Osnutek disciplinarnega zakona. Predložilo ,,Društvo učit. in šol. prijateljev okraja Logaškega" za glavni zbor ,,Zaveze jugosl. učit. društev". Poročevaleo Iv. Sega. I. Oddelek. O discipliniranju učiteljstva. Učitelj ts vo. § 1. Pod imenom ,,ueiteljstvo" je umevati vse učno osobje na javnih ljudskih in meščanskih šolah in to je podvrženo temu zakonu. KaznoTanje kršenja dožnosti. § 2. Učitelji, ki kršijo dolžnosti, naložene jim po njih shižbi ali prisegi, kaznujejo se brez razlike, naj bodo definitivno ali začasno nameščeni, z redovitimi in disciplinarnimi kaznimi, kakor se pač izkaže kršenje le kot nerednost ali pa z ozirom na njega način in velikost, na možno opetovanost in otežkujoče okolnosti, kot službeni pregrešek. Nikdar se pa ne more učitelja disciplinirati, ako se poslužuje postavno določenih pravic, ki mu jih jamčijo osnovni državni zakoni. Redovite kazui. § 3. Redovite kazni so: 1. Svarilo; 2. Izraz nezadovoljnosti; (ukor.) S. Opomin z zažuganjem disciplinarne kazni. Nijedna teh kazni se ne vpiše v ueiteljev personalni izkaz. Predno se učitelja kaznuje z opominom, se mu mora dati prilika do zagovora. Pravica kaznovanja z redovitirni kaznimi. § 3. Pravica kaznovanja z redovitimi kaznimi gre okrajnemu, oziroma mestnemu in deželnemu šol. svetu na podlagi sejnega sklepa. Vporabijo se v vseh onih slučajih, v katerih se ni hudo grešilo proti dolžnostim ali zelo oškodoval ugled šole in stanu. Pravno sredstvo proti redovitim kaznim. § 5. Proti svarilu in izrazu nezadovoljnosti ni pravnega sredstva. — Proti opominu more dotični učitelj tekom 14 dnij po dostavljenju pismene razsodbe, ki mora obsezati tudi utemeljitev, uložiti priziv na disciplinarni senat, kateri redovito kazen potrdi ali ne. Proti tej razsodbi ni nadaljnega ugovora. Disciplinarne kazni. § 6. Disciplinarne kazni so: 1. Graja deželnega Solskega sveta, preračunjena le na nravni uspeh. 2. Denarna kazen, ki lahko dosega 10% temeljne plače, a ta kazen se lahko plača tudi v 12 mesecnih obrokih. 3. Ukor. 4. Premeščenje in sicer: a) v isti plačilni razred z jednakim činom; b) v isti plačilni razred z jednakim činom, zvezano z denarno kaznijo; c) premeščenje v bližnji nižji plačilni razred (plačilno kategorijo) z jednakim činom; d) premeščenje v poljubni plačilni razred z jednakim činom; e) premeščenje v nižji čin, s kojim se pa mora vedno družiti prestavljenje v drug kraj. 5. Upokojenje na nedoločen čas z znižanjem normalne pokojnine. V razsodbi disciplinarnega senata določena pokojnina ne sme nikdar presegati dveh tretjin normalne penzije. 6. Odpuščenje iz službe. Tej kazni sledi izgnba naslova in pravica do penzije. Kazni, navedene pod točkami 3. 4. in 5., se vpisejo v nčiteljev personalni izkaz. Kazni pod 3. in 4. se morajo po preteku 3 službenih let izbrisati. Vse denarne kazui teko v ,,fond za poravnauje stroškov disciplinarnega postopanja naprara učiteljstvu". Katera navedenih disciplinamih kazni naj se uporabi, razsoditi je po velikosti pregreška, po težkoti službenega prestopka in po škodi, ki je nastala iz kršenja učiteljskih dolžnosti. *) Odpuščenje iz službe. § 7. Odpuščenje iz službe se le tedaj vporabi, ako se učitelja obsodi z ozirom na § 48, odstavek 3, postave z dne 2. V. 1883, dež. zak. št. 53. Vendar pa imajo udove in sirote takih kaznovanih učiteljev pravico do pgnzije, odgojnine, oziroma odpravnine. Pri odmeijenji penzije, oziroma odpravnine se je ozirati na službena leta kaznjenčeva. Pravica, kaznovati z dis ciplinarnimi kaznimi. § 8. Disciplinarno kaznovan more biti učitelj le po razsodbi disciplinamega senata, in sicer od tega potem, ko se je vršila preiskava in z akti določil prestopek ter bila ustna razprava. Sedež discip. senata. § 9. Pristojni disciplinarni senat ima svoj sedež na mestu dežel. Sol. sveta. Sestava disciplinarnega senata. § 10. Discipliuarni senat obstoji; 1.) Iz c. kr. dež. šol. nadzornika za ljudske in meščanske šole kot predsednika ali od njega določenega namestnika. 2.) iz dveh članov (in dveh namestnikov za slučaj zadržanja) c. kr. dež. šol. sveta, katera voli dež. šol. svet za dobo 6 let. 3.) Iz dveh c. kr. okraj. ali mestnih šolskih nadzornikov (in dveh namestnikov za slučaj zadržanja), katera določi dež. šol. svet. za dobo 6 let. Pri tem mora veljati načelo, da nikdar ne sme fungirati kot sodnik v disciplmarnem senatu okrajni ali mestni šol. nadzornik onega okraja, kjer službuje toženec. 4.) iz štirih za vsako zasedanje izžrebanib udov učiteljskega stanu. Volitev prisednikov disciplinamega senata iZ^itelJ|tV0l0Bk0.ftvu .^ §. 11. Prisednike digciplir ^ain izmed y § 1 ltnenovanega osobja dežecrnagoj, nai e °ajno m — ini 16 K, V. s1 *) Vsaka v § 1 navedenih nč Poleg P0§tnine3ga y IBUOoplinarno preiskavo. Na anonirane ovadbe se n;ih uoiteliskllvlpi,, -ei ^ua nas tc eiakavo. pismeno za čas 6 let in sicer tako, da je vsak okraj zastopan po enem priscdniku in enem namestniku ljudskega ueiteljstva, a kjer so pa meščanske šole, pa tudi iz zastopnikov teh Sol. Volitev sprejeti je dolžan vsak član- in sc more odkloniti le od slučaja do slnčaja na podlagi § 13. Izžrebanje učiteljskih prisednikov disciplinarnega senata. § 12. Izžrebanje izvrši v prisotnosti dveh članov dež. šol. sveta c. kr. dež. Sol. nadzornik vsaj 14 dnij pred vsako sejo. — Zatožencem kakor tudi izžrebancem se mora rczultat takoj, najkasneje pa po preteku 48 ur naznaniti. V lastni stvari ne sme nobeden iz učiteljstva voljcni Član disciplinarnega senata fungirati kakor član. Odklonitev članov disciplinarnega senata. § 13. Pri odklonitvi članov disciplinarnega senata pri § 9 se je ozirati na predpise kazenskcga reda (Strafprocessordnung). Zadržanje člana disciplinarnega senata. § 14. Ni eden član disciplinarnega senata ne sme brez posebno važnega vzroka izostati od sej. — Če je kak član disciplinarnega senata bil zadržan udeležiti se sej, je tisti obvezan, to neuiudoma javiti predsedniku senata, da pozovc namestnika. Sklepcnost disciplinarnega senata. § 15. Ta je sklepčen, ako jc prisotnih razvcn predseduika ozir. njega namestnika vsaj še 6 članov scnata. Upeljava discipli narne preiskave § 16. Upeljava disc. preiskave se izvrši po sklepu pristojnega okraj, ozir. mestnega šol. sveta ali c. kr. dežel. šol. sveta. Ukrep se mora tožencu z navedenjem tožbenih točk pismeno dostaviti. Pravno sredstvo proti temu ukrepu. § 17. Proti temu ukrepu, na čegar podlagi se uvede disciplinarna preiskava, ni dopustno nikako pravno sredstvo. Predpreiskava: 1. Po okraj. ozir. mest. §ol. svetu. § 18. Ako je za pripravo ustne razprave disciplinarnega senata potrebna predpreiskava, določi se v to svrho od predsednika pristojnega okraj. ozir. raestnega šol. sveta politični uradnik (pa ne pomožni) ali pa jo on sara izpelje. Ta mora vse stranke protokolarično zaslišati in zapisnike tožencu ali njegovemu zastopniku v opravičenje predložiti. Vsi zapisniki se morajo lastnoročno podpisati in po zaključku poslati c. kr. dcž. šol. svetu. 2. Po dežel. šol. svetu. § 19. Dežel. šol. svetu poslani akti se izroče visoki c. kr. dežel. vladi prideljenemu uradniku, da jih v določitev in razjasnitev istinitega dogodka natančno preišče in prouči. Ta ni le opravičen, temveč tudi obvezan, v potrebi vsc okolščine in dokaze službeno preiskati, če je potrebno svedoke pozvati in s tistimi dogodek protokolarično napisati. Toženec ali njegov zastopnik je vsaki čas pred sklepom predpreiskave tako pred okraj. ozir. mestnim šol. svetom, kakor tudi pred dež. šol. svetom opravičen zabtevati, da se zaslišijo od njega navedeni svedoki. Njemu ali njegovemu zastopniku pristoja v vsakem slučaju zadnja beseda v obrambo. Tako zaključene akte pošlje uradnik, ki je vodil poizvedbe, s svojimi predlogi in z utemeljitvijo deželnemu šol. svctu, kateri na to odredi ustavljenje disciplinarncga postopanja ali pa vršitev disciplinarne razprave. riklep o ustavljenju ali o vršitvi disciplinarne obravnave je dostaviti tožencu z vzroki vred. Odstop aktov pristojnemu sodišču. § 20. Ako bi se pri disciplinarni preiskavi izkazalo, da soobtožbe proti učitelju neresnične, je deželni šol. svet na toženeevo zabtevanje obvezan, storiti pri pristojnem sodišču kazensko ovadbo zaradi ,,razžaljenja na uradni časti" ali ,,obrckovanja" ali ^napačnega poročanja oblastvom" in temu odstopiti vse akte z utemeljenim sklepom ustavljenja vred. Ustna obravnava. § 21. Dan za ustno obravnavo določi predsednik disciplinarnega senata. Seje so navadno po štirikrat na leto; vendar je predsedniku dovoljeno, te po potrebi tudi vcčkrat sklicati. Pred sklepom ustne obravnave ima toženec ali njegov zastopnik zadnjo besedo. Nadaljne poizvedbe. § 22. Ako spozna disciplinarni senat za potrebno, da se zaslišijo priče, bodisi po političnem uradiiiku c. kr. vlade ali v sami ustni obravnavi, ali, ako se dovedejo šc druga dokazila v pojasnenje stvari, odrcdi primerno in v potrebi določi nadaljevanje obravnave na kak drug dan. Zastopanje toženega učitelja. § 23. Toženi(a) učitelj(ica) je upravičen, vzeti si za obravnavo, naj bo sam prisoten ali ne, zastopnika izmed učiteljstva ali odvetništva. Predsednik disciplinarnega senata labko zabteva osebno prisotnost toženca. Razsodbe dis ciplinarnega senata. § 24. Pred začetkom obravnave morajo vsi prisedniki disciplinarnega senata seči predsedniku v roko in obljubiti, da hočejo soditi po svoji najboljši vesti in vednosti in da se bodo pri razsojanju ozirali le na to, kar se bo pokazalo pri obravnavi. Predsednik jih mora opozoriti, da niso vezani na pozitivna dokazovalna pravila, temveč naj sodijo le po svojem prostem prepričanjn, izvirajočem iz vestnega pretehtanja vseh za iu proti navedenih dokazil. § 25. Z razsodbo disciplinarnega scnata mora obtoženi učitelj ali obdolženega kršenja dolžnosti biti oproščen, ali pa krivim spoznan. Zajedno mora biti v razsodbi izrečena disciplinarna kazen za krivim spoznanega učitelja in porriiitev stroškov. V posebno uvaževanja vrednih slučajib smejo se obsojencu vsi ali jeden dcl stroškov disciplinarne preiskave v primeri s stanjcm ,,zaklada za plačevanje stroškov disciplinarnega senata učiteljskega" pregledati. Razsodba se mora razglasiti takoj in po c. kr. dež. šol. svetu z razlogi vred najkasneje v 8 dneh dostaviti tožencu. Zapisnik. § 26. 0 ustni obravnavi se piše zapisnik, v katerem morajo biti zapisaua imena navzočih in važni podatki obravnave. Zapisnik podpišejo predsednik, zapisnikar in ena priča. Pravno sredstvo proti razsodbi. § 27. Proti razsodbi disciplinarnega senata more dcžel. šol. svet s sklepom ali pa tudi dotični učitelj uložiti priziv na c. kr. naučno ministrstvo. Prijava in izpeljava priziva. § 28. Priziv se mora prijaviti tekom 8 dnij po dostavljanju razsodbe. Vloži se direktno pri c. kr. dež. šol. svetu. Odlok c. kr. naučnega ministrstva. § 29. Naučno ministrstvo potrdi razsodbo disciplinarnega senata ali jo pa zavrže. V zadnjem slučaju razveljavi razsodbo in vrne stvar dež. šol. svetu, ki skliče s smiselno vporabo obstoječih predpisov nov disciplinarni senat. Obvestila disciplinarnih razsodb. § 30. Vsaka razsodba disciplinarnega senata, glaseča se na disciplinarno kazen, se objavi, ko je postala pravomočna, pristojnemu okraj. ozir. mest. šol. svetu in vpišejo se toČke 3, 4 in 5 § 6 tega zakona v personalni izkaz. Če se razsodba glasi na denarno kazen, obvestiti je o tem tudi dotični davčni urad. Izbris disciplinarnih kaznij. § 31. V personalnem izkazu vpisane disciplinarne kazni (§ 6 točka 3 in 4) morajo se po preteku treh brezmadežnih let na prosnjo dotičnega učitelja s sklepom disciplinarnega senata izbrisati. Kazen, navedena pod toeko 4. § 6 sme prenehati le v posebno uvaževanja vrednih slučajih. Suspendovanje od službe. § 32. Suspendovanje od službe odredi, izjemši one slučaje, v katerih sodišče zahtcva takojšnje odstavljenje, okrajni šolski svet s sejnim sklepom in sicer le tedaj, ako to neobbodno zahteva prospeh šole ali ugled učiteljskcga stanu. § 33. Proti temu sklepu sc more doticni učitelj tekom 8 dnij pritožiti pri dež. šol. svetu. Pritožba pa ne ustavi suspenzije. Učinek suspendovanja. § 34. Za časa suspendovanja dobiva učitelj le % svoje plače. Ako se pa ucitelj oprosti, mora se mu pridržani del njegove plače s 5 % obrcstmi povrniti. Ako je kaznovan od disciplinamega senata s kaznijo, navedeno pod § 6 točko 1, 2, 3 ali 4, odtegnejo se od pridržane plače stroški za disciplinamo preiskavo. Ostanek se izplača brez obresti. Ako se kaznuje s kaznijo 5 ali 6 § 6, pripade vsa pridržana plača ,,fondu za plačevanje stroškov učiteljskega disciplinarnega senata" in se od te vsote odtegnejo stroški za disciplinarno preiskavo. Kršenje disciplinarnega in zajedno občnega kazenskega zakona. § 35. Vsako kazensko sodišče je obvezano v slučaju, da se je izvršila proti učitelju radi kakega, po splosnem kazenskem zakonu prepovedanega dejanja preiskava, po pravomočnosti razsodbe akte poslati dežel. šol. svetu, kateri na tej podlagi sklene, ali se ima disciplinarno postopati ali ne. § 36. Če je kazensko sodišče učitelja obsodilo na kazen, vsled katcre isti izgubi volilno pravico v obč. zastop, tedaj ga more deželni šol. svet brez daljne obravnave odpustiti iz službe. Dež. šol. svet izdela odpustni dekret in ustavi plačo. § 37. Ako je učitelj po kazenskera sodišču kaznovan z drugo kaznijo ali pa oproščen, mora disciplinarni senat, če se mu potrebno zdi, po predpisih tega zakona izvesti disciplinarno preiskavo, v nasprotnem slučaji pa obvestiti dotičnega učitelja o svojem sklepu. Neprekoracnost rokov. § 38. Roki, ki jih ta zakon dovoljuje obema strankama, so neprekoračni. Zakasnele pritožbe se uradno zavračajo. Način dostavljanja. § 39. Kar se ima po tem zakonu dostaviti, je veljavno in pričenja rok, ako se dotičnemu dostavi osebno z njegovim podpisom ali priporočeno ali če se v njegovi odsotnosti nabije na vrata njegovega stanovanja. Zahtevanja odškodnine p o službenem prestopku. § 40. Odškodnine po službenem prestopku učiteljevim se ne morejo zahtevati disciplinarnim potom. II. Oddelek. O premeščenju učitelja na drugo službo. Zakonitost premešeenja. § 41. Stalnega učitelja se srae preraestiti v drug kraj le službenim potom, a zaslišati se mora prej okrajni, oziroma mestni šol. svet ali dež. šol svet — a temu mora pritrditi disciplinarni senat. Izvršujoč organ je tu dežel. šol. svet. Izvrsitev premeščenja. § 42. Disciplinarni senat mora sporočiti dotičnemu u5itelju vzroke, na podlagi katerih se ga premešča v drug kraj in ga pozvati, da se izrazi o njih v teku 14 dnij. — Ako se ne izreče v tem času, ukrene disciplinarni senat potrebno. Pravno sredstvo proti razsodbi. § 43. Proti ukrepu disciplinarnega senata ima pravico dežel. šol. svet ali pa kaznovani učitelj priziva na naučno ministrstvo v teku 30 dnij. Način premeščenja. § 44. Premeščenje iz službenih ozirov izvršiti se ima le tedaj, ako premeščeni učitelj ni gmotno oškodovan. Hkrati mu je povrniti selilne stroške. Opomba: Predloženi osnutek ni nikakor popolen t svojein obsegu, temveč naj tvori le nekako okostje popolnej- šemu disciplinarnemu zakonu, katerega predloži ,,Zaveza" — po vsestranskem pretresu pri letošnjem svojem zbovovanju — deželnim zborom Kranjske, Primorske in Goriške ter enketi, sklicani po inicijativi deželnega zbora štajerske kronovine za pretres disciplinarnega zakona, predloženega po poslancu gr. Stiirkgbu. — Osnutek naslanja se večinoma na disciplinami zakon, ki ga je predložila avstrijska nemška učiteljska zveza državnemn zboru in odbor ,,Zaveze štajerskih učiteljskih društev". — P. i. gg. delegatinje in delegatje se prosijo, da dobro preštudirajo ta osnutek —¦ kev le tem potom bo mogoče ustvariti kaj popolnega. Foročevalec. V znamenju ,,bobna". ,,Čiulna so Gospodova pota". Te svetopisemske besede so nam prišle na misel, ko smo pričeli premišljevati politično vrvenje kranjskega ozemlja. Kjer se nboben" oglaša, tam ni vse v redn, tako govori vsaj naš priprosti narod. In ljudski glas je božji glas. Boben se je oglasil tndi v kranjski deželni zbornici dne 21. in 23. junija; bobnanje so provzročili klerikalci. Klerikalna stranka je pričela tudi reševati vse socijalne probleme, socialno življenje pod utisom ,,bobna". Ustanovila je in še ustanovlja razna, kmeta gotovega pogiua in liberalnih krempljev — rešujoča konsumna društva, pri kateri se pa pojavlja jaka simptonična bolezen in sicer prav strašno delujoča, katero pa ozdravi kaj radikalno zdravnik ,,boben". Dan na dan čujemo in beremo: v vasi ,,X" je prišlo konsumno društvo na ,,boben"; ergo kmet veseli se, nboben" ti poje pesem o lepši (!"?!) bodočnosti. In v najnovejšem času so prenesli isti klerikalci svojo tako priljubljeno muziko ,,boben" v deželno zbornico, kjer se poleg kmetiškega vprašanja rešuje i — učiteljsko vprašanje. Ker že dolgo vemo, da zna naša ljuba klerikalnastranka kmetska vprašanja, in sicer življenskega pomena reševati edino le na nbobenski način", pričakovali smo, da prične na isti model reševati tudi učiteljsko vprašanje. In nismo se varali! nBoben:1 je storil svojo dolžnost in — učiteljsko najperečje vprašanje — je temeljito rešil — ^boben". Od nekdaj smo trdili, da so vse one »bobneče" besede o šolstvu in učiteljstvu, ki jih imajo naši klerikalni prijatelji tako radi na jeziku, le gola fraza. In nismo se zmotili niti za mišjo dlako. Seveda, kdor pozna naše klerikalne velmože, ne bo pričakoval od njih nikdar, da spolnijo to, kar obljnbijo. In obetali so ti gospodje že mnogo — mnogokrat. Zgodovina, ta učiteljica življenja, nas živo spominja, da je klerikalec vedno bil in bo — dvorezen meč — ki nikdar ne spolni tega, kar je obljubil. Vrnimo se le za nekaj mesecev v preteklost. Takrat je zborovala nSlomškova zveza" v nKat. dorau". Ondi je bilo dosti besedij, dosti obljubovanja, a inalo — recimo naravnost, nič — dejanja. Sedaj pa prebrskajmo nekoliko anale tega nZnamenitega" obč. zbora. Y 2. št. nSlov. Učitelja" dobimo črno na belem na str. 30 pod firmo nza" zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja se ni nihče zmenil1' — sledeči odstavek, ki govori cele folijante. — Odstavek se glasi: nŽe na zabavnem večeru(?!?) — (aha) — je rekel predsednik Jaklič ob pozdravu navzočih deželnih poslancev: Pozdravljam v prvi vrsti Vas, gospodje poslanci. Vaša navzočnost svedoči (!), da cenite delovanje krščanskomislečega (! ? ) učiteljstva, da bočete podpirati s svojega visokega mesta naše delovanje, da hočete(?!) uvaževati tudi naše gmotne težnje, ker veste, da le učiteljstvo, katero je prosto najhujšib gmotnih skrbij, se more z vso vnemo, z vso ljubeznijo žrtvovati svojemu svetemu zvanjn". — Pri občnem zboru se je g. državni in deželni poslanec dr. Žitnik dalje časa bavil z vprašanjem zboljšanja gmotnega stanja učiteljstva in je mej drugim rekel: ,,Jaz sem bil (!) vedno tega mneja, da je treba učiteljem povišati plače in sein to javno, tudi vpričo kmetskih svojih volilcev, povdarjal. (Kje pa?) Veliko bolj potrebno je, da se z denarjem, ki ga ima dežela na razpolago (aha! torej denar je tn!) — zboljšajo plače učiteljem, kakor da se v vsaki mali vasi ustanovi šola." — ,,Slov. Učitelj„ št. 12. pa piše na str. 191 na prvem mestu nDrobtin" tole: ,,Za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva na Kranjskem bode(!!) vložila*) ,,Slomškova Zveza'' po svojem predsednik«, poslancu Fr. Jakliču (!!) prošnjo na deželni zbor. V prošnji bodo (!!) izražene vse one zahteve, o katerib učiteljstvo (!!) opravičeno želi, da se kmalu izvrše. Pred vsem bode (!!) vloga na deželni zbor povdarjala glede plače enakopravnost učiteljev in učiteljic. Besedilo kinalu doslovno priobčimo. Oglejmo si te ravnokar citirane fraze natančneje. Kaki gimpelni mora biti krščansko-misleče učiteljstvo, že dejstvo kaže, da je g. predsednik ^Slomškove Zveze" porabil zabavni večer — po domače bi se reklo — ,,imenitno jih je potegnil-' — da se je s potrpežljivimi poslušalkami in poslušalci pozabaval. Kako zuajo ceniti gospodje poslanci ndelovanje .,krščansko-mislečega učiteljstva", so pa dovolj jasno pokazali dne 21. in 23. junija. Ironija! — Vse delovanje ,,krščansko-mislečega iičiteijstva" je vredno take nmačje godbe", kakršnjo so vprizorili gospodje poslanci dne 21. in 23. junija na svojem visokem mestu". Sicer si ne moremo tolmačiti, kako mnenje imajo gospodje poslanci o ndelovanju ,,krščanskomislečega učiteljstva". Ali si sploh domišljujejo, da tvori vso ,,Slomškovo Zvezo" edina Jakličeva oseba, seveda potem ni treba uvaževati gmotnega stanja tega učiteljstva, kajti takim gospodom ni treba zboljševati njih ngmotuega stanja" — ali imajo pa mnenje, da je vse delovanje vredno »mačje godbe" — in tako vprašanje se reši z nbobnom". Kako mnenje pa ima dr. Žitnik o povišanji plač učiteljstvu, je pa jasno pokazal deželni zbor dne 21. in 23. junija. Prav kratko: nZ bobnom!" In nboben" je priča, rda je treba uciteljem zboljšati plače," kaj ne, g. dr. Žitnik? Tako kaže izjava nparlamentarne komisije" z dne 26. junija, kjer se trdi, da se je jednoglasno sklenilo, povišati učiteljstvu plače z nbobnom". In ,,krščansko misleče učiteljstvo" sedaj ve, kaka je ona prošnja, katere ni vložil predsednik ,,Slomškove Zveze-1, poslanec Jaklič na deželni zbor; imela je obliko nčrepinje" in besedilo je odmevalo v deželni zbornici dne 21. in 23. jnnija. Radovedni smo, kako bode nSlov. Učitelj" objavil besedilo te prošnje. Svetujemo mu, da kupi toliko fonografov, kolikor ima naročnikov — da zamore vsakemu naročniku nazorno pokazati, kako teraeljito so znali klerikalni frazerji rešiti vjjrašanje o prošnji, ,,v katerib so izražene vse one zahteve, o katerib uciteljstvo opravičeno želi, da se — kmalu — izvrše !" *) Pa je ni vložila. Uredn. Rešila se je prošnja bliskoma. Potreboval je deželni zbor le dve seji in »krščansko-misleče učiteljstvo" lahko s ponosom zre na svoje gospode poslance, kateri so mu dali krnha v obliki nbobna". In sedaj je rešeno učiteljstvo in nprosto najhujših gmotnih skrbij" za nedogleden čas. Sedaj naj pa še kdo trdi, da je ,,kat. narodna" stranka nasprotna učiteljstvu. Popolnoma neosnovano je pa hujskanje gotovih krogov, da je kat. narodna stranka v deželnem zboru nasprotovala učiteljstvu. To bi bila morala storiti, ko bi jo vodila samo straukarska, politična načela. A to se ni zgodilo, marveč je iz prepričanja (!?) ,,vsetrikrat': glasovala za to, da se učiteljstvu zboljša gmotno stanje, v kolikor dopušča ,,dr. Šusteršič". (Glej nSlovenecu z dne 8. januarja 1902.) Govoril in priča nboben". Zaznamek učnih knjig za usposobljenostno preizkušnjo za meščanske šole. Ker c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in uieščanske šole drugih kronovin razglašajo zlasti po neinškib učit. listih in koledarjih zaznamek učnib knjig, po katerih se učitelji pripravljajo za usposobljenostno preizkušnjo za meščanske šole, smo tudi mi naprosili ravnateljstvo c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani, da nam je izročilo tak zaznamek, ki ga tukaj priobčujemo v porabo tistim učiteljem, ki hočejo delati dotično preizkušnjo. Obseg učne tvarine za vse tri skupine in iz vseb predmetov natanko predpisuje ministrski ukaz z dne 31. malega srpana 1886, št. 6033 (min. ukazni list št. 52 iz 1. 1886), ki je ponatisnjen tudi v knjigi Fr. Heinz, Handbucb der Gesetze und Verordnungen iiber das Volksscbuhvesen fiir Krain, str. 369—380, in v knjižici: Vorscbriften iiber die Heranbildung von Lebrern fiir allgeineine Volksschnlen und Burgerscbulen in Osterreicb, Wien, k. k. SchulbucherVerlag, 50 h. I. Slctapiraa. A) Padagogik. a) P s y c b o 1 o g i e: Dr. G. A. Lindner - Dr. Fr. Lukas, ,,Lehrbuch der empirischen Psychologie" (insbesondere die Abschnitte, welcbe mit Erziehuug und Unterricbt im Zusammenhange stehen). b) Logik: Dr. G. A. Lindner-Dr. Ant. v. Leclair, ,,Lehrbuch der allgemeinen Logik" (besondere Beriicksichtigung erfordert die Lehre vom Begriff und die Wissenschaftslehre). c) Erziehung und Unterricht: Dr. G. A. LindnerDr. Theodor Tupetz, ^Allgemeine Erziehungslehre" ; Dr. G. A. Lindner oder Dr. Theodor Tupetz ,,Allgemeine Unterrichtslehre". — Zur Erganzung: Dr. Froklich, ,,Die wissenscliaftliche Paedagogik Herbart-Ziller-Stoys" und ,,Die Grundlegung in Dr. W. Rein's, nTheorie ,und Praxis des Volksschulunterrichtes", nDas erste Schuljabr". d) Geschichte der Paedagogik: Dr. Jos. Lukas, ,,Geschichte der Erziehung und des Unterrichtes". e) Lekture: Die paedagogischen Klassiker, herausgegeben unter Redaction v Dr. G. A. Lindner (darunter in erster Linie Comenius Bd. I., Pestalozzi, Bd. III. und XVIII. Diestenveg, Bd. VII., Niemayer Bd. IV. und V., Salzmann, Bd. XVI. und XVII., Vives Bd. XIV.), ferner Fenelons, Lokes, Rousseau's und namentlich Herbarts und Zillers Werke paedag. Inbaltes. B) Slovenski jezik. 1) isket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje sole, z znanstveno glasoslovao in debloslovno poglobitvijo. 2) P o e t i k a po Sketorem 81ovenskem berilu za V. in VI. gimn. razred; zgledi iz slov. literature. 3) L i t e r a r n a z g o d o v i n a: Sketova Slovenska slovstvena čitanka, popolnjena z branjem dr. Glaserjeve Zgodovine slovenskega slovstva; zlasti je poznati življenjc in delovanje sv. Cirila ia Metoda, dobo TrubarjeTO, Vodnikovo, Prešernovo in glavne pesaike in pisatelje od I. 1848—1890. Druge slovanske literature je poznati ondi, kjer so imele zvezo s slovenskim slovstvom. 4) Kandidat mora iz svoje lektire poznati Vodnika, Prešerna, Jenka, Stritarja, Levstika in Gregoreiča; znana mu morajo biti dela Jurčičeva, Erjavčeva in nekatere povesti Kersnikove. C) Deutsche Sprache. a) Grammatik: Willomitzer, Deutsche Grammatik fiir Gymnasien. b) Methodik: Saatzer, Methodik der Unterrichtssprache. c) Metrik und Poetik: Holczabek, Deutscbe Metrik und Poetik (Wien, Graser). d) Literaturgeschichte: Knmmer-Stejskal: ^Leitfaden fiir den Unterricht in der deutschen Literatar" und ,,Einfiibrung in die deutscbe Literatur"; zur Erganzung Dr. Franz Proscb: ,,Literaturgeschichte fur Gymnasien''. AuBerdem empfehlenswert fiir altere Literaturgescliicbte: Dr. Ferd. Kbull: ,,Deutscbe Literaturgeschichte vom Anfange bis zum Ende des 13. Jakrhundertes". c) L e k t u r e: Die letzteu vier Bande des KumuierStejskalschen Lesebucbes fiir Gymnasien. Die wichtigsten Werke Lessings, Goethes, Scbillers, Grillparzers, Gustav Freytags, Sckeffels. Empfehlenswert ist Prof. A. Mayers: Moderne deutscbe Diehter fur Sckule und Haus. (Wien, A. Pichlers Witwe und Sohn). D) Geographie und Geschichte. I. Geographie. Ein besouderes Gewicbt wird auf eine genaue Kenntnis der geographischen Verhaltnisse der innerosterreicbischen Lander und auf die Ubung im Zeicbnen von Kartenskizzen gelegt. Lehrbiicher: Supan, Geographie fiir osterreichische Mittelschulen. Seibert, II. Theil: Osterreich-Ungarn. Seibert, III. Theil: Matbematische Geographie. Seibert, Methodik des geogr. Unterrichtes. Zur L e k t ii r e wird empfohlen : Umlauft, Geographie von Oesterreicb-Ungarn. Seydlitz, Geographie, Ausgabe C. Za slovenski učni jezik vrhutega še: V. Bežek, Zemljepis za II. in III. gimn. razred, Fran Orožen, Metodika zemljepisnega pouka. II. Geschichte. Lehrbiicher: Gindely, Geschichte fiir Obergymnasien. Tupetz, Gescbichte der osterreichisch-ungarischen Monarchie. Rusch, Metkodik des gescbiclitlicben Unterrichtes. Die Gescbichte von Vertrage zu Verdun bis zur Gegenwart 1878 ist synchronistisch durchznnehmen. Zur Lektiire wird empfoblen: Weber, Allg. Gescbicbte, Ausgabe iu 2 Banden. Fr. M. Mayer: Geschicbtc von Osterreicb-Ungarn. Za slovenski učni jezik vrhutega še: Jos. Stare: Občna zgodoviua. II. Slciapina. A) Paedagogik (kakor za I. skupino). B) Naturgeschichte. Zoologie: »Leitfaden der Zoologie von Dr. V. Graber-1 oder ein anderes in den Mittelscbulen eingefiibrtes Lehrbucb vom gleichen Umfange. Der Inhalt der wichtigsten "VVerke und Sehriften, die sicb rait der heimatlicben Fauna bescbiiftigen. Somatologie und Gesundbeitslehre: Der fur Lehrerbildungsanstalten vorgescbriebene Lehrstoff nach Hanausek, nLehrbnch der Somatologie." Botanik: ,,Kurzes Lehrbucb der Botanik v. Prantl" oder ein anderes Lebrbuch votn aknlicheu Uinfange, z. B. Bubenček, ,,Lehrbucb der Botanik fiir Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten". Kenntnis nnd Ubung im Bestimmen der wichtigsten Reprasentanten der Phanerogamen. Die Literatur der heimatlichen Flora. Mineralogie: ,,Leitfaden der Mineralogie und Geologie fiir die oberea Klasseu der Mittelsckulen von Biscbing und Hochsteter". Genauere Kenntnis der geologischen Verhaltnisse des Heimatlandes. Mineralogische Literatur des Heimatlandes. Za slovensko terminologijo vrbiitega še: Erjavec, Mineralogija; A. Pavlin, Rastlinstvo; Pokorny-Erjavec, Živalstvo; Woldricb-Erjavec, Somatologija. Methodik: Der Unterricht der Naturgeschichte an der Volks- und Biirgerscbule. Von Dr. Emanuel Witlaczil, Wien, bei Alfred Holder. C) Physik. Die Naturlehre fur Lehrer- und Lebrerinnenbildungsanstalten von Dr. A. Kaner I., II., III. Theil" ist nach einem Lehrbuche fiir die oberen Klassen der Mittelschule etwa Lehrbuch der Physik von Dr. Ignaz Wallentin (Ausgabe fiir Gymnasien) zu erganzen, wie folgt: 1. Gesetze der gleichformig beschleunigten Bewegung. 2. Arbeit, Effekt einer Kraft; Energie (kinetische und potentielle). 3. Zusammensetzung zweier Krafte, welche an zwei untereinander fest verbundenen Punkten eines starren Systems wirken und deren Richtungen in einer Ebene liegen — Resultierende paralleler gleich und entgegengesetzt gerichteter Krafte. 4. Schwerpunkt. 5. Stabiles, labiles und indifferentes Gleichgewicht; Standfestigkeit. 6. Bedingungen fur die Brauchbarkeit der gewobnlicben Wage. 7. Zentralbewegung (Zentripetalbeschleunigung-Zentrifugalkraft) — Planetenbevvegung — Keplers Gesetze der Planetenbewegung ¦— Ableitung (Priifung) des Nevvtonschen Gravitationsgesetzes aus der Bewegung des Mondes. 8. Princip zur Bestimmung der Beschleuuigung vermittels des Pendels. 9. Aerometer, Volnmeter, Densimeter, Procent-Aerometer. 10. Diffusion (Eadosmose). 11. Gesetze v. Mariotte und Gay-Lussac und Zusammenhang z\visehen denselben. 12. Gefafibarometer — Aneroidbarometer — Nakeres uber den Luftdruck (periodisch regulare und irregulare Variationen). — Gesetze iiber die Abnahme des Luftdruckes rait der Erhebung iiber der Meeresfliiche. Prinzip der barometrischen Hohenmessung. 13. Gesetz vom Buys-Ballot; Doves Winddrebungsgesetz. 14. Manometer (Heberbarometer-Kompressionsbarometer). 15. Kondensation von Diimpfen und Gasen (kritische Temperatnr, absoluter Nullpunkt). 16. Messung des Feuchtigkeitsgehaltes der Luft. 17. Bestimmung der speciellen Warme fester, fliifiiger und gasformiger Korper. 18. Bestimmung der Scbmelz- und Verdampfungswarme. 19. Das rnebanische Aequivalent. 20. AVirkungsgesetz der elektrischen Krafte. 21. Bestimmung der Fortpflanzungsgesclivvindigkeit der Reibungselektrizitiit in einem Kupferdrahte. 22. Die Akkumulatoren. 23. Das Ohm'sche Gesetz. 24. Die elektrischen Masseinheiten. 25. Apparate zum Messen von Stromstarken. 26. Der Ruhmkorffsche Funkeninduktor. 27. Magnetelektriscbe Maschinen. 28. Transversal nnd longitudinal scli\vingende Bewegung. 29. Interferenz der Wellen. 30. Klang; Schwebungen und Stosse; Dissonanz und Consonanz; Dopplers Princip. 31. Prinzip fur die Bestimmung der Fortpflanzungsge8cbwindigkeit des Lichtes von irdischen Lichtquellen nach Fitzeau. 32. Der Spiegelsextant. 33. Ableitung und Diseussion der Formeln fiir die Reflexion des Lichtes an spbaerischen Spiegeln und fiir die Brecbung des Lichtes in spharischen Linsen. 34. Achromatische Prismen und Linseasystetne. 35. Bestimmung der VergroBerung einer Lupe, eines Mikroskopes, der Fernrohre. 36. Interferenz des Lichtes. 37. Polarisation des Lichtes (durch Reflexion, Norremberg's Polarisationsapparat — durch Brechung, Plattensatz, Kalkspat, NikoFs Prisma). 38. Doppelbrechung. 39. Die Gestirne und ihre tagliche Bewegung. 40. Bestimmung der Mittagslinie und der Polhohe eines Ortes. 41. Die jabrliche Bewegung der Sonne. 42. Das Wichtig8te iiber die Bewegung der Erde, des Mondes und der Planeten. 43. Bestimmung der Dimensionen der Erde. 44. Bestimmung der geographischen Lange und Breite. 45. Bestimmung der Dicbte der Erde. 46. Erklarung der Ebbe und Flut. Za slovenski učni jezik vrhutega še: A. Senekovič, ,,Osnovni nanki iz fizike". D) Mathematik und Geometrie. a) Lehrstoff. Arithinetik und A1 gebra. Die vier Grundrecbnungsoperationen. — Verhaltnisse, Proportionen. — Gleichimgeu des I. Grades. - Potenzieren, Radizieren. —• Logaritbmieren. — Gleichungen des II. Grades. — Zinseszins und Rentenrechnung (von den Progressiouen, was zuin Verstandnisse der Rentenrechnung erforderlich ist). Geometrie. Planiinetrie. — Stereometrie — Ebene Trigonometrie. — Genaue Kenntnis der flir die Burgerschulen approb. Lehrtexte und des vorgeschriebenen Lebrstoffes nebst methodischer Behandlung desselben. b) L e b r b ii c h e r: Lehrbucb der Aritbmetik fiir die oberen Klassen der Gymnasien und Realschulen von Dr. Franz Wallentin. — Lekrbuch der Geometrie fiir Obergymnasien von Dr. Jos. Hočevar, oder die Lehrbiicher der Arithmetik und Algebra und Geometrie fur die oberen Klassen der Gymnasien von Dr. Franz Ritter von Močnik. Im letzten Falle geniigen die dem Lebrtexte hinzufiigten Aufgabesammlungen. c) Fiir die specielle Metkodik: Der Unterricht iu der Volksscbule von Dr. Fr. Ritter v. Močnik. — Metbodik des Unterricbtes ia der Geometrie von Konrad Kraus. III. Skupina. A) Pedagogika (kakor za I. skupino). B) Matematika (kakor za II. skupino). C) Freihandzeichnen. Siehe Art. III. Lehrbefahigungsprufung fiir Biirgerschulen Heinz S. 369, beziehungsweise S. 347. Innerbalb dieser Forderungen ist ervrunscht einige Fertigkeit iua Stilisieren von Pflanzenformen und deren Anwenduug im Ornamente. Nothwendig ist weiters: Gewandbeit im Skizzieren der JSTatur. Empfehlenswerte Werke. a) Zum Studium: 1. Eine von den Zeichenschulen von Hein oder Eichler oderBlachfellner-Bohm-Eichinger und Wachter oder das geometrische Ornament von Andel. 2. Das polychrome Flacbornament von Andel. (Verlag Waldheim, Wien). 3. Anleitung zum freien Zeicbnen nach Modellen von Andel. Verlag Waldheirn, Wien. 4. Grundziige der Farbenlebre von Andel, Verlag Holder, Wien, oder Farbenlehre von Eichler. Verlag Klinkbardt, Wien. 5. Kunststilunterscheidung von Schmid, Verlag von Herman Lukaschik, Milnchen. 6. Grundzuge der ornamentalen Formen- und Stillehre von A. Hanser, Verlag Holder, Wien. JJ Zur Lektiire: 1. J. Liberty Tadd rNeue Wege zur kiinstlerischen Erziehung". Verlag Voigtlander, Leipzig. 2. Prangs kurzer Lebrgang iin Formenstudium und Zeichnen, iibersetzt vonHerman Lukas. Verlag Kunstner, Leipa. 3. Ad. Boldt, Lehrbuch des Zeichenunterrichtes fiir Praparanten, Seminaristen und Lehrer. Verlag Hinstorifsche Hofbuchhandlung, Wismar. D) Schonschreiben. a) Zum Studium und Darnachhaltung: 1. rMetbodik des Schreibunterrichtes" vou Jos. Ambros, iVerlag Pichlers Witwe & Sohn. 2. AufSer den in diesem Werke ervvahnten Schriften wird nocb die Nadelscbrift verlangt. In diesem Zwecke werden u. a. erapfohlen: »Emanuel Bayrs's Scliriftvorlageii", Verlag Picblers Witwe & Sobn, Wien. b) ZurLektiire: Der Schreibunterricht nach den Forderungen der Gegenwart von Erdmann Sack, Verlag Diivsche Buebbandhmg, Leipzig. Dodatek. I. Zaznamek učne tvarine in učnih knjig za specialno iz- kušnjo iz francoskega jezika za meščanske šole. Franzosische Sprache flir Burgerschulen. I. Priifungss toft: Die Priifung hat zu ergeben, dass der Examinand die betreffende Spracbe, sowie jeue Sprache, deren er sich bei dem Unterrichte bedient, nicbt nur korrekt spricbt und scbreibt, sondern, dass er auch ein eingehendes grammatiscbes Verstandnis und die Fahigkeit bezitzt, anderen den Unterricht zu erteilen. Nebstbei ist einige Bekanntscbaft mit der neueren Literatur der betreffenden Sprache zu fordern. (M. E. vom 1. Mai 1871, Z. 593, M. V. Bl.-Nr. 27 ex 1871). II. Lehrbiicher: 1. Schuhverke vou Becbtl; Pbonetik von Victor oder Grammatik vou Dr. Boerner. 2. Fiir Literatnrgeschichte geniigt Bougeants Precis ; 3. Literaturgeschichte von G. Lanson ist zu lesen uud besonders die moderne Literatur zu beriicksichtigen. 4. Neuere Scbulliteratur und Bekamitscbaft mit den neuen Lebrmethoden fur Sprachunterricbt. II. Zaznamek učne tvarine in učnih knjig pri izkušnji za učiteljice ženskih ročnih del. 1. Obseg učne tvarine natanko predpisujejo §§ 84—88 miuistrskega ukaza z dne 31. malega srpana 1886, št. 6031 (min. ukazni list št. 50 iz 1. 1886). Ta ministerski ukaz je tudi ponatisnjen v knjižici : nVorschriften iiber die Heranbildung und Priifung der Lehrer fiir allgemeine Volksschuleu und Burgerschulen, Wien, k. k. Schulbucher-Verlag, 50 h. Za slovenski učni jezik vrhutega še: Pavla pl. Renzenberg, Ženska ročna dela: I. Kvačkanje, II. Pletenje. 2. Aus der Erziehungslebre: Schulerziebung (Tupetz, Allgemeine Erziehungslebre §§ 38—49), fiir Biirgerschulen kommt noch binzu: Der Grundzatz der Anschaulichkeit (Lindner, Unterrichtslehre, § 48), Begrifi der Analyse und Syntbese (Lindner, § 35), Lehrform (Lindner, § 40). IU. Zaznamek učne tvarine in učnih knjig pri izkušnji za otroške vrtnarice. 1. Obseg učne tvarine predpisujejo §§ 93—100 ministerskega ukaza z dne 31. malega srpana 1886, št. 6031 (ministrski ukazni list št. 50 iz 1. 1886). Ta ministrski ukaz je tudi ponatisnjen v knjižici: ,,Vorscbriften iiber die Heranbildung der Lebrer fiir allgemeine Volkssebulen und Biirgerscbulen, Wien, k. k. Schulbiicber-Verlag, 50 h. 2. Učne knjige: Vel. katekizem, — Fiscber, der Kiudergarten. — Kohler nn Seidel, Buch der Erzaklungen. — Kummer, Branky, Hofbauer, Lesebucb fiir osterr. allg. Volkssehulen, V. Theil. — Weinwurm, Allgemeine Musiklehre. — Weinwurm, Elementar-Gesangsbucb. — Nedved, Slaveek, I. in II. zv. — Lindner-Tupetz, Erziehungslehre, zlasti §§ 1—5, 8—10 in 27—37. — Pomožna knjižica: FuntekHey, Petdeset basni za otroke. — A. Funtek, Zabavišče slovenskim otrokom. — Ivan Mercina, Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole. C. kr. umetiio-obrtna strokovna šola v Ljubljani dobi s pričetkom šolskega leta 1902/1903. novo organizacijo, ki postavlja zavod na širše stališče, kakor ga je imel do sedaj. Vpelje se namreč nov pripravljalni tečaj z dvema letnikoma, v katerega se bodo sprejemali še v ljudskošolski obveznosti stoječi dečki in ki bode imel nalogo, pripravljati sploh za katerikoli obrt. Ta tečaj bode nadomešcal spodnje razrede srednje šole, a vse predmete bode gojil le z ozirom na potrebe prihodnjega obrtnika, ne oziraje se na nepotrebna teoretična izvajanja. Namenjen je torej onim dečkoin, ki so sedaj vstopali v srednjo šolo samo zategadelj, da si za pribodnji obrtni stan pridobe več znanja i podlage, niso pa nameravali študirati dalje. Ker pa učni načrt srednje šole ni prikrojen za obrtnika, se morajo taki učenci baviti z mnogimi predmeti, ki niso v nobeni zvezi z njihovim prihodnjim stanom. Tako izgube dokaj časa in prilike, pravilno izkoristiti šolska leta v svoje svrhe. — Temu nedostatku naj odpomore novi pripravljalni tečaj. V ujein se bode poleg verouka, slovenskega in nemškega jezika, poučevalo še v nastopnih predmetih: Zemljepis, prirodoslovje, fizika, obrtno računstvo, prostoročno risanje (8 ur na teden), risanje po modelih in po natnri (6 ur na teden), geometrija in geometrijsko risanje (6, oziroma 4 ure na teden), kaligrafija in risanje pismen, modeliranje. Z ozirom na prihodnjega obrtnika se bode gojil tudi rokotvorni ponk in sicer v I letniku po 10, v II. letniku po 14 ur na teden. Učenec, ki je dovršil pripravljalni tečaj, labko vstopi v I. letnik jednega ali drugega strokovnega oddelka na umetno-obrtni strokovni šoli, da postane podobar, mizar, i.t.d., ali pa gre h kakemu drugemu obrtu in si poišče primernega mojstra. Zavod bode imel torej s pričetkom prihodnjega šolskega leta nastopne oddelke: I. Dnevno šolo za obdelovanje lesa z dvorazrednim pripravljalnim tečajem in s peterimi strokovnimi oddelki (za stavbno in pohištveno mizarstvo, za lesno strugarstvo, za lesno rezbarstvo, za kiparstvo in pletarstvo). II. Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s tremi strokovnimi oddelki (za umetuo vezenje, za šivanje čipek in za pletenje čipek). III. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočni ke. IV. Javno risarsko šolo za deklice. Vsprejemni pogoji so naslednji: A.) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa: Za vsprejem v I. razred p ri p ravlj alnega tečaja se zahteva: 1.) dokaz, da ima prosilec ouo znanje, ki tvori učni smoter šestega letuega tečaja obče ljudske šole; 2.) dokaz, da je prosilec dosegel dvanajsto leto svoje starosti ali da je bode dosegel v teku solarnega leta, v katerem je bil vsprejet. Z vstop v II. razred pripra vlj alnega tečaja se poleg dokaza, da je prosilec dosegel 13. leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku solaruega leta, v katerem je bil vspiejet, zabteva tudi dokaz onega znanja, ki je pogoj za uspešno obiskovanje dotičnega pouka, oziroma onega znanja, ki tvori učni smoter I. razreda pripravljalnega tečaja. Za vsprejem v I. razred strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno mizarstvo, za lesno strugarstvo, za lesno rezbarstvo in za kiparstvo je potrebno, da je prosilec 1.) dosegel 14. leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku dotičnega leta, v katerem je bil vsprejet, in 2.) da je pripravljalni tečaj lastnega ali druzega enako organiziranega zavoda, ali dva razreda obče rokodelske šole, ali III. razred meščanske šole, ali tri razrede srednje šole absolviral z najmanj zadostnim uspehoru. (Pri učencih, ki prestopijo iz gininazije, se redi iz latiuskega, oziroma grškega jezika ne jeinljejo v poštev.) Za vsprejem v strokovni oddelek za pletarstvo se zahteva : 1.) dokaz, da je prosilec dosegel 14. leto svoje starosti  ali da je bode dosegel še v teku dotičnega leta, v katerem je bil vsprejet; 2.) dokaz, da je prosilec zadostil državnemu ljudskošolskemu zakonu glede obiska ljudske šole. Za vstop v kak višji razred mora prosilec eventualno s sprejemnim izpitom dokazati, da ima ono znauje in one spretaosti, ki odgovarjajo vsaj učnemu smotru prejšiijega razreda, oziroma razredov. B.) Na dnevni šoli za uinetno vezeuje in čipkarstvo. Za vsprejem v I. razred kakega strokovnega oddelka je potrebno, da je prosilka 1.) dovršila 14. leto svoje dobe ali da je bode dosegla še v teku dotičnega leta, v katerem je bila vsprejeta, in 2.) da ima ono znanje, ki tvori učni smoter 6. letnika obče ljudske šole. Izjemoma more ravnatelj vsprejeti tudi deklice, ki so prezgodnjega telesnega razvoja ia so spolnile 12. leto, če so zadostile sub. 2 navedenim pogojem. Za iziedne učence in učenke, kise hočejo le v nekaterih predmetih izobraziti in le nekatere praznine svojega znanja popolniti, ni nikakih posebnih predpisov glede vsprejema. Zabteva se le ono znanje, ki omogoči obiskovalcu z uspehom slediti dotičnemu pouku. Glede pletarskega oddelka omenjamo, da traje pouk v njem samo za take učence tri leta, ki hočejo pozneje pletavstvo gojiti kot samostojni obrt in ki zato potrebujejo dokaza usposobljenosti. Učenci, ki se naraeravajo s pletarstvom pečati le kot z domačim obrtora, dosežejo svoj namen že v 1—2 letih. Vjavni risarski šoli za moške se poučuje vsako nedeljo od 9.—12. ure in sicer od 1. oktobra do 31. maja. Tu imajo osobito stavbni delavci in podjetniki priliko, seznaniti se z zabtevami svoje stroke in se vaditi v risanju. V javni risarski šoli za dame je pouk vsako sredo in soboto popoludne. Risanje se tu vrši večinoma po naravi, a kultivirajo se tudi vse druge stroke, kar se ravna po željah in po usposobljenosti posamezne obiskovalke. Z ozirom na pomen obrtnega šolstva za naše ljudstvo in na dejstvo, da je obrten pouk osnovau na ljudskošolski podlagi, je vsekako potrebao, da pozna učiteljstvo osnovo največjega domačega obrtuega zavoda; le potein more v mnogih slučajib dajati primerne svete in marsikak talent napotiti na pravo pot. S. D o p i s i. Kranjsko. Iz Ijubljanske okolice. Zapisnikredneletne učiteljske konferencezaokraj Ljubljanskaokolica, ki se je vršila dne 24. julija 1902 ob 9. uri zjutraj v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani po priloženem dnevnem redu. Ad 1.) Ob 9. uri se je zbralo učiteljstvo v telovadnici I. mestne ljudske šole v Ljubljani. G. predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik prof. V. Zupančič otvori skupščino s pozdravom učiteljstva iu irnenuje svojim namestnikom gosp. Fr. Paplerja iz Borovnice. Vslcd predloga g. Lavtižarja sta bila per acclamatiouem voljena zapisnikarjema: učiteljica gdč. J. Zemljan in naducitelj g. J. Trošt iz Toniišlja, ki sta takoj prevzela svoj posel. Zaradi poznejše volitve treb delegatov v dež. učit. konferenco prečita predseduik vse one ude kouference, ki imajo pravico voliti in voljeni biti, ter slednjič še one, ki imajo samo posvetovalen glas. Vseh volilcev je bilo 51. (Gdč. A. Pour na dopustu.) Od gg. katebetov se ni nikdo udeležil skupščine. Ad 2.) Predsednik prečita potem najprej še odloke šol. oblastev, ki so se že ali se šele dostavijo šol. vodstvom, zlasti odlok zaradi ponavljalnice dto 18. aprila 1902, št. 489. Učni načrti so že izdelani in jib šol. vodstva dobe kmalu, ako ne bodo še poslani na c. kr. naučno mmisterstvo. Ravno tako omeni tudi zaradi sklepa lanske konference zlasti hospitiranje, ki se pri nas ali sploh ne more ali bi se vršilo le s težavo ob konferenci, ker nima okraj v Ljubljani nobene šole. Pregled splošnih učnih načrtov najpopreje prevzamejo gg. delegatje za dež. učit. konferenco. Vsakoletni skupni elaborat t. j. njega tema, se razglasi vprihodnje prej kot letos. Ne malo začudenja je vzbudil odlok, da se naj začne z bodočim šolskim letom spisavati dnevnik po načrtu, ki kaže razdeljeno učno tvarino na V2 'n 7.4 le*a> mesece, tedne, dneve in ure. Omenivši lerijalni tečaj za letos v Ljubnem na Stajerskem je rekel predsednik, da ne ve, če ima ta tečaj potrebno ministrsko dovoljenje, kakor ga mora imeti vsaki tečaj, namenjen v daljno izobrazbo učiteljev. Odlok 4. julija 1902. st. 2101, določa razdelitev otrok na razrede in oddelke. Prememba zaradi diet ozir. potnine je marsikaj predrugačila, ker bodo poslej dobivali učitelji ob železnici samo povrnitev troškov za II. voz. razred, a ostali a 40 h per km. Odlok 9. julija 1902. št. 2777 priporoča sodelovanje za skupni avstrijski muzej učil na Dunaju. Na Kranjskem imamo itak lastni šol. muzej. Odlok 7. julija 1902 priporoča pl. Renzenberg knjigo: Pletenje. Mestni šolski svet je sklenil pobirati a 8 K šolnine od vsakcga otroka iz sosednih občin, ki obiskujejo mestne šole, pa ne bivajo na Ijubljanskem ozemlju. Ta prispevek bodo morale plaeevati do 1. januarja vsakega leta za dotične otroke domovne obeine. Do 31. julija naj se predloži statistieni izkaz in letno poročilo 0 ženskib ročnih delih, 0 kmetijstvu, 0 nadnormalnib učnih urab. Ako gre kak šol. voditelj več kot tri dni kam na počitnice, naj to naznani c. kr. okr. šol. svetu. Premenjeni urniki naj se pošljejo pravočasno v potrdilo in eventuvalne zapreke pouka naj se naznanijo. Mesečni pregled šol. zamud naj se pošilja vsaj do 4. vsakega meseca. Kuponi kiijig — tudi katekizmov — naj se razbrani pošljejo vsako leto do Božiča. Tiskcvin uaj se ne naroča preveč, ker se vkratkem zopet premene od kraja. Razrednica naj bo urejena tako, da se začenja z najnižjim oddelkom dečkov in deklic, med posameznimi oddelki naj bo za pozueje morda ustopivše učence nekaj praznega prostora in na vrbu naj bo vedno zaznamovau razred in skupina. Sol. zamude naj se zaznamujejo vsaki dan posebe. V tedniku naj se ne omenja preveč na kratko obravuavane tvarine in tednik naj se ne spisuje naprej. Šolska naznanila naj se dajejo točno ob koncu vsakega četrtletja in naj se vjemajo s katalogom. Kot pomožni knjigi pripovoča novi dnevnik iu ročui zapisnik. Zlasti naj bi učitelji-voditelji novinci se zatekali k starejšim kolegom po svet, kako spisovati vlož. zapisnik ali pa matico. Tudi bi smeli kar naravuost vprašati c. kr. okr. šol. nadzornika. (Matico bi moral spisovati pravzaprav kraj. šol. svet. V niatico naj se spisuje po letnikib. Vsaka večrazrednica imej knjigo rednib mesečnib konferenc. Kronika naj sc piše tako, da bo pozneje vir zgodovinarjem. Vsi uradni spisi naj bodo vezani ali vsaj zaviti. Šolsko obiskovanje je bilo slabo in zboljšalo se ni veliko. Šolski voditelj in posamezni učitelj naj vsako zamudo kara energično in sproti dau za dnein. K pripravi za pouk spada tudi to, da se pred poukom prinese v šolsko sobo potrebne stvari. 0 tvarini sami se morajo novinci posebej pripravljati pismeno, a izkušenim šolnikom bo zadostovala krajša priprava. Brez priprave ni pa sploh nič. Tudi šolske naloge naj se vedno popravljajo. V nadaljno izobrazbo učiteljstva priporoča zlasti učiteljska društva, Slov. šolsko matico, hospitacije, okrajuo knjižnico, strokovne liste. Tako bo ljudstvo vedno bolje spoznavalo blagodejni vpliv izobrazbe, in to bo tudi gotov pomoček proti vednemu izseljevanju, posebno je potrebna omika kmetovalcu in obrtniku. Večina šol in večina učiteljstva je popolnoma kos ti svoji nalogi. Slednjič izreče predsednik občno pohvalo učiteljstvu, ki navzlic neugodaim razmeram doseza lepe uspehe. Naj učiteljstvo še točno vršeč najnovejše naredbe podpira šolsko oblast, pa bodo uspehi še krasnejši. Poročilo je bilo sprejeto z občnim zadovoljstvom. Ad 3. Za obravnavo tvarine nTabori na Kranjskem1' sta bila določena referata g. Fr. Lavtižarja in gdč. E. Pleško. Takoj po prečitauem Lavtižarjem referatu bi se bila začela živabna debata, ko bi jo ne bil predsednik preprečil s tem, da je pozval gdč. E. Pleško, naj še ona prebere elaborat, Gospica je vrlo dovršila svojo zadačo. Potem se je zlasti sukala dcbata o tem, ali naj se obravnava dotični sestavek iz tretjega berila ali o taborih samostojno. Predsednik je potein pojasnil, da bi se moralo splob vršiti vse na podlagi berila. V debato so posegli: Petrič, Lavtižar, Lenarčič, Gregorin in Likozar večinoma zaradi formalnih stopinj, o katerih je bila večina mnenja, da so pač potrebne in koristne, da se pa vendar ne da s pravili določiti, kje je meja, do kje in ne naprej. Ad 4. 0 izboru učnib knjig je poročal g. J. Žirovnik o začetnici iz c. kr. zaloge (od lani) in rekel, da so sicer lepe podobe v nji, jezik pa veodar ni po našein okusu. Zato priporoča, da ostanemo pri sedanjemu BAbecedniku". Prof. črnivca računici I. in II. del, I. do 20 (brez delitve in meritve) II. do 100 (z vsein) prevzame, da jib prouči, Pctrie, a Čitanko II. del Ivo Trošt. Ad 5. 0 posvetovanju zaradi preosnove splošnih učnih črtežev misli predsednik, da bi bilo najpametneje poeakati, da te črteže določi dež. učit. konferenca, a podrobne učne načrte izvrše pozneje okrajne skupščine. Ad 6. Načelnik knjižničnega odbora g. A. Javoršek poroča potem o proračunu in računn okr. knjižnice. Nakupijo naj se: Handbuch der Obstcnltnr v. Goscbee (veejo izdajo), Eine vollkommene Frau, potem vse tiste knjige, ki jih je svojeeasno nasvetoval BUčit. Tovariš" zaradi pouka po formalnih stopinjab. Sprejeto. Predsednik povdarja, naj se vprihodnje te nasvete pošlje pismeno naprej knjižničnemn odboru. Ad 7. Volitev knjižnienega odbora se je zvršila tako, da je ostalo vse pvi starem, le namesto gdč. Wruss se je izvolila gdč. J. Malovrb. Torej: Javoršek, Žibert, Lavtižar, Malovrh. Ad 8. Stalni odbor ostane prejšnji: Papler, Javoršek, Žirovnik, Gregorin. Ad 9. Nadzornik potem prečita pravila zaradi volitve delegatov, njih pravice in dolžnosti. Ker predlog zaradi 10 minut odmora (Petrič) ni obveljal, so se glasovi zelo cepili. 16 tovarišev je dobilo razcepljene glasove. Prvič sta bila voljena: Gregorin (41) in Fr. Ks. Trošt (33). Pri ožji volitvi PetrovecLavtižar pa še T. Petrovec (26). Ad 10. G. S. Punčah je stavil dva samostojna predloga in sicer: 1.) Zaznamke šolskih zamiul naj c. kr. okrajni šolski svet vrača vselej potom šolskega vodstva krajnemu šolskemu svetu. 2.) Zaraude naj se obravnavajo zborno. Predlagatelj je prečital utemeljevanje teh dveh predlogov, konferenca jn je sprcjela in g. nadzornik je obljubil, da jih sam predloži c. kr. okr. šol. svetu. Predsedhik na to sklene konferenco z nado, da bi današnja posvetovanja obrodila kar največ sadu in pozove navzoče, da zakličejo najvišjemu zaščitniku šolstva in solskih zakonov, Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju trikratni nSlava" ! Po odpeti cesarski himni se je zaključila konferenca in predsednikov namestnik g. Fr. Papler je zahvalil g. nadzornika za nepristransko vodstvo konference ter izrazil željo, da bi vodil g. profesor še mnogo let učiteljstvo ljubljanske okolice po dosedanji poti. Živahno pritrjevanje in glasna pohvala sta pričala, da je g. Papler govoril vsem od srca. —t. Iz kranjskega okraja. (Okrajna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj v Cerkljab dne 16. julija 1902.) Dne 16. julija vršila se je okraj. učit. konferenca za kranjski šolski okraj Kranj v prelepih Cerkljab. Predsednik, ravnatelj A. Žumer, otFori kot okrajni Sol. nadzornik točno ob 10. uri konferenco. Z ozirom na čakajoče otroke določi, da se takoj vrši 3. točka sporeda, namreč metodična obravuava sestavka ,,Pes" po formalnib stopnjah. Gosp. poročevalec R. Završnik iz Preddvora je z otroci najprvo praktično razvijal temo in po odhodu otrok je podal še nekaj teoretičnih podatkov. Učiteljstvo je z zanimanjcm sledilo predaranju, koncera katerega je poročevalcu g. uadzornik izrekel zabvalo za trud, ki ga je imel s poročilom. Po volitvi 2 zapisnikarjer, za katera sta bila izvoljena gdč. P. Krušič in g. J. Lapajne, oba iz Cerkljan, poiočaJ je g. nadzornik spremembe pri učit. osobju ter nam potem prebral važnejše razpise in odloke šolskib oblastev. Iz nadaljnega poročila povzamemo, da je v okraju 54 šol in sicer 35 enorazrednic, 11 dvorazrednic, 2 trirazrednici, 4 štirirazrednice in 1 petrazrednica, h katerim je prišteti še 3 šole za silo. Pouk oskrbuje 82 nčnih oseb. Če se rnalo ozremo na minule čase, kaže se nam, da se je število učnib moči tekom 20 let podvojilo, kar kaže prav velikanski napredek šolstva. Po običajnih pripomnjah glede na ponk in vzgojo,  pripomni g. nadzornik, da je učiteljstVo skrbelo za vestno izpolnjevanje svojib dolžnosti, da je storilo, kolikor mu je bilo mogoče. Opoininjal je učiteljstvo na složno delovanje, da naj se uciteljstvo pokorava, v kolikor je dolžno, voditeljem, a voditelji naj pa blagobotno postopajo naprain svojim kolegom. Poročilo gosp. nadzornika je bilo kaj temeljito, zato mu je učiteljstvo sledilo z največjim zanimanjem. Upamo, da bode obrodilo obilo žlabtnega sadu. Temu poročiln je sledilo ouo g. Fr. L u z n a rj a s Priraskovega o šolskib zvezkih. Na podlagi podatkov šolskib. vodstev in nekaterih rScbulleitung" je opisal g. poročevalec hibe in vrline zvezkov, ki so v rabi na našib šolah in izrazil želje, kakršne goji učiteljstvo z ozirom na kakovost šolskih zvezkov. Pri točki izbor šol. knjig za leto 1902/3 se določi, da se upelje za pouk v nemščini Scbreiner-Bezjakova I. vadnica in 1. stopnja računice F. Črnivčeve. Pri tocki: ^poročilo knjižničnega odbora" poroča predsednik Pezdič, da se je bralo v šol. letu 1900,1 nekaj uad 500 in v. šol. letu 1901,2 nekaj nad 100 knjig. V knjižnieni odbor so bili izvoljeni vsi bivši člani gg.: Gartnef, Lnznar, Pezdič in gdč. Rooss, na novo pa še gdč. Praprotnik iz Kranja. V stalnem odboru so ostali: gg. Giirtner, Kragl, Luznar, Miklavčič. Za deželno učiteljsko konferenco, ki bode pribodnje leto, so bili izvoljeni gg.: M i k 1 a v č i č, L u z n a r in G ii r t n e r. Reči smemo, da je izid volitve bil presenetljiv, ako pomislimo, kako se je dosedaj volilo v našem okraju celih 25 let, ko je bilo pri vsaki važnejši volitvi potreba še ožje volitve, da niso bili ne enkrat izvoljeni kandidatje, katere je želelo narodno-napredno učiteljstvo poslati v razne zastope. Iskreno nas veseli, da je učiteljstvo postopalo tako solidarno, kar nam je najboljši dokaz, da vrlo napreduje z duhom časa. Slava mu! Upamo, da bodo izvoljeni delegatje vrlo zastopali naše koristi. Po konferenci, ki se je končala ob 2. popoldne, smo se zbrali na vrtu g. Vavkenove, ki je z izborno postrežbo poskrbela, da smo se tudi telesno poživili. Zbrauo učiteljstvo je počastil s svojim pohodom tudi g. okr. glavar Alf. Pirc, ki je pokazal že večkrat, da je vrl prijatelj šole in vsled tega tudi prijatelj učiteljstva. V našo sredo je pa tudi prihitel iskreui prijatelj učiteljstva, g. poslanec C. Pirc, član okr. šol. sveta. Ako bi učiteljstvo imelo še kaj tako odkritosrčnih prijateljev, mirno bi smelo gledati v bodočnost. Žal, da so tako redko sejani. Samoobsebi je umevno, da se je rekla marsikatera krepka beseda, vines pa so donele iz grl naših slavčkov mile slovenske pesmi. Po končanem obedu poletelo je nad 50 udeležencev konference v divni Sangrad. Lastnik zdravišča, prijazni gosp. dr. Globočnik, nam je sam razkazal vse naprave, za kateri trud smo mu hvaležni. V zdraviški restavraciji smo našli prav lino postrežbo ter zapeli nekaj pesmi in se končno poslovili od prijaznega kraja. Da se je tudi učiteljstvo kranjskega okraja oprijelo gesla ,,naprej in navzgor', jasno priča izjava, katero so poslali udeleženci — žalibog — kolegu — poslancu Jakliču, zaradi vedenja, ki je pac dostojno za kravarja Drobniča, ne pa za učitelja vzgojitelja. Okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj vršila se je dne 17. m. m. v Litiji. Poleg običajnih točk sta bili na dnevnem redu volitvi delegatov v deželno učiteljsko konfcrencijo in jednega* zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet. Novi gospod nadzornik se je pokazal izbomega strokovnjaka in taktnega voditelja učiteljskih skupščin. Volitvi sta bili jako živabni, poznalo se je, kako vestno izbira učiteljstvo svoje zastopnike. Delegatoma deželne učiteljske konfereneije izvoljena sta bila g. J. Zajec, nadučitelj v Vel. Gabru in g. M. Poklukar, vodja šole v Hotiču, oba spretna šolnika in vrla narodnjaka, od katerih se ve dobro, da bodeta uspešno delovala v prospeh učiteljstva. Zastopnikoin v c. kv. okrajnem šolskem svetu iskalo je učiteljstvo neustrašenega zagovornika svojik teženj. Izmed več kandidatov prodrl je slednjič g. Miha Poklukar, od katerega učiteljstvo ve in tudi pričakuje, da bode možato zastopal učiteljske koristi. Po oficijalnem delu konferencije je bil skupni bauket v restavraciji g. "VVurzbacha v Litiji. Postrežba je bila točna in cena primerna. Počastilo je konferencijo s svojo navzočnostjo vee c. kr.' uradnikov iz Litije ter so s tem pokazali, kako cenijo učiteljstvo. Vrstile so se razne napitnice z veselimi pesmimi, dokler natn je le prehitro potekel čas in smo se morali ločiti v trdni zavesti, da ta dan ni bil izgubljen. Iz novomeškega okraja senam piše: 2. julija bilaje okrajna učiteljska konferenca za novomeški okraj v Trebnjem. Isti dan smo praznovali obenera 4Oletnico učiteljevanja in 251etnico nadzoruištva našega priljnbljenega nadzornika g. A. Jeršinovica. Razun navadnih točk in raznih referentov so bile tudi važne volitve. Volili smo jednega zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet in tri delegate v deželno konferenco. Zastopnikom učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet je bil izvoljen g. nadučitelj Štipko Jelenc na Dvora, delegatom v deželno konferenco pa gg. Ferd. Karlinger v Toplicah, Ivan Kutnar v Žužemberku in gospica Albina Sark v Rudolfovem. Po konferenci se je častitalo g, jubilantu. Obenem se mu je izročil lep spominski dar. Ob 2. uri popoludne je bil v čast jubilantu slavnostni banket na vrtu g. Pehanija. Slišale so se mnoge navdušene in v srce segajoče napitnice. Vsak navzoč se je lahko prepričal, da so bile ovacije, ki so veljale nasemu priljubljenemu jubilantu, prisrčne in odkritosrčne. Pri lepi in domači zabavi smo ostali, dokler nam je dež dopustil, to je skoraj do raraka. 0 mraku pa smo si podajali roke, vsi želeč gospodu jubilantu nrnogo, mnogo let trdnega zdravja. Iz Ribnice. (Okrajna učiteljska konferenca in Jeršiuovičeva slavnost.) Na dan okrajne učiteljske konference smo doževili v Ribnici lepo slavnost. Naš ljubljeni nadzornik g. A. Jeršinovič je praznoval 401etnico učiteljevanja, oziroma 251etuico, odkar je nadzornik. iSlovensko napredno nčiteljstvo mu je priredilo že 15. m. m. slavnostni koncert. Udeležba je bila nepričakovano obila. Vabilu so se odzvali velerodna družina Rudež, skoraj vsi c. kr. uradniki, dame in mnogo druzih tržanor. Došlo je vkljub neugodnemu času lepo število gostov iz Vel. Lašč, Sodražice in Uolenje vasi. (I. nadučitelj Šetina je prihitel celo iz daljnega Črnomlja. Zastopani so bili vsi stanovi, kar priča, kako priljnbljen je naš nadzornik. Pogrešali pa srao one ribuiške gospode, ki so v znanem boju za vero izgubili vso oliko. S sovraštvom ne morejo prizanesti niti častitljivemu starčku, ki ima gotovo več zaslug za ljudstvo, nego oni mladi kaplani, ki mislijo, da opravljajo Bogu dopadljivo delo, če netijo sovraštvo in prepir med brati. No, kakor rečeno, udeležba je bila vkljub terau jako lepa. Prostorna dvorana v hotelu pri Arkotu je bila nialone napolnjena. Slavljenca je nagovoril gospod nadučitelj Tomšič ter mu izročil krasen vrč za vino, katerega mu je poklonilo učiteljstvo v spomin. Pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Paveiča so na to zapeli pevci slavnostno pesem, katero je uglasbil g. Pavčič nalašč za ta večer. Razun te pesmi je pel mešani zbor tudi Foersterjevo kitico narodnih pesmi, moški zbor pa Zrinski Frankopanko". Z velikim zanimanjem smo poslušali pesmi, ki sta jih peli gdč. Tomšičeva in gospa Pavčičeva. Načuditi se tudi nismo mogli g. Pavčiču, ki je krasno igral na glasovir. Okoli enajste ure se je pričela prosta zabava, ki je trajala pozno v jutro. Dne 16. se je vršila v Ijudski šoli uradna okrajna učiteljska konfereuca, pri kateri sta gostovala gg. c. kr. sodni svetnik Fr. Višnikar in naducitelj Fr. Scheschark. Zapisnikarja sta bila gg. Pirnat in Štrukelj. Ko je g. uadzornik A. Jeršinovič končal z opazkami o inspekcijah, je g. nadučitelj Tomšič obravnaval z učenci berilni sestavek nCesar Jožef II. in stari častnik". Gg. nadučitelj Engelmann, učitelj Lakner in učiteljica Zupanc so poročali: nKako vplivaj učitelj na redni šolski obisk?" Sklenilo se je uvesti Schreiner-Hubadovo berilo na štiri in petrazrednicab, Černivčevo račnnico pa na vseh šolah. 0 okrajni učiteljski knjižnici je poročal g. Fr. Štefančič. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Gregorač in Zupančič. Kot delegat za deželno učiteljsko konferenco je bil izvoljen g. nadučitelj Gregorač. Stalni odbor se ni izpremeail. Ko je predsednik zaključil zborovanje, so navzoči zapeli cesarsko pesem. Omenim naj še, da smo vsi vstali, ko je stopil v šolsko sobo g. svetnik Višnikar, le Slomškafji so prav po načelih klerikalne estetike obsedeli. Tudi ob konec zborovanja so jo prej pobrisali, nego se je zapela cesarska pesem. Čast jiin! Opoludae se je vršil ob obilni udeležbi banket v hotelu pri Arkotu. Jnbilanta je prišel počastit tudi preblagorodni gospod c. kr. vladni svetnik dr. Gstettenhofer. Pri banketu se je spomnil g. slavljenec A. Jeršinovič predsednika deželnega šolskega sveta, ekscel. V. barona H e i n a, g. nadučitelj T o m s i 5 pa je napil c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku Hubadu. Gospod nadučitelj je pozdravil v imenu učiteljstva g. vladnega svetnika dr. Gs tettenhoferj a, na kar se je zahvalil, objednera pa napil jubilantu. Napili so še gg. PavčiČ g. c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku P. "VVolseggerju , Engelman uradnikom, profesorjema, trgovcem in obrtnikom, Gregorač g. c. kr. svetniku Fr. Višnikarju in Suflaju, g. Mlakar pa damam. G. svetnik Vižnikar je pozdravil slavljenca in uciteljstvo. G. nadzornik je ganjen zahvalil vse stanove, ki so ga poČastili. Bridko je bilo vsakemu, ko je slišal, da se blagi mož nekako poslavlja od tega okraja. Njegovi lcpi nanki so segali vsem učiteljem v srce. Brzojavno so častitali g. slavljencu, oziroma pozdravili zborovalce: C. kr. deželni šolski nadzomik, preblagorodni g. Fr. Hubad, gg. Dimnik in Gangl iz Ljubljane, župan Iv. Rus iz Loškega potoka v imenu občine, župan Ig. Merhar iz Prigorice. Zborovalci pa so izročili vdanostno izjavo brzojavno deželnemu predsedniku ekscel. V. baronu Heinu ter pozdravili gg. c. kr. deželnega šolskega nadzornika Fr. II u b a d a in c. kr. okraj nega šolskega nadzornika P. Wolseggerja. Popoludne se je g. nadzorniku izroeila diploma, na kateri je podpisano vse slovensko napredno učitcljstvo tega okraja. Šele proti večeru smo odhajali in vsakemu je bilo hudo, ko se je bilo treba posloviti od častitljivega moža. Štajersko. Uradno učiteljsko zborovanje za brežiški, kozjanski in sevniški okraj. Učiteljstvo omenjenih treh okrajev je zborovalo dne 19. m. m. v Vidmu. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik gospod Gustav Vodušek. Svojim namestnikom je izbral g. K. Morica, zapisnikarjem pa sta bila izvoljena gg. Zolnir in A. Potočnik. V svojem govoru sponiinja se gosp. predsednik najprej našega svetl. cesarja, kojemu zakliče ves zbor trikratni živio!; omenja potetn o splošnem delu, da je na ljudski šoli treba gledati na strogi red, snago in lepo vedenje, kar je več vredno, nego znanosti in spretnosti. Učence je treba nadzorovati tudi izven žole, ker šola je v prvi vrsti vzgajališče. V sedanjih časih pa je otrokom krvava potreba, da se navadijo že zarana na saniodelavnost in samostojnost. V to svrho je treba spremeniti pouk, posebno pa omejiti katehetičen način izpraševanja. V posebnem delu pa je dal gosp. predsednik didaktična navodila za posamezne učne predmete. Po vsej pravici povedano: pazljivi poslušalec se je moral diviti govornikovi spretnosti v izražanju misli, še bolj pa njegovi vsestranski strokovni naobraženosti in zanosu, s kojitn jc izražal svoje prepričanje. Posebnega pomena je bil odstavek, kako se naj učitelj nadalje izobrazuje in spopolnjuje. Tako gnvori le tisti, ki v dnu srca čuti, kako važen in vzvišen je učiteljski stan. Obravnavali so se pa sledei^ stavki. 1. nKako naj deluje šola proti nezmernosti v uživanju?" Referent, g. Fran BraČič je to nalogo omejil na nezmernost o jedi — požrešnost; med drugimi sta gdč. Novak Vinc. in g. A. Skubec podala nektere spopolnitve. 2. nKaj lahko stori šola v boju zoper pijančevanje?" podava g. E. Moric. K temu referatu sta še govorila gg. A. JSkalovnik in J. Knapič. 0 sestavi šolskega reda za okraj Brežice je poročal g. Bl. Tominc. Ta šolski red je bil tudi sprejet in se bo uvedel na vseh šolah omenjenega okraja. 4. ,,Kako se naj vežejo z domovinoslovjem brežiškega okraja med ljudstvom nahajajoče se pravljice in zgodovinske pripovedke?" Občni del tega referata je prevzel g. Jože Brinar, pravljice pa je zbral g. Fran Šetinc. Gosp. predsednik meni, da bi bil ta stavek rcšiti morebiti tako, da bi si učitelj priskrbel najpoproj pravljicc in pripovedkc, zadevajoče domači šolski okoliš, k čcmur bi mu služila tudi šolska in župnijska kronika; potein pa take zgodovinske pripovedkc, ki iinajo vrednost za celi okraj. Sestavil se je odbor, ki bo nadaljc nabiral gradivo in ga obelodanil. 5. ,,Ustnicne vajc na nižji, srednji in višji stopnji". 0 tej točki poroča gdč. Kar. Potočnik. Dostavke podala sta gg. J. Brinar in V. Pulko. Poročilo knjižničnib odsekov se vzarae na znanjc. V stalni odbor so bili voljeni za okraj Brežice: gg. Knapič, Tominc, Ornik in ttupan; za okraj Kozje: gg. Bohcim, Gajšek, Moric in Kkct; za okraj Sevnica: gg Brinar, Mcšiček, Pišl in Rautcr. Stavil se je nasvct, naj sc za povzdigo vrtnarstva izvolijo te stroke vešči učitelji, ki bodo tovarišem pomagali z bcsedo in vzgledom. Odbrani so bili: za Brežice g. Tominc, za Kozje: g. Boheiin, za Hevnico pa g. Mcšičck. Po končanem dncvnem redu zabvaljuje gosp. prcdsednik vse, ki so pripomogli, da je zborovanjc tako lcpo uspelo, ter izraža žcljo, da bi mu bilo mogoče, šc dolga lcta s pridom skupno delovati. Koncčno zahvali gosp. Moric gosp. predsednika za nepristransko spretno vodstvo zborovanja in za njegove blagohotne nanke. Primorsko. Zavezinim skupščinarjem in ..Slovencu". Dražestne gospice tovarišice, spoštovani tovariši! Zadnji ,,Učit. Tovariš" nam je prinesel ves program XIV. glavne skupščine ,,Zaveze". V tcm obširnem programu je tudi vspored nkoncerta", kojega priredi na čast MZavezi" n81ovansko pevsko društvo v Trstu". Ko slav. isto završi 15. avg. svojo nalogo — recimo oficijelni del — prične se prosta zabava, pri katerej najprej ,,udarimo" svojo himno — Zavezno. K teuiu pa je treba, po mojem skromnera lnncnju, vsaj ene vajc z orkestrom. Ta pride od vojaškili velikib vaj šelc 14. ali 15. avgusta, torej se zberemo k vaji v četrtek zvcčer ali petek zjutraj. ,,Ne mojte se bati", pravi brat Hrvat, v 10 minutah bo že vaje ,,konc pri kraju". Prosim torej prijateljsko vse p. n. pevke in pevce, naj bi blagovolili udeležiti se te vaje, da mogočneje zadoni pesem, iz koje veje brepenenje: nPo srcči mile nara mladine, Po njcj slovenske doraovine''" In občinstvo uaj ve, kaj je naš prograra, kaj svcta želja naša. Kot dodatek moram ,,razložiti" ljubljanskemu ,,Slovencu" Toda proc spomin britkosti! Casnedolžne je norosti, Reklo se na ladji bo. To pomenja po ,:razumni pameti", da hočemo odpoditi vsaj za nekaj ur —¦ pri prijetnej vožnji, brat med bratoin med sinjim nebom in azurnim morjem, med naravo torej, kakoršno je Bog ustvaril in je človeška roka ni še pokvarila — da hočemo odpoditi vsaj za nekaj ur vsakdanje težeče skrbi in čuditi in diviti se tej božjej naravi — mogočno obokanemu nebesnemu svodu in prostranej morskej glaini. In v takem dušnem razpoloženju, če pade kaka šala, ne bode škodovala — nobenemu. Tako si je razlagal vsakdo dotično vrstico in tako in nič dragače je ni mogoče razumeti, le ,,Slovenec" vsklika, ,,da bi bilo po njem, ako bi bil Vestnik. Osobne vesti. GG. Josip Armič in Anton Arko sta na lastno prošnjo odpuščena iz službe na tukajšnji glulionemnici. Xa ti mesti sta imcnovani gdč. Vita Zupančič iz Metlike in gdč. Pavla Vodušek iz Ljubljane. — Občinski zastop mesta Idrije je iraenoval 29. julija t. I. namestnega učitelja na cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju, g. dr. Stanislava Beuka pravim učiteljem in potrdil akademičnega kiparja g. Vilkota Levičnika kot namestnega ueitelja na mestni nižji realki v Idriji. — Naučncmu miuistrstvu v službovanjc dodeljeni profesor g. dr. Anton Primožič je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda. —Obč. svet v Novem mestu je izvolil deželnega predsednika barona Heina častnim občanom. Imenovanja na srednjih šolah. Naučni ministcr jc premestil dr. K. Oswalda, pvavega učitclja na gimnaziji v Ptuju na državno realko v Gorici. Učitelj na državni gimnaziji v Mariboru R. Straubinger je premeščen v Celovec. Nadalje je imenovan pravim srednješolskim učiteljein dr. A. Dolar za gimnazijo v Mariboru. Razširjena šola. Deželni šolski svet je dne 19. junija sklenil, da se trirazrednica pri Sv. Barbari pri Vurbergu, okvaj Sv. Lcnart v Klov. gor., razširi v štirirazrednico. Prvi ženski doktor v Gradcu. V Gradcu je bila promovirana gdč. Seraf. Puchleitner iz Knittelfelda doktorjem filozofije. Učiteljske premembe. Nadučitelja sta postala gg. Ivan Tomažič od Hv. Miklavža pvi Ormožu na šoli Stara cesta iu Fran Cernelc od Sv. Petra pod >Sv. Gorami v Artičali. V pokoj je šel učitelj v Dobovi pri Brežicah g. Srečko Pirc. Pomenljiv sklep slovenske posojilnice. Občni zbor okrajne posojilnice v Ljutomeru je skleuil, naj se od čistega dobička za 1. 1901., 4699 K 36 stot., porabi polovica za pomnoženje rezcrvnega fonda, polovica pa se naloži kakor ustanovni fond za slovensko meščansko šolo v Ljutomeru. Izvrstna misel! Pouk za obrtnike. Naučno ministrstvo je odobrilo program glcde prirejevanja obrtnopoučnib tečajev na raznih krajib dežele in v to svrbo nakazalo primercn pavšalni znesek. Rečeni program je scstavilo ravnateljstvo tukajšnjib umctnoobrtnih strokovnih šol in se je izvršitev poverila gg. ravnatelju Šubicu, in učiteljema Tratniku in Baranu. V okrajni šolski svet celjski je izvolil okrajni zastop v svoji zadnji seji naslednje zastopaike: dr. Ivan Dečko, dr. J. Vrcčko, dr. L. Gregorcc, A. Brezovnik in žalski župan Hirca. Dosedanji ud Fr. Roblek jc zavadi bolezni odklonil izvolitev. Listnica uredništva. Ker smo izdali zaradi počitnic zadnjič in danes dvojnato številko, zato bo izšla prihodnja številka šele dne 10. kimovca. Učiteljica ponesrečila. Dne 28. m. m. popoldne seje peljala učiteljica gdč. Otilija Cepuder iz Krke v Žalno, in sicev na vozu, ki je peljal drva. Blizu vasi Luče je gdč. Ccpuder padla z voza in dobila take notranje poškodbe, da je vsled njib umrla še med potoma, ko so jo nesli v Krko. Proti vozniku Jakobu Zajcu iz Žalne se je začelo kazensko postopanje, ker je neprevidno vozil in s tem provzročil to nesrečo. Na ženskem učiteljišču v Gorici prične novo šolsko leto 1902/1903 — 16. septembra t. 1. — Upisovanje se bode vršilo, in sicer na zavodu samo za I. tečaj 13. in 15. in na vadnicab samo za I. razrcd 15. istega meseca od 8—12 ure zjutraj. — Hprejemanje ucencev, učenk in gojenk v višje razrede ali teeaje je radi preveliccga števila sedauje zavodne mladinc nemogoče. Šolstvo v Ljubljani v šolskem letu 1901/2. Soloobveznili otrok v starosti od 6.—14. leta je bilo 4329 (2344 dečkov, 1985 deklic). Razen teb jib je ponavljalo 18, talio da jc bodilo v mestne javne zasebne ljudske šole vseb šoloobveznili otrok skupaj 4347. V javne mestne ljudske šole je zabajalo 2919, v zasebne ljudske šole 1724; otrok, ki so liodili v višje šolc, v obrtno in strokovno šolo, ali so bili vzgajani doma, je bilo 477. Radi telesne ali duševne nesposobnosti je bilo brez poduka 33 otrok. 479 šolskih otrok je bilo starih nad 14 let; 404 otroci pa so zabajali v ljubIjanske šole iz okolice (iz Šiške, Viča, Štepane vasi itd.) Učitelji in delavci. Ur/.ava je določila v načrtu zakona o davčnih olajšavab za delavska stanovanja v § 2, da se smatrajo delavcem vse one osebe, katerib letni dohodki ne presegajo 1200 K, ee so samske, 1800 K pri družinab, obstoječib iz dveb do štirih oseb, in 2400 K pri družinah s petimi ali več osebami. Take jasne in pravične pojme imata vlada in državni zbor o delavstvu! Pri učiteljstvu pa pusti v srednjeveški temi oni nesrečni § 55., proti kateremu se učiteljstvo bori že cela desetletja, in katerega vsaka dežela ali bolje vsak deželni zbor tolmači po svoje. Na Goriškem n. pr. je moral žirotariti učitelj do 1900. tudi z najštevilnejšo družino do svojega približno 35. leta s 400 gld., do 50. in več s 500 gld. in potem dalje, ako ga ni šolski prab prej zadušil in neumorno delo prej položilo v mater-zetnljo, pa s 600 gld. reci 1200 K, kar znasa ravno toliko, po pravičnih vladnih pojmib nič več nič manj nego toliko kolikor mora zaslužiti vsaka oseba v svoji samski dobi, da se jo šele sme prištevati k delavskemu — in ne k inteligentnemu stanu. 0 ti uboga učiteljska para! Osiveti moraš v svoji mučni službi, žrtvovati moras vse svoje telesne ter duševne moči in zdravje blaginji človeštva in šele potem se smeš prištevati k delavstvn, katero je najslabše plačano za svoje več telcsno kot duševno delo! Je li to mogoče v razsvetljenem dvajsetem stoletju v modevni (sic!?) Avstriji! Petletnine so itak premalenkostne, da bi se upoštevale. Hvala Bogu in naklonjenosti dcželnib poslancev, da so se korenito zboljšale te razmere 1. 1900. vsaj tu v naši goriški deželici! Cbi non riderebbe! Naši deželni očeti so z zakonom 1900. doložili vsakemu razredu po 200 K in iičiteljski dobodki so se podvojili v kronski (mesto goldinarski) veljavi do celih 1000 K v tretjem, 1200 K v drugem in 1400 K v prvera razrcdu. V drugi razred pride na Goriškera približno vsak učitclj po petnajstem letu, v prvi pa po tridesetem letu svojega službovanja. Ia s temi kronicami naj učiteljstvo preživlja stanu primeruo sebe in svoje obitelji. Gosp. poslanci! Roko na srce! Primerjajte te številke z gorenjimi delavskimi in dvignite učiteljski stan vsaj med delavski, ako vara je res pri srcu šolstvo in omika našega naroda! Trpeče učit. vam bo bvaležno klicalo: ,,Hosana!" Ljudski učitdj. Koliko stane strel iz topa? Strel iz topa 350 mm stane 2600 K. Ladijcvje, ki ima 15 oklepn* ladij ter strelja eno uvo, postrelja v eui uri 24 milijonov K. Koliko se uniei poleg tega, ni še vračunjeno.' Uravnava plač diurnistom. ,,Wiener Zeitung" je objavila naredbo skupnega ministrstva, ki uravnava place diurnistom. V državni službi je okoli 12700 diurnistov. Od teh jib okoli 7000 dobi gotove mesečne plače. Vlada pa pripravlja uravnavo plač tudi za davčne izterjevalce, katerib je okoli 800, in za razne pomožne služabnike. Številovseh, katerim bodo v kratkcin plače zboljšane, znaša nad 20000 oseb. Plače se razdele v pet vrst po krajib in službeni dobi. Plače prve vrste — službena doba 3 do 6 let — 75 do 100 K na mesec, druge vrste (6 do 10 let) 85 do 115 K, tretje vrste (10 do 15 let) 95 do 130 K, četrte vrste (15 do 20 let) 105 do 140 K, pete vrste (nad 20 let službe) 115 do 150 K. Dalje dobe pomožni služabniki dnevnine po 3 K, 2 K 60 st., 2 K 40 st. in 2 K 20 st. O vojskah v preteklem stoletju. Največ vojakov je bilo v boju pri Lipskem, ki je trajal 3 dni. Armada zvezancev je štela 91000 Avstrijcev, 12000 Rusov, 72000 Prusov, 19000 Švedov, skupaj 302.000 mož. Napoleon je imel samo 171.000 mož (22000 konjenikov) in 700 topov. — Pri Kraljevera Gradcu so imeli Nemci 220.900 mož (27178 konjikov) in 780 topov, Avstrijci 215134 mož (23822 konjikov) in 770 topov. Pri Slavkovu (Austerlitz) se jc vojskovalo 310000 vojakov, pri Gravelotte 300000, pri Draždanib 1813. leta 296000 mož, pri Solferinu 1859. leta 284000, pri Budyšinu 1813. 1. 259000, pri Sedanu 1870 1. 244000 mož. Največ konjenikov in topov je bilo pri Lipskem: 2000 topov in 78000 konjenikov. Najbolj krvava je bila bitva pri Wagramu, kjer je padlo 38 %, pri Kraljevem Gradcu 7 l/.x °/0, pri Worthu 13%, pri Scdanu 12%, pri Plevni 14% cele armade. Madeže od črnine, kako iz perila odpraviti? Marsikomu znano, mnogim pa neznano sredstvo za odpravo madežev od črnega vina itd., kar se često dogodi na mizah in drugače, je, da se omenjeno mesto potrese s soljo. To je treba storiti precej, na kar sol potegne črnino na se in se madež kar nič ne pozna. Pohorski. on pisal, da bodc naš scstanek „ č a s nedolžne norosti". —- Saj tcga ni tudi živ krst nikoli rekcl — še raanje trdil, da bo učitcljski sestanek ,,čas nedolžne norosti", ampak ,,tak čas" bo pri izletu na pamiku v Benetke — torcjpo končanem sestanku, po završenem zborovanj u. Tcmu ,,izletu" pa se pridruži tudi dobra čeirtina neučiteljev, ki ne movejo imeti učiteljskega sestanka raviio zaradi tcga, kev — niso učitelji. Radi pa bodo tudi oni uporabili ourno vožnjo v ,,čas nedolžne norosti" in pustili vse ,,križe in težave" doraa — onkraj morja in se veselili a la ,,čas nedolžne norosti". Mi jim to prav iz srca privoščimo, a sebi tudi in kakor dobri kristjani, ki žclimo drngiin, kar sami sebi, voščimo tudi dopisniku v —¦ ,,Slovcncu", da bi pri vsakem izletu — ne sestanku — prr.v dobro nporabil čas za nedolžno in ne za kako d r u g o n o r o s t. Bog z Vami; g. dopisnik in — prihodnjič ne sporočajte v zavijanju in naglici, ki ni nikdar prida, nc v strasti, ki človeka slepi, ker — slepemu biti ne voščim ne scbi ne Vam, č. gospod —• Da menjamo ,,register". Veliko, impozantno naj bo štcvilo zaveznikov, da pokažemo v tem veči meri svojo solidarnost, da oživimo medsebojno ljubav in slogo, ki pride od Boga, da se spoznamo, tešimo in obcncm zabimo vsaj za nekaj trenotkov ,,žalili ur" in užijcmo nekoliko neskaljenili, veselih in tolažilnih trenotkov. Do tcdaj pa: ,,Vsein srčne pozdrave Pošilja z daljave" vdaui tovariš Agul llcf. Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljkih društev. Dclegate so še prijavila ta-le društva: XXIX. Učiteljsko društvo za Hvetolenartski okraj. 88. g. Šimen Ješovnik, nadučitelj — Sv. Ropert v Slov. Gor. 89. g. Feliks Škijanec, učitelj — Sv. Ropert v Slov. Gor. XXX. Kamniško učiteljsko društvo. 90. g. Jožef Reich, nadučitelj — Dol. 91. g. Janko Toman, nadučitelj — Moravče. XXXI. Pedagogiško društvo v Krškem: 92. g Ivan BernoJ, nadncitelj — Velika dolina. 93. g. Vinko Brce, učitelj — St. Janž. 94. g. Karol Huinek, meščauski učitelj — Krško. 95. g. Franc Škulj, učitelj — Tržišče. XXXII. P o s t o j i n s k o u č i i e 1 j s k o d r u š t v o: 96. gdč. Fraueiška Valcnčič, učiteljica — Vipava. 97. gdč. Marica Dovgau, uciteljica — Zagorje. 98. g. Drag. Česnik, nadnčitelj — Kiiežak. 99. g. Janko Rudolf, učitelj — Slap. 100. g. Antoii Levstik, ucitelj — Postojina. 101. g. Avgust Korbar, nadučitelj — Prem. Delegatov ni volilo Novomeško ueiteljsko društvo, ker se po predsednikovem odstopu še ni reorganiziralo. Na mnogobrojuo in vesclo svidenje v Trstu! Vodstvo Zaveze. Pravna razmerja avstrijskega, osobito slovenskega učiteljstva. G. ravnatelj Ivan Lapajne bo prcdlagal k tej temi te-le teze: .,: 1.) Avstrijski državni in deželni šolski zakoni so dober temelj za ugodna pravna razmerja avstrijskega sploh in špecijelno tudi slovenskega učiteljskega stanu. 2.) Sveta dolžnost šolske administracije v Avstriji je, da izvaja šolske zakone v tistem pravem duhu, kateri je prešinjeval zakonodajalce. 3.) Pravi duh šolskih zakonov je duh ustavnosti (konštitucije) in parlamentarizma, ki je nasproten vsaki ozkosrčni birokraciji. 4.) Sveta dolžnost učiteljev je, da pazijo nad tcm, kako izvaja administracija šolske zakone. 5.) Pravice avstrijskega učiteljstva se bodo dobro varovale, ako se bode vedno na to delalo, da se varujejo delokrog in parlameatarijski običaji vseh inštanc, katere upravljajo šolske in učiteljske zadeve. Te inštance so, kakor znano, doraača, okrajna in deželna učiteljska konferencija; krajni, okrajni in deželni šolski svet. 6.) Da te inštance dosedanji svoj delokrog obdrže, to je le v interesu dobrih pravnih razmer avstrijskega učiteljstva, za kar naj posebno skrbi učiteljstvo, ki naj osobito pazi, da bodo raznc uradne nčiteljske konferencije iraele bolj značaj učiteljskih parlamentov kakor pa znakc učiteljskih šol. (Primeri običaj obligatnih učiteljskih referatov). 7.) Najvažnejša šolska inštanca je z ozirom na učitcljske pravice okrajni šolski svet, osobito, ako je učiteljstvo v njem dovolj in dobro zastopano. Ta korporacija lehko najbolje posreduje in brani, da se ne teptajo v zakonih zajamčene učiteljske pravice ne po nižji, ne po višji inštanci. 8.) Ena teb pravic so na pr. učiteljske kvinkvenije, ki se morajo v normalnih razmerah kar od kraja dovoljevati, in to na pr. na Kranjskem edino Ie po c. kr. okrajnik šolskih svetih, kateri slednji naj učitelja obvestijo ne samo, ako rau kvinkvenijo odbijejo, ampak tudi tedaj, ako mu privolijo to doklado, katero mu potem c. kr. deželni šolski svet nakaže. V zadevi kvinkvenij je po obstoječib šolskih zakonih v normalnih razmerah c. kr. deželni šolski svet v Ljnbljani le iz vrš i 1 ni organ*) c. kr. okrajnih šolskih svetov na Kranjskem. V točki nkvinkvenije" je namreč c. kr. deželni šolski svet le pravni naslednik krajnib šolskih svetov, kateri so bili po zakonu prvotni plačevalci vseh učiteljskih dohodkov, torej tudi starostnih doklad. 9.) Avstrijsko in tudi slovensko učiteljstvo naj se trudi, da se zakoni o disciplinarnem postopanju popolnijo v tem smislu, kakor se namerava to na Štajerskem zgoditi. 10.) Učiteljstvo naj se po postavnem potu trudi, da se mu ne naložijo taka bremena, katerih prvotni in še obstoječi zakoni in ministrski ukazi ne nalagajo, n. pr. spisovanje dnevnika na Kranjskem. 11.) Ako pa kljubu temu učiteljstvo radovoljno prevzame več dolžnosti, kakor se mu jih po zakonu odmeriti more, skrbi naj ono samo, da se mu tudi pravne razmerc poboljšajo, sicer postane tlačan in suženj. 12.) Po vzgleda knjižice ,,U5iteljski pravnik" (izdan od ,,Zaveze" in ,,Pedagoškega društva"),**) ki je prirejen v prvi vrsti za kranjske razmere, naj se izdajo enaki navodi še za štajersko, primorsko in koroško učiteljstvo, za kar naj ,,Zaveza" skrbi. ,,Zaveza" naj zboruje !. 1903 v Celovcu. Predlog ,,Pedagogiškega društva" v Krškem. Utemeljuje g. ravnatelj Iv. Lapajne tako-lc: Na Koroškem se je ustanovilo slovensko učiteljsko društvo ,,Učiteljski dom". S tem društvom naj stopi ,,Zaveza" na vsak način v dotiko in stalno zvezo, ker bode ono skrbelo za naraščaj slovenskega učiteljstva na Koroškera. Ako stopi ,,Zaveza" s tetn društvom v trajno skupno delovanje, utegne to veliko koristiti, da se zboljšajo narodnostne razmere pri koroškem šolstvu, katero je tako urejeno, da je v pogubo ondotni slovenski narodnosti. Tudi je naloga slovenske učiteljske ,,Zaveze", da se poteguje za izvršitev šolskih zakonov ne samo v pedagoškem, moralnem in verskem oziru, ampak tudi v narodnem oziru; kajti važnejši in starejši od šolskib zakonov je temeljni državni zakon, o katerem zavzema § 19 o narodni enakopravnosti najodličnejše mesto. v*) Ako se je od c. kr. okrajnih šolskih svetov pripoznala kvinkvenija. Ce se pa je od te prve (razsoj e valne) inštance odbila, je deželni šolski svet prva prizivna inštanca, ministerstvo druga in (v nekaterili slučajih) upravno sodišče tretja inštanca. **) Dobi se pri ^Zavezi" in nPedagoškem društvu" v Krškem po 1 K.