h. 4i). V Trstu, v sredo 8. decembra 1H80. Teeaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Na znanje. Ta številka je za cn dan zakesnela. Prejšnji tiskar g. Hvala nam je nanagloma odpovedal, rekoć, da nema" črk, ker je ilobil v tisek „Triester Tagblatl". Treba je bilo nam tedaj poiskati druge tiskar-niče in od tod zakesnitev. POLITIČNO DRUŠTVO „EDIHOST." V sabo to, dne 18. t. m. bode odborov« seja, h kateri se uljudno vabijo vsi odborniki in namestniki. DNEVNI KED: 1. Posvetovanje in sklep zarad društvenega lista; 2. Posvetovanje in sklep zarad rednega občnega zbora. H krati bode imelo svoj letni redni zbor tudi igralno društvo, vsled česar se vabijo vsi udje lega društva, naj pridejo gotovo, ker bode društveni denarničar poro&l o stanju premoženja in se bode volil nov odbor za oskrbovanje društvenega premoženju. Zborovalo se bode v tržaškej čitalnici. — Seja odbora »Edinosti" začne se točno ob 1 uri popoludne, zborovanje igralnega društva pa ob 2 uri popoludne. Odbor Igralnega društva. Odbor „Edinosti", Konservativnih Nemcev shod rr IjIhcvu II. Ko bodo zgodovinopisci popisovali ustavnega živenja razvijanj« v Avstriji, ne bodo se mogli ognoti linškega shoda, da ue bi mu pripoznali velike važnosti. — Mi smo nže zadnjič poudarjali pomembo tega dneva ter priobčili na tem shodu skleueno resolucijo. Naj danas podamo Se nekoliko črtic iz znamenitega govora kneza Alojzija Lichtensteiua. Govornik je mej drugim rekel: Liberalna stranka trobi v svat, da je onn edino poklicana zastopnica nemškega ljudstva v Avstriji; ona ljudstvu pravi, da je v nevarnosti i da ga izdajamo mi konservativci. Mi konser-vativci pa slovesno pred vsem svetom izrekamo, da smo ljudstvu zvesto udani, da ga iz vsega srca ljubimo i nikoli ne zapustimo, izjavljamo ! tudi, da ljudstvu nobena nevarnost ne proti. Liberalna stranka nikoli ni bila resnična, ona vedno barvo menja, zato pa tudi ni mogla i ni hotela ustavo oživotvoriti. Ona je izigrala svojo igro ter jo zdaj na konci svojih zvijač. Ona trobenta v svet: Nemštvo je v nevarnosti, da bi se s tem zopet prikupila ljudstvu, katerega zaupanje je zapravila. Ni res, da je Nemštvo v nevarnosti, sveta naša dolžnost je, javno izreči, da je to le sleparija, da bi so nemško ljudstvo razburilo, obrckovanjo je, da bi se mej našim ljudstvom zasejalo nezaupanje do najboljših prijateljev. Nemštvo prav nič ne trpi, če se zahteva, da morajo znati uradniki dva jezika, katera se v deželi govorita. Će preti nemškemu ljudstvu od kod nevarnost, preti mu le od liberalcev, ker liberalci so kmetovo vest vznemirili, njegova posestva zinolzli, na premoženji ga oškodovali, v gmotni prid kmetu oni nikoli niso znali i hoteli delati; v verskem, najvažniSem prašanji srca pa se je ta stranka za vedno ločila od ljudstva, ker je zvestoudano veri iti cerkvi. Kako bi govorila ta stranka v imenu kmetskega nemškega ljudstva, ker se le v nekaterih mestih, i Se tam v zeto tesnih krogih domačo čuti, na kmetih pa Kedor v nemškej Avstriji ue čuti s kmetom i se nanj ne naslanja, ta ne zastopa nemškega ljudstva. Oni, ki kmeta po strani gledajo, prebito malo imajo ž njim opravila. Taka stranka tedaj nema pravice, braniti nemškega ljudstva v Avstriji. V zmernosti, zatajevanju, v pravici je edino poroštvo, da moro Avstrija po pravem potu hoditi. Mi se moramo oklenoti avtonomistiških načel, nobenih predpravic, nobenega gospodstva si ne smemo prisvajati. Mi moramo izreči, da hočemo z Slovani v miru kakor bratje šiveti pod vladarjevim ofetnim iczlom. Kadar si pridobimo zaupanje pri Slovanih, takrat se bode v najlepšem cvetu razvijala avstrijska misel, katera je pri njih tako globoke korenine pognala, ; in zorel bode mjkrasnrjsi sad. Mi Nemci neizgubimo nič, ako se bomo dostojno vedli, mi se ne ponižamo, ampak po-višavali se bomo po ljubezni drugih avstrijskih narodov. Varujmo se napak, katere so liberalno stranko podrle; ona si ni pridobila ljubezni mej nemškim ljudstvom, i .Slovanom je hotela s po-nemčevanjem gospodovati. Ona je zavrgla prvo načelo zdrave politike, ki pravi, da se mora sovražnik uničiti, ali se treba ž njim pobogati, nikoli pa se ne sme dražiti. Oua je Slovane tako dolgo žalila ter jim škodo delala, da so se največji radikalci za vselej od nje obrnoli. Mi konservativni Nemci smo Slot anom odkritosrčno in posten» roko v spravo podali in oni so jo prijazno sprejeli, Mi smo vedeli, da smo to storili Avstriji v blagost in po ćistej volji nemških naiih volilcev. Dopisi. Iz soriške Škofije, 8. decembra. (Koliko se pri nas zdaj slovensko vraduje, in koliko bi se še smelo.) — Dopis v „Kdinosti" št. 47. od 24. novembra t. 1. n.i dajo povod, da pritnem tudi jaz za pero, in nekaj pojasnil podam, da svet izve, kako se v tem oziru vede naša po večini rodo- in enakopravnost ljubeča duhovščina v goriški višji škofiji. Upam trditi, da v slovenskem vradovanju daje od leta do leta prav naša goriš, slovenska duhovščina drugoj v sosednih škofijah lep izgled; kajti čo dalje bolj prodira slovenščina skoz stari „šlendrian" nemščino, zlasti se te mlajša duhovščina po se-dajni možnosti ogiba, kjer lo moro in sme. Slovenski uradnijski spisi gredo na prečast. višjo vladištvo, kakor na vis. vlado bolj in bolj pogostoma, če tudi se zadeva o tem le na mrzle višje, tako duhovske kakor civilne vbuln« Vati no le v „precartani" nemščini, ki jo z ozirom na 19. temeljnih drž. postav za nas zdaj v istini prava — neumščina in „nonsens"! — Uže več let sem pa izdelujejo mnogi mlajši in še celo nekteri med starejšimi duhovniki cerkvene račune le v slovenščini, ker se pri bivši Mailingovi, zdaj Hilarijanski delniški tiskarni dobivajo nemški, italijanski in slovenski obrazci in tiskanice. Ti bi menda utegnoli rabiti tudi v tržaški in drugih slovenskih škofijah, ker so s tem, da jih je goriško prečast. višje vladištvo vselej sprejemalo, toliko kakor potrjeni. S žalostjo pa se mora priobčiti, da je videti, da naše škotijstvo nerado gleda in le nekam primorano po slovenskih obrazcih izdelane račune, ker še par besed, s kterimi se pregledani računi potrjujejo, ne priloži v slovenščini *) Laški duhovščini pa potrjuje in dopisuje brez pridržka vse le v laščini, če prav su dotični gospodje Slovenci *) To Izvajani tudi io i/ toga, kor ju nedavnu slovenski spis, ki j« imel biti poslan na vis. namestnico v Trst, dotičnomu na/nj poslalo / opazko, naj u u prevede v ncmViino. 1'is. in dovolj zmožni materinščine. Sicer pa v drugili neobhodno potrebnih zadevah je prav, da se zarad morebitnih zmešnjav v duhovskem vrndn m mod duhovniki drugih narodnosti rabi latinščina kot posredovalni jezik, ker jo morajo vsi katoliški duhovniki in drugi strokovnjaki ium<-ti, kajti vseh jezikov se ne morejo vsi učiti, enega pa lehko, prav zato imajo tudi diplomati v mednarodnem občenju, od Ludovika XIV. francoskega kralja v rabi navadno francoščino! Drugače pa ravnajmo se v javni rabi po običejih drugih narodov. Največ smo sami krivi, da se slovenščina v javnem živonju še premalo spoštuje. Zato se mi dozdeva, da bi se potreboval., še posebno postavo, po kteri bi se morala materinščina vsaj stopnjema vpeljevati v vse šob-in javne urade. Pa dozdeva se mi tudi, da kadar v slovenščini za eno stopinjo naprej stopimo, umaknemo se na drugi strani pa za tri ali še več nazaj. Kajti s žalostjo mora napolniti vsa-eoga enakopravnost ljubečega rodoljuba, kar pišo predzadnja štev. „Sočo" od 1!*. novembra t. I. v dopisu „S Krasa"! Se li mar more otrok nomškega jezika kar tako lehko v par lotih toliko naučiti, da bi se moglo reči, da je bil čas učenja nomškega jezika vestno obrnon? Jaz sam, ki sem svoje dni v nemško „mučilnico" skoz -1 leta hodil v J., itam nekje na Kranjskem) — kteri kraj še zdaj zlo zarad nedavno zidanega predragega šolskega poslopja in ponnmčevanja nam gg. avo i u še n'Jinnugii |mnn>|JJil m Jllllllll ulovi, — vem, kako neusmiljono so učitelji te presnote nemško besedo v gla .i_____ • je stala nemščina, če tudi sem bil navadno med prvimi učenci in odličnjaki ali „Vorzflglerji", kakor se je tedaj govorilo. Ako se bodo kraški otroci z nemščino ubivali, — kar je pač žalostno za učitelja, Če ima količkaj narodnega duha. — potem se pravi to Bogu čas krasti, potem so bo godilo, kakor meni, ki po 4 letih šolanja sem so navadil le brati in pisati, pa nekaj molitev iu besed na pamet, po načinu kakor so navadi tudi papiga govoriti, brez kakega praktičnega vspeba. Vsak pravi pedagog mera uže vsled pedagogičnih pravil tako potnjčevaiije zlasti v ljudskih šolah zavreči. Jeli res kaj tacega pod Taafejevim ministeistvom mogoče? Kje so bili dotični gospodje slovenske krvi, ko se je obravnavalo v seji deželnoga šolskega sveta o vpeljevanji; nemščine v nektere ljudsko šole na Krasu V Mar je tii tudi pregovor resničen: „bonores mutant moreš", t j. čast spreminja vedenje V Pač bi se smelo klicali z Jugurtoin: „O podkupljivo mesto, ti pogineš, da se le najde kupec." Ž oziroui na zidanje Slovenije pa bi morali reči, da se nikdar ne vzdigne, dokler bodo nad nami tujci iu domači renegatj« gospodarili; a ti kmet ^od-listelc. Popotne črtice. Spisu I Ture Pvddetov. (Dalje.) Ker sem uže v Planini, ne morem si kaj, da ne bi omenil dogodbe, ki se jo godila tam pred blizu 50 ali GO leti in katero mi je zapisal nek g. p., ^daj v Trstu. — Oče tega gospoda je baje bil v Planini, ko se je godila ta stvar, katero omenjeni gospod popisuje blizu tako-le: „Marsikrat uže sem slišal imenovati sedanje čase, čase sleparstva i u zvijač, ko da bi se bile v prejšnjih časih godile le poštene reči, da nij bilo temu tako, to dokazuje ta le resnična dogodba: Bilo je še v tistih časih, ko se je razlegal še voznikov bič iu postilijouslci rog po glavni cesti iz Trsta na Dunaj. — Nekega večera prve dni novembra pripelje nek postilijou iz Postojne prazen nazaj vračajoč se neko priletno ženico v Planino, v staro, obnošeno črno krilo oblečeno, po njenem izreku nuno, katera je pravila, da se vrača iz Kima, kder je molila na grobu sv. Petra in poljubila pantofelj sv. očetu. — Delala se je močno bolno in je prosila postilijona, naj jo pelje V najboljšo gostilno. K njeni sreči nij bila gostilna „k črnemu orlu", kakor uavadno, napolnjena z Angleži, katere je gostilničar zarad njihove potrošljivosti imel najrajše; k ljubu temu pa se je gostilničar začetkom hranil sprejeti to čudno nuno poti svojo streho, temnelo je njegovo lice in koinu nij znano, da so bili kranjski gostilničarji prav na kratko navezani, gotovo bi jej bil eua vrata dalje pokazal, ako bi ga ne bila oua z gladko govorico (govorila je nemško, poljsko in nekoliko francoski) in eneržijo tako presiinila, da se je kar omehčal iu jej na vse zadnje odkazal lialboljšo sobo ter jej dajat upanje, da bode stre-žena z vso pazljivostjo. Potovalka po par dneh razodene, da se ji bliža smrt, zato bi pa rada, da le mogoče odložila svetovno bromn, katero jo močno teži. — Po dogovoru z gostilničarjem, pošlje zadnji po duhovnika; a ne, kakor je ona trdila, zarad tega, da se spravi z Bogom, ker ona kot nuna je z Bogom vedno spravljena, — a najbolj zarad tega, da bi njeni veliki 2 graj-ščini u Belgiji, vredni blizu 600,000 gld. pred smrtjo po lastni volji vrednim ljudem zapustila, ker rodnih dedičev nema. — Gostilničar in vsa njegova družina so bili po taki govorici elektri-zirani, iu akoprem gostilničar svoji družini naloži strogo molčanje, ker si je želel, da velika dedščina po večini ostane njomu, pri vsem tem ženski jeziki nijso mogli molčati in lo prehitro so se odvezali ter poplavili vso Planiuo iu celo drugo bližnje kraje. — Nuna je počivala odsili-mal na pernati postelji in vse, kar je le bolj moglo, streglo je bolnici; vse kar je bilo dobrega in dragega, nosili so ji v sobo. Pride gospod župnik, katerega nuna sprejme jako spoštljivo in udano; po kratkem pogovoru, pa mu razodene, tla hoče naroditi z njegovo pomočjo oporoko, v kateri namen naj bi ji na-znauil najvrednejše osobe v vasi, da jim kaj zapusti. — Župnik jo previdi pred vsem se sv. Sakramenti iu po tem začne razgovor o testamentu. — Da se dela testament bogate nune, ta vest se hitro razširi iu vse, kar je le moglo, privre v gostilno k „črnemu orlu". Testament se je delal pri zaprtih durih, v sobi je bilo, razen župnika, še 5 prič najodličnejših Planincev, mej ujiini poštuiojster, župan, podžupan i. t. d. A v kuhinji nastala je mej tem časom skoro rabuka; slišali so se glasovi: „Zakaj bi lo tem vse zapustila", „to je sleparija* i. t. d. Trije tudi odlični planinski gospodjo, ki nijso mogli v sobo, zlezli so celo v veliko lončeno peč, ka-koršne se nahajajo na deželi, da se v njih kruh poče. — Ko so ti trije slišali, da ju nuna pred vsem izrekla 50,000 gld. za cerkev, nastane v peči velik nemir in tudi v sobi — splošna opozicija; oni v peči so začeli z nožmi vrtati v špranjah peči, dokler so si napravili luknjic©, skoz katero so lehko videli v sobo; ti so začeli zdaj iz peči protestovati, češ, da cerkev je uže tako bogata iu da če uže nij dingače, naj cerkev dobi 20,000, g. fajmošter pa gld. £10,000. Morate si misliti, da se je nuna in vsi oni, ki so bili v sobi, prestrašili, ko so slišali ta protest iz peči; s konca so mislili, da je to glas vpijočega v puščavi, a po glasu so priče v sobi vondar spoznale svojo „kumparete" iu sorodniki;. Po kratkem razgovoru onih v poči z onimi v sobi obvelja predlog, da cerkev dobi le 2(>,tKH) gld, g. fajmošter pa #>,000 gld. Zdaj pridejo na vrsto drug za drugim omenjeni svedoki oporoke: gostilničarju zapusti nuna 70,000 gld. iu ostalim štirim vsakemu po 50,000 gld.; izven peči pa so začuje zdaj godrnjanje iu milo stokaujo, posobuo pa so je odlikoval g. Jakop Skočir so svojim močnim basom: „Jaz som ubog, na nič prišli špediter in mlinar, pa trpim zdaj skoro lakoto", sopet drugi kriči v sobo: „Za Božjo voljo „sveta žena" I usmilite se bolj potrebnih, saj oni notri pri Vas so sami bogatini iu vse dni život rodo iu pasejo,« Kar naglo zajoče skoz luknjo vratne ključavnice tudi g. Tomašič in se oglasi: „Mi-I lostljiva, o meni Vam nočejo moji lažnjivi prijatelji nič povedati, da sem vso svoje izdal za odgojo svojih 5 še nedoraslih otrok, katere moram še vedno rediti," Moj tem ko ti kriče tako v sobo, nastane v kuhinji skoraj tepož: „Zakaj pa jaz nič? — oni pojedeži notri hočejo vse sami imeti", — „jaz čem tudi v sobo*, - taki in enaki glasovi so so slišali mej občnim suvanjem, — Nuna, ki sliši vse to, skoro se prestraši; oni notri pri njej jo tolažijo in mire, h koncu se nuna odreže rekoč, da hoče po mogočosti vsem pomagati iu plačuj učitelje in z.t vse državne potrebe, ter pusti si na hrbtu tudi drva žalostno čekati'. Ni čuda. d* je Vaša tetka „Triester Zeitnng' od 23. novembra t. 1. št. 2ti{l, vesel krik o tem ponemčevanju pn Izraelu zagnala. Pa narod si to dobn» zapamti. Slorenskt Jeremija. Iz Ljubljane, na sv. I Urbare dan. Tedaj tudi Ljnbljančanje smo brc/, vsake posebne nesreće prebili slavnostni banket, katerega so na čast bivšemu cesarju Jožefu II. te dni v ljubljanskej kazini napravili naši nemškn-tarji, ali — kakor se zdaj rajši zmirjajo nemški Kranjci. Vsa slavnost to se ve da ni bila nič drugega, nego nemškutarska in nazovi liberalna demonstracija zoper sedanjo vlado, i Zategadelj se je tudi predsednik \Vinkler ni udeležil, dasiravno so ga rez mero nesramni osnovatelji k njej vabili; general Todorovič je prepovedal častnikom hoditi k banketu in celo polkovnik tukaj bivajofiega madjarskrtja polka . št. 2(1. ni dovolil polkovnej godbi g.'.Hti in trobiti nemško-kranjskim zabavljačem. Tu j,a ni zadrževalo našo birokratije, da bi tudi ta ne bila pritrjevala na ves glas vladi nasprotujoče j demonstraciji. Kajti banketa so je udeleževala malo no vsa r. kr. deželna vlada s svojimi sve- i tovalci, potem načelniki mnogih drugih <• kr. uradov in c. kr. Sol Bili so pri njem namreč navzočni g. c. kr. dvorni svetnik Schffltl, gg. c. kr. vladna svetnika Fludung in tir. Stik/d, g. c. kr. deželni šolski nadzornik Pirkcr in g. cesarski svetnik Lngcr; dalje g. c. kr. finančni prokurator Kaltenegyer in g. finančni nadsvetnik 1 Umite; gg dež. sod. svetnika Zhubcr in Saj iz, g. realčni vodja dr. Mrhal z nemško (torej „boljšo") polovico svojega učiteljskega zbora; : g. gimnazijalni vodja fSmoloj pač' ni prišel, a zato je prof. Ilcinrich pl. Schweineland pripeljal dolgo vrsto nemških „jngendbilderjev" na tnkajš-njej c kr. gimnaziji: poleg teh bili so navzočni tudi nekateri c. kr. Solinafitri „m i nor u m gnn-tium" n. pr. prof. Gariboldi in vadniški učitelj Sitna, kateri je bil ta večer tako navdušen, da je ob mizo udaril ter plačal eno celo malo steklenico kleimnoscheggovega šampanjca. Tudi nižjih uradnikov je bilo nekoliko videti, ne toliko da bi demonstrirali, ampak da bi svojim šefom pokazali svojo „dobro voljo in lojalno udanost* — anf alle Fftlle! Kajti naši nižji uradniki, ki so večinoma narodni — v svojem srcu, nemajo se nobenega zaupanja v sedanjo vladno sistemo, ker vidijo, kako je njih načelnikom dovoljeno rogoviliti zoper c kr. vlado, in kako se najhujši nemfikutarski uradniški agita- ------torji odlikujejo s častnimi naslovi in dobrimi sAnttfflnri. 7.iitoii») se oglluijo se 7,«nj narortnUi > društev ter delajo to, kar jim ukazujejo vladi nasprotni načelniki. — Zabavljanje na c. kr. vlado, nn Slovane in .farje" in slavospev nem-škemn jeziku in nemškej kulturi prevzeli so ta večer g. Dežtnan, g. dr. Kaltenegger, g. Gariboldi, g. dr. Scbaffer. Tudi znani kričač dr. Schroy je hotel nekaj zabavljati, toda znano je, da in slavni ljubljanski Demosten no more govoriti, če se svojega spisanega 'govora na pamet ne nauči. Začel je tedaj z velikim patosom svojo tilipiko zoper tirolske in slovansko mračnjake govoriti, pardon!—ječati, kajti kakor bi trenil, zapusti ga spomin, da je moral omolknoti. Vsi poslušalci so mu močno ploskali, menda zato, da jim ga ni bilo treba dalje poslušati. Ta večer spiii spoznal tudi novo govorniško moč v krogu ljubljanskih nemških Kranjcev, to vam povetu, pravega Dantona. 0. prof. Zehc namreč (kaj ne, odloči še 1(>0,(»00 gld. i po razumnu z gosp. župnikom in drugimi 5 svedoki, da jih oni gospodje razdelc po vrednosti mej najpotrebnejše vaščane. Ko to zvedo oni v peči in pred vrati, vtolazo se polagoma; a misliti se lehko more. kako so zdaj ti ljndjo mej seboj delili onih 100,000 gld. a popisati se ne da ona novoščlji-vost, ono opočitovanje. ona srd vaščanov mej seboj. Planina je bila one dni vsa v prepiru in v pričakovanju tega, kar prida in uboga nuna je bila v obležnem stanu; vse je čakalo, kedaj umn\ Do tepežev in tožarenja bi bilo gotovo prišlo, ako Iti se bil (a testament tudi bistveno izpolnil. Nuna, bržkone kaj tacega sluteča iu videča, da pride cel6 v nevarnost, naveličana brezštevilnih obiskovanj, vodnega jokanja in jadikovanja, misli si: „zdaj pa jo uže zadnji čas, da pete odnesem in kaj so zgodi." Potem ko je bila nad 14 dni uživala največje gostoljubje, pobere se neko noč pri luninem svitu skrivaj skoz okno se svojo torbieo in zapusti „per pedes apostolorum" razdraženo Planino, ne zapustivši za seboj najmanjšega sledu — Mereto si misliti, dragi čitatelji, kake dolge obraze so delali drugi dan Planinci od gostilničarja g. P., poštmojstra g. V. do Skočirja in drugih ubogih in še kesneje nij manjkalo očitanja zarad te oporoke. Da so se pa sosednji Postojučani, Lo-gačani in drugi iz Planine zarad te dogodbe še dolgo norca delali, to je naravno.h Tako popisuje omenjeni g, J1. To resnično dogodbo je tudi rajnki Miroslav Vilhar, rojen .Planinec, popisal v svoji baladi „Nuni", ki se začenja: „Tra-ra, tra-ra— v Planino pridrdra* i. t. il. Naj pa meni Planinci no jemljo v zlo, ako sem pogret uže staro a zanimivo dogodbo, ker tega nijsem storil iz slabega namena. malo n.-rodno ime?) grmel j<» tako neusmiljeno v pravem lerchenfeldskem dijalektu na „Finster-Iinge, !{r,mtinge, »ch«arze Cchen* ter s tako povzdignenim glasom j«' zahteval „die freie S« bule iui freien Staate*, da sem nehote vzdih-nol: oh škoda, da nemarno nobenega narodnega deželnega -šolskega nadzornika več, da bi tudi temu Lerchenfeldm, kakor nekdaj g. Šolar prof. Heinricbu pl. ttcbweinelandu pomagal — do zlatega križca za — Šolske zasluge. Sploh je pa kazala vsa demonstracija od konca do kraja, kako „strašno* so tlačeni sedaj v Avutriji Nemci in posebno še pri nas „nemški" Kranjci. Ko sem okolo polnoči s teško glavo (pomislite, tako povodenj praznili fraz prebiti, ni mala stvar!) slovo jemal od izbornega društva, ozrl sem se še enkrat po zinagonnsnih kričavih junakih te najnovejše nem^kutarske demonstracije in videl sem, da med njimi sedi najmanj sto mož, ki pred svoj naslov postavljajo pomenljivi dve črki k. k. — Zloglasna „Liedertafel" je te dni spet pokazala svoj pravi obraz. Znano je, da po svojih pravilih bi morala gojiti tudi slovensko petji' in do sedaj je pri vsakem koncertu za „vftdo* v program poleg mnogih nemških postavila tudi eno ali dve slovenski pesmi. Za drevi je pa napovedala koncert s samo nemškimi pesmimi, In to je prav! Kaj bi so skrivali pod prozorno krinko. Saj se poznamo! Samo to se nam čudno zdi, da uradna „Laihachorica11, kakor nalašč neprenehoma prinaša notice o tem vsem narodnjakom čez mero /.opernem društvu, a za narodne veselice, če imajo tudi dobrodelen namen, nema prijazno besede, ali jih pa tako opisuje, da se graja med vrstami bere. Prav tako je tudi njen feuilleton na tak način uredovan, da se človeku zdi, kakor da bi bral kakšen bero-linskl list, a no časopisa, ki izhaja v kranjske) stolici ter so plačuje z rubežnimi troški slovenskega krnela. Po mojej pustej pameti bi moral uradni list kranjske dežele, tudi če izhaja v nemškem jeziku, z enako nepristranostjo poročati o napredku in delovanju vseh slovenskih literarnih in občokoristnih društev, kakor to vestno in točno poroča o nemških društvih in sploh ne bi smel nobenega razločka delati o tem, kaj je nemškega in kaj slovenskega, dovnlj, da jo kranjsko in da se doma dogaja. Pa kaj hočete, sovraštvo g. polurednika Suppantschitsoha do slovenstva jo tako smešno, da nikdar nobene notice, pa naj je še tako zanimiva, ne vzame iz „Slovenca", „Novic" ali „Slov. Naroda", nego čaka, da jo ljubljanski dopisniki iz slovenskih listov ponomčeno neso v nemške novino in potom čez cel dolg teden v „Lnibachorici" prišepa z njo na dan g. Suppantschisch ter jo spremi z duhovito opazko: „Per „Presse" (ali der „Trie-ster Zeitung") schreibt man ans Laibacb ..." fas M u?.p >iU, Od Uitll „drugI polovic*" < njegovega slavofobnega uredovanja — dali slovo! Z IJubljiuiftkfgii močvirja, L'li. novembra. Naznani, draga „Edinost", primorskemu svetu in skalnatemu Krasu težave, koje mora prenašati letos vsled premnozega dežja tn naseljeni močviroc, kateremu se vedno obeča boljša bodočnost, da se bo videlo, kako se izpolnjuje to, kar so nekateri uže davno prorokvali, da postane močvirje še kranjski „llanat" ! — Mnogo mnogo se je pisalo uže iu bralo o tem res vsega usmiljenja vrednem močvirju — osobito močviren. — Lota iu leta so niinola, kar se mu pomaga iz nemile osode — iz vode, toda le z črnilom na papirji! Kdaj vendar pride rešenja dan — kdaj postane vendar obećanje meso in kri. kdaj se vendar začne kaj z lialo- j ženini kapitalom delati druzega, a no le pisarili pri zolenej mizi , kdaj vendar se spolni zgo- j raj omenjeno prerokovanje? — Za Boga, dau | za dnem — leto za letom mineva ubogemu j močviren za uže naložene denarje, a pomoči ni ! iu je ni! Marsikdo ima še dobro v spominu, ko mu je bila edina kravica v hlevu zarubljena — in ako nij plačal, tudi prodana za močvirski zaklad! In to uže pred 12 leti!! O bore kmet, da te gospoda sili po tacom potu svojo za gospodarstvo potrebne, krvavo zaslužene denarje skup spravljati, da jih potem na male obresti ; naklada! — a skrbi pa nič ne, da se denar v | to porabi, za kar je bil namenjen — da se i vodi napravi odtok! Tri leta uže imamo močvirski odbor, od katerega sino so ob času volitve nadejali, da nas otme našega v resnici žalostnega stanja, ter nam po sili vzeto denarje v naš prid obrne! No, mislili smo si takrat, če plačamo uže to, naj bo; ko so odpoljo voda, potem bomo vsaj toliko pridelovali, da bomo mogli živeti in davke plačevati. Ali varali smo se! Ne dn bi se bil s tem denarjom storil po cesarskem (Gruberjevem) grabnu večji prostor vodi, kteri bi res koristoval vsem onim. kateri so vplačevali, ampak zapravilo se je pri ne imena vrednem „Cornovcu" mnogo denarja! Uekel som ne imena vrednem, in to je istina; kajti uže na prosto oko se vidi, da so strokovnjaki naredili načrt iu tudi kopali čez skalnato visočino do 3 sežnje! A nivo] je pokazal te ti" manj od 4 sežnjev visočino pri Goricah! To je dobro premišljena, za blagostanje | močvirca uneta skrb strokovnjakov, in še to, da j bi tudi prav bilo, koristilo ne bi še desetini vplačevalcev! Se li ne pravi to. denarje zapravljati? Sedaj ob veliki vodi, ki vendar od narave ustvarjen inženir — naj bi se prepričali oni g"sp<>dje, ki imajo ključ od blagajnice, v katerej je na škodo nbozega kmeta zaprt denar, ter odprli blagajnice onim na pomoč, ki so jo napolnili, ne pa gospodom ptujcem Zakaj bi se ptujcem več verovalo od domačinov in se dobro plačevali? So li nam ti kaj novega prinesli, povedali ali storili? — Ni li kar so oni svetovali. vse uže od davnih časov znano? Kdo I i more z našega močvirja dobiti vodi odtok drugod, nego ga kaže narava? Le ponižati, razširiti treba tega, ne pa zasipati, ožiti in celo jeziti, kakor se je to godilo doslej! Pred inno-zimi leti je bil jez pod Ljubljano zelo drago, za 85,000 gl. odkupljen ter porušen, a pred malo leti ni novo postavljen! Vsak jo dobro vedel, da ta jez mnogo škoduje — poklicani strokovnjaki so to tudi pri poznali. A storilo se nič ni, ampak odlaša se na ljubo podvzetniku onega jeza, a na veliko škodo močviren in njega blagostanju! (■emu je nova močvirska postava, ako se le toliko izpolnjuje, da če kateri za zboljšanje m o.'v i rja uneti močvirec kak plevel i. t. d zažge, da njega takoj beriška oblast naznani nI. c. kr. okr. glavarstvu, ki ga potom ostro kaznuje ter mu brez vsega premislika žuljavo kri pije! — Ali je taka skrb za blagostanje ubozega kmeta, ; ki z lačnim trebuhom živi lepo lojeno gospodo? bok se lahko napne, a prenapet poči! Gospoda, katera ima nad nami oblast in dolžnost skrbeti za naše blagostanje, naj ne gleda nam čez rame iu naj no misli, da je kmet živina. Naj pomisli, da na kmetijski podlagi stoji državno poslopje! Skrajni čas je tedaj, da gospodje, kteri so na d"|o poklicani, resneje primejo delo v roke, da brez odlašanja pri vsakej priliki delajo na to, da se nabrani denar porabi v to, da se kakor hitro mogoče razširi in poniža cesarski graben in potrebi skoz mesto Ljubljanica, kar bi gotovo koristilo vsem vplačevalcem. Drugi posebni grabni naj se s tem denarjem ne delajo, plačajmo tu, vsaka srenja zase, ne pa tako kakor Cornovoc! Z leto iu dan v prahu ležečimi inženirskimi instiuinenti nam nij nikakor in nam ne bo nikdar pomagano, če ne bo druzega dela — v vodi poginemo! — Mora se smiliti seljak na močvirju vsacemu človeku, če ima le kaj srca še v prsih, ako jo videl to dni pod vodo skoraj polovico močvirja, po katerem so sem ter tja prebivalci naseljeni, bila je voda do 1 meter na visoko. Mnogo ljudi je moralo v smrtnem strahu navadno svojo ležišče zapustiti in pod streho bežati! — Kaj pa živina v hlevih, kaj drugo potrebno gospodarsko ter hišno blago in orodje? 0 t«-... nivj Hi c. bTIricl rmiit iniMijv'. Sedaj jo vreme boljšo, ne vem pa še, kaj bo z ozimino pod vodo, to so pokaže pozneje. Ako Vam drago — povem Vam še kaj.*) V PnlJI novembra. t-'lanek, datiran v Pulji 22. oktobra t. leta iu v „Edinosti" štev 43. priobčen, vznemiril je nekemu tukajšneinn italianissimu živce tako, da jo v 277, broju tržaškega „Cittadino-a" začel kar slepo udrihati po pisatelju onega članka, kterega (namreč pisatelja) mislil je stakuoti v v osebi enega tukajšnih kaplanov. S takim nasprotnikom se mi v polemiko spuščali ne bomo, ker ni častno za nas polemizirati s človekom, kteri jo hote ali nehote ves naš članek presukal pa ničesar ovrgel, kar smo mi onde nepobitno dokazali; razen tega je udrihal po nedolžnem kaplanu edino le z ostudnim namenom: očrniti ga pri njegovih poglavarjih. S takim in enakim dejanjem se nam je pa pokazal ne spoštovanja, ampak zaničevanja vrednega nasprotnika. Vsled nepobitnih dokazov pa, ktere smo takrat v „Edinosti'1 navedli, vprašamo šo: ali so veljavni zakoni Slovanov in Nemcev, za kte-rih sklenitev hrvaški in nemški znajočega kaplana pooblaščuje kanonik — dušobrižnik gosp. Hiasiol, čo tudi ni njihov župnik, kakor je bilo onde dokazano ? V Sežani 29. novembra. „Soča" je prinesla v št. 47 dopis, v katerem toži o pouemčevanju Krasa, kateri člauek je tudi „Slov. Narod„ objavil. Ta dopis je noresničeu in žali narodne naše čute, zato moramo dopisnika zavrnoti v meje rosnice i tem, da tu navedemo, kaj se je zgodilo iu zakaj. liesnica je. da so krajni šolski svetovalci iz Sežane in Komna izrekli žel jo, naj bi se na prihodnjih Stiiiraerednih Ijudstih šolah nemški jezik tri uro na teden učil kakor zapovedan predmet. Nagib temu sklepu ni ponemčevanje, ampak s tem so hočo to dosoči, da bi mogli učenci iz ljudskih v srednje šole prestopati kar jim pa, kakor so urejeue srednje šole sodaj, nikakor mogoče ni. Kmet uže zdaj plačuje 35% k nepo-srednjim davkom za ljudski šole, če pa hoče svojega otroka v srednjo šole dati, mora ga uže poprej poslati v drage mostne šole, kder se le prerad popači i svojemu narodu izneveri; ceneje 1 boljše jo tedaj, da se otroci u/.e doma pripravljajo za srednje šole. To jo našo prepričanje: mi gotovo ne želimo, da bi se naši ptroci potujčevali, zelo pa želimo *) Prosiiuo. L'redu. domm-ih narodnih duhovnikov in uradnikov; pre-drugačito nam srednje šole tako, dežanski rodoljubi ozbiljno delo, >tetu nalogo, nuj jo vestno izvršujejo, da Sežana ne utone v laškem morji! (Uredu.) fin korak in gorje človeškemu društvu. ako hi keilaj zavladal komunizem, ki ne more nič ktvarjati in ima v sebi le mor zanikanja. — Vendar pa j« duava primorana, da skrbi ta boljšo osodi> del aha iu sploh onega, ki uema posestva in kapitalov. — Ali kako to storiti? V prvi vrsti mora država skrbeti za dobre šole in za dobro moralno odgojo delalskega ljudstva, nadalje mora podpirati moralno in z dobrimi postavami delalske zadruge, kakoršne so uže na Angleškem in na Nemškem, in konečno mora država dati delaleem tudi priliko, da izrazujejo svoje želje in zahteve v posebnih zastopih, (recimo kamorih). Tudi je treba, da se da delaleem saj omejena volilna pravica v razne ljudske sastope, kajti tudi delalec plačuje davek in potrebuje, da ima v parlamentu svoje zastopnike. Naposled je tudi dolžnost vlade, da posreduje mej delalci in fabrikanti in da zadnje po mo-gočosti primora, da delaleem pripuščajo primeren delež pri čistem dobičku, kajti prav ta sistema bi bila jako priporočljiva iu bi muogo povzdig-uola obrtnijo iu povišala delalca do njemu bolj primernega socijalnega stanja. A tudi delalec se no sme le na vlado zanašati; tudi on se mora sam brigati, da pride do više stopinje omike, štediti mora na vse kriplje, da mu nekoliko ostane za zboljšanje svojega stanu; tako prihranjeni denar pa mora vedno obračati v svojo korist. — Ker pa more delalec le malo prišto-diti, treba je, da se združi, kajti v družbi in edinosti je moč; delalci morajo snovati svoja lastna podporna, produktivna in omikovalna društva, svoje lastne posojilnice iu drugo koristne zavode. Naši delalci morajo k srcu jemati to večno resnico, da z delom, z vstrajnostjo se dajo tudi z malimi sredstvi doseči velikanske stvari po pregovoru „zrno do zrna pogača, kamen do kamona palača". — A za vse to je treba omike, treznosti in moralnosti. Taki delalci, ki zaničujejo vso, kar je lepega in višega, ki sploh ne blaže svojih src, taki delalci ne dosežejo dosti, kajti napredovati morejo le taki članovi, le taka društva, ki so strogo moralna in ne zaničujejo prekrasnih načel, katere je učil sam Kristus. Ne da bi hotel tuk« j zagovarjati krasna ta načela, katera ne potrebujejo sploh nobenih človeških komentarov in imajo v sebi sploh uže najlepše nauke filozofov vseh časov, to je člo-večanstvo, svobodo, zatajevanje i. t. d.*); a to moram priznati, da taka moralna podlaga, ka-koršno jo Kristus človeštvu dal s« svojimi večnimi nauki, da taka moralna podlaga je tudi našemu delalcu silno potrebna. Torej omika iu morala naj bode geslo naših slovenskih delalcevl In vi tržaški delalci iu obrtniki, ki ste tudi v Trstu osnovali svoje delavsko društvo, kateremu moramo želeti najboljšega uspeha, vi tržaški delalci, bodite v izgled drugim rokodelcem in delaleem po Slovenskem po svojej pridnosti, treznosti in štedljivosti, po svojem moralnem vedenju. — Naši časniki, naši voditelji pa morajo na to gledati, da se naš delalec ne poprime nevarnih utopij, ampak da napreduje v vsakem obziru in si tako sam pomaga lio večega blagostanja in do boljšega socijalnega stanja. — S tem sem torej načrtal potrebe in dolžnosti vseh delaloih stanov. {Konec prih.) Kritični Politični Pkkgled. Državni zbor se je odprl 80. novembra, prvosednik mu je bil grof Coronini, ki so je najprej lepo spominjal umrlih udov, posebno zaslug češkega poslanca dr. Brauuerja. Precej potem je protestiral dr, Schaup zoper volitve gornjeavstrijskega velicega posestva, ki so se izročilo v obravnavo dotičnemu odboru ; nu, bati se ni, da jih državni zbor ue bi potrdil, naj se centralisti še tako jeze, Potem je grof Taaffe predstavil zbornici nove ministre; finančnega ministra so pri tej priliki pozdravili poprejšnji njegovi tovariši ter mu srečo voščili. Zdaj jc finančni minister položil proračun za leto 1881 na mizo ter krepko, samosvestno razlagal za dobro uro; nič ni lepšal stvari, kakor je bila to doslej navada, ampak odkrito je poudarjal slabo finančno državno stanje. To jo napravilo na večino državnege zbora dober vti-sek, da mu je večkrat pritrjevala, ltana se mora odkriti, da se zaceli. Po končanej razprav i ga je prav srčno pozdravil grof Taatfe, pa tudi državnozborska večina. Centralisti pa so bili vsi poparjeni, tako jih je pretresla odkritosrčna, možata in ozbiljna beseda novega ministra. Prejšnja letu so pri tacih prilikah ropotali, ali letos so po razpravi kar tiho zapustili zbornico. V razpravi je mnogo srečnih mislij, katere, ako se uvedo v dejanje, državnemu denarstvu na *| Nekateri „prontrojji1 goapodjo so zolo untrašo ako »lilijo imena Rousenu, Voltair i. t. d in mislijo, da in u>.o i/gubljen tisti, ki se količkaj naslanja na aplso Jmi,. novanlh mo/, tomu pa nij tako: vsi ti filozofi staro in nove šolo »o mlili poleg zav ržljivega tudi kaj dobremu, kar se popolnoma ujema s krščanskimi načeli; kajti v Kristovih besedah nahajate največjo STobodoljubjo in prav a demokratična načela, poleg 1015a pa taka zmčrnost in zatajivanje samega sobe v namen brzdanja človeku prirojenega napuha, da dorestvu no bodo nikoli mogočo povzdlgnoll so do tak« idoalno vlsočloc. Vso pB, sroo in obisli treba preiskovati, na vso opozarjati, in n vsoga sprejemati to, kar jo boljšo. To je naše prepričanje; mi nećemo biti hinavci, ampak zmerni poročevalci, pravični na vsak» stran. Lredii. boljša pripomog.;; a prezirati se hm sme, da je | Dnnaj-'vski našel velik nered v državnem gospodarstvu, i tla bo več M potreboval, da dohodki iu troški \ ugodno razmero spravijo. Žalostno je res, ,1* prnraeun kaže 441 milijonov iroškov in le :;l'7 milijonov dohodkov i da b<> treba zopet dolgove delati, vendar ne smemo izgubiti še upanja, ker z dobrim gospodarstvom jo mogoče še vse poravnati. Nazadnje je zbornic« začela razpravljati 1 postavo o žganjarijah, katero je v treh sejah k ljubu upiranju liberalcev tudi rešila. Priobčimo jo, ko bode potrjena. V drugej seji sta začela grof VVurmbrandt in Herbst ropotati s postavo o nemškem ' držav nem jeziku in jezikovem znkonn. Večina državnega zbora bi lahko bila dotična predloga takoj zavrnola, vendar pa ju je izročila v pretres posebnemu odseku, da centralisti ne bodo mogli tožiti, da se jim sila dela. 4. t m. je giof Hohenvvart v državnem zboru vprašal vlade zarad slabega gospodarskega stanja kmetskega stanu, iu o sredstvih, po katerih bi so mu moglo pomagati. Ker Re za enakopravnost v šolah doslej še nič ni storilo in se iz proračuna za leto 1881 vidi, da naučni miuister tudi v prihodnjem letu ne misli ozirati se na resolucije, sklenenc v državnem zboru, zato je desnica, ki smatra preziranje sklepov za žaljenje nje oblasti, sklenola naučnega ministra ostro prijeti ter ga opomniti dolžnost ij, katero mu nalagajo sklepi državnoga zbora. Minister Conrad se bo tedaj moral udati, ali pa odstopiti. Na Dunaji in v nekaterih drugih krajih so obhajali stoletnico cesarja Jožefa II. Vdeležili so se slovesnosti posebno judjo i nezreli nemški študentje ter so slavili posebno tista njegova dela, o katerih je konci svojega živenja sam rekel, da so napačna i katera mu jo njegova mati, velika cesarica Marija Terezija sama očitala z spomina vrednimi besedami: Vi izvršujete prenaglo svoje ideje. Kdor ukazuje, mora preu-darjati in ravnati se po načelih in zakonih dežele, iu od teh sme le tedaj odstopiti, ako boljše uvode, ali tega ne sme delati samovlastno, ampak po volji vseh druzih. Pri Baošiču združeno vojno brodovje je zadnje dni dobilo od dotičnih vlad povelje, naj odpluje i/. Boke. Nemške ladije pridejo v Trst, francoske so poklicane v Toulon, italijanske v Brindisi, angleške v Malto, dve ruski v Neapol, ena v Pirej. Vlade so se dogovorile, da se brodovje zopet združi, ako bi potreba bilo, ne verujemo pa, da so to zopet zgodi, ker kakor povsod, tako tudi mej vladami prave edinosti ni i prav zarad slabe edinosti so vlade odložile grško prašanje na negotov čas. Celo llusija je izrekla, da bo imela sicer dobro besedo za Grke, ali dejansko se ne vdeleži, ako grška vlada vojno začne. _ DOMAČE STVARI. Imenovanje. Cesar je imenoval svetovalca pri tržaškem deželnem naniestništvu Teodorja viteza Hinaldinija za dvornega svetovalca pri tem namestništvu. — Mi mu čestitamo k temu visokemu mestu, na katero ga je poklicalo zaupanje Nj. Veličanstva, in so nadejamo, da bude tudi v tej viši stopnji, v kateri Slovencem na Primorskim lehko dosti pomaga, tako postopal, da si bode pridobil največe spoštovanje pri našem narodu. Seja tržaškega mestnega zbora, :t 1.111. Zupan omeni, da se 11. februarje prih. leta poroči cesarjevič Rudolf s kraljičino Štefanijo in da vsa mesta, mej katerimi Trst ni zadnji, delajo priprave, da se ta dan vredno praznuje. Ker je pa cesar sam željo izrekel, naj bi se veselje s tem razodevalo, da so ubogim pomore, zato po dogovoru z mestnim odborom svetuje, naj se napravi hrauišče za otroke pod imenom „Kudolfovo lira-uišče", i naj se v ta namen dovoli iz mestno blagajnice 20.000 gld. načeluištvu pa naj se ukaže, to sporočiti Nj. veličanstvu i naj se ženinu in nevesti izreko voščila mestnega zastopa. Vse to se sprejme. Potem izreče mestni svetovalec Luzzntto nujni nasvet, naj so mestnemu zboru ukaže, da naglo pošlje na Dunaj poslance, ki imajo izročiti spomenico o zadevah IržaSke svobodne luke Nj. veličanstvu. Poslanec Biirgstaller podpira ta prolog ter izreče željo, naj bi župan poskrbel, da se tudi trgovinska zbornica prošnji pridruži. Oba predloga se sprejmeta. Potem se preide na dnevni red in se potrdijo najprej pravila društva za vzajemno podporo mehanikarjev v Trstu. Asesor Loj poroča na to o predlogih glede občnega ljudskega štetja. Predlogi so sprejmo in dovoli se 7000 gld. za pokritje dotičnih troškov, iu sicer 1000 gid. za pripravljalna dela na račun letošnjega iu 6000 na račun prihodnjega leta. Po nekaterih nevažnih razpravah se zbor zaključi i prične se tajna seja. Slovanska Čitalnica v Trstu napravi II. i. iu. šaljivo loterijo in domačo zabavo. Nadejamo so obilne vdeležitve toliko bolj, ker je čisti dohodek namenjen narodnemu zavodu na korist. Vogelni kamen za velikansko Lloydovo poslopje, ki bode dika Trstu, položil se je slovesno na sv. Miklavža dan, mornarjev patrona. Dr/aviiH pri pomoč avstrlj. Moydu. V državnem proračunu za leto IKKI uahajamo 437h h » ni»*iij»>iit*niii društvu za vožnje v vsh<»dnjo Indijo, potem m ni gld. v zlatu kakor povračilo za pristojbine sueškega kanala. Ta podpora bi morala biti Lloydu nagib, da ue bi redil vladnih iiinptot-nikov, kakor se to godi v zadnjem času. DclHvnko podporno društvo. Naznanja se vsem čč, udom, naj prinesejo h glavnemu zboru, ki bode 19. t. 111. v gorenji dvorani pri „Zelenem hribu', vsak društveno knjižico iu spoznovalni listek. Za odbor: Ivan Dolinar, predsednik. „llttadlno* In politično društvo „Edinost". „Cittadino je v sredo v svojih predalih prinesel neko gorko novico. Mesec dni je potreboval, da je izvedel, da je imelo politično društvo v Sežani občen zbor. To temu časniku, ki je služil uže marsikateremu gospodn, ni prav, ker Slovenci na Primorskem ne smejo uživati enakopravnosti, ampak morajo biti Lahom tlu-čani. „Cittadino" napada osobe naše stranke; boljše bi bilo, da hi začel pri svojej stranki i najprej pri spbi, saj bi imel marsikaj povedati, kako je barvo menjal i klečeplazil. Hud pot res v Zagrebu je bil zopot včeraj (v sredo); štirikrat so je zemlja stiesla, Zagrebčani zopet bežč i/, mesta. Šliodo vendar ni. Papež je Zagrebčanom daroval 5000 frankov. Marija Man koč f j" umrla 2. t. m. zvečer v 57. letu. Rajnka je bila plemenita gospa, blaga žena i mati, tla je malo enacih. Izvrstno je odgojila obilo svojo rodbino ter jo učila tudi spoštovati i ljubiti slovenski svoj narod. Naj bi nje izgled posnemale vso slovensko matere v Trstu. Kako jo je ljudstvo spoštovalo, to je kazal j volikansk pogreb 4. t. m. Pogrehce? je bilo na tisoče. Blag jej bodi spomin! kastno ohčnnstvo. Občina Podraga pri Ipavi jo izvolila kranjskega deželnega načelniku g. NVinklerja, za rastnega občana, Kako se godi se slovenščino v Trstu to priča zopet kaj uiična dogodba. Vodja tukajšnje odvetniško zbornico je namreč necega Vipavca, ki je prišel se slovenskim pismom v Trst, surovo odpravil, rekoč mu, da ne sprejema nobene „ščavarije" in „Svabarije"; ampak edino laška pisma. — Pred 70 leti je tržaška borna izdajala še slovensko cenike in objave, zdaj pa je slovenski jezik povsod izrinen. Tacega znni-čevanja no smemo dalje trpeti, takej nesramnosti se mora konec storiti. Iz druzega vira pa čujemo, da je to sto-j rila pomorsko-trgoviuska sodnija, i da je dr. Bizjak zoper to pritožbo vložil. Drobiž se lina pomnožiti. Ker je drobiža v občenju premalo, zato se pomnoži za 1 l/s milijon gold. Pieslrnov večer, napravi društvo „Slove-nija" na Dunaji v sredo, 8, dan decembra 1880, v dvorani Zillingerjevi (\Viudner Hanptstrasse 25). Začetek ob 8. uri zvečer. Vsporttf: A. 1. Pozdrav društvenega predsednika g. E. Volčiča. 2. D. Jenko: Molitev, zbor, Slavnostni govor, govori g. Danilo Ma- jaron 4. a) K. Maček: Nezakonska mati, zbor z bariton solom (solo poje g. Stenko Pirnati) h) H. Ipavcc: Soldaška, zbor z bariton solom (solo poje g. Stanko Pirnat.i 5. S Piruat• Milica, osmoBpev („Sloveniji" posvetil skladatelj). <>. Dvorak: Slovanski plesi, na glasoviru svira g. .los. Mašek. 7. Ji. Ipavcc: Kdo je mar? zbor se h premlevanjem glasovira. 8. Pre&ircn: Neiztrohnono srce, deklnmuje g. Jos, Žužek. 9. Kocijančič: lloženkraul, nagel i rožmarin, zbor. B. Zabava. Pevovodja: g. Jan Jirik. Pri petji sodelujeta gospoda uda slovanskega pevskega društva: J. Mlčoch iu J. Stibler. Tlngl-Tangli so vendar opozorili redarstveno gosposko, naj bolj nad njimi čuje. Pripoveduje se namreč, da se bodo po novem letu smeli v kavanah i krčmah napravljati le proti vstopnini. Mi menimo, da bi najboljše bilo, ako bi se popolnoma prepovedali, ker niso za druzega, nego da ljudstvo pohujšujejo. V odbor društva Sloveniju na Dunaji so bili izvoljeni gg. načelnik: R. Volčič, stud. jur.; njegov namestnik: D. Majaron, stud. jur. tajnik; temu namestnik: .1. Babnik, stud. jur.; V. Oblak stud. agron.; blagajnik: I. Gregorčič, stud. jur.; temu namestnik: ti. Oregoriu, stud. jur,; knjižničar: St, Madon, stud. jur. Vabilo na nuroebo „Ljubljanskega Zvonu". Ker bode s koncem leta 18*0. prenehal izhajati Stritarjev „Zvon" na Dunaji, združili so so podpisani štirje pisatelji, ter osnovali so v Ljubljani nov leposloven iu znanstven list, „Ljubljanski Zvon- ki hode od novega leta 1881. počenši vsakega meseca prvi duu v zvezkih, po 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih, hodil 11a svitlo. Po svojoj vsebini skušal bode „Ljubljanski Zvon" ustrezati različnim željam in potrebam slovenskega čitajočega občinstva: gojil bode zategadelj v prvej vrsti leposlovje v najširjem pomenu te besnje (romane, povesti, novele, pe« -ui, potopise itd.) priobčeval bode sestavke iu spise znanstvenega obsega iz različnih oddelkov človeškega znanja; zbiral bode raznovrstno narodno blagi; skrbel itode za obširen pregled sodobnega slovenskega 111 imemtuejših proizv<>-vnv drugih slovanskih literatur ter naposled poročal bode o napredovanji in delovanji domačih in občeilovanskih literarnih društev iu uiue-teljnostnih zavodov. Niideji'ino se, da nam bode možno ta muogo obsežni program dovoljno izvrševati, ker se je okoli našega lista zbralo uže nad štirideset pisateljev in učenjakov slovenskih. Svojo prijazno pisateljsko pomoč iu podporo obljubili so namreč našemu listu do sedaj ti gospodje: prof. Anton Bezenšek, ravuatelj birou bolgarskega narodnega /.branja v Sotiji; M. Brence pravnik na Dunaji; dr. Fr. Celestin, kr. prof. v Zagrohu; Jos. Cimperman, pisatelj v Ljubljani; dr. Fr. Detelja, c. kr. prof. v dunajskem Novem mestu; tir. II. Dolenec, c. kr. sod. adjunkt v Ljubljani/ Fr. Krjavec, c. kr. profesor v Gorici; Ivan Franke, akad. slikar iu profesor v Kranj i; Ivan Hribar, bančni zastopnik v Ljubljani; Janez Jesonko, c. kr. profesor v Trstu; Anton Koder, c. kr. poštni uradnik v Innsbrucku; Anton Kos-Cestnikov, tajnik kr. banskega stola v Zagrebu; L. Lavtar, c. kr. prof. v Mariboru; Mih. Lazar c. kr. profesor v Ljubljani; dr. lanoz Mencinger advokat v Kranji; Maks Ploteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani; Fran Podgornik, urednik v Gorici; dr. Albin Poznik, notar v Novem mestu; Simon Kutar, c. kr. profesor v Kotom; dr, Maks Samec, zdravnik in mestni župan v Kamniku; And. Senekovič, 0. kr. profesor v Ljubljani; dr. Karel Slanec, advokaturski kandidat na Krškem; Jos. Stare, kr. profesor v Zagrebu; Luka Svotec, dež. poslanec, iu notar v Litiji; Anton Šautelj, c. kr. profesor v Gorici; .los, Skotič (Josephus), pravnik na Dunaji; Fr. Šuklje, c. kr. profosor v dunajskem Novem rnestn; Jos. fiuman, c. kr. profesor na Dunaji; Matej Tonejec (Samostal), učitelj 11a meščanskej šoli ua Dunaji; profesor Janez Trdina v Novem mestu; V. Valenta, mestni blagajnik v Ljubljani; Matija Valjavec, kr. prof. v Zagrebu; Matej Vodušok, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jos. Vošujak, državni poslanec in deželni odbornik v Ljubljani: Fr. NViestbalor, c. kr. profesor v Lljubljani: dr. V. Zamik, dež. poslanec in advokat v Ljubljani; Toma Zupan, c. kr. profosor v Ljubljani; dr. F. Zupanoc, zdravnik v Ljubljani; profesor Jakob Znidaršič v Gradcu; Lovro Z vab, privatni učitelj v Ljubljani; znani „Zvonov" pesnik X., in šu nekateri, ki nečejo biti imenovani.*) A tudi druge pisatelje slovenske, ki nam dosedaj še niso obljubili svojega sodelovanja, vabino prijazno, naj se brez razločka svojega stanu in političnega mišljenja zboru oboli „Ljubljanskega Zvona" ter nam tako pomagajo osnovati v središči Slovonije slovenskega razumniitva dostojen leposloven iu znanstvon lii-t. Slovenski omikani svet pa pozivijemo s tem vabilom, da nam /. ohilim naročevanjem pomore točno izvrševati našo nalogo. Podpisani izdajatelji kakor tudi spredaj našteti njih sodelavci slovenski pisatelji — s ponosom moremo reči, da so mej teini poleg mladih pisateljskih močij nahajajo tudi obče priznani veterani naše novejše literaturiro — napravljajo se z linim veseljem na delo, ki ga more dajati samo ljubezen do domovinske stvari. Zatorej pa menda smejo tudi upati, da bodo drugi izobraženi domorodci z naročevanjein iu širjenjem lista za materijalno stran njegovega obstanka skrbeli iu delali, vedoči, da s tem podpirajo razvoj slovenske literaturo, to prve podlago našemu narodnemu preporodu ju bodočemu narodnemu obstanku. In pred vsem zanašamo se na našo domoljubno odrastlo mladino, vneto za vse, kar je lepega in idealnega. „Ljubljanski Zvon", ki bode izhajal 4 pole obsežen po jeden pot ua mesec, stane; za vse leto 4 gld. za pol leta 2 gld. za Četvrt leta 1 gld. Dijakom je naročnina znižana na 3 gld. <10 kr. Naročnina pošilja se upravništvu „Ljubljanskega Zvona" v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani. Domoljube slovenske prosimo, da bi se z naročili oglasili o pravem času, ker se lista ne bode tiskalo dosti več nogo toliko iztisov, kolikor bode naročnikov. Vsa pisma in pošiljatve, ki se tičejo uredniškega dela, prejema uredništvo „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani, ali kateri koli izmej podpisanih štirih izdajateljev. V Ljubljani 24. novembra 1880. Josip Jurčič, Fran Leveč, Klari urednilt „SI Naroda", c. kr. toliko realke profesor. Janko Kersnik, I)r. Iran Tavčar, notar na Itrdu advokaturski kandidat. Peter rokodelčič Poučna povest odraslej mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivau Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. 1880. 8". 90 strani. — To je naslov druzemu zvezku knjižnice slovenskoj mladini, kije prišel ua svitlo i/. Klein-Kovačeve tiskarne. Povest je zanimiva in posebno primerna, da jo bero 41 Da lm imel list pri (»tiko i tako sprotnih pisateljih na vsako jtran trdno ]>odlogo, to jo gotovo, a vendar jo nt do f. 132. — Java f. 90 do 'f. 95. - Olje — brez spremembe, iu ker je dosti tega blaga, utegnejo cone nizke ostati, vsaj za bližnji čas se nemamo nadejati viših con. Fino namizno velja od f. GO do f. 70. — jedilno f. 41. do f. 42. - bombažno f. 36 do f. 37. — iz prvih rok. — Riž — je poskočil vsled više valuto italijanske, cene so trdne z nagibom, da še poskočijo. — Denes velja italijanski riž f. 19\ do f. 23'^ — angleški od f. 15. — do f. lrt. — Sadje — Pri vsej inlahovosti so ceno še vedno napete in nij misliti, da postanejo niže, u kor blaga primanjkuje v obče in so v Smirni Francozje in Angleži zadnji čas dosti pokupili — Snltanina velja f, 32 do f. 42 — iu čez, opaši f. 22, ........... f. L'H do t. 33. tige s vencih t. 18 — v sodih f. 10 -- rožiči f. 10. Mast in špeh. - V \ineriki in na Ari-gložkem so cone tega blaga jako trdne iu rastejo; tukaj pa so mlahove, ker je došlo mnogo blaga i u naročeb i/, inostranskega no dohaja, — špeh velja od f. .M5 do 04 — mast f. 57 do f. 5^. — Petrolie. V zadnjem času so bilo cene močno padle, ker je došlo mnogo petiolija in ker so mnogi lastniki bili primorani prodati blago po vsaki ceni. Zdaj je vse to blago razprodano in petrolje je vse v trdnih rokah, vsled česar so cena sopet pomočile in Se poskočijo; te dni je veljalo potrolije še f. 121 donos pa stane uže f. 12^ in te dni pojdi tudi čez f. 13. — Domari pridelki. — Fižola cene so nespremenjene, ker je prav malo hupčije, maslo mla-hovo in so prodaja po nižih cenah. Sploh je letos malo izvoza domačih pridelkov, vsled česar se noče ta kupčija nič kaj oživeti. — Žito. — Pšenica v dobrem menenji stane denes od f. 12.75 do f. 13'4 — Koruza stara po f. 7.30, oves f. 7.50, jočm m f. 7.80. Les — brez spremembe. — Seno — plačuje se po primerno dobrih cenah do f. 2. — slari cont. IOunajGlca Borsa dne 7. decembra. Enotni drž. dolg \ bankovcih 72> gld. 70 k Enotni državni dolg v srebru 73 70 Zlata renta ...... H7 05 1860, državni zajem . . . 131 „ 75 1* Delnice narodne banke . . S 2") — t» Kreditne delnice .... 2(57 n HO London 10 lir sterliu . . . 117 n C5 Srebro ........ — - — Napoleoni....... 9 M 37 « C. kr. cekini...... 5 n 55 100 državnih mark . . . . 58 K 05 s Javna zahvala Gosp. Filipu BatiČU umetnemu ključavničarju v Trstu r ulicah Acquedotto tH. 1~>. Soseska v Oseku pri Gorici in cerkveuo oskrbništvo Vam izreka javno toplo svojo zahvalo, da sto blagovolili velikodušno nam napraviti na Vašo lastne stroške tretji altar v tej potrebni vikarijski cerkvi, ki jo posvečen presv. Trojici s podobo kronanju Matere Božje, Bog Vas živi iu daj Vam srečo v Vašem poslu še mnogo, mnogo let.! Za oskrbništvo ccrlcvc sv. Martina v Oseku I. decembra IKho. M. Vales s. r. dušni pastir. I. Rosic s. r. ključar, i. Faganel s. r. „ I. Usaj s. r. podžupan. *) Za »ostavko poti toni napisom jo nrednUtvo lo tolik« odgovorno, kolikor tu postna izrečno volova Javne (lraftbc. V Buzetu, Anton Grbač z Vrha, cenitev 100 gld. 11. decembra 1880, 10 januarju in 14. februarja 1881 od 9 do 12 ure,' V Bujali, Marko Ljubic iz Grižinjaua, ce-nitev 2080 gld. 15. decembra 1880, 17. januarja in 15. februarja 1881 od O do 12 ure. V Korminu, Ivan B. Haselli v Medeji, cenitev 3S78 23. decembra 1880, 22. januarja in 10. februarja 1881 od 1» do 12 uro." V Ajdovščini, dražba vdove Antonije Per-solja jo odločena ua 8. januarja 18H1 po prejšnih določbah. V Poročil v Istri, Anton i Katarina Codan, cenitev 850 gld. 11. decembra 1880, 11. januarja in 11. februarja od 9 do 12 ure. V Bu/.etu v Istri, .lakob Blaževič iz Brgota, cenitev 800 gld. 1«. decembra 1880, 10. januarja in 21. februarja 1881 od 9 do 12 ure. V Buzetu v Istri, Peter Sirotič z Vrha, cenitev 434 gld. II. decembra 1880, 10. januarja in 10. februarja 1881 od S) do 12 uro. V Puli, Tomaž Kadojkovič posestvo, cenitev (»143 gld. 7. januarja in 7. februarja 1881 od 9 do 12 ure. ' V Bujah v Istri, Anton Šajn 14. decembra bodo trotja dražba posestva po vsakej ceni. V Sežani, Štefan Maliuičevo posestvo v Povirju, cenitev 47:54 gld. 23. decembra 1880, 20. januarja iu 25. fobruarja od 10 do 12 ure. V Sežaui, Karola Polaja posostvo v Mrčali, ceuitev 1040 gld, 22. decembra 1880, 21. januarja in 23. februarja od 10 do 12 ure. V Matavunu v Istri, Ivana Kršičla iz Čopiča posestvo, cenjeno 2370 gld. 13. decembra 1880, 13. januarja in 14. februarja 1*81 od 9 do 12 uro. V Buzetu, Josip iu Uršula Gružič iz Dra-guč, posestvo in pohištvo, cenjeno 144G gld. 11. decembra 1880, 10. januarja in 10. februarja 1881 od 9 do 12 ure. V Labinu bodo tretja dražba št. IGO posestva cenjenega 23 O gld. 7. decembra od 9 do 12 ure do dopoludne. Mitnico v najem. Fiuan no vodstvo naznanja, d,t bodo 14. decembra "I, 10. uri dopoludne mitnice v Primorju v najem dane in sieei v dveh oddelkih. Vsak lahko za en ali /a oba oddelka ponudle. naredi. Tudi lahko vsak do 10. ure omenjenega dne pismeno pogodbo vloži. Kedor so dražbe v deleži, m.>u šesti del enoletnega surovog* dohodka za poroštvo vložiti. Mitnice so te le: I. ODDELEK: Gorica, tržaška cesta . . cenitev 500 gld. koroška . . . 4000 „ dunajska „ . . „ l40o „ laška „ ... 9000 „ Majnica, prevoz..... 10 , Vkup . 14910 gld. U. ODDELEK: Sežana.........3000 gld. Ajdovščina, most...... 500 „ Tržič.......... 900 „ Devin.......... 1000 „ Gradišče......... 800 „ Škofije . . ;...... 2000 „ Polesana- Pulj....... 1800 „ Vkup . 11 -00 gld. Prsni Bombam iz trpetfca, (Sp il z ir tt/i'r ieh'flrunl-Umilni ns) Jtil ozdravljanje lil učnih in prsnih hnlrziti, kašlja, hri-imvice, pivkt in satleienja sapnika. Neprecenljiva rastlina, ktero nam ponuja priroda v blagor trpečega človeškega rodu, lirani v sobi ilo današnega dne nedojasneno skrivnost, vneti sleznici grla in sapnika urnu in z.datno polafiatijo dajo, ili taku ozdravljenje dotičnih organov naglo pospešuje. Ker pri na- • J/ 5f,|n iz,'0"iU 1>0" 1-1—fZtr^t roštvo /a čisto zmes trpotca % sladkorjem, prosimo, posebno paziti na našo po gosposki vpisano rarornlnn marku iti na podpis na listku, ker lo tak jo pravi. Viktor Schmidt in sinovi, e. kr, labrikanti, \VIKN', IV. Alleegasso Nr. 4S. Cena ene škatljice 30 kr. Sa dobiva pristno samo v lekarnah: K. Leiterigurg iu C. Zanotti v Trstu, ln C. Zanettl v Uorioi. lisoc m ena noč. Pravljice iz jutrovih dožel Bolj kratkočasnih iu mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noć; dokaz temu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejoli. Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 04 strani in eno podobo Vso knjige bodo obsegale kakih 40 snopičev, Cenn snopiču 20 kr.. po pošti kr. Abonira se pri založniku J. Krajem r Novomestu, pa tudi po rseh bukvarnali. Dobivajo se tudi 10-0 Spini Krištof Š in Idu. Do/,daj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. »CHIOCOCA LIKER* (l.iifiior C'hiocoine fortijieani), (TJ-j J znanstveno preiskan, potrien in od strokovnjakov pri- < poročni kakor izvrstno neškodljivo dioietičuo * SREDSTVO posebno za naglo in prijetno OŽIVLJANJE 1 /bujenje In okrepljenjo oslabljene tu oči iu okrepljenjo \ • ziveev; njegova mor čudovito in dobmdejno oživlja in spodbuja. Tudi jo prav dobro zdravilo pri slabem probavljanuju, želo. loom kniaru, krču, koliki, bl&ra- ■ S nju, zgani, driski, glavoboli, bledici in zlatenici, li trganju. In zlatej žili Vse te bolesni naglo in gotovo o/dr,'ulja Cliloeoca liter, in s tem doce/ojo tudi . tisti, ki ga rabijo, lisoko Iu krepko stai ost, zato bi f K* morala vsaka bila imeti. On jo oknsniil od najboljših likerov. Ilroz Števila pohval iu priznanj od Tisočih oiob imamo o izvrstnosti GMooom liker« | tor jih radi \ sadomu pokažemo Cena buteljo s podu- | " kom v šestih jeslkih, kako se Ima rabiti, :t gld., z;i savitok is poštnino 2o kr. Olavna naprava iu ztilotjti: D. C, Chiodi, \ lokai ar (/um Sohutzengol), iu /apriženi o. k. sodui- ^ Aki komi kar na Dunaju, \Vahring, llorroiij?asae št. 'Jli, kamor naj se vse pismene naročbo pošiljajo. Po-^ družna zaloga: v Trstu; Foraboiohl, lekarna (al Ca-) mcllo). Dobiva *e t uiti v vseh slovcčih lekarnah doma in ua ptujom Ss. m iitEt&f se ponuja tako dobra priliki da se more izvrstna ura za Psiovlc; eene kupiti. VELIKA RAZPRODAJA. 1*0 vsej Evropi nastale političko ra/mere se tudi Švica niio onnolo i zato soje mnogo delaCev izselilo, vsled česar so rušijo tudi fabriko. Tako je i prva najznamenitija urarnica, kater., mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane Wasohingtou žepne ure so najboljSe ure na svotu, izvenrodno krasno vrezljane i vezeno i po amerikanskom sestavu napravljene. Vso ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na o let. Zn doku/, gotovega poroštva i stroge solili nos I i se h tem Jtnmo obvezujemo, da hočemo vsako uro, ki nI po volji, nasaj vzeti I /, amen jati. li.ni) žepnih remontoir ur, navijajo so brez ključa, s stalnim laklopoom, izvonredno točno na sukundo regulirano, razen tega po novom načinu elcktrognl-vaiiiški pozlačeno, z verižico, medaljonom itd. po-poprej gold. J.*t, zdaj ona lo po 10 trdld. kr. ICOO krasnih ur na kotvo iz srobro-nikla, na 15 rubinih, z omajlrianitn kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gold. 21, zdaj ena le gold. 7,'2.r>, vso na sekundo rcp.isirane. luOo ur na vroteno, z izrezanim zaklopcom iz srebro-nikla, kristalnim plosnatim steklom, na S rubinih, najnatsiijčuiše repasirano, z rerižico, medaljonom i žametnim otuisom, poprej gold, 15, zdaj ena le gold. 5.(10, luno ur na kotvo, iz čistega lil lotnega srebra, po e. k. puneornem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačeno, miriatanjčniše regulirano. To ure 3o poprej stale 27 gul.l,,' zdaj pa stojo le gold. 13.40. IUOO Vasliingtun remontoir žepnih ur iz pravega 13 1 teškega srebra, po e. k. puneovnem uredu pregledane 1'oroštvo so dajo, da so najtnčniio na sekunde repasirane, notranja sestava jo iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura jo veljala poprej gold. 35, zdaj pa se dobiva za no-vorjetno oeno' IG gold Razen tega so dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui Iz ž.ameta i ključ. 1O0U pravih zlatih ir za gospć, na iO rubinih prej 10 golil., zdaj 20 gold. 1000 remontoil ur iz pravega zlata za gospodo ali gospć, prej lUO gold,, zdaj 40 gold. (i50 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom iu bituiui kladivom, popvej fl gold. 75 kr. 650 ur budilnio z udarcem, ki prav dodro tolče, nsjnatanjčniše regulirane, tudi pripravno za mizue pisače; poprej 12 gold., zdaj lo 4 gold. 80 kr, 850 ur 7, nihalom v najlopio izdelanej visokej gotl-škoj oiuariei, navijajo so vsaelh S dni, najtočniše na eas regulirano, izvenrodno lope i krasno,— Ker ima laka ura So po 10 let dniojno vrednost, no imela bi se t nobonoj hiši pogrešati, posebne ker jo taka res krasota sobi. Tako uro so do-prej veljalo po 35 gold., zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr. Kadar se naročujeje ure r. nihalom. treba jo priložiti zagotovftčlno. Napi«: RAZPRODAJA UR urarnice Ph. F R O M M A Dunaj, llothcnthurmstrasse, St. 9, partere. Dediči Karnsinukih jantnrskJb nuhajnllšč čestitajo si naznanjati svojini kupovrtlcetn, da ho vsled bogatili najdeb v svojih janiah ceno juut»r|a zn «<)",„ znižali. S to čudovito nizko ceno upnjo ohraniti dobro Ime naravnemu jnntarju, kateremu ga »podkupujejo nič vredne i zdravju ško-djive ponaredile,-Cene iz g-aian.tlran.egfa naravnega jantarja izdelanih cigarnih-cevk, močnih, v krasnih okvirih. At. cm. gld. tetd. t. I'J .lolirt. i.oi.r. j 3U, tjuj I* j. 11.10 „ „ 1(1 „ „ l-III. » „ 1? . .S.IV. a .. m ,. .. v. 7 „ „ S „ „ VI 11 „ „ « . , 1,- Cigarne - cevke, tanjke št. «'0t. K|J. „IU. I, 10 doli;« |ioi>rrj l,r.,zdaj l«,T- II. 'J „ ,, 4o „ „ jo I". « .. „ S . "l-') 7 - .. « . , IA> V-« . 5 „ „lili '/.a zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri J tedne ocl dneva tega oznanila. pridržujemo pa si, da utegnemo potem cene povišati Naroča naj ce pri nušeiu pooblaščencu gosp. W. Henn na Diuiaji, X. iiez.. Dauipfgusse št U. H 4 Naravna velikost 10 Cent. dolge eigume-cevko. r* I'ošlljatve si' vrše proti poslani naročnini ali povzetji. fiastnik. društvo „EDINOST", — I/.datelj in odgovorni urednik: ANTON SLUNDER. Tisk. Sinovah K. A mati v Trstu,