Štev. 181. V Mul, v sreda. 9. avgusta 1911. Leto XXXIX s Velja po pošti: s Za oelo leto napre) . K 26'— sa pol leta „ . „ |3>-n četrt leta „ . 6-50 z« en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletne „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— T opravi prejemaš meseins K 1*90 Inserati: Enostolpna peUtmta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat ..... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren poput Poslano ln reki notice: enostolpna patltvrst« (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja: vsak dan, Izvzemši nedelje ti praznike, ob 5. ari popoldne. car Uredništvo je v Kopitarjevi nUot Štev. 6/ni Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8. nog Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.51L — Opravnlškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Znaten padec. Skupni vojni minister, kakor mu pravijo, baron S c h o n a i c h, bo te dni podal cesarju svojo demisijo. Odstop sedemdesetletnega generala, ki se je svoje službe z veliko ljubeznijo oklepal in ki zelo nerad gre, spremljajo zelo značilne okoliščine, o katerih je vredno nekaj izpregovoriti. Baron Schonaich je imel nekaj vrlin, pa veliko več napak. Bil je jako spreten parlamentarec, izboren govornik, se je znal vsaki stranki prikupiti in odjenja,ti, kadar se mu je zdelo potrebno. Toda odjenljivost je bila tudi njegova največja hiba, šla je namreč večkrat tako daleč, da je bila oškodovana armada. To velja v prvi vrsti z ozirom na Mažare. Baron Schonaich jc bil vedno pripravljen Mažarom dovoliti koncesije v škodo enotnosti armade. Če bi šlo po Schonaichovi volji, bi bila »neodvisna ogrska, armada« danes že dejstvo, saj je znano, da je bil Schonaich z bivšim košutovskim ministrom, mažarskim ultrašovinistom Andrassy-jem glede tega že popolnoma domenjen, a. se jc to pravočasno preprečilo. Njegovo zadnje delo jc bila bra.mbna reforma, v kateri se je za mažarski teritorij uzakonil armadni mažarski službeni jezik pri vojaškem sodstvu. Schonaichu so se tudi druge reči očitale, da ni imel pravega zmisla za moderne vojaško potrebščine, za po-množitev armade in mornarice, ki pravzaprav tudi v njegov resort spada., skratka, da ni bil pravi mož, ki bi mogel armado po zahtevah novega časa in velikih nalog, ki Avstrijo čakajo, prenoviti in preurediti. V koliko je to res, je težko presoditi, na vsak način pa njegovo prijateljstvo z mažarskimi oserMiajststooseminštiridesetarji armadi tudi v zgolj strategičnem oziru ni bilo v korist, kar še ni treba posebič dokazovati. Armada je stvar, s katero se ne gre igrati, ona nima s politiko čisto nič opraviti, najmanj pa je dovoljeno zgolj vojaške zahteve spravljati na ta način skozi, da se dovoljujejo posameznim strankam koncesije političnega značaja, ki so vrhtega armadi v škodo. Povsod na celem svetu je to nemogoče, ne v monarhistični Nemčiji, ne v skozi in skozi parlamentarni Angliji, ne v republičanski Franciji, kjer imajo veliko besedo socialisti. Kaj čudno pa je bilo, ko je Schonaich prišel očitno v nasprotstvo s prestolonaslednikom nadvojvodo Franc Ferdinandom. Samo na sebi to dejstvo ni nič bogvekaj posebnega; to se je velikokrat zgodilo, da ravno glede armade odločilni krogi niso bili medseboj enega mnenja in so prišli celo v bistvenih in načelnih vprašanjih medseboj navskriž. Konflikt med prestolonaslednikom in Schonaichom je pa menda v celi najnovejši zgodovini unikum, ker se je bojeval čisto očito v — časopisju, in sicer od strani ministra! Baron Schonaich je časopisje zelo vpošteval, kar je le hvale vredno, ni pa za vojnega ministra prav nič primerno, če se političnega časopisja poslužuje, da svojo osebo hvali in napada tiste, ki mu všeč niso. Vsak drugi bi to preje smel kakor šef armado. Značilno je tudi to, da se je Schonaich obračal le na judovisko-libcralno časopisje, koder jc mož imel sorodnike. Bilo mu tudi ni nič nevšeč-no, če so ga socialni demokrati postrani nekoliko pokadili. (»Arbeiter-Zei lung« je včeraj za njim nekaj solzic potočila.) Višek je konflikt dosegel v zadnjem delegacijskem zasedanju, ko je Schonaich v svojem govoru očito in z močnim poudarkom namignil na prestolonaslednika in njegov krog, to je v prvi vrsti vojaška pisarna Franca Ferdinanda, kateri načeljuje nekdo, ki ni mož po Schonaiohovom srcu. Že takrat je bilo gotovo, da bo Schonaich moral iti. Njegovo nasprotstvo do prestolonaslednika je postalo naravnost osebnega značaja. Koder je bil zadnjo čase prestolonaslednik navzoč, je vojni minL ster izostal, tako v Trstu, ko so spustili v vodo prvega dreadnoughta in v Haj-maskeru ob otvoritvi artiljerijskega tabora. Da Schonaich ni že prej šel, temu je vzrok to, da je užival v veliki meri zaupanje cesarja.. Cesar je cenil Schon-aichove zmožnosti, katerih mu ni mogoče odreči, in njegovo spretnost, s katero je znal potolažiti Mažare in se neprijetnim konfliktom z ogrsko državno polovico izogniti. Ko pa je Schonaich, zaupajoč na cesarjevo naklonjenost, prekoračil v konfliktu z bodočim vladarjem vsako mejo, ni preostalo nič drugega., kakor ga, v pokoj poslati, tembolj, ker bo letošnje vojaške vaje na Ogrskem vodil prestolonaslednik. Za Schonaichom složno žalujejo Mažari, judovski liberalci in socialni demokrati. Vzrok je kaj enostaven: vsi ti elementi so skrajno gorki prestolonasledniku. Prestolonaslednik je trn v peti Vsenemcem, svobodomislecem, nemškim, la.škim in slovanskim, socialistom, antimilitaristom in Mažarom, torej vise m tistim, ki načeloma ne marajo mogočne Avstrije in sovražijo ka- toličanstvo. Zato ga že zdaj precl javnostjo kolikormogoče črnijo, češ, prestolonaslednik je kriv velikih vojnih izdatkov in tako dalje. Kar sc nas tiče, se nad vojaško upravo ne moremo preveliko pritoževati, ker je zlasti zadnje čase kazala vedno večje zanimanje za naš jug, seveda iz strategičnih namenov, kar pa je za naše pokrajine tudi velike gospodarske koristi. Največ se imamo glede vojaške uprave pritoževati zaradi pomanjkljivega znanja pol-kovnega jezika od strani častnikov, pa upamo, da se tudi to obrne na boljše. Vpitja antimilitaristov, pretiranih pacifistov, svobodomislecev in ant.ipat.rio-tičnih elementov ob priliki Schon-aichovega odstopa pa se seveda ne udeležujemo. Nam je pri srcu močna Avstrija, in zato sc vedno odkrito zavzemamo tucli za. močno armado, ki bo najboljše varstvo za mir, ki pa bo, če na,s sovražnik napade, vstanu ga hitro potolči. Brez močne armade ne pomenimo nič, brez močne mornarice se naše pomorsko trgovstvo ne bo razvilo, brez armade ne bomo igrali nobene vloge, na Balkanu, bomo »quantite negligeable«, nam bo lahko en dan vzel, kar se je gradilo stoletja. Armada pa jc tudi na-.znotraj obramba proti razdirajočim elementom, šola možatosti in discipline, šola. kreposti, ki so nasprotne splošnemu modernemu pomehkuževanju, kojega najznačilnejši znak jo splošni pacifizem. Če Schonaichov odstop pomeni, da se bo armada razvijala tako, kakor to zahteva čast, ugled in bodočnost Avstrije v zboru narodov, potem je to le pozdraviti. 58. nemški Miški shod. V nedeljo zvečer se je na nemškem katoliškem shodu v Moguncu vršil pozdravni večer, kot smo že poročali. Nadvse zanimiv je bil na tem večeru govor mogunškega višjega župana dr. Gotteimanna, ki je med burnim odobravanjem izjavil, da je smatrala mestna uprava za svojo dolžnost, iti na roko v vsakem oziru lokalnemu odboru. Mogunško meščanstvo pozdravlja prisrčno brez ozira na versko in politično prepričanje v svoji ogromni večini goste kot dobrodošle, kar dokazuje tudi slavnostni okras, ki si ga je mesto nadelo. Sporoča pozdrave mogunškega mesta. Nemški katoliški shodi so vedno obravnavali vprašanja., ki se tičejo katoliškega sveta z modro obzirnostjo in resno vnemo z ozirom na dolžnosti napram skupni domovini. Ta pošteni trud, toliko res- no delo mora prinesti sadove, ki bodo koristili vsemu ljudstvu. — Govoru višjega mestnega župana je sledilo burno odobravanje, nakar so sledili ostali pozdravni govori. Prvo glavno zborovanje. V ponedeljek dopoldne se je vršilo prvo glavno zaključeno zborovanje, na katerem je prebral predsednik lokalnega odbora, dež. poslanec in justični svetnik Schmitt na papeža naslovljeno brzojavko, ki sc glasi: »Na katoliškem shodu v Moguncu zbrani možje Ti zagotavljajo, Sveti Oče, kot Kristovemu namestniku na zemlji in nezmotljivemu učitelju, iz srca otro« ško spoštovanje in zvesto pokorščino( Po svojih močeh bi radi okrepili in po-, tolažili Tvoje dobrohotno srce, ki se ravno dandanes toliko žali z zlobnimi mahinacijami sovražnikov. Obenem želimo ob osemletnici Tvojega kronanja iz srca srečo in blagoslov Tvoji Svetosti, proseč iskreno vsemogočnega Boga. naj okrepi Tvoje zdravje še za mnoga leta. Prosimo, sprejmi Sveti Oče, te želje in blagoslovi Tvoje udane sinove, da bodo sadovi tega shoda obili in trajni.« Papežev odgovor. Nato je prebral predsednik pape* žev odgovor, ki so ga zborovalci poslu-, šali stoje in ki slove: »Ljubljeni sin! Pozdrav in apostolski blagoslovi Veselimo se, da se pripravljate k let-, neniu katoliškemu shodu Nemčije, ki se bo vršil v Moguncu, in da sc bo pri tem praznovala prva stoletnica mo% gunškega škofa Viljema pl. Kettelerja< Kajti za cerkev in državo tako zelo za«, služnega. moža slaviti, gojimo z vso pravico živahno hrepenenje, in veselo smo pozdravili, da sc ne mislijo samo mogunški meščani, temveč katoliki cele Nemčije hvaležno spominjati tega moža. To zahteva pač hvaležnost onih, ki dobro vedo, s kolikim navdušenjem je branil pravice vere in apostolske stolice; s koliko modrostjo jc učil krščanski nauk, zlasti na polju social-> nega vprašanja, k čegar rešitvi, kar je dokazal, nudi katoliška vera čudežno vplivajočo in ozdravljajočo moč; s ko-liko vnemo se je zavzel končno za mladeniče in ženske, ki so se trudili z delom svojih rok. To zahteva tudi ime vaše škofije, ki je potom krasnih besed in izbornih spisov tega, svojega nadpa-stirja dobila tako visok sijaj. Mi pozdravljamo napovedano slavje I cm ve-selcjšc, ker vzbuja spomin na tako ljubljenega škofa gotovo upanje, da LISTEK. THapCevo Hči. Bretonska povest. A. Le Braz. (Dalje.) Ko sem končal ta list, sem ga vtaknil v zavitek, ki sem ga zaprl s peterimi pečati, napisal opombo »Uradno« in napisal z lepimi črkami naslov na carinsko poveljstvo v Lannionu. Notranje sem bil sedaj postal miren, toda neskončno žalostno mi je bilo pri srcu. Prevzel me je občutek, da se nič. več ne da odvrniti. Bilo mi je, kakor bi bil položil svojo mladost v grob. Trepetal sem, ko sem vstal s stola in sem zagledal nenadoma Vefino žalostno podobo in njene, neutolažljive oči vstajati iz senc svoje sobe. 8. Nisem imel poguma, da bi se bil slekel, ne da bi legel, in ko je vstala jutranja zarja, sem sedel še na istem mestu, roke prekrižane pod glavo, prsi so me bolele in udje so mi bili kakor razbiti. »Ilm, kje som vendar?« sem jecljal. »Kaj se je, zgodilo z menoj?« Od prejšnjega dne so mi ostali le zmešani spomini, ki so bili še vsi po- kriti z meglami spanca, in prevzet neke vrste tesnobe si jih nisem izkušal razjasniti. Najraje bi se bil dal prepričati, da le dalje sanjam hude sanje predsinočnjega večera, ki so imele vsaj to dobro, da so bile v resnici le sanje, in trudil sem se, da bi se vzdržal kolikor mogoče dolgo v mračnem stanju poluspanca, kajti slutil sem, da, je bila resnica tisočkrat strašnejša, nego najhujša mora.----Ah, pa saj ni v v naši moči, ustaviti kolesje naših možganov, kakor bi se nam ljubilo. Ravno tako kakor je zunaj postajalo svetlejše in svetlejše, tako je prodirala tudi neusmiljena jasnost v meni. Prvi predmet, na katerega so padle moje oči, je bil velik rumen pisemski ovitek in mehanično sem čital: »Na carinsko poveljstvo v---« Kakor s plamenečimi črkami so se mi zdele pisane te besede, kakor žareč ogenj so vzplamonelo nenadoma iz temine mojih spominov. Srce pretresujoč klic mi je ušel: »Ničesar ni mogoče iz-premeniti, ona jc in ostane tihotapčeva hči!« Zaman se je upiralo moje srce proti temu bliskovitemu spoznanju, in boj jc bil tem silnojši, ker je bil tako obupno brez koristi. Dejstvo jo ostalo; neizprosno, strašno se mi je vsiljevalo, jaz je nisem moKol izuremeniti, nič .-— popolnoma nič.---Saj je vendar moški v podzemeljskem hodniku govoril vendar izrecno o svojem »bratu Bartelju«. In bi bil mogel sploh jasnejše povedati, da je ista oseba s treguig-neeškim županom, trcztčlskim grajščakom, Vefinirn očetom? Ena točka le, ena sama točka je bila šc nejasna, A'saj do bližje poizvedbe. Dotična oseba je izrazila namen, podati se za približno osem dni na potovanje, in očividno jc bilo kratko pred odhodom, ko jo pozval svojega zvestega sužnja na skriti prostor, da mu tam da svoja zadnja navodila, ne da bi kdo poslušal. Če bi se pa Gončr.v Lčzongar nenadoma zmisli.1, ne iti na potovanje v teh prvih dneh avgusta? No da bi premišljeval, kako malo bi dokazovalo to dejstvo, sem sklenil še danes napraviti poizkus. Kdor so potaplja in čuti pod seboj zevajoče brezno, zgrabi za vsak gnil kos lesa, ki ga more doseči, in če treba tudi, da pridobi le eno minuto, preden utone. Veter se je najbrž izpremenil če/, noč. Bilo je vlažno megleno vreme, ki ga označujejo Bretonci z imenom »belo vreme«. Kakor mleko bol vzduh jo plaval med nebom in zemljo. Mehka, nežna tančica, ki jo zbrisala neravne črte obrežja in motila daljno, liho morsko gladino. Korakal sem brez naglico dalje, navidezno stopajoč brez cilja kakor izprehajalec, ki se dolgočasi. Ko sem zapustil ozko obrežno pot, da bi zavil v trezlelski les, sem zaslišal za seboj capljanje bosih nog. Stavim, da si zopet ti, Treid-Noaz,« sem dejal, ne da bi se obrnil. In, bil je res on. »Če ste tudi še tako imeniten ca-« rinski poročnik, vendar ne morete še dolgo preprečiti, da bi ne bile ceste splošna last,« je odgovoril s svojo na-« vadno nesramnostjo. Za to se nisem zmenil. Toda pozor-t no sem gledal posodo z oljnato barvo, ki jo je nesel na eni roki, in ga vpra-> šal: »O priliki si tudi barvar?« »Pečam se malo z vsemi rokodeln stvi, veste.---- Zadnjič ste obču-. dovali na Ireztelskem dvoru vozove. Glejte, te pobarvam dvakrat na leto na novo, o Božiču in lako-lc krog 15. av-t glista. »Veš, ali je župan doma?« sen* vprašal. Zganil je z rameni: »Jaz imam ukaz, pobarvati vozove, ne pa nadzorovati njegovo dejanje iu nehanje.« In prekinil je pogovor in začel ka-» kor v svojo zabavo posnemati z nodo-sežno dovršenostjo kratki žvižg morski!) ptic, s katerim so kličejo med nevihto. To znamenje — to uol se nisem bodo udeležniki kongresa, ako se bodo ozirali na njegov jasni nauk in svetli •tgled s spoštovanjem, sklenili časovnim razmeram primerne sklepe ter se navzeli novega navdušenja in se z vnemo in ob vsaki priliki obračali k veri. Naj bi se torej vaše početje mirno končalo. Naj bi vaše podjetje rodilo obilne sadove potom pomnožene vere in potom vedno večje razširjenosti in okrepitve katoliške stvari. Da bi se pa to po žel ji zgodilo, prosimo tudi mi izdatne pomoči z nebes ter prosimo tudi pomoči sv. Bonifacija, ki je bil oče vaše škofije in ki je prvi nemške narode spreobrnil h krščanstvu. Naj bi vam stal ob strani zato ga hočemo prositi v skupni molitvi — in naj bi vam milostno dovolil, da bi sadovi, ki jih je rodilo njegovo delo, razvijali se vsled njegovega nebeškega varstva vedno krasnejše, veselejše in obilnejše. Kot dokaz naše naklonjemosii ti dajemo. ljubljeni sin, kakor tudi vsem, ki pripravljajo v družbi s Teboj shod, in tudi vsem onim, ki se ga bodo udeležili iz srca rad v Gospodu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 12. julija 1911, v 8. letu našega pontifikata. Pij X.« Temu pismu je sledilo nepopisno navdušenje med zborovalci. Predsedstvo katoliškega shoda. Nato se je volilo predsedstvo katoliškega shoda. Predsednik je grof Ga-len, rodom iz Ministra, Kettelerjevega rojstnega mesta. Za častne predsednike so bili izvoljeni baron Hertling, kom. svetnik Cahensly, ustanovitelj Bafaelovega društva, in baron Ketteler, vsled njihovih zaslug za katoliško stvar. Za zapisnikarje so bili izvoljeni profesor dr. Schafer (Mogunc), odvetnik Schlor (Mogunc), dr. Weienands (Aachen) in posl. Sieben (Deidesheim). Za predsednike odsekov so bili izvoljeni: 1. odsek (cerkvena vprašanja in glavno zborovanje) sodni ravnatelj Giefiler (Mannheim), namestnik justič-ni svetnik dr. Bachem (Berolin); 2. odsek (socialna vprašanja) prelat dr. Pie-per (M.-Gladbach), namestnik poslanec Uebel; 3. odsek (krščanska karitativ-nost) prelat dr. Ferthmann (Freiburg), namestnik dr. Sclimittmann (Dussel-dorf); 4. odsek (kršč. izobrazba) višji dež. sodni svetnik Marr (Diisseldorf), namestnik prof. Uebel (Mainz). Nato se je pričelo posvetovanje o predlogih. Po referatu posl. Bachema se je sprejel predlog, ki zahteva popolno neodvisnost za nadpastirja katoliške Cerkve in ki vzpodbuja k zbirkam Petrovega novčiča. Nek drug predlog se tiče pospeševanja Bonifacijevega društva. V debati pri tem predlogu se je oglasil tudi škof iz Litomeric dr. Grofi, ki se je izrekel za spopolnitev Bonifacijevega lista. Tozadevni predlog se je sprejel, istotako tudi predlog za pospeševanje Rafaelovega društva v varftvo katoliških izseljencev. Prvo javno zborovanje. V ponedeljek popoldne ob 5. uri se je vršilo v veliki mestni dvorani prvo javno zborovanje. Kljub veliki vročini se je zbralo nad 8000 oseb. Po pozdravnem govoru predsednika grofa Galena je podelil mogunški škof Kirstein zbo-rovalcem svoj blagoslov. Baron Hertling je nato govoril o delovanju škofa Kettelerja. Nato so se prebrale razne »ozdravne brzojavke, med njimi tudi emškega cesarja. Zadnje predavanje tega dne je imel škof iz Speyera, Faul- pustil slepiti — mi je prihranilo trud, da bi se naznanil. Okence se je odprlo v grajščini, in ko sem stopal po stopnji-cah kvišku, me je pričakovala med vrati dekla, ženska velikanske postave. »Jc gospod Lezongar doma. prosim?« Odgovorila jc kratko: »Pojdite z menoj!« Sledil sem ji. Šla je skozi kuhinjo, odprla druga vrata, ki so peljala na zadnjo stran grajščine in šla nato pred mano po peščenih poteh vrta, ki je izgledal kakor samostansko dvorišče, obdano ■/ visokimi zidovi. Figova drevesa z mogočnimi debli, kakor bi jih človek nikoli ne pričakoval v tem podnebju, so sirila raztegnjene sence po bledozc-Ioni travi. Na nekakem sedežu med koreninami enega teh dreves je sedela de-vojka in plot 1 a. Bila jc oblečena v medle barve, toda njeni svetli lasje so kipeli kakor venec žarkov krog njenega nežnega obrazka. Preden sem mogel razločiti njene poteze, mi jo bilo žc njeno ime na ustnicah. Kakor prikovan som obstal z odkrito glavo par korakov pred njo. Z lepo kretnjo je bila vstala in prva izpregovorila: »Jako mi je žal. gospod poročnik, toda moj oče ie odpotoval. Njemu jc celo jako žal. da se ni zadnjič pri vas opravičil, da mu ne bo mogočo vašega obiska tako hitro vrniti, kakor bi rad.« (Dalje.) bacher, o »Duhovščini in ljudstvu«. Nato so se zborovanja za ta dan prekinila. Pozdravna brzojavka nemškega cesarja sc glasi: »Bad sem sprejel prijazni pozdrav tamkaj zbranih nemških katolikov in se lepo zahvaljujem za izraz nemško udanofti. — Viljem I. R.« »Volksvereln«. Včeraj je zborovalo Ljudsko dru-šivo (Volksverein) za katoliško Nemčijo, čegar namen je izobraževalni. Iz posameznih referatov posnemamo, da je imolo to društvo koncem junija 1911 700.727 članov; od lanskega leta je na-rastlo za 48.082 članov. Tiskarna, ki jo ima to društvo za lastne potrebe, ima 82 delavcev in uradnikov. Deželna tajništva, kakor tudi tajništva za manjše okraje (ljudske pisarne itd.) so se pomnožila. Glavno delo društva je bil so-cialnopolitičen pouk med raznimi sloji. Poleg izdajanja letakov, brošur in časopisov so se prirejali zlasti socialni k u r z i. Zlasti se je posvečala skrb organizaciji delavstva. »So-z i a 1 k o r r c s p o n d e n z«, ki jo jc društvo izdajalo, je posvečevala pozornost organizaciji srednjih slojev, zasebnih in javnih uradnikov, ter vsem pojavom na industrielnem polju, kar se tiče socialnega vprašanja. Organiziralo in izpopolnilo je društvo delavske tečaje, ki so jih vodili dijaki. S o c i a l-no-znanstvena knjižnica se je pomnožila za 3000 zvezkov in šteje sedaj nad 31.000 izvodov. Socialna posredovalnica je v preteklem poslovnem letu izdala več kot 3000 pojasnil, med temi 1369 v pravnih zadevah. Spisov in tiskovin se je v poslovnem letu izdalo in odposlalo 14 milijonov, ljudskih shodov sc je priredilo več kot 5000, med temi tudi mnogo ženskih shodov z velikim uspehom. Zlasti je organizacija društva narastla na Bavarskem, kjer je poskočilo število članov v zadnjem letu za 15.000, istotako je močno napredovala tudi na Badenskem, in sicer za eno petino vsega prirastka. Veliko važnost se je polagalo na zborovanju na mladinsko vprašanje. Poročevalec dr. Braun je končno izvajal: Četa zaupnih mož se mora pomnožiti in pomladiti. Tudi »Volksverein« ima svoje mladinsko vprašanje. Zakon je dal 181etnim popolne politične pravice. V boju za naše verske iri socialne ideale je dana mladeničem najlepša priložnost, te pravice izrabiti. Zato na dan z novimi mladimi zaupniki iz teh krogov. Govorili so nato še mogunški škof, predsednik katoliškega shoda grof Ga-len in drugi. Vseskozi kaže ta shod velik napredek katoliške misli na Nemškem. PopeZ bolan. Iz Rima prihajajo o papeževem zdravstvenem stanju precej neugodna poročila. Sveti oče mora pač precej bolan biti, ako se slovesnosti v spomin svojega kronanja ne bo mogel udeležiti, saj se je oficielno povdarjalo, da se je bo na vsak način, če bo le mogel. Poročila iz Rima slovejo: Papež je prebil sicer mirno noč, a brez spanja. Oteklina na kolenu se je nekoliko povečala. Vročice papež nima. »Agentzia Štefani« poroča: Stanje papeževo je skoro nelzpremenjeno. Protinski napad, ki je povzročil otek-lost desnega kolena, poteka normalno. Papež leži in sprejema zjutraj in zvečer svoje zdravnike. »Berlincr Tageblatt« poroča baje iz vatikanskih krogov, da papež boleha na akutnem zvapnjenenju žil in da bi njegovo srce novega napada ne vzdržalo. Vsi lahki slučaji onesveščenja, o katerih se je zadnji čas poročalo, da so v resnici resni pojavi kolapsa. Krščanskosocialna »Unabliangigc Korrespondenz« poroča, da so srčne afekcije, na katerih trpi papež, v bistveni zvezi s protinom (Giclit). Naravno, ker protin sestoji iz splošnega za-strupljenja krvi, ki slabo na delovanje srca vpliva. Upati je. da papež kmalu ozdravi, če le ne nastopijo nenadne in nevarne komplikacije. Papežev telesni zdravnik dr. Pa-tacci izjavlja, da, v stanju papeža ne vidi nič vznemirjujočega. On upa, da bo papež v par dnevih ozdravel. Treba je, da se papež odpočije in posebno kolikor mogoče pred vročino obvarje. Namestnik državnega tajnika se je istotako nasproti nekemu nemškemu pre-latu pomirjevalno izjavil. »Piccolo« hoče vedeti, da boleha papež na diabetes. : Naročajte ..Slovenca".: Kolero. Trst, 8. avgusta 1911. Včeraj zvečer sta obolela na krovu ladje »Elis«, ki vozi iz Splita v Trst, dva mornarja, in sicer krmilar Blaao-novič in bot smeri Bornetič, in sicer oba na sumljivih znakih. Ladjo »Elis« je spravil vladni parnik »Pelagosa« k Sv. Jer»eju, kjer so izkrcali oba bolnika v lazaret, ostalo moštvo pa postavili pod zdravniško nadzorstvo. V teku noči so prepeljali v bolnišnico 23)etne-ga dninarja Kambyses Staniatis iz Grškega, ker je tudi obolel na sumljivih znakih. Delal jo prej v ladjedelnici Sv. Marka pri popravi kotla ladje »Potka«. Zvečer je popival po raznih gostilnah v starem mestu. Parnik »Petka« so poslali k Sv. Jerneju. V Zerminu pri Kopru je obolel 21etni sinček finančnega rcspicicnta Cabinčerja. Otroka so prepeljali v pomorski lazaret Sv. Jerneja. Bakteriološka preiskava je konstatira-la aziatsko kolero. Danes je bilo v bolnišnico Sv. Magdalene poslanih 13 oseb. Onima dvema dečkoma Orlandis se obrača, na bolje. V splošnem gre morbiditeta v bolnici nazaj, dasi je to fluktuacijo pripisovati le dobri oskrbi bolnikov. Poročevalec »Slovenskega Naroda« nima prav, ko piše, da pri tržaški koleri dela več stra hu pesimizem. S tem ni povedal fakta, pač pa hoče, da ljudstvo odvrne od sebe ono pozornost, katera nota bene v takih resnih in nevarnih slučajih ni nikoli prevelika. Vse notice o koleri, kar s m o jih prinesli m i, s e po številu in značaju popolnoma strinjajo z uradno k o n s t a t a c i j o. Dnevne novice. -!- Mestno in deželno gospodarstvo. Strašno nerodno se brani dr. Tavčar proti člankom v »Slovencu«, ki so razsvetlili mestno gospodarstvo. Značilno za deželnega odbornika dr. Tavčarja je, da se hoče skrivati za deželno gospodarstvo, a pri tem le kaže svojo polno nevednost, Deželno gospodarstvo je namreč ravno nasprotno mestnemu. Liberalci so previsoko pro-računavali dohodke in stroške prenizko; vsled tega je primanjkljaj koncem leta bil mnogo prevelik. Deželni odbor, ali če hočete po dr. Tavčarju — finančni minister dr. Lampe — je delal nasprotno: Stroške je proračunaval visoko in dohodke nizko, tako da kaže končni obračun veliko ugodnejši uspeh. Tako je za leto 1910 računski sklep deželnega zaklada skoro za en milijon ugodnejši od proračuna, ne da bi se bile za en vinar zvišale d o k I a d e! Mi le priporočamo bodočemu liberalnemu županu, tudi če se ne bo imenoval dr. Tavčar, naj se gre pridno učit k deželnemu odboru pametnega gospodarstva. -f Naša izobraževalna društva po deželi opozarjamo na jutrišnjo prireditev Ljudskega odra. Naj si ogleda to vsak režiser in vodja iger. Videl bo marsikaj zanimivega, kar bo v korist vsakemu posameznemu društvu! -f Tehnike hujska »Narod«, naj nikar ne vstopijo v službo dež. odbora. Mi smo tudi tega mnenja, da kdor je taka govedina, da je še danes liberalec ali »Narodovec«, je veliko pre-neumen za deželno službo in si naj prihrani prazni trud, da bi se ponujal v službo, za katero je nesposoben. + Šolstvo. Trirazredna nadaljevalna dekliška šola v Novem mestu (na kateri se podučuje po načrtu meščanskih šol), se bode izpopolnila — s prihodnjim šolskim letom (15. septembra 1911) — še s tretjim letnikom tako, da bode sedaj popolni šesti, sedmi in osmi razred. Na to šolo se sprejemajo učenke, katere so dovršile z dobrim uspehom peti razred ljudske šole. Za poduk je plačati .mesečno šest kron. Pridne, uboge mestne (iz Novega mesta) učenke so proste plačevanja učni-ne. Prihodnje šolsko leto se bode pričelo 15. septembra 1911, vpisovanje pa 13. in 14. septembra dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 3. do 5. ure v šolskem poslopju (hiša Rome). V Novem mestu je dobiti za deklice še prav dobrih stanovanj, na kar se opozore vnanji stariši, kateri imajo za to šolo sposobne deklice, da si preskrbe potrebna stanovanja še pravočasno. Na tej šoli podučujejo prav izvrstne moči iz k o n g r e g a c i j e č č. šolskih sester de Notre Dame. -f Izrabljanje kraških voda. Uprav fantastičen projekt je vložil praški inženir Kress. Izpeljati hoče po predoru vodo iz Cirkniškega jezera v Planinsko dolino, kjer bi postavil prvo elektrarno. Po pokritem kanalu bi odpeljal vodo, ki sedaj teče skozi Planinsko dolino in po dolgem predoru nad Vrhniko, koder bi bila druga elektrarna. Ker bi mu skozi precejšen del leta manjkalo vode, bi moral seveda imeti veliko parno reservo. Seveda bo treba še obravnav z vsemi upravičenci, da se bo videlo, ali jc ta projekt izvršljiv. 4- Radikalna mladina. »Omladina« piše, da je sedanja klerikalna mladež »le pomilovanja vredna« in da bo »pospešila v veliki meri žalostni konec, ki čaka papirno slavbo slovenske ultra-montanske kaste«. Ista »Omladina« pa poroča o pazinskem srednješolskem dijaftvu doslovno: »Lenoba in kroka-njc (pijančevanje in spolni eksces) je karakteristikon pazinskega dijaštva. Gotove je, da ne izidejo iz sedanjih vrst pazinskih srednješolcev ljudje tolike inteligence, naprednosti in odločnosti, kot jih je treba istrskemu ljudstvu, da odbije klerikalni naval in da se prosvetli.« Niso dijaki ne fantasti (največ pesniškega so umetniško za-. vozljane kravate in dolge valovite frizure), ne trezno misleči ljudje . . .« — Taka jo radikalna mladež, ker ti ljud« je, ki jih slika »Omladina«, so navdušeni za vsak protiklerikalen napredek. Ti ljudje pospešujejo, ko pridejo v življenje, v veliki meri žalostni konec, ki ga jemlje papirna stavba slovenskega naprednjaštva, ki nosi polna usta na-rodnjaštva in delavnosti, pa pozna povsod sebe, poleg tega pa v politiki za-hrbnost in v gospodarskem delu frivol-no igranje z ljudstvom. —- Pododbor Slov. dijaške zveze za ribniško okrožje ima prihodnjo soboto, t. j. 12. t. m., ob 10. uri dopoldne po prihodu vlaka v Ribnici običajni sestanek. Prosi se, da se vsak tovariš tega sestanka udeleži in obvesti tudi druge, da pridejo gotovo polnoštevil-no. Spored kakor navadno. -— Katol. slov. izobraževalno društvo Zg. šiška ln Koseze vljudno vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. v gostilni pri Zajcu v Zg. šiški. Spored: Petje, izvaja slavni mešani zbor Blaž Potočnikove čitalnice iz Št, Vida nad Ljubljano. Šaljiva loterija., pošta in razne druge zabave. Vstop prost. Začetek ob 4. uri popoldne. — Umrl je včeraj zvečer ob en četrt na sedmo uro v Zg. šiški g. Jakob Matjan, posestnik ter lastnik znane gostilne »Pri kamniti mizi«, v 75. letu starosti po daljši bolezni. Umrli je bil še eden onih postrežljivih in poštenih gostilničarjev iz dobrih starih časov ter je bil znan zaradi svojega poštenja daleč naokoli. Hiša, v kateri je gospodaril, ima tudi zgodovinski pomen. Rojen je bil namreč v njej prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik. Umrli je bil velik dobrotnik občinskih revežev. Pogreb se vrši jutri dopoldne ob 8. uri iz Zg. Šiške na pokopališče v Št, Vidu pri Ljubljani. — Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb za sodni okraj Žužemberk priredi »Ljudsko veselico« v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne na »Velkem vrtu«, v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih gostilne g. Fr. Pehani. Spored: Dve šalo-igri s petjem, komični prizor, šaljiva Hpšta, ribolov itd. Med posameznimi točkami sodelujeta tamburaški zbor izobraževalnega društva in moški zbor ajdovskega pevskega društva. Prijatelji otrok, takrat vsi na veselico v Žužemberk! Čisti dobiček je namenjen društvu. — Odbor. — Samoumor protestantskega duhovnika. Gorica, 8. avgusta: Danes okrog 9. ure zjutraj, ko je vstopil cerkovnik protestantske cerkve v Gorici vj stanovanje pastorjevo, ga je našel mrtvega. Samomorilec je okrog 40 let stari Herman Breitenau, ki jc nadomeščal začasno pastorja Schmida, ki se nahaja v letovišču. Samomorilec je iz-pil strup ter tako končal. Pod njim pa so našli še daljšo vrv. Sodijo, da se je nameraval obesiti, če bi strup ne bil zadoščal. Po Gorici se je razneslo, da se je zastrupil pastor Schmid, kar je pov« zročilo senzacijo. Samomorilca so odnesli v mrtvašnico, kjer so ga obduci-rali. H. Breitenau je baje oženjen in ima družino. — Prvi kongres monistov se vrši V Hamburgu od 8. do 11. septembra kot peta glavna skupščina zveze nemških monistov. O tvori ga znani monist W, 0'Slwald, ki govori o »znanosti«. Med drugimi predava jo E. H a e c k e 1 »o temeljnih vprašanjih in nalogah monistov« in iz Avstrije profesor J o cl I »monizem in kulturni problemi sedanjosti« ter L. Wahrmund »ločitev cerkve od države«. — Razpisane učiteljske službe. Na, enorazrednici na Slapu je razpisana služba, učitelja - voditelja v stalno na-ineščenje. Rok do 31. avgusta t. 1. Okr. šol. svet Postojna. — Na Bučki je razpisana služba nadučitelja. Okraj Krško. Rok do 28. avgusta t. 1. — Na štiri« razrednioi v Koroški Boli eno učno mesto v stalno nameščenjo. Rok do 31. av« gusta t. 1 .Okr. šol. svet Radovljica. I I Zakaj nc razpišejo nad učiteljskega mesta v Kamniku, v Domžalah in še Več drugih mest, ne vemo. Morda tiči za tem odlašanjem — politika gotovih oseb, kar pa učiteljstva nikakor ne zadovolji. Z razpisi na dan! — Spremembe v frančiškanski provinciji. sv. Križa. Ker je sedež pred-stojništva frančiškanske provinci je v Kamniku, se je tudi tu po preteku 102 let 8. avgusta t. 1. zopet vršila kongre-gacija, pri kateri so se sklenile sledeče spremembe: Za Ljubljano: P. Matej Vidmar, gvardijan; p. Avrelij Knafelj, vikar; pt Feliks Tavčar in p. Mariofil Holcček, kaplana. Na Sv. Goro prideta: P. Marijan Širca in p. Dionizij Dušej. Novo mesto: P. Kornelij Petrič, gvardijan; p. Atanazij, vikar; p. Janez Žurga, učitelj. Kamnik: P. Ambrož Remic, vikar; p. Friderik Saller, katehet; p. Gratus, lektor bogosl.; p. Sofron Kozlevčar. Pazin: P. Blanko Kavčič in p. Leonard Kalac. V Nazaret pride p. Bonaventura Resman. Brežice: P. Je-ronim Knoblehar, gvardijan; p. Odorik Kreiner, vikar; p. Oton Kocjan. Gorica: P. Adolf Čadež, vikar. Maribor: P. Elekt Hamlcr, katehet; p. Andrej Golob; p. Fulgcncij Trafela; p. Ciril Bračko, kaplan in katehet. Sv. Trojica: P. Kasijan Zemljak, župni upravitelj in gvardijan; p. Nikolaj Meznarič, vikar; p. Fortunat Goli, kaplan. Brezje: P. Salvator Zobec, prezident; p. Joa-him Košenina. Žabnica: Župni upravitelj in prezident p. Pij Žankar. — Pedagoško - katehetskega tečaja v Zagrebu, ki se vrši v znamenju vročine in iznoja, se udeležuje 24 Slovencev. Pozdrav in sprejem je bil pre-srčen. V zunanjosti in v gostoljubnosti so Hrvatje veliki in nas daleko prekašajo. Prvi večer smo bili vsi tujci pogoščeni na stroške nadzornika dr. Josipa Boroviča, kanonika v Zagrebu. Zborovanje vodi bivši vseučiliški profesor, kanonik dr. Feliks Luk. Pri prvi seji je bil navzoč biskup - koadjutor dr. Bauer, ki je Udeležence prijazno pozdravil in želel obilo uspeha. V imenu Slovencev je imel nagovor profesor A. Kržič, kot podpredsednik celega zbora. Prvi govornik je bil profesor dr. Jcrše, ki je s svojim navdušenim govorom: »Katehet kot dušni pastir«, poslušalce kar očaral. — Splošna udeležba ni tako sijajna, kot lani v Djakovem. Vzrok jc mepda neznosna vročina. s puško nad ponočnjake je šel 7. t. m. Janez Kužnik, posestnik v Lakvah pri Doberniču. Bilo je že ob 1. uri ponoči, a na vasi še ni bilo miru. Zgoraj imenovanemu posestniku je pa razgrajanje ponočnjakov tako presedalo, da je ustrelil nanje. Zadel je 23 letnega Janeza Kravčar z Luže. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se je dognalo, da je nesrečnež prestregel 11 svinčenih zrn. Večina izstrelka mu je padla v desno stegno, pa tudi po drugih udih je oškropljcn. — Požar. Iz Št. Lamberta se nam poroča: Dne 2. avgusta t. 1. je pogorela prodajalna Franc Železnika. K sreči so ogenj udušili, drugače bi pogorel ves Št. Lambert z župniščem in cerkvijo. Komaj smo sc od tega strahu malo oddahnili, kar je danes, dne 8. avgusta, pogorelo v pol ure oddaljeni vasi Jablani pet posestnikov, in sicer popolnoma s stanovanji in gospodarskimi poslopji. Zgorela sta dva otroka in nekaj živine in prešičev. Pogorele so naslednje hiše: Tomeljeva, kjer se je vnelo, ko je gospodinja zakurila peč za kruh, dalje Ipavčeva, Koroščeva, Draž-nikova in Komarinova. Štirje so bili zavarovani za male svote, eden pa čisto nič. Podpisani župni urad trka na usmiljena srca in prosi v imenu ponesrečencev za kako podporo. — Župni urad Št. Lambert p. Sava. — Jakob Ogrizek, župnik. — Kažipot za Bled. Deželna zveza •za tujski promet je ravnokar izdala nov kažipot za Bled in okolico v nemškem jeziku. Knjižica ki obsega 64 strani ima 25 ilustracij in dva. situacijska načrta, je jako lično opremljena in ima na platnicah motiv Kranjske, majolika slikarije. Za tujski promet na. Bledu je bila ta knjižica zelo potrebna in stane en izvod 50 v. Mednarodna razstava za vodno gospodarstvo, riborejo Itd. v Parizu. Meseca novembra in decembra t. 1. bo v Parizu mednarodna razstava za vodno gospodarstvo, riborejo, ribarstvo in za. izkoriščanje vode v industrijske namene. Glede razstavitve skupin, na-jemščine za, prostor in podrobnih pogojev in nadaljnih pojasnil naj se interc-senlje obrnejo naravnost na glavni ko-misarijat, te prireditve, ki jo v Parizu, roe Montmartre 161. — V Ameriki umrla Slovenca. V Clevelandu je umrl Anton Muren v starosti 28 let. Pokojnik jc bil doma v Laščah na Dolenjskem. Prišel je v Ameri-^prod dvema lotoma. V stari domovi- ni zapušča očeta, brata, sestre, v Clevelandu pa žalujočo soprogo in enega brata, ki je v Pittsburgu. — Tudi v Clevelandu je umrl Slovenec Rudolf Volf v starosti 37 let. Ranjki jc bil doma iz Žužemberka. V Ameriki je skupno bival 21 let. V stari domovini zapušča mater in sestro, v Ameriki pa žalujočo soprogo in štiri otroke ter se« stro. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. Dne 21. julija je ubilo v premogovniku v Why Creek pri. Bridgeportu, Ohio, Slovenca Ivana Markusa ml. Podsul ga je premog. Bil je takoj mrtev. — V konkurzu jc Gabrijel Karin, trgovec na Vinici. — Okuženi Osjek. Osjok je vsled po m a n j k an j a vodovoda znan kot gnezdo raznih nalezljivih bolezni, zlasti logarja; tudi kolera sc je lani ravno ondi najbolj udomačila. Pa šc neke druge vrste bacili se kote po Osjeku; prišle so namreč na. dan pritožbe proti ženskemu osobju v hotelih in gostilnah, vsled katerih 'so vse te osebe postavljene pod policijsko-zdravstveno nadzorstvo. Dognalo se je, da jc mnogo od njih kužno bolnih. To so menda tudi dobrote, ki so v zvezi z številnim naseljevanjem Ma-žarov v tem mestu. — Vsled poškodb umrla. Dne 3. t. m. je v Dovjem Marijo Košnjck na travniku ranil kamen na glavi, ko je priletel s strmine. Včeraj jc Košnjek umrla v deželni bolnišnici vsled rane. — Poskušen samoumor. V Trstu se je vrgla v morje 621etna zasebnica Ana Segulin, katero so pa pravočasno rešili. Vzrok: družinske razmere. — Tatvina. Neznani tatovi so udrli ponoči v gledališče »Minerva« ter ukradli veliko smodk, žganja, steklenic in 20 K gotovine. — Goljufana žena. V Trstu je našla gospa Amalija Kos svojega soproga pri 201etni Klari Kocjančič ravno v trenot-ku, ko je soprog prelomil zakonsko zvestobo. Razjarjena gospa se jo vrgla na Klaro Kocjančič in jo začela, strašno lasati. Ker je nastal velik krik, jc morala goljufana gospa vrh tega na pioli-cijo, kjer so jo zaslišali in Izpustili. — Sneg v avgustu bo padal v četrtek pri prireditvi Ljudskega odra, o kateri veselici glej notico pod šifro »Ljudski oder« med Ljubljanskimi novicami. Štajerske novice. š Velik mladeniškl shod se vrši v nedeljo, dne 13. avgusta, pri Mariji Trošt v Žetalah. Spored: 1. Med pol 10. in 10. uro slovesen sprejem v procesijah prihajajočih mladeničev iz sosednih župnij. 2. Ob 10. uri pridiga in slovesna sveta maša. 3. Po sveti maši odmor za okrepčanje. 4. Ob 1. uri nastop šentpeterskih telovadcev Orlov. 5. Od pol 2. do pol 4. ure mladeniško zborovanje; poleg slavnostnega govornika govorijo mladeniči iz raznih krajev. 6. Ob pol štirih pete litanijo in kratka pridiga; potem slovesen odhod v procesijah. Med sporedom bo petje in svi-ranje čermožiške godbe. Mladeniči od blizu in daleč! Pokažite, da ste zavedni, verni in ukaželjni Slovenci! 'š Nesreča. V noči od 6. na 7. avgusta se je smrtno ponesrečil kmet F. Štiglic p. d. Šentej v Radmirju. Imel jc navado, da je spal na kozolcu. Ko je v nedeljo zvečer trezen šel na. ležišče, jc pustil lestvo h kozolcu prislonjeno. Ponoči pa mu je nek vasovalec lestvo odnesel. V jutro ponedeljek so našli Šen-teja pod kozolcem ubitega. Ko je v jutru mislil po lestvi splezati s kozolca, ista ni bila prislonjena, padefl. jc v glo-bočino ter se ubil. š Hud udarec za liberalnega nad-učitelja Knafliča jo zmaga naše stranko pri občinskih volitvah v Kokarjih. Težko bo ta. liberalni napolgeneral prebolel to izgubo. š Ptuj. Uslužbenci in pomočniki usnjarne Pavla Piricha v Ptuju so 7. avgusta pričeli stavkati. Zahtevajo krajšo delavno dobo in večjo plačo. š »štajerc« je po zadnjih državno-zborskili volitvah grozno trpel. Odpadlo mu je radi poraza Orniga, Gorstmay-erja, Kresniga in Rauterja mnogo najboljših dosedanjih pristašev. Sedaj pa še udarja »Marburgerica« po njem z močnim loparjem. š Živinska kuga slinovka se razširja po mariborskem okraju. Zanesel je kugo s svojo živino v okraj živinski mešetar (Prah na Ranči pri Pesnici. Okuženih je do secla.j že šest občin. Ljiibllonske novice. lj Ljudski oder priredi jutri v četrtek, 10. t. m. ob sedmi uri zvečer v »Ljudskem Domu« produkcijo s kulisami, električno razsvetljavo itd. Od oderskih slik naj omenimo tri različne gozdove, posebnost med njimi gozd s samo visečim drevjem; slikovito, divje-roihantično skalovje, vas, mesto, kmečki vrl, park z vilo, moderne in zgodovinske sobe in dvorane, morje z ladjami, gorsko pokrajino, itd. itd. Vsega skupaj bo do 20 sceničnih slik. Razka-zalo se ho tudi tehnične aparate v funkciji, kakor dež, veter, grom, piš, strela, zvonenjo, streljanje, itd. itd. Pri vsaki oderski sliki ho zapel zbor sceneriji primerno pesem, tudi v odmorih se bo pelo in tamburalo. Ker bo naval občinstva velik, priporočamo, da si vsakdo kupi vstopnico že ob 6. uri, ko se blagajna odpre, da si osigura dober in lep prostor. Vstopnina 1 K za osebo. lj Seja radi izleta v O lomu o je danes ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. lj Družabni večer imajo danes, v sredo zvečer, v> Rokodelskem domu, Komenskoga ulica 12, organisti in vsi udeleženci cerkveno-glasbenega tečaja. Vsem prijateljem cerkvene glasbe in našega stremljenja kličemo prisrčni: Dobro došli! Začetek ob 8. uri. lj Občni zbor Cecilijinega društva je jutri, v četrtek, ob 10. uri v Marija-nišču. lj Kap je zadela danes ponoči dež. rač. oficijala g. Štefana Pogačnika, brata dež. blagajnika g. Ivana {Pogačnika in bivšega šišenskega župana Antona Pogačnika. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Ob grobu žalujejo dež. rač. uradniki, izgubili so z njim mirnega, prijaznega tovariša. Rodbini iskreno sožalje! Pogreb bo jutri, četrtek popoldne ob pol peti uri iz hiše žalo.sti na Slovenskem trgu št. 8. lj Nova smodjiišnica na ljubljanskem polju. Iz Most nam pišejo: Predvčerajšnjim, 7. avgusta,, je bil ogled zaradi zgradbe vojaškega skladišča za municijo v občini Moste, katastralni občini Šmartno, na parcelah 598, 599. Komisija je bila sestavljena iz občinskega odbora meščanskega, posestnikov mejašev, vladnega zastopnika, mestne občine ljubljanske in vojaške oblasti. Svet prodajata Matija. Dolničar in J. Ertač iz Šmartna. Municijsko skladišče mora zidati mostna, občina ljubljanska, ki je kupila ljubljanski Grad, kjer se nahaja malo skladišče za smodnik in se zavezala, cla bo to skladišče zidala drugod. Izbrala si je ljubljansko polje v meščanski občini. Koliko bo pa nekdo dobil od mestne občine, da se trudi v moščanski občini postaviti to skladišče? Pri tej komisiji so zahtevali, da se ondi sezida skladišče za vso municijo, dinamit, smodnik in vse eksplozivne tvarine. Vojaški zastopnik je zahteval še celo dve skladišči. Zaradi varnosti bi morali potem narediti varnostno okrožje v obsegu 400 oralov. V tem prostoru bi ne smeli nikdar zidati nobene stavbe in kajpada bi bil svet v okrožju le malo vreden. Posestniki v okolici bi bili silno oškodovani. Poudarjati moramo, da je bil g. Elija Predovič tisti mešetar, ki jo zahteval, naj se vse to zgoraj opisano dovoli, nagovarjal je vse občinske odbornike in druge navzoče, naj le dovolijo. Edini, ki je ugovarjal, je bil župan Oražem, ki je odločno protestiral proti zgradbi vojaškega municijskega skladišča v tem kraju. Predlagal jo, naj sezida mestna, občina skladišče na Golovcu. Seveda ni nič opravil. Občinski odborniki moščanski pač premalo varujejo koristi svoje občine, preveč so še odvisni od Predoviča. Sklenili so, da sc vojaško municijsko skladišče zgradi pod temi pogoji: Ne sme se določiti nikake-ga, požarnega ali varnostnega okrožja, v skladišče se smejo skladati le palro-ni, cesto, ki peljejo tam mimo in vprek, so ne smejo zapreti. — Z največjo težavo jc dosegel župan vsaj to. — Značilno je postopanje mestne občine in tudi meščanske. V času, ko so ljubljanski magistrat in okoliške občine vložilo na vojno ministrstvo prošnjo, naj se prestavijo obstoječa municijska skladišča iz ljubljanskega polja, in so jioslanei za dosego tega nastopili z vsemi močmi, se pa drzne mestna občina zgraditi novo municijsko skladišče v taki bližini mesta, in s tem oškodovati okolico, znižati vrednost zemlje, in preprečiti, da so proti temu koncu, kjer bi stalo nameravano skladišče, ne bo smelo zidati. — Značilno je pa tudi za mošč. odbornike. Na korist občine nič ne gledajo, gledajo lc na to, da ustrežejo človeku, ki pašujc nad njimi. Dobro jc le to, da ima tudi deželni odbor besedo nad sklepi občin. — Kaj bo pa rekla poljska občina k temu?. lj Tečaja za krojače Ju krojačice sta se olvorila danes dopoldne v Mestnem domu. oziroma v Slovenski trgovski šoli v Ljubljani ob prisotnosti predsednika kumtorlja. zavoda, za. pospeševanje obrti k. Ivana Krogarja, ravnatelja zavoda inž. ^ . Ilemcca in načelnika zadruge krojačev, krojačic itd. v Ljubljani g. Fran Jeločnika ter predmetnih strokovnih učiteljev. Tečaja za krojače se udeležuje 24 krojačev iz Ljubljane in okolice. Tečaj za krojačice se je vsled velikega števila priglašenk (45) moral deliti v dopoldanski in popoldanski oddelek. Učni načrt za krojače je sledeči: Od 8. do 9. ure knjigovodstvo, od 9. do 12. ure in 2. do 6. ure strokovni pouk; za krojačice je pouk o knjigovodstvu skupen od 10. do 11. ure dopoldne za oba oddelka. Strokovni pouk dopoldanskega oddelka od 8. do 10. in od 11. do 12. ure, za popoldanski oddelek pa od 3. do 6. ure. — Tečaj za čevljarje, ki ga pripravlja, kakor že objavljeno, zavod za pospeševanje obrti; pričel se bo v sredo 16. t. ni. ob pol 3.' uri popoldne in sc ho vršil vse delavni dni od pol 3. do pol 7. ure popoldne v. Slovenskj. trgovski šoli na Kongresnem trgu št. 2. Vodil ga bo strokovni učitelj g. Ivan Lastovka, z Dunaja, ki ga bo ministrstvo za javna dela dodelilo zavodu v ta namen. Pri tečaju mu bota asisti-rala dva domača mojstra. Tečaj za čevJ larje je popolnoma brezplačen in bo zavod dostavil vsa potrebna učila. Sprejme se lahko v ta tečaj še nekaj obrtnikov, ki naj se zglasijo čim najpreje mogoče. Zunanjim udeležencem, ki bi so radi udeležili tečaja, pa jim gmotne razmere ne dopušča jo, dal bo zavod nekoliko podpor za udeležitev, če vlože tozadevne prošnje, opremljene z ubož-nim izpričevalom na zavodov naslov, Dunajska cesta št. 22, najkasneje do 12, avgusta t. L lj Vinska pokušnja. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani priredi jutri, v č e t r t e k od 5. ure popoldne do 10. ure zvečer javno po-kušnjo pristnih domačih vin iz lastne zaloge. Pokušnja se vrši v zadružni pokuševalni kleti pod kavarno »Evropa«, kjer si tudi vsakdo lahko ogleda moderno napravo za ohranjevanje vin v nepolnih sodih z ogljikovo kislino. lj Tiskarsko pevsko društvo »Frele Typographia«, ki je med delavskimi pevskimi društvi na Dunaju posebno čislano, priredi društven izlet, na jug ter se ustavi približno tri ure tudi v Ljubljani. To je prvi izlet, ki ga prireja društvo v južne kraje, da spozna tuje narode in njih šege, da si njegovi člani ogledajo še neznane kraje in njih prirodne krasote, obenem pa da sklenejo nove vezi s tovariši, s katerimi še niso osebno znani. Marsikomu pa bo dal izlet tudi priliko, da obnovi stara znanstva in prijateljstva. Izletniki se odpeljejo z Dunaja s posebnim vlakom v soboto ob 5. uri 30 min. popoldne ter dospo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 5. uri 22 min. in ostanejo tukaj do 8. ure 10 min. dopoldne. Razkazovanjo mesta Ljubljane prevzamejo člani tiskarskega društva, ki pozdravi svoje tovariše deputativno. Predsednik dunajskega društva g. Zorer je rojen Ljubljančan. Izletniki zajtrkujejo v kavarnah »Evropa« ter »Narodna kavarna«. Razen tega dospo z gorenjskim vlakom ob 7. uri 10 min. člani pevskega društva »Eintracht« iz Inomosta, ki bodo potem skupno z Dunajčani poleteli dalje v Postojno, Trst in Benetke. Spotoma si ogledajo Postojnsko jamo« V Trst pridejo v nedeljo ob 4. uri 40 m. popoldne, da si drugi dan ogledajo tržaške znamenitosti. V Benetke se odpeljejo v ponedeljek ob 12, uri ponoči in pridejo tja ob 6. uri zjutraj. V Benetkah si ogledajo mesto in njegove krasote, obiščejo otoka. San Giorgio maggoire in Lido, prirede scrcnado na morju, v sredo opolnoči pa se vrnejo v Trst, odkoder sc popno v četrtek zjutraj še skupno na Opčine. Tam se ude-ležniki razidejo ter se po prosti volji vrnejo domov. Dunajskim gostom želimo, da bi iz naših krajev vzeli najbolje še vriske s seboj. lj Tatvina. V nekem prenočišču v Kolodvorski ulici jo bilo pred nekaj dnevi posestniku Ivanu Malinšeku iz Tacena ukradenih izpod blazine 1100 kron v bankovcih. Koj po izvršeni tatvini sta od tam odšla hotelski sluga Franc Zakotnik, rojen leta 1892 v Ljubljani, pristojen v Moste, in brezposelni delavec Anton štrukelj. Nato je policija o tem obvestila razna oblastva. Vj nedeljo pa jc došla brzojavka iz Reke, da st a oba dva tam aretovana. Od ukradenega denarja sta imela samo še 206 K. lj Ogenj v dimniku. Ko je včeraj popoldne na Karolinški zemlji štev. 8 delavka Rozalija Kumer topila mast, je švignil plamen v ponev, nakar se je mast vnela, in plamen prišel v dimnik ter vnel saje, ki so v četrt ure pogorele. Dimnik ni bil že dalj Časa ometom I j Umrli so v Ljubljani: Frančiška J apel j, žena. krojaškega, pomočnika, 25 let, — Pavel Vajde, delavec, 68 let. — Fran Poljanec, delavec, 38 let. — Marij a Košnjck, dekla, 50 let. lj Utonil ja pri kopanja, kakor poročajo z Bleda, v blejskem jezeru neki 231ctni mesar z Jesenic. lj Z drevesa je padla včeraj v So-strem Marija Terškan, ko je obirala hruške. Pretresla si je možgane. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer leži še vedno v nezavesti. Ij Kolo zastavljeno. Dne 3. t. m. je prišel na Bled 181etni Jožef Jelene z Edvardom Maherjem in Pavlom Ivar-theisenom in tam češ, da jim je pošel denar zastavil kolo »Torpedo« tvrdkc Puh za 10 K. Ker ni prišel po kolo, se smui, da je bilo ukradeno. Lastnik ga dobi pri orožnikih na Bledu. lj Najdenih je šop ključev, katere dobi lastnik na osrednji policijski stražnici. Telefonsko in brzojavno poročilo. PAPEŽEVA BOLEZEN. Rim, 9. avgusta. Zdravstveno stanje Svetega Očeta je malodane neizpre-menjeno. Opaža se lahko izboljšanje. Protinski napad, ki je povzročil otek-lost desnega kolena in bolečine, ima ♦ akozvani klasični značaj in se razvija normalno. Subjektivno stanje bolnika je v toliko boljše, da ni več tako depri-miran. Papež leži. Rim, 9. avgusta. »Corriere d' Italia« izjavlja, da so različne vesti o neugodnem papeževem zdravstvenem stanju več ali menj fantastične. Resnica je le ta, da je papeža vnovič napadel protin, kateri pa bo popolnoma minul, kakor sodijo zdravniki. Slavnosti osemletnice kronanja se papež ne udeleži, ker protinski absces zahteva absolutnega mini. Kolin, 9. avgusta. »Koln. Volks-zeitung« poroča iz Rima, da papeževe moči počasi pešajo zaradi protina in vročih noči brez spanja. Bati se je, da nastopi srčno otrpnenje. Rim, 9. avgusta, »Tribuna« poroča, da je papeževo stanje neizpremenjeno. Rim, 9. avgusta. »Giornale d' Italia« poroča, da se je 7. t. m. vršil pri papežu zdravniški posvet. Konstatirali so, da papež boleha na putiki in arteriosklerozi, kar ima za posledico tudi afekcije v goltancu. Zdravniki se boje, da ne bi nastopila takozvana »Angina peetoris«, na kateri je papež pred leti že bolehal. Zdravniki so sklenili, da sc mora papež zelo varovati. • Rim, 9. avgusta. (Najnovejše.) Papež leži. Pojavila se je v r o č n i -ca. Temperatura: 38°. Vročnico je povzročil lahni bronhialni katar. POGREB KARDINALA GRUSCHE. Dunaj, 9. avgusta. Danes se je tukaj med impozantno udeležbo vršil pogreb kardinala Grusche. S8SO KARDINAL GRUSCHA, DUNAJSKI NADŠKOF. Dunaj, 9. avgusta. Pri današnjem pogrebu kardinala Grusche je cesarja zastopa! nadvojvoda Franc Salvator, kot zastopnik prestolonaslednika je bil višji dvorni mojster baron Rumers-kirch, zastopan je bil tudi nadvojvoda Leopold Salvator. Nadvojvodi Franc Štefan in Rainer sta se pogreba osebno udeležila. Pogreb je vodil kardinal nadškof baron Skrbensky z veliko asistenco. Pri pogrebu je bila navzoča tudi deputacija ljubljanskega »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« z zastavo. SESTANEK ISTRSKEGA KATOL. DI-JAŠTVA. Pulj, 9. avgusta. Istrsko katoliško akademično društvo »Dobrila« je na svojem sestanku v Marčani sklenilo: 1. Društvo izreka istrskemu hrvaškemu katoliškomislečemu učiteljstvu svoje priznanje za njegovo ločitev iz nenaravne zveze najheterogennejših elementov istrskega učiteljstva. 2. Društvo bo v zmislu pred dvemi leti v Tinjanu storjenega sklepa z istomiš-ljenikl organiziralo in izvedlo svečano proslavo stoletnice velikega škofa Do-brile. SCHČNAICHOVA DEMISIJA. Ischl, 9. avgusta. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil te dni pri cesarju v avdijenci, se proti vojnemu ministru Schonaichu pritožil in izrekel mnenje, da je odstop vojnega ministra nujno potreben. Iz tega sc sklepa, da bo cesar demisijo vojnega ministra sprejel. Cesar bo, ko bo demisijo Schonaichovo sprejel, obenem nanj naslovil laskavo lastnoročno pismo, v katerem bo povdaril njegove zasluge in ga vzel pred različnimi napadi v javnosti v obrambo. NAPAD NA DROHOBYŠKEGA PODŽUPANA. Drohobycz, 9. avgusta. Tukaj sc je izvršil napad na podžupana Feuerstei-na, katerega zionistiški judi dolže, da je povzročil krvoprolit je v Drohobyczu. Ko je Feuerstein zapustil ob 7. zvečer kavarno, mu je sledil mlad mož in oddal nanj strel iz revolverja, ki pa župana ni zadel. Atentatorju so izbili samokres iz rok. JUNAŠTVA PORTUGALSKE VLADE. Lizbona, 9. avgusta. Pri inventari-zaciji cerkvenega premoženja, kateri asistira vojaštvo, jc prišlo na mnogih krajih do hudih spopadov. Ljudstvo je vojake napadlo s krampi, sekirami, koli in kamni. V kraju Clemente je prišlo do pravega boja. Veliko ljudi je ranjenih. NA SMRT OBSOJENI POMORŠČAKI. Madrid, 9. avgusta. Nedavno se jc na vojni ladji »Numancia«, ki je bila vsidrana pred Tangerom, neka j pomorščakov uprlo. Napadli so ponoči na krovu službujočega stražnega častnika in ga obkolili, hoteč potem še ostalo moštvo vzbuniti in se ladje polastiti. Častnik je rebele samo s svojim nastopom tako ustrašil, da so se dali na licu mesta. od njega drug za drugim razorožiti. »Numancia« je nato odplula. v Španijo, kjer so upornike izročili vojaškemu sodišču. Sodišče jih je sedaj vse obsodilo na smrt. IZ CERKVENO - GLASBENEGA TEČAJA. Danes, v sredo, je počastil tečaj presvetli in premilostni gospod knez in škof ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jeglič ter prisostvoval eneinu izmed predavanj ravnatelja prof. dr. J o s i p a Man t u a n i j a o »Zgodovinskem razvoju cerkvene pesmi na Slovenskem«. Pred odhodom je visoki pokrovitelj »Cec. društva« v ljubeznivem nagovoru pokazal, kako ga veseli napredek cerkvene glasbe med Slovenci, kako trud in prizadevanje dobrih in vnetih organistov. Prihod in govor Višjega Pastirja jc razvnel srca udeležencev in jih vnel za daljno vneto delo, za vedno višji napredek. Na prošnjo podpredsednikovo je Prevzvišeni podelil višje-pastirski blagoslov. Hkrati je pokazal zanimanje za naš kurz oče slovenske cecilianske ideje prof. A nt. Foerster, ki se je sicer skoro neopaženo prikazal in pomešal med svoje učence, toda nič ni pomagalo; opazile so ga ostre oči in frenetičen aplavz ga je vsem naznanil. — Iz daljne Gorice je prispel preč. g. župnik pri Sv. Ignaciju Janez Kokošar, znani cerkveni skladatelj. Pravtako smo opazili navdušena Cecilianca gg. svetnika Sa-jeta in župnika Jaklja. Število ženskih udeležencev 'Se je tudi pomnožilo že včeraj popoldne. Zastopane so čč. šolske sestre, gdč. učiteljice, gospe orga-nistovke, gdč. pevke itd., tako, da je udeležencev že precej nad 120. — Danes je začel s predavanji poleg prof. dr. Mantuanija, vodja g. prof. Gor bič, ki v prikupljivi, pogosto šaljivi obliki obravnava najvažnejše stvai'i iz »metodike pevskega, pouka«. Jutri, v č c t r t e k , bo ob on četrt na 10. v frančiškanski cerkvi slovesna sveta maša, ki bosta pri njej frančiškanski in stolni zbor pod vodstvom P. Ilugolina pela Griesbacherjevo mašo »Stolla maris«; po maši bo pa občni zbor Cec. društva v MarijaniSču (poleg drugih točk) s predavanjem podpredsednika P. Ilugolina Sattncrja »o razliki mod cerkveno in nabožno pesmijo. Rožne stvori. 50 otrok pri kopanju utonilo. Iz Rima poročajo, da je v Areni pri Stra-delli zgodila se grozna nesreča. Velik vrtinec je pograbil ob morju 50 otrok, ki so se kopali in jih odnesel s seboj. Vsa pomoč je bila brez uspeha. Vsi otroci so potonili. Velik požar. — 10 milijonov škode. V Toplicah na Češkem je pogorela tovarna za steklo tvrdke Imvald in tovarna za železnino. Požar je izbruhnil včerajšnjo noč. Ostale so samo razvaline. Škodo so ceni na 10 milijonov K. V obeh tovarnah jo bilo uslužbcuih 1300 delavcev, od katerih bo sedaj velik del brez dola. Umor pri svatovščini vsled političnega prepira. Pri nekem ženilovanju v Czyzynyjn poleg Krakova je nastal vsled političnih vzrokov prepir, v katerem je bil ubit kmet Zybura, ki jc bil pristaš poljske ljudske stranke. Orožniki so aretovali več oseb. Sladkor se jo včeraj na praškem trgu zopet podražil za 90 h. V Hamburgu in Magdeburgu so cene poskočile za 40 fenigov. Ruski roparji. V bližini kolodvora v Lodzu so napadli roparji trgovca Bo-guslawskoga ter ga pobili na tla, nakar so mu uropali 10.500 rubljev. Nekaj ljudi je prihitelo napadencu na pomoč, a roparji so nanje streljali ter ranili dve osebi. V splošni zmešnjavi so pobegnili nato brez sledu. Velik požar v Rusiji. V gouverne-mentu Kazan gore vladni gozdovi v obsegu petih kvadratnih kilometrov. Na tisoče ljudi sodeluje pri gasilni akciji. Škoda je ogromna. Družinska tragedija. Iz Weimara poročajo, da jo v bližnji Zolli ustrelil nek čevljar svojo hčer, ker je imela proti njegovi volji neko ljubavno razmerje. Nato' se je čevljar ustrelil tudi sam. Srbija proti živinski kugi. Največja nesreča za srbsko živinorejo je živinska kuga, ki se zanaša v Srbijo iz Turške. Zato ima Srbija take težave pri sklepanju trgovinskih pogodb za izvažanje svoje živine. Doslej se je ta država sama le malo ganila, da bi rešila kmetsko ljudstvo te strašne škod-ljivke njegovega blagostanja, a sedaj oboča biti bolje. Tzšla je naredba, da se v območju 37 kilometrov od turške mejo vodijo natančni katastri živine, ki jih ho nadziral živinski revizor. Za vsako glavo, ki hi se našla nevpisana, bo posestnik strogo kaznovan. CERKVENI LETOPIS. Vič - Glince. Za sestanek, katerega bodo priredile dekliške Marijine družbe ljubljanske okolicc prihodnjo nedeljo, t. j. 13. avgusta, pri sv. Antonu na Viču, se je prijavilo že nad 300 članic. Iz polovice župnij še nismo dobili obvestila. Prosimo, naj blagovolijo do-tična predslojništva vsaj do sobote sporočiti število udeleženk, zlasti tudi število onih, ki žele kosila, da bode v vsakem oziru postreženo in urejeno. Zbirališče vseh članic bo v tukajšnjem Društvenem domu. Do tri četrt na deset dopoldne naj se blagovolijo v Domu zbrati vse družbe, da bodo tako v slovesnem vhodu z zastavami šle v župno cerkev, kjer se bo ob 10. uri začelo slovesno sveto opravilo. Popoldne ob 2. uri bodo pete litanije Matere božje. Nato bo pa v prijaznem gozdiču g. Pavlica tik župne cerkve slovesno zborovanje. Članice, pokažite s svojo mnogoštevilno udeležbo in vzornim obna- šanjem, da tudi v ljubljanski okolici dekleta ne zaostajate za svojimi tova-rišicami mile domovine, ki se odločno drže najgotovejše kažipoti: Po Mariji k Jezusu. Mnenje gospoda dr. L. Foersterja Pozsony. Gospod J. Serravallo Trst. Rabil sem Vaše Serravallovo Kina. vino 7. železom v mnogih slučajih po oslabljajočih boleznih kot krepilo in to vselej v. najboljšim uspehom. P o z s on y, v juniju 1909. Dr. L. F o c r s t e r. Društvo kranjskih deželnih računskih uradnikov v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega zvesti član gospod k Štefan Pogačnik deželni računski oiicijal nenadoma preminul. Pogreb predragega tovariša bo v četrtek ob '/a Buri popoldne i/, hiše žalosti Slovenski trg št. 8 na pokopališče k sv. Križu. IJodi mu blag spomin! 24:32 Uijudno naznanjam, da sem svojo Irgovino z bandeži in moderci preselila n a s v. Petra cesto šf. 28. in se priporočam za rsadaSjno zaupanje. 24i8 Minka Kocjan. Spodnji hm sc odda s 1. novembrom v najem. Več se izve pri Antonu Maver, Ljubljana, Metelkova ulica 19. 2421 Upravitglisfvo kaezašfeofSjske pristave \i prevzel M O m ravMlelj Scspotiarske zveze. Uraduje v pisarni Gospodarske zveze (Buvarski dvor), kamor naj se naslovijo vsi dopisi in vplačila. ws!3tMmMmmx