Štev. 161 TRST, nedelja 12. junija 1910. Tečaj XXXV ■»IV* BB ?ZHAlA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ♦ oB nideljah rn praznikih cb 5., ob pcn«si3ljii!h ob 9. z;«!ruj. Štev. pe prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mr.oprih n.-.*kftrnah v Trstu ic okolici. Gorci, Kiai-ju, Št. Petru, •'iSU»jni, Sefcani, Nabrelici, Sv. Lnciji, Toiruinu. Ajdov-i -ni. "Dornbergu itd. Zastarele čter. po 5 nvč. (10 stct.). O- i-ASI 8E raouuajo ka milimetre t širokosti 1 ;>nt. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po M sz. mm, j vrtnice, zahvale, poslanice, oglatri denarnih zavodov po st. mm Za ogla*« v tekstu H;#Kdino»fc" Primorsko. F «t»Ki«<» jt l*oil sa eolo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na- ročbo brez doposlane naročnine, se uprav« ae ozira. 9*r*4atn& a« usriHJ«*© Jr.fl«.nJ« ,,EOIKOJ?TX" atu« : •3 c I o leto Kron 5*30. si pol Ul« Kron J«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liHta. Nefrrtnko- v!vna pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo li.^ta. UREDNIŠTVO: ulioa uicrgia Galatt! 18 iHaredn! dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. - Natisnila Tiskarna „EdinofV 7pieana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica -- ■. — Giorgio Galatti štev. 18. . PoJtno-hranllnlfcil račun It 841 652. TELEFOrt It. 11-57. t!i i**'*. t'jtKJuimAi. ? POLIT. DRUŠTVO „EDINOST" sklicuje za danes, nsdeilo dne 12. iunija ob 5. uri popoludne v dvorani .NARODNEGA DOMA" v BARKOVLJAH. Dnevni red: 1) O političnem položaju. Poroča državni poslanec dr. R y b a r. 2) Vprašanje postajališča v Barkovljah. 3) Slučajnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR političnega društva „Edinost". Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. (Dopis.) Kakor je „Edinost" že sporočila na kratko, se je letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro vršila minolo nedeljo v Cresu. Čeprav so Italijani storili vse možno, da bi to preprečili, jim vendar ni vspelo in tudi politična oblast v Malem Lošinju si ni upala prepovedati skupščine v Cresu. Hrvatski narod v Istri pa se ni zbal vseh italijanskih groženj, marveč je v obilnem številu pohitel na glavno skupščino. Iz vseh krajev kvarnerske obale in iz notranjih krajev Istre, iz Trsta in od drugod je došlo okolu 1500 skupščinarjev. Štirje parniki, okrašeni hrvatskimi zastavami, so prepeljali izletnike v Cres. Ž njimi je šla tudi godba in razna pevska društva, ki so ob vhodu v cresko luko zapela hrvatske pesmi, čemur je okolu 4000 zbranega naroda na obali odgovorilo z navdušenimi „Živio-klici" Zjutraj je bila sv. maša, ki jo je služil župnik Nikola Turato in kateri je prisostvovala šolska mladina in mnogo izletnikov-skupščinarjev. Skupščino, ki se je vršila v „Narodnem domu", je ob 3. uri popoludne otvoril predsednik družbe, g. profesor in drž. poslanec Spinčić. V svojem nagovoru se je najprej spominjal umrlih družbinih prijateljev in dobrotnikov, a potem je pozdravi vse navzoče, ki so dospeli v Cres iz raznih strani Istre. Naravnost ganljiv je bil trenotek, ko je omenil Cresanov in naglasil, kako so bili zapuščeni, dokler ni došla družba in jim prinesla luči prosvete. Ogorčenjem je pov-darjal govornik, da so vsemu zlu največ krive c. kr. oblastnije, ki so vedno zapostavljale hrvatski narod v Istri. Nimamo ! prijateljev, vse nam je protivno ; zata treba, ;da delamo sami za-se, da si sami poma-gamo! Potem je govornik naglašal važnost in pomen družbe, pozvavši narod, da nabira prispevke ob vsaki priliki, izlasti o priliki narodnega praznika sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija. Zborovalci so vsprejeli govor viharnim odobravanjem. Skupščini je prisostvoval tudi predsednik slovenske družbe sv. Cirila in Metoda, g. Andrej Senekovič skupno z odbornikom prof. Jugom. Oba je pozdravil g. Spinčič v svojem govoru. Potem je družbini tajnik, g. Viktor Car Emin, prečital tajniško izvestje, iz katerega je razvidno, da vzdržuje družba 28 šol, 4 otroške vrtce in 3 nadaljevalne tečaje. Na vseh teh šolah poučuje 51 učiteljev in učiteljic. Družba izdaja redno na leto nad 100.000 kron. Naglašal je potrebo, da bi se občinstvo bolj zanimalo za napredek podružnic, prodajo družbinih proizvodov, narodni kolek itd. Na to je družbeni blagajnik dr. Konrad Janežič prečital svoje poročilo, iz katerega posnemljemo, da je družba leta 1909 imela 130.78820 K dohodkov. Trošek za plače učiteljem je iznašal 67.72308 K. Skupni trošek pa je iznašal 126.067 98 K. Tekom leta 1909 se je nabralo za družbo 23.118 89 kron več nego leta 1908. Skupno imetje družbe je iznašalo 31. decembra 1909 K 244.62685. Potem, ko je bil na predlog g. Kazi-mirja Jelušića podeljen družbinemu ravnateljstvu absolutorij za leto 1909, je vstal g. dr. Ivan Poščic ter prečital sledečo resolucijo : I. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro, ki jej je poglavitna svrha povspeševanje kulturnih ciljev hrvatskega in slovenskega naroda v Istri, smatra zahtevo avstrijskih Italijanov, da se v tej državi ustanovi za njih italijanska visoka šola, utemeljeno v temeljnih zakonih. Ali najslovesneje prote-stuje proti zahtevi, da se ta visoka šola ustanovi v Trstu, kjer živi na tisoče in tisoče urojenega slovenskega naroda, katerega kulturni in narodni položaj bi bil ugrožen ustanovitvijo take šole. II. Pravičnost zahteva, da se bodoča italijanska visoka šola namesti v čisto italijanskem mestu, torej nikjer drugje nego v Tridentu ali Roveretu; in da se istočasno zadovolji sledečim isto tako utemeljenim zahtevam avstrijskih Hrvatov in Slovencev: 1) da se z avstrijske strani priznajo izpiti, ki jih tostranski državljani iz južnih pokrajin polagajo na vseučilišču v Zagrebu; 2) da se za Slovence in Hrvate ustanovi v Ljubljani hrvatsko-slovensko vseučilišče ter 3) da se zadovolji zahtevam hrvatskega in slovenskega naroda z ozirom na ljudske, srednje in specijelne šole v Primorju. — Ta resolucija je bila vsprejeta enoglasno. Na to se je zopet oglasil za besedo dr. Poščic ter je predlagal, da se bodoča glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro vrši v Splitu. Tudi ta preč.Jg je bil vsprejet. Na zvršetku je predsednik g. prof. Spinčič pozdravil skupščinarje, se jim zahvalil za zanimanje, s katerim so sledili zborovanju. Po zborovanju so se skupščinarji raz- PODLISTEK. Jisrksca Agićeva. Povest. Brvatnk: spisal Ks. Šanrior-Gjaiski. - Prevel Fr. Orel. šli. Večina jih je šla v šolski vrt, kjer je igrala volosko-opatijska godba in je opatijsko pevsko društvo „Lovor" prepevalo narodne pesmi. Ob 8. uri zvečer so skupščinarji odpotovali ob neopisno prisrčnih ovacijah naroda, zbranega na obrežju. Veliko navdušenje je vladalo na obrežju in na parnikih: izraz najiskreneje in najgloblje bratske ljubavi. Tudi na letošnji skupščini je zadobilo delovanje naše družbe najvišo sankcijo : pripoznanje in hvaležnost naroda. Letošnja skupščina pa je tudi na slovesen način dala odgovora vnanjim in notranjim sovražnikom — domačim kritikastrom, raz-diračem in zasramovalcem naših najboljih mož. Velika je svota prosvetnega dela v ohranitev, obrambo in za napredek naroda, a ogromna je naloga, ki jo bo morala družba še zmoči. Na tem delu pa so prednjačili ravno tisti, od brezvestnih razdiračev obsovražljeni možje; in ravno ti možje so označili načine in smeri, po katerih se bo moralo vršiti to veliko, sveto, rešilno delo. V tisočih zbrani narod pa je na ganljiv način tem narodnim prvakom, boriteljem in delavcem izkazoval svojo globoko čutjeno hvaležnost in je iskreno prosil blagoslova z nebes njihovemu bodočemu delu v Družbi: delu na polju prosvetnem in narodno-obrambenem ! Narodova hvaležnost in priznanje, ki ljubijo in delajo, je narodova obsodba njim, ki so strupom sovraštva v srcih hoteli le razdirati! Letošnja skupščina je bila v tem pogledu manifestacijska in protestna. In zato je bila njena pomembnost še posebno velika. Italijansko vseučiliško vprašanje. Najnoveja formula. Auf dem Dache sitzt em Greis, Der sich nicht zu helfen vveiss. Tako poje neka nemška narodna pesem. V tak položaj starčka, ki čepi visoko gori na slemeru in si ne ve pomoči na nobeno stran, so : išli tudi Italijani se svojo vseučiliško p; !i £0. Više gori ne more; da bi se pa s; istil zopet niže doli z visokega slemena, v to mu nedostaja pametnega spoznanja i i pa tiste moralne sile, ki je potrebna, da človek spoznava in priznava storjeno pogreško in jo skuša tudi popraviti. Nočejo doli se slemena svoje vrtoglave, brezglave in nesmiselne politike, ker vedo, da bi se ob spuščanju morali srečati žnjimi, katere so doslej smrtno sovražili in katero sovražtvo jih je ravno spravilo v tisti obupni položaj gori na slemenu. Prorok Jeremija je peval svoje žalo-stinke na razvalinah Jeruzalema. Novodobni Jeremija pa je včerajšnji „Piccolo", ki peva svoje jeremijade na razvalinah italijanske vseučiliščne politike. Razlika je le, da je starodobni Jeremija bistrim očesom pogodil vzroke propadu judovske države in je svaril židovsko pieme : Israel, tvoja poguba je v tebi samem! Naši Italijani pa se ne morejo in ne morejo povspeti do pripoznanja, da vzrok njihovem polomu v vseučiliškem vprašanju je v njih samih, marveč iščejo te vzroke povsod drugod in le v drugih. Ali tužne elegije so, ki jih peva včerajšnji „Piccolo". Jeze in nevolje se mu trese glas, ko beleži ta polom — to krvavo iro- Jurkici ni bilo po godu, da jej starka sedaj govori o tem; povedati ne bi znala zakaj; bilo jej je tako, kakor Človeku, ki so ga iz tople sobe potisnili na vnanji mraz. Seveda ta nezavestni nagon duše je trajal samo en trenutek; ko jej je gospa podala sliko, ki je predstavljala nenavadno kraso-tico, zadivila se je veselja in rekla sama sebi: „Vreden je je !" Hanibala ni bilo več nazaj. Tako je Jurkica odšla, ne da bi se bila poslovila ž njim. Odkritosrčno si je priznavala, da jej je žal, a ugodni utis vsega dne in radost, v kateri se jej je topila duša, sta bila tako velika, da ni bilo sence povocja, ki bi mo-1 tila njeno zadovoljnost. Bila je nekam zamišljena in hitela tako hitrih korakov, da jo je komaj dohajal lakaj, ki ga jej je grofica dala v spremstvo, ker se je že mračilo. Lisička jo je čakala nestrpno. Bila je namreč popoludne pri Nalješkovičevi, kjer je poznala, kako grozno je sodnikova gospa oštela Jurkico radi njenega nemoralnega vedenja pri Maleševičevih. „Strašno! Preko dve uri je bila nekje skrita, a nikdo od družbe ni znal, kje je. A tudi Smiljaniča ni bilo videti nikjer. Naposled ju je zasledila neka gospa v skrajni sobici. A kako? — Moj Bog? Ona gospa skoraj da je padla v nezavest 1" Lisička je, kakor žejna zver, hrepenela, da bi kaj doznala izza one nesrečne zabave ; žolč se jej je razlival, ker ni mogla raztrositi o Jurkici kaj tacega, kar bi se tikalo nje same. — Sedaj pa se jej je izpolnila ta želja. Dekle ni Še prekoračilo praga, ko jej je prišla naproti Lisička ter je silnim glasom dajala takoj odduška svojim besedam. Ni je motilo, da je prisoten grajski služabnik, kateri je čakal na uzorce, ki jih je bila Jurkica obljubila stari gospej. V prvem hipu Jurkica ni umela od vsega prav ničesar. — To menda znate, da sem bila pri gospej Radmanovičevi, — In to ves dan, — kaj torej imate z menoj, — jaz vas ne morem umeti. — Kaj se mi tukaj hvalisate s tem svojim obiskom! Mislite-Ii, da ne bi za-mogla tudi jaz? A jaz se ne znam klanjati tako globoko, pa niti ne moram. A pustimo to! Poslušajte raje, kar vam povem. E, seveda, sedaj se delate nevedno. Jurkica, še vedno ograjena s plaščem, je stala sredi sobe se široko odprtimi očmi ; ter je žalostna, a tudi jezna poslušala Lisičko, ki jej je pripovedovala, kar je doznala 1 pri Nalješkovičevi. Ko je dekle umelo pomen besedi, mo-1 ralo se je v pravem pomenu besede opri-!jeti za zid; stemnilo se jej je pred očmi. ' Poskusila je stopiti naprej, pa zopet nazaj; 'a kakor da so jej odpovedale moči, je vsa potrta gledala okolu sebe s prestrašenimi očmi kakor nora. — Je-li možno? — zmogla je se za- 1 molklim glasom, z mračno kretnjo se je ! pogladila po čelu ter se zagrabila za senci. Bila je v tem trenotku bledeja, nego je bil zid, ki se ga je še držala z jedno roko. Lakajeva prisotnost pa je učinkovala v toliko, da je zbrala svoje moči. V prvem hipu Je hotela same jeze planiti .na to strašno Lisičko, na jeziku je imela grobo in strašno besedo, — a zvladala se je ter odšla, ne ozrŠi se v Lisičko, v svojo sobico. Pomi-gnila je služabniku, naj jej sledi ter mu je tam izročila svoje uzorce. Za hip je pomislila, da bi se ž njim vrnila na dvor — k onim dobrim, plemenitim dušam. Jasno jej je bilo, da v tej hiši ni mesta za-njo. Pomislila je na Maleševičko. Da,, da, — k njej! A kaj bo potem Lisička ? Cesa vsega se ne bo izmišljala! In Jurkica je izprevi-dela, da se ne more preseliti, a najmanje še danes zvečer, kakor bi najrajši. Bolesti in žalosti se je vrgla na posteljo se silo, da je nijo, da je njihovo vseučiliško vprašanje z geslom: Trieste o nulla! — padlo do formulce: Italijanska pravna fakulteta... kjer si bodi! To je: kakor si bo izljubljalo slavni vladi! In italijanskemu glasilu je beseda polna grenkosti in pelina, ko bridko očita — Nemcem (!) njihovo vedenje ob italijanskem vseučiliškem vprašanju, češ, da menjavajo svoje nazore in svoje stališče, kakor se menjavajo slike v kakem kinematografu. Posebno pa krvavi italijanskemu glasilu srce, ko vidi, da se jim je izneverila celo najzvestejša prijateljica in zaveznica, dunajska „Neue Freie Presse" — ta večna in najhrupneja klicatelji^a v vsakem boju proti vsaki mrvi pravice Slovanom! Izneverila pa se jim je s tem, da je ravno ona svoje sobojevništvo za italijansko vseučilišče zožila na zahtevo, naj bi se proračunski odsek vsaj principijelno izrekel, da se italijanska pravna fakulteta mora ustanoviti; kar se pa tiče sedeža, naj bi se nadaljevala pogajanja med Italijani, vlado in Ncmci! Ta najnoveji nasvet najljubše prijateljice in zaveznice markira pred vsem svetom, — rekli bi: z brutalno odkritostjo in brez-obraznisn cinizmom — ves ta polom italijanske politike! Tu nam prihaja na misel duhovita sen-tenca v Goethe-jevi „Ifigeniji" : Man spricht vergebens viel, um zu versagen ; Der and're hort von allem nur das Nein ! Na kratko povedano po slovenski z ozirom na konkretni slučaj: „Zastonj povijajo Nemci svojo odpoved v toliko besedi, ker drugi čujejo iz vsega le — ne!!" Glasom včerajšnjega „Piccola" tudi Italijani čujejo iz sladko-ginjene odpovedi v „Neue Freie Presse" le tisti usodni „Ne" ! Ali so Italijanom znane koneksije tega lista z vladnimi krogi ? Saj se je nekoč jeden svetovalcev krone v parlamentu, torej pred forumom vse velike javnosti, povspel do sramotne in poniževalne izjave, da se brez „Neue Freie Presse" v Avstriji ne more vladati ! A posebno našim Italijanom mora biti znano to. Mari niso ravno oni skozi desetletja vlekli največe dobičke od svojih zvez z „Neue Freie Prese" in od zvez tega lista z vladnimi krogi ? !! Tej kombinaciji — ki je bila posledica nesrečne trozvezniške vnanje politike — imajo Italijani po velikem delu zahvaliti svojo dosedanjo politično pozicijo, ki jim ne bi šla: ne po njihovem številu, ne po njihovi važnosti, ne po njihovi vrednosti in tudi ne po njihovem kulturnem d^lu, ako namreč uvažujemo kulturno stopinjo njihovih mas, izlasti po deželi. To je bil ravno tisti paradoks, tista nesmiselnost na vsej italijanski politiki avstrijskih vlad: da je bila stranka, ki smatra teritorij, kjer biva, „neodrešenim" ; ki smatra vprašanje svoje državne pripadnosti nerešenim, oziroma, ki smatra svojo pripadnost k tej državi le za začasno: da je ravno ta stranka bila favoritinja vseh avstrijskih vlad! Će torej našim Italijanom takov list, kakoršen je „Neue Freie Presse", svetuje, naj se zadovolje le s principijelnim pripo-znavanjem opravičenosti njihove zahteve in naj se dalje — recimo — ne kapricirajo, vdarila ob zid; ne da bi občutila kake fizične boli, zakopala se je z licem v pod-vzglavje in pričela grenko jokati. V takem položaju ni niti opazila, da je Lisička vstopila v sobo. — E, draga moja, človek mora biti pameten. Meni je žal za vas, a odkritosrčna sem vam. V tem ste zelo nespretni. Pa si je ta človek upal danes celo le-sem! Dvakrat je povpraševal po vas. Jurkica se ni niti zganila, niti kaj odvrnila. A Lisičko ni to motilo, da ne bi nadaljevala. „Da, naposled bi jo Smiljanič utegnil tudi poročiti 1" — padlo jej je na um. Pozelenela je te misli in za trenotek se je ustavila se svojim klepetanjem. — A, gotovi bodite, — je začela takoj zopet, — ta človek ne misli z vami resno. Dozdeva se mi, da sem vas opozorila takoj v začetku, kaj in kako je.«Pa tudi sedaj, — slišala sem takoj druzega dne, kako se je hvalil pred gospodo, — oh, — o vsem je brbljal. Odkril je vse podrobnosti vajinega potovanja, vse na drobno je pripovedoval, kaka ste. — To ni resnica! — je planila iz postelje, a se takoj zgrudila nazaj v še težji in tužneji jok. Bog si ga vedi, kako dolgo še bi jo bila Lisička mučila, da jej niso za-doneli izza tretje sobe glasovi njenih vsakdanjih gostov. (Pride še.) potem morajo umeti tudi Italijani, da z ozirom na njihovo zahtevo „Trieste o nulla" pomenja to: Lasciate ogni sporanza! Iz tenorja „Piccolove" jeremijade je razvidno, da tudi Italijani dobro umejo to nemško odpoved — Bienerthu na ljubo, kar še posebno naglaša naš tržaški list. Pogajanja z Nemci in vlado radi sedeža ne pojdejo — pravi „Piccolo" — za tem, da bi Nemci uklonili vlado, ampak da bi uklonili Italijane, da se pokore volji vlade. Vso svojo jeremijado reasumira „Piccolo" v vskliku: vsa nemška pomoč nam pomore le do principijelnega sklepa, da je ustanoviti italijansko fakulteto — kjer si bodi!! Starček gori na slemenu umeje torej popolni polom svoje vseučilišse politike in vije obupno svoji roki nad glavo radi nove j i č. Kateri bodo ostali srbski delegati, se še ne ve. Skoro gotovo je, da bo med srbskimi delegati tudi profesor Mile P a v 1 o v i ć, ki je bil že tudi na slovanski konferenci v Pragi. Govori se, da se udeleži kongresa kakor delegat tudi ministerski predsednik Nikola Pašić. Poleg ofi-cielnih delegatov bodo povabljeni na kongres kakor gostje predstavitelji slovanskin vseučilišč, zastopniki raznih znanstvenih in kulturnih društev ter razne odlične, za slovan-stvo zaslužne osebe. Za slovanske prireditve v Sofiji se živo zanima neki ameriški milijarder, ki je najel slavnega češkega slikarja Alfonza Mucho, da mu napravi več originalnih slik o vse-slovanskih prireditvah. Vto svrho mu je dal na razpolago 600.000 d o- nemške „formule" za rešitev tega vprašanja. 1 a r j e v, to je v našem denarju 3 milijonov Ali da bi storil, kar bi po taki grenki iz- j kron. Mucha je te dni dospel v Sofijo in kušnji storil sleherni pametni človek, zato j takoj pričel s pripravljalnimi deli. Govori mu ne dostaja potrebne moralne sile. Zdravi j se, da je ameriški milijarder, ki je poslal razum in egoizem bi po taki grenki izkušnji j Mucho na svoje stroške v Sofijo, rodom zahtevala od Italijanov, da bi odgovorili I Slovan. Nemcem na njihovo ponudbo za uadaljna j Za njegovo ime se sedaj še ne ve, prav pogajanja na kratko tako-le: Prehudo ste I gotovo pa je, da se bo njegovo ime ime-nas prevarili; z vami se sploh ne pogajamo novalo na kongresu samem. več! Pač pa hočemo tega, česar pri vas Po poročilih iz Belegagrada bodo srbski nismo mogli najti, iskati drugje: pri pošte-, delegatje na slovanskem kongresu predla-nejših in lojalne jših politikih! gali, naj se 1. 1912. priredi vseslovanska In stopili bi doli z višine svoje do-; razstava v Belemgradu. sedanje smešne domišljavosti ter bi podali j Ker bodo za predlog glasovali vsi ju-roko v pošten sporazum zares pravičnim in goslovanski delegati in tudi Rusi, je toliko svobodo vseh spoštujočim Hrvatom in Slovencem ! Tako bi storili Italijani, če bi bili trezno računajoči politiki. Ali prezaslepljeni so v svojem fanatičnem sovražtvu proti j svojim lastnim sodeželanom slovanske na- ! rodnosti in raje nego, da bi vsprejeli roko j teh poslednjih, vsprejmo od vlade in Nem- I cev novo formulco za ustanovitev italijanske fakultete — kjer si bodi! j * * * kakor gotovo, da srbski predlog tudi obvelja. V tem slučaju bo tudi vseslovanski kongres I. 1912. v Belemgradu. Okvirni zakon za rešitev jezikovnega vprašanja. Trst dne 12. junija. Vlada je doslej na reševanju narodnega vprašanja v Avstriji jemala v ozir Ie"na DUNAJ 11. Glede ustanovitve Italijan- i kraljevino Češko, oziroma na^ ono ozemlje, ske fakultete se je porodil nov načrt. Naj- kjer divja narodni boj med Cehi in Nemci, novejši nasvet je, da naj se italijanska dočim se ni brigala za druge kronovine. — fakulteta zopet ustanovi v Inomostu, kjer je Res je, da je kraljevina Češka ena najva-že bila, pa so jo nemški teroristi demolirali. | žnejših avstrijskih kronovin, ki plačuje dr-Italijani odklanjajo tudi Inomost. : žavi radi svojega naravnega bogatstva naj- več davka in zaslužuje vsled tega še posebnega upoštevanja. Vendar bi ne bili z [rešitvijo češko-nemškega spora še odpravljeni narodni boji v Avstriji sploh. Razun tega ne gre na reševanju spora med Čehi in Vseslovanski kongres Sofiji. v (Program vseslovanskega kongresa. — Nemci samo za uveljavljenje jezikovne rav- Razstava slovanskih knjig. — Srbska, nopravnosti, temveč tudi za rešitev enega delegacija. — Ameriški milijarder in najtežjih avstrijskih problemov, namreč če-vseslovanski kongres. — Vseslovanska. škega drzavnopravnega problema. V znanem razstava v Beligradu). Seveda bi morali deželni zbori določiti vse posamičnosti. To bi bili principijelne točke Bukvaje-vega predloga. Najvažnejši je pač § 2, kije vzbudil povsod splošno nezadovoljnost, seveda v prvi vrsti pri Nemcih, ker bi bila s tem zakonom hegemonjja nemškega jezika vsaj na Češkem odpravljena in bi moral vsak uradnik poznati oba deželna jezika, kar nemškim buticam seveda ne gre v glavo ? Kaj pa mi Slovani ? Za posamične slovanske manjšine bi bila n. pr. usodna določba, da velja kakor v deželi navadni jezik oni, ki ga glasom ljudskega štetja govori najmanje 20 odstot. prebivalstva. Kaj bi to pomenjalo za nas tržaške Slovence, ki spadamo pod deželni zbor tržaški, si lahko mislimo. Da-si nas je v Trstu več nego 20 odstot., bi bil naš jezik po tej določbi vržen takorekoč na cesto, ker nas glasom sleparskega ljudskega štetja na tržaškem ozemlju ni niti 20 odstot. Tudi češke stranke so s to določbo nezadovoljne, ker bi bili z uresničenjem Bukvajevega predloga nižjeavstrijski in dunajski Čehi predani na milost in nemilost nemški večini. -Vidensky Dnevnik", glasilo nižjeavstrijskih Cehov, piše, da ti nikoli ne dopuste, da bi jih češki človek prodal Nemcem. Tudi Poljaki so se izjavili, da je Bukvajev predlog nevsprejemljiv. Kakor razvidno so vsi nezadovoljni in bo treba izvršiti velikih sprememb, da bo ta predlog vsprejemljiv. Seveda je še-le načrt in predlog. Potom pogajanj in kompromisov, kakor je to že v Avstriji navada, se morda najde formo, ki bi vsaj približno zadovoljevala vse stranke in narode. Ako je bilo to možno ob volilni reformi, pri kateri je bilo treba premagati navidezno nepremagljivih ovir, bi bilo tudi pri predlogu okvirnega zakor»a možno doseči kak kompromis, ki ne bi zahteval od nikogar prevelikih in nemožnih žrtev. Petrogradsko „Novoje Vremja" priob-čuje ta-le program za vseslovanski kongres v Sofiji: Sreda 6. julija : Prihod udeležencev kongresa in slavnostni vsprejem. Ob 8. zvečer slavnostni komers v mestni dvorani v svrho, da se udeleženci med sabo spoznajo. Četrtek 7. julija : svojem govoru je naš poslanec dr. Rybaf Čehom in še posebej češkim radikalcem odkrito povedal, da bi ne bilo niti v interesu Čehov samih, ako bi se tudi češko-nemški spor rešil v smislu uveljavljenja češkega državnega prava ; to pa z ozirom na Čehe, bivajoče izven kraljevine češke, na primer na Dunaju in na Nižjeavstrij-skem sploh. Pa tudi za Jugoslovane bi taka rešitev ne imela ravno najugodnejših posledic. Ob 9. dopoludne svečana otvoritev Treba je bilo torej misliti na sredstvo, ki kongresa po predsedniku izvrševalnega od- j bi z enom mahom uredilo jezikovne razbora, poslancu d.ru Karlu Kramaru.,mere v Avstriji in da bi se tako, ako že ne Pozdravni govor mestnega župana, govori odpravilo, pa vsaj ublažilo narodne boje. slovanskih delegatov in zastopnikov slovan-! Kakor čitamo v glavnem češkem agrarnem skih kulturnih organizacij. Volitev stalnega glasilu „Venkovu", je posl. Bukvaj na ne-kongresnega odbora. Ob 1. popoludne kem shodu izjavil, da je ravno vsled omenje-skupni obed v mestnem kazinu. Ob. 3. po- nega govora dr. Rybara prišel na misel, naj poludne poročilo o programu, ki ga je do- bi se jezikovno vprašanje v Avstriji rešilo ločil odbor. Ob 7. zvečer banket v mestnem potom takozv. okvirnega zakona t. j. za-kazinu, ki ga na čast slovanskim gostom kona, ki'.naj bi bil v nekako spopolnilo pro-priredi mestni občinski svet sofijski. Po slulega § 19 in bi obsegal temeljne določbe banketu slavnostna predstava in koncert za vse avstrijske kronovine. Sestava takega gostom na čast. i zakona je z ozirom na veliko različnost je- Petek 8. julija: zikovnih in narodnopisnih razmer v Av- Ob 9. dopoludne poročila delegatov in striji jako težavno delo, in težko bi kedo, razprava o teh poročilih. Ob 1. obed v naj si je imel pri tem še tako poštene na-prostorih vojnega kluba. Ob 3. konferenca mene, in naj ga je navdajalo najidealnejše raznih delegacij in skupin. Ob 7. banket, ki pravicoljubje, kedaj našel sredstvo ki bi ga priredi „Slavjanska Beseda" na čast slov. zadovoljilo vse. To je imel gotovo pred očmi gostom. : tudi češki posl. Bukvaj, avtor okvirnega za- Sobota 9. julija: kona. Ob 9. dopoludne seja izvrševalnega A že dejstvo, da se je mož resno lotil avstrijskega odbora in posamnih sekcij. Ob 11. posve- tega gotovo najtežavnejšega to vanje slovanskih pravnikov. Ob 1. svečani vprašanja, je treba pozdravljati z zadovolj-banket, ki ga dado bolgarski pravniki na stvom. čast slovanskim gostom. Ob 3. popoludne. V četrtkovi številki „Venkova" so češki utemeljevanje predlogov in sklepanje o re- agrarni poslanci objavili Bukvajev okvirni solucijah. Ob 6. odhod v Knjaževo. Ob 7. zakon, ki so ga objednem razposlali v pro-skupna večerja v Pavlovem, ki jo daje mestni učevanje vsem češkim strankam, razun na-občinski svet gostom na čast. rodno-socijalnim. Agrarci so namreč sklenili, Nedelja 10. julija: da ga predlože poslanski zbornici le v slu- Ob 9. dopoludne seja izvrševalnega čaju, ako se glede njegove vsebine prei odbora. Ob 11. slavnostno zaključenje kon- sporazumejo vse češke stranke. Naj sledi tu par najvežnejših določb! § 2 pravi, da so jeziki, ki so v deželi navadni, ravnopravni v v s e h okrajih dotične dežele. Samo na Koroškem, Štajerskem in Tirolskem bi bil v rabi v posamičnem teri- Ob gresa. Od 3. do 7. ogledovanje mesta. 8. poslovni banket. Ob času vseslovanskega kongresa nameravajo v Sofiji prirediti razstavo slovanskih knjig. To idejo so sprožili Rusi, ki izlože knjige lepe in znanstvene književ- torijalno zaključenem ozemlju samo en jezik, nosti. Rusi izdado tudi katalog vseh ruskih n. pr. v nemških okrajih nemški, v sloven-knjig, zanimivih za ostale Slovane. Ruskemu skih slovenski, medtem ko bi bila n. pr. na zgledu bodo sledili tudi Bolgari. Isto store Češkem v vsakem okraju enakopravna tudi v Sofiji živeči Cehi, ki izlože češke oba deželna jezika, nemški in češki, in knjige in izdado katalog zanimivih čeških bo moral vsak uradnik na Češkem poznati knjig. Na tej razstavi najbrže ne bodo za- oba jezika tudi v narodno popolnoma enot-stopani niti Srbi, še manj pa Hrvati in Slo- nih krajih. Kakor v deželi navaden jezik bi venci in sicer zgolj zaradi tega, ker se je po tem zakonu veljal oni, ki ga govori v ideja prekrasno sprožila, da bi se mogli od-: posamičnem zaprtem ozemlju najmanj 20 daljeni Hrvati in Slovenci dostojno pripraviti j odstot. prebivalstva. Nadalje določa Bukva-za razstavo. jjev predlog, da je jezik stranke merodajen Po poročilih iz Belegagrada bo vodil srbsko delegacijo na vseslovanskem kongresu vseučiliški profesor dr. Jovan C v i- na vseh uradnih poslovanjih. V kazenskih stvareh se je treba posluževati jezika obto-ženčevega. Dnevne novice. Deželnemugšefu Bosne in Hercegovine Marijanu Varešaninu je cesar podelil baronstvo. General Varešanin je rodom Hrvat in je služboval večinoma na jugu. Razstava češke literature na Nemškem. V Saksonski Kamenici priredi tamošnje češko društvo „Vlastimil" v spomin 35-letnega jubileja razstavo češke literature, združeno z razstavo vsega češkega časopisja. Belokranjska, dalmatinska in bosanska železnica. Iz Dunaja poročajo, da se je železniški minister Wrba včeraj odpeljal v Budimpešto na posvejovanje z ogrsko vlado glede zgradbe tistih ogrskih prog, ki bodo vezale belokranjsko, dalmatinsko in bosanske železnice. Nadvojvoda Maksimilijan, sin pok. nadvojvode Otona, stopi v vojno mornarico. Za drugi milijon češke „Školske Matice" je zbranih doslej skoro 80.000 K Razpust parlamenta ? — „Nar. Listy" poročajo, da je vlada odločena razpustiti poslansko zbornico, če bi ne bil proračun vsprejet v polnem obsegu. Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" v ima jutri ob 3. uri pop. sejo v „Slovanski Čitalnici." — Predsednik. Italijani žugajo s spomenicami iz Italije. Z Dunaja nam poročajo, da so nekateri italijanski poslanci v krogu nekih novinarjev zažugali, da pride — ako se jim vseučiliško vprašanje ne reši ugodno — iz parlamenta v Rimu parlamentu na Dunaju slična spomenica, kakor so jo nemški poslanci poslali ruski dumi radi Finske. Naši viri pa nam nič ne poročajo o utisu, ki ga je napravila na novinarje ta grozna italijanska grožnja. Vznak menda niso padli tudi oni. Mi pa se svoje strani naravnost prosimo italijanske poslance, naj izposlujejo tako akcijo iz Rima. Tako dobimo vsaj prilike, da povrnemo milo za drago s tem, da odpošljejo nači poslanci parlamentu v Rimu slično spomenico, v ka-kateri bo resnično in točno načrtano, kako krivično, nasilno, brutalno, na raznih javnih akcijah naravnost sleparsko — v zasmeh najelementarnejim zahtevam humanitete pravičnosti in svobode — postopa italijanska oligarhija proti avtohtonnemu slovanskemu prebivalstvu v teh pokrajinah !! O žalostni usodi Slovencev, ki jih je nemila usoda potisnila pod italijansko vlado, bi tudi lahko napisali kričeče in za italijansko ime sramotno poglavje. Gospoda naj torej le izvolijo. In požu-rijo naj se! Kar je poslancem parlamenta v Rimu dovoljeno za podanike italijanske narodnosti v ptuji državi, bo moralo biti dovoljeno tudi poslancem avstrijskega parlamenta glede slovanskih podanikov lastne države. Take grožnje nam še najmanje impo-nirajo, ker bomo tudi mi znali temeljito izbijati — klin s klinom!! Brezobzirnost na naši cetralni pošti. Te dni je hotel nekdo oddati na glavni pošti neko svoto denarja s poštno nakaznico. Bilo je okolu 11. ure predpoludne. — Okolo pregraje se je stiskalo kakih 20—30 strank, jeznih obrazov, deloma godrnjaje, deloma celo preklinjaje. Kaj pa je bilo vzrokom tej nevolji ? V onem oddelku pregraje za oddajanje denarja s poštnimi nakaznicami sta dve okni. Znak torej, da bi imela poslovati dva uradnika : eden za protokoliranje, drugi za vsprejemanje denarja in izdajanje potrdil. Ali onega dne je bilo eno okno z zaveso zastrto in posloval je le en uradnik. Tudi če bi ne bilo nobenega zadržka in bi šlo vse izpod rok tako gladko, v kolikor je sploh možno, ne more en sam uradnik (pa naj je še tako spreten) posebno pa ob urah, koje promet bolj živahen, poslovati s tisto urnostjo, kakor je sme zahtevati občinstvo. Ali onega dne se je dogodilo, da je prinesel sluga kake banke ali velike tvrdke veliko vrečo srebrnega in zlatega denarja različnih vrednosti. Ko je uradnik izpraznil vrečo na mizo, so bile cele piramide denarja. In uradnik je začel šteti, kar pa ni šlo ravno hitro, česar mu pa tudi ni šteti v zlo, ker nosi osebno odgovornost za svoto in pristnost denarja. Saj je s svojim žepom odgovoren, ako se na obračunu vsota ne vjema, ali pa, če je vmes kak falzifikat. — Umevno je torej, če uradnik misli na-se in ne na godrnjajoče stranke. Ta procedura štetja je trajala kacih petnajst minut. Strank se je nabiralo vedno več. Če je že oni, ki je stal v ospredju, moral čakati do 20 minut, predno je opravil svoj posel, kako je bilo šele za one, ki so bili bolj v ozadju. Umevno je torej, da so stranke glasno dajale izraza svojemu ozlo-voljenju. Več njih. je tudi odšlo s kletvico, ker niso mogli čakati tako dolgo. Ni smeti pozabiti, da smo v mestu s trgovskim prometom, kjer je čas dragocen za vsakogar in imajo uslužbenci posla na več mestih v eni sami uri. Ob 10. uri mora biti na pošti, ob četrt na 11 morda že pri kaki drugi tvrdki. V razmerju z velikim denarnim prometom na naši glavni pošti, bi moralo biti celo več uradnikov določenih za poslovanje s poštnimi nakaznicami. Da pa sta samo dvojica in če še od te dvojice često manjka — polovica, potem pomenja naravnost ne-odpustno brezobzirnost poštne uprave nasproti občinstvu. Smrad italijanske — kulture! Na gredicah italijanske kulture je vzrastlo že mnogo več ali manje duhtečih cvetk. Ali take, kakor jo moremo danes presentirati svojim čitateljem — pa še ne nikoli! Predno začnemo prosimo pa one čitatelje in čitateljice, ki imajo občutljive živce in šibek želodec, naj si dobro zatisnejo nos. Skoro tri leta je temu, odkar je g. Gorenjec odprl svojo knjigarno v ulici Saverio Mercadante 1. Kakor vsaki znak kulturnega napredka tržaških Slovencev, je tudi ta dogodek silno razburil našo italijansko javnost. Tej svoji jezi so dajali duška na razne načine: S šikanami od strani magistrala, kakor obrtne oblasti, z mazanjem izložbenih oken, metanjem blata na nadpisno tablo in tako dalje. Ko pa so videli, da vse nič ne pomore in da naša knjigarna obstoja dalje in vspeva, vzlic njihovi jezi in njihovemu blatu, so menda uvideli, da se s svojim početjem le smešijo in so odnehali. Gospod Gorenjec je imel mir od strani tržaške ulice. V hiši sami pa je nekdo, ki se nikakor ni mogel pomiriti, ako ni sleherno noč dajal duška svojemu kulturnemu ogorčenju na način, ki je med kulturnimi ljudmi — izključen. Nad dve leti se je namreč dogajalo, vsako jutro, da je g. Gorenjec našel pred svojo prodajalno človeških odpadkov v raznih oblikah. Pasantom, se je kar gnju-silo, ker smrad je bil tako intenziven, da se je širil tudi v prodajalno. Dan na dan so morali sluge porabljati cele poplave vode in raznih esenc, da so vsaj kolikor toliko očiščali trotoar pred prodajalno. To početje neznanih zlikovcev ni bilo za g. Gorenjca samo neprijetno, marveč mu je provzročalo tudi materijalno škodo, ker taka nesnaga nikakor ne vabi kupcev. Umevno je torej, da je g. Gorenjec poskušal vsemožno, da bi prišel nesramnim umazancem na sled. Cele noči je izgubljal v ta namen on sam in tudi organi redarstvene oblasti, katero je bil opozoril na ta nezaslišani škandal. Toliko so pa slutili, da one papirnate vrečice s tisto — dehtečo vsebino padajo z jednega izmed nastropij. To uverjenje je slednjič — po dolgih dveh letih — privedlo storilca na sled. In še to po srečnem slučaju, da v hišo, nasproti Gorenjčevi prodajalni prišla stanovat neka znana slovenska rodbina, ki je na prošnjo g. Gorenjca dovolila, da so redarstveni organi iz tega stanovanja mogli neopaženo opazovati, kaj se godi v nadstropjih. Cele štiri noči zaporedoma so bili redarstveni organi na preži, ne da bi bili mogli opaziti kaj gotovega. Bržkone je umazani zlikovec slutil, da se kaj pripravlja. Šele v četrti noči okolu jedne ure so rečeni organi opazili, kako se Šaluzije okna nekega stanovanja v petem nadstropju počasi odpirajo, kako se previdno steza ven možka USTREDNi BANKA ČESKVCH ODHDITFI ru PODRUŽNICA v TB8TTJ Or Uni I LLLN :; puha del poiteeosso 3. ~ Vloge na tDjizice 4V/o PimUitctUb 47,% VADIJE II KAVCIJE - - - MENJALNICA. roka in kako je potem energično zalučala papirnato vrečico pred Gorenjčevo prodajalno. Tako so slednjič zalotili nesramneža. To gotovost daja tudi dejstvo, da je od onega večera trotoar pred Gorenjčevo prodajalno snažen. Sedaj pa pridi slavno ime slavnega junaka italijanske kulture! Glasi se lepo po latinski: Giovanni Slgnorelll, po svojem poklicu trgovec in posestnik, a po letih ki jih ima na križu (60) v dobi, ko bi mogel biti že pameten. Dogodek je seveda prijavljen oblastim in uverjeni smo, da zlikovec prejme zasluženo kazen. Le par besed komentarja. Ta dogodek nam drastično ilustrira posurovljenje in po-živinjenje čutstev vsled večnega ščuvanja in pozivanja k sovraštvu do Slovencev od me-rodajnih italijanskih strani. Da, stvari a la Signorelli so padle celo pod žival. Ta se kolikor more izogiblje svoji nesnagi, onim stvorom pa se ne gnjusi jemati noč za nočjo skozi dve leti svojo nesnago v roke, da je potem meče na obsovraženega človeka. Italijanska vzgoja v sovraštvu je zavela svoje ljudi tako daleč, da pljuvajo na človeško kulturo in oskrunjajo človeško dostojanstvo. Podpirajmo svoje trgovce! Prejeli smo: Živim v hribih in z ostalim svetom me veže edino le ljuba „Edinost", iz katere sem posnela, da dne 3. julija proslavijo v Ljubljani na posebno slovesen način 25- letnico Ciril-Metodove družbe. Posebno me je razveselilo, da sta se takoj odzvala za tržaški paviljon v Ljubljani g. Križmančič in drug s svoto 50 K. Sklenila sem zato obiskati to narodno trgovino. Presenečena sem bila, vstopivŠa v veliko, jako okusno vrejeno in z vsemi modnimi predmeti preskrbljeno prodajalno. Ponudili so mi tudi „Slovensko platno" katerega moram res iz lastne skušnje priporočati kakor jako lepo, trpežno in ceno. Mlad gospodar, jako uljudna oseba, me je nekoliko poučil o tržaških razmerah in zagotovil, da bi lehko marsikateri slovenski trgovec dal 100 in še več kron, kajti pridobili so si imetja s slovenskimi vinarji in naravno bi bilo, da tudi kaj žrtvujejo za slovensko stvar, posebno za Cir.-Metodovo družbo! Zdelo mi se je potrebno, da Vam zabeležim ta slučaj, ne morda za reklamo, temveč, da se bistrijo pojmi in spoznavajo razmere. Planinka. Zlet primorske sokolske župe se bo vršil že danes teden 19. t. m. v Št. Peter pri Gorici. Naša sokolska društva in sicer Sokol v Trstu, na Vrdeli in na Opčinah, kakor tudi odsek v Barkovljah, se udeleže te slavnosti polnoštevilno in se popeljejo iz Trsta s posebnim vlakom ob 11 uri 30 m. dopoludne iz Rocola, ob 11 uri 43 min. iz Vrdele, ob 11 uri 53 min. iz Opčin, ob 12 url 14 min. S tem vlakom se peljejo lahko tudi drugi udeležniki in se bodo vozni listki dobivali v predprodaji od Četrtka naprej v Trstu pri vratarici „Nar. doma", na Vrdeli »stotako v „Nar. domu", na Opčinah v ^društveni gostilni" in v Barkovljah v „Nar. domu". Vožnja do Št. Petra pri Gorici in nazaj bo stala iz Trsta in Rocola K 2 50, iz Vrdele in Opčin pa samo K 2*10. Na ta način je omogočeno vsem, da se udeleže slavnosti, da na ta način pokažemo, da znamo ceniti take velike sokolske prireditve. Vsi Sokoli pa, ki imajo kroj, naj se zanesljivo udeleže slavnosti v kroju. Tržaški Slovenci! Odbor moške C. M. podružnice v Trstu priredi povodom 25-letnice naše vrle družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija t. 1. poseben vlak v Ljubljano in nazaj, ako se zanj prijavi najmanje 300 oseb. Cena bi bila okrog 6 K tja in nazaj. Vlak odide iz Trsta ob 5. uri zjutraj in dospe v Ljubljano ob 9. uri dop. Iz Ljubljane pa odide v Trst ob 3. uri zjutraj. Vlak se bo vstavljal na vseh postajah od Nabrežine do Divače, torej bo vstop in iz-izstop možen tudi na teh postajah. Prijave za posebni vlak vsprejema že sedaj odbor moške podružnice v Trstu, Narodni dom. Ob državni železnici Trst—sv. Lucija nimajo ljudje potrebe zaslužka. Tako mi je te dni tožil prijatelj, ki se često vozi po tej železnici. Po drugih krajih in tudi ob progi južne železnice se dobiva na kolodvorih, ki nimajo restavracije, vsaj čašo vode; — na novi državni železnici pa niti tega ni. Kako gre človeku v slast požirek vode, osobito v poletni vročini, to ve le oni, ki mnogo potuje. Na vsakem kolodvoru bi se našlo potrebno osebo, ki bi z vrčkom vode zaslužila lepih novčičev in ob enem zadovoljila žejne potnike. — Na Kranjskem opravljajo ta posel deklice in dečki. Ali bi ■e bilo umestno, ako bi tudi tu na primorskem uvedli tako lepo in koristno postrežbo ? Tudi s sadjem bi se služilo. Res je sicer, da bi dohodek ne bil stalen in gotov, ali nekaj bi se le zaslužilo. Osobito bi bilo to priporočati postajam od Rihenberka do Dutovelj—Skopo. Za damski paviljon na sokolski slav-Hosti na Prošeku dne 26. junija začele so nabirati naše vrle narodne dame različne darove. V njihovi oskrbi*bo poleg paviljona z jestvinami, sladčicami in hladilnimi pija-1 čami tudi paviljon, kjer se bo vrtelo kolo] sreče. Tem potom se prosi vse prijatelje1 Sokolstva. da darujejo po svojih močeh za te paviljone. Darove sprejema iz prijaznosti gospa dr. Roža Gregorinova v ul. Giorgio Galatti 18 (Nar. dom). Doslej so darovali: g.a dr. Slavikova 3 pepelnike, 2 vazi, svečnik in 4 galanterijske predmete ; g. Mikeluc 2 vazi. Iskrena hvala ! Zveza avstrijskih poštnih in brzojavnih vslužbencev priredi danes na vrtu „društvene gostilne" pri sv. Ivanu, poleg cerkve veselico. Na vsporedu te veselice so: koncert z bogatim vsporedom in ples, ki pričneta istočasno ob 4. uri popoludne, šaljiva pošta, petje, telefon, srečolov in nebroj drugih raznovrstnih zabav. „Slovenska Matica" ima do sedaj v Trstu 65 članov. Kdor se hoče še vpisati ima za to čas do 20. t. m. Članarino v znesku 4 K sprejemajo: 1.) Gospa Biček v „Nar. domu". 2.) Blagajna kavarne Commercio. 3.) Gospod S. Detela, blagajnik Trgovsko-obrtne zadruge. 4.) Poverjenik J. Arhar, ulica Acque-dotto 22. H. nad. Vsak član dobi za vplačilo pobotnico. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Elizabeta" dospela v Kobe (Japonska), kjer ostane pet dni. Na ladiji vse zdravo. Silna nevihta s točo je razsajala v minoli noči. Začelo je bliskati in grometi že po 11. uri, a ob 1. in pol po polunoči se je usula nad mestom silna ploha pomešana z debelim zrnjem toče. V kratkem so bile vse mestne ulice pod vodo. — Naliv je trajal do 40 minut. Opozarjamo na današnji oglas Samuela Hechscher glede velike loterije v Hamburgu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljeni. Sprejmejo &e: 2 knjigovodji, 4 kontoristi. 2 poslovodji, G pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke 4 pomoč, špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske 5 blagajničark, 1 kontoris inja, o prodajalk, 12 učencev, 2 učenki, 3 potniki, 3 kore-spondenti, 1 skladiščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 0 skladiščnik., 4 kontoristi, 2 poslovodji, 2 potnika, 18 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje, 5 b'agamičark, 6 prodajalk, 3 koapondenti, 4 učenci, 2 učenki. Posredovasnica posluje za delodajace in člane društva popolnoma brezpčno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Deklica prišla med tramwajski vagon in avtomobil. Sinoči ob 5. uri sta na Belvederju trčila skupaj tramwajski voz in avtomobil. Neka deklica, ki se ni mogla izogniti, je prišla med tramwajski voz in avtomobil, ter je bila hudo ranjena. — Pre-1 peljali so jo v bolnišnico. Satir. Predvčerajšnjem ob 7 30 zvečer je mlada mlekarica Josipina Tavčer iz Dutovelj šla k svojemu stricu Andreju Moraro, ki stanuje v ulici S. M. Maggiore št. 1. Ko je bila v hodniku prvega nadstropja, jo je dohitel neki mož, ki je stalno hodil za nio. Pritisnil jo je k zidu, zamašil jej usta z roko in jo poskusil posiliti. Uboga deklica je" skoraj omedlela od strahu. Na srečo je vrata-rica začula zamolklo vpitje deklice, razumela je položaj in z glasnim vpitje-n prizvala redarja. Satir, Grk Jurij Buriol, je bil aretiran. Maščevanje zavrnjenega ljubimca. Mehanik brez službe, 20-Ietni Ivan Fuser iz Trsta je imel ljubimsko razmerje s 17-letno Ano Jeršič. Ker fant ni kazal nikakih dobrih namenov, ga je deklica posadila na cesto. Zato je fant sklenil maščevati se. Enkrat jo je vrgel dol po stopnicah in jo udaril. Drugič se je vtihotapil v njeno sobo, ko je spala in jo med spanjem udaril s ključem po licu. Po lopovskem činu je Fuser pobegnil. Včeraj pa je bil aretiran. Rekel je, da je storil to, ker se mu deklica ni hotela udati. Ukradel jej je tudi K 140 in raztrgal par zastavljenih listkov. Ljubezen po sili. Ivanka Jarc, stara 19 let, iz Trsta, stanujoča na Campo S. Luigi št. 2, je imela intimno ljubimsko razmerje z Natalom Meganič, starim 21 let. Ta se je slednjič naveličal in zapustil ljubico. Ali ta ni bila s tem nič zadovoljna in je začela zasledovati svojega „ex-ljubimca". On pa je bil tako malo kavalirski, da je podal ovadbo proti Jarcovi, ki je bila predvčerajšnjem zvečer aretirana v ul. Crosada. Ko so jo redarji vedli na inspektorat v ul. i Rettori, je šel za njimi Meganič, da bi pričal proti njej. Ženska si je na enkrat sezula Čevelj in hotela z njim udariti bivšega ljubimca po licu. A redarji so jo zadržali. Tedaj se je njena jeza obrnila proti redarjem, ogrdila jih je z najbolj |umazanimi psovkami in se vrgla na tla. ZA LETNO SEZONO i VELIKI DOHODI JOSIP TRST, ulica S. Caterina štev. 9 je bogato založena z veliko izbero zadnjih HOVOSti po jako zmernih cenah Piazza Nuova za LETNO sezono - specijaliteta" pravega angleškega blaga. Zaloga moškega suknenoga blaga. Izbera srajc, ovratnikov, ovratnic, zapestnic itd. — Na željo se pošiljajo uzorci Z : ANTON MIHELIC : k ^■i trgovee z jestvinami Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bojato z najboljšim blagom vsaka vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago Ima najocljše vrste Savo, testenine, olje,mineralne vOde, vino ln pivo v buteljkah Itd. Cene zmerne. Postrežba točna BI=IE H 11=10 Struchd S 3er!fsch Trst, Plaziš Nuova — vogal uiica S. Caierina Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Alfred FrflnRel {Peln. dražba Nasledniki Tavar. obuvala ttodling trst, Corso štei\ nB Podružnica: ulica Gavana št. II EH=JI-IE Skladišče kož vatfc vra* b feanrtss. vsth *r?< rumena In črn* za ftavtjarj« In tetflsrj« a l&vnico gornjih dalav ćsvljav (tarnaj«). T*3a4§r '!j»sr»zaŽ^ N g ® g -O o ffl 3 C -SC a> s O 9> — »aAKOVRSTNO — žensko oseb.ic perili>, kakor n. pr. srujce, spod. krila, hlače itd. — NOVI DOHODI — Biugravoln. za moške obleke, »rajce ovratnike zapestnice in :: kravate. Cene brez konkurence! — VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za p rnice, sploh vse, kur spada za posteljno opravo. Cene brez konkurence! VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baršune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO M PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokoiske potrebščine. Narodni trakovi. flvstro-hrv. parobrodarsko društvo Punst - otok Krk REDNE VOŽNJE: Reka-Malinska—Krk—Punat vsak dan. | Reka—Krk—Baška vsak p ndeljek, sredo 8 in soboto. Reka—Opatija—Rab vsak četrtek tja in I g g, ( 2al«ga moke ptrv« vrti«. & C.e - iti ffi * i f* 11© in nazaj. • \ z Reka—Opatija—Krk—Baška, Rab—Lošinj \ ri;vn \ tvornica v Priijri Bogato tovarniško skladišče reklamnih vrvic za vezanje p»ket>v. — GLAVNO ZA-SIOPSTVO S SKLADIŠČEM UGO iiEYA, Trst m. MBUtfort 101 f g Aii se hočets po ceni obleči ?\} u Pojdite t dobroznano trgovino . LLA CIT1A* 01 TRiESTE Trst. ulica Giosnc Gs dacci št. 40 mi Ton nte) \ Tam dobite Moške obieke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od K on 6 do 30 Gtrasne cbleke . . od Kron 2 oo 20 Ve.ik izbor bltgi iz inozemstva ia iz domačih tovara. VelLka zaloga ara j o, fct.ač in dmglh p edoi£ic? za uelavca. Sprejemajo se naročbe po meri. ALlk G T TA' Dl TBILS i £ Tist, ulica Gtoe Caritai šte?. 40 (Brej Tomitg) Specijalist za zdravj^nje kurjih oče*, diplomiran ranoeelnik Ambulat Corso 23, L Ozdravi takoj navadna jn zastarana kurja oč h . t >r jib izdere na najnav->dn'-jM slačiti ::: brez >sit!re boleč ne (^arant-ra ozdravljenje * meno rastočih nohtov. Kfifc njhte v^ase debelosti, tia zahteva prida tudi na :o . Jrst, via plazza piccola (za magistralo pshčo, crst. Od sobote II. co torka 14. junija: UeleiDferesanfen in zanimiv program. f-f I Ugodna plitk a I za poročence, kuhinjske posode, porcelanaste in stek'e-ne posode po zelo nizki cen . izbor predmetov za darove - in TORBICE ZA TRJL iz indijske trstike in iz vrbavija Radi preselitve jako znižane cene. HENRIK PRuuEH M ll. Mn 22 : H bPLJilj U C»V v ^ Mrj." P-t/- Mr v- s-^-.- i=7tf. MSsS - MU * ^ i ; i'rfej®^! ->-r- < \ ."J ji li JKR£PUUJUCI ZFLUDflCMi olivni zastopnik za Trst, Istro in Sorišio. Virgilio Gallico fR8T, 01 akt* ŠL 17. — Tefcfor. lt?JT ZNAMENITA UODJI MsgpiiOil) : pasta in prah : ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja splavljena iz jeikodljivih »novi, ki ne pokTarijo 20 me beline, marveč jo olepS jo in ji dfcjo posebno n;vr.ivuo svetioat. Deluj.jo antiseptično ia odpravi jujo neprij. t«n dub i z ust. Okrepija tudi cot-uo ć-ljust, aso iat3 oiibi. rrodfija se v s edečih lekarnah; JšERKAVAU), Piarra Cavana ; ZASETTI, via Nu< va. BIASOLETTO. ria Poste-Pontoros-nn, LEI-TENBURG, t.a S. Giovanni, VIELMETTI PUr.. ileija mrsi, CKEVATTO, via Porte 3, ROVIS, Piarrji fio!dora, Reka: »FARMACIA ARCIDU-CAI.E« PRO iAM, Corno 4. Sežana: LEKARNA GREGOR BRELLICH - ANTONIAZZO 38SST" po 2 Kroni buteljka. ___ Skatlja PASTE kron. I 60 ikttlja PRAHU kron 1.2 er se moram na vsak način v kratkem času izseliti, usojam si slavno občinstvo obvestiti, da se prične od danes 21. maja dalje razprodaja vsega blaga, obstoječega v manufakturni trgovini v ui. Nuove 36, Sioinund Vamos z velikim popustkom. — VELIKA ZALOGA vsakovrstnega perila perkala, zefirja, panama zadnje novosti, dežnikov, možkin in ženskih srajc, čevljev, nogovic črnih in v barvah, vsakovrstnih ovrat-nic od 1 krone dalje. — SUKNO, IZGOTOVLJENE OBLEKD ZA IN OTROKE vse se vdobi v gorenji manufaktur. trgovini Trst ul O i Nuova štev. 36, Trst, SI iMJND VAMOS. Pristno Umsko siiKno I dFfe CENE ZMERNE. ^LR. s nSj *. s 2yj,'* TELEFON 16-83 rro ISj J! Sprejemajo se naročila po meri. ^ Sa obroke ^ Velika izbera volnenega blaga. Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna z» perilo In rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kosisris, ul. S. Gioatnn! IS, i n. zra ©n ,.BUF ET AUfOMATlCO" P. H T ^^^ POZ 'R! Skladišče ni v pri ličju. ampak v pr.err nadst ^piu. K m POZOR ! Skiadišče ni v pritličju, a.r.pak v prvem nadstropju. ^■T?: 1 Kazpi^uje ee pri banki „Sla vi ji" pod zelo ugodnimi pogoji služba potovalnega Irsf, ul. Mmm 13 Zalog^a domačagfa iu mesemske^a sukna 2a mošks obleko. POPOLNA IZBERA perila, volnenine, platna, maje, srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, perkal, batist, cefir, bombaž, vsakovrstne nogovice in žepne rute. POSEBNOSTI Zft KROJAČE. Sprejemajo se naročila po meri. uradnika Peri^ambombaževinejiustoStransciak * t*' MMM C% rr^o* V..AVO StAv 01 /uAnol Qr>KrlHlrkMA NOV PRTTTOD eventuelno organizatorja v življen-ekem oddelku. Reflektuje se le na inteligentne in agilne osebe, katere naj pošljejo ponudbe generalnemu zastopa banke „Slavije6* v Ljubljani. Trst, Vii ISiiova stev. 23 (vogal S. Spirldlone 6). NOV PRIHOD zefirja za sr&jce, panama, perkala, batista za obleke, perilo za nevestine oprave, bela bombaževina za rjuhe, visokost 156 cm po K 1*10, zelo debela po K 1"20 meter, platno iz čistega lanu za rjuhe, visokost 156 cm, debelo po K 170 meter, za dve postelji platno iz čistega lanu, dolgost 3 metre po K 4 meter. Velik izbor trliža za žimnice, debel po K 1, zelo debel po K 1*40 m, direkten iz Bosne in Hercegovine, be1 po K 2*50 kg, žima rastlinska po 20 do 24 st. kg. Žima živalska od K 1*80, 2 A0 in 2*80 kilogram. Ixbor zares z enttimi pokrinli. Namizni Deli prti po K160. Isti za gostilne m trčiš po najini ceart, Prttfii debeli 901410 lic i 11 i! I 1 1 1 1 kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron kos 20 kron Pomladna in poletna mm 1910 Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane Kos sa *alou»ko obleko K 20. Hlngo za površnike, lodeo za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah hoH ina .n reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. | Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kup^c i oa s tem, d* natoči blago nara nozt Iz tovarn mest^, velike ugodnosti. lla-Ji velite razprodaja vedno evežo blaga. — Stalne, ugodne etn . — Tu ii majhne ntnočbe Be izvrSijo takoj in solidno. & i aii chtš frst, ulica Nuova 41, Trst Palača Sal^m) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VE-U LISE ŠVICARSKE URARNE ter ziimore radi tega prodajati .: vsakovrstne ure ——- po tooarnlš/ cenah Potrebščine za ur&rjo se pr^ dajo po n&jzmera >Jših cenah f* P P f ^ 1 ^ ^tr f iz®braž?n a Miilii'ills^lijli b ros'vi šoli, daja pojasnila o značaju in ko-čriin za izoerazbo otrok. - Sprejema boljše sloje vsaki dan, izvzemši nsde-le in praznike ed 3. 6. ure. - ROJ AN, ŠK0RKLJA S. PIETR0 34 (Vila, pri Jičjc) Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. B0IC0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sira: thaller iz Švice, salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razno jtstvin« v kontervi, sardine v sodih ild. itd. Sirite EDINOST r Posojilnica in hranilnica v Kopru, naj-stareja zadruga, živi sedaj v 27. letu. Iz njenega zaključka za leto 1909 sledi, da so počeli Istrani živahno nalagati prihranke v ta naš zavod ; — da pa ima Istra tudi velikansko potrebo na posojilih. V letu 1909 je posodila na novo K 364.000 — to je '/a zneska, ki je bil razposojen do konca 1908; — istotako pa je prejela vlog od zasebnikov s/s zneska, ki je bil vložen do konca 1908, to je K 289.000—. Mej narodom je K 1,080.000 — posojil. Največ in najvišjih prošenj ima iz obrežnih krajev, z Bujščine in tam okrog. — Dokaz, kako nedostaje še zadrug v tistem kotu Istre, ki je na papirju popolnoma laška, v resnici pa niti do 1ji ne. Domačega, istrskega denarja je v posojilnici vloženega vsako leto izdatno več; — vloge so dosegle leta 1909 K 722.000. Odkar smo Istrani osnovali neštevilo malih posojilnic, ki bodo sčasoma prevzemale vsa manjša posojila na poroštvo, daja posojilnica v Kopru redno le na vknjižbo in višje zneske. Da pa ne more nobeden istrski denarni zavod zadoščati vsem potrebam, niso kriva samo odkupavanja posestev od bogatinov — laških plemičev, ampak v obilni meri tudi dejstvo, da stari ljudje po nekod tišče denar doma v mišje luknje, namesto da ga vlagajo v posojilnice na obresti, ter tako škodujejo sami sebi in svojim bratom, ki bi laže dobivali posojila, ako bi bili prihranki srečnejih v veči meri naloženi v posojilnicah. Denarja je še v Istri, kakor povsod drugod ; samo narod še ni dovolj poučen, kako si bolje spravi svoje prihranke. Sploh pa imajo nekateri strah, da bi se izvedelo, da imajo naloženega denarja. Kadar bo ljudem znano, da morajo vsi odborniki in uradniki molčati ko grob o takih tajnah in da vlagateljem ni treba plačati davka od vloženega denarja, — potem bo denarja v posojilnicah dovolj. Internat „Mladike". Spomladi 1. 1906 se je ustanovilo vsled javnega pritiska nujno potrebno žensko vzgojevalno in naobraževalno društvo „Mladika", katerega prvi inglavni namen je stremiti po tem, da se v Ljubljani ustanovi in vzdržuje dekliški internat. Do jeseni leta 1907 si je pribavilo društvo ne meneč se za težave, ki mu jih je bilo premagati, že toliko podlage, da mu je bilo možno v zasebni hiši „Glasbene Matice" otvoriti internat, v katerega je bilo prvo leto vsprejetih 24 gojenk. V drugem letu je število naraslo na 43, v tretjem pa že na 56 — živ dokaz, da je takšen zavod v Ljubljani res potreben. Sedanji prostori so pa nedostatni in vstrezajo le za silo. Radi tega se je moralo odkloniti več prosilk, ki so hotele biti vsprejete v internat. Zgradba lastnega internata, ki naj bi nav-lašč v ta namen zgrajen, ustrezal dejanski potrebi, postaja od leta do leta nujnejša. To uči izkušnja, to pravi javno mnenje, o tem je prepričano tudi društvo^ samo. Vsled tega se je — hočeš ali nočeš — moral odbor odločiti, da prične z zgradbo lastnega internata, ki naj bi slovenskim deklicam z dežele, ki se v Ljubljani naobra-žujejo, preskrbel zdravo stanovanje in skrbno vzgojo. Od mesta Ljubljane si je društvo „Mladika" nakupilo v ta namen jako primerno stavbišče, ob voglu Šubičeve in Levstikove ulice tik mestnega dekliškega liceja, kjer se je prav pred kratkim pričelo z zgradbo samo, ki bo do letošnje zime pod streho in ki se ima jeseni prihodnjega leta izročiti svojemu namenu. Zgradba bo dvonadstropna, 39 2 m. dolga in 23 8 m. široka. Poslopje ne bo imelo nobene razkošne opreme. Pač pa se je odbor oziral v prvi vrsti na to, da bo ondi vse tako urejeno, kakor bo za zdravje gojenk koristno in potrebno. V spodnjih prostorih bo velik zimski vrt, kopel z basinom, velika kuhinja, shramba za jedila, umivalnica za posodo, pralnica, gladilnica, poselska soba, prostoren hodnik in potrebne kleti. Pritličje bo obsegalo veliko vežo, prostoren hodnik, tri sobe za glasbo, tri učit-nice, veliko jedilnico, ki se bo lahko porabljala tudi za igre, koncertne in gledališke predstave, sobo za konverzacijo, sobo za prefekto in predsobico k jedilnici. V pritličju bo tudi stanovanje za hišnika, sestoječe iz dveh sob in kuhinje ter od zunaj posebno dostopno. V prvo nadstropje bosta vodili dve stopnišči. Ondi bo šest velikih spalnic, šest kopalnih kabin, soba za prefekto, pisarna in sobi za upraviteljico. Drugo nadstropje bo ravnotako do-sto no po dveh stopnjiščih. Obsegalo bo pa sedem spalnic, širok prostoren hodnik, sobo za prefekto, tri bolniške sobe s predsobo in kopeljo. Zadnji prostori bodo od drugih popolnoma ločeni. V podstrešju bo prostorna garderoba, veliki sobi za posle, dvorana za risanje in slikanje ter trije podstrešni prostori. V hiši bo vodovod, električna razsvit-Ijava in večinoma centralna kurjava. Poslopje bo stalo svobodno; okrog bosta vrt in park. Nahajalo se bo v najlepšem delu mesta, z glavnim pročeljem obrnjeno proti tivolskemu gozdu. Troski za ravnokar opisano zgradbo bodo znašali okroglo 250.000 K. Društvo pa razpolaga z jako skromnimi sredstvi, ki za silo zadoščajo za pokritje tekočih izdatkov. Navezano je zatorej zgolj na podporo in požrtvovalnost slovenskega rodo-Ijubja. Internat, nastanjen v zasebni, nikakor v ta namen zgrajeni hiši, se ne more tako razvijati, kakor bi bilo želeti. V novem poslopju bo pa možno v polnem obsegu zadoščati splošnim, nujnim in utemeljenim zahtevam slovenske javnosti. Ker sta se društvo „Mladika" in njegov upravni odbor v interesu slovenske javnosti odzvala, ne da bi imela kake lastne koristi, zato apelujeta na slovensko javnost in jo prosita, naj ju gmotno podpira. Odbor bo z veseljem pripravljen, darila in zbirke objavljati in pričakuje zanesljivo krepkega odziva. Zadruge. Zanimivo je, da nobeden narod ob Jadranskem morju — od staro-kulturnih He-lenov in Lahov do še divjih Arnatov ni imel nikake zadruge ob tem morju, dokler niso ustanovili prvo zadrugo strašni „barbari", ki so vpadli z gora — oho, kaj na gorah so pa vendar-le bivali in nad glavami kulturostarcev (Pardon: starokulturcev celo? ! Op. stavca) — da bi oplenili pohlevne ovce, renegatske in laške oderuhe. Slovenci so ustanovili prvo zadrugo — zgodilo se je to leta 1884 v Kopru. Od tedaj so rasle zadruge ko gobe. A še dolgo so se jih Lahi srečno otresali, da jim niso preveč žulile njih srečnih kapitalističnih sinjorov. — Lahi so še le počeli najnoveji čas snovati razne zadruge; mejtem so se slovenske in hrvatske že okrepčale. „In sedaj jih vržemo iz dežele te barbarske ščave? Per Bacco in za Kurenta, ne gre več." Tvornica zletela v zrak. Iz Berolina poročajo: Tvornica razstreljivih snovi v Liidenscheidtu pri Berolinu je v noči od nedelje na ponedeljek zletela v zrak in od nje ni ostalo drugo nego v prah zmrvljene podrtine. Na srečo ni bilo v tvornici — ker je bila nedelja — nobenega delavca, tako da ni bilo čioveških žrtev. V mirodilnici sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. S vogal ulice deli' Istria, blizo iol iobi M VELIKA IZBERA KRAMENU, BABV, flEP ŽEBLJEV, PETROLEJA, Aattlnl prutk mm pitanj* ■»InJ, krav, kooj, II«. 1«* TMKOOIT-i« ▼ LJabUa-ni. Prodal« m drobno L- 1» :.«-■* mineralna voda iz ogrskih vrelcev MU8CHONG - BUZIA5FURDO, brez vsakih bakcilov, uspešiio deluje proti boleznini na obistih in mehu, kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronhijalnemu katarju in boleznim sekretnih Glavna zaloga : f:*eksander JVSarangoni. Trsi, Telsf. 474 LOVAKSKJt KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ::: ::: ::: GORENJEC - TRST, Velika zaloga umetniških 1 in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naročila. :::: TELEFON 21-1:1 Trst, ul. Valdirivo 40. (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov. Poštna naročila obavljaju se isti dan Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, zii pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ir „n\Y Alpinista" ™T. i/AC?] I bK'.i »vJiii Pravda za dva gledališka sedeža. Iz New-Yorka poročajo o nekem procesu, v katerem se je šlo za dva gledališka sedeža, ki sta bila cenjena 60000 dolarjev, ali po naše okroglih 300.000 kron. Stvar je bila namreč taka-le: Nek amerikanski milijonar je potoval skupno s svojo hčerjo skozi New-York ter je hotel o tej priliki prisostvovati tudi neki gledališki predstavi. V ta namen si je kupil dva sedeža, za ceno 25 dolarjev, to je, 125 kron vsakega. Ko se je pa zvečer hotel s hčerjo vsesti na kupljena sedeža, se jima je to zabranilo, ker je prišel v navadnem jopiču in hči v potni obleki, dočim je bilo odrejeno, da imajo priti vsi obiskovalci v fraku, oziroma salonski obleki in so bili v parterju tudi v resnici tako oblečeni. Kot pristen Amerikanec je naš mi-Ijardar seveda energično protestiral proti takemu umeševanju v njegovo osebno svobodo. Ker je pa, po navadi amerikanskih miljardarjev postajal pri tem preglasen so ga s hčerjo vred postavili na hlad. Seveda možu to ni bilo po volji, Zato je vložil brez druzega tožbo za odškodnino v znesku 60.000 dolarjev. Poleg tega je zahteval, da mu se v tožbi tudi izrecno prizna, da sta bila on in njegova hči na podlagi kupljenih vstopnic na vsak način opravičena videti predstavo tudi v potni obleki. Pravda, ki je radi tega nastala, je vzbudila veliko zgledovanja, prvič zato, ker je miljardar zelo znan mož in drugič, ker se je šlo za principi jelno vprašanje. Razsodba je bila vsaj za naše pojme precej čudna. S tem, da je lastnik gledališča zahteval gotovo obleko, je posegel neopravičljivo v načelo svobode, na katero so zgrajeni amerikanski zakoni. V gledališče, kakor tudi k drugim javnim predstavam sme priti obiskovalec v ka-koršni obleki hoče, samo da je dostojna. Zahteve tožitelja so popolnoma opravičene in je popolnoma opravičena tudi odškod-ninaBv znesku 60000 dolarjev radi velike škode, ki je nastala njemu in njegovi hčeri. Teh 60 000 dolarjev pa ni dolžan plačati sam gledališki ravnatelj, temveč se ima isto enakomerno razdeliti med njega in njegove pomočnike. Kot pomočnike pa se ima smatrati vse gledalce, ki so prišli k predstavi v neopravičeno odrejeni obleki. Kako je na Francoskem preskrbljeno za sodnijsko kaznovane ženske ? — Na Francoskem imajo v zapor ali ječo obsojene ženske prednost, ki je ne nudi nobena druga država. Ženskam, ki še niso omo-žene, spravlja — može, in sicer iz vrst pro-gnancev. V ženskih ječah se vsakega pol leta razglasi, naj se vsaka, ki je voljna preseliti se v novo Kaledonijo in se tam omo-žiti s kakim zločincem prognancem, prijavi ravnatelju. Seveda se taka možitev dovoli le onim, ki so mlade in brez telesnih napak. Izbrane kaznjenke se morajo pismeno zavezati, da se bodo omožile s prognanci in do smrti ostale v Novi Kaledoniji. Pod tem pogojem jih pusti država odpeljati tja in jim da še malo opremo. — Guverner kolonije opravi poročni obred. Vedno ima na razpolago nekaj prognancev, ki so se lepo vedli; da jih da ženskam na izbiro. Izbira je seveda lahka, ker vsako tako žensko čakajo i navadno po trije moški. Specijaliteta : usnjati • redmeti kaker na primer: kovč°gi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Hredmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški rJašči tvrdke Bouqh-tof P. Frankenateia & Sons. ■■■3B Delniška glavnica K 50,000.000.— Reservni in varnost ::: ni zaklad: :: K 14,000.000.— Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevic^'.i Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 za bolehne in rekonvalescente BProvzroča voljo do jedi, utrjuje f| želodec in ojačujs tudi organizem ^Bf Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah tn z na'11 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. HT Izborni okas Lekarna SerraVallo - Trst! SLttUHUfl IVAN K RŽE Trst - Piazza S. GKovanni St. 1 7olnna kuhinjskih in k'etaiskih potrebščin fcCalUyci 0(\ lepa in pletenin. Škafov, brent, febroT in kad, sodčekov, lopat, rešet, ait in vsakovrstnih kofev, jerbuBfv in metel ter mnogo drugih v to stroko ppadf-jo- PrlnATArf) svojo trge-čih predmetov. — llipUl vino s ku- hinjsko posedo rsake vrste bodi od porcelana, zemlje eiraila, kosiieria ali cinka, nadalje pasamanterje. kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krokije, zemljeno in stekleno posodo za vino. E Odlikovana tovarna glasovirjev m m E. WRRBINEK i TRST, Piazza Carlo Golili 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Torku, Schweighofer itd. Elettrični pianini, oriestr. harmoniji Izpotojuje. - Kenjuje - Daj« na obroke. - Popravlja. - Akontira po zmernih oenah. = V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin in — kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih - cenah. - Rogaška Kiselica TEMPEL, RAD1NSKI GIZELIN VRELEC Najboljši min. vodi --- ZASTOPNIK: --- LACKO KRIŽ, PULA ■ i. Fekarni i r, slaščičarn? ==: BiAGlO M ADOM, TRST ni. Ghega it. 7 in al. Caserma št. 12 •tr* preskrbljeni s sve 'm kruhom 4-kr-i ua aau, kakor tudi s slaščicami in sladkim ——— prepećenci prvo vrste. POSTREŽBA NA DOM Pohištvo vetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, oglelbla, slike ;ti iti. vae po nizki ceni. Izgotoulj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obrose in ceno. — Proda iVANKA DOREGHIN', Trst (Zaloga pohiš'va) ul. Mado-r>ina8 Prodajalnica usnja : Crstf ul. Jftolino a Oettto 7. R j itfc izbera telečjih barvar.ih kož, i/bor-. koziRga usnja m francoske teletine k? tutJi tu- in inozemske krznina « o c<-nah, da nI bati koriKUfbr.c« Uotov, da rne sL občinstvo počasti, biljfl.V.n ^ AG0STIN0 di LIBERTl. Podpiaa: i priporoča »lavnemu občinstvu svojo dobroznano g-ostiluo „Al DUE RASPI" ulica deli' Istituto št 2 kjer toči najbolje vipav-ko in čni«» litrsko vino. I^ntna domača kntaiuja. Postrežba točna. _ Ce, rraerne. Za obilen obisk A ■ T »e priporoča adani J*Idil JVOOflC. Važno naznanilo! ??????? V ulici Bferrlera štev. 20 je na prodaj velika izbera moških po 20 in 16 K; hlače za delo po 2-10 K ; srajce cd 1 K naprej ; obleke za otroke. Cene razmerno nizke, postrežba točna in poštena, ULICA BARRIERA VECCHIA ŠT. 20. * Slovenci, kupujte obleke v trgovini V. Dobauschek Trst, ulica Biosue Carducci li ——^ Zaloga izgotovljenlh oblek In parila za moike. — Kupujem v veliki g množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi ja tat j možno * prodajati po neverjetno niikili cenah. i Za nevo seronc, velikanski prejemi blaga. 5000 oblek za moške ln dečke od K 14*— do K 60. Izven tega bogata izbera kostimov, površnikov, jopičev telovnikov, hlač, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, kravat naramnic, robcev za nos, čepic, dežnikov, halj, montur, (terlis) itd. in vseh drugih predmetov za moške. - Specijaliteta lastnega Izdelka za delavoe: srajce s kormonakega ozforta, ter močne hlače ln »podnje hlače. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojačnica. Govori se slovenski. Priporočam se najtopleje za Vašo blagohotno podpoio. Z najodliČnejšim spoštovanjem V. DOBAUSCHEK. Bffi; — V dobroznani žganjarn? - FERDINAND PEČENKO v ulici Mirarciar Štv. 1 dobijo se vedno pristne pijače I. vrste, kakor n »< Žganje, slivovec in brinjeveo : kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemad^. ■ 1 Cene brez konkurence! Cene brez konkurence1 Interesantno naznanilo I V dobmzD; ni v o-iftinlnici »z^ctovl fh'-*k v Tr*tu, nlics A-ctfa §r. 1, bo r.h trlii rr ?nifeo» m rsj'.iolfcg VELIKA IZBERA obisk, paletot, uleter, jop, hlač iz bombažem ine m volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur u ica Are* ta I. biizu gostilne AH' Antico Ussaro. Tržaška posojil, in hranilnica | V lastni nJftl. registrovana zadruga z ] :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 9 hZ. | Trst, Piazza Caserma Z, I. n. - (I Dhod po Slaonlh stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in SM^K^ /k 11 01 jih obrestuje S^^F *SSS J4- j O Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5V0—6°,'0, na menjice po 6®/^ na zastave po 5V,7t 5n na amortizaoljo za dalj-flo dobo po dogovora. - - - - - o o Uradre ure : od 9.—12. ure dopoludne in od S.—5. pop ludne. Izplačajo se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznitih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. Ima najmoderneje urejeno varnostno oelloo za shramb« vrednost, papirjev, listin itd kakor tudi hranene pušice. s katerimi ae najuapešnej-i navajaštediti svojo deco CENIKI GRATIS IN FRANKO nolnouejšu SlloeroM-nnRer-remontolr-ura. Elegantna ! Solidna ! Kras-n močan pokrov, platiran z brušenim robom, posrebrnjenim kazalom in pozlačenimi kazalci po K 7 po povz^tiu pošilja l schonberser Dunaj 1X11, Porzellangasse 45133 iS Mehanična deialnica AlarlK Lantschner i zapriseženi cenilec Trst - ulica Geppa it. 12 - Trst $ Ekt-kluzivco zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles (bicikljevin motociklet STIRLA. tVT-dke Joch Puch & Co. t Gradca HUrkopp k »umann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zaloga in upeljava elefctr. zvoncev — Sprejme kakoršnoaibodi popravo v svoji stroki. Jrsou.- obrtna zadrusa y ^nto via S. Francesco iT Assisi 2. I. b kjor je bila prej ,,Trž. posojil. !n hranilnica". Poštr.o-hranlloični račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vakogar. tu
  • znvodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 cd vsakih K 100, t*ko, da se posojilo odplača v petih. • Deleži so po S 20 ln po S 2 tf»daljna pojasnila se dajejo t uradu med uradnimi mami, ti »o: to delavnikih od a. do IS. dop. in od 3. do 5. pop. TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA flnton CJrsich Sarriera vecchia št. 14 ZALOGA aarv, HopKev, povla)c in mazil sa pdde, izreiov za slilcarje (stamp»v)f zamaHtov in dišav. TwirwTTWirwTTwinNirwi mm mm m UUUUIUIIUUUUUUUUUUUUUUMI : Ifinazio Poiocn'15: na Togaiu nlice Riborp ia Bccciie^ie. .. Izbera oblek .. za moške in otroke. SaecHpJl eti Iz platna ii lana. Jopiči Alpagaa črni iu modri po modernih krojih. Najnovejše — — sukno za moške obleke. — — Izdelovanje oblek po meri. # F # n % M TRST mmmmmmmmmmmm : SUKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pefearue i H sladčičarne 11a tr^u S. Francesco 7 tudi PRODAJ 1LNIC0 SLANINE v katerej ee dobijo razni salami, s>J\ uiast, praške ili graške gn]ati t r gorke dunajske I11 kr^tnj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. m :: MIRODiliNlCA :: E Oocianoicii Trst, ulica Uyo Foscolo fiiatlka : ulica deli* hidustria štev. 668 T1EL.EFON 19-6 Zaloga prlatnlh, kemično Izdelanih barposebna creme za 6l4čunje poda PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO tftt^i FILS? IVARSSEVk^ ;astoga dalmatinskega vir. * Janini pridelek v JeMnicak pr: OraiSu t ailoi Viltirtvo ftt 17 (tl r 5xav*r» prodaja na T«.:iko. — Ha-iu.v .'»lav. obiicatTU svoj« gostiln? *>isa NasTft IL 11 in »11 frat?!ii ialmatl., ail«.t St. S. v kat nih -ivois ▼iaa I Točne ure prodaj Emilio pller dnjalaicm as v TR3TT vil P9!iteres8Q, ogel Nosve • VELIKA IZBERA verižic, zlatih In n!h ur. kakor tud1 stenskih ur vsak« vrtft* eruiTii im IICSEIHK: H* ZiiOBC, Mnnročolo oglase Oglase (Inserate) treba naslovljati ae na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Domu in no na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „inseratnl oddelek" našega lista - ali na Upravo. ■ — Uredništvo, Tiskarna, Narodni don. in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ročajo oglase v našem listu in Želć. da bodo isti točno uvrščeni. — — — — Ingen. Bednarz Ferruccio \ = TRST 8 tehnični zavod - Ulica San tazzaro šl. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petpolin. Centralni toplovodi. V Trstu dne 12. junija 1910. Stran VIT. i Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. maja naprej. C. 5.10 5.50 6.05 7.30 7.34 848 8.55 9.27 1.00 3 25 3.40 4 45 ~ «54 7.00 823 8.55 prihod, oziroma odhod bo naz nanjeoi po Nrednj evropejskem času. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 0 do Gorice (in Ajdovščine). 0 do Poreča in medpostaje. B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga — D raž da ne — Be-rolin. 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 0 Herpelje—Pala. 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. M Le do Bnj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. M Koper—Bnje—Poreč.* 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pala. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Le do Buj (in medpostaje). 0 Herpelje—(Divača—Danaj)—Pola. B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Media 40 EH ? Trsto za mMn rsporede. - Največja oemM I. prostori 2 O stotlnk; II. prostori 10 stotink Berolin. U •Inomost ■ Mo-?0 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.til 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.40 B Iz Berolina. Draždan, Prage, Linca, Dunaja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.39 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dnnaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.08 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice.. (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dnnaja. 3.36 0 Iz Pnle, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. ♦j.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. G.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.34 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.2j. 0 Iz Pnle (Rovinja) Dunaja (čez DivaČoj. ll.lu 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. iU>5 0 Iz Gorice in medpostaj. 1u Mi 0 I i Ižole in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak). Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Biosue Carducci št. 40 4 Nizke cene. gor* Delo solidno in trajno Prevzemajo se dela po meri fina in tudi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. SBSSSSSISIf o •"•^'••V'N-.-«^ • " r - v^Sfe-.uJ mmmmjim Tvrclka vstano vijena leta 1877. rmtmemtot Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Micclo BEachiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. .Naelov r.h bnzojavire: ,Universumu — Trst, Telefona: urad: St. 14-09. — Skladigče: št 61, Prodajajo po zmernih cenah s Sesaljke za vino in vedo na transmisijo In na roko. Csvi vsake vrsta za napoljava vode, puna in pare. Pipe, fluarnicije in tehnični prodnati vsake vrst«. Maiorjf, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad zo izdelounnje in osMenJe vsakovrstnih strojev za obrt ---Ceniki zastonj--- fiajnovejsa iznajdba! Brez vsake konkurence! dužna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Cervinjana y Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabieiine v Konnic, Videm, Milan Kini. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zsgreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Cervinjana v Benetke—Milan. I.4."» O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v kormin ^se zvezo v AjdovSČino) Videm M>!an itd. H O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 B preko Cervinjana v Benetke, Milan. Rim preko Kormina v Videm. 8 OO B v Kormin in Italijo. 8.SO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 9.15 O v Koirain (se zvezo v ^'ervinjac). I1.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. ob nedeljah in praznikih: 2.4h O do Kortr.'"n in mejpostaj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane. «»stendo in Londona, 7.42 O iz Kormina ia Cervinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunsja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte iti Reke 10.25 O z Dunaj«, Lju ljane in Reke. 10 40 B iz Korminr- preko Bivia in B iz Italije preko Cervinjana. II.30 0 iz I alije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. O iz Italije preko Cervinjana in Bivia. 4 :M> O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.S5 O z Dunaja, Budimpešte. Reke, Zagreba. 7.U7 O iz Itali.e preko Cervinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.1*5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. JMK> B z Dunaja in Budimpešte. 11.»O 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Cervinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in i^ejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O «= osebni vlak; B = brzovlak. pPathdfonf edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45'— nopre . Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2*50 „ Ovo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik ubor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFON", Trst, Corso št. 26 t——^------ frva slovenska zaloga in tovarna Andrej Jug, Trnt CEHE BRK I0NI9RENCE. olloa sv. Lucij* it. 18 (za dat. sodišče«) S70JI I STOJIM! m m Ki NOVO POGREBNO PODJETJE * S^r z bogato opremo za vsako- Corst) 49 (Piazza Galdoni) Tel. 1405 vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaSkih predmetov in vsa kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — V%iika zaloga VV • i Ivosccnih sveč Prodaja ne debelo drnlwo Hidravlični cement za zidanje temeljev, kanalizac Je, uliti kosi za okrasitve pa matrici za kopalnice itd. i'ron 3 — °/0 kg DSILVIO HAL088I Trst, ulica dei Geisi št. 3. Telefon 1889. Kvadrell iz barvnatega comenta v vel kosti 25 cm* in 20 cm*. KI 0 Unajemseoddajobicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolad. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHH5R (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst ao,Dpvr:^ cono Jteo.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroČbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. AIJEKS. FKANC MAYER - TKN! žgaimca kave TELEFON 1743. Naj bolj il vir za dobivanje podese kave Popolne napellaue uode, plina in :: acetilena = : ZALOGA vseh v to stroko : : spadajočih : : predmetav. :: SPECIJALITETA: svet Ike zaribareRje potrjene od c. kr. :: namsstništva. ::: □n CS-iuseppe Jescli Trst, ulica Massima D'Azeglie 3 telefon 15-96 Podružnica v Izoli (Piazza al Porto). Giovanni Isiersich TRST, ulica Molin a vento št. 7 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. Škafi, brente, kade, železne in steklene. — Potrebščine, namizje, koši in rešete ter vsakovrstne lončevine. — Svetilke vsake velikosti. Cene, da se ni bati konkurence. Najboljša češka tovarna. Posteljno perje p j zmernih cenah , i kg sivega dobrega _ oglajenega Kron 9, - boljšega K 2-40, prima pol-! f-S (L. fJ-iZ ' ' belega K 2.8«; belega K 4, be- . lega puhastega K 5-10; l kg ***■ uujflaej. suBžnobelega oglajenega K 6 40, K 8 ; 1 kg inehiega perja (puha) sivega K 6, 7; finega belega K 10; najfitiejega prsnega puha K l* od 5 kilogramov naprej, poštnine prosto. Nar4ne postelje. i« gostonitnega rdeiega, modrega in b»lega ali rumenega nankinga 1 p e r n i ca 180 cm dolga, 116 cm Široka, skup io e dveini 80 cm dolgimi in 58 cm Širokimi zglatnicami, napolnjena j novim sivim, trpežnim iR puhastim perjem K lt>; pol pu h a h t e K 20, puhaste K 24. — POS i- j MEZNE PERNICE K 10, 12, 14 in IG ; zglavnica K 3, 3- -0 in 4. — PoSiljatve po pofitnetu povzetju od K 12 naprej poštnine prosto. Tudi ae sme za m en j .ti ali vrniti. Za kar ne ugaja se pcSlje denar nazaj. — ObSirni ceniki zastooj. ! S. BEMSCfl y nescnbiiiiz St 76b Šum ta/ Bogomil Fmo fcirti m-) Sežan ima evojo nouo proda-loinito v ur v TRSTU, ulica Vi: cen. Belllnl 13 |j nasproti cerkve "v } bv. Antona novega, ji^ Vsakov. verižic po tov cenah. ? ieseda o slovanskem obrednem jeziku pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. iji^dstvu) Čisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slov. šole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" v Trstu in v slov. trg. papirja J. Gorenjec, ul. Valdirivo 40. Stran VITI »EDINOST« št. 161 V Trstu, dne 12. junija 1910 V Civilna Ia vojaška krojačnica FRANC NEDVED Trst, ul. Relvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuz^mskega blaga in uniform ?a vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter železnčarje. ŽZ&T Cene zmerne. Fratelli Rauber: Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente) ■ Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteti- potrebščina z sedlarje^ m 01. M! Zaloga koruzne moke Ustnega pridelka l||B|| 2J l ■■■■■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■ Ul. Medlo St. 27 pipi ilHia HIKSCH & Co. TRST mlin in ; Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mleuje dišav, žita, kresnic, gumija itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. OOOOOOOOOOOoOCOO Nova prodajalna zlatarja - urarja ^iessandro camaro, Zn\ Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate in sre brr.e ure, stenska ure itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSujt tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Cene smo ne. Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, iakor tudi mojim številnim odjemalccm, da tem otvoril v tem mestu v ulici Eo^cLdtto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico < kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, janeka in perutnino. Pošiljal bom tudi i a dom. HigijeniČnemu oziru se bo po svečala vsa skrb. V nadi, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH. ZaZoga izgotovljenih oblek lo -s manifakturnega blsga ■■ Al Mondo Preseljena Iz Barrlere št. 33 v nI. Ml'lstrU štev. 8 (Sy. Jakob) Velika libera moAkih, deiklh In otroških o- blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce ■podnje hiaće, nogovice, pletenine, ovratniki sapestniki, ovratnico itd. itd. t bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rume" nih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta : hlače za delavce.I Vse po naj zmernejših cenah.I (Igodna prilika! Z dnem 26. februvarja 191G se je otvorila lova .:. trgovina :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Vf lik" izbor otročkih oblek, površnikov, paletot, rt z-nih h!aČ, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na oDroKe Ul. Madonnina 8, I- nad« Podpisani naznanja slavnemu občinstva, da je 5iupil dobroznano gostilno „Pri Detelji' (Al Trifogiio) ulica Belvcdera it. 7 kjer t' či najizvrstneja črna in beia da mat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in vedno £ 8veže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna Ceoe zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidaković. i .'Ji flST J _« _ m Estts Telefon brariiunan \i5teissximiL 22-70 Delalrrca amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo pisaren. inai Telefon 22-70 nm\ mn\ ■ 1 i*-žtt- Zobni ambulatorij HA SCHMi so druga —— - Bi. A. Mittak-a - i * ulica della Zorita 7f I. nadstropje. TRST, ul. Cavana 2 MBB— PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna In na dom Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles : Peugeot, Waf-fanrad, Standard od 150 JJ kron naprej. n Pnevmatiki in potrebščine, Mehanična ceJavnica Hitra postrežba ===== zmerne —- — Cen> mzfisam prej Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izlatisk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. K. CVENKELi^r. 32 Cene zmerne, - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. BB— Narodna trgovina 53« Angelo Gantoni, ulica Bojalo štev — — (hiša Tuzzi) bogato založena — — prodajalnica manufaktur. blaga ti m SSJ in drobnih predmetov s bogato izbero blaga za ZIMSKO sezono Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzmernejših cenah LEV! Pozor! Trat - ul. Cmorelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In šivalne strojo. Pisali dop snico. Pri'ie sum ua do . 1SSSmv m rgovino mod bosusic v m ulica Giulia šle V. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga ^sako vrstil. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Be priporoča udani JAKOB B4MBR; Mermangiid Barriera veccbia šter. 8 ima veliko zalogo mr-t^aškik predmetom VENCI ! Krasne novosti! :j®r vsakovrstnih : izgotovljenih : oblek ■■ za gospode in dečke kakor tudi ia dame in deklice. ir* 1 • od porcelanu in biserov vezanih z nss-ieno žico, od umetnih cvetic s tr.it kovi in nanisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenik" Najnižje konkurenčna oeno. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena ia obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov ivrSuje narofbe vsakovr-tnih sodov, bodisi za Tint Špirit, likere, tropinovec, olje, alivr.vec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo id po n.zkih cenad, da se ne Miiini konkurentov — Na deželo pošiljam cenitP. Fran Abram Trst, ulica S Francesco 44 UMETNI ZOBJE Plombiranj© zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine 2^scszzsn Trst ul.Torri 2, ul. S. Lazzarol? (za cerkvijo sv. Antona novega) Solldnci postrežba. Hajn- stalne cene elegantne obleke po meri izvršujejo pr* prvi krojači. Dr.J.Čermak : zobozdravnik : i V. Tuscher kcncssij. zobni tehnik •• TRST - ulica deli * Caserma št. 13, £1, n. ftgls*e, poslana, uarrnnlcs, zahval«, m«is agias« In v obes kakoršnokoll vrat« ««la»o sprejme „Inseratni oddelek" v ufiol fitortffc GaUttl it. 18 (Narodni dom) pohmadetrepje, ^vi. Urad Je odprt od 9. zjutraj d« 12. I« .1 3. d« 8. popoludne. Po «oćl «• vapr«J«9*» f .Tiskar«! Edlnsst1. » iOTEL BALKAN 70 sobt električna razsvetljava, lift, kopetji. CENE ZMERNE. J. KOGL. HOTEL h V Trstu, dne 12. junija lblO EDINOST« St. 161. ^tian IX Paolo Minola Trst, Gorio št. 37, Trat tik tvrdke GREtNITZ z vaznovmln. dsžnikš SK3ST- m solniniki od najn~v. do najf nejše vrste- Patent, divan-postelja Machnich radi svoje krasne elegance vsaki prostor ia se sprameni v hipu s samim pramakljajem v jato komodno posteljo z lastnimi žiranicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki izključuje, da bi se ugnezdi! mrčes. Ciiti ae lažje kakor postelja Prospekti zastonj. Ev&n$uvel. na mesečne obroka* Vaprejemajo se vsakovrstna tapecijska in defroraciiska dela. C. HfSCiMH, trst, e'"«""'» i Wr: ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občne zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1 1831. Zakladi za Jamstvo rir.e 31. decembra 11K>9 K 366.829.741 6S — G|-vri< » za zavarovanj- ži?< ijt-cja dne SI. decembra lftC<* K 1,0.14.103.23« ©» — Plačana podvračlia <»d leta 18:51 do Si decembra 190« K »77,311.»67 32. B^f" Rad^ proni3ne tvrdke EDVARD HORAK P* 1. januvarjein 1P07. ie društvo uvelo za življen-ski oddelek nove piavne pogoje polic* nadarjen« največo kulantnortjo. Tovdariati je eiedeČe ugodnosti police: J Veljav n:fc tckoj cd Izdacja- p) brezplačno nadaljevanje veliavrosti police zs celo vlogo, trdar mora zav8rn7&nec vrSit) vojAšfcc službo, ako je vpisan v polab črne vojake, b) afco plača zavarovanec loc 00 od zavarovane svote, lahko obnovi poiico, ki je izgubila veljavr• •.<-■ vf-.fd },< msrijkljivosti plačevanja, samo da se plačfvanie izvrši v teku 6 mesecev po preteki roka. ST. Veljavnih po pretsku 6 m«**oev od ladanja : a) ZiiVHiovj.ncc more — ne da bi za-to plačal Posebne pren.ije it» brez vsake foiinalitete — potovat in tivaii ne samo v eelej Evropi, arupak tuGi v fcaterejaic-oui deželi tega sveta (šveiovne politv, b) Društvo je zavezano izplačali celo viogo tu^i v stučaju tla pade r.avarovanec v dvoboju. III- Veljavnih po preteku enegri leta po izdaaju polica : p) Zavarovanca &e oprosti plačevani* za metana zavarovan a v slučaju . mark. C radna crna ereč < I r.*zr-d» je določena za preli minirane in proraČ. n»čr.c pot t*> " r ;«»ke družba z. o. z. za ?!da&je hiš iz betona t o»o*n DISS & Comp. Ulica della Borsa 3 (Tcrgesteo) Telof. 11-61 110 V% II celo srečko K 7.-, poi srečke K S 50, četrt s^eč podjttje. Hamburg 36 iJuiljite mi Aaalov: — I telo srečfco po K 7 — pol n . B 3 50 četrt „ „ n 175 Znestk dobit- po nakaznici | I)\ign»te po povzetju j Kar ce ugaja, pre črtaj ie ! TRST. ulici GIosu6 CLrdL'CGi št8V 23 g - :: TELEFON itev Si? r. .t Urorglčc« orodje, ortopeničfi ^ f ^oaerci, lusetse reke is sege., beryJj*, ^ »tis* p igt, ia aog^rica. fe elektrote/»peTtičie priprav?, aparati F3 N sAsssosoiat'Scjc: la-iJ.!aciJOc // ss/z g. ? pcircb*6m za, hlfargibnt* ailrr.v- gj ffj jj^jft. Potoibiolno lz pura'"* in cj^ridimej $ : * ' * * ::;ii?::_g lllCiaill, i sadlalii m voskih mlinov vc.i« š t iU? hiiftzv. stiskalnic zs obrt in gospoflarstv je izislo iz J/fayJartovih tovarn Leta 1Q0Q je bilo vsega izdelanih : | 2500 stiskalnic in 1200 mlinov Jasen dokaz za dobroto teh izdelkov. Obrnite se z zaupanjem Tovarae poljedelj- kih strojev, livirne, fužioe MAYFART1I »fc Co. Dunaj II; Taborstrasse 71, Dunaj --Jšč,» sc zDJOžiilli zast"pilkov. — ^ M ■ K 'fvvv M m M. K Pozer Slo^omci ^ Kopra! Naznanjam, da pem otvorii v Kopru v ulici Santorio Santorio in sicfr Pokallcofpa-et *) in sodovke (Sifon) najbo'JSo vrste. novo hlfilienlčno tovarno KISELICE Ker ni v Kopru nobene druge tovarne enake stroke, se nlfivne.TU občinstvu zlasti Slovencem in Hrvatom na dežen najtop'eje priporočam. — SLOVENCI IN HRVATJE, zahtevajte v rreslu povsod le moj izdelek ! ANT0X VAT0VAC, tovarnar. m n n •i-v »v« i • AnselinI & Bernnrdon TRST, ulica S,m Mcolo 13 ---■■■B3BD9- x Uvoz ia Izvoz ms streliva Na željo se pošljejo ^enJkf zastonj in poštnine prosto. \4. ■ :> j 3 apnenega karbida v kosih, I»dčikl od 500 kg . . . K 3 *— •• ZB „ 50 k« ... K 32.20 | 1CQ . zrnati 4,77I5 m!m od ICO ka . . . K 33 — } BWV • „ „ „ 50 kg ... K 34.20 ] kgr. čiai j tnie, ćznbalaia zastonj proti takojšnjemu plačilu ali povzetju, — „FRANKO ZALOGA TttST" PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lezzaro štev 9_ SBBBI ODLIKOVANA TOVARNA PIVA ulica Giosue Carducci št. 18 (ex ulica Torrente) razpečava V „pivo Trst" v steklenicah po a h pizai U (Sidro) a la Skalen To pivo je zvarjeno iz ječmena in hmelja prve vrste, je brez vsakih Škodljivih tvarin in dobro uležano ter vsebuje vse hranilne snovi, potrebne šibkim in bolehnim udom. P'iooročljivo je predvsem delavkam in dojilkam. ker ima lastnost, da množi količino mlekd in boljša kakovost. Razne zdravniške avtoritete in posebno ženski zdravniki izrecno priporočajo uživanje tega pk-a. Točna postrežba na dom od 6 stekl. dalje s potrebnim ledom. Zunavf?** naročba se odpravljajo točno in brzo. m m Največja slovenska mannFaktar. trsoulna KriŽmatlČIČ & BrSŠČaK TfSt, Ul. HlIOVO 37 Loterijske številke, izžrebane dne 11. jvuiija : Gradec 5 (50 89 12 85 Dunaj 14 34 28 40 82 Koledar in vreme. — Danes: IV. ■ed. po Bink. — Jutri: Anton Pad. sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 27.° Cels. — Vreme včeraj: gdop. dež, pop. deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Bralno in pevsko društvo „Tabor* v Lokvi je nameravalo prirediti letošnje leto veselico, na planem, ali ozirom na namere tuk. podruž. in na 25-letni jubilej glavne „Družbe", je radevolje ne le odstopilo od prve namere, temveč se je še stavilo popolnoma na razpolago podružničnemu veseličnemu odboru. To je vsekako hvalevredno. Vendar nam je veselični odbor enkrat olajšal našo radovednost in nam izdal tajno sti te v resnici „jubilejne" veselice. Zanimiv: bode „Živa slika", kjer nastopi 8 deklama- 1 torjev ln deklamatoric, ki bodo proslavljali „Družbo" in deklamovali pred kipom sv. Cirila in metoda ter potem skupno peli družbeno geslo. Deklamacije so nalašč v to sestavljene in vsebujejo le snov 25-letnice. Marljivi naš predsednik se neutrudno POORUZNICA Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli iz Trsta, Vrdele, Opčin in Barkovelj! ____________ ________ V nedeljo ^ Junija se vrši bavi s predpripravami, a skrbne in vzorne odbornice pridno zbirajo darove za srečolov, [naš župni zlet v Št. Peter v bližini solnčne Gorice. Vsi se še spominjate naše lanske prireditve na Opčinah, ki je bila v začetek naši širši sokolski organizaciji t. j. „Primorske sokolske župe". Letos pokažimo, v koliko smo napredovali in zato pohitimo vsi na našo skupno slavnost. Toda ne zadovoljimo se s tem, da gremo samo mi. V svojem krogu agitirajmo za udeležbo, da pokažemo javnosti, da v Trstu in okolici raste zanimanje za Sokolstvo ter, da vrnemo goriškim Sokolom lanski mnogoštevilni obisk. Uro odhoda in prihoda glej domačo vest. Bratje Sokoli! Naj nikdo ne manjka na našem zletu primorske župe 19. junija v Št. Petru pri Gorici. Na zdar! Danes ob 3.30 popoludne je občni zbor šentjakobske podružnice sv. Cirila in Metoda v slovenski šoli v ul. Giuliani št. 46. * * Veselica ki se je imela vršiti po občnem zboru se radi nepredvidjenih zaprek ne bo vršila danes temveč v nedeljo 19. t. m. Tržaška gledališča. EDEM. Danes dve predstavi marijonet. Prva ob 4 popoludne druga ob 8 in pol zvečer. _ Nar. del. organizacija. Delavci iz mestne plinarne! — Da izrečete svojo sodbo o načrtu, ki ga je izdelal upravni svet mestne plinarne in ki ga hoče predložiti mestnemu svetu tržaškemu v odobrenje, in izlasti, da povzdignite svoj glas v obrambo vaših teptanih pravic, vabimo Vas na shod delavcev mestne kateri vtegne biti vsled obsega in mičnih predmetov jako živahen. Z jedjo in pijačo se obeta ljudi postrečl po poljubni želji. Sokolska godba iz Hrpelj si bo prizadevala da bo vedrila srca in pete. Pesnik bo kritikova deklamacije, glasbenik petje, slikar sliko, veseljak zabavo a podružnica blagajno, kateri želimo pač najboljšega vspeha! Sosede naše prijazne Lokve pa vabim na prelepo proslavo dne 26. junija na naš obširen travnik „Cinka" z molitvijo „an-gelja": „Gospod naš predobri, nebeški vladar Vsi ljubi so tebi rodovi, Ohrani slovenski nam rod ti vsikdar In „družbo" mu ti blagoslovi!" Strela zbila petelina. Pa ne živega! Iz Lokev nam poročajo namreč: Dne 8. t. ob eni uri popoludne se je hipoma stemnilo. Zablisknilo se je in tresknilo in z vrha 242-letnega zvonika je prifrčal „petelin" na tla. Češenj ni mogel prodati včeraj dopo-ludne neki kmetovalec z Vipavskega. Kaka dva kvintala je zapeljal v vojašnico na Travniku, da so jih vojaki pozobali. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo v petek 1900 kvintalov češenj in 150 kvinta-lov špargljev. Češnje so po 34 K q, grah po 10, krompir po 12, šparglji po 50. Ostro-čjega fižola je bilo 4 q po 80. Nov kanonik. Župnik v Solkanu gosp. Ivan Kolavčič je imenovan kanonikom goriške metropolitanske cerkve. Vesti iz Istre. Koprska razstava. Bil sem z neko gospo v razstavi v Kopru. Neki paznik mi mi je na slovensko vprašanje odgovoril, da ne sme z občinstvom govoriti drugače, nego plinarne, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, italijanski! Strogo da jim je prepovedano, dne 12. junija 1910 točno ob 9. in pol Ogovarjati na slovenska ali nemška vpra-predpoludne v prostorih „Delavskega kon- čynja l Paznik je tudi prosil, naj ne govorim sumnega društva" pri Sv. Jakobu Campo S. gospo slovenski med seboj! Giacomo 4). • ; Op. ur- Bilo bi škoda izgubljati Pomislite, da gre za Vas, za Vaše družine. Skupina slov. delavcev v mestni plinarni. „ besed 'z nepotrebnim komentarjem. Edini odgovor je: pomilovanje. Več istrskih Slovencev je darovalo po eno krono za Ciril Metodovo družbo mesto vstopnic za to razstavo. Najbolje bi bilo, ko bi storil tako vsak Slovenec, ker je res škoda kronic za tisto istrsko mizerijo. Veselica pevsko-bralnega društva „Zora" v Prešnici se je vršila minolo nedeljo vkljub slabemu vremenu. Za sodelovanje prijavljena društva: „Zveza" iz Ocizle, „Zvezda" iz Herpelj, „Lilija" iz Beke, „Slavnik" iz Klanca in „Venec" iz Kozine so vkljub slabemu vremenu došla in \šA O o rS alf a prijazno sodelovala, za kar moramo biti V Goli IZ UOribKO* mi pošiljci tem bratskim društvom iz srca Kolesarsko društvo „Miren" v Mirnu hvaležni. Tudi udeležba je bila dobra vkljub naznanja gg. članom, da se udeleži korpo- slabemu vremenu. rativno kolesarske slavnosti bratskega dru- Slovensko občinstvo in bratska društva štva „Danica" ter naproša vse gg. člane, da , so pokazala, kako vedo ceniti važnost dru-se v obilnem številu udeleže. Društvo odide j štev za naš napredek v Istri. Žal le, da se ob 8. uri zjutraj v Rožno dolino k cilju j vsled slabega vremena ni moglo udeležiti cestne dirke Ajdovščina—Gorica, in popo- ;tudi bratsko društvo „Sloga" iz Podpeč. — tudne prevzame oskrbo pri startu v Mirnu. Bratskemu društvu smo vseenako hvaležni DAROVL — Moški tržaški podružnici CMD. sta darovala: Simon Stare 3 K, Ivan Flego 64 stot. — Hvala! — Za primorski paviljon na slavnosti 25-letnice CMD v Ljubljani so darovali trgovec Josip Gregorič in soproga 24 buteljk istrskega vina. G.a Anica Orel 20 K, g.a SJavik 1 service za črno kavo. l Ljubljanske kreditu Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevsm ia Spljehj Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja p>d jako povoljnimi pogoji devize in v?e vrste denarja - Vlose na hniižice 4 O! Jo Prodaja srečke na majhne mesečne obrak«. Amedeo de Marco Trst - ulica Geppa št. 16 Spedicijski urad. - Zacarinjenje - Transito - Dostavljanje vsake vrste - Odprava parnikov in jadrnic na vse strani. Prevzemlje transporte pohištva s pomočjo popolnoma novo-konstuiranih, zaprtih voz proti zajamčenju eksaktnega izvršila. Brizjalnice raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina G. Slmslch l A. Boschin Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, ril. IV. POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna t navodila. Naznaniti je starost in spol. Mn<>go J zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško j - priporočeno. = 1 INSTITUT JJHITJS" ™ ESS A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vfco po Jako zmernih cenah zefir angleških in nauSnih tovarn. VT sako vrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žimh 7.a pernice, kakor tudi drobne predmete. UMETNI ZOBJE Plomb'rm je zobov Izdiranje zobov brei vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. U. Dr. E. HELLMER In A. LUKEŽ - Trst Via fluova št. 13 Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu vabi k sklepu šolskega leta 1909-10, ki bo v nedeljo dne 12. junija ob 11. uri pred-poludne v Šolski dvorani. Ob tej priliki so v dvorani* razstavljeni letni izdelki učencev. Vodstvo. Kuratorij. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi, kakor naznanjeno, v nedeljo 12. t. m. veselico in sicer: 1. Predpoludne ob 10, uri cestna dirka Ajdovščina—Gorica. Cilj Rožna dolina. 2. Popoludne ob 2. uri cestno dirko Miren— Gorica. Cilj artilerijska vojašnica. 3. Popo- in prepričano naj bo, da bomo mi ob vsaki priliki pripravljeni priskočiti mu na pomoč. Ob enem prosimo oproščenja, ako vsled neugodnega vremena ni bilo vse v takem redu, kakor bi moralo biti! Na veselici so preplačali vstopnino sledeči: Dekleva trgovec 5 K, Antonac 2 K 20 v., Šturm 1 K, Josip Pečar 1 K, Vlad. Valentič 60 stot. in Korošec 40 stot. Odbor si šteje v dolžnost zahvaliti se vsem bratskim društvom za sodelovanje, slav. občinstvu za vdeležbo in končno vsem onim, ki so na katerikoli način pripo- Odbor pevsko-bralnega dr. „Zora" v Prešnici. ludne ob 3. uri polževo dirko na obširnem j1mogli, da se je veselica vzlic slabemu vre-slavnostnem prostoru pivovarne Goriup, 1menu tako leP° koncert, šaljivo pošto, srečkanje za novo dvokolo, javni ples, umetalne ognje itd. Torej jutri na kolesarsko športno slavnost ! Pevsko in bralno društvo „Draga" iz Orleka pri Sežani priredi dne 3. julija t. 1. prvo vrtno veselico na planem z jako za-■imivim vsporedom, ki se objavi pravočasno. Prosimo vsa bratska društva iz okolice, da bi odložila za rečeni dan eventuelno določeno veselico. Iz Lokev. V proslavo jubileja 25-letnice ■aše „Družbe" naj bi delovala vsa naša I % «« Svoji k svojim! Jtov prihod. Svoji k svojim! Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir za bluze, pisan za srajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Latireacic ulica Nuova št. 40 (vogal ulice S. Giovanni). Književnost in umetnost Razpis literarnih nagrad. V povzdigo slovenske beletristike razpisujemo na predlog uredništva „Ljubljanskega Zvona" tri častne nagrade za tri najboljše pripovedne spise. 1. nagrada znaša 200 kron za najboljši pripovedni spis, ki obsegaj najmanj tri tiskane pole; 2. nagrada znaša 150 kron za pripovedni spis, ki obsegaj najmanj dve tiskani ■arodna društva. Saj ,Družba" je ravno i poli in najbolj narodno naše društvo, ki nima le j 3. nagrada znaša 100 kron za pripo-lokalnega pomena temveč je vstanovljena vredni spis, ki obsegaj najmanj eno tiskano brambo naše obmejne dece. polo „Zvonove" oblike. Redka prilika. Radi velike zaloge sva vsemu blagu cene zdatno znižala. OSTANKI kakor: panama, batist, zefir, prkal, oksfort od 2—5 m dolgi, prodajava po 50% pod navadno ceno. Po pošti pošiljava v zavitkih po 5 klg po povzetju in franko; ne ugajajoče s« sprejme franko. MRSLOV: Hedžet & Koritnik Uzorci na razpolago. uzorci na razpolago. Hrvat-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst == TKST, ulica Sv. Sebastijaiia štev. G. =— Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovake pisarne, Sole. občine, denarne zavode, župne urade, gospodarske zadruge itd. IsajveČi izbor najlepS>h razglednic in vizitoic. - Cene zmerae. Ot/fiij |# Clffliiltl f PrHtrežba točna. — Zunanje naročbe Be izvršujejo isti dan. O v UJI l\ O V UJI III . Stran XI. Celotni rokopisi naj se pošljejo do 1. novembra tekočega leta uredništvu „Ljubljanskega Zvona" z izrecno pripombo, da so konkurenčni spisi. Glede snovi imajo pisatelji svobodne roke, vendar ima zgodovinska povest za prvo nagrado prednost. Delo se bode presojalo z golj umetniškega stališča. Pisatelj, čigar povest ali novela dobi eno izmed razpisanih nagrad in čigar spis se natisne v „Ljubljanskem Zvonu", prejme vrhtega še običajni sotrudniški honorar. Isti pisatelj more dobiti le eno nagrado. Pisatelji naj se ne podpisujejo na svojem rokopisu, ampak naj priložijo svoja imena v zaprtem kuvertu, na katerem bodi zabeležen naslov dotična spisa. Spise bo presojala posebna za ta slučaj izbrana jury. V Ljubljani, dne 1. junija 1910. Za upravni odbor „Narodne tiskarne" dr. Ivan Tavčar, predsednik. Gospodarstvo. x Sušenje sena in detelje. — Dokler traja lepo in vroče vreme, je sušenje sena in detelje pač lahko delo. Ne pa tako, ako nastopa dež. Dokler je trava še sveža, ne škoduje, če leži pokošena na dežju; na pol posušeno seno pa se v mokroti lahko popolnoma pokvarja. Ako pustimo tako seno razgrnjeno, izpere voda mnogo redilnih snovi, aroma in barve; če pa denemo na pol suho seno v kopo, se lahko vname in splesni. Plesnjivo je pa skoraj nerabno. Sušenje sena in detelje v mokrem vremenu si lahko olajšamo, ako napravimo na travniku ali deteljišču kozle ali kozolce. Priprost kozolec si lahko v nekolikih minutah napravimo na ta način, da zabijemo v zemljo po vrsti 2 do 3 metre dolge stebriče ali močne kole in sicer po 2 metra narazen. Na te stebre pripnemo v več vrstah žico ali pa priveženo na nje prekle. Dobro je konečno stebre podpreti, da jih teža trave ali detelje ne prevrže. Kakor končni steber služi lahko tudi kako drevo. Ko smo napeli spodnjo žico, je najbolje, da jo koj obložimo s travo in še-Ie potem nategnemo za kakega pol metra višje drugo žico. Dolgost takih kozolcov se ravna po množini trave. Deteljo je najboljše vedno sušiti v kozolcih, ker se s preobraćanjem izgublja preveč deteljinega listja. — Na kozolec je deti deteljo, ko se je na pol posušila. _ Pogled po sveta, Ministerske penzije. V proračunskemu odseku je predložil finančni minister zaznamek vseh penzij, katere uživajo bivši ministri, 39 njih. Ta zaznamek je zelo inte-resanten, ker se iz njega razvidi, da samo dva, v poslednjih letih penzijonirana ministra, namreč Začek in dr. Schreiner, dobivata zakonito minimalno penzijo. Skupna svota teh penzij znaša 727.000 kron. Sest bivših parlamentarnih ministrov dobiva po 16.000 kron na leto in sicer ministri Eben-hoch, Derschatta. Pacak, Prade, Prašek, Abrahamowicz. Uradniški ministri dobivajo višo penzijo. Penzije posameznih ministrovi znašajo : dr. Unger 20.000 K, Chlumecky 12.000, Zaleski 20.000. Unger 20.000 K, VVindischgraetz 8000, Madeysky 20.000, Glanz 17.000, Baernreither 14.0000, Latour 20.000, Jendrzejowicz 8000, Kast 8000, Thun 8000, Chlendovvski 20.000, Bohm-Bavverk 20.000, Giovanelli 20.000, Korber 24.000, Welserstein 24.000, VVittek 20.000, Bylandt 24.000, Kosel 20.000, Randa 20.0000, Auersperg 24.000, — Guttenberg 20.000, Kuenburg 20.000, Beck 32.000, Fort 20.000, Klein 24.000, Korytovski 26.000, Marchet 24.000, Gessmann 20.000 Fiedler 20.000, Začek 8000 in Schreiner 8000. — Iz teh podatkov je prav lahko razumeti, zakaj se gotovi ljudje tako zelo pehajo za ministerskimi listnicami! Na smrt obsojeno dekle. V ponedeljek je bilo v Tarnopolu v Galiciji od tamošnjega pohotnega sodišča obsojeno na smrt na vislicah 20-letno dekle Jolanka Valka, ker je iz ljubosumnosti umorila svojo službodajalko, s katere možem je imela ljubavno razmere. _ BRZOJAVNE UE5TI. Državni zbor. DUNAJ 11. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunu. Govorili so poslanci Bielohlavvek, Jager, Kolessa, Hudec, Bugatto in Hlibovicki. — Prihodnja seja v ponedeljek popoludne. DUNAJ 11. Italijanski poslanec dr. Bugatto je v svojem današnjem govoru izjavil, da so Italijani dosedaj bili v zvezi z vladnimi strankami in da so podpirali vlado, da bodo pa, ker vidijo, da ne morejo v večini doseči ničesar, spremenili vlogo, ako se ne ugodi njihovi zahtevi glede juridične fakultete. Vlada in italijansko vseučiliščno vprašanje. DUNAJ 11. — V parlamentu so danes nadaljevala pogajanja med zastopniki italijanskega kluba in vlado v stvari rešitve italijanske pravne fakultete. Vlada si prizadeva, da doseže rešitev te stvari parlamentarnim potom, ki zadovolji vse stranke. Poročilo o letini na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 11. Glasom poročila ogrskega poljedelskega ministra je sredi maja in v začetku junija vladalo ugodno vreme, čeprav so plohe in toča napravile na nekaterih krajih neznatno škodo. Žetev zimskih setev obeta dobro toliko glede zrnja, kolikor glede kvantitete slame. Trta in sadno drevje sta zelo neenakomerna, tako da se ne more glede letine ničesar napovedovati. Turški prestolonaslednik. BELIGRAD 11. Princ Jusuf Izzedin je odpotoval sinoči ob 11 30 s svojim spremstvom. Na kolodvor so ga spremljali kralj, prestolonaslednik in vsi ministri. Kljubu pozni uri se je zbrala na postaji velika množica naroda, ki je pozdravljala turškega prestolonaslednika z živio-klici. Prestolonaslednik se je prisrčno poslovil od kralja in kraljeviča Aleksandra ter se zahvalil za sprejem, ki mu je bil prirejen. Kralj je prosil prestolonaslednika, naj izroči sultanu Meh-medu njegove pozdrave. Na odprtem oknu voza se je prestolonaslednik še enkrat poslovil od kralja. Prestolonasledniku dodeljeni srbski častniki so ga spremljali do meje. SOFIJA 11. Turški prestolonaslednik je dospel predpoludne sem in bil pozdravljen od kralja. Vozil se je s kraljem in turškim odposlancem skozi gosti špalir v palačo. Vlak skočil s tira. CARIGRAD 11. Konvencijonalni vlak, ki prihaja iz Evrope, je skočil na črti Lule-Burgos s tira. Nekaj voz, med temi tudi poštni voz, so bili razrušeni. Devet oseb je bilo ranjenih, med temi tri težko. Štrajk železniških kurjačav na Francoskem. PARIZ 11. — Železniški strojevodje in kurjači groze s štrajkom. Včeraj je sprejel njih deputacijo ministerski predsednik Bri-and, ki je obljubil posredovanje vlade. Odesa 10. Dne 8. t. m. je umrla v tukajšnji bolnišnici neka oseba. Obdukcija je pokazala, da je umrla za bubonsko kugo. Dunaj 11. Cesar je danes nadaljeval ogledovanje lovske razstave. Carigrad 11. List „Tanin" dementuje poročilo nekega dunajskega lista o pred-stoječi ministerski krizi. Budimpešta 11. (Ogr. biro). Honved-ski minister Hazay se je danes popoludne podal ua Dunaj, kjer bo konferiral z vojnim ministrom glede cesarskih vojaških vaj. Seattle 11. Požar je uničil deset hišnih blokov. Škodo cenijo na en milijon dolarjev. Sodi se, da ni človeških žrtev. 500 oseb je brez strehe. Beligrad 11. — Skupščina je rešila v prvem čitanju predlogo o obrtnem zakonu. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železn-ci Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje poiustva v mestu in na vse kraje. Prostovoljna razprodaja prenehanja poslovanja. Cene močno ?nižane. Priporoča se slavnemu občinstvu, da uporabi to ugodno priliko. — Jakob Klemene, trgovina z manufakturo, Trst, Via B Antonio St. 1. 925 Velika množina že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Goiica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. Ivan ^tranpftr Trst' v F°scoio IVdll OlldlllrUr 9 .. avtorizovani kleparski mizar. - Prvo podjetje z« postavljanje poda. Zaloga lesenih žaganic in pg.ietov._923 fiiv rtlnirar Kulot 'pri treh pr'jateliih" v1 Utvlillllbai Gorici, ulica Caserma št. 1.. priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 854 Prictrft vinu vipavsko lastnega pridelka. ' I lOlIfC* Villo. iatr&ko in kraški teran, priporoma slavnemu občinstvu Franc Stran car, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Iriduetria 5, zraven ulice G'uliani. W||n prodam iz proste roke, pet minut iz Ljub-VII" ljane, pod Rožnikom na najlepšem kraju, n sedmimi Btanovanji, lepim vrtom in dobroidočo špecerijsko trgovine Več se izve pod Rožnikom St 208 Ljubljana.__99 * v bližini Go - rice. K vili spada 8 njiv zemlje, park, travnik i i vinogradi. Vse zemljišče je obzidano in obdtno * tekočo vodo. Za pojasnila se je obrniti v Benetke na našlo7 : Sanatorio Ballico — S. Maurizio 26. 31. _ (989) Na Koroškem, v prijetni vasi Steben, tik Karavank postajica Šteben-Malošče, kopel, tekoča voda, blizu mesta Beljak, 2 sobi in kuhinja po nizki ceni. — G r a h e r, Šteben. poŠta Mul šče._991 Leopold B'zfek sUTnHrn:^9^^-"™^ zarako orodje in 3 mizarske klopi ali i>a da v najem. Poizve se pri goriomenjenetnu v Sežani. 990 .q meblirana soha moškemu v najem. 3C Kaegled na ulico. Ulica Stadion 15, 987 Proda se gosposka vila Letoviščarjem. Odda III. nad. I<če g0 služkinjo, pridno in zvesto kakor go- Inoin TouP9P Trđt> ulica Car'1BOQ št- 16-JUOlp I dwOCM Pekarna in sinščičarna s podružnico v ulici Molin grande št. 9 Popolnoma na j novo urejena. Svež krun večkrat na dan. Postrežba! točna na dom. *j77 j Pr innrnoa m narodno-zavednemu občinstvu j f l|jUrU|/<*lll ki zna ceniti umetn. izdelek j modernih slik, svoji odliko aui podjetji: Trst, Via i delle Post« lO. — Gorica. Gosposka ulio a 7 I ANTON JERKlO, fotograf _2129 i Mihael Pernarcič 16 , stavbeni in umetniški miiir, izvršuje vsakovreine specijul tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarm.h itd. i Cene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 755 I §|(J2|)Q j SC6 spod;njo od 35 do 45 let staro. Na p\ v pr.\e lnseratni oddelek Edinosti._ Cez počitnice §oČlecP-°pravVnTk0k— Ponudbe rta „Edinost" (Ins. odd. Edin.) pod „Cand. jurist št. 985"._985 flrl Ca m 'inoluč pri sv. Jakobu, via Giu-UU}J4 i oolll liani št. 32. točim vipavsko belo vino iz najboljih vinogiadov, lastni pridelek. — Se priporočam spojim ro;akom in ostalemu slavnfmu občinstvu udani Vinko Kodrič iz Brii pri Ri-henberku._9. >9 PI Danes, nedeljo dne 12. t. m. vršil se bo rLtO. v sv. Križu pri Trstu na vrtu g. Jankota Košuta (Pošketo) ples. Svirala bo križka godba in točila se bodo pristna domača vina._9-<6 "Ori7flD J Priporoča se slav. občinstvu restavra-. » Ufc»UIl ■ cija Retft prej Mahorčič, Matavun, Škocijan, žel. potaja J)i iu, blizu sloveČih škoci-jsn«kih jam. Restavracija ima vedno na razpolago sveže pivo I. vrste, kakor tudi vpa vina prve viste. Vedno dobro pripiavljena domača kuhinja. Postrežba toćna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prcBtor za avtomobile in kočije. Za obilen obisk se toplo priporoča JOŠIP CEKfc» VENIK, renavrater. 862 Jzborne so Pekatete, to se priznava, a le tedaj, ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo vdobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici. !j _____r Javna zahvala. Bivši s/ovenski brivec v Trstu, ul. Bosco št. 1, se najtopleje zahvaljuje vsem svojim obiskovalcem in prijateljem, ki so ga priporočali in podpirali. Z velespoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec v Sežani. EH Mali oglasi ntvnripnfl je bila v ^ežaDi "loga istrskega wlwlll Jvlld vipavskega vina in kraškega terana. Frodaia se po zelo nizki t eni. — Priporoča se udani Anton Č u k, sedlar in trgovec z v nom v Sežani št 35. 909 Mlekarna Laak, plocolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime dobreznanu mlekamu Laafc. Prodaje se svaki dan sveže mleko iz gospodarske uprave LAAK. Kazna masiaca, nj-jboljŠi kru1! iz Graca, zdravstveni kruh in vsako-rstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukurt in Kefir. Priporoča se Josefina Salomon. Franjo Makovec Št. 40. Priporoma slav. i , občinstvu svojo pekarno in sladščičarno, v kateri se ! ! dobi veča rat ra dan svež kruh in sladSčice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva . vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 ■ Pekarna in sladčičarna . hr*n Oop^nt Clleir Tr3t» via Gavana it. 17 (na- < criUL"OUb,U sproti sodišču). Znlagatelj društva „S«cteta Coofierctlva fra implegati privat" v Trstu. — Tovarna mornarskih biškotinov. - Priporoča svoj velik izbor vedno s-ežega kruha in sladčic, — Zaloga vsakovrstnih liki rov in vin v sieklenicah. Sprejemajo se naročnine tort in krokantov za vsako priliko. Postrežba na dom. — 8VOJI K SVOJIVI I ctannv^viip 8e za le ovi?čarje OMzIlU WCč IIJO pripravno za tno ali dve "dami, d^e sobi in kuhinja, ako bi si hotele tudi srme kuhati. Oddaljeno 2 uri od Trsta v lepem in prijetnem kraju. Več pove lnseratni oddelek Edinosti_982 ______ Qln\#on v sežani in okolici i v č&sz Pripo roča se slavnemu slov. občinstvu OlUVtstILI p i štejem naznaniti Vam, da sem odprl v hiši gosp. župana Štolfe novo brivnico. Ker j uničim za čisto in dobro postrežbo, se priporočam za obilen obisk udani Miroslav Kovačič, bri-vec v Sežani._979 Cnroimo O o mlad čevljarski pomočnik v. OJJrcJlllG OD dežele takoj v stalno delo. -Na slev pove lnseratni oddelek Edinosti._99 J Krojaškega pomočnika Si; Volčjigrad - Komen._97 i mlad pekovski sotrudnik (La-denbur.ach) zmožen popolnoma voditi obrt in knjigovodstvo. — Ziiiožen slovenssega nemškega, angleškega ter nekoliko italijanskega jezika. Sprejme tudi kako drugo službo. Prijazne ponudbe pod šifro nF. M. Ljubljana" na lnseratni od-delek Edin^Bti. — Nastopi lahko takoj._9<>1 Krojačnica : Andrej Lazar m Trst, Piazza C. Goldoni 10, I. n. je preskrbljena s pristnim nnglešk. blagom zadnje mode v veliki izberi in — izdeluje vsakovrstno obleko po najnov. kroju. iako zmerne cene. Ugodni pogoli plačevanja AVT0RJZ0V. DUNAJSKA :: ŠOLI — — (ustanovljena leta 1890» — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perla ANA NOVAK - TRST ulica San Lazzaro 16, III. n. Nazarij Grižon ffictS priporoča slavnemu občinstvu svojo pro-dajalnico MRZLIH JESTVIN, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Dreherjevo pivo prve vrste, in vino : kraški teran istrsko in vipavsko. j^F Spritzer wein ee imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pijača z mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in ter.in Priporočam tudi svoj izbor dezertnih in zdravilnih vin, rozoljo, likerje, žganje in Birupe. Zaloga ,,Asti spumanti4 po Kron 3 in 4. Sladki refoik po K t. Izborno žganje po K 2-40 buteljka od - E. Jurcev. Acquedotto 9 Krasna hiša z vrtom se odda t najem ali tudi deloma za poletni čas, ozirom a se tudi proda. H;ša je cb glavni cesti in pripravna za vstko obit. Sedaj ima pekarno. Več se izve v Trgovinski kavarni. — B u f o n. (960 nnM.i n mesmca TOMAŽA ZAD-rlipUrUba OC NI K A, Trat, trg sv. Ivana 5t. 6. Prodaja se goveje u»eso, telečje, jaučje,'vsakovrstna perutnina in me*o._717 7Slifije sledečih pe.-=niitov : Preše en, Gregorčič. Keite, Zmaj Jovan Jov*novič, Pre adovič, Branko &»ii£ević, August Šcnoa. — Knjiga se bo prodaiala po K 3*- v vseh knjigarnah. V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trat, Via Valdirivo ft 40. LPUPS1 g Priprava za čiščenje in poliranje. Čisti kovine in pohištvo, šipe in mramor (brez vode/. Dooiva se povsod. Priprava samo 12 vitarjev. I-čejo se povsod zastopniki. — Ponudbe na ekspedicijo. S Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ©zim novodobno arzena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bude, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z munttom, iz zagrebške tovarne. ftTtralllu uaafefe V, X Utt, 1:91. Tt Zapomni si podobo in ime_ jg1 TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-S ke), kajti s ponarejanjem se hoče konsumente zavajati! Proizvajanje: spirituoz kot prosta obrt, kakor tudi fzdelovanje brezalkoh. osvežujočih pijač jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje ▼ vsakem kraju renomirana tvornica. s proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specijalitet brez konkurence. — Izurjen strokovnjak Be pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. — Ponudbe je poslati pod šifro „SpiritnoMn 83857" na anonfino ekspedloljo M. DUKE3 Nachfo'ger, Dunaj I./l. Crpo žveplo ( Uničuje golazen. Nadtriljuje navadno žveplo in mast (modro galico). Deluje proti parazitskim boleznim trte (Ojidij, percnoepera), sadnih dreves, vrtnih :a3tlia (rož, zimzelena, palm itd ) in vrtnih naatdov. Uniču e tukoj vso Škodljivo ^.ol-zen na rastlinah, domačih ■ živalih in perntLini. Enostaven in ekonomičen način vporabe. — Prodaja :---- HUBEE & Co CA3JL AGItlCJLA - TR4T - ulica S. AuoUiua-e 4. % Telrfon 154 rim. VI.--VOGAL UUCE M A DON S INA. J r«ltJRMUUi Na obroke ! UeHRčl Izbera MOT Na obroke ! (zgotovljen, oblek za gospode in manuf. b'aga — pc j-ako ctsrtah -------------- JAKOB DUB1NSKV, Trst, Barriera 34, II. n. Pijanost jPcskušsja s Poudre-Ze^ento-m se dopošlje zastonj Nagnenje do opojuih pijać . auiore b8 »a vedno nnićiti. i Saiuji pijauoati se aodaj lahko leSijo proti srojl lastni volji. JjtnaSel se je neflkSO0»iB PiPffiJE Uf BLAGA 3 _LBŽB^K V JAVHHI BKLA»l6€«g. mmpt vm a ma. Mm O« SAFE - DSPOSITS raOMBSE K VrSM ŽREBANJEM.--- — «----zavarovanje srečk. MENJALNICA, -m Št« B (lastno poslopje). ---- FiHjaika v Opatiji VLOGE NA KNJIŽICE. 0/ TEK0G1 IN ŽIRO RAČUN - — .^n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE r OD DNE VLOGE DO DNE VZDIG&. STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure: O.—12., 2-30—6-30. — Brzofavl: „JAPH1N8SA" — Trst. -- T^^fon: 14-63 in 1793 J IIIIII —mu I liM II Ml II ina milil II11......i IIII111 mi III ........■milimi ............... m ' n' rm— vmi %