$ /v" J' O
Ljubljana, nedelja, 11. »eptembra 1949.
Poštnin» plačana v gotovini
I
gtev. 214. —< Posamezna številka 2 din.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA« UU3LJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-28 do 55-25
INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-32 38-33
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. 6-90601-1
Boj za visoko storilnost stalna metoda dela
Sklep centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije o nalogah sindikalnih organizacij pri širjenju gibanja za visoko produktivnost dela
Predsedstvo centralnega odbora Zvere sindikatov Jugoslavije je na svoji seji 7. septemlra 1949 proučilo velikanski gospodarski in politični pomen gibanja za visoko produktivnost dela in ugotovilo, da pomeni to gibanje, ki se je začelo v rudnikih premega in preneslo v vedno večje število podjetij in gospodarskih panog, močno sredstvo za hitrejšo graditev socializma v naši državi. Obstoj in nadaljnja krepitev ljudske oblasti, uspešna graditev socializma v naši državi, graditev novih tovarn, njihovo dnevno pre-skrbovanje z novimi tehničnimi kapacitetami, nenehno naraščanje proizvodnje in življenjskega standarda, dviganje strokovne sposobnosti delavcev — vse to daje materialne temelje gibanju za visoko produktivnost dela. Delavski razred naše države izraža z uvajanjem, širjenjem in izpopolnjevanjem novih delovnih metod naj-oolj vidno svoje zaupanje v pravilnost poti, po kateri stopamo, in svojo ljubezen do Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita.
Borca delavskega razreda naše države za visoko produktivnost dela je hkrati odločen odgovor na vse klevete in laži, ki jih širijo proti nam, in na poskuse, da bi ovirali graditev socializma v naši državi.
V gibanju za visoko produktivnost dela prekašajo delavci po vsej državi ssclanje norme, uporabljajoč nove delovne metode, in s tem dokazujejo, kako neizčrpne so ustvarjalne siie delovnih množic, ki dobivajo v procesu socialistične graditve možnost, da razvijejo vse svoje sposobnosti in jim dajejo polnega izraza.
Inženirski in tehnični kadri dajejo s svojim prizadevanjem in s svojo iniciativo veliko pomoč širjenju, zboljše-vanju in vsestranski uporabi novih metod dela, s čimer daje ljudska inteligenca svoj veliki prispevek k nadaljnjemu razvoju gibanja za visoko produktivnost dela.
Borba za visoko produktivnost dela ima velik gospodarski pomen, ker vodi k povečanju proizvodnje in dviganju življenjskega standarda delovnih ljudi. L'spehi na tej poti omogočajo našim delovnim ljudem, ki čedalje bolj zbolj-šujejo proces proizvodnje, da pobijajo zastarela in sovražna pojmovanja o previsokih normah in planih. To je hkrati tudi prva pot za rešitev pomanjkanja delovne siie, ki je posledica silnega razvoja naše socialistične graditve.
Gibanje za visoko produktivnost dela, ki ga je začel rudar Alija Sirota-novič, od njega pa so ga sprejeli mnogi rudniki v naši državi, ima vse pogoje, da ga prenesemo v vse naše kolektive in da postane stalen način dela.
Glede na velikanski politični in gospodarski pomen gibanja za visoko produktivnost dela, na možnosti in poirebe njegovega nadaljnjega širjenja, opozarja predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije na to, da nekatera gospodarska vodstva in nekatere sindikalne organizacije niso pravilno začele to gibanje in se ne bore z nekaterimi napakami. Težišče organiziranja borbe za visoko produktivnost dela je na naših gospodarskih vodstvih. Zanemarjanje te naloge dokazuje, da posamezni gospodarski voditelji podcenjujejo ustvarjalne sile delavskega razreda, da ne posvečajo dovolj pozornosti novim in popolnejšim načinom proizvodnje in s tem praktično ovirajo tempo naše socialistične graditve.
Mnogi sindikalni organi v dosedanji borbi za visoko produktivnost dela niso pokazali zadosti vztrajnosti pri premagovanju raznih oportunističnih Pojmovanj in niso v zadostni meri mobilizirali delovnih kolektivov za sprejemanje novih metod dela.
Da bi se gibanje za visoko produktivnost dela nadalje neovirano razvijalo, daj« predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov vsem sindikalnim organizacijam tele naloge:
1.	Vsi sindikalni organi so dolžni storiti vse poi.-enne politične in organizacijske ukrepe, da bi se gibanje za visok» produktivnost dela razširilo na vse gospodarske panoge. Posebno pozornost je treba posvetiti uvajanju brigadnega sistema. Pri tem morajo sindikalne organizacije dajati gospodarskim vodstvom vsestransko pomoč. Nenehno morajo skrbeti za pravilno sestavljanje brigad in za reševanje vseh političnih in organizacijskih problemov teh brigad. V ta namen so dolžni višji sindikalni organi nuditi neposredno pomoč nižjim sindikalnim organom. Sindikalne organizacije podjetij morajo poleg svojih nalog za mobilizacijo delavcev dnevno pomagati svojemu gospodarskemu vodstvu pri Proučevanju delovnih mest in pri >r-sanivaCiji novih načinov dela.
2.	Hkrati z borbo za visoko produktivnost dela se morajo z vsem: sredstvi boriti za zboljšanje kakovosti proizvodov. Nikier in v nobenem primem:
---„--„v.
j:.. i.L _	.__..	:	p-o-
izvodov, ker to ne bi Iccrisliio, temveč bi škodovalo naši socialistični
graditvi.
3.	Ker Je pravilno nagrajevanje delavcev bistveni pogoj za nadaljnji razvoj gibanja za visoko produktivnost dela, morajo sindikalne organizacije dnevno skrbeti za pravilno izvajanje vseh uredb in pravilnikov, s katerimi so urejene plače in nagrade mžeoir-ško-tehničnega osebja.
4.	Ob pravilnem odnosu do tehničnih strokovnjakov in voditeljev morajo sindikalne organizacije v borbi za visoko produktivnost dela pritegniti našo tehnično inteligenco, od česar je v veliki meri odvisno zboljšanje organizacije dela In izpopolnjevanje tehnoloških procesov proizvodnje.
5.	SindiMBlne organizacije morajo posvetiti posebno pozornost skrbi za materialne in kulturne potrebe najboljših delavcev in takih, ki so se najbolj uveljavili, zlasti nosilcev gibanja za visoko produktivnost dela v naši državi, in širokemu populariziranju najbolj zaslužnih delovnih ljudi. Naše organizacije bodo še bolj skrbele, da bodo najbolj zaslužni dobili popolno priznanje in nagrade za svoje prizadevanje.
6.	Dnevno časopisje, sindikalni in drugi časopisi, morajo posvetiti vso skrb populariziranju gibanja za visoko produktivnost dela. Pravilno organizacijo tega gibanja morajo podpreti na ta način, da bodo prenašali izkušnje najboljših kolektivov, hkrati
pa opozarjali na napake in pomanjkljivosti bolj zaostalih podjetij.
7.	Sindikalne organizacije morajo posebno skrbeti za to, da se bo gibanje za visoko produktivnost razvilo v stalno metodo dela. V ta namen morajo ne samo dati vso podporo najboljšim brigadam in brigadirjem, ki dosežejo izredne uspehe, temveč morajo posvetiti vso pozornost tudi množici delavcev, ki se požrtvovalno bore za preseganje svojih prejšnjih uspehov, da bi množično dvignili produktivnost dela. Od sindikalnih organizacij je odvisno, da postane gibanje za visoko produktivnost dela množično gibanje našega delavskega razreda.
Predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov daje popolno priznanje našim najboljšim delavcem-pobudni-kom gibanja za visoko produktivnost dela — in poziva vse delovne ljudi naše države, naj gredo za zgledom naših najboljših delavcev in dajo s tem svoj popolni prispevek E zmagoviti zgraditvi socializma v naši držam.
Živeli borci za visoko produktivnost dela! živela slavna Komunistična partija Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom, ki nas pogumno in modro vodita v socializem!
Predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije
Veliki železniški most pri Mariboru obnavljajo, ne da bi ovirali promet

Železniški most čez Dravo pri Mariboru je izredne važnosti; čez njega gredo trije tiri, dva vežeta Ljubljano z industrijskim središčem Mariborom, tretji pa pelje v smeri proti Koroški.
Vojna, ki je pustošila po naši deželi, je porušila na stotine mostov, spremenila jih v razvaline, v brezoblične železne gmote. Tudi mostu pri Mariboru ni prizanesla; bomba je zadela levi lok iz železne konstrukcije ter izvrtala čez devet metrov široko luknjo, ostala dva loka pa močno poškodovala. Železniški promet je bil prekinjen.
Po vojni smo ta most že leta
1945.	zasilno pooravili. Delavci so položili čez odprtine v konstrukciji lesene trame in jih podprli z lesenimi oboki. Seveda pa lesena konstrukcija nima moči železa in zato so morali vlaki voziti čez most počasi, s petimi kilometri na uro. Ta obnova pa je bila le začasna. Zato je prevzela letos mostovna delavnica v Ljubljani veliko nalogo: docela obnoviti most v desetih mesecih. Februarja so prišli na gradbišče prvi delavci in izvršili do danes
že 65 % vseh del, do 29. novembra pa bo most popolnoma obnovljen. Za obnovo konstrukcije bodo porabili 162 ton železal
Pa je nastopila težava. Prometa zaradi popravljanja mostu niso smeli ovirati; vlaki morajo nemoteno prevažati blago iz kraja v kraj. Kolektiv, ki je popravljal most, je bil med dvema ognjema: most čim prej obnoviti, promet pa ne ovirati. Zato so začeli popravljati most najprej na desni strani, tam kjer leži proga za Koroško. Pred mostom in za mostom pa so progo zvezali z mariborskim tirom. Tako so lahko začeli popravljati most na strani koroškega tira, kjer je največ okvar. Na ta način bodo popravili razbitine tudi na ostalem delu mostu.
Na sliki vimdimo 18 m visoko leseno »kozo«, z odrl za delavce. Dela niso lahka. Vsak kos železa morajo posebej odtrgati od konstrukcije in potem montirati novega. Popravilo mostu poteka hitro, kajti do 29. novembra mora biti most docela obnovljen
Odhod naše delegacije na zasedanje OZN
Beograd, 10. sept. (Tanjug). Davi je odpotovala lz Beograda na četrto redno zasedanje Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov v New Yorku delegacija FLRJ pod vodstvom podpredsednika vlade Edvarda Kardelja in ministra vlade FLRJ Milovana Djilasa. V sestavu delegacije so pomočnik zunanjega ministra Aleš Bebler, direktor direkcije za informacije Vlado Dedijer, veleposlanik Josip Djerdja, pooblaščeni minister Milan Bartoš, generallajtnant Veljko Mičuao-vič in načelnik oddelka zunanjega ministrstva Salko Fejič.
Delegacijo so spremili na postajo podpredsednik vlade in notranji minister Aleksander Rankovič, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade, predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, pomočnik zunanjega ministra Vladimir Popovič, generallajtnant Otmar Kreačič, generalni tajnik vlade Ljubomir Djurič, pomočnik zunanjega ministra Leo Mates, načelniki oddelkov zunanjega ministrstva in drugi visoki državni voditelji.
Delegaciji se bodo pridružili veleposlanik FLRJ v ZDA Sava Kosanovič, veleposlanik Jože Vilfan, stalni delegat FLRJ pri Združenih narodih in pooblaščeni minister Miloje Radovanovič.
Maršal Tito namestnik zunanjega ministra
Beograd, 10. sept. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz o določitvi namestnika ministra za zunanje zadeve vlade FLRJ za čas njegovega bivanja v inozemstvu. Minister za zunanje zadeve vlade FLRJ Edvarda Kardelja bo zastopal predsednik vlade in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito.
Napovedi tekmovanj za visoko storilnost v tekstilni industriji
Tekmovalno gibanje po Sirotanovi-čevem načinu je močno razgibalo naše tekstilne kolektive, ki so v posameznih panogah že presegli vse dose-ikuije rekorde. V to tekino>\ianje"BO se doslej vključili naslednji kolektivi: Tkalnica hlačevine Celje, Predilnica Litija, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor, Predilnica in tkalnica Maribor, Inteks Kranj in Tiska-nina Kranj, večje število podjetij pa se pripravlja na tekmovanje.
Da se tekmovanje za visoko storilnost čim bolj razvije sta delovna kolektiva Tovarne hlačevine v Celju in Tovarna volnenih in vigogne izdelkov v-Mariboru ob sprejetju prehodne zastave glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in resornega ministrstva napovedala poostreno tekmovanje pod parolo »Kdo bo do 29 novembra ali še prej izpolnil letni plan«. Hkrati je pod isto parolo napovedal tekmovanje tudi kolektiv Predilnica Litija.
Tkalnica hlačevine v Celju je napovedala tekmovanje vsem tkalnicam bombaža Slovenije, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru tekmovanje vsem tovarnam za predelavo volne v Sloveniji, vključno podjetja lokalnega pomena, Predilnica Litija pa je napovedala tekmovanje vsem predilnicam Slovenije.
Tekmovanje se začne 12. septembra 1949 in bo trajalo do 31. decembra 1949. Podrobna navodila in načrt tekmovanja bodo sindikalne podružnice prejele od republikanskega odseka Sindikata tekstilcev Slovenije.
Nezadržna rast naše kemične industrije
V	Zagrebu se je v petek začel IX. kongres Sindikata delavcev in name-čšencev kemične industrije Jugoslavije. Razen delegatov iz vse države se udeležujejo kongresa zvezni minister za lahko industrijo tov. Josip Cazi, generalni sekretar centralnega odbora ZSJ tov. Ivan Božičevič, minister za industrijo LR Hrvatske in Clan Politbiroja CK KPH tov. Rade Zigič ter drugi predstavniki oblasti in sindika-nih organizacij. V imenu zvezne vlade je kongres pozdravil minister za lahko industrijo Josip Cazi.
Govoreč o uspehih, ki jih je dosegla naša kemična industrija, in o možnol-sta nadaljnjega razvoja je minister Cazi poudaril, da so pri naš vsi pogoji za razvoj kemične industrije. Nove velike hidrocentrale bodo zlasti omogočile razvoj električne proizvodnje, med drugim večjo proizvodnjo kalcijevega karbida, iz katerega izdelujemo dušikova gnojila, in ferolegur. Iz premoga kot izhodišča za nadaljnjo proizvodnjo bomo izdelovali sredstva za zaščito rastlin, zdravila, umetni bencin in kavčuk, plastične mase itd. Razviti moramo še steklarsko industrijo in industrijo celuloze, ker imamo za vse to potrebne surovine. Gradimo novo tovarno plastičnih mas, ki bo v kratkem začela izdelovati umetne podplate, boljše od usnjenih in gumijastih, ter maso za izolacijo kablov. Danes že izdelujemo eno vrsto plastičnih mas — bakel it
Mi smo prva država ljudske demokracije, ki proizvaja penicilin
Tudi v medicinski industriji smo osvojili proizvodnjo številnih novih izdelkov. Danes že doma izdelujemo sulfamide (kakor na primer sulfani-lamid in streptozol), nadalje kristalni insulin in razna zdravila biološkega izvora. Jugoslavija je prva država ljudske demokracije, ki sama izdeluje penicilin. Američani so za montažo naprave in za postopek zahtevali 500.000 dolarjev. Na to nismo pristali in smo sami vse napravili.
Danes je v končni fazi zgraditev nove velikanske tovarne celuloze. Ko bo začela obratovati, nam ne bo treba več.jivažati. celyloze papirno industrijo. V steklarski industrijP šmb od lanskega leta osvojili vrsto novih pro-izvodov, kakor so steklo za naočnike, steklenice termos, ampule, fiole za medicinsko industrijo, signalno steklo za reflektorje itd. Povečali bomo proizvodnjo okenskega in votlega stekla z znatnim razširjenjem dveh tovarn. Tako bomo v Pančevu povečali zmogljivost proizvodnje okenskega stekla za 100%, v Paračinu pa gradimo novo tovarniško dvorano z avtomatskimi stroji za proizvodnjo kozarcev, steklenic in posod za konzerviranje sadja in zelenjave. V novoosvobojenih krajih gradimo industrijo laboratorijskega stekla. Težko laboratorijsko steklo pa bomo izdelovali tudi v Rogaški Stalini. Zgraditi pa moramo še druge tovarne, kar bo zahtevalo nove napore.
Naprave, ki nam jih nočejo dati, izdelujemo doma
V	izgraditvi kemične industrije smo utrpeli škodo zaradi znanega kršenja in odpovedi trgovskih pogodb od strani držav Informbiroja. Kršenje pogodb se je začelo že pred resolucijo z zavlačevanjem dobav. V Češkoslovaški so zavlačevanje uradno utemeljevali s preobremenitvijo, privatno pa smo slišali: »Zakaj naj bi Jugoslavija gradila industrijo, če ima tako industrijo‘že Češkoslovaška.« Podobne izjave smo slišali iz Poljske. Skratka v
»♦c
Alija le prižgal velik ogenj
* Alija je prižgal velik ogenj in njegov plamen je zajel nas vse!« Tako je rekel Viktor Juvane, član Zagoriškove brigade iz Trbovelj, ki je nakopala 862 ton premoga in s tem dosegla veliko delovno zmago — nov rekord v naši državi.
Tudi mariborske tovarne je zajel ta plamen, kakor nam poroča naš dopisnik.
Zdi se ti, da je vsa kovačnica tovarne avtomobilov žareča: rdeča žrela peči, majhni valji, ki jih prav tako rdeče, razbeljene klešče nosijo v strojno nakovalo, kakor obrazi štirih članov brigade, ki strežejo strojem, še napis: danes tekmujemo po Sirotano-vičevem načinu, je rdeče osvetljen.
Zavzet strmiš v roke, ki tako naglo in gotovo strežejo strojem in si jih pokorijo. Komaj jih dohajaš z očmi.
Kaj je danes v teh ljudeh? Zdrava, silna zavest, da tekmujejo, da delajo po načinu, za katerega je dal pobudo rudar Sirot anovič. S svojimi uspehi ponosno kažejo nase, češ le glejte nas, vi klevetniki in obrekljivci. V kovačnici je polno ljudi. Prihajajo iz drugih oddelkov in gledajo naglo rastoče vrste izdelkov na tleh, štejejo in računajo, kljub temu, da so uspehi vsako uro v odstotkih prikazani na črni deski.
Po dveh urah in enajstih minutah delavci, tehniki in inženirji — tisti namreč, ki gledajo — naj e verno strme na desko: 8 urna norma je dosežena!
»Ti so pa od vraga!«
»Prezgodaj se bodo ugnali.«
»Ne boj se. že vedo kako delajo.«
ogrizek, i-iztrčnik, Habjančič in Gojkovič delajo skoraj ves čas molče. Le za številke se zanimajo, kajti kup materiala, ki so jim ga pripravili
toliko, kolikor ga porabijo v 4 dneh, se sumljivo hitro manjša. Po 6 urnem delu vodja brigade Ogrizek s skrbjo gleda na zadnje ostanke velikega kupa. Se tri četrt ure — in na prostoru, kjer je bilo materiala za 4 dni, ni ničesar več. Tekmovalci z žarečimi lici strme na desko. Zdi se jim, da tudi številka, ki je napisana tam gori, žari: 446.8 »/o osemurne norme.
»500 o/0 bi lahko dosegli, če bi nam pripravili dovolj materiala. Pa kaj hočeš, tudi sami nismo verjeli zjutraj, da bomo še danes pospravili tisti kup!«
•
V oddelku livarne je vse tiho. Prva izmena je dodelala in delavci odhar jajo. Vseeno vstopim in začudeno strmim na kupe izdelkov, ki jih je dala livarna dopoldne. Tehnični vodja oddelka navdušeno pripoveduje o tekmovalcih, o odstotkih in o delu samem. Z velikim obžalovanjem ugotavlja, da bi lahko dosegli še večji uspeh, če bi imeli več prostora.
Najbolje se je odrezala Anica Marčič, ki je presegla normo za 500%. Tudi brigadir Kolbl je lahko na svoj uspeh: naredil je za 310% izdelkov več, kakor pa predvideva norma. Kako težka je bila njegova borba za te odstotke, lahko sklepaš po tem, dt» Je najmanj 180 krat dvig-
nil,	preložil in obrnil po 60 kg In več težke oblikovalne okvire.
*
Tovariš Pisec, komandant proizvodnih brigad in tehnični vodja ugotavlja, da ne bo dolgo, ko bodo v tovarni lahko proglasili tisočnike. Včeraj se je v brigadi Maherjeve Marije, ki obdeluje batne obročke, Doklova Marija precej približala tej številki v enournih rezultatih. Od šestih do sedmih je enourno normo presegla za 800 odstotkov!
*
Ko stopiš v ogromno konstrukcijsko delavnico tovarne Splošnih metalnih konstrukcij in vijakov, slišiš samo oglušujoči ropot žerjavov, kladiv in drugih orodij. Tudi tu tekmujejo, po dva, po trije skupaj. Povečini so mladi ljudje, če pa pomisliš na rekorde, ki jih postavljajo, se ti zdi, da morajo biti že stari, izkušeni delavci. Tov. Krepek 180.3%, Franjo Bohak in Ivan Emčec 233 %, Fabjan 275 % nad normo. To so številke, iz katerih veje zavest novega človeka — delavca, ki ga je dala naša borba za socializem. 'Ce gledaš te ljudi pri njihovem delu, se samo pomilovalno lahko posmehneš ob mislih na vse tisto, s čimer nas obmetavajo naši »kritiki«
Govoriš z vodjem skupin v skladišču železa, z Maksom Pivcem. Ni dolg od tega, kar je še delal kot poljski delavec, danes pa je večkratni udarnik. Svoj plan dela za leto 1949. je že izpolnil. Tako dela že za leto 1950, Kaj; vidiš ga, ikako nerad «govori.
da ne bi kaj zamudil, kajti tudi on danes tekmuje po Sirotanovičevem načinu. »In še smolo smo imeli. Dva žerjava sta zaradi okvar stala dve uri. Pa bomo kljub temu presegli normo za najmanj 80%.« Se hočeš zvedeti kaj od njega, a že ga ni več — Sirotanovič kliče!
Toda tu še zdaleka nimaš občutka pravega tekmovalnega poleta, kakor si ga videl v tovarni avtomobilov. Tam je ves oddelek od delavcev do inženirjev in administrativnih moči živel kot ena sama duša, neločljivo povezana s tekmovanjem. V »Splošni« pa tega ni. Tehnično vodstvo se še ni ogrelo v novem ognju Material često ni pripravljen, kontrola izdelkov pomanjkljiva, okvare na strojih niso takoj popravljene. Velika deska, na katero pišejo rezultate, je za ves ogromni oddelek ena sama — in številke se stiskajo druga pri drugi, tako da se prav malo spoznaš iz njih. Le uspehi delavcev in neumorni predsednik sindikata tov. Rečnjak, ki svoj dopust preživlja pri tekmovalcih, so ti porok, da bo tudi tu kmalu vse v redu.
•
Pred dobrimi šestimi tedni je prižgal veliki ogenj Sirotanovič. Danes delajo tako, kot je on pokazal, novi in novi delavci tudi v mariborskih tovarnah. Danes v Predilnici in tkalnici, v Elektrokovini, jutri spet v »Splošni«, pojutrišnjem v Tovarni volnenih in vigogne izdelkov — graditelj socialistične Jugoslavije je pokazal svojo pest!	—mt
informbirojskih državah so hoteli, da še nadalje ostanemo izvozniki surovin. Zaradi odpovedi pogodb so morale naše tovarne nekaj časa ustaviti proizvodnjo umetnih gnojil. Iz Češkoslovaške bi morali dobiti kompletno novo tovarno za proizvodnjo dušikovih spojin, ki bi krila eno tretjino naših potreb. Naprave za to tovarno smo morali naročiti v drugi državi, deloma pa jih bomozgradili doma. Pri tem je treba povedati, da bodo sedaj te naprave za 30 % cenejše, kakor bi bile po pogodbi s Češkoslovaško. Prav tako smo v Češkoslovaški naročili naprave za tovarno žveplene kisline z letno zmogljivostjo 24.000 ton, in specialne črpalke za našo tovarno v Lukavcu. Tudi to bomo sedaj sami napravili. Tovarna v Rušah tudi ni dobila takih črpalk, ki jih bomo sedaj nadomestili z rekonstrukcijo stare črpalne postaje, Tudi naročene mline za karbid bomo sami izdelali.
Za našo medicinsko industrijo bi morala Madžarska dobaviti naprave za proizvodnjo salicilne kisline in naprave za proizvodnjo sintetičnega vitamina B 1. Sedaj bomo v glavnem z lastnimi silami izdelali potrebne emajlirane kotle, avtoklave, vakumske sušilnice in le specialne aparate smo naročili v drugih državah. Iz Sovjetske zveze bi morali dobiti postopke za proizvodnjo penicilina, amidopirina, fenacetina, zdravila zoper malarijo G-179, suliatiazola itd. Ker nam Sovjetska zveza teh postopkov ni hotela dati, so jih izdelali naši strokovnjaki v naših laboratorijih brez vsakršne tuje pomoči, To je bil njih odgovor In« formbiroju!
Naša potrošnja papirja je petkrat večja kakor pred vojno
Naša papirna industrija bi morala dobiti iz Češkoslovaške nekaj kompletnih tovarn in različen material za tovarno celuloze v Prijedoru, zlasti šamot. Za našo novo steklarno v Fan-čevem so bili v Češkoslovaški naročeni stroji-furko za vlečenje ravnega stekla. Ti stroji bi morali biti dobavljeni že lani v novembru. Rok je bil potem podaljšan do februarja in znova da septembra, na koncu pa so dobavo odklonili. Zaradi - tega se je zakasnila gradnja tovarne v Pančevem. Pomagali smo si na ta način, da bo naša težka industrija sama izdelala take stroje. Za pančevsko tovarno smo dobili le en del naprav za avtomatsko hladilnico. Sedaj bodo . naši domači kolektivi izdelali, kar manjka.
Tov. minister je nato izjavil, da bo naša kemična industrija spričo našega bogastva surovin postala izvozna industrija deloma pa je že danes. Zato moramo paziti na kvaliteto. Važna pa je kvaliteta tudi za domačo potrošnjo. To velja zlasti za kromove soli, ki so potrebne usnjarski industriji, za karbid in za predmete iz stekla. Potrebna bo tudi racionalnejša proizvodnja mila in večji asortiment steklenih predmetov za široko potrošnjo. Proizvodnja steklenih predmetov sicer stalno narašča, vendar še niso dovolj izkoriščene vse zmogljivosti. Zlasti proizvodnjo ploskega stekla lahko še pospešimo.
Z revolucionarnim razvojem kulturnih potreb je pri nas silno narasla potreba po papirju. Danes znaša naša potreba 17 kg letno na prebivalca nasproti 32 kg pred vojno. Tem zahtevam bomo ustregli le z odločno graditvijo novih kapacitet. Naše papirnice morajo bolje izkoristiti surovine. To lahko dosežemo tudi v zastarelih podjetjih, kar je dokazala zagrebška papirnica.
Ob zaključku je minister Cazi poudaril, da moramo ne le izpolniti, temveč tudi preikoračiti letošnji proizvodni plan. S pravilno organizacijo brigadnega sistema dela in uvedbo tehničnih norm bomo lahko rešili pomanjkanje delovne sile. S tem problemom se bomo morali boriti tudi v prihodnjih letih. sSicer pa mislim, da je bolje boriti se s pomanjkanjem delovne sile, kakor pa imeti na tisoče brezposelnih, kakor je to v kapitalističnih državah in še danes v nekaterih državah ljudske demokracije.«
Avtostrada: Dovršenih 221 km ceste — 81% zemeljskih del
Na velikanskem gradbišču avtomobilske ceste Beograd—Zagreb se naša junaška mladina skupaj z enotami Jugoslovanske armade že šesti mesec bori, da izpolni svojo veliko obljubo! zgraditi to prvo moderno avtomobilsko cesto v naši državi v vsej svoji dolžini.
Do konca lanskega leta je bilo odyte ceste zgrajenih 121 km, na dolžini 79 km so bila začeta dela, na dolžini 183 km pa je bilo treba začeti s prvimi delt Velika je naloga, ki si ja je postavila mladina, saj se je zavezala, da bo v letošnjem letu zgradila 263 kilometrov ceste. Četudi se zdi ta naloga skoraj neizvedljiva, vendar kažejo že dosedanji uspehi, da bo delo pravočasno izvršeno.
Dne 3. septembra so dogradjlt prvih 100 kilometrov ceste v letošnjem leto, take da k bile tega dne popolnoma zgrajenih že 221 km. Pa tudi na astolen: delu trase je bilo Izvršenih žc 81% vseh zemeljskih del.
STRAN 2
SLOVENSKI
FOROCEVAtiC
Socializem se izkazuje z delom
V mak protesta proti ljudem, ki so raprli nauke Marxa in Lenina v svoje blagajne ter mislijo, da je ta nauk nä razpolago samo njim in drugim za gotovo ceno, so poslali železničarji postaje Ljubljane svoje spomenice maršalu Titu, CK KPJ, CK KPS, Zvezi sindikatov Jugoslavije, zveznemu železniškemu ministrstvu ili direkciji državnih železnic v Ljubljani. V teh spomenicah je naglašeno predvsem to, da nas info rmbi roj ski diktatorji obmetavajo z Jažmi in nam tudi škodujejo na vse mogoče načine zaradi tega, ker so se vzpeli na visoko inesio Jerebov in zapovedovalceV, ki v svojem samoveličju mrzijo vsako samostojnost. Spomenice železničarjev na-giašajo, da bo naš delavski razred z vsemi svojimi silami zaključil borbo za socializem, kakor je ne glede na žrtve dosegel zinago nad fašizmom med osvobodilno borbo. Delovni kolektiv bo povečal svojo Storilnost v izvrševanju transportnega plana ter izboljšal kvaliteto dela. S svojimi delovnimi napori in uspehi bo odgovoril na vsa obrekovanja ter dokazal, da je z vodstvom naše države in Partije najtesneje združen tudi danes, kakor je bil združen med osvobodilno borbo. V posebni spomenici, poslani
direktorju državnih železnic, je bilo naglašeno, da bo kolektiv pobijal vsa informbirojska obrekovanja tudi '■ tem, da bo vse Svoje sile posvetil napredku naše industrije — stebru socialističnega gospodarstva, kateri bo dajal na razpolago vsa prevozna sredstva.
Delovni kolektiv Tovarne volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru, ki je prejel prehodno zastavo Zveze sindikatov Slovenije ter je bil proglašen ža najboljši kolektiv tekstilne industrije Slovenije, je v svojem pismu predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije navedel: Ne mislimo se Ustaviti na polpoti, temveč bomo tudi v drugem polletju tega planskega leta s še večjo borbenostjo in delovno disciplino dokazali, da se zavedamo velikega časa, v katerem živimo in si gradimo lepšo bodočnost. V tej zavesti bo kolektiv tudi izvršil svoj letni plan že do 29. noyembra.
Člani Fronte Tržiča so v svojem pismu naglasili, da so na svojem predvolivnem zborovanju pregledali uspehe delovnih kolektivov iz svojih vrst, ki naj bodo vsem našim obrekovalcem odločen odgovor, da mi z vso odločnostjo vztrajamo na poti, ki
nam jo kaže naše državno in partijsko vodstvo. Tržič je dal v tem pogledu pomemben prispevek, Tako je prejel delovni kolektiv tovarne »Tri glav« za svoje uspehe V prvem polletju zastavo in nagrado Zveze sindikatov Slovenije in resornega ministra, kolektiv tovarne usnja »Runo« pohvalno diplomo Zveze Sindikatov, kolektiv tovarne kos in srpov je dosegel svoj polletni plan 24 dni pred rokom, člani Fronte pa so opravili nad 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Vsi ti delovni uspehi bodo še povečani z uvedenim tekmovanjem, ki je v spomenici označeno s poudarkom: »Podvojili bomo naše napore, razkrinkavali vse nasprotnike, ki kakor koli ovirajo naš razvoj, in s tem bomo podprli napore naših voditeljev pri njihovem težkem delu za zmago naše resnice in pravice.«
Odposlanci delovnega ljudstva tolminskega okraja so na svojem zasedanju naglasili, da bodo posvetili vse svoje vneme socialistični preobrazbi vasi ter gospodarsko in politično utrjevali našo skrajno zapadno mejo, da bo varna pred sovražno propagando, ki je v službi vseh zatiralcev in obrekovalcev naših svobodoljubnih narodov.
V olivna kampanja v Slovenski Koroški
Le Demslcrafična £ron$a zastopa koristi koroškii Slovencev
Celovec, 10. sept. (ianjug) Na zborovanju Demokratične fronte delovnega ljudstva v Šmihelu je primerja! bivši slovenski poslanec v predvojnem deželnem zboru Janko Ogriz sedanje stanje v _ Slovenski Koroški * stanjem po plebiscitu 1. 1920. Kljub temu. da so nas na pariški konferenci sramotno prodali, je rekel, ni bilo mogoče rešiti koroškega vprašanja zaradi borbe naših partizanov in borbe vseh poštenih domoljubov ter neomajne pomoči nove Jugoslavije na fašistični način, šovinistični sovražniki pa niso mogli izpolniti svoje želje, da bi popolnoma uničili Koroške Slovence. Nato je Ogriz pozva' koroške Slovence, naj pri volitvah čimbolj strnjeno in odločno manifestirajo svojo enotnost in glasujejo ze Demokratično fronto delovnega ljudstva, ki edino dosledno zastopa koristi in se bori za prijateljstvo med slovenskim ter avstrijskim prebivalstvom na Koroškem, kakor tudi za pri rr-teljstvo med avstrijskimi delov-
nimi mnoiiicomi in jugoslovanskimi narodi.
Podobna predvolivna zborovanja -■o bila v Malovčah, Globasnici, Cir kovče.h, Rinkolah in Mokrijah. "V Mnkrijah je govoril član izvršilnega odbora Demokratične fronte delovnega ljudstva Andrej Hadeflap. Hft-Ierlap se je dotaknil šovinistične klevetniške kampanje, ki jo vodijo predstavniki KP Avstrije skupno z reakcionarnim tiskom proti koroškim Slovencem, zlasti pa proti Slovenskim komunistom na Koroškem in novi Jugoslaviji, ter je rekel:
»To, kar se danes dogaja na Korakom. je poizkus vodilnih ljudi KF Avstrije, da bi svojo voljo vsilili sle-enskim komunistom na Koroškem 3 tem žele onemogočiti enakopravne ulnose med slovenskimi in avstrij skimi komunisti. Koroški Slovenci kmunisti se borimo proti tem težnjam, ker nam je jasno, dn se na tr način borimo proti revizionizmu, zn moralno politično okrepitev KP Av-triie,«
Konferenca o britanski dolarski krizi v Washingtons!
Washington, 10. sept. (Tanjug) V četrtek se je začela v Washingtonü an-glo-ameriško-kanadska konferenca v z\rezi s sporom med šteflinškim in dolarskim področjem ter dolarsko krizo, ki je zajela Veliko Britanijo. Na konferenci sodelujejo: ameriški finančni minister John Snyder, zunanji minister Dean Achesen, upravnik uprave
angloameričkih
oceanu.
korl3ti na Indijskem
Neodvisni laburistični poslanec Kon-ny Ziiliacus je imel na zborovanju, na katerem je bila sprejeta njegova kandidatura za prihodnje parlamentarne volitve, v volivnem okrožju v
, ,	, „ ,	GatesheadU govor, v katerem je po-
za gospodarsko sodelovanje Paul Hoff-
,	. .	.. i . . r udaril, da bo zunanja politika, ki jo
man hritantln 7tlnami m mster In r-	’
man, britanski zunanji minister Ernest Bevin, finančni mihister Stafford Cripps, kanadski zunanji minister Pearson in flnannči minister Abot.
V kratki izjavi po prvi seji je Snyder dejal, da je poglavitni smoter te konference izmenjava mnenja v zvezi I britansko dolarsko krizo. Vel. Britanija ne more pričakovati od te konference neposredno rešitve svoje dolarske krize brez nadaljnjih žrtev, pred) sem brez razvrednotenja funta.
Britanski zunanji minister Bevin se
je Atlleejeva vlada sprejela od konservativcev, na koncu prisilila Veliko Britanijo poklekniti pred zahtevami ameriškega kapitala ter v notranji politiki sprejeti politiko konservativcev, ki pomeni povišanje cen, zmanjšanje mezd in povečanje brezposelnosti.
Govoreč ö nujni potrebi, da se temeljito spremeni sedanja britanska politika in da bodoči parlament izda radikalne odloke, je Ziiliacus dejal: »Sedanji krmarji ZDA se strašno motijo
Je omejil na izjavo, da bo konferenca a^° mislijo, da je to ameriško stoletje.
pomagala odstraniti »neskladnost in neravnotežje v ekonomiki svobodnega sveta.«
Londonski časopis »Times«, ki je blizu britanskemu zunanjemu ministrstvu. piše, da bodo na konferenci g» vorili o razširitvi področja, kjer bo mogoče uporabljati dolar, o ameriških investicijah v šterlinški coni in o prevzemu britanskih postojank na Daljnem vzhodu s strani ZDA. »Times« nadalje poudarja, da bodo rezultati ie konference pomenili za britansko ljudstvo, da mora manj trošiti in več delati.
Zaradi usodnega odtekanja dolarjev ln zlata, piše časopis, bodo morali na konferenci razpravljati tudi o razvrednotenju funta. Časopis »Manchester Guardian« piše, da na tej konferenci ne bodo razpravljali samo o finančnih problemih, temveč se bodo dotaknili tudi problemov svetovne strateške in gospodarske politike. Med razgovori bedo verjetno načeli tudi vprašanje
kajti to je v resnici socialistično stoletje in začetek konca kapitalističnega družbenega sistema.«
Ziiliacus je nato obsodil vojnohuj-skaško politiko in izjavili »Povojna politika ZDA, politika vmešavanja V notranje zadeve drugih držav in potiskanje sveta V novo oboroževalno tekmo propada, ZDA pa zapadejo V težave. Ameriška politika vmešavanja in sile je doživela poraz na Daljnem in Srednjem vzhodu in v Vzhodni Evropi, v Zahodni Evropi pa doživlja neuspehe. ZDA nimajo zdravila ža nastali položaj in videti je, da jih najbolj skrbi, da bi si Britanijo, Francijo in države Beneluksa zagotovili za ameriške investicije in trgovino.«
V nadaljevanju je Ziiliacus dejal, da je za Britanijo edini izhod pot socializma, zmanjšanje oboroževanji in vojaške obveznosti, povečanje trgovine z Vzhodno Evropo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter povrnitev k Ustanovni listini Združenih narodov.
Podržavljenje gledališč na Poljskem
Varšava, 9. sept. (Tanjug). Po odločitvi poljske vlade, je država prevzela vša gledališča, opere in filharmonije na Poljskem. Reorganizacija in dejavnost teh kulturnoumetniških ustanov bo vodila generalna direkcija za umetniške ustanove pri ministrstvu za kulturo in umetnost. Š podržavljanjem gledališč, opere in filharmonije bosta odpravljena Velik nered in težka finančna križa v teh ustanovah, hkrati pa bodo ustvarjeni pogoji za pravilnejšo izbiro gledaliških del in za načrtno pripravo repertoarja.
KP Velike Britanije odrekla Zilliacusu vsako podporo
London, 10. septembra. (AFP) Kakor piše list »Daily Graphic« je Komunistična partija Velike Britanije sklenila, odreči Zilliacusu podporo, ki mu jo je nudila po izključitvi iz laburistične stranke, in sicer zaradi njegovega obiska pri maršalu Titu in zaradi izjav po njegovi vrnitvi iz Jugoslavije.
Jugoslavija je «loblla
20 milijonov dolarjev posojila
Washington, 10. sept. (Tanjug). Ameriška banka za izvoz in UVOZ je Odobrila Jugoslaviji 20 milijonov dolarjev posojila, ki bo uporabljeno v glavnem za nabavo naprav za racionalizacijo in mehanizacijo rudnikov v Jugoslaviji.
Posojilo je bilo odobreno z obrestmi 3.3 % in bo odplačano v 20 polletnih obrokih, začenši z 31. julijem 195i.
Obnova civilnega letalstva v zahodnih conah Nemčije
Praga, 9, sept. (Tass), Dopisnik agencije Telepress poroča iz Berlina, da so visoki komisarji zahodnih Con v Nemčiji sklenili ponovno ustanoviti nemško civilno letalstvo in zaposliti bivše nemške pilote za vodstvo prevoznih letal. Zahodne sile so že Začele novačiti nacistične letalce za Blužbo V bodočem nemškem letalstvu.
m
»Eft
Proizvodnja kmetijskih strojev
ZSSR. Sovjetska industrija bo leto3 izdelala' dvakrat več kmetijskih Strojev kot leta 1948. Tovarne kmetijskih strojev So že izdelale toliko kombajnov za žita, kolikor jih je bilo izdela nih v celem preteklem Jetu. V zadnjih treh mesecih so poslali v kolhoze in sovhoze za 32,3 % več navadnega kmetijskega orodja kot v istem razdobju minulega leta. Letos je pričela industrija kmetijskih strojev s proizvodnjo več sto visoko produktivnih strojev novega tipa za žetev žit, soje, Sončnic, koruze in krompirja. Podjetja industrije kmetijskih strojev pošiljajo sedaj velike količine strojev na gozdne postaje in mlekarske farme. Tudi na bombažnih plantažah V Uzbekistanu, Tadžikistanu in Turkmenistanu bodo letos prvič v velikem obsegu uporabljali stroje za obiranje bombaža, katerega proizvodnja je organizirana v taškentski tovarni.
V Sovjetski zvezi uspešno goje dolgoletno rž. V Sovjetski zvezi goje novo vrsto rži — dolgoletno rž, ki daje bogato žetev več let Zapored. Letos bo znašal povprečni donos te rži, katere biike dosežejo v višino do 160 cm, 20 metrskih - stotov na hektar, na posameznih poljih pa tudi 30 metrskih stotov. Sedaj proučujejo agrotehniko nove kulture in imajo na razpolago že tolikšno količino semen, da bodo lahko posejali površino do 40.000 ha.
Slovenske učitelje pošiljajo v notranjost Italije
Gorica, 10. sept. (Tanjug) Uradni list italijanskega prosvetnega ministrstva je objavil ukaz, na podlagi katerega morajo vsi profe»orji in učitelji prevzeti mesta, ki So jih imeli pred* vojno. Ta ukaz zadeva neposredno slovenske profesorje in Učitelje, ki so se po vojni nastanili v Gorici. Sedaj bodo morali zapustiti Gorico in odpotovati v notranjost Italije, njihova sedanja mesta pa bodo izročena Italijanom.
Pred drugo Svetovno vojno so fašistične oblasti uvedle številne ukrepe, katerih namen je bil poitalijančiti slovensko in hrvaško prebivalstvo Slovenskega Primorja in Istre. Eden teh ukrepov je bila premestitev slovenskih in hrvatskih učiteljev v različne kraje V notranjosti Italije, predvsem v pokrajine južne Italije, Kalabrijo in Apulijo. Na njihova mesta so fašistič-
ne oblasti imenovale italijanske učitelje, ki so bili na poseben način izučeni v tehniki raznarodovanja in poitalijančevanja.
Po vojni so se slovenski učitelji vrnili na svojo zemljo in na svoja mesta, misleč, da bodo zavezniki dosledno držali obljubo o pravicah vseh narodov do svobode in do svobodne odločitve.
Toda komaj dve leti po uveljavitvi mirovne pogodbe so začeie italijanske oblasti znova uporabljati stare metode raznarodovanja. Slovenski učitelji bi morali torej zapustiti svoja mesta in prepustiti slovenske učence šovinističnim novolašističnim učiteljem, ki bodo nadaljevati svoje stare metode, prekinjene ob kapitüiaciji Mussolinijeve Italije.
Uitlcenf® Kuomfntangovlh čet eb osvoboditvi Lsnčona
Peking, 9. Sept. Agencija Nova Kitajska poročat
Ob osvoboditvi Lancoua, glavnega mesta pokrajine KänSi je bilo onesposobljenih 20.000 KuofiiintangOVih Vojakov in ofičirjev. Te čete so bile glavnina sil vojnih mogotcev Me Tun KVe-ja in Ma Pii Fanga. Z zasedbo tega političnega, gospodarskega in kulturnega središča Kanšija ter prometnega križišča severozahodne Kitajske so bile presekane zveze med preostalimi Kuo-mintangovimi skupinami na tem področju. To bo povečalo zmešnjavo v Kuomintangovih vrstah in dovedlo do hitrega zloma reakcionarnih sil v severozahodni Kitajski.
Uradno se potrjujejo ve3tl, da novači Kuomintang na Japonskem bivše japonske oficirje in vojake, ki jih bodo tajno pošiljali na Formozo. Na
zahtevo Kuamihtahgove misije v Tokiu so že poklicali pod orožje nad 200 bivših japonskih vojnih pilotov, od katerih jih je 50 že odšlo na For-niozo. Kuomintangovi tajni agenti na Japonskem si sedaj prizadevajo, da bi dobili še 300 pilotov. Pl-aV tako se potrjujejo vesti, da je že 28. junija bivši generalni poročnik Kiroši Nettto-to tajno odpotoval s 8 bivšimi japonskimi oficirji proti FornloZi. Sedaj je s svojim glavnim stanom v Amoju, General Okamera, vojni ujetnik na Kitajskem, ki Ee je vrnil na Japonsko kot Cangkajškov odposlanec, ima halogo skrbeti za novačenje. Osebni odposlanec čangkajška general Vut Cen ima podobno poslanstvo in je med drugim stopil v stik z bivšim šefom japonskega »Ornega zmaja« Jui Joko-hamotn.
•».*14 Z NEDELJA 11. SEPTEMBRA 1949
LJUBLJANSKA FRONTA V* AVGUSTU,
660.600 prostovoljnih delovnih ur
Vsak mesec tega leta se je udeleževalo na številnih gradbiščih V področju Ljubljane, kakor tudi izven nje — predvsem na Pšati — prostovoljnega deia vedno večje število ljubljanskih frontovneev. Ko je bilo v mesecu maju izvršenih okrog 75.000 prostovoljnih delovnih ur, se je to število dvignilo v naslednjem mesecu že za 200.000. V mesecu avgustu pa se je kljub temu, da so številni delavci in nameščenci
V	največji meri izkoristili svoj letni dopust, udeležilo raznih, predvsem gradbenih del, preko 57.000 prostovoljcev, ki so izvršili skupno 666.000 ur. NajVečje število deioVnih ur je dosegel II. rajon B 152.000 urami.
Kakor v preteklih mesecih, je tudi
V	mesecu avgustu deialo največ članov Fronte mesta Ljubljane pri regulacijskih delih na Pšati. Povprečno je delalo dtleVfio okrog 500 prostovoljnih delavcev, ki so Skupno prispevali nad 127.000 delovnih ur. Dela pri izkopavanju 4 kilometre dolgega kanala, ki povezuje Pšato b Kamniško Bistrico, naglo napredujejo, Vendar preostaja še mnogo nujnega dela, predvsem pri oblaganju kanala s kamenjem ter pri zgraditvi mostov. Zaradi tega čaka člane Fronte pred zaključkom letošnjih prostovoljnih delovnih akcij na Pšati še mnogo dela, ker morajo biti ta dela pred nastopom jesenskega deževja končana. Poleg glavnega kanala So pričeli frontovci z delom pri zgraditvi dva kilometra dolgega prekopa, ki bo potekal iz močvirnega zemljišča do struge Save. Prav tako so pričeli z deli na zgraditvi gospodarskih po-
slopij ekonomije, ki bo ena največjih mestnih ekonomij na področju Slovenije. Razen članov Fronte dela na Pšati posebna frohtovska brigada, ki kljub težkim delovnim pogojem dosega dobre rezultate in stalno prekoračuje normo.
Poleg melioracijskih del na Pšati se je Udejstvovalo največje število froh-tovcev pri delih na zbirnem kanalu, kjer je bilo v avgustu izvršenih nad 21.500 ur. Na obvozni progi V. kongresa so imeli prostovoljci 19.000 ur, pri graditvi stadiona fizkulturnega društva »Triglav« pa se je udeležilo prostovoljnega dela nad 3100 prostovoljcev. Frontovci so v preteklem mesecu nudili pomoč tudi pri graditvi instituta za elektroVeze in meteorološkega inštituta.
Pomembni uspehi so bili doseženi v preteklem mesecu tudi v raznih gozdarskih in rudarskih akcijah, kakor tudi v pomoči, ki so jo nudili frontovci kmetijstvu, predvsem kmečkim obdelovalnim zadrugam in ekonomijam. Frontovci mesta Ljubljana so delali predvsem v rudnikih zasaV-sega premogovnega bazena ter v premogovniku Senovo in v Ilirski Bistrici, kjer so prispevali okrog 6000 delovnih ur in na ta način pomagali rudarjem v borbi za plan.
Skupno je letos sodelovalo pri pro ätovoljnem deiu doslej okrog 300.000 prostovoljcev mesta Ljubljane pri raznih gradbenih, komunalnih in drugih delih, ki so s svojim delom ustvarili vrednost nad 20 milijonov dinarjev.
Brigada ljubljanskih prastoveljcev dela v premogovniku Senovo
Ob koncu avgusta je prispela na premogovnik Senovo brigada, ki jo sestavljajo prostovoljci iz Ljubljane. Člani brigade so iz različnih poklicev in predstavljajo skupino tistih požrtvovalnih Ljubljančanov, ki so uvideli nujno potrebo preskrbeti mesta s kurjavo. Odločili so se, da gredo za dva meseca oziroma za štiri mesece na delo V rudnik, kjer bodo za sebe in za druge meščane nakopali potreben premog in se tako pripravili za hladne zimske dni.
Na premogovniku so z radostjo sprejeli vest o prihodu brigade. Uprava rudnika je dobila novo deiovno silo, rudarjem pa je bilo po volji, da se bodo z novimi brigadirji pomnožile njih vrste in da bodo tako dobili nove delovne tovariše, četudi bodo zaposleni bolj pri postranskih jamskih delih, kakor pri kopanju premoga. Ker v Senovem ni bilo primernega prostora Za namestitev brigade, je uprava v soglasju z okrajnim ljudskim odborom uredila udobno bivališče v Krškem. Čeprav je ljubljanska brigada prispela z Vlakom v Krško na delovni dan, jo je na postaji Eprejela rudniška godba dobrodošlico pa jim je želel zastopnik direktorja rudnika.
Brigada šteje 57 članov, od katerih je 5 tovarišic, ki skupaj z rudniškimi kuharicami skrbe za lačne želodce brigadirjev ter za čistost v bivališču. Brigadirji so imeli dva dni časa, da
so se kar najbolj udobno razmestili in si ogledali mesto z okolico.
Uprava rudnika je posvetila brigadi vso pažnjo ter poskrbela, da se čim prej vživijo v nove razmere kljub napornemu delu v jami. Dan pred odhodom na delo je imela brigada skupni posvet. Ob tej priliki je brigadirje pozdravil v imenu jamskega delavstva rudniški inženir ter jim pojasnil ureditev rudnika, v glavnem jame, delo v rudniku ter življenje rudarja pod zemljo in izven jame. Omenil je uspehe s katerimi so se senovški rudarji uvrstili med najboljše kolektive v državi. Ob zaključku pa je dal brigadirjem navodila, kako je treba ravnati zaradi varnosti pri jamskem delu. Poudaril je potrebo stroge discipline, ki velja za slehernega rudarja.
Brigadirji so se razdelili na tri skupine, kajti V jami bodo delali v vseh treh izmenah. Ob zaključku posvetovanja je eden izmed brigadirjev predlagal, naj bi njihova brigada napovedala tekmovanje ostalim tovrstnim origadam. Predlog so vse odobravali in skieniii napovedatt «etonov «n •= glede najboljše dosežene storilnosti na moža, glede najboljše delovne discipline pri delu kakor tudi v brigadi sami, glede najmanjšega števila obolenj glede čistosti v brigadi, glede opravljenih prostovoljnih ur in doseženega učinka prostovoljnega dela in glede najboljših uspehov v ideološki izgraditvi brigadirjev.
Tekmovanje pred Tednom matere in otroka .
V tekmovanjih pred Tednom matere in Otroka se uspešno udejstvujejo organizacije AF2 v vseh republikah. Tako so organizacije v Crni gori že organizirale pet tečajev o negi to prehrani dojenčkov in 216 tečajev za varstvo otrok zaposlenih mater. Žene bjelopolske ga okraja, ki tekmujejo z ženami okrajev Kolašina, Andrijevice in Ivangrada, so imele 112 predavanj o higieni ter 46 sestankov čitalniških skupin, ki skrbijo za izobrazbo mater.
Organizacija AFZ v Nišu je odprla 5 otroških restavracij in njeno članstvo je obiskalo vsa večja gradbišča. V Subotici je organizacija AFZ od-
, prla čakalnico ln restavracijo ca po-
j tujoče dijake • in 3 sezonska okrevališča. V Zenici 'je organizacija AFZ odprla več otroških zavetišč in poleg tega tudi ustanovila svojo delavnico, ki bo izdelovala igrače za otroke.
Sindikalni tečaji v ženici
Pokrajinski odbor sindikata kovinarjev Bosne in Hercegovine je odprl v Zenici tečaj za sindikalne voditelje. Tečaj obiskuje 29 udeležencev iz sindikalnih podružnic iz vseh kovinarskih podjetij V Bosni iti Hercegovini. Po končanem tečaju, ki bo trajal mesec dni, bodo še trije tečaji, ki jih bodo obiskovali vsi Sindikalni aktivisti V kovinskih podjetih Bosne in Hercegovine.
Preslaira 109 letnice žcšcs;:šc FLHi
NEDELJA 11. septembra: Otvoritvena akademija SKUD-ov Tine Rožanc ln Aflgel Besednjak — dvorana Union, ob 20;
PONEDELJEK 12. septembra: Koncert SKUD-a Vlado Tasevski Iz Skoplja,
— Litostroj, ob 20;
TOREK 13. septembra: Koncert SKUD-a Vašo Miškin-Crni iz Sarajeva — Dom Jugoslovanske armade, ob 20;
Simfonični koncert SKUD-a Tine Rožanc ln železu, industrijske šole iZ Maribora — velika filharmonična dvorana, ob 20;
Dramska predstava HTaftufle« (Moliere) SKUD-a Dušan Jereb tz Novega mesta — Opera, ob 20;
Kaj učil Lenin odnosih
Riad sos aiist ii m državam*
(Nadaljevanje.)
V svoji breznačelni borbi proti narodom Jugoslavije se končno voditelji Sovjetske zveze poslužujejo tudi nekega posebnega argumenta — izkoriščanja tradicionalnih zvež med Rusijo ln posameznimi jugoslovanskimi državami (Srbija in Crna gora) ter jugoslovanskimi narodi V preteklosti, (v nekem pismu CK VKP (b) CK-u KPJ pa se obtožuje vodstvo naše države med drugim, da vodi protirusko politiko). Toda. kadar se že govori o tem, moramo poudariti, da pozna naša Partija dve vrsti tradicionalnih zvez med našimi narodi in Rusijo. To so, prvič, progresivne tradicije: zveže med naprednimi duhovi naše države in naprednimi duhovi Rusije (na primer Svetozarja Markoviča in pristašev Cer-ntševsKega in njegovih naukov itd,), med našo napredno kulturo in ruško napredno kulturo (na primer poveza-vanje naše realistične šole z ruskim realizmom itd,). Te tradicije mi g'»-jimo in jih mo rank) gojiti. Toda one niso edine progresivne zveze v preteklosti naših narodov z drugimi narodi, empale so takšne Zveze v raznih dobah — za nekateie naše narode manjše, za druge obsežnejše — tudi z drugimi
narodi. Toda razen navedenih progresivnih zvez obstoje tudi druge, namreč — reakcionarne zveze z ruskim carizmom, ki so se v večini primerov končale s tem, da so kratkovidni in reakcionarni ruski carji in njihovi ministri puščali osvobodilno borbo naših narodov na cedilu in se Sporazumevali na njihov račun z drugimi osvajalnimi državami. Takih tradicij (ki jih sedaj propagandisti iz ZSSR, njihovi »jugoslovanski« in drugi podrepniki zamolčujejo), nh kot marksisti ne gojimo in nimamo razloga, da bi jih gojili.
Toda, kadar še že govori o naši »pre-tiruski« politiki, še more reči tole: »Tudi naša Partija in naši narodi morejo samo ljubiti .čuski narod, ki je po svojih velikih ljudeh bistveno obogatil kulturo človeštva in ki je ponovni), posebno v novejši zgodovini, bistveno vplival, da je zgodovina človeštva krmila v napredni smeri. Mi občudujemo njegove herojske napore in uspehe, mi spoštujemo njegove neizmerne žrtve, ki jih je dal za svojo svobodo in za osvoboditev človeštva ler bomo za večne čase ostali hvaležni za pomoč, ki jo je nudil iudi n«m in tudi drugim narodom. Toda osvobo-
dilna vloga, ki so jo igrali narodi ZSSR oziroma — ruski narod, ne daje nobenih moralnih pravic voditeljem ZSSR, da uzakonjujejo neenakopravne odnose nasproti drugim narodom. Po Leninu je dolžnost Vsake delavske Partije, vsakega naroda, da dajo v borbi proti kapitalizmu čim več in pokažejo čim večje samozatajevanje id požrtvovalnost. To je internacionalistična dolžnost vsake revolucionarne Partije in vsakega naroda. Toda to ne pomeni in ne more pomeniti tudi pravice do kakršnega koli privilegija.
Naša Partija končno nikdar ni vodila in tudi ne bo vodila niti »proti-ruske«, niti »rusoiiiske« politike, niti politike, ki bi bila kakor koli naperjena proti kakšnemu drugemu narodu, Naša Partija je vodila in bo vodila politiko socialistične revolucije in izgradnje socializma, politiko solidarnosti Z resnično socialistično in resnično demokratičnimi gibanji ter narodi, ki se bore za svojo svobodo, neodvisnost in enakopravnost. Ko je bila prva država socializma napadena, je naš« Partija prav zaradi teh načel pozvala svoje narode k vstaji, povezujoč tako Svojo ljudsko socialistično revolucijo z izvrševanjem svojih intemacionali-stičnih obveznosti.
Minister Milovan Djiias prehaja nato k vprašanju prednosti velike socialistične države pred malo in pravi'
Prednost velike socialistične države pred malo je obravnaval Lenin s stališča, da nudi velika država več možnosti delavcem za uspešen odpor proti imperialističnim državam, za razvoj proizvodnih sil in za boljše življenje. Kolikor so v veliki državi večje možnosti za naglo zmago socializma, za poboljšanje življenja delovnih ljudi — toliko je bil Lenin popolnoma upravičeno pristaš velike države. Toda niti v vprašanju prednosti velike države pred malo Lenin ni bil brezpogojno pristaš velike države. Brezpogojno je pri Leninu: krepitev socializma in v zvezi s tem zavarovanje pravic do samoodločbe in -načela prostovoljnosti.
Lenin se je lotil na podoben način tudi vprašanja gospodarske enotnosti faznih držav v Socializmu. Izhajajoč s stališča, da je kapitalizem zrušil vsako zaprtost in gospodarsko osamljenost, a da socializem dovršuje to rušenje in ustvarja vse pogoje za vsestransko zbliževanje narodov, je Lenin smatral, da je gospodarska enotnost Socialističnih držav potrebna za-ladl hitrega napredka in zmage socializma. Dalje je Lenin smatral, kakor smo videli iz njegovega stališča o prednosti velikih držav, da ni treba, da pomeni obstoj ločenih socialističnih držav tudi gospodarsko ločitev. Toda on ni smatral niti te — gospodarske — enotnosti kot brezpogojne. Lenin je
moral biti tudi v tem vprašanju proti brezpogojnosti ravno zaradi tega, ker je v vseh svojih delih branil pravico do samoodločbe in načelo prostovoljnosti, dosledna obramba in razvoj teh idej pa ne bi bila mogoča, če bi bila gospodarska enotnost brezpogojna (to je, če en narod vsiljuje drugemu »enotnost«, neenakopravne gospodarske odnose).
Medtem pa ljudje, ki se poskušajo danes šopiriti kot dosledni leninisti, ravnajo v svoji klevetniški gonji proti 1PJ popolnoma drugače.
Prvič, v vprašanju odnosov -med maiimi in velikimi državami so oni ravnali in ravnajo favno nasprotno Leninovim nasvetom komunistom velikih držav. Oni kratijo malim narodom izgradnjo »svoje« države. Oni poudarjajo število in moč svoje države — ZSSR, čeprav je jasno, da to število in moč — če naj bodo - po Leninu - nareodi enakopravni —, nimata ln ne moreta imeti nobenega bistvenega pomena za . medsebojne odnose socialističnih, držav
Drugič, gospodarsko enotnost, ki jo je smatral Lenin kot nujnost socializma, katera se Ustvarja na temelju »ne-koristoljubne in negospodnvalne pomoči« so oni spremenili v kapitalistično trgovino, osnovano na kapitalističnih načelih in na volčjih zakonih kapitalizma. »Nekorlstoljubna in negospodo-
valna pomoč«, ki je Leninu pogoj za zbližanje narodov v socializmu, se je spremenila v izkoriščanje slabih in nerazvitih po modnih in razvitih: proti socialistični Jugoslaviji, ki se slino trudi, da se dvigne iz vojnih ruševin in iz zgodovinske zaostalosti, pa je organizirana celo gospodarska blokada.
Tako blokado, za katero Jugoslavija z ničemer ni dala povoda, niso uporabile ZSSR in države ljudske demokracije niti proti kakšni kapitalistični državi, temveč delajo za čim večjo zamenjavo z njimi in se bore pri mednarodnih forumih proti gospodarskemu razlikovanju, ki so ga zaman poskušali organizirati ameriški monopoli. Taka blokada je redek pojav tudi v zgodovini kapitalizma (v naši narodni zgodovini je poskušala nekaj podobnega samo avstroogrska monarhija proti mali Srbiji).
Naša Partija se je medtem borila in se bori za gospodarsko enotnost socialističnih držav, toda za stvarno enotnost na osnovi »nekoristoljubne in negospodnvalne pomoči«, ne pa za »enotnost« na osnovi kapitalistične trgovine, na osnovi izkoriščanja slabih in nerazvitih po močnih in razvitih. Prvo vodi k stvarnemu zbliževanju, k vsestranskemu združevanju, k bratskemu sodelovanju, drugo pa k stvarnemu razdvajanju, nacionalni osamijo» nosti in narodnostnim sporom.
Ma obisku pri zadružnikih v Goliču
Pa le ankrat o triglavski opazovalnici
Kjer koli greš po poljčanskem okraju. ali P°d Pohorjem na severu, ali Okrog Podčetrtka na jugu, ali okrog Puljčan samih, povsod ti kaže pokrajina drug in vendar vedno isti nasmejani obraz. Letošnjo jesen se sadno drevje šibi od obilnega plodu, koruza že zori in krompir čaka pridnih rok, da ga izkopljejo in da jim povrne desetero vloženi trud.
Iz razlogov, ki bi jih bilo treba obravnavati posebej, ne napreduje socializacija kmetijstva tako hitro, kot v nekaterih drugih okrajih mariborske oblasti. Se pred meseci je bilo tu več kmečkih obdelovalnih zadrug, danes pa jih je pet in sicer V Kovačji vasi (pri Slov, Bistrici), v Studenicah, v Vrhlogi. Leskovcu in Goliču. Najstarejša je vinogradniška zadruga v Kovači vasi. Ta obstoja že od osvoboditve sem. O njej je slišati mnogo hvale. Ostale kmečke obdelovalne zadruge živijo komaj leto ali dve. Tako tudi zadruga Borisa Vinterja v Goliču.
Potnik, ki se peije po cesti iz Konjic v Slov. Bistrico, zagleda kakšna dva kilometra od Konjic na levi strani ličen gradič, ki mora zbuditi njegovo pozornost. . Za zelenim drevjem se skrivajo stolpiči in belina sten, v czadju pa se dvigajo položni griči z vinogradi in sadovnjaki.
Na dvorišču sem naletel na brigadirja Franca Vengusta. Poleg naiog, ki mu jih nalaga brigadirstvo v zadrugi, opravlja še posle predsednika krajevnega ljudskega odbora Tepanje. Razen tega je član okrajnega, plenuma. & prijaznostjo Štajerca, ki so znani po svoji gostoljubnosti, mi je dal piti jabolčnika in tako sva prišla čisto neprisiljeno v pogovor. Pozneje se nama je pridružil še predsednik zadruge, tov. Lojze Kolar, ki je še v marsičem izpopolnil, kar sem zvedel od brigadirja.
Zadrugo so ustanovili oktobra lanskega leta. 65% zemlje so dali v zadrugo agrarni interesenti, ostalih 35% pa so dobili iz sklada nacionalizirane Imovine. Z delom so dejansko začeli šele letošnjo spomlad. Daneä imajo 103 ha 42 arov skupne zemlje, od tega 17.70 ha njiv. 32.51 travnikov, 17.82 vinogradov, 15.14 sadovnjakov, 9.16 pašnikov, 8.18 gozdov in 2.87 neplodne površine. Glavne panoge so vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Za sedaj pridelajo žitaric za lastno potrebo. 21 družin v zadrugi šteje 81 ljudi, od tega 55 za delo sposobnih.
Začetnih težav ni manjkalo. Zemlja je biia opustošena in izčrpana. Od živine so imeli vsega eno kravo in en
Brigadni način dela in z njim doseženi rekordni uspehi postajajo cilj vseh naših delovnih kolektivov. Z dneva v dan se množijo novice iz najrazličnejših vej industrije in rudarstva. neverjetni uspehi v dviganju storilnosti prehitevajo drug drugega... lak je odgovor jugoslovanskih delovnih Ijurh obrekovalcem in so vražuikom našega socializma, tako so se dvignili na jalove in sramotne »pozive*, naj poderejo vse, kar je bdo s toliko krvi in požrtvovalnost' doborjenega!
Toda — da bi tudi naš odkupni aktiv krenil za zgledi naših rudarjev, ta novica se zdi bravcu na prvi videz le preveč presenetljiva, če ne naravnost nemogoča. Eno je rudnik, tovarna — drugo odkupovanje, skratka težko si je zamisliti, kaj in kako bi z brigadami pri takem delu.
Toda ideje in nove metode dela. ki jih prinaša brigadni način dela. sežejo globoko, obračajo brez obzira staro miselnost in vse različne pomisleke. Odkrile so tudi našemu odkupnemu aparatu pot, po kateri bo / manjšim trudom, večjim pregledom nad delom in manjšim številom Ijud’ dosege! neprimerno večje uspehe.
Vse fo danes že ni več samo teorija. Praksa je odkupne brigade že sijajno potrdila — in. zdaj nam gre že bolj zato, da pridobljene izknš-n;e prenesemo še tja, kjer se jim ali upirajo sli pa zanje sploh ne vedo.
Začelo se je z odkupom živine v okrajih Murska Sobota, Ptuj, Mari-bor-okolic« in Poljčane, ko so zaradi nt zadovolji» Ut rezultatov prvič sestavili veččlansko ekipo v soboškem okraja. Razdelili so okraj na rajone In priče d odkupovati. Odkup se je dvk-.nl v nekaj dnevih. Ker bomo le podrobneje popisali značilnosti brigadnoga odkup--vanja ne bomo obširneje obdelali prvih izkušenj, k' sc — čeprav izvedene brez pravi!: priprav — takoj v polnem obsegu po trdile pravilnost no»re metode dela.
Bolj pripravljeno in načrtno se je
i»rnrtT.»rf- rtwwaawam——m——e—
par konj. V hlevih ni bilo svinj, v lupah ne vozov ne strojev. Pomanjkanje izkušenj v organizaciji dela je še povečalo vse te nedostatke, tako da šo po ustanovitvi še prečej oklevali. To jim je precej škodovalo, ker šo na spomlad poleg tekočih del morali opraviti še dela, ki bi jih bili lahko izvršili že pozimi (pripravljanje kolov za vinograde, popravilo orodja in podobno). Kljub temu so dosegli že zelo dobre uspehe. Pomladanska setev je bita v glavnem pravočasno opravljena. Plan živinoreje, ki so Si ga postavili, uspešno izpolnjujejo in ga bodo dosegli. Sedaj imajo 7 konj, 28 glav goveje živine in 17 glav prašičev. Večino živine so nabavili na plemenskih sejmih. Po letošnjem planu bodo obnovili tudi okrog 2 hektarja, ki ju bodo spremenili v visoki industrijski nasad (z žično napeljavo). Na severnih legah, kjer trta ne uspeva dobro, jo bodo opustili, vinograde pa postopoma spremenili v sadovnjake.
Velike naloge so imeli in jih še čakajo pri graditvi nujnih gospodarskih poslopij in v nabavi inventarja. Letos so v glavnem popravili stanovanjska poslopja zadružnikov, pri čemer je šlo za manjše adaptacije, in nabavili nekaj strojev. Ko je govora o strojih, ne more predsednik zadruge mirno mimo tega, da jim je Ustroj iz Celja ,-rodal najsiabšo mlatilnico. Na obrazu mu vidim, kako žal mu je kredita, ki so ga porabili ža ta nakup.'Pri izpopolnjevanju inventarja pa so imeli ležave z okrajnim ljudskim odborom v Poljčanah. V planu gradenj imajo letos še postavitev svinjakov, ki jih nujno rabijo. Do konca letošnjega leta bodo končali vsaj temelje, prihodnjo spomlad pa takoj nadaljevali z delom.
Najbolj pereče je v zadrugi vprašanje delovne sile. Ker so še navezani na ročno obdelovanje zemlje in jim manjkajo ne samo poljedelski stroji, temveč tudi elektrika, so nujno morali iskati izhoda iž zagate. Našli 30 ga v brigadnem načinu dela in . uvedbi norm. Vsi delasposobni zadružniki so razdeljeni v dve brigadi, ki ju vodita tov. Franc Vengust in Viktor Bogutin. Prvi brigada je poljedelskovinogradni-ška, druga vinogradniško-sadjarska. Vsaka ima do 25 ljudi, ki so razdeljeni v skupine 5 do 10 članov. Osnova za obračunavanje dela in storilnosti je 10-urni delovni dan, ki šteje različno število trudodni. To zavisi od teže, važnosti in odgovornosti dela. Tako štejejo 10 ur košnje za dva trudodne-va, enako škropljenje In prvi kop vinograda. Zadružnik, ki 10 ur na roko
pričelo brigadno odkupovanje pri ži-
li.	V posameznih okrajih so bile po-tavljene brigade, ki so prevzele po n ali dva krajevna odbora. Tu so zvedle odkup 100%-no, odkupile vse plansko odmerjene količine in šele ■ lato prešle na novo področje. Na odločbah, ki so bile izdane pridelovalcem, je bil že vnaprej določen točen datum, da so lahko kmetje žito pravočasno pripravili. Nekateri krajevni ljudski odbori pa so že sklenili, da bodo vodili vnaprej kartoteko gospo darster, na katerih bodo označeni vsi podatki, važni za odkup — kat bo še bolj podprlo uspešno brigadno dkupovanje.
Doslej znani podatki o poteku bri jadnega odkupovanja žita kažejo, da je potekel brez motenj in neprimerno uspešneje — kot stari način dela — povsod, kjer so bile dobre priprave. V okrajih Ljubljana-mesto, Trbovlje, Kamnik je bil odkup opravljen s 100% in v plansko določenem času
Odkupovanje, pa naj bo tudi z uajpopolnejšini načinom dela, kajpak ni samo organizacijsko-tehnično vprašanje, Brez najtesnejše povezave / »rgani ljudske oblasti in brez feme jitega, ustvarjalnega političnega de la, bo propadel še tako idealno iz lelafl odkup Vsak delavec odkuptie-rn aparata mora biti tedaj zrel poli-'ični aktivist, ki bo znal pojasniti jnigim pomen poštenega in pravočasnega oddajanja in ki bo sanj razumel vso odgovornost in pomen odkupovanja za preobrazbo naše vasi.
Čeprav šele na začetku nore me-mde odkupovanja in z relativno majo izkušenj,^ pa so prednosti brigad-nega dela že tako izrazite in očitne, da z vso pravico govorimo o pravi nrelomnici. V čem so te prednosti?
Najprej v tem, da se delo opravi v najkrajšem času in z veliko manjšini številom operativnega in administrativnega kadra. Ena ali dve bri--adi v enem okraju lahko v istem času opravita pravilneje in uspešneje isto delo, ki so ga prej cele čete
sadi ali okapa na njivi, dobi 1.9 trudo-dneva, za oranje pa enega (če orjela dva) in dva, če orje en sam. Pri
krmljenju živine se gleda na število glav: na 50 glav živine prizna zadruga članu 2 trudodneva na dan. Zadružniki sami priznavajo, da So te norme šele začetek, vendar pa jim je letos na ta način uspelo opraviti vsa dela v glavnem pravočasno. Zaostali so samo s košnjo 1 ha travnika. K temu so jih prisilila dela v vinogradih, ki so bili zaradi pogostega deževja letošnje poletje v stalni nevarnosti pred peronosporo in jih je bilo treba nujno škropiti. Seno je brez večjd^škode ooča-kalo. Od Skupin je najboljša skupina bivše viničarke Marije Kidrič, ki ima 8 ljudi. Delo te skupine je zgled ostalim, da se trudijo bolj in bolj. Najboljši donos žita, ki so ga dosegli na površini 2. ha, je znašal 2852 kg na hektar, na nekaterih njivah pa 2000 do 2200 kg. Te številke povedo dovolj zgovorno, da je že v kratkem času možno doseči veliko povečanje donosa pod pogoji socialistične obdelave zemlje. Žito, ki so ga pridelali, je odlično semensko blago. Prav na dan mojega obiska je tovariš od kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah prevzemal 4500 kg tega pridelka V zameno za merkan-tilno blago.
Na sestankih, ki jih imajo redno ob petkih zvečer, se zadružniki pogovore o uspehih in tudi neuspehih dela v preteklem tednu ter sestavijo plan dela za prihodnji teden. Po potrebi imajo tudi izredne sestanke. Tako sproti rešujejo vse težave, na katere naletijo pri svojem vsakdanjem delu.
Zadruga Borisa Vinterja ni izrazita pridelovalka žita. Kontrahirali so pa veliko kakovostnega sadja in vina.
Planirano povprečje 120 din za tru-dodan v letu 1949. bodo dosegli. Med letom daje zadruga članom na račun do 50% tega zneska in še do 40% V bonih za nakup najnujnejšega industrijskega blaga zä njihove družine. Tako bodo zadružniki dočakali konec leta, ko jim bo bilanca prvič pokazala, kaj jim prinaša zadruga. Tedaj, če ne prej, bodo prišli končno do pravega spoznanja tudi sosedni kmetje, ki danes še čakajo. Na kaj? Na to, da jim bivši viničarji in agrarni interesenti iz zadruge Borisa Vinterja dokažejo, da je ne samo možno, temveč celo potrebno zaživeti drugače in iti po poti, po kateri oni že hodijo. Ne samo zaradi socializma, ki ga gradimo, temveč tudi zaradi bolj naprednega in kUltuf-nega življenja delovnih kmetov samih.
aktivistov, razposlane hkrati v vse krajevne odbore, ki so — vrhu tega
-	delo povsod začele, nikjer dokončale!
Nadvse velika prednost brigad pa abstoji v tem, da si pridobijo velikanske izkušnje, ki jih potem s pridom uporabijo in da preprečuje tako enotno delo znana kričeča nasprotja, postavim, med dvema gospodarsko enako močnima kmetoma v dveh sosednih krajih, ki so povzročale prej veliko nepotrebnega zgledovanja in razburjenja.
Dalje moramo našteti še hitrost dela, da je odkup opravljen v celoti v določenih dnevih (in da se ne vle-■e z zamudniki mesece in mesece!), kmetje pa čimprej zvedo s kakimi viški razpolagajo, — pa lažja kontrola, boljša evidenca, takojšnje odpravljanje napak, reševanje pritožb, enote rnejše izkoriščanje prevoznih uedstev itd. itd.
Po sedanjih izkušnjah bi se morali
-	kajpak s posebnostmi za vsak po-mmezni odkup — postaviti v okru-|ili po dve brigadi: ena, ki bi nadzi-ala razrez planov in pomagala krajevnim ljudskim odborom, ki bo kraika pripravila s temeljitim poli-ičnim in organizacijskim delom vse m odkup. Druga brigada bi opravila potem sam odkup. Vse njihovo delo nora biti najtesneje povezano z množičnimi organizacijami, s krajevnimi l judskimi odbori, ki jim bo tako žiro sodelovanje v neprecenljivo korist
Dvigflnje velike potopljene ladje v raškem zaavu
Prejšnji mesec je ekipa podjetja »Brodospašti začela dvigati v raškem zailvu Veliko ladjo »Italija«, ki je bila tu potopljena leta 1944. To je potniška ladja starejšega tipa, ki ima 1Ü.UG0 bruto registrskih ton. Ladjo bodo dvignili, da uporabijo velike količine železa in drugega materiala. Dviganje te ladje pa je tudi potrebno, ker .ovira potopljena ladja promet v Zalivu.
filed 2* kongUiom
grafičnih sindihaiev
V torek In V sredo bo v Ljubljani
II. kongres grafičarjev, ki bo imel velik pomen za razvoj grafične industrije v naši državi in za krepitev gratičnih organizacij. S Svojim delom in s svojimi sklepi bo izvedel mobilizacijo vseh članov zaradi izpolnitve in prekoračenja nalog, ki jih navaja zakon o petletnem planu.
Prvi kongres grafičarjev je bil leta
1946.	v Beogradu še v času, ko se je jela obnavljati naša hudo OpUštošetia država. Takrat je imel kongres velike naloge pri prenovitvi graličnih podjetij, ki jih je okupator uničil ali poškodoval, ter pri mobilizaciji svojega čiahstva za uspešno delo v podjetjih. Naloge, ki jih je dal grafičnim delavcem pivi kongres, so v glavnem izvršene. Koncentrirana so v splošnem vsa grafična podjetja. Iz več sto majhnih In nezdravih podjetij z nezadostno proizvodnostjo so nastala velika grafična podjetja, ki zaposlujejo na stotine delavcev in delavk ter nenehno povečavajo proizvodnjo, Po zakoiiu o nacionalizaciji leta 1946. so bila likvidirana vsa privatna grafična podjetja. Zelo so se trudili grafični delavci, da so uvedli in da nadzirajo delovne norme po vseh podjetjih. Po normah dela zdaj že 15 % vsega delavstva, kar pomeni 50 odstotno povečanje v primerjavi z letom 1946.
Doba med obema kongresoma je za razvoj grafične industrije velikega pomena. Pred prvim kongresom je bilo v grafični industriji registririnah okoli
12.000	delavcev in nameščencev, do drugega kongresa pa se je to število dvignilo na 21.000, kar priča, da je doživela tudi grafična industrija ogromen napredek. Med tem razvojem in praktičnim delom v gospodarstvu in v sindikatih so dobile grafične organizacije dokaj izkušenj, s katerimi so reševale čedalje težje naloge. Nekdanje kampanjsko in neplansko delo je bilo opravljeno ter uvedeno plansko in organizacijsko delo. Tako je že leta
1947.	večina delovnih kolektivov grafične stroke pripravljena dočakala zakon o petletnem planu. Sporedno z gospodarskim razvojem države se je v dobi med obema kongresoma razvijal tudi kulturni prerod naših narodov in je knjiga postala življenjska potreba vsakega delovnega človeka. Zaradi tega ima grafična industrija izredno velik pomen pri širjenju kulture, znanosti, umetnosti in splošnega preroda našega ljudstva.
Prvi kongres je bil v dobi borbe in dela za našo obnovo, drugi kongres pa je zdaj v borbi proti lažem in napadom, ki jih nismo pričakovali. Sklican je v času, ko smo prehodili že hajte-žavnejši del pota prve petletke in ko stojimo na pragu njenega četrtega leta. Pri tem ima grafična industrija in njeni delovni kolektivi velike uspehe in bo zdaj il. kongres grafičnih sindikatov vse Svoje uspehe še povečal, da bo z njimi odgovoril na vsa obrekovanja, laži in gospodarske sabotaže.
Grafični kolektivi pričakujejo svoj II. kongres z velikimi delovnihii zfna-gämi in uspehi v proizvodnji — tako
V	tekmovanju» kakor V preseganju plana — in vsa naša Socialistična domovina je prepričana, da bo kongres
V	polni meri naglasil pomen in ugled grafičarjev v našem delovnem občestvu.
Ne pozabimo nabirati gobe in druge gozdne sadeže
Letošnja poletna rast gob je bila nadvse skrotnna, saj so se gobe pojavljale samo tu pa tam, in še to v zelo skromnem obsegu. Zeljno pričakovana Vremenska sprememba utegne ugodno vplivati na jesensko letino in nas odškodovati za poletni izpadek. Kakršna koli naj bi že bila ta rast, skrbeti moramo, da vse razpoložljive količine poberemo ifi jih tako obrnemo v prid našemu gospodarstvu. To bi morala biti naloga slehernega zavednega aktiva širom domovine. Ob dobri volji in polni zavesti da ž nabiranjem gob ih drugih gozdnih sadežev krepimo našo blagovno izmenjavo ž inozemstvom, bo sleherhi kraj kljub vsem oviram, ha primer pomanjkanju delovne sile, že našel pota ih način, da ne bo propadlo to naravno bogastvo, ža katerega nas tujina opravičeno zavida. S prevzemanjem individualnih obveznosti na množičnih sestankih, kjer naj se tolmači pomen nabiranja, ter Z drugimi propagadnimi sredstvi moramo vzbuditi pravilno razumevanje za to gospodarsko panogo in uspehi gotovo ne bodo Izostali. Vse naše prizadevanje naj gre za tem, aktivno pomagati domači kmetijski zadrugi, da bo izpolnila svojo plansko obveznost tudi glede odkupa gozdnih sadežev!
Zadnje čaše s6 je mnogo govorilo In celo pisalo o vremenski postaji na Triglavu. Precej nas je razburilo to vprašanje, Nekateri zagovarjajo la načrt kot osnovo vsemu našemu vre-menoslovju. Drugim pa opazovalnica ha vrhu Triglava ni Všeč, Lepota narave bi trpela, Triglav bi bil oskrunjen, Triglav bi ne bil več to, kar je. S takimi bojnimi gesli so začeli pravo vojno ža obrambo nedotaknjene narave. Mislim, da govorijo eni kakor drugi le iz čustev, malo je bilo naštetih razlogov, ki bi jih dal hladen premislek. Prav to je motilo v tej kampanji tretje, ki v igri niso zainteresirani. Morda ne bo škodovala še beseda s te strani. Navadno tisti, ki od strani mirno gleda, več vidi.
Meteorologija potrebuje podatke o temperaturi, pritisku, vlagi, vetru, vidnosti, oblakih in druge v različnih višinah. Dokler, so ljudje dosegli višine le tako, da so šli ha hribe, do takrat so bile višinske opazovalnice modeme. Z razvojem tehnike pa so dobili tudi meteorologi za opazovanje in nabiranje podatkov hitrejša In boljša Sredstva. Z avionom se lahko dvignemo precej visoko, še više kot so hribi in hitro dobimo potrebne podatke. Za nekatere podatke niti ni potreben človek. Na balon navežemo instrumente, ki registrirajo meteorološke količine. Prav majhen radijski oddajnik, ki je tudi na balonu, pa pošilja V določenih znakih te podatke na zemljo, Ta balon lahko otiplje v kratkem času atmosfero do precejšnjih Viših. To lahko ponovijo na raznih mestih in si tako vsak čas naberejo lepo število dragocenih podatkov. Pri nas teh metod še ne uporabljajo zaradi pomanjkanja instrumentarija in izvežbanega kadra. Zato bi višinska opazovalnica pomenila prav gotovo korak naprej. Zahtevala bi pa nk drugi strani tolikšne investicije, da bi bilo verjetno pametnejše vsa sredstva vložiti v to, da se organizira Opazovanje vremenskih podatkov ž registrirnimi baloni.
Nekaka kompromisna rešitev bi bila prav majhna avtomatska registrirna postaja na Vrhu Triglava, ki bi bila po kablu vezatta z dolino. Elektronke bi tu Olajšale delo. Ljudje potrebu-
Na dan 13. septembra bosta minuli dve leti od priključitve Primorske k materi — domovini. Ta veliki praznik bodo tudi po Tolminskem svečano proslavili. PO vseh večjih, pa tudi nekaterih manjših krajih so že dokaj rasa Ustanovljeni pripravljalni odbori. Slovesnosti bodo trajale dva dneva. Prvi dan (15. 9.) bodo številne proslave, po vseh hribih bodo zagoreli kresovi. V nedeljo (18. t. m.) pa bodo javna manifestacijska zborovanja v Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Sv. Luciji ob Soči. Popoldne bodo kulturne prireditve, v Kobarinu pa tudi fizkul-tufne.
Prvo obdelovalno zadrugo na Tolminskem So ustanovili Srpeničani. Trinajst družin šteje danes, malo več kot jih je štela letoB spomladi, ob ustanovitvi. Sprva je šlo težko, vaščani so jih gledali neprijazno, pa tudi znotraj Zadruge ni bilo vse tako, kbt bi moralo biti. Potem so bile že razne — kot pravimo — »nepredvidene« ovire. Na primer, semenski krompir, ki ga je Zadruga naročila od drugod, pa se ni in ni hotel prikazati iz zemlje. Nasprotniki so si že meli roke. Toda prezgodaj, krompir se je slednjič le prikazal, še nekaj dni — in, glej, zadružne njive so bile najlepše v vasi. Pa ne samo krompir, tudi koruza, fižol in druge kulture se bahajo na daleč! Zadružne njive so še Vedno najlepše, najmanj plevela najdeš na njih ih to je gotovo plod načrtnega in vestnega öelä. Kb ŠO bila krompirjeva stebla po zasebnih njivah že suha, so bila ha zadružnih še vsa zelena, kajti ti so jih večkrat škropili, — Zato bo tudi zadružni pridelek lepši in obilnejši.
Najbolj Važna pa je nedvomno živinoreja. Lepe in številne travnike imajo zadružniki V dolini, obsežne senožeti v gorah. Brez pomoči okrajne zadružne zveze in borcev JA bi bili košnji težko koš. Ždaj bodo Vsak čas uspešno zaključili tudi košnjo otave. Nakosili so toliko sena, da bi lahko preredili nad 40 glav goveje živine ter s tem presegli za 100"/» letošnji plan, — pa pravijo, da nimajo dovolj delovne sile. — Potem bo kmalu na vrsti krompir, ki bo šel nedvomno v
jejo hrane, ki je težka in jo je treba daleč nositi. Triglav je visok. Elektronke pa žene tok, ki jim ga po žici pošljemo gor in prav nič jih ne motijo neugodni zunanji pogoji. Niti se ne zmotijo ne, zato imajo pri takem avtomatskem registriranju prednost pred človekom. In še več: Za taka opazovanja bi bil drugače pbtreben dobro izvežban človek. Tega bo pa bolj pravilno uporabiti tam, kjer je glava res potrebna.
Večkrat se je v tej zvezi omenjalo tudi to, da bi taka opazovalnica na vrhu Triglava lahko služila Za raziskovanje »skrivnosti kozmičnih žarkov«. Onemu, ki ne pozna teh stvari, se morda zdi ta ideja mogočna. V resnici pa so tudi te stvari nekoliko drugačne. Na tej višini kozmični žarki niso več posebna skrivnost. Na drugi strani pa zahteva raziskovanje kozmičnih žarkov prav kakor večina problemov moderne fizike celo ekipo za eksperimentalno delo izvežbanih in teoretsko podkovanih fizikov. Teh nam pa še za aktualne probleme vsakdanjega življenja v dolini manjka.
Pa še nekaj vprašanj onim, ki so tako nesebični in jim je le lepota narave pri srcu, pa nič ne mislijo nase. Pravijo, da bi Triglav izgubil na Svoji lepoti, če bi postavili tja majhno postajno hišo, čeprav bi bita prav skrito prislonjena ob vrh. Ali Aljažev stolp te lepote še nič ne moti? Ali že tudi ta skruni naravo, ki naj bi bila po njihovem lepa le, če je nedotaknjena? Taka sentimentalnost bi jih pa kaj kmalu pripeljala do čudnih, precej zastarelih zaključkov. Ali naj ostanemo zaradi takih občutkov pri veri očetov in ne gremo naprej? Takih na sentimentih osnovanih dokazov niti ne bi bilo treba resno vzeti, če ne bi v ozkem malomeščanskem okolju dvigali toliko prahu. Ali morda te zagovornike moti asfaltirana cesta skozi gorenjsko vas? Konj ima več romantike kot avto, pa najbrž je tudi to šele zasluga avtomobila itd. Sicer pa je naloga arhitekta, da napravi stvar koristno, pa jt> ohrani lepo (da zadovolji razum, ne da bi zmotil čustva) — in to se da večinoma doseči celo na različne načine.
Tertius non gaudet
večini za semensko blago v druge okraje.
Spričo takih in podobnih uspehov, ni čudno, da nezadružni Srpeničani ne gledajo več- tako izpod čela na zadrugo. Nemara že pridno razmišljajo o tem, da bi vstopili tudi sami vanjo. Prav gotovo jih bo še bolj vleklo, ko bodo slišali o letnem obračunu, ki bo nedvomno dobro poplačal velik trud prvih tolminskih zadružnikov.
— anše.
PO'SlOVENljl
POLZELA. V savinjski tovarni nogavic n« Fulzeli so pred tremi meseci usta. novli ki uti Ljudske tehnike, ki ima tudi lacivunli/atorski in novaUirski krožek, Ta krožek vodi zelo uspešno tov. Alojz ltauik. Nedavno je racionaliziral stroj »Ideal«, razen tega pa j® dal že več predlogov, ki hodu povečali proizvodnjo in bodo v znatno pomuč pri izvrševanju piana tovarne. Ze v Tednu tehnike je tov. K .mit: predelal stroj »Ideal« iz enojnega pletenja za dvojno ter s tem povečal njegovo zmogljivost za 78 Ti. Pred kratkim pa Je iz dvojnega strojnega pletenja isti struj še bolj lapupoinii in mu dutlal večje število h« milili uparmov, ki omugočajo dvig proizvodnje za 110 %. Struj »ideal« Je hit laku skoraj popolnoma predelan in du‘til v tovarni tudi nov« ime »udarnin!-, s trudom raviol!*» lUaturjev v podjetju hudo še ostale ati(V Je preuredili na dvojno iu trojno strojno pletenje, kar bo znatno povečalo proiz-vedje V klubu Tuvarne nogavic pa delajo še ostali krožki, v katerih se uspe. šno udejstvujejo predvsem vajenci, ki so izdelali že lepe izdelke v miniaturah. To so naši bodoči strokovnjaki — naši bodoči racionalizatorji.
8LIVNICA. Kljub vsem težavam so v Slivnici pri Celja ustanovili zadružno ekonomijo. Ekonomija se bavi z živinorejo in poljedelstvom, izkazati se kočo posebno pri oddaji zelenjave, olja, krompirja in Vina. Oddajo je izpolnila doslej v zelenjavi 00 %, Mnogo je k razvoju ekonomije s prustovoljnim delom pripomogla mladina, organizacija AFŽ in predvsem Fronta, Ustanovljen! so tudi obrtni odseki, ki zelo živahnu in ozpršno delujejo. Napovedali so tekmovanje vsem zadružnim ekonomijam okraja Celje-oJ.o-lica v naslednjih točkah: 1. Katera ekonomija bo prva izvršjla drugo košnjo. 2. Katera ekonomija bo časovno najbolj, še spravila poljske pridelke. 3. Katera ekniinmi.lg bo najboljše izvršila plan jesenske setve. 4. Katera ekonomija bo imela lepšo živino.
Odločilna prednost brsgadnega dela v odkupu
Neka] novic s Tolminskega
o pripravah za praznik prikBjučitve in srpersiski
zadrugi
ULTURNIPREGLED
L JI ULJA NSKA DRAMA
Po pohvalnih ocenah slovenske in jugoslovanske kritike ter po lepih uspehih v Beogradu, Zagrebu in Kopru, po številnih gostovanjih v doma-1 republiki, po intenzivnih naponu uprave in vodstva ter tehničnega in umetniškega osebja, predstavlja sejana 1948-49 najplodnejše leto v tri-ueseiteUsem obstoju ljubljanske Orati, c. hkrati pa tudi pomembno pre-iomusto v zgodovini slovenskega igralstva in v naši gledališki kulturi. Ni potrebno, da bi na tem mestu obširneje razpravljali o teh dragocenih Ccj;iv,ii, ki so jih tehtno obširneje ocenili že drugi (prim. zlasti članek Dušana Moravca v »Novem svetu« 194), štev, 7-8). Tu bi jih samo do-poinpi / nekaj zanimivimi statisfič-nimi podatki.
Ljubljanska Drama je v pretekli sezoni ptSpravila devet odrskih del: pet do: - ii, (Kreftove »Kotned!jahte«. C. k.-rjeve »Hlapce«, M. Pucove ■Ogen j i ' pepel«, Potrčevega »Latkatt tn Četiri« i.punij,p.o«) in Miri tuja (Turgenjev: »Mesec dni na kmetih«, Cow in d'Usseau: rGloboko so
PRED NOVO SEZONO
korenine«, Petrov: »Otok miru« in Gribojedov: »Gorje pametnemu«). Ta dela so doživela skupno 246 predstav. Za novo naštudirana dela Je bilo skupaj 425 vaj (približno i700) ur). Najvišje število predstav so dosegli »Komedijanti«, »Hlapci« in »Globoko so korenine« (36, 33 in 32 predstav), najvišje število vaj pa »Korenine«, »Gorje pametnemu«, »Komedijanti« in »Hlapci« (69, 59, 48 in 46 vaj). Najvišje število nastopov (178) ima igralec z najdaljšo službeno dobo (nad 40 let) Hojan Peček. Gledališče je v tej sezoni obiskalo 132.380 ljudi (V sez. 1939-40 same 65.153 ljudi). »Komedijante« je videlo nad 21 tisoč, »Hlapce« pa nad 20 tisoč ljudi.
Repertoar za leto 1949-50 je sestavljen takole: 1. Cankar: »Za narodov blagor«, 2. Shakes-lp e a r e : »Kralj Lear«, 3. Calderon: »Dama škrat«, 4 Arthur Miller: »Vsi moji sinovi«, 5. Ostrovski: »Goreče srce«, 6. M o I i e r e :	»Sola za može«, 7.
Goethe: »E g m o n t«, 8. T r e n J ev: »Ljubov Jarovaja«, 9. Krai-
gher: »Školjka«, 10. novo slovensko dramsko delo.
Novo sezono bo gledališče začelo s Cankarjevim »Blagrom«, ki ga že oblikuje Slavko Jan. Uprizoritev utegne prekositi uspeh lanskih »Hlapcev«, delo istega režiserja, ki bi nam spričo svojega tenkega posluha za Cankarjeve dramske tekste v nekaj sezonah lahko zrežiral celothega Can-karja-dramatika. Skušnje potekajo že od začetka novega delovnega leta, tako da je delo že zaranžlrano. Zasedba je skoraj vseskozi dvojna. Dr. Grozda igra Cesar. Grudna Furijan, Gornika Drenovec, Grozdovko Saričeva in Kraljeva, Grudnovko M. Danilova In V. Juvanova, Ščuko pa VI. Skrbinšek. Inscenator Je inž. V. Molka, ki Je t uspehom sodeloval že pri »Hlapcih«.
V tej sezoni bomo v razdobju dobrih desetih let že drugič videli Shakespearovega »Kralja Le a ra«. To pot ga pripravlja dr. Gavella (v sez. 1930-37 ga Je režirat c. Debevec) Uprizoritev bo zanimiva predvsem zaradi popolnoma nove zasedbe. Zanimiva pa bo tudi zaradi doslej tihi močnejšega skupnega nastopa starejše mlajše In najmlajše geaerarite v klasičnem delu in v večjih vlogah, kar bo prišlo Se posebej do izraza v al« ternacijah. Vlogo Lear a bo ignti m _.
Levar (edini v isti vlogi kot v sez. 1936-37). Grofa Kenta igrata Kovič Pavle in mladi Albrecht (prej Gregorin), Edgarja Sever in Cesnik (prej Jan), Edmunda Bitenc in Bajc (prej M. Skrbinšek), Norca V. Skrbinšek in Lipah (prej Debevec), Oswalds Miklavc (prej Potokar), Goneril Doltarjeva tn Danilova, Regan Levstikova tn Saričeva, Kordelijo pa Levarjeva in Ahacičeva (prej Saričeva). Osnutke za sceno je izdelal Inž. arh. Franz.
Mladi režiser Molka Je komaj začel z delom. Za prijetno Calderonovo igro st je izbral iz večine igralce iz najmlajše generacije (Cesnik, Meža* nova, Ahačičeva, Leonova, Bitenc, Miklavc, Valič, Kačičeva In Svetelova), Calderon, ki ga že od sezone 1927-28 (Sodnik ZalameJstki) pogrešamo na našem odru, že sam po sebi, Zlasti pa v režiji talentiranega debutantd predstavlja prijetno tn potrebno osvežitev našega repertoarja, inscenator je režiser sam, ki bo dolgo vrsto različnih scen reševal z vrtljivim odrom. Delo !c prevedel Joža Vovk.
Jože Tiran, umetniški vodja In upravnik novoustanovljenega Mestnega gledališča, bo učinkovito sodobno igro ameriškega dramatika Millerja (provod Jonka Modra) izdelal do dru-
ge polovice novembra, takoj nato pa bo začel gost Bojaa Stupica režirati Ostrovskega Goreče srce (prevod J. Modra), Goethejevega sEgmonta« bo režiral dr. Gavella, »Ljubov Jarovajo« pa F. Žižek.
Naši dramatiki so te poslali nekaj novitet, toda odločitev še ni padla, ker prispevki še vedno prihajajo.
Pred začetkom redne sezone pa bo Drama enkrat ali dvakrat v tednu (sobota in nedelja) uprizarjala dela tz svojega »železnega« repertoarja in iz pretekle sezone: »Komedijante«, »Hlapce«, »Solo za žene«, »Globoko so korenine«, »Lacko in Kredi«, »Gorje pametnemu« in druge.
Zapitki
»Goethe, veliki humanist« (»Goethe, der grosse Humanist«) je na-«lav (12 strani obsegajoče študije, k' to je napisal Ernest Fischer za 200 Vini pesnikov jubilej ter je izšla v Ittnajskj založbi »Globus«.
Prepir okoli oltmpiade. Poseben udbor le sklenil organizirati »Glasbeno olimpiado mesta Salzburga« in ■e je V ta hatten obrnil na medna ni olimpijski odbor v Lausanne • prešanjem, ali bi se mogla vključit m ustanova v organizacijo lausannskt
ilimpiade. Lausanna pa je odvrnila, la Sulzburg sploh ni upravičen organizirati oiimpiade ,ker je ta naziv pridržan znanim mednarodnim športnim prireditvam. Odbor v Salzburgu |ta je nato odgovoril, da beseda »olimpiada« ni z zakonom zaščitena. O rešitvi tega spora bomo morda kmalu izvedeli. Mi pa bi k temu dostavili še vprašanje. Zadnje mesece beremo o festivalih vsepovsod — v Benetkah (filmski in glasbeni), v Edinburgu (filmski), v Cannesu, v Marianskih Lažnih itd. Kaj pa je z našo Ljubljano? Ali bi ne kazalo uvesti v Ljubljani stalni pomladni festival filma, glasbe, opere in drame ter drugih umetnosti?
Na svetu je 90.097 kinematografov, ki imajo skupaj 48 milijonov sedežev. 72 odstotkov vseh filmov, ki so jih ta kina v začetku tega leta predvajala, je bilo ameriškega izdelka. Seveda pri tem ni odločala kvaliteta, temveč število filmov.
Preteklo sezono je bilo v zahodni Nemčiji 386 gledališč, ki so nudila kruh tn zaslužek 37.77,3 ljudem. To tatistiko zaključuje avstrijska urad-'a agencija APA z ugotovitvijo, da !» v novi sezoni število teh zaposlenih zelo padlo.
S K I
aaaattü
*>>n

Baues zaletele fizkultuinega o festivala Memla£|@¥
D*inee ob 10 dopoldne bo na stadionu Odreda ob Tyräovi cesti slovesna otvoritev fizkultumega festivala, v okviru proslave stoletnice naših železnic v Ljubljani. Tekmovanja, ki bodo trajala ves teden v 7 Športnih panogah, se udeležujejo vsa najboljša železničarska društva iz vseh ljudskih republik, med njimi kot najmočnejši Beograjčani, Zagrebčani. Subotičani in Slovenci.
Včeraj popoldne so se sestali predstavniki vseh sodelujočih društev. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika prireditvenega cdbora tov. ing. Šubica je bilo žrebanje za tekmovanja V vseh panogah in disciplinah. Zastopnik ministrstva za železnice je na kratko opozoril udeležence na velik pomen tekmovanja in poudaril, naj so zavedajo, da tekmujejo kot športniki nove Jugoslavije in kot člani delovnih kolektivov, ki sö še prav te dni obvezali, da bodo petletni plan transporta izpolnili v štirih letih.
Današnji spored obsega naslednje točke: ob 11. prihod vseh udeležencev na stadion, nato himna in razvitje zastave. nagovor direktorja žel. direkcije tov. Lepina in zastopnika sindikata železničarjev, častni krog kolesarjev.
Za tem bodo na stadion privozili kolesarji s cestne dirke Ljubljana—Lesce. Popoldne bo nogometni turnir, zvečer pa bodo prvi nastopi v boksu.
Nogometne tekme bodo na stadionu Odreda z začetkom ob 14., in sicer v
I.	skupini I. kolo: Lokomotiva (Zagreb) : železničar (Sarajevo), sodi Macoratti, mejna Starešina, Erlih, železničar (Beograd) : železničar (Nova Gorica), sodi Erlih, mejna Macoratti, Jenko, Na stadionu Železničarja:
II.	skupina I. kolo: ob 14. Spartak (Subotica) : železničar (Ljublj.). sodi Epert, mejna Doberlet, Djukič, železničar (Mrb) : Raboinlčki (Skoplje), sodi Djukič, mejr.a Gvardijančič, Epert.
Boksarske tekme so naslednje:
Mails: Lokomotiva (Zgb) : Rabotni-čki. železničar (Sar.) : železničar (Lj.), bantam: železničar (Lj.) : Spar. tak. Rabotnički : železničar (Sar.), peresnolahka: železničar (Sar.) : Rabotnički, železničar (Lj.) : železničar (Bgd); lahka: Rabotnički : železničar (Sar.); weiter: Železničar (Sar.) : železničar (Bgd). Lokomotiva : železničar (Lj.); srednja: Rabotnički : Spartak. Prireditev bo v letnem kinu Tivoli od 19. ure dalje.
IW-..'	'_ /, --v uy-.
mm- ti
V ZAGREBU MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ
JUGOSLAV! JA s ŠVSSfi
V vrsti mednarodnih atletskih dvobojev, ki jih je pripravila Atletska zveza Jugoslavije v letošnji sezoni, bo prihodnjo soboto in nedeljo v Zagrebu še en zanimiv dvoboj in sicer med jugoslovansko in švicarsko atletsko reprezentanco. Z razliko od dosedanjih mednarodnih tekmovanj z Avstrijo. Belgijo in Luksemburgom, bodo tokrat nastopile poleg atletov tu. di ailennje.
Jugoslovanske tekmovalce čuka te. žka naloga, kajti švicarsko moštvo je doslej Jugoslovanom najresnejši nasprotnik. Kvaliteta švicarskih atletov se najbolje vidi iz rezultatov, ki so jih dosegli na državnem prvenstvu.
100 m: Burgisser, Deubelbeiss 11,1; 253 os: Burgisser 22.6; 403 m: Keller 61.3; £80 m: Streuli 1:55.6; I5S3 m: In-
KOSARKA
Železničar (Egd) in Zadar nova elana zvezne lige
Preteklo sredo se je začel v Mariboru «vazni kvalifikacijski turnir v košarki. Tekmovanja so se udeležili štiri moštva, ji so sc kot republiški_ prvaki borili za vstop v zvezno košarkaško ligo. Sodelovali so Železničar (Mrb), Železničar (Beograd), Zadar in Sloboda (Tuzla). Na turnir nista patiepcla Rabotnički iz Skuplja in Bokelj s Cetinja. Prvi dve mesti sta zasedla beograjski Železničar in Zadar, ki sta s tem postala nova člana zvezne lige. Posamezni rezultati:
Zadar : Sloboda 67:17, Železničar (B) : Jolasničir (JI) 27:18. Zadar: Železničar (II) 49:22, Železničar (B) : Sloboda 102: 19, Železničar (M) : Sloboda 35:24, Železničar (B) : Zadar 27:25.
Š53sr-isii dan w Kamniku
Sindikalno športno društvo Kamnik je priredilo pretekli teden prvi športni dan. Nastopile so vse sekcije društva.
Boksarski dvoboj med ekipo Litostroja In Kamnika se je končal z zmago bo-k:-urjvv Kamnika S:4. Boksarska sekcija Kamnik- pod vodstvom t.ov. Okorna in r.v-tan» Bitenca prav lepo napreduje in bo z nadaljnjimi treningi dosegla š» večje ušprbe. Anruizno-teniški dvoboj
: podjetjem »Kamnik« in SSD Kamnikom se K končal z zmago SSL* Kamnika 3:7. Tud; plavalne tekme za prvenstvo Kersnika so pokazale, da je med tamkajšnjo mladino ta športna panoga, žilo priljubljeno. Zaključna točka pla-cieerr so bili propagandni skoki v vodo, za katere je vladalo veliko zanimanje.
V nedeljo je bil po mestu tradicionalni štaištai tek vseh sindikalnih podružnic, aktivov in društev. Zmagalo je moštvo Kamnika pred Domžalami in podjetjem »Kamnik«. V popoldanskih nastopih so
feidt 3:59.0; 50G0 m: Sutter 15:24.6; 110 m: Bernard 15.1; 400 m čez zapreke: Bernard 55.Sskok v daljino: Stu-der 6.34; skok V višino: Wahli 1.90 m; skok s palico: Scheurer 4.13 m; troskok: Scheurer 14.58 m; krogla: Stocker 13.58 m; disk: Lachman 40.28 m; kladivo: Stöckli 49.22 m; kopje: Leme 56.98 m.
Na ženskem prvenstvu so beležile najboljše rezultate naslednje tekmovalke :
100 m: Mülhaupt 12.7, Gygax 12.9; 80m čez zapreke: Huesser 12.9; 4X103 m: »Oid Boys« Basi 52.0; skok v višino: Büchler 1.43 m; skok v daljavo: Gilomen 4.86; kopje: Stiefi 37.92 m; disk: Bolliger 37-24; krogla: Bolliger 10.39 m.
Paršizasi krepko vodi
V	petem kolu moštvenega šahovskega prvenstva FLRJ v Opatiji so imeli igralci Krima doslej najhujše borho z novosadsko Slogo. Rezultat dvoboja je 3:4 (1). Prekinjena partija je med Preinfalkom in Kulžinskim z izgledi na remi, tako da se bo dvoboj verjetno končal neodločeno. Rezultati posameznih partij:
Puc : Tot 0:1. Preinfalk : Kulžinski prekinjeno, Gabrovšek : Malič 1:0, Germek : Popovič remi. Sušnik : Vitovski 0:1, Slokan : Boškovič 0:1, Mlinar : Atanackovič 1:0. Sikošek : Le-tič remi. Rezultati ostalih dvobojev:
BUSK : Zagreb 5:2 (1), Mladost : Polet 5 in pol : dva in pol, Partizan : Metalac 5:3. Stanje po petem kolu:
Partizan 29 in pol točke, BUŠK £7 in pol (1). Krim 23 in pol (1), Sloga 20 (1). Mladost 18 in pol, Metalac 14, Polet 13. Zagreb 12 (1).
V	VI. kolu so bili doseženi tile rezultati :
Krim : Zagreb 5:2 (1), Mladost : Metalac 4:3 (1). Polet : Sloga 3:2 (3). Partizan : BUŠK 2 in pol : pol (5),
se ra;pie: pom«
1: nogometaši m sicer
mladinci ljubljanskega Slovana ir. Kamnika. Zmagali so požrtvovalni mladinci Kamnika 3:1. Nogometna tekma med pr-‘ ima moštvoma obeh nasprotnikov se je £Pč Ir. n-odločeno 3:3.
Za izvedbo športnega dne ima predvsem zaslugo telovadno društvo Kamnik, ki je vs iskrem sbo pomagalo, da je prireditev prav dobro uspeta.
ROKOMET
Dve zmegl IGadivarja
Preteklo sredo in četrtek je imel celjski Kladivar v gosteh rokometni moštvi zagrebškega Metalca in Splita.
Celjani so beležili najučinkovitejšo zmago proti Metalcu, ki so ga premagali 22:9 (10:3). medtem ko se je tekma s Splitom končala s tesno zmago Kladivarja 7:4 (2:2).
DANES 03*10.
Slovesna otvoritev in začetek tekmovanja
V INDUSTRIJSKEM MNOGOBOJU LETNO TELOVADIŠČE TIVOLI DROBNE
Soor atletskih sodnikov poziva vse
atletske sodnike, naj se 14. in 15. t.
m.	ob S javijo na stadionu Odreda (festival ob 100 letnici železnic). Posebej obvezna udeležba za naslednje: geom. Čeme Miroslav, Ing. Megušar Maks. Mcvlja Franc. Predalič Stanje, Jenko Uroš. polapnar Karl, prof. 4":a-ga Drago. Poljšak Rastko, brata Kozinca. Starašina Gustav, dr. Kuhelj, Kocutar Ciril in vsi kandidati, ki so spomladi delali izpite.
l-ib5LjANA {INiON avstrijski film '*Procas«. V alpskih stenah. Predstave ob 15. in 17. uri, zadnji dve predstavi odpadeta. — MOSKVA:	sovjetski film
»Glasebna komedija« FN 1SS, Bela pega na ledeniku. — SLOGA: češki film »Sirena« FN 1S5. Predstave ob 15., 17.,
19.	in 21. uri. — TIVOLI: Zaprlo! — TRIGLAV: amer. film Državljan Kane, Športni pregled 10. Zaradi izredne dolžine filma predstavi ob 17. in 20.
—	ŽIŽKA: sovjetski film »Dubrovsik«, Jesm med trtami. Predstavi ob 18. in
20.	uri.
MARIBOR PARTIZAN: avstrijski film »Dolga pot«. Mesečnik 14	— UDARNIK:	»Straža na Benu«, Obzornik 35.
—	LETNI:	sovjetski film »Gavroche«.
Pregled 6. — PODBREZJE: jugoslov. film »To ljudstvo bo živelo«. Bosanski mesečnik 20.
CELJE METROPOL: amer. film »Tarzanov zakladu Delavska letovišča — DOM: amer. film »Plinska luč», Obzornik 36. KAMNIK: češki film »Slutnja«. Obzornik 30.
KRANJ STORŽIČ, sovjetski film »Na.
sredin v bnhn,i« črnogo.r«k; rr.es. 2.
—	SVOBODA: poljski film »Jeklena srca«. V. kongres KPJ
pTUJ: sovjetski film »Mičurin« Uničujmo koloradskega hrošča«.
JESENICE MESTNI:	ameriški film
•■Bruca v Ovfordu«. tednik. Predstavi ob 18 in 20. tiri,
NOVO MESTO:	sovjetski film:	»Vlak
pelje na vzhod«. Predstavi ob 16., 18. in
20. uri
Tovarna splošnih metalnih konstrukcij ir; vijakov, Maribor — Tezno
sporoča, da se je s 5. sept. 1949 preimenovala v
bFRANC LESKOŠEK«
tovarna metalnih konstrukcij Maribor
brzojavni naslov »Metalna«, Maribor ter posluje samo pod novim imenom. Vse dopise nasloviti na gornji naslov.
KOLEDAR
Nedelja, 11. septembra: Milan. Ponedeljek, 12. septembra: Silvin.
Torek, 13. septembra: Zremil.
SPOMINSKI DNEVI
U. IX. 1943. — Ustanovljen narodno osvobodilni svet za Slovensko Primorje.
11 IX. 1943. — Na letališču v Gorici uničenih 100 letal.
12.	IX. 1943. — Ustanovljena Šlandrov» brigada.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromosti e, Trg Franceta Prešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	dr. Zalokar Ana, Kar-
lovška cesta 1, telefon 52-84, do ponedeljka dp S zjutraj.	.
Celje: dr. Podpečan Ivan, Mariborska cesta 24, do ponedeljka do 8 zjutraj. Maribor: dr. C i 1 a, n Davorin, Maistrova ul. 16 do ponedeljka do S zjutraj. Za obiske na dom je treba javiti pri Reševalni postaji. Koroška cesta 12, tel. štev. 22-24.
*
Planinci! Planinsko društvo Ljubljana priredi za svoje člaue množični izlet na Urško goro pri SLovenjgiodcu. Odhod v sobote 17. septembra ob 13.35, povratak v nedeljo 18. septembra ob 23. Stroški prevoza po železnici, s kamionom, prenočevanja ter vodstva so 250 din. — Prijave do četrtka 14. septembra do 13. v društveni pisarni, Masarykova cesta 14 (Grafika). Število udeležencev je omejeno!	2264—n
LMS gradbenega oddelka tehniške fakultete paziva vse slušatelje starega II. in lil. letnika, na množični sestanek, ki bo v sredo 14. septembra ob 11. dopoldne na stari tehniki.	2267-n
Na Očesni kliniki v Ljubljani bodo odslej sprejemni in ambulantni pregledi zunanjih bolnikov vsak delavnik razen čo-trtka od 9 do pol 11.	<	3717-n
ŠKUD Tono Tomšič, Univerze v Ljubljani, poziva vse priglašeno© in nove čla. ne na zbor 12. septembra ob 11 na dvorišču Univerze glede navodil. Odhod v Lovran bo 15. septembra ob 5.30 zjutraj. Udeležba za stare člane obvezna, pridejo pa naj tudi novi, ki imajo veselje do petja in plesanja jugoslovanskih Darodnih kol. - Odbor.	.	2219-n
Mestno podjetje Avtotaksi sporoča, vsem ustanovam, podjetjem in privatnikom, da ima dnevno — tudi ob nedeljah — na razpolago osebne avtomobile za vožnje poljubnih relacij. Naročila sprejemi v upravi podjetja, Povšetova ul. 12 ah lefonično št 35-76	2257-n
Dentist zobar Palavec, Kongresni trg št. 14, do konca septembra ne ordinira.
Kopunjenje. 5.— do S,— din od živali. Vsa pojasnila daje Valilnica Št. Vid nad Ljubljano, telefon 7-80.-	2189-n
Dva naša izredno agilna SKUDA Železničarjev nastopita danes v nedeljo,
11.	septembra ob 20. v Unionu. Oba zbora
sta izvrstna, nastopita s celotnim svojim članstvom, ter izvajata razne zbore, poleg tega pa še recitacije in- nastop folklorno skupine. Vstopnice od 7. dalje v veži Uniona.	2273-n
V	Litostroju bo jutri v ponedeljek,
12.	septembra ob £0. nastop železničarskega kulturnega društva Vlado Tasevski iz Skoplji. Spored obsega razne zbore, makedonske narodne v duetu in septetu ter nastop močne folklorne skupine. 2274-n
Pevski zbor in folklorna skupina ŽKLĐ Vašo Miškin iz Sarajeva, nastopita v torek 13. septembra v vojašnici za borce ljubljanske garnizije.	2271-n
V	torek 13. septembra ob 20. bo v ve. liki filharmonični dvorani koncert, katerega izvajata simfonični orkester SKUD Tine Rožanc pod vodstvom dirigenta Vinka Šušteršiča in mladinski zbor železničarske industrijske šole v Mariboru pod vodstvom Plevanča Maksa. Vstopnice v Knjigami muzikalij. 2272-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE — OPERA Prireditve v okviru proslave 100 letnice železnic:
TOREK. 13. sept. ob 20.: Moližre: Tartutfe. Uprizori žel. SKUD »Dušan Jereb« iž Novega mesta.
ČETRTEK, 15. sept. ob 20. : Pavičič: Pamet v glavo. Uprizori žel. KUD »Vinko Jedjut« iz Zagreba. Vstopnice bodo v prodaji pri operni blagajni od ponedeljka 12. t. m. dalje. Blagajna bo odprta od 16. do 18. ure.
KULTURNI FESTIVAL na letnem gledališču na Jesenicah
priredita
SKUDA Kovinar (Jesenice) ln F. Mencinger (Javornik)
Nedelja. 11. septembra ob ib.: Pevsk! ln glasbeni koncert in tekmovalni nastopi domačih ln okoliških pevskih zborov, godb in harmonikašev ob 19.: Ljudsko rajanje.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 16. septembra: Srednja in deloma zahodna Evropa jo ponovno prišla pod vpliv močnega anticiklona, s Središčem severozahodno od Moskve. Anticiklon na vzhodnem Atlantiku se jo močno umaknil proti severozahodu. S tem je na kontinentu zmagal kontinentalni polami zrak, ki je močno labilen.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 11. septembra:
Zjutraj po kotlinah megla. Pozneje sončno s spremenljivo oblačnostjo. Temperatura do 26« C. Prevladovali bodo vzhodni vetrovi.
ŠOLSTVO
AKADEMIJA ZA GLASBO VpLJUBLJANI
Visoka stopnja. Prijava za sprejemni
izpit od 15. do 20. septembra. Sprejemni in letni izpiti bodo od 20. do 25. septembra. Vpisovanje od 26. do 30. septembra. Začetek predavanj bo 3. oktobra. Podrobnosti na oglasni deski zavoda.
3726-1
RAZPIS
Tovarna električnih aparatov, Ljub. Ijana, Ritüska cesta 21a, sprejme učence v Kovinski industrijski šoli v Lescah in Celju. Interesenti, stari od 14 do 17 let. ki so dovršili 7 razredov osnovne šole, ali pa dva razreda gimnazije in jih zanima izd e. lava električnih aparatov, naj pošljejo prošnje do 15. septembra na gornji naslov. Prošnji naj priložijo: zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, prošnjo za sprejem v internat, potrdilo o imovinskom stanju prosilca potrdilo o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanju, mladinsko karakteristiko (izda teren bivališča) in lastnoročno napisan življenjepis. — šolanje traja 3 leta, stroške nosi država. 3727-1
SOLA ZA UMETNO OBRT
V	LJUBLJANI
Sprejemni Izpiti. Vsi kandidati za I. letnik, ki so se v redu prijavili, bodo delali izpit iz risanja v četrtek
15.	sept. (Pričetek ob 9.). Kandidati, ki nimajo predpisane šolske prediz-obrazbe, bodo po uspešno opravljenem izpitu iz risanja delali izpit iz teoretskih predmetov v petek 16. in v soboto 17. sept. Izpiti bodo na Markovem trgu (bivši Novi trg) gt. 5-II. Manjkajoče dokumente je pred izpitom predložiti v šolski pisarni. Reflektanti na štipendije, ki še niso predložili prošenj, naj prineso: prošnjo, kolkovano g 10 din. naslovljeno na Ministrstvo za prosveto, uprava vzgojnih domov, izpolnjeno in od LO potrjeno vprašal, no polo z^. štipendiste, potrdilo LO o imovinskeni stanju, potrdilo LO, da je štipendije res potreben.
Popravni in razredni izpiti se začno 20. sept. Razpored bo objavljen na šolski oglasni deski. Do tega dne je vložiti prošnje za opravljanje izpita, naslovljene na ravnateljstvo in kol-kovane z 10 dim Za popravne izpite je kolkovati še za vsak predmet z 10 din.
Redni pouk se začne 1. oktobra.
GRADBENI TEHNIKUM LRS
V	LJUBLJANI
Vpisovanje: Poznejša vpisovanje v I. letnik arhitektonskega, gradbenega, geo-metrskega in industrijskega odseka gradbenega materiala bo do nadaljnjega v šolski pisarni Gorupova ni. 10-III. K prošnji za vpis je priložiti: spričevalo o nižjem tečajned izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu in življenjepis. Kandidati se vpišejo osebno.
Internat: Dijaki, ki so prosili za sprejem v internat, so sprejeti, prinesti pa morajo s seboj: osebno perilo, živilsko nakaznico za en teden v mesecu septembru in odjavnieo v zvezi s prehrano.
štipendije:	Dijaki, ki reflektirajo na
štipendijo, a še niso vložili prošnje, naj to storijo takoj. Prošnjo je kolekovati z din 10.— ter ji priložiti potrdilo o imo-vinskem stanju, ki ga izda Okrajni ljudski odbor, priporočilo KLO in kratek življenjepis.
Začetek šolskega pouka:	Vsi odseki
prično z rednim šolskim poukom 24. sept. Vsi dijaki 1. letnikov se zberejo pred šolskim poslopjem. Aškerčeva 9 ob 8., a Vsi dijaki II. in III. letnikov ob 10. uri dopoldne. — Ravnateljstvo.	3618-1
Šola za medicinske sestre obvešča dijakinje II. in III. letnika, da pridejo v šolo 12. septembra do 8. ure zvečer.
Uprava Industrijske šole Iskra v Kranja sporoča vsem učencem, da bodo popravni izpiti v četrtek 8. sept. Pričetek rednega šolskega pouka bo v petek 16. septembra.	2214-n
Ekonomski tehnikum, Kranj. Dijaštvo se naj javi na šoli: III. razredi v torek
13.	septembra, H. razredi v sredo 14. septembra. Zbor ob 8 zjutraj, obleka delovna. Ravnateljstvo ET, Kranj. 2263-n Začetek pouka na štiriletni in enoletni vzgojiteljski šoli v Ljubljani bo 15. septembra ob 8 zjutraj. Vpisane dijakinje in hospitantke v domovih igre in dela n?j se zberejo ta dan v poslopju dijaškega doma Majdo Vrhovnikove, Tabor št. 12, v Ljubljani, kjer se sprejemajo tudi novi vpisi. — Ravnateljstvo vzgojiteljske šole.	2265-n
Večerna delavska gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje v novi tečaj bo 13. in 14. septembra od 19. do 21. v pisarni, Sv. Jakoba trg. K vpisu mora vsak prinesti priporočilo podjetja oziroma ustanove in sindikalno podružnice (na enem listu), zadnje šolsko spričevalo (za vpis v I. razred spričevala ni treba) in 120 din v gotovini.	2268-n
Pričetek pouka na Ekonomskem tehni-kumu v Ljubljani: Dijaki-nje III. razredov se zbeno na zavodu v ponedeljek 12. septembra ob 8. zjutraj, dijaki-nje II. razredov v ponedeljek 12. septembri ob
10.30	dopoldne, dijakinje I. razredov v ponedeljek 12. septembra ob 14. popoldne. Internat bo pričel poslovati v soboto 10.. septembra.	2270-n
Obvestila
OBJAVA
Firma »Gradbeno podjetje za ceste LRS« se je z odločbo Ministrstva za finance LRS štev. 243280/1—49 z dne
7.	sept. 1949 spremenila in se glasi:
»SLOVENIJA CESTE — GRADNJA CEST IN MOSTOV«
Telefonske številke direkcije podjetja — Ljubljana, Tyrševa c. 38, nje. ‘nih gradilišč in stranskih obratov ostanejo neizpremenjene. kakor tudi številka tekočega računa.
Dosedanji brzojavni naslov:	»CE-
STOGRAD — Ljubljana«, se spreminja »SLOVENIJA CESTE« — Ljubljana.
Preskrba
DELITEV MESA
Por«rJ«alštvo za trgovino in preskrbo
MLO Ljubljana obveži potrošnike, da el lahko nabavijo eveže meso sli po želji drobovino vsak dan od ponedeljka 12. do sobote 17. sept. na odrezka živilskih nakaznic Meso III za meseo september, in sicer:
Ria jam 1275 in 850 g na odr.	1500	in	850;
Ria	1125 in 750 g na odr.	1100	in	750;
Rži	450 in 300 g na odr.	450	in	300;
Rib	900 in 600 g na odr.	900	in	600;
Rž2	450 in 300 g na odr.	450	in	300;
R1	450 in 300 g na odr.	450	in	300;
Rta	675 in 450 g na odr.	650	in	450;
R2	375 in 250 g na odr.	400	in	250;
R3	300 in 200	g	na	odr.	300	in	2C0;
G _	240	in	160	g	na	odr.	250	in	150;
Dl	100 in 50	g	na	odr.	100	in	50;
D2	150 in 100 g na odr.	150	in	100;
D3	200 in 100 g na odr.	200	in	100.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi, udarniki in zamudniki. Sveže svinjsiko meso se deli v ro-zmeTju 1:0.80, prek. meso pa 1:0.70.
Mesarji naj se strogo ravnajo po navodilih — dele naj samo potrošnikom mesta.
Telečje meso prvenstveno na otroške živilske nakaznice, če potrošnik to želi.
Na trgu, Wolfova 12, Gajeva-pasaža, Gosposvetska 6, Zaloška 22, Tržaška 81, Celovška 54 in Miklošičeva 17 dele v ponedeljek 12. v torek 13. in četrtek 15. sept. od 6. do 12, v sredo 14. sept. pa ves dan od 6. do 12. in od 14. do 17. ure — V petek 16. sept. dele od 6. do 12. in od 11. do 17. ure prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom. — V soboto 17. sept. dele neprekinjeno od 6. do 17. ure vse prodajalne mesa.
Cena bo nabita na vidnem mestu v prodajalni. Odrezke in obračun je oddati Mestni klavnici v torek 20. sept.
DELITEV MILA IN PRALNEGA PRAŠKA
Potrošniki mesta Ljubljane si lahko nabavijo obrok mila, določen za meseo junij na odrezek za milo živilskih nakaznic za mesec avgust v sledečih obrokih:
R-l a jam, R-l a, R-ž 1, R-l b, R-ž 2, RA, R-2 a, R-2, R-3, D-l po 250 g, D-3 260 g,
D-2 400 g (čo je na razpolago 209 g toaletnega in 200 g pralnega). E-š 250 g na odrezek za milo vseh štirih tedenskih nakaznic.
Potrošniki G pa prejmejo na odrezek za milo 200 g pralnega praška.
Nadalje si potrošniki lahko nabavijo pralni prašek za mesec avgust in sicer na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 4 živilskih nakaznic za meseo avgust v sledečih obrokih:
R-l a jam 300 g, R-l a, R-žl, R-lb, Rž. 2 po 200 g, R-l, E-2a, R-2, D-2 po 150 g, D-l 750 g, E-š 200 g, proti odvzemu 4 glav tedenskih nakaznic za meseo av-
gnisž,
Milo in pralni prašek dele vse prodajalne racioniranih živil.
Milo in pralni prašek se deli od ponedeljka, 12. do vključno torka 20. septembra.
Pozivamo potrošnike, da si blago sigurno nabavijo v določenem roku, ker se pozneje ne bo več delilo.
TOVARNA SADNIH SOKOV IN MARMELADE. CELJE
nudi industrijskim kolektivom LR3 prvovrsten jabolčnik po maloprodajni ceni 12 din za liter, s 16% rabatom pri vsaki količini. Kupec mora imeti sode in odpremo izvršiti z lastnimi vozili. Naročila sprejemamo pismeno, brzojavno in telefonsko. Številka tele. fona Celje 359 ! Brzojavni naslov: Tovarna sokov. Celje. Oskrbite člane kolektiva s ceneno in dobro pijačo.
3729-1
gg			OS'
Si'OiteO -KA NADEL«, li
Poročila 8.30. 12.30, 14.80, 19.30 in 22.00.
8.00	Veder jutranji spored; 9.00 Nova zmaga konjiških usnjarjev; 9.30 L. M. Škerjanc: Sonetni venec — izvajajo: Rudolf Franci (Umor), Samo Smerkolj (bariton), Tomo Neralič (bas), zbor in orkester Slovenske Filharmonije — dirigent Samo Hubad; 11.00 Za naše delovne kolektive; 11.30 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba;
13.00	Pol ure za pionirje in cicibane — Pravljica o Srebrnokrilen (Iz povesti Iva. na Bučarja: Koča na Eobu); 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.45 Češke predigre; 15.00 Oddaja za naše podeželje — predavanje: Politični pregled, Trboveljska zmaga, Teden napredne knjigo, O cepljenju z BCG, Na sadnih plantažah Osojnika, Med dvema vojnama, Literarni sestavek; med vso popoldansko oddajo, vmes pester glasbeni spored: 19.00 Pojo in igrajo slavni umetniki; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Politični komentar iz Beograda; 20.15 Vedre melodije; 20.50 Najnovejša fizkul-turna poročila; 21.00 Neuspele operne premiere; 22.30 Plesna glasba.
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila 5.15. 6.20, 13.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00 uri.
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Ju-
tranji koncert; 12.00 Opoldanski koncert — na sporedu: P. I. Čajkovski: Koncert v fc-molu; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Oddaja za pionirje — Nekaj iz zgodovine zvezka; 13.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.00 Domača lahka glasba s plošč;
14.45	Samospeve pojo altjstka Bogdana Stritar; 15.00 Kulturni pregled; 15.10 L. v. Beethoven: Sonata v Es-duru za violino in klavir; 18.30 Hrvatski umetniki pred mikrofonom (prenos iz Zagreba);	19.00
Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Radijski dnevnik; 20.15 Pojo slovenski vokalni ansambli; 20.40 Ljudska univerza — Angelos Baš: Družbeno življenje starih Slovanov; 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev: Anton Lajovic; 23.30 Nočni koncert — na sporedu: J. s. Bach, W. A. Mozart in L. van Beethoven.
5£9
Umrli soi
Naznanjamo žalostno vest. da na« Je zapustil naš dobri oče, stari of o, «trlo Jože Fonda, posestnik, v Trnavi. Pogreb dragega pokojnika bo v ne» deljo popoldne ob 15 na pokopališče v St. Rupertu. — Trnava, 10. septem. bra 1949. — Žalujoči ostali. 3735-1
Umrl je moj predobri mož in naš skrbni očka Peter Geržinič. Pogreb bo 11. septembra ob 15 lz kapelice Sv. Petra na Žalah. — žalujoče rodbine: Geržinič. Šmid, Falter. 3737-1
Zahvale
Ob prerani smrti naše nepozabna mame stare mame, sestre, tete in svakinje Frančiške Pance, roj. Bab-Šek, se najiskreneje zahvaljujemo za izraze sožalja, za poklonjene ver.ee in cvetje ter vsem, ki so jo spremili do njenega prezgodnjega groba. — Ljubljana — Praha, 8.septembra 1949. — žalujoči ostali.	2725-1


NABIRAJTE GOBE — S TEM KORISTITE SEBI IN SKUPNOSTI
	
7*Per •	
PRODAMO KNJIGE — umetniške, znanstvene in antične. Ogled vsak dan v Jakopičevem paviljonu od 9—12 in 14—17.	172; 9-0
DVA MIZARJA in enega delavca zn priložnostno delo dvakrat tedensko po 2 do 3 popoldanske ali večerne ure iščemo. Naslov v ogl. odd. 17432-4 SUROVO KAVO kupuje kavama Emona.	174S7-6
KNJIGE: Izdaje Modre ptice. Hrama in Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige — Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 3.	SP 4-51
CANKAR:	ZBRANI SPISI, celotne
ali posamezne dele, kupi v vsaki količini Mladinska knjiga — Frančiškanska ulica 3.	SP 34-4
KNJIGE, znanstvene, poljudno znan. stvene ln druge, domače in tuje kupuje Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige — Ljubljana. Franči. škanska ulica št. 3.	SP 3-M
KUPIMO kompletno prednjo osovino z amortizerji za osebni voz Opel, Olympia (starejša tipa). Komite za zunanjo trgovino, Ljubljana. 17468-6 KROGLE ZA BALINANJE, več garnitur, kupi takoj Skladišče za gostinstvo LRS. Ljubljana, Čopova št. 54.	17473-6
KUPUJEMO pravo kavo, vsako količino. Slaščičarna in kavarna Volga (prej Petriček).	17222-6
KUPIMO narodno nošo z dežnikom, tudi delno, ostanke baržuna in svile, dekliško delovno sobo, pleteno garnituro, kombinirano sobo. Prodamo pianino, klavir, radio Telefun. ken. Zerdik Gelosa. omare, porcelan, kristal in preproge. Umetnina, Ljubljana, Vegova 10.	17505-6
KUPIMO rabljene zaboje vseh velikosti. Oblačila za žene in otroke, Ljubljana. Tyräcva 35b.	17612-6
DVOSOBNO stanovanje v Polju poleg postaje zamenjam za dvosobno v Ljubljani. — Ponudbe pod Dogovor na ogl. odd.	17489-19
DVOSOBNO komfortno stanovanje v centru Zagreba zamenjam za. dvosobno ali enosobno v Ljubljani. — Naslov; Kolčič Zvonimir — Zagreb, Adžije 15.	17287-10
MOTORNO KOLO Zündapp 200, številka 261498—S 00902, mi je bilo vza-to 8. septembra pred kavarno Union od 12—1 zvečer. Kdor ga izsledi, naj javi na naslov v oglasnem oddelku.	17514-14
POZABILA SEM v čakalnici Duplica, zeleno triko jopico. Tovariša, ki je sedel poleg mene, prosim, da jo vrne v naj bi. hiši v Duplici. 17*00-14 IZGUBIL SEM na poti iz Vrtojbe, Solkan. Ustnico z dokumenti. Najditelj naj jo vrne proti nagradi. Anton širok, Solkan. Gabrijelova ulica 36.	17504-14
NAJDENE NAOČNIKE v Streliški ulici, dobi lastnik v pisarni Zadruge prevoznikov, Streliška ulica št. 24, I. nadstr., desno.	17510-14
DNE 9. SEPTEMBRA sem pozabila v vlaku Ljubljana — Tržič ob 1.36 ženski dežnik. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi Gaber Olgi, tekstilna tovarna, Medvode. 17499-14 PROSIM OSEBO, pri kateri sem shranil kolo dne 4. sept., da javi svoj naslov na ogl. odd.	17497-14
IZGUBILA SEM 6. septembra žen. ko rdečo jopico od Rajona III. na Kodeljevem do Stepanje vasi. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi štepanjska 7- 17494-14 NA SLOVENSKEY JAVORNIKU od Koniča do Poskočne je bila izgubljena 8. septembra zvečer denarnica z izkaznicami. Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj doku. mente na švegelj Andrej, Podkoč-na H.	17495-14
OSEBO, kateri Je izroči! pokojni Samo Zadel okoli 10.'avgusta t. 1. pismo, naslovljeno na njegovo prvo ženo z določenim naročilom, prosim, da se oglasi čimprej pri njej ali sporoči naslov ogl. odd. proti odškodnini. Naslov potrebujem v zapuščinski zadevi.	17471-15
SREČKE
Državne razredne loterije I. razreda 13. kola bodo v prodaji ođ
12.	septembra do 12. oktobra. — Sedaj je čas, da kupite srečko, če se hočete udeležiti žrebanja v
13.	kolu. — Četrtina srečke 50 din,
polovica srečke 100 din, cela srečka pa- 200 din. — Srečke dobite pri Jugoreklam-u, Ljubljana, Tyr-ševa 11.	3732-1
BOEseassKŠ
Jacques Roumain
A6
Vladi
ir n rose
*MI gremo v boj, v sla-a-vo...« intonira Destine, a tokrat s trobečim in zmagoslavnim glasom, ki poživi zbor, kakor novo poleno ogenj in spev ori na drhtečem krilu julriije zarje, da ga čujejo zgodaj vstajajoči prebivalci Fends Hougea. »Jej, saj res, danes bo pogrebe, in tisti, ki spe s čelom na mizi pod uto, se prebude in zahtevajo kave; Debra ni "es čas zapustila Manuela, sirotica Anaiza prav tako ne. Ljubi se je stisnil v kot; zadnji spev, zadnji; proti obledelemu nebu se že kaže dan s še temnim, zmrzljivim drevjem in sosedje jemljejo slovo. Vrnili se bodo kasneje; izginjajo po stezah ped valovitimi akacijami in divje pegatke skačejo z vejevja in se zbirajo po jasah; petelini si kikirikajo z dvorišča na dvorišče dan, mlado žrebe nervozno rezgeče na savani. »Zbogom. Delira«, se pesv vi Laurelien. Malo okleva: »zbogom, Anaiza«; odzdravila mu s šibkim glasom; preveč sta jokali, nimata v ti :<;aii; zora lije skozi okno, toda Manuel je ne bo več videl; on spi za vse večne čase. Amen.
*
Preti deseti uri se pojavi na dvorišč'’ oče Aristotnčne. J&Se majhno oslico, ki kleni pod njegove težo in dobri mol drsa z nogami po prahu. Pozen je in žival je uporna; Aristomene ji zapiči s tako silo pete v boke, da se dvigne skoraj s tal.
Oblečen je v dolg plašč, ki Je moral biti si&oč črn, a zaradi častitljive starosti se mu leskeče sedaj, kakor divjemu golobu vrat.
Z izpodbudno kretnjo privzdigne klobuk in odkrije plešasto in bleščečo črepinjo:
— Dober dan, družba!
In vaščani ga vljudno pozdravijo.
Posadijo ga in Delira mu sama postreže s skodelico kave.
Aristomene sreba počasi; zaveda se svoje važnosti. Hrupni razgovori buče okoli njega, kakor bi mu izkazovali čast in njegovo rdečkasto obličje, ki nosi sledove črnih koz, znoji obilno zadovoljstvo.
V sobi so položili Manuela v krsto. Dve sveči gorita: ena ob giavi, druga ob nogah. Ljubi ogleduje sina. Nič ne joče, a usta mu kar naprej drhte. Ni gotovo, ali je opazil Anaizo. Ana si zakriva z rokami obraz, solze ji polže med prsti in toži, kakor otrok, ki ga kaj boli.
Zdaj pa zdaj zažene kaka tetka: Clairemise, Merllia, Destina, Celina, Irezile ali Georgina ali pa kaka druga, vreščeč krik in že jo vse spremljajo; zbor žalovalk napolni hišo z oglušujočim tuljenjem.
Možje se drže na dvorišču ali pa pod hodnikom. Govore tiho in grizejo cevčice svojih pip.
A Laurelien je v mrliški sobi. »Zbogom, vodja, nikoli več ne bom imel prijatelja, kakršen si bil ti; zbogom, brat, zbogom, tovariš!«
Obriše si vnic oči. Zamorca izlepa ne vidiš jokatj, a ta smrt ga le premagala ip ga ni sram.
Delira se ja vrnila in sedla nazaj na prostor pri krsti. Z enim izmed slamnikov, ki jih je pletel ob popoldnevih pod hodnikom, pahlja Manuelu v obraz, varuje ga pred muhami, debelimi muhami, kakršne vidimo samo ob pogrebih, in vzgibani plamen sveče obseva Manuelu čelo: »Na tvojem čelu je bila jasnoba, ko si se vrnil iz Knbe in niti smrt je ne more izbrisati;-z njo odhajaš v mrakove. Naj te vodi jasnoba iz tvoje duše skozi večno noč, da
najdeš pot do gvinejske dežele, kjer boš s predniki svojega rodu v miru počival.«
—	Sedaj pričnemo, odloči Aristomene.
Usta po knjigi in oslini za vsak list prst:
—	Molitev za umrle.
Žene pokleknejo. Delira je razklenila In prekrižala roke; oči je imela uprte v neko reč, ki jo je edino ona videla.
—	Iz dna brezna sem vpil k tebi, Gospod: Gospod, poslušaj 'moj glas.
Naj tvoja ušesa pozorno poslušajo glas moje molitve.
Aristomene čita kar se dä hitro; požira besede, ne da bi jih prežvečil; mudi se mu. Prijatelj Hilarion ga je bil povabil, naj pride k njemu po obredu na grog, in za ta dva piastra in petdeset stotink, ki jih prejmp tu, ni vredno, ne, se res ne izplača truditi.
—	Naj v miru počivajo. Amen.
—	Amen, odgovore pričujoči.
Aristomene si obriše teme, obraz in vrat z velikim svilenim robcem s kvadrati.
Navzlic naglici se veseli latinskih besed, ki jih Izgovori: vobiseum, saeculum in dominam, katere zvene, kakor udarci paličice po bobnu, da navadni prebivalci v občudovanju zamrmrajo: »Strela! ali je močan ta Aristomene, dal
Ob plahem, nosljajočem in svečanem polglasnem petju župnika se mu povzdigne glas. Ni bil zastonj dolga leta cerkovnik in da ni biio one obžalovanja vredne zgodbice z gospodinjo pri »duhovnem očetu«, bi bral še vedno v trški cerkvi mašo. Ej, to ni bila njegova krivda; »duhovni oče« bi sl bili morali vzeti v službo priletno žensko, namesto tiste okrogle in kakor pritlikava kura tolste mlade črnke. Ne vpelji nas v skušnjavo, se pravi.
Ce bi Imele besede kosti, bi se Aristomfene zadavil;
tako se žuri. Strani mu kar švigajo pod prsti in jih obrača kar po več hkrati.
— Viš ga, nepoštenega zamorca, si mir H Anton, ki ga opazuje od blizu.
Delira ne posluša njegovih drvečih besed, tistega svetega momljanja, podobnega daljnemu in nejasnemu hru-motu. Poleg Manuela je, vidi samo njega in se ziblje *na stolu, kakor bi stol skoraj ne mogel več vzdržati teže njene boli; je kakor veja v viharju, prepuščena bridki in brezkončni noči. »Milost, milost, milosti in rešitve te prosim. Gospod; vzemi me, kajti utrujena sem, stara Delira je tako strašno utrujena, Gospod. Pusti, da spremim sina na velike savano smrti, daj, da prebrodim z njim reko v deželo mrtvih; nosila sem ga devet mesecev pod srcem in vse življenje v srcu in ga ne morem zapustiti.
Manuel, aj, Manuel, zame si bii dvoje oči, moj dih, moja kri; s tvojimi očmi sem videla, kakor vidi noč skozi zvezde, dihala sem s tvojimi usti in odprle so se mi žile, ko je tekla tvoja kri; tvoja rana me je bolela in tvoja smrt ubila. Nobenega opravka nimam več na svetu. Ne preostaja mi drugega, kakor da čakam v kotičku življenja, kakor pozabljena capa ob vznožju zidu, kakor siromašna nesrečnica, ki izteza roko. »Usmiljenja prosim«, moleduje, toda usmiljenje, katero prosi, je le smrt. Pozdravljam te, Marija, devica nebeška, daj, da pride ta dan, da pride Jutri, da pride ce!6 danes. O, svetniki moji, o, moji loaji, pridite mi v pomoč; oče Legba, kličem te, sveti Jožfef, kličem te, Dambala Silgone, kličem te, Ogoun Shan-go, kličem te, sveti Jakob, kličem te, aj, Loko Atison, oče, aj, Gueđć Hounson, kličem vaju, Agoneta Rovo Doko Agonč*, kličem te; moj sinko Je mrtev, on odhaja, da prebrodi morje, odhaja v Gvinejo, zbogom, zbogom, poslavljam se od sinka svojega; ne bo ga več nazaj, odšel Je za vedno, joj, pogibel; Joj. žalost; joj, beda; joj bolečina!«
* Afriško-haitska božanstva.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knalljeva ulica štev. 5/11. s Telefon uredništva ln uprave štev. 55-22 do 5M6, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23, s Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Odgovorni
umlnitf Ranik tfranlf