^ za prazno tratenje časa, naj si tudi nasprotniki iz te pretveze nevredno svoje lažnjivo orožje zoper to napravo kujejo; oni ne vedo, kaj govore. Po nekterih mani jej i h zoper nasprotnike pravi govornik dalje: Res jc, da besednica zbira ljudi na razvedrilo, toda na razvedrilo zoper tisto družbinsko nezaupnost, ki velikrat tudi enakomisleče narazen loči, in tiste misli, da bi se zedinjeno poganjali za dobro reč, že v korenini zaduši; besednica zbira, da se serčnost budi k dosegi dobrega, za kar je posamezni človek preslab; zbira pa tudi ljudi, da se v pošteni družbi odahnejo od tiste
utrujenosti, ki v delu poklica človeka stori otožnega ali čisto pobitega. Besednica zbira k tistemu povedrilu, ki ga trudni udje na večer tirjajo ko odškodovanje za težo in butaro dneva. Besednica pa zraven tega tudi pripravlja še višji veselje v tem, ker priložnost daje, da se udje med seboj bolj odkritoserčno in zaupno pogovarjajo, si brez skerbi in naravnost svoje misli in občutke razodevajo.
Govor nadalje dokazuje, da taki nasprotni dogovori so dandanašnji še posebno potrebni. V samosvojni odločenosti si namreč človek dostikrat po svojem misli kuje in se v marsiktere zmote tako zaguli, daje gluh do vsacega boljšega prepričanja. V odločenosti je tudi korenina glavnega zlega današnjega časa, namreč pomanjkanje serčnosti in določnosti za dobro reč. Ravno od tod izvira pomanjkanje za podlago terdnega prepričanja resnice in torej odpad od Boga in vere.
Kako to? O tacih napadih zoper resnico sploh velja, kar je Henrik Heine po življenji polnem vojskovanja zoper Boga rekel tistim nebolomnim velikanom, ki so iskali dokazati, da Boga ni; djal jim je namreč na smertni postelji: „S tacimi dokazi se ne more nobena mačka iz zapeči izvabiti, še vse manj paBog odstaviti!".. Pač res; resnici tudi pri naj prederzniših napadih naposled ni britko za zmago. Toda kolikrat se zgodi, da tudi dobri v zadrego pridejo, ko jim zabliši loš modrosti, s kterim se laž obdaja! Na tihoma se priplazi dvom v vest, ki pri novih napadih prihaja hujši; sam si človek ne v6 pomagati, drugim jih o pomanjkanji priložnosti ne razodene, omahuje nedoločno v zadregi, kadar je treba djanja, in poslednjič — da se Bogu smili! — se na milost in nemilost laži čisto v oblast verže ! Tako človeka vihar časa za seboj potegne!
Nadalje izpeljuje govornik, kako se iz take odločenosti od čverstih vernikov lahko napravijo tudi tisti značaji, ki zmiraj svoj plajš le po vetru obračajo, so brez moške in stanovitne določnosti ter podobni tistim matofirjem, ki pravi modri Sirah, da med lučjo in te-moto ferfolč, dokler si perut ne posmodijo.
„Besednica" ima biti tudi pomoček k nasprotnemu porazumljenju, k poravnavi nasprotnih misel raznih strank itd.; ona v vsem podpira namen katoliške družbe, je njen steber, njeno serce... Katoliška Ljubljana si mora le srečo vošiti k napravi, s ktero je to uro obogatena ... Kakor pri vsakem dobrem prizadevanji, tako tudi tukaj ne bo brez vojske in truda. To pa nas naj ne moti. Ko bi zamogla besednica kar brez težave kviško švigniti, bi ne bilo to mar znamnje, da je treba ni? Ravno pritežnosti kažejo, da je potrebna. Ne mudimo se tedaj.. Učimo se od delavnosti in darežljivosti nasprotnikov.. In glejte! za kaj se oni potegujejo, in za kaj pa mi? —
Po nadaljnem spodbudovanji k serčnosti sklene g. dr. Kulavic z besedami: „Bog blagoslovi namen „Be-sednice" v belo Ljubljani! Bog ji ohrani še mnogo let življenje očeta, velečastitega gospoda gr. Wurmbranda!"
Slovstvo.
„!Hali slovenski pevec, zbirka dvoglasnih šolskih napevov; zložil in na svitlo dal v spomin ll.apr. 1869, zlate maše sv. Očeta Pija IX Jos. Levičnik, učitelj v Železnikih," — se ravno natiskuje v tukajšnji Egerjevi tiskarnici. Obsega naslednje šolske pesmi: Himna Piju IX; — Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu; - Kje je ljubi Bog; - Hvala Božja; -- K sv. Duhu; — So-larska mašna pesem; — Sveta Ciril in Metod, slovanska apostola; -- Delapust; — Zlati čas; — Veselo jutro; — Lahka noč; — Vojaška na popotvanji; — Moj dom.
_ Vsi ti napevi so prav domači, n&rodni, naša mladina
jih bo gotovo rada pela in tudi lahko zapominjevala;
so pa tudi tako lahko postavljeni v sekirice (n6te), da jih bo vsaki v glasbi le količkaj izurjeni na pervi vid premogel sam peti in tudi druge učiti. Pregledal je te napeve pred natisom sedanji verlo- izurjeni šmiklavški organist g. Forster, in jih razun kakih dveh ali treh malenkost brez vse poprave za natis pripravne spoznal. Pa napeve tudi to odlikuje, ker bodo natisnjeni v spomin Papeževe zlate maše, ktere so se Slovenci toliko veselili, in so tudi skor brez izločka povsod tisti dan tako slovesno obhajali. Vsaka slovenska šola naj si toraj tudi že zato vsaj po en iztis teh napevov omisli, ter ga za šolsko-inventarno lastnino ohrani, da ga bo imela ko stalni spomin na slovesnost, kteri enake katoliški svet tako malokrat praznuje. Dostaviti pa moremo še to, da se bo po številu komaj za vsako slovensko šolo po en iztis natisnil; naj se toraj o svojem času častiti gospodje učitelji in pevci z nakupovanjem ne mudijo predolgo. Na prodaj bodo pri g. Matiju Gerbar-ju. Cena še ni določena, v segala pa gotovo ne bo nad 30 soldov na iztis.
Iz Zavca. (Vpeljevanje novega župnika 27. rož.) Že stari Sloveni, dokler so še v neveri tavali, so svoje malikovavske duhovne Častili, njim niso samo darovanja prepuščali, ampak tudi druge važne posle. Toliko bolj kcršanski Slovenci čislajo svoje dušne pastirje, ko Božje namestnike. To se je pri nas 27. t. m. sijajno pokazalo. Že na predvečer si mogel slišati popotnika vprašavšega: Kaj neki pomeni današnje zvonenje in strel v Žavcu? In domači bi ti bil odgovoril: Včeraj smo slišali, da danes pridejo že dolgo zaželeni novi g. župnik Jož. Jeraj Rečički, in tega veseli, ker naša lepa župnija, zdaj že čez pet mescev vdova svojega ženina težko pričakuje, smo hipoma, kolikor se dd ves terg v znamnje veselja z mlaji vili, in o večni luči njim pojdemo naproti.
Gg. župan in dosedanji oskerbnik sta se po novega gospoda v Celje peljala, in ko vozovi prider-drajo med pokanjem možnarjev in veselim zvonenjem, je kraj terga že čakala šolska mladina, kmetje in ter-žani, kterih eden, mejaš terga, gospoda stopivšega z voza, v imenu vseh pozdravi. G. župnik prijazno odgovorijo, da jih veseli priti ko dušni pastir v župnijo, ktera do zdaj povsod lepo slovi in da upajo vsem pravičnim željam vstreči v časni mir in blagor večni. — Od tod podali smo se v procesiji proti farni cerkvi, pred nami mladina, med kterimi je bilo šestnajst belo oblečenih družic z lepimi šopi v rokah, za nami teržani in drugi. Godci nam prigodejo do vhoda v cerkev, kjer je na podvojih stal lep napis: Veseli dohod! Med izvoljene pot, Enkrat od tod!
V cerkev stopivši smo vidili njo lepo okinčano, in mislil sem si: Pač prav, da si v veseli obleki, ker zaročena si z mladim in z obilnimi dušnimi darovi obda-rovanim ženinom.
Zdaj so bile litanije in potem sprejem in pozdrav teržanov in šolske mladeži. K slovesnemu vpeljevanju se je bilo zbralo 18 duhovnov, med njimi milostivi g. opat iz Celja, kteri so v svojem govoru razložili vzrok veselja žavške župnije, ktera je zopet očeta dobila in se mora radovati, zakaj zveza med dušnim pastirjem in ovčicami je tesna, ker brez dušnih pastirjev bi nihče ne mogel sv. zakramentov prejemati in se ne zveličati. Pri slovesni sv. maši pelo je naše pevsko društvo znano JVIikiožičevo pesem. K obedu se nas je bilo 40 sošlo. G. župnik so napili najprej mil. knezoškofu, po tem svitlemu cesarju, prečast. konzistoriju, mil. g. opatu in vsem duhovnom, in potem svojemu pričujočemu očetu. Gostje pa sov novodošlemu pastirju napivali in vsestransko veselje ŽavČanom razodevali. Naši verli pevci so nas tudi pri obedu jako razveseljevali in še za slovansko reč menj vnetim sercem se je to podalo. — Vidili smo, da Slovenci res serčno duhovne spoštujejo. Pela se je
tudi pesem za to priložnost zložena, ktere lepi pomea naj se spolni, in sreča bo za novega g. župnika in za njegovo čredo.
Iz Maribora J. Vse se giblje in na novo obrača v Mariboru. Nove bodo mesca mal. serpana volitve v mestni odbor, pri kterih se bodo za gospostvo potegovale, ne konservativna in liberalna stranka — ta jez smo tukaj prekoračili — marveč staro- in novoliberalna stranka, to je, paglavec s škrateljnom. Tako imenovana (namreč po drugod) konservativna stranka nima tukaj prav za prav nobenga središča, ako spregledaš Mauten-dorfer'jevo kavano, kjer se shajajo dobrodušni „bur-garji" z druzimi v duhu enakimi tovarši, ki Boga , cesarja in dobro letino za vse skerbeti puščajo. Skrateljnova liberalna strankaboponavodu „Marburžanke" vse žile napela, da zmaga. — Ker „Marburger'co" že v mislih imam, naj tudi omenim, da ima tiskarsko pravdo zarad članka: „pfaffisch — slovenische Umtriebe", ki je bil pisan o priliki poslednje volitve v deželni zbor. Vrednik je pri pervem spraševanji obstal, da je članek od njega samega. Konec pravde vam že naznanim o svojem Času.
Druga novica je, da imamo slov. politiško društvo. Nja nameni so blagi in odkritoserčni; da bi le tudi povsod odkritoserčnih prijateljev našlo, kar si bo gotovo po vseh močeh doseči skušalo. Zato pa tudi mislim, da ne bode našla kukavica, namreč „Wandererjev" dopisnik iz Ljubljane, starke , ki bi njej izlegla jajc, ki jih je — nekoliko prepozno — potaknila maribor. polit, društvu v gnjezdo, češ, da bodo ljubljanski „mlado-slovenci" ločili se tamošnjih pervakov in stopili v zvezo z mariborškim pol. društvom. „Narod" je v 77. št. tem rovarjem dobro posvetil, tako da utegne list v „Wan-derer a", pisatelju se verniti s tem: „dass das ist nichts!" — Kdor hoče zidati, ne sme v enomer razdirati!
Tretja no vina je pa ta, da naznanja „Tagespost" v Gradcu nov slovenski list v Celju, ki hoče, kakor „Tagesp." ongavi, „Narodu" nasproti se postaviti, in —• posebno pot hoditi. Naj izrečemo tu odkritoserčno svoje misli. 1. Štajarskih Slovencev nas je premalo, da bi — razun dveh domačih slovenskov, in enega nemškega — še četerti k raj ni list vzderževali. 2. Slovenski „Narod" ima — to smemo brez njegovega vprašanja z dobro vestjo izreči — odperte predali vsakoršnjim v njegov področaj spadajočim dopisom, in že dolgo časa zmerno in previdno postopa, tako da zamore tudi vsak „klerikalec" ž njim zadovoljen biti. 3. ,,Danica" je tudi med štajarskimi Slovenci tako razširjena, da v vseh v n j e n o področje spadajočih stvareh zamore zadovoljevati, le da se ji mora pridno dopisovati in za njeno razširjevanje skerbeti. Slovencem je čez in čez zadosti eden cerkveno-katoliški list; samo podpirati ga je potreba z duševnimi in denarnimi pripomočki tako, da bo zamogel sčasoma po dvapot na teden izhajati. 4. Če narašča število novin , mora enako naraščati število naročnikov in še bolj število — sodejavcev; če
{>a teh obojih število ne narašča, umerj6 novine na bo-ezni, ki se zove — sušica. —
Slednjič še to novico: da bode mašnikov posvečevanje 23. mal. serp., in bo posvečenih 10 gospodov iz 4. leta in 4 iz tretjega leta bogoslovja.
Teržaško mestno vradnijo je vsled pritožbe okoličanov minister znotranjstva rezno opomnil, da mora v oziru na jezično ravnopravnost se na tanko ravnati po 19. §. Ločenje okolice od mesta pa se zamore dovereiti le po postavodajni poti.
Iz Amerike piše gosp. misijonar lgn. Tomazin, da 9. rožnika je eden Slovencev imel zapustiti šent-Pavel in se podati na Kranjsko, ki bo tudi od njega veliko naročifopravil. Kdo je ta „neimenovani," bomo zanesljivo kmalo zvedili. G. Nace Tomazin je bil lani o veliki noči
od škofa iz Krov-Vinga poklican za oskerbnika pri cerkvi Marije D. v št. Pavel." Ta cerkev je naj lepši, če tudi ne naj veči v celi deržavi Minesoti in vsa bolj imenitna katoliška gospoda sv. Pavla ondi stanuje. Zdaj pa, kar se je pravi pastir une cerkve iz Francoskega povernil mesca kimovca, g. Nace oskerbljuje škofijsko vfaro v št. Pavlu. Podučil in kerstil je lani na veliki Šmaren 261etno ženo vojaškega majorja in ta dan je bila tudi pervikrat obhajana.
PcMnorec,
Liberaluh na smertni postelji. Undan je Danica v podobi razkazovala nespokornega „liberaluha na smertni postelji," ki se je še takrat po farizejsko bahal s svojo sovražljivostjo do Cerkve itd. „Tagblatt" je po svoji šegi precej namen preokrenil in jezičil, da Danica želi liberalce v pekel pokopati. „Daniea" pa tega nikoli ne želi, temuč le želi, da bi se laži-liberalci pre-mišljevaje poslednje reči spreobernili in zveličali, ne pa pogubili. Zato jim tudi včasi pove, kaj jih čaka. Ker pa „Tagblattu" terdovratni liberaluh ni bil všeč, morebiti se mu bode poboljšani in spokorni bolj prilegel ? „Blahovest" ima namreč to le naznanilo iz Parskega:
Nedavno je v Monakovem umeri vrednik zopercer-kvenega lista „Siiddeutsche Post," g. Avgust Bogner. Umiral je v hiši svojega prijatla Napoleona Vecchioni-a (r. Vekioni), vrednika še hujšega lista „Neueste Nach-richten." Ko so se bližale poslednje ure življenja Bo-gnerovega, je jel močno hrepeneti po tolažilu, ki ga vernikom podaja katoliška cerkev. Videč svojega prijatla v smertnih britkostih se je začel Vecchioni sam na vsem životu tresti, si je dal prinesti britko martro ali kruci-fiks, jo je deržal celo uro umirajočemu pred očmi in je z njim skupaj molil; kar zakliče Bogner: „Ljubi Vecchioni! vse je resnica, kar nam duhovni naše Cerkve oznanujejo; v resnici je nebo in je pekel, in jaz sem zdaj srečno satana zmagal." Dal pa je berž spovednika poklicati, in Bog mu je dodelil milost, da je mogel sv. spoved opraviti in prejeti sv. Rešnje Telo; duhoven je ostal pri njem, je molil z njim in zanj, dokler ni duše Bogu izročil.
Zanašamo se, da bode „Tagblatt" tudi dogodbo o poboljšanem ali „desnem" laži-liberalcu naznanil svojim bravcem, ki jim gotovo ne bo škodovala.
Božji pravici se noben človek ne more umakniti. V enem badenskih mest je opravljal čast. o. Roh iz Jezusove družbe večerne premišljevanja z ljudstvom o podstavnih resnicah keršanskega nauka. Bilo je ravno v osmini sv. Rešnjega Telesa letošnje leto. Število po-slušavcev je rastlo od dne do dne, in bili so med njimi olikani ljudje ne le katoličani, ampak tudi druzih ver. Poslednji dan sta bila prišla v hišo Božjo dva moža, ki sta se vstopila ne deleč od prižnice, sta govornika brezbožno psovala in sveti kraj oskrunila. Občinstvo je policijo primoralo, daje reč preiskala. Nasledek je bil ta, da eden bogoskrumbarjev je bil obsojen samo k denarni kazni, drugi pa je bil „zavoljo pomanjkanja dokazov" izpušen brez strahovanja. Toda že drugi dan po pridigi je dobil le ta poslednji iz glavnega mesta naznanilo, da njegov sin, častnik vojaški, si je bil zavdal skorej ravno tisto uro ko je njegov oče svetiše skrunil. Uni pa, ki ga je bila policija k denarni kazni obsodila, je bil od svoje učiteljske službe odveržen in se zdaj druge službe iskaje po svetu klati.
Koliko jih pijančevanje požre. Na Angleškem nezmerno pijančevanje pokonča vsako leto poččz 50.000 ljudi, med njimi 12.000 ženskih. Za njimi je Nemčija s 40.000. Na Ruskem se šteje 10.000 žertev na leto, na Belgijanskem 4000, na Francoskem 1500. Naj hujše je
pa v tem oziru v Ameriki. Dr. Everest je preštel, da v zedinjenih deržavah je v osem letih 500.000 ljudi pijančevanje usmertilo.
Pijanec se spreoberne , Kadar se v mertvaško jamo zverne. Liberalska človečnost na „svobodnem Laškem." Duhovnega pastirja Jož. De Pieri-a niso za nič manj zattžili, kakor otrokomorstva, so ga v ječo vtaknili, kjer je moral nič manj kakor tri mesce na pravdo čakati. Kar pride od sodnije v Trevizi povelje: jetnika precej izpustiti. Ob desetih zvečer ga vlečejo iz ječe in na terdi tlak postavijo; prosi, naj ga obderže še čez noč, ker je bil zunaj svojega kraja, in morda tudi brez po-moČkov si prenočevanje oskerbeti. Toda ječar, ne manj nepreprosljiv do nedolžnih kakor do zadolženih, ga pusti prenočevati na merzlem. Enako se je godilo že poprej tudi nekim kartuzijanom v Florencii, ki so jih
Eozno v noči ko nedolžne izpustili. (Un. catt.) Kdo ne o slave pel „humanizmu" v deželi, ki se baha s svobodno cerkvijo v svobodni deržavi?" Ali ni res, da so „liberaluhi" trinogi? —
,,Tagblatt" svoj pot citira Hacquet-a, kako duhovne in našo deželo obira. O klošterskih duhovnih pravi: „Le z zaničevanjem zamore človek tiste ljudi gledati, ki v naj boljših letih, po naj lepših in obljudniših mestih v veliki družbi žive, ko pa med tem 60letin starček mora hoditi čez skalovje in ledenike po svoji službi..." Kaj bi neki „licht-aufklarungski Tagblatt" rekel, ko bi mu kdo začel govoriti: „Le z zaničevanjem zamore človek gledati na tiste gospe in gospodičine, ki v naj boljših letih, po naj lepših in obljudniših mestih naj lepši čas zapravljajo pred ogledalom z lišpanjem, v pisanji in pestovanji kužkov, v obiskovanjih in praznih krem-ljanjih; — pa na tiste gospode, ki po cele ure sede in pišejo zoper narod, med kterim prebivajo in jedo, potem gredo ,.špancirat" in zopet vohajo, kje bi kaj iz-taknili, da bi narod po judovskih listih černili; potem se vsedejo po kavanah, kerčmah itd. in zopet narod branajo in gredešajo? O narodovih duhovnih potrebah, kterim streže enako svetno kakor redovno duhovstvo, ti ljudje nočejo viditi nič, ker sami v nezmerni skerbi za časnost na večnost pozabijo. „Tagblattarjem" je tako nezmerno britko, da niso ljubljeni od naroda. Zakaj pa zoper narodove naprave in duhovstvo njegovo tako vpijejo, zabavljajo, rohne, pišejo, rijejo, udelujejo? Ljubezen se mora zaslužiti, prisiliti se težko d£.
Stari pregovor. Dixit saeculum clero: Doneč vixero, tibi inimicus ero.
V novi obleki liberaluhom v premislik:
DIXIt Vafre tVgaXqVe VoraXqVe IpsI saeCVLVM CLero:
DoneC VlXero InIMICVs InIVrIVs atroXqVe faLLaXqVe tlbl —.
Razgled po srelu.
Racijonalistiško-protestanški shod v Vorms-ti.
Širokoliberalni ljudje, ki so jim kremlji več kakor pa resnica, so vormške modrovanja razglasovali te dni kakor kake orakeljne. Kaj je bil tedaj ta zoperkatoliški shod? Bili so pričujoči, kakor piše „Unita," velikani racijonalistjške stranke, deist Blunčli, Šenkel, gorečnik Renanov, Šellenberg in drugi enake moke. Shod je pričel pastor Briegleb z molitvijo: „Naj dodeli Gospod nemškemu narodu nemško cerkev!" Potem je Šenkel začel tožiti „apostoljsko pismo" papeževo. Djal je, da namen papežev ni drugi razun vojsko trositi po Nemškem in razdjati občanstvo (das Biirgerthum). Prote-stanški narod, meni on, mora rimski jezi(!!!) dati v
resnici nemški odgovor, odgovor, ki bode ponavljal opo-reko njih očetov.
Potem bere deklaracijo, ki šterli od krivičenj zoper katoliško cerkev, njeno hierarhijo itd. ter baha s Čistim evangelijem, ki ga pa vsak izmed njih po svojem zbira in čisti, kakor je znano.
Po deklaracii je nasledovalo, kar se pri tacih družbah nikoli ne sme pogrešati, manheimski pastor Šellen-berg je namreč jezuite okajtal. Profesor Holtzendorf iz Berlina je naslednjič nasvetoval, čujte kaj ? Naj se papež povabi, da bi se s protestanti zedinil! Med tem pa se je veršilo djanje hvaljene »kulture": delile so se namreč med pričujoče sovražljive karikature ali spački zoper papeža in vesoljni zbor. Naravno je, da pojedina je morala skleniti demonštracijo in napitnice so bile ogledalo zbora.
V	god ss. Petra in Pavla pri veliki maši so sv. Oče obnovili oporek zoper roparje sv. Stola in zoper vse tiste, ki jim svetovajo in pomagajo. Upanje imajo, da molitev pobožnih vernikov in božje usmiljenje bode ustavilo to počenjanje in da se bodo povernile pravice apostolskemu Stolu. ,,Quod si non eveniet, perdet Deus eos, qui nos perdere festinant," so to pot pristavili sv. Oče; to je: „Ako se to ne zgodi, bo Bog končal nje, ki nas išejo končati." —
Bolgarski tergovci na Dunaju hočejo ondi napraviti družbo za oliko bulgarskih učitateljev, kteri bi potem doma bolj v prid Avstrije delali. Grof Andraši neki bulgarskih mladenčev v Pešto vabi. —
V	nagovoru 25. sušca 1869 so sv. Oče britko potožili čez piemonško vlado, ki je po skorej neštevilnih žaljenjih zoper katoliško Cerkev tudi klerike vojaški postavi podvreči se prederznila! Kdo ne previdi, pravi namestnik Kristusov, kako škodljiva in sovražna Cerkvi je ta postava, ki pravico, ktero je Kristus Gospod sam cerkvi dal, za-deržuje in vtesnuje v zbiranji pripravnih in potrebnih služabnikov, ... in ki kaže, da edino na to meri, da bi se v ti presilno nesrečni Italii katoliška vera čisto zaterla in izkoreninila, ko bi bilo kdaj mogoče. Milovaje potem obžalujejo zlege in ujme, ki jih terpi sv. vera na Avstrijanskem in Ogerskem. Omenjajo britkosti na Spanjskem, in preganjanja, ki se zoper Cerkev gode na Kusovskem, kako škofe vlačijo v pregnanstvo zato, ker morajo in hočejo poslušati in spolnovati glas namestnika Kristusovega na zemlji, onaotnim vernikom pa se odvrača občenje z apostoljskim stolom. Hvalijo pa kat. škofe, ki branijo nauke sv. vere in kat. načela ter edinost sv. cerkve zoper početja in zmote brezbožnih ljudi. In vesele se, da se vse duhovstvo prizadeva posnemati prelepi zgled svojih škofov.
Pri tem pa tudi sovražnike Kristusa in Cerkve prav resnobno opomnijo, naj bi vender že resno prevdarili, kako strašno Bog kaznuje svoje in svoje Cerkve sovražnike.
Sklep je opominovauje k molitvi za zmotene in za Cerkev.
Iz Carigrada ima „Osten" naznanilo, da so tudi armenski (razkolniški) škofje odgovorili papežu na povabilo k vesoljnemu zboru; ta odgovor pa, da je nekoliko lakonišk (?). — Mi bi raji rekli: jezičen in neslan, ki tudi pojasnuje unega dopisnika nezrelo spre-umetnost. Pravijo namreč: „Za giavo Cerkve, kar hoče papež biti, zamoremo spoznati le Kristusa samega." Da bi armenski škofje ne vedili, da je ravno Kristus tudi vidnega poglavarja in sebi namestnika postavil na zemlji, ter ima Cerkev vidnega in nevidnega poglavarja, to bi bilo odveč čudno; so mar tudi sv. pismo zavergli, ali ga pa po svoji glavi razlagajo, kakor protestantje!
Osnabruski škof na Hanoveranskem je dal razpis,
da katoliški zakonski, ki bi se ločili od skupnega bivanja, so zavezani te pravice iskati pri cerkveni sodnii; kdor tega ne stori in bi se na svetae sodnije sklicoval, ne zmenil pa bi se za škotovo duhovsko sodnijo, taki bo kaznovsn z izobčenjem.
Napoleon lil moli za spoštovanje sv. vere. 27. rožn. je bil Napoleon III s cesarico vred v Beau-vais-u, in prišel je tudi v stolno cerkev. Na vratih je rekel škofu: „ako bi bile njegove molitve uslišane, bi bila vera spoštovana, ljudstvo srečno, Francija velika in blagrena." — Visoki molivci pa le prepogosto pozabijo uk sv. Jakopa: da vso postavo prelomi, kdor jo v enem prelomi. Med tem ko Napoleon pripoveduje o svoji molitvi, pišejo pa časniki po v»lh velikih mestih, da je Napoleon sklenil novo pogodbo z Italijo, po kteri bi Francoska vojna Rim zapustila (?) in bi se Rim tedaj roparjem nastavil!
Hroma Italija. »Civilta cattolica" je 19. rožnika omenila, kako potreben bi dandanašnji bil čudež, ki ga je bil sv. Peter storil nad hromim, ker je vse družbin-stvo tako bolno. »Unita" k temu pristavlja, da uni hromeč od rojstva je dan danes kraljestvo Italija. Kakor se po njenih vseučiliših uči nauk o »človek-živali," tako se mora primerjati to kraljestvo 8 štirinožniki, in ne ena noga mu ni zdrava. Santava je Italija v veri, tej naj močnejši podpornji človeške družbe; šantava v politiki, kruncaje med redom in puntom; šantava v vojni; in strašno šantava v denarstvu. In ta hromulja, ne da bi se dala nositi na tempeljnove vrata, kakor previdni hromeč v Jeruzalemu, se daje nositi v beznice skrivnih družb in v lope masonskih lož, od koder pa vselej spet bolna prišvepa. — V tempelj, v tempelj, o ministri — pa ne le samo laški, — ako hočete hoditi po zdravih nogah! Le samo ondi se gode čudeži, se ozdravljajo narodi.
Razun tega se je hromeč sv. Petra priporočal apo-steljnom za pomoč. Kaj pa dela hroma Italija? Ona preganja aposteljne, jih pleni in v ječe zapira! Bedasto je mislila, da bo ravno hodila, ako ne bo imela več mni-hov in redovnic, ko bo pograbila cerkvene posestva, ko se bo deržava ločila od cerkve, in bodo vso svobodo vživali brezbožni in gerdini. Toda ravno nasproti — zmirora bolj šanta, in Macini ji gleda poslednji mahljej pritisniti.
Po še nadaljnem primerjanji sklepa članek: „Ako te Pij IX za roko ne vzdigne, Italija, zgubljena si . . . Le v imenu Jezusa Nazareškega hromi shajajo."
V Lincu je bil undan nekak tabor tako imenovanih »liberalcev," v kterem so psovali škofa, pa tudi vladi gorke solili. Toda dom£ je krehačev manjkalo, treba jih je bilo dobiti ter jih je železnica po znižani ceni z Dunaja pricizala. Eden teh Dunajčanov je za-renčal: „Skof ko deržavljan ni nič več kakor jest; meni pa bi ne poslali fiakerja, ko bi me zaperli!" Na Francoskem »rudečkarji" tudi kralja niso imeli za več kot sebe, zato so ga zaklali svoje dni. Kadar bodo vse smreko enako velike, vse iglice na njih enako dolge; kadar bode vsi osliči enako dolge ušesa imeli in vsi kozliči enako zaferknjene rogove; kadar bodo imele vse zvezde na nebu enako velikost in svitlobo; kadar bodo bogati »licht-freundi" vse psovane »mračnjake" na lica ocmokali in zraven sebe na „sofo" posadili: takrat bomo mi vsakdanji ljudje razsajačem in rudečkarjem verjeli, da ni nič razločka med stanovi na zemlji in med spoštovanjem, ki jim gre po njih stopinjah, bodi si kjer koli.
Bazne novice. Mavtarske, materijalistiške, boga-tajske, in protestanške ločine govore zgolj laži zastraa bližnjega cerkvenega zbora. Po Laškem, Francoskem in Spanjskeui te ločine udelujejo zoper katoličaustvo ; ali po Nemoii in Švici je protestanštvo tudi v spopadu samo
seboj, ter se tepe z nasledki svojih lastnih načel. (U.c.) — Po Laškem gomazi; v Milanu, Veroni, Neapeljnu in drugod se mora vojna zmnožati. — Badenski frajmav-rarji , ki katoličane prav pobalinsko terninčijo, kolikor le morejo, razpošiljajo med „pro8tomiselne katoličane" vabilo k vstanovi „katoliške nemške narodne cerkve." Tacih prismodarij je bilo tudi že drugod, pa so malo opravile. — V parsko zbornico je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih 24 katoliških duhovnov. Vsih zbornikov je 154. — „Peštanski Lloyd" pravi: „Stan na Češkem in v Galicii, kakor je znati, dosti glasno kliče, da kabinetu dunajskemu se pogreša zmožnost tako težke naloge doveršiti, kakor je češka in poljska." Sedaj se ne more več s Šmerlingom govoriti: „Zamoremo čakati." — Linškemu škofu se zmiraj pošiljajo adrese, ki njegovemu obnašanju v znani pravdi priterjujejo. Tako je prišla od ogersk stolnega kapitelna v Szatmaru. V adresi iz Des-selbruna je podpisano srenjsko predstojništvo in veliko katoliških mož. Ker si škof noče zagovornika pri pravdi oskerbeti, mu je vlada določila dvornega in sodnega pravdosrednika dr. Kislinga. Tudi iz škofije Langres na Francoskem je duhovska konferencija škofu naj viši spoštovanje razodela za njegovo poganjanje v prid cerkvenih pravic. — Minister Hasner je šleskemu vlad. namestniku pisal, da tudi keršanski nauk gre k skupnemu nauku v ljudskih šolah in se mora torej pri po-skušnjah iz njega prašati; ako bi pa cerkveno predstojništvo posebej napravilo izpraševanje iz kerš. nauka, da to za šolsko spričevalo ne velja. Kosec cerkvene svobode. — O smerti škofa Lubienskega so poljski listi naznanovali število duhovnov, preganjanih po Rusih od 1. 1862. 37 duhovnov je ubitih na vojskah ali pa od sodnij v smert izdanih; 5 škofov, 8 prelatov in 218 duhovnov je odpravljenih v Sibirijo ali na notranje Rusije ; 300 duhovnov po ječah; 44 duhovnov je pred preganjanjem bežalo na tuje. V tem številu pa niso še obilnimi mučeniki iz Litvanije, Volinije, Podolije iz Ukrajne. Od tod je očitno, če je potrebno moliti ali ne, da bi Bog razkolniško prederznost že ukrotil. Od tod se vidi, kako je potrebna bratovšina ss. Cirila in Metoda, kako koristna pobožnost, ki jo svetvajo duhovni v Jeruzalemu. Od tod je očitno, kako potreben je sploh cerkveni zbor. — Sveti Oče so menda te dni očetom bazilijancem rekli zastran preganjanja škofov na ruskem Poljskem: „Vi-dite, vsi škofje zginejo: Felinskega ni več — Lubienskega ni več— Krasinsk, ni več — Popel-a ni več — Kalinskegaje v Sibirii umeri... Ne vem več, na koga bi pisal. Oh! ljubi moji sinovi, prosimo Boga za naše ubogo, sveto Poljsko ..." Ako je res, da so težke že solze za vernike, ktere duhovni sploh zavoljo njih pretakajo, so gotovo še veliko težji solze za vlade, ktere sv. Oče pretakajo zavolj njih terdobe do škofov. — Deželna vlada v Insbruku je poslancu Greuter j u pravdo nataknila, soditi ga hoče v skrivni sodbi in od Greuterja zaznamnjanih prič v njegov prid ne dopusti; Greuter se je zoper vse to obernil do višji sodnije. — Kakor se godi kranjski duhovšini od strani „sebi-liberalčev," tako tudi na Tirolskem. Zavračamo na nepretergane togotne napade v časnikih gospodujoče stranke zoper duhovšino na Tirolskem, pravijo „Tir. Stimmen;" ni je hudobije, ki bi se duhovstvu ne prilastovala, ne malopridnosti, ktere bi se Tirolsko ne dolžilo! —„Unitk" pravi, da vse pravde in preiskovanja iz poslednjih laških rogovilstev na to kažejo, kako so francoski in laški republikam bili v tem edini, da bi Napoleona 111 in Viktor-Eman. oropali in oba spodili, pa nad podertinami obojnega prestola vstanovili italo-galsko republiko. Kdo so pa ti ljudje? To so tisti kčsi
in drozi, ki ondi kričijo zoper duhovšino, kakor tudi mnogi po naših krajih. — Potem ko je Pij IX poklical Škofe na koncil v Rim, vse opičuje in hoče tudi svoje koncilije imeti. Protestantje, ali prav za prav prote-stanški prostoverci, so imeli konciliabulum v Vormsu, macinarji in garibalduhi so ga hotli imeti v Neapelnu, razkolniški greški patrijarh v Carigradu; pa vsem se kali in kazi, kajti pravi vesoljni zbor zamore le katoliška cerkev imeti. Na Laškem te opičarije dajejo vedno dosti opraviti; v Neapelnu so bile zopet rogovilstva. Vlade se hočejo mešati v kat. cerkveni zbor; k nesreči pa imajo ravno z rovarskimi „konciliabuli" odveč opraviti, ter bi jih utegnila slast minuti v tuje reči se vtikati. — Tudi protestanti v kantonu Bernu so imeli snid, pa razodeval se je v njem neki velik razpor. — Rusi na-merjajo svojega škofa vstanoviti v Pekinu na Kitajskem. — Doktorski zbor pravniškega oddelka na Dunaju^ je podelil letos katoliško štipendijo študujočemu j udu. Šti-
1>endist je po vstanovi zavezan za dobroto molitve oprav-jati, zlasti tudi „Očenaš, Češena Marija." Kaj bi neki liberaluhi rekli, ko bi se protestanška ali judovska štipendija katoliškemu mladenču podelila? —
Iz Ljubljane. Birmali bodejo mil. kn. škof 18. julija v Selcah; 19. pa v Železnikih.
Sveta vojska v svetem letu za vesoljni cerkveni zbor s primernimi nauki, opomini in molitvami. V Ljubljani 1869. Pri Ničmanu. (Cena 25 kr., terdo vez. 30 kr.) Te že zadnjič omenjene bukvice so na svitlem in tako jasno in v premičnih primerah pojasnujejo nastopni cerkveni zbor" z njim zedinjeno „sveto leto," da si ne moremo kaj ter jih še enkrat omeni.no, ker je v poduk naroda močno želeti, da naj se povsod razširijo. V prav lepi obleki imajo na 127 straneh dosti obširen poduk (do st. 61) in potlej molitve za potrebe vesoljnega zbora in za sv. leto (med njimi sv. mašo, poseben križev pot itd. Cerkveni sovražnik se zaletuje tudi v cerkveni zbor torej je treba tudi v tem jasnega in krepkega poduka in ne manj molitve zvestih vernikov. Sezite tedaj pridno po teh novih bukvicah. — Nemški škofje be snidejo mesca kimovca v Fuldi posvetovat se v zadevah cerkvenega zbora.
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Prestavljeni so ti le gg.^ duhovni pomočniki: Jož. Voglar iz šent. Rupertav Sko-cijan pri Dobravi; Lov. Urbanija iz Kerke v šent. Ru-pert; Peter Režek iz Mirne peči na Kerko; Blaž Justin s Fare na Mirno peč. — Ča8t. g. Fr. Ber-gant-u je podeljena fara Polšnik. Čast. g. J. Bilec, dosedaj pri kn. Vindišgrecovi deržini, dobi benef. Lozice.
V	lavantinski škofii. Č. g. Mat. Lah, fajm. v Vojniku, je imenovan za duh. svetovavca; Jož. Jera j, dosedanji dvorni škof. kaplan in tajnik, je postal fajm. v Žavcu; mesto njega je postavljen za dvornega kapi. Jož. Zuža. — Prestavljeni so čč. gg.: J ur. Bežen-š e k za druzega kapi. v Celje ; Jož. K u n a j v Celnice ; Flor. Vizovišek v Kozje. — V pokoj stopijo čč. gg.: Fr. Osojnik, fajm. pri sv. Ilu v Slov. gorici; Jož. Bohanec, kurat pri sv. Ožboltu, in J. Raj s p kapi. pri s v. Lovr. v Slov. gor., in začasno Fr. Z a bu košek. — Umeri je č. g. Jan. Ferenc v pokoju. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Gabrii v blagoviški fari. Neimenovan s Polja 6 gl. 70 kr. po g. A. Jakiču.
Za afrik. misijon. Iz Teržiča: M. K. 1 gld., L. K. 1 gld. M. M. 1 gl., P. M. 1 gl.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.