Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t Tel. it. 73.
Leto XXI. St. 26.
Kranj, 26. junija 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Po volitvah ...
Zadnjo nedeljo so se v Kranju vršile občinske volitve, kakršnih Kranj ae pomni v novejši dobi. Kranjski meščani so prav razumeli našo pripravljenost na žrtve, da se sklene kompromis, ki bo omogočal vsakemu, da se udejstvuje za dobro občine in meščanov. V znaku kompromisa so se vršile tudi volitve. Iste so potekle brez vsakih incidentov. Čeprav so nekateri poskušali odvrniti volilce od glasovanja, jim to ni uspelo.
Od 1565 upravičenih volilcev, kolikor jih je v mestu in prikomasiranem delu novega Kranja, je šlo na volišče 810, kar znaša 51.7%. Če upoštevamo, da so to bile kompromisne volitve, pri katerih ni nikoli hude agitacije ali za celo pritiska na volilce, smo z udeležbo lahko zadovoljni.
Ko je ob 19. uri predsednik začasne občinske uprave g. Češenj Karol razglasil rezultat z balkona občinske hiše, je bil burno pozdravljen od številnih navzočih. Vsi so razumeli in popolnoma pravilno presodili, da so take volitve v Kranju bile potrebne in da je udeležba volilcev pri volitvah pokazala, da se vsi trezno misleči strinjajo tudi z dosedanjim delom začasne uprave, saj je bil predsednik iste, nosilec liste pri volitvah.
G. Češenj je popolnoma pravilno končal svoj govor, ko je izjavil, da se za-početo delo začasne uprave sedaj more samo nadaljevati in da samo trezno delo more biti v korist kranjske občine.
Tudi mi se strinjamo z g. županom ter želimo njemu kakor tudi celemu občinskemu odboru obilo uspehov pri delu za blagor občine in meščanov.
agitaciji, tako tudi sedaj niso bili v zadregi. Spomnili so se na leto 1931., ko se je moral procent glasovalcev povišati s pripisovanjem ter so se junaško izmislili, da sta volilna odbora ono število volilcev, s katerim se je udeležba zvišala preko 50*/t, enostavno pripisala. Se večl Pripovedovali so, da bodo radi teh pripisov ponovne volitve že čez dva meseca. Tako Narodovi prijatelji v Kranju. Drugače pa jo režejo ata Narod. Narod prav dobro ve, da je bil vsak pripis nemogoč in da kaka pritožba zo-
per volitve nima nobenega izgleda. Zato so ata Narod mahnili v drugo smer. Kar naenkrat jim je udeležba dve tretjine bojnih volitev udele-žujočih se volilcev postala premajhna in so hoteli prikazati udeležbo kot malenkostno. Prav bi bilo, da bi prišli ata Narod včasih malo k nam v Kranj pogledat, kjer bi se lahko prepričali, da proti naši listi noben resen kandidat ni mogel postaviti liste ter da tudi v bodoče ljudje njegove miselnosti ne bodo Kranja več vpregali v svoj voz. pit
Prosvetni dan v Kranju
Stari Grki so se vsako četrto leto zbrali v mestu Olimpiji k znanim olimpijskim igram. Tam so njihovi športniki, ki so se urili leta in leta, pokazali svojo spretnost, ki so si jo priborili po dolgem trudu v močni, vztrajni volji. Ljudstvo se je k tem igram in slavnostnim zbiralo od vseh struni grške domovine. Iz daljnih dežela so se vračali izseljenci v svoje staro domovino, dn se skupaj z onimi, ki so ostali doma navdušijo za vzore grške domovine. Niso nastopali tuni na igrali sumo tekmovalci na stadionu, tudi zu duha je bilo poskrbljeno. Slavni grški pesniki so tam zbranemu ljudstvu brali svoja dela.
Te slavnosti so bile praznik za vse ljudstvo. 7. novimi silami in podvojeno vztrajnostjo so se ponosni Grki vračali s slavnosti z namenom, da se urijo in vadijo še naprej, da dosežejo še lepšo zmago.
*
Lep vzor so si postavili — lep in dober. Človek nuj bo kalos kagathos — lep in dober. Lep, gibčen in izurjen po telesu dober po duši. Še lepši vzor pu stuvlja človeku krščanstvo. Človek nuj bo najprej plemenit po duši. Saj je prav po duši tako visoko dvignjen v nadnaravni red. Po krstu je postal otrok božji, podoben svojemu vzvišenemu Stvarniku, brat Sina božje-gu. Človeško telo pa, ki ga oživlja taka neumrljiva duša, je postalo po besedah apostola Pavla tempelj božji.
V prosvetnem delu smo se trudili, da bi v sebi izoblikovali duha 'kar najbolj mogoče po temu vzoru, da bi se prepojili s krščanskimi načeli in se izobrazili za delo, ki ga bo terjala od nas bodočnost prej ali slej. V naših dvoranah pu smo urili tudi telo, saj prav za nas velja načelo: Zdrav duh v zdravem telesu.
11. julij pa naj res pokaže našo zavest, pokaže naj naše delo, ki smo ga storili. Od vseh strani se bomo zbirali v starodavnem Kranju nad Savo. Izpod Sv. Jošta in od Storžiča, od planin nad Cerkljami in tam od prelepe Šmarne gore se bomo zgrnili v naš Kranj. Treba nam je bilo res tihega vztrajnega dela, brez tega bi bila vsa lepa prosvetna prireditev praznota
in sama zunanjost. Duh, srce je tisto, ki mor« biti oplemeniteno s pravo krščansko vzgojo. Vsaj včasih, pa se morajo tisti, ki čutijo enako v svojih srcih, pokazati tudi na zunaj.
To pa bomo pokazali na našem prosvetnem dnevu.
V strnjenih vrstah se bomo zbrali najprej okoli svojega Boga pri oltarju. On je tisti, ki blagoslavlja naše delo, On je tisti, ki plodi našo rast. Saj so resnične besede sv. pisma: „Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudi, ki jo gradi." Bog je tisti, ki nam daje moči za na-duljno delo. Okrepili se bomo. navdušili se bomo, ko bomo videli, da nus je veliko, da nam dela za našo krščansko duhovno kulturo niso mogle uničiti sile prošlih temnih dni, „Ma-ti. domovina, Bog,*' te besede je zapisal v svojem zadnjem delu slovenski pisatelj Ivan Cankar. Ljubezen do slovenske besede, ki nam jo je dala in nas naučila slovenska mati, ljubezen do domovine. Zavest, da smo in hočemo ostati zvesti Bogu in Cerkvi, to bo dajalo povdarka našemu prosvetnemu dnevu.
Zadnji svet Dekunijskega prosvetnega odbora pred prosvetnim dnem se vrši to nedeljo 27. juniju. Začetek ob 9. uri dopoldne v Ljudskem doma v Kranju. Prosimo, da se od vsakegu društva zanesljivo udeleži po en zastopnik, ker bomo dali zadnje potrebne informacije.
Kar ste pripravili za prosvetno in kulturno razstavo prinesiti s seboj ali na kak način takoj pošljite čg. kaplanu Jamniku v Škofiji, Ne pozabite dodati poleg krajevnih znamenitosti kako znamenito sliko vaše fare ali vasi ali kaj podobnega. Vse priložene predmete pa je treba natančno obrazložiti in opisati (mogoče po seznamu). Plakate razpošljemo v nekaj dneh. Prav tako tudi kokarde, ki bodo služile kot prireditveni znak. Program bo razviden na plakatih.
Med sv. mašo se bodo pele sledeče pesmi: Poj-te hribi. Kraljevo znamnje, Mogočno se vzdigni. Ti o Marija, Povsod Boga. Ponavljajte besedilo teh pesmi.
Skupni zbori zapojo popoldne na igrišču Jenkovo Molitev in Nedvedov Nazaj v planinski raj.
Dekanijski odbor.
»Slovenski narod" in kranjske volitve
Nepričakovana velika udeležba pri nedeljskih volitvah v Krunju ne du ..Slovenskemu narodu-4 mirno spati. Njegovi prijatelji v Kranju so se še v nedeljo dopoldne rotili, da udeležba volilcev ne bo dosegla 30°/o. Kakor poročamo na drugem mestu, so se mnogi užaljeni, na skrajni desnici in skrajni levici stoječi silno prizadevali, da bi prepričali vse volilce, da je kompromisna lista že izvoljena in da nikomur ni tre-bu iti na volišče. Kljub temu pu je bilo le 20 - 25% takih, ki so bili bolj iz komodnosti
kot iz nasprotstva nasedli tej agitaciji in ostali doma. Celo dva kandidata nista smatrala za potrebno, da se udeležita volitev. Ob izidu glasovanju pa ti protiagitatorji niso mogli skriti svojega presenečenja nad tolikim procentom udeležbe. Videli so, da so bili vsi njihovi lepaki in letuki, vsa njihova protiugitucija pred volitvami in nu dan volitev brez uspeha. Priznati bi bili moruli, da je od 75°/o volilcev, ki pridejo volit pri bojnih glusovunjih, volilo najmanj dve tretjine. Kakor so si pomagali z lažjo pri
jubilej društva sv. Jožefa v Tržiču
Nedeljske svečanosti so bile zopet nekaj za naše mesto. Pokazale so, da je katoliška zavest še vedno tisto, kar slovenski narod najmočnejše dviga, krepi. Toliko mladih fantov in deklet še zlepa ni pokazala nobena organizacija, kakor je to storilo prosvetno društvo sv. Jožefa v nedeljo. Vse se je razgibalo ter žarnih in svežih lic stopalo po mestu. Društveni člani, ki so slavili svojo Štiridesetletnico in godba, ki že deseto leto igra v ponos Tržiča. .
V soboto zvečer se je nabralo pred svečano okrašeno Skalo vse polno ljudi. Na terasi je igrala godba ter klicala ljudi v dvorano. Tu so pevci fino z občutkom zapeli tri pesmi. Oglasili so se fantje in v zborni deklamaciji povedali, da je njihov ideal biti in živeti katoliško. Zbrani bodo okoli svojih duhovnikov in voditeljev, še naprej zoreli in delali, da tržiška kultura ostane katoliška. Dekleta so tolmačila njihovo iu svojo voljo s simboličnimi vajama na himno slovenskih fantov, ki se prej dolgo ni smela slišati, pa jo sedaj tem raje imamo. Društveni predsednik je veleumno podal osnovne črte društvene zgodovine in očrtal pomen društva za Tržič. Veliko navdušenje je vzrastlo, ko je pozdravljal 7 navzočih jubilantov, ki so 40 let delali pri društvu. V znak hvaležnosti so prejeli jubilejne kolajne. Z aplavzom in vzkliki je pozdravila dvrana zastopnika fantov, ki ga je zagledala v novem kroju, ki ga pri nas še nikdo ni videl. Še bolj veseli so bili zborovalci njegovih navdušenih besed, ki so zvenele kot pe sem vstajenja po letih nasilnega mirovanja. Društvo, organizacijo so prisilili k molku, duha slovenskega fanta in njegovega ponosa ne in ga ne bodo!
Tudi godbeniki, ki so ta večer večkrat ubrali lepo melodijo, so se oglasili in svojim najbolj zaslužnim sodelavcem podali lepo diplomo častnega članstva in to čč. gg. dekanu Skerbcu Matiji kot ustanovitelju in konzultorju Zakrajšku V., kot svojemu voditelju in g. svetniku Vovku Antonu kot svojemu pokrovitelju. G. kapelnik Ahačič Rudolf je prejel v priznanje svojega dela lepo sliko Tržiča.
Večer je zaključil prizor iz Finžgarjeve „Naše krvi", da bi v naših dušah odmevalo, „da naša slovenska kri ni igrača". Kaj primerno je bilo, da je po teh besedah vsa dvorana zapela „Hej Slovenci". Z dobro voljo, da zvesti ostanemo slovenskemu narodu in odpadnikov med seboj ne trpimo, smo se razšli po domovih.
Nedelja, 20, junija nas je razočarala, a v nobeni drugi stvari kot le z vremenom, ki ga nam je vsiljevala v jutranjih urah. Dež na dež, ploha za ploho je prihojala. A že skoro splošno priznan pregovor, da kadar imajo v Tržiču svoj dan katoliška društva, da jih tudi Bog obdari z lepim vremenom. Tako se je zgodilo. Razočarani bolj kot so bili tisti, ki so nam želeli dežja. Oblaki so se razpodili, sonce nas je obsijalo. Nemoteno in lepo v redu se je razvil iz kolodvora sprevod proti mestu. Na postaji se je izvršila še kratka slovesnost: naš jubilant ob 40 letnici, ustanovitelj društva sv. Jožefa mili g. prost je dobil kolajno, lepo jubilejno, s skliko Skale. Dasi nismo v javnosti mnogo govorili o naših sluvnostih in tudi vabili ne, je bil sprevod veličasten. Nekuj tujih gostov je tudi prišlo, a kdor je gledal obraze natančno, je spoznal, da je največ tržiških lic. In teh obrazov se je marsikdo, ki ni iz priznanju svoje nemoči ta dan bežal iz Tržiča, ustiašil. Ali jih je toliko, so se spraševali ljudje. Du, toliko in še več, le žal, du mnogi niso imeli krojev. Točno ob 10. uri se je pričela pridiga mil. g. prosta, ljubljanskega generalnega škofovega vikarja. Pred nami Je
mil. g. ustanovitelj razvijal misli prav iz svojega srca. Živo nam je prikazal, kaj je bilo v dobi nemčurstva društvo sv. Jožefa, kaj je danes dolžan Tržič, ko to društvo skrbi za pravo ljudsko izobrazbo, vzgojo in veselje. Pri njegovi sv. maši za društvene člane je pel moški tržiški pevski zbor pod vodstvom spretnega organista g. M. Planinska. Po sv. daritvi je bila v cerkvi še libera za umrle člane društva sv. Jožefa. Ob 11. uri se je razvil na župnijskem dvorišču lep prosvetni tabor, ki ga je otvoril gospod predsednik Ahačič Anton. Pozdravil je navzočega bana g. dr. M. Natlačena. Odposlanih je bilo več pozdravov, tako knezu namestniku Pavlu na Brdo, notranjemu ministru dr. Korošcu, prevzvišenemu nadškofu dr. A. B. jegliču.
Dr. Franc Lukman, univerzitetni profesor iz Ljubljane, je v jedrnatem in globokem govoru ruzvijal lepe misli o socialnem in prosvetnem programu naših društev. G. J. Vider, upravitelj iz Ljubljane je nato v vznesenih besedah po-vdarii našo ljubezen do naše slovenske domovine Tudi g. župan Majeršič Janez je v imenu oblasti toplo pozdravil zborovalce.
Popoldan se je vršila po slovesnih večernicah zabavna prireditev v prostorih občinskega doma. Štirikrat smo morali prenašati vse iz dvorane pod prosto nebo in zopet nazaj. Še zadnje dneve nismo mogli radi neprestanega dežja nič napraviti. Čeprav ni bilo vse tako urejeno kot bi želeli, to naših ljudi ni nič motilo. Med resnimi pogovori iu veselo zabavo, med pesmijo in godbo je minil ta dan naše proslave.
Razstava je bila nekaj posebnega. Na velikih kartonih je bila v tisku podana zgodovina našega društva. Slike so označevale to in ono po sebnost iz našega kraja. Drugje so zopet visele diplome častnih članov, diplome naših fantov s telovadnih tekem. Na sredi pa je visel prepis akta, ki ga niso vsi mnogoštevilni obiskovalci prosvetne razstave videli, a tisti, ki so ga, so jim stopili v spominu pred oči dnevi preizkav in nasilja. Videli so v svojem umu može, ki so z veseljem „v letih strahote" 1932. in potem zvesto čuvali, da bi katoliška prosveta v Tržiču več ne delala. Tudi če je ta akt oznanjal, da je delo ustavljeno, naše krvi in ljubezni ne bodo nikoli ustavili, to je naš sklep za zdaj in za vedno.
Kakor znano gre največja zasluga za to lepo in zgodovinsko točno razstavo čg. Kraglu Viktorju in čg. svetniku Vovku Antonu. Obilen obisk naj bo obema gospodoma kot nagrada in priznanje. Za njun trud, ki je bil s tem združen: iskrena hvala I Delo, ki sta ga izvršila, bo Se poznejšim rodovom oznanjalo, da društvo v svojih 40- letih ni počivalo na nobenem polju. Naj tudi v bodoče ne. Zato naj ga vodi božji
GIBANJE KMEČKE ZVEZE V ŠKOFJELOŠKEM OKRAJU.
V nedeljo, dn« 27. juniji se vrši ustanovni občni zbor Okrajne kmečke zveze za škofjeloški okraj. Zato se prav vljudno vabijo vsi predsedniki in tajniki krajevnih kmečkih zvez, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, ki se vrši v prostorih g. Ziherla Matevža v Škofji Loki popoldne ob 1. uri. Vabljeni so tndi ostali, za predsednike in tajnike pa je udeležba obvezna.
STRAN 2
»GORENJEC«
Dobro je vedeti .
Prejeli sne sledeči dopis, s severne meje naše države.
Dne 11. V. je iašel v Slovencu karakterističen članek, v katerem se opisuje delovanje sokol-skega učitelja Ljubejo v Ljubljani. V tem članku se tudi nazorno kaže, kakšne nazore imajo takoivani napredni elementi o vzgoji naše mladine in o našem največjem zakladu o našem jeziku in o naii veri. Da je res naj navedem nekaj resnih dogodkov iz nedavne dobe.
Naprednjakarji so skušali v zadnjih dneh v svojem slovenskem jugofašističnem glasilu pri-kuzati slovenski in pošteni jugoslovanski javnosti dogodke s telovadbo v Ljubljani in Kranju kot izraz nekega protidržavnega mišljenja naše srednje šolske mladine. Tudi poštenega župnika na Javorju so poskusili pokazati kot moriica, samo zato, do bi pred vsem svetem oblatili katoliško cerkev in duhovščino. V svojem divjem besu so dne 14. V. 1957 pisaj*. v omenjenem glasilu, da so neke organizacije (seveda zopet katoliške) nastavljale sekiro na temelje naše države.
Ni še dolgo od tega, ko so v nekem mestu na Štajerskem delili ilegalne letake na katerih se dobesedno glasi: rObvežimo se, da bomo z vsemi silami uničevali vsako klerikalno, politično in cerkveno znamenje, ki ima namen kmeta uspavati in mu prikazati svet drugačen, kakršen je. Stopimo klerikalni bagaii na žulj in jo pokon-čajmo za večno. In v svoji peklenski hinavšči-ni le v svojih fašističnih glasilih zatrjujejo, da niso protiverski. Informiran sem, da so se raz-širjevalci teh skrajno ogabnih letakov že pokorili v sodnijskih zaporih.
Ni še dolgo od tega, ko je neki odličen napred-njokar rekel javno v gostilniškem lokalu, vpričo večje družbe, da on skrajno sovraži, kar je katoliškega in vse, kar je versko. Pripomnil je tudi, da je bila nekdanja paganska kultura boljša, kakor je sedanja katoliška.
1« vsega tega lahko pameten in pošteno misleč državljan spozna, da so ti prvoboritelji katoliški veri skrajno sovražni. Ako pa je res tako, potem ne sme imeti poštena slovenska javnost in slovenski starši zaprtih oči in prekrižanih rok, temveč se mora nujno podati na delo da reši, kar se da rešiti! Predvsem pa moramo priti na čisto in jasno kdo nam bo vzgajal našo mladino.
Apeliram na vso pošteno slovensko javnost, kakor tudi na merodajne činitelje, katerim je pri srcu vzgoja in bodočnost naših otrok in katerim je na tem, da naša bodoč* generacija še obdrži našo, skozi tisočletja očuvano kulturo, našo vero in naš jezik, da se temu besnemu po-tujčevanju naše mladine postavi po robu. V nasprotnem se bo v najkrajšem času pokazal sad njihovega satanskega udejstvovanja. Sovražnikom naše mladine in našega naroda gre v prvi vrsti za tem, da v narodu ubijejo ono, kar mu je najdražje, to je njegov etični čut in njegovo vero, z njim v zvezi seveda tudi njegov jezik, da porušijo cerkve, samostane in druge cerkvene ustanove na kar, bi brezdvomno zavladale razmere kakršne vladajo danes v Rusiji in Španiji.
Zato pozivam vso slovensko javnost k vztrajnemu in odločnemu boju. dokler ni prepozno.
-k -d
političnega pakta. Obetajo se nam namreč iste bonitete in isti kontingenti, kakor jih imata sedaj Avstrija in Madžarska. Po sklepu tega dogovora se pričakuje bolj živahno poslovanje ■ Italijo, posebno ker zadnje čase mi kupujemo več v Italiji kakor pa isti prodamo.
Vendar so se na podlagi dosedanjih nakupov Nemčije, Anglije, in Italije oddale vse stare zaloge lesa, katere so se nakopičile za časa sankcij t Italijo, in so prišle zopet v obrat polagoma vse žage, katerih pretežni del je bil preje v zastoju.
Vsled zopetnega obratovanja žag se je začel iskati stoječi les ter se je cena istemu znatno dvignila, kar popolnoma odgovarja tržnim cenam.
Opaža pa se, da se vsled zboljšanja cen stoječega lesa v letošnji seziji zelo mnogo seka. posebno pri nas na Gorenjskem tako, da se bo pričela delali velika škoda pri našem gozdnem gospodarstvu, ako bi to trajalo par let.
Gotovo je, da se prodaja les največ vsled nujne potrebe po denarju, da se zadosti plačilom prvih anuitet v kmečki zaščiti in po ker se je zboljšala cena. Nekateri se bojijo, da bi cena
v prihodnje zopet popustila, ker bo letošnje leto zelo velika produkcija rezanega lesa in pa ker se drobni les zelo mnogo izvaža v inozemstvo kot brusni les za papirnice. Papirnice so bile na svojih zalogah že popolnoma izčrpane vsled bivših sankcij.
Smatramo umestno, da opozorimo naše gozdne posestnike, naj nikar preveč ne forsirajo s prodajo stoječega lesa, ker se s preobilno ponudbo samo po sebi znižujejo cene in naj vsled tega prodajo lesa le kolikor jim je res nujna potreba ali kolikor je gozd res popolnoma doraščen.
Padec cen za enkrat ni v izgledu in tudi v prihodnjih letih ne, ker upamo, da se bode italijanski trg v bodoče popolnoma normaliziral in je sosednja Avstrija, ki je naš najbližji konkurent na italijanskem trgu in je za časa sankcij bila sama na italijanskem trgu. precej izčrpana.
Ruskega dumpinga se nam zaenkrat ni treba bali vsled prevelike oddaljenosti in so cene na italijanskem trgu še prenizke, da bi se jim izplačalo izvažati v Italijo svoj les.
Priporoča se torej previdnost pri prodaji gozdov in nujna skrb za gozdove in posaditev sadik.
Tedenske novice
Položaj na lesnem trgu
Vsled izboljšanja razmer naše države napram inozemstvu se počuti v splošno izboljšanje našega gospodarstva in boljša prodaja naših proizvodov v inozemstvo, od koder se pojavlja vedno več kupcev. V Sloveniji pride v poštev v prvi vrsti les in živina.
Za noš les sta bili v drugi polovici lanskega leta in v prvem četrtletju letošnjega leta najboljši kupec Nemčija in Anglija. V zadnjem času pa se opaža, da ponehava nemški nakup lesa pri nas, ker nemški trgovci ne dobijo dovoljenj od svoje vlade za plačilo blaga v inozemstvu, ali pa v zelo majhni meri in samo za gotove stvari.
Anglija se pojavlja kot močen kupec na našem trgu za večje kvantume. Z isto pa lahko napravi zaključke samo večja lesna industrija, ker ima Anglija specialna dimenzije pri rezanem lesu in raznovrstno dolžino. Temu mo-
rejo namreč zadostiti samo podjetja, katera posedujejo velike komplekse gozdov, ki si jih prosto razžagajo po potrebnih dimenzijah.
Najvažnejši kupec za naš les je pa le vedno Italija, ki je naši Gorenjski najbližji sosed in se je tudi takoj pojavila po prenehanju sankcij kot kupec našega lesa. Ker pa nimamo <še nove trgovinske pognjdbe, žal italijanske tvrdke ne morejo pri nas kupovati več lesa, kakor ga imajo dovoljenega po kontingentu. To pa je samo cca 20V« od prejšnjega nakupa pred nastopom sankcij. To velja za nakup lesa v kraljevino Italijo.
Nekaj več blaga smejo kupovati italijanske tvrdke za novo pridobljene italijanske kolonije.
Italijanske kakor tudi naše tvrdke z napetostjo pričakujejo nove trgovinske pogodbe, katera se nam obljublja na podlagi sklenjenega
KRANJ
Ker so se v Kranja vršile v nedeljo občinske volitve, je dobil neki kranjski gospod, ki se ravno nahaja v Ljubljani na orožnih vajah, dopust, da se more udeležiti volitev. Dotični je mamreč zahteval, da se ga na podlagi s 30 Zakona o občinah odpusti z orožnih vaj, do se more udeležiti občinskih volitev. Vsak bi seveda pričakoval, da se bo dotični volitev tudi udeležil, zgodilo se je pa ravno nasprotno. Bil je največji agitator, naj se volitev nihče ne udeleži. Zakaj je potem dobil dopust, zakaj je morale celo občina izdajali potrdila, če se ni hotel udeležiti volitev? Gotovo je po sredi zopet osebna užaljenost!
Semenj. Opozarjamo vse. zlasti okoličane, da se dne 28. t. m. v ponedeljek vrši v Kranju običajen tržni dan.
Zopet prometna nesreča. V nedeljo 20. t. m. je vozil po Jezerski cesti neki primorski Slovenec na svojem motorju. Bil je namreč nekje na Koroškem in se je vračal domov v Italijo. Ko je z zmerno brzino privozil na ovinek pred Majdi-čevo cesto na križišču Jezerske in Kokriške ceste, ga je naenkrat podrl poliovorni avto, ki
prevaža hrano na Brdo. Ta je namreč prihitel z veliko brzino ter se je z vso močjo zaletel v motociklista, ki je zadobil precej hudih poškodb. Motor je seveda popolnoma zbit. Zdravnik je takoj odredil prevoz ponesrečenca v bolnico.
Očividci trdijo, da je za to nesrečo kriv samo šofer poltovornega avtomobila, ki se niti malo ni pridrževol predpisov o hitrosti. Sploh pa je dotični šofer znan po svoji brezobzirni vožnji, soj je neštetokrat ogrožal življenje pasantov.
Upamo, du bodo oblasti tudi tega znale prisiliti na spoštovanje predpisov, ker prav gotovo misli do za njega ne veljajo nobeni predpisi.
Cojzova cesta v Kranju je zopet postala za nekatere v lepem vremenu torišče za akrobacije na kolesih in motorjih. S svojo brezobzirno vožnjo ne samo da sebe izpostavljajo nevarnosti temveč tudi resno ogrožajo prebivalce teh ulic. Čeprav je vsak promet po tej cesti prepovedan, se tega prav noben ne drži. Tako je v sredo zvečer neki motorist, čigar motor je nosil št. 3 A 2, vozil s tako hitrostjo da skoraj ni podrl pred hišo stoječo družbo.
Res je že skrajni čas, da oblasti napravijo
Skerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
20. marca mi je poslal dr. Simončič, ki je bil med mojo odsotnostjo župni upravitelj v Kranju, nalašč tako napravljeno omaro, da je lahko služila ket oltar in shramba za masno opravo. Na vzhodni strani naše celice med dva okna smo postavili naš oltarni nastavek iz platna, ki ga je pomenljivo naslikal naš Jernej. Spodaj je bilo naslikano železno omrežje ječe z imeni vseh slovenskih jetnikov, nad železno mrežo, iz katere je sijala zarja svobode, je bila naslikana slovenska trobojnica. V sredini slike kelih s sv. hostijo in na vsaki strani slovenska srca v rdeči barvi. Kar lepo ozadje je bilo. V sredino ozadja smo pritrdili moj novomašniški križ, pa je bil naš oltar kar lepo urejen, da so ga vsi občudovali. Na oltarju smo imeli vedno sveže cvetlice, s katerimi so nas zalagali naši prijatelji v Sremski Mitrovici. Prav mnogo cvetja je kasneje prejemal dr. Maček, ki je vedno vse šopke takoj prinesel na naš oltar. Z našim oltarjem je dobila naša celica kar svečano lice.
Ob delavnikih so se udeleževali sv. maše vsi Slovenci, pa tudi nekaj drugih tovarišev, ob nedeljah pa je prihajala skoro vsa naša družina v Kustodiji k službi božji. Dočim je prevzel službo organista v naši fari Vombergar, sla Loboda in (¡rile vršila nekako službo cerkovnika. Ob nedeljah sta naše dve polomljeni klopi postavil« pred oltnr in jih lepo pogrnila z našimi odejami, da so odličnejši gostje sedeli na pogrnjenih klopeh, kakor ob slovesnih sv. mašah ob državnih praznikih. V prvo klop kot odličnjnki so se vedno vsedli: dr. Ivan Pernar, Brodar in kasneje vedno tudi dr. Vladimir
Maček, ki je redno prihajal oh praznikih k službi božji.
Naši fantje so se v Kustodiji res prav lepo obnašali. Mnogo jih je večkrat prejemalo sv. obhajilo, vsak večer smo skupno molili sv. rožni venec, dokler smo bili v celici sami Slovenci. Tudi to moram omeniti, da sem tudi kasneje, ko so prišli v našo sobo tudi pravoslavni tovariši, še vedno lahko nemoteno opravljal svoj brevir in vsak dan maševal. Čeprav ta ali oni sam ni imel nobene vere, pa so bili vedno tako taktni in uslužni, da so mi v celici nudili priliko, da sem mogel vedno opravljati sv. mašo. Kakor sem že prej omenil, je bila to zame največja sreča, da sem ves čas svoje enoletne ječe mogel z malimi izjemami vsak dan maševati. Pa tudi drugim tovarišem je bilo to v veliko uteho.
Velika noč v Kustodiji.
Sremska pomlad je v najlepšem cvetju. Na našem jetniškem vrtu so že vsa drevesa razcvetena. Nam pa postajajo duše nekam tihe in otožne... Velika noč se bliža. Vsak misli na dom, kako bodo doma praznovali velikonočne praznike brez nas ...
Velika noč doma. slovenska velika noč, kako si !ejm! Še nikdar si mi nisi zdela v življenju tako krasna, kakor sedaj, ko te od daleč pričakujem v tujini... Kako jo bomo praznovali mi slovenski robijaši. ..separatisti in anacionalni elementi", kakor so nas ožigosali ...?
2. aprila — tiha nedelja. Pri sv. maši sem tovarišem pridigal o žalostnem delu sv. rožnega venca, posebno o skrivnosti: „ki je za nas krvavi pot potil". Premišljevanja o Gospodovem trpljenju so za nas zelo hvaležen predmet. Med sv. mašo je naš prijatelj i/. Bosne, ahsolvirani agronom Pero Ba-kovič. pel zelo lepo pesem o Žalostni Mnjki Božji.
4. aprila smo imeli Slovenci sv. spoved. V ječo nas je prišel spovedovat g. župnik, dekan in mon-signor Rački. Drugi dan so bili vsi Slovenci pri sv. obhajilu.
8. aprila so opravili sv. spoved naši tovariši Hrvatje, ki jih je na to pripravil dr. Ivan Pernar, advokat iz Zagreba in podpredsednik H. S. S.
9. aprila — cvetna nedelja. Sv. maša ob 8. uri. Med sv. mašo sta prav ganljivo pela duet naš „or-ganist" Jernej Vombergar in Loboda. Pela sta slovenske žalostinke. Med sv. mašo so prejeli Hrvatje sv. obhajilo, na čelu njim dr. Pernar, pa tudi naši možje in fantje so si po večini tudi še ta dan okrepčali svoje duše s Kruhom življenja. Stari ka-petan Soglian, ki je že peto leto v naši ječi, je bil ves ginjen, da je mogel po tolikem času zopet prejeti sv. zakramente ... Bilo je velikonočno sv. obhajilo, kakor so bila nekdaj v katakombah ... Tiho, ganljivo, prisrčno!
14. aprila — veliki petek. Za nas pa ta dan ni bil praznik žalosti, ampak dan veselja. Iz Tržiča nas je obiskal Janez Majeršič in prinesel poln jer-bas samih tržiških dobrot. Da bi nam olajšali tuž-no praznovanje velikonočnih praznikov, so dobri I ržičani napravili popoln „žegen", kakor ga napravijo v vsaki verni slovenski hiši. Poslali so v novem jerbasu vse, kar prinese Gorenjka veliko soboto k „žegnu". Ves jerbas je bil lepo okrašen, pre-grnjen z lepim prtom, ves v „ma.šnah". v jerbasu pa same dobrote tega sveta: lepo pisani pirhi, kolač, šunka, hren, kropilček in telo blagoslovljeno vodo so nam poslali. Poleg teh dobrot za želodec pa so priložili tudi domačega cvetja s tržiških vrtov in pa krasen šop zelenega rododendrona izpod Košute...
»GORENJEC« ~
enkrat za vrrlej red v prometu, da se ne bodo ■videle ravno v času tujskega prometa v Kranju slike, ko se nekateri producirajo po mestu na svojih motorjih. Ne samo dva vozača na motorju brez prikolice, trije;, celo štirje na enem motorja vozijo po trgu skozi gružo pasantov ob večernih urah. Tako je zadnjič sin nekega tovarnarja divjal z motor jem po mestu, pa ni svojega vozila niti zajahal, temveč sedel samo po strani na njem. Do kakšnih nesreč lahko pride na ta način, je popolnoma jasno. V Ljubljani se kaj takega ne vidi!
Poselska zveza v Kranju ima namen nuditi svojim članicam čim več strokovne izobrazbe. Zato redno vsako leto prireja kuhinjske tečaje, katere vodijo č. sestre v Marijanišču. Ta namen, ki je takorekoč nujna potreba, da se dekleta naučijo znanja v kuhinjski stroki, hoče poselska zveza tudi v letošnjem letu izvesti. Zato prosimo dekleta, da se točno in redno udeležujejo tečaja. S tem si boste pridobile strokovnega znanja, katerega potrebuje sleherno dekle, če hoče s svojo zmožnostjo v službi pridobiti zaupanje svojih gospodarjv.
Poselska zveza tudi prosi vse kranjske gospe, da svoje služkinje puste, da se takih tečajev udeležujejo. Zato jim bo Poselska zveza hvaležna, kakor tudi dekleta, ker bodo s tem dobila možnost, da si izpopolnijo svoje strokovno znanje.
Gotove govorice, da dekleta take tečaje izrabljajo v druge namene so popolnoma neosno-vane. Pripomnimo pa, da je Poselska zveza strokovna organizacija v kateri naj dekleta gojijo svojo stanovsko zavest. Zato je pa nujna potrebna izobrazba, katero jim organizacija nudi na vseh poljih. Bodite previdni, komu poverite svoje stvari! Gospa N. N. je dala na kolodvoru nekemu popolnoma tujemu človeku v varstvo svoj kov-čeg, ker je hotela pred odhodom vlaka kupiti še neke stvari. Ko se je zopet vrnila, ni našla ne kovčega ne človeka. Njena prijateljica se je v razgovoru z neko gospo v špecerijski trgovini zelo razburjala radi te neprevidnosti, kako se more povsem tujemu človeku zaupati kovčeg. Zares škoda za lepo perilo, ki se je nahajalo v kovčegu. Pri tem se spomni, da rabi milo za pranje perila. Na vprašanje trgovca, kakšno milo želi, je odgovorila — vseeno. Nato se oglasi gospa, s katero se je poprej pogovarjala: „Zdi se mi, da ste Vi ravno tako neprevidni kakor ona gospa na kolodvoru! Svoje perilo, ki je gotovo več vredno kakor je bilo ono v kovčegu, hočete poveriti kakršnemukoli milu. Bodite previdni pa vzemite za pranje milo, katerega ime jamči za dobro kakovost, to pa je izborno Schichtovo milo Jelen, ker imate v tem slučajn gotovost, da ste kupili najboljše jedrnato, milo, katero obstoja.
Tekma v Belgradn. Kdor resno želi v jeseni na strelsko državno tekmovanje in svečanosti 50 letnice strelske zveze v Belgrad. katerega se bodo udeležili tudi čehoslovaški in ostali slovanski strelci, naj takoj pristopi kot član k strelski družini. Pravico do vseh ugodnosti pri potovanju v Belgrad. popust ali celo do brezplačne municije i. dr. bodo imeli le oni, ki bodo dokazali, da so člani strelskih družin in da so vsaj petkrat vežbali na družinskih streliščih s puškami, ki jih imajo strelske družine. Tudi k jesenskim tekmam tukajšnje družine ne bo pri-puščen nihče, ako ne bo dokazal z legitimacijo, da je član strelske družine.
Vsled naloga sreskega načelstva občina v Kraju ponovno razglaša, da je vsak posestnik po zakonu dolžan zatirati škodljive rastline, posebno vse vrste osata, škrobotec ali lošec njivski čr-nicev, deteljni pojalnik itd.
Posestniki polja se ponovno opozarjajo, sicer se bo proti malomarnim po zakonu z vso strogostjo postopalo.
Davčna uprava v Kranjn razglaša, da se vrši glavno čiščenje njenih uradnih prostorov v času od 27. do 29. junija t. L vsled česar se bo moralo omejiti v teh dneh vse uradno poslovanje na najnujnejše slučaje.
Da si prihranijo pota in s tem zvezane stroške obvešča o prednjem davkoplačevalce z vabilom, da to vpoštevajo ter v navedenih dneh ne prihajajo (razen v najnujnejših slučajih) k davčni upravi marveč opravijo svoje eventuelne posle, vplačila davščin, prijavljanje pogodb, razne informacije itd. itd. v dneh pred 27. ali pa po 29. juniju, t. i.
Za ustanovitev zadružne industrije v Kranju. ..Obrtnik" poroča: ..Pred nekaj časom se je vršil v Kranju sestanek po iniciativi g. dekana M. Škerbca, ki je tudi podal načelne smernice za osamosvojitev tekstilne industrije na zadružni podlagi tuko. da bi bil naš slovenski mali človek sam solastnik tekstilne industrije. Številna udeležba in navzočnost je pokazulu pripravljenost za tako stvar, kar se ho pod vodstvom iniciatorja gotovo tudi izvršilo, ker je že dokazal z ustanovami nu zadružni podlagi lepe uspehe. Pozdravljamo tuko zamisel ter potrdarjamo da se v pravem pojmovanju zadru-gaffltva in z nesebičnim delom, delati zu skupnost mogoč uspeh tudi v najtežjih časih, todu pod pogojeni discipline, ki je glavni predpogoj pri zadrugah zu uspehe."
S svoje struni moremo samo povdariti, da je misel zu ustanovitev zadružne industrije našla zelo veliko razumevanja pri vseh slojih, posebno pri delavskem.
STRAN 3
f Marija Chrobath. V sredo popoldne je ob pol 2. v 68. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Chrobath, roj. Polak, vdova po nedavno umrlem veletrgovcu. Pokojna je bila zelo priljubljena med kranjskimi meščani. Naj ji sveti večna luč! žalujočim naše iskreno sožalje!
Upokojen je bil z odlokom prosvetnega ministra g. Roje Andrej učitelj v Kranju.
Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil dne 22. t. m. promoviran v Zagrebu g. Karel Bernik. Čestitamo!
Velika gasilska
v Naklem, na dan sv. Petra in Pavla
PREDOSLjE
Za avtobusni izlet na Sv. Goro, Gorico in Trst je še nekaj mest praznih. Odhod iz Kranja v ponedeljek ob pol 12. uri dopoldne, prihod nazaj v torek ob 9 uri zvečer. Prijaviti se je pri Stanku Umniku, Predoslje, najkasneje do nedelje zvečer.
SV. JANEZ OB BOHINJSKEM JEZERU
Sirarska zadruga v Stari Fužini, bo dne 27.
1. m. (na Kresno nedeljo) odprla in blagoslovila novo zgrajeni paviljon za prodajo mlečnih izdelkov pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Otvoritev in blagoslovitev bo na označeni dan ob 11. uri dopoldne po sv. maši, katera se vrši v cerkvici sv. Janeza.
STARA LOKA
V nedeljo 27. t. m. se vrši v Stari Loki lepa slavnost združena z otvoritvijo novega Prosvetnega doma. Prijateljsko so vabljena vsa dru-
Za višji tečajni izpit (maturo) se je na kranjski gimnaziji letos javilo 23 osmošolcev. Dva (privatista) sta padla za eno leto pri pismenih nalogah, pet jih dela popravni izpit v avgustu, zrelostno izpričevalo pa so prejšnji teden dobili sledeči: Tribušon Tone (odličen in oproščen ustnega izpita), Savnik Slavko, Šiška Jelka, Češenj Marko, Bergant Valentin, Kern Franc, Lovšin Anton, Jan Jože, Hribar Mirko, Šuštarsič-Pfeifer Jelka (privatistka), Ekar Milan, Dolenc Marjan, šmitek Anton, Rosenstein Karel, Papler Slavko in Pogačnik Vid.
STRA2IŠČE
..Dol s Korošcem"! V poznih večernih urah so ljudje, ki se vzgajajo v „viteških vrstah" na zelo neokusen način kazali svojo »plemenitost", in svoje notranje razpoloženje. Ko so šli mimo Šmartinskega doma so na vso moč vpili „Dol s Korošcem" in peli prostaške pesmi. S tem so sami sebi dali prav slabo spričevalo. Ti vitezi, ki se vzgajajo v znanem društvu so pokazali, v kakšni smeri gre njihova vzgoja in kakšnega duha so prepojena člani organizacije, ki je ..nepolitična in nadstrankarska".
OREHEK
Ta prijetna vasica na desnem bregu Save je zvezana s telefonom od dne 17. junija 1937, ki ga ima v svoji trgovini g. Hvasti France, trgovec ravnotam. Ker poznamo dobrodušno prijaznost g. Hvastija vemo, da bo od tega v slučaju nujnosti imel gotovo korist marsikdo, ki potrebuje nujne pomoči bodisi pri ljudeh ali živini in drugače.
BESNICA
Z dovoljenjem kmetijskega ministrstva priredi Prosvetno društvo nepreklicno v nedeljo dne 4. julija 1937 ob 3. uri popoldne pri g. Knific Jožefu v Zg. Besnici veliko dobrodelno loterijo, katere žrebanje se vrši pod oblastnim nadzor-stoin. Izžrebane številke bodo objavljene v Gorenjcu. Slovencu in Domoljubu.
Dobitki, ki ne bodo dvignjeni v enem mesecu zupadejo v korist Prosvetnega doma v Besnici.
Po žrebanju bo velika vrtna veselica, združena s petjem, godbo, prosto zabavo ter kegljanjem na dobitke.
Dobitki so razstavljeni pri g. Knificu v Zg. Besnici in si jih lahko vsak čas ogledate. Isto tam se dobijo tudi še srečke.
Na to našo prireditev vljudno vabimo tudi vsa sosedna dobrodelna društva.
TRŽIČ
Smrtna nesreča šolarja. Kot drugje po Sloveniji smo tudi pri nas proslavili praznik sv. Alojzija s sv. mašo. Nekateri otroci iz Sv. Ane med njimi tudi 12. letni Ignacij Sujovic, je slonel ob ograji nasproti cerkve. Ni opazil, kako prihaja izza cerkve voz, še manj, kako nerodno zavija okoli ograje. Pri tem so ga hlodi pritisnili ter mu zmečkali drobovje. Omahnil je še preko ceste, kjer se je ob kaplaniji zrušil. Poklicani zdravnik je ugotovil močno notranje krvaljenje, g. kaplan Zaletel V. ga je v svoji sobi, kamor so gu prenesli, še mazilil s sv. oljem kjer je nato izdihni). V torek popoldne so ga slovesno pokopali ob lepi udeležbi šolarjev iz Sv. Ane in Tržiča. Za slovo so mu pod vodstvom g. upravitelja R. Paternosta zapeli prisrčno žalostinko. Naj v miru počiva!
Iz te nesreče se učimo, da bo trebe na vsak način popraviti cesto, da ne bo več takih in podobnih nesreč.
Predilnica je tr/iški občini igrališče ob Bistrici pri sokolnici odstopila za priznavulnino 10 Din letno. Gotovo bo tu gesta predilnice našemu športu, ko se vedno bori zu prostor mnogo koristila.
■
na gasilski tomboli v Naklem dne 29. junija 1937 (sv. Peter in Pavel)
Na jezerskem je umrl v sredo 23. t. m. zjutraj upokojeni župnik g. Janez Druneckv. Pokojni se je rodil dne 7. aprila 1867. v Svet-cah na Češkem in je ravno pred dvema mesecema dopolnil 70. leto. Kot duhovnik krške škofije je bil posvečen v mašnika 19. julija 1892. v Celovcu. Cel čas je služboval med našimi brati na Koroškem. Bil je kaplan in provizor v Črni, Požarni«, Libeličah, Bilčovsu, Sv. Jedarti pri Volšpergu in v Medgorju. Pozneje je prišel za župnika v Podgorje v Rožu, kjer je služboval 24 let. Po svetovni vojni je prišel 1. 1920. kot begunec na Bled, od koder se je preselil v Begunje pri Radovljici, kjer je brezplačno opravljal dve leti kaplansko službo. Na Jezersko je prišel 1. 1923, kjer je bil najprej župni upravitelj, pozneje pa župnik. Ko je bil. 1. 1931. upokojen, se je preselil od Sv. Ožbolta k Sv. Andreju na Ravnem. Naj mu sveti večna luči
štva. kakor tudi vsak posameznik, da zopet v skupnem  nastopu   damo  povdarka gorenjski skupnosti in medsebojni povezanosti. Program je sledeči:
V soboto na predvečer blagoslovitve bodo člani in članice uprizorili ob 9. uri lepo pravljično igro izpod Triglava: ..Rojenice". V nedeljo zjutraj ob 8. uri bo zbirališče pri gostilni Igo Guzelj (Balant) v Škofji Loki. Tam naj se zberejo narodne noše, kolesarji, člani posameznih društev — če mogoče s prapori —, vsak udeleženec pa naj ima rdeč nagelj z državno ali slovensko trobojnico. Ob pol 9. uri se razvije sprevod do dekanijske cerkve, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem, vsem pa bo igrala godba „Lubnik". Po sv. maši gre sprevod v novi „9tarološki dom", kjer bo sprejem in pozdrav gostov. Nato bo blagoslovitev, ki jo izvrši proč. g. kanonik Matija Mrak. Sledi še slavnostni govor preč. g. Viktorijana Demšarja, petje, in godba.
Opoldanski odmor bo trajal do 2. ure popoldne, ko bodo v cerkvi pete litanije, ob 3. uri pa se prične slavnostna akademija. Spored je pestro sestavljen: Nastopajo otroci, mladenke, telovadna vrsta fantov in deklet v lepih narodnih nošah, pevski zbor —- ki šteje 60 pevcev — pa bo poleg drugih pesmi zapel prelepo balado -Knezov zet". G. dr. Zdravko Kalan bo govoril o ..Temeljih kat. slov. prosvete." Akademija bo zaključena z živo sliko in godbo: _Hej Slovenci".
Po predstavi bo vrtna zabava. Za kosilo, pijačo in jestvine bo dobro preskrbljeno. Za informacije se obračajte na reditelje. Prostor za vozove, konje, kolesa itd. bo na razpolago. Vstopnice si po možnosti že preje rezervirajte.
V soboto zvečer bodo kresovi še enkrat vabili k veliki udeležbi.
ŠKOFJA LOKA
Besede in dejanja. Pred seboj imamo ..Domovino", iz katere posnemamo nekaj besed iz govora g. Petra Zivkoviča, ki ga je imel 6. junija 1937. ob priliki banoviuske konference JNS. v ljubljanski -Kazini", Med drugim je dejal: ..Biti v službi naroda, boriti se za njegov in domovine napredek, ne more biti monopol nobene stranke, nobene skupine in nobenega poedin-ca, pa naj si je na vladi ali ne. Vdano služiti najvišjim koristim naroda in države ni samo pravica vsakega državljana, marveč tudi njegova dolžnost." In ing. Daka Popovič., „... da je JNS ne samo po svojem programu in svojih pravilih marveč tudi po vsem svojem delu in duhu. resnično demokratična stranka." Tako gospodje!
Zivkovičevih besed, ki mu jih je napisal Ba-njanim, ne bomo razčlenjevali, ker vsak otrok ve. kako se je po njih ravnal, ko je bil »firer*.
Kako je pa JNS demokratična pa malo ugotovimo samo »o dogodkih v našem mestu za časa njene demokratične vlade!
Shod 1. novembru 1931. na glavnem trgu je JNS prepovedala, ljudi pregnula s pomočjo kopit in sabelj. Dr. Natlačen, ki je rekel skozi (ikno župnišča ..Mi ne gremo", namreč na volišče se je komaj rešil. JNS-arji so pretepli neko žensko itd. Gospod Lovro Planinu pa je bil kuz-novan z 8 dni zapora in 1000.— Din denarne kazni. Demokracija, kuj?
8. novembru 1931. sta bili obe ječi na Mestnem trgu nabito polni funtov in mož, ki so jih
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
B, Rangus
enilet
i
□
Vpogled
neobvezen
Uro, zlatnina, srobrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
•a
denuncirali razni JNS smrkavci. Videl sem, kako je policaj zaprl 70 let starega moža iz VeStra, ker ga je s prstom pokazal neki lb letni študente k češ. „tale je v četrtek tudi agitirall1* 25. marca 1932. so bili vsi občinski odborniki, ki niso volili Zivkoviča razrešeni.
Ob proslavi 10 letnice vladanja kralja Aleksandra I. in 35 letnice društva je bila vsa proslava, razen sv. maše na glavnem trgu prepovedana. Organizatorji so imeli silne sitnosti. Kljub prepovedi v zadnjem trenutku, pa je proslava potekla tako, da je bil njen cilj dosežen.
Kmalu na to je bil prepovedan društveni zvočni kino, isti dan je za posmeh iz sokolskega doma skoro celi dan igral nov kino zvočnik sokolskega kina, ko je bil preje nem. Ker je postal zvoen- je moral preje utihniti naš kino.
gasilcev v Naklo, na praznik sv. Petra in Pavla (29. junij).
Pozimi januarja 1933. so na smučanju na Ja-lovci aretirali naše dijake Okorna Ivan, Kobav Jožeta, Hafner Andreja in Oman Tineta ter jih prignali v škofjeloške zapore, češ, da so metali letake, znane „punktacije". Bili so zaprti 4 dni.
Tudi nam so zaprli društveni dom. Nabrali smo okoli 1200 podpisov na pritožbo, toda nič ni pomagalo.
Navedli smo malo primerov. Imamo jih pa v zalogi še na ducate. In to samo v mestu ne glede na okolico.
Ali se dejanja strinjajo z besedami?
Ali se je našim nacionalistom le las skrivil pod Korošcem?
Zivkovič je lahko svobodno govoril, a Korošec 1. novembra 1931 še v Loko ni smel.
Katera stranka je torej demokratična JNS ali JRZ? Ljudstvo, ti sodi in razsodi!
Preganjani bi bili radi! Tudi za Loške JNS-orje zverinski umor Dolinarja ni bil prijeten. Zato so hitro zagrabili za navodila centrale, ki jim je ukazala, da naj sami uničijo kako lastnino sokola, nato pa naj kriče na vse grlo »Glejte jih klerikalce"! Pa so se zbrali .sivolasi borci* in premišljevali, kaj bi „frderbali" in kdo bo tako junaški, da bi izvršil tako slavna dejanja. Pa so jo pogruntali: pred igriščem Sokola stoji kakih 6 metrov visok steber, na sredi stebra sokol. Ta steber podreti ali pognati v zrak, to bi bilo nekaj, škode bi ne bilo velike, uspeli pa bi bil tu! Sedaj pa še kdo bi to naredil! Pa so tudi tega našli. Poklicali so ga, mu povedali kako in kaj, mu malo -pomazali" in čakali srečne ure, ko bodo smeli zopet malo porogoviliti po mestu. Pa gospod ni molčal, povedal je načrt klerikalcem, mazanje spravil, steber pa do te ure še stoji: pa bo najbrže še stal!
Mi pa vemo, da se Dolinarjeve krvi ne da oprati z ničvrednim stebrom! Opral jo bo narod sam!
Lokomobila mn je odtrgala nogo. Na Šemicovi žagi v Bodovljah je bil zaposlen Hafner Janez pri lokomobili. Pri devanju jermena na kolo, ga je prejšnjo sredo jermen zgrabil tako nesrečno, da mu je potem lokomobila odtrgala levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico.
Kožo mu je posnelo iz roke. Prejšnjo sredo se je zgodila v predilnici „Intex" težka nesreča. V tovarni zaposlenega Šink Lovrenca iz Puštdla je stroj tako nesrečno zgrabil, da mu je na eni roki kožo kar posnel. Delavca so takoj, vsled strašne krvavitve z avtomobilom prepeljali v Škofjo Loko k dr. Hubadu. tu pa ga je takoj napotil v ljubljansko bolnišnico, kamor ga je tudi sam spremljal.
Vlom. V noči od prejšnjega torka na sredo je bilo vlomljeno v trgovino Franca Šilarja, Novo predmestje 11. Vlomilci so odpeljali vso zalogo usnju, nekaj srajc, blugu. eno kolo itd., tako da trpi lastnik do 50.000 — Din škode. Najbolj čudno je, da pes. ki je bil v veži in je zelo hud, ni niti zalajal, ko so vlomilci z vitrihoni odklepali vrata. Orožniki jih pridno zasledujejo.
39
STRAN 4
»GORENJEC«
Tetvina. Prejšnji četrtek je bilo iz avle ljudske šoie ukradeno kolo čg. kaplanu Babniku ter le nekemu učencu.
Okolica iu mesto sta postala res pozorišče raznih pustolovščin. Treba je hitre in energične pomoči, da ljudstvo ne bo trpelo od večjih tatvin.
Zaplemba saharina. Pri vulgo »M", pri Sv. Duhu so državni organi pretekli teden zaplenili okoli 16 kg. saharina, s katerim je imenovani trgoval na debelo in drobno. Dobival ga je baje iz Italije od tihotapcev. Več oseb so zaprli, vendar so že sedaj na svobodi.
Javno vprašanje. V podjetju znanega »državotvornega in nacionalnega" podjetnika, ki je do sedaj vedno in vsepovsod ob vsaki priliki pov-darjal svoj veliki smise! za državo in njene zakone, vlada zelo čuden red. Zvedeli smo namreč, da dotični g. „firer" menda sploh nima pojma o zakonu o zaščiti delavcev. On kot oseba, ki kaže svoj „socialni" čut >ri mizi in »zeleni bratovščini", prav gotovo d >i v podjetju zaposleval žensk pri nočnem uelu, če bi znal predpis zakona o zaščiti delavcev, ki prepoveduje nočno delo za ženske in mladostne delavce.
Ker pa pozna zakon o zaščiti delavcev tudi izjeme ▼ takih slučajih, ki pa se morajo tekom 24 ur javiti pristojni inšpekciji dela, javno vprašamo merodejno oblast, kakšen vzrok je podjetje navedlo za to. Ni nam namreč znano, da bi ministrstvo za socialno politiko izdalo odločbo, da višji državni interesi zahtevajo zaposlitev delavk za nočno delo.
Nadejamo se, da bodo merodajne oblasti anale g. »državotvorca1* naučiti spoštovanja zakonov.
Berite in širite
»Gorenjca"
Iz pisarne Kmečke zveze '
TABORI.
Vse odbore Krajevnih kmečkih zvez in okrajne odbore prosimo, da nam čimpreje sporočijo termin taborov, da moremo razvrstiti predavatelje. Do sedaj je prijavljenih že 10 taborov. Tudi program prosimo, da moremo dati še potrebna navodila. 2e enkrat določene termine naj se nikar ne prestavlja, ker sicer ne bo mogoče vsem ustreči.
SEZNAM ČLANOV.
V zadnji okrožnici vsem Krajevnim kmečkim zvezam smo točno povedali, da jih nujno potrebujemo. Vemo, da je mnogo dela na polju, a kljub temu se da narediti tudi to. Vsaj do srede julija moramo imeti vse sezname, ker se bo delo drugače zavleklo.
ČLANARINA.
S kocem mesecu poteče rede, ki smo ga postavili za plačilo prve polovice članarine, ki jo pluča;o krujevne ediniee glavnemu odboru. Mnogo odborov num je še ui poslalo. Prosimo, du pohitite z nabiranjem odnosno s pošiljatvijo glavnemu odboru pripadajočega zneska.
G ospodars t v o
JAVNA DELA V KRANJSKEM OKRAJU.
Javna dela, ki se bodo izvršila v letu 1937-38 odnosno dokončala v tej dobi, so v kranjskem okraju sledeča:
Iz banovinskega fonda za javna dela: Modernizacija bnnovinske ceste pri Brdu Din 100.000.—. Vodovod Kranj-Preddvor Din 55.000.-. Vodovod Kovor-Podbrezje Din 50.000.—. Nadaljevanje vodovoda v Cerkljah Din 80.000.—. Ureditev hudournikov na Jezerskem Din 50.000. Vsega Din 355.000.-. Iz banovinskega bednostnega fonda: Zgradba železniškega nadvoza pri vasi Okroglo Din 10.000.—. Razširitev ceste Smlednik-St. Vid Din 60.009.— Gradnja občinske ceste Besni-ca-Nemilje-Podblica Din 10.000.—. Vodovod Štefana gora Din 20,000—, Zavarovalna dela na Tržiški Bistrici Din 40,000.—. Vsega Din 140.000.
Skupaj se bo izvršilo javnih del v kranjskem okraju za Din 475.000.— iz prej omenjenih fondov. —
Kmetijstvo
SRESKI KMETIJSKI ODBOR V KRANJU
razgluša. da bo redil najlepšega mrjasca Gorenjske črnopuKnste pusme posestnik Primožič
Mihu, Žeje štev. 4 obč. Naklo samo še do konca tega tedna.
Radi nevarnosti plemeujeuja v sorodstvu ni več mogoče rediti mrjasca v domači občini. Drugim živinorejsko vnetim občinam in živinorejskim zadrugam se vendar priporoča, da skušajo nabaviti za starejše pleni, svinje tega m-jasca, ki zaplojuje krasne mladiče. Mrjasca, ki je sedaj star 2 leti in tehta 280 kg, ceni posestnik z Din 8.— za kg.
S prispevkom kake občine ali /iT. zadruge bi bil eventuelno še omogočen nakup plemenjaka, katerega bi se na ta način rešilo predčasne izločitve od plemenjenja.
JEZERSKO, NEKOČ DOMOVINA NAJSLOVI-TEJŠE OVČJEREJE V SR. EVROPI.
Mlajši svet pozna danes Jezersko samo kot slikovito, veličastno — romantično, visoko — planinsko dolino, obdano od tihih stoletnih smrekovih gozdov in okrašeno ter zastraženo od mogočnih gorskih velikanov ter sivobelih čeri. Pobožen mir in nekakšna sproščenost od vseh skrbi, katere te sicer zasledujejo na vsak korak v življenju, te zajame, ko potuješ, samotni popotnik ali letoviščar, po tej dolini.
Privatni iniciativi in nekoliko tudi prizadevanju izredno razgibanega in podjetnega g. župnika Gostiše, je v novejšem času pripisovati, da pridobiva Jezersko, ta skrit planinski biser kot letoviški kraj vedno več veljave.
Dobro pozna Jezersko tudi lesna trgovina, katera zahteva in vedno plačuje nekoliko dražje les. posebno trdno macesnovo blago, katero prihaja iz Jezerskih planin.
In, ko sem pred tedni vprašal v Kranju tovariša, o čem naj bo kmetijsko predavanje na Jezerskem, je tovariš — poznavalec razmer, kratko odvrnil: O lesu govori!
Nisem se dal vendar ugnati, nisem mogel verjeti, da bi gospodarska panoga, po kateri je pridobilo Jezersko v preteklih stoletjih v vsej Sr. Evropi sloves, Jezerska ovčjereja, izgubila vso pomembnost.
In tako sem vseeno šel in skušal bežno proučiti ovčjerejo na Jezerskem.
Prepričati sem se vendar moral, da redijo v resnici samo še trije oz. štirje veleposestniki večje ovčje črede po 50 do 60 živali. Tudi statistika izkazuje od . 1. 1930 dalje nekoliko ni-uihanje navzgor in navzdol, vedar stalno številčno nazadovanje jezerske ovčjereje. Dočim je bilo 1. 1930. v občini še 318 ovc, jih je bilo 1. 1931. samo Se 1%, 1. t932. zopet 211, 1, 1933. 198, l. 1934 celo s.amo še 134, 1. 1935 zopet 205, in 1. 1936. 186.
Razumljivo, da je za procvit in razmah kake gospodarske panoge merodajen le ekonomski moment oz. rentabilnost.
Vrlina jezerske ovce obstoji predvsem v močnem telesnem razvoju, v veliki množini dobrega mesa in njeni plodovitosti. Pa tudi kakovost volne je po izjavi praktikov, lastnikov gorenjskih predilnic od jezerskih ovc med vsemi slovenskimi pasmami najboljša.
Iz navedenih razlogov se je jezerske ovee izvažalo in razmeroma dobro prodajalo pred vojno in še i>ar let po, vojni predvsem kot plemensko blago in tudi za meso v vse alpske dežele v Avstrijo, Švico, Nemčijo in na Češko. Danes je tu možnost prodaje menda povsem zustulu in radi tega tudi deloma nazadovanje ovčjereje na Jezerskem. Vse navedene dežele so v stremljenju po osamosvojitvi iz jezerskih ovčjih čred vzgojile pretežno že dobre domače črede, kutere vsled skrbne odbire in reje v tujini že baje prekušujo izvirno jezersko blago. Vsaj uu Koroškem pravijo, da imajo v zgornjem delu dežele, v dolini Krke in Metnitzu, že črede z volno, ki je brez vsake resnice.
Tudi pri nus bo mogoče kuzalo, ne samo radi nekdanjega slovesa, marveč iz stvarnih gospodarskih razlogov, da poživimo ovčjerejo na Jezerskem v plemenske namene za druge kraje Slovenije in države.
Da se nepristransko prepričam o praktični vrednosti in kukovosti volne jezerskih ovc, sem obiskal nekutere gorenjske predilnice in sem osebno preizkusil volno različnega izvora, »Kako presojate volno jezerskih ovc," vprašam ob neki taki priliki predilničarja in tovarnarja pletenin, g. Ča. v Naklem.
»Dobro, boljša je kakor vsaka druga v Sloveniji."
»Ampak, resnico ima tudi?"
»Resnica je v vsaki naši volni. V eni je je več, v drugi manj."
..Pa je volna solčavskih ovc boljša, kajne?" vprašam še.
»Ne, nikukor. Volna ovc naravnost iz Jezerskega je najboljša in najfinejša. Sploh pa smatram, da na kakovost volne poleg odbire pretežno vplivu le podnebje oz. zrak in paša. Sum sem že redil v Naklem ovce, pa sem moral ugotoviti, du je imela žival po enem letu mnogo več resnice kakor preje. In glejte! Da imajo (loinnče ovce iz Kranjske gore trdo volno, je znano. Vendar so ugotovili, da so tudi uvožene jezerske ovce sčusomu dobile rtivnotuko trdo volno. Tudi pomladanska volna, kutera zraste v zatohlih hlevih, pretežno ob »vejniku" ima
več resnice in ni tako lahka, fina in močna kakor jesenska volna, ki zraste v prostem zraku in na dobri paši."
V koliko je to tolmačenje g. Ča.. da na množino resnice in kakovost volne vpliva predvsem le podnebje in krma, pravilna, ne bom presojal. Za syojo osebo bi smatral, da čisto na splošno vpliva na množino resnice in kakovost volne posamezne črede predvsem odbira plemenskih živali ob plemenitvi.
Ogledala sva si potem z g. Č. še volno iz Ba-nata, ki je posamezno prav dobra, celo brez resnice in volno iz Makedonije, iz Skoplja, ki je tudi zelo različna. Posamezno prav fina, deloma pa tudi groba, ko kozja dlaka.
Vsekakor se je ugotovilo, da se nahaja v kakovosti volne jezerskih ovc naraven kapital, katerega bi kazalo še dalje izkoriščati ter s smotreno rejo in odbiro primerno pomnožiti.
Wernig.
Iz življenja Kmečke zveze
HOUTVE V KMETIJSKO ZBORNICO.
Mnogo je bilo že pisano o volitvah v kmetijsko zbornico, ki se vrše v nedeljo, dne 27. t. m Povsem nekaj novega dobimo s tem, vendar prepotrebnega za kmečki stan, ki do sedaj ni imel svojega javnopravnega stanovskega zastopstva. Mnogo truda in dela je stalo, predno smo dosegli to ustanovo, mnogo truda in dela pa bo treba ulositi, da se bo postavila kmetijska zbornica na pravo in odgovarjajočo višino. V nedeljo izvoljeni zbornični svetniki bodo morali postaviti novo zgradbo, ki bo služila našemu kmetu za ublažitev težkih prilik, v katerih danes živi. Težke bodo naloge in takoj ne bo viden uspeh, vendar pa se bo dalo narediti marsikaj, če bo povezanost med člani in vodstvom zbornice pravilna.
Iz uredbe o Kmetijskih zbornicah za nedeljske
m H LI OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0*50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tnpetnik, t hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Odda se meblirunu soba enemu ali dvema gospodoma takoj. Naslov v upravi.
Pridno krščansko dekle išče zaposlitve, vešče samostojne kuhe i i vseh hišnih del. Naslov v upravi listu.
Iščem vujenko. sturo nud 18 let takoj. Naslov v upravi lista.
Naprodaj tukoj krušno zemljišče pri radovljiškem kopališču po ugodni ceni. Poizve se pri Jagodico Begunje — Lesce.
Prodam tukoj parcele 3000 in- zu ceno po 4 do 6 Din. J. Zupan Klane 45.
PREKLIC.
Podpisanu Murija Brezar preklicu jem, kur sem neresničnega govorila o Ani Alič in Alojziju Brezurju in se zuhvuljujem obemu, da sta odstopila od kazenskega postopanju.
Huje — Krunj, dne 23. junija 1937.
Marija Brezar, Huje — Kranj.
volitve še tole: Za vsak okraj se voli po en svetnik in en namestnik. Dasi članstvo ni tako ozko odrejeno, morajo biti svetniki in namestniki pravi kmetje. Voli jih volilno telo, ki sestoji iz 50 kmetov v vsakem okraju. Volitve se vršijo na sedežu okraja ob 10. uri dopoldne in trajajo do 12. ure, če ni treba izvršiti ožjih volitev (to samo v slučaju, da dobita dvu kandidata enako število glasov). Takoj po volitvah se razglasi rezultat.
Volilno komisijo tvorijo starešina sreskega sodišča odnosno njegov pooblaščenec, sreski kmetijski referent in dva občana iz najmočnejše vaške občine. Kandidatne liste se vlagajo od 8. do 9. ure v roke predsednika, vložiti jo pa morata dva predlagatelja, ki sta listo tudi podpisala. Volilna komisija do 10. ure pregleda pravilnost kandidatnih list, jo razglasi z na-bitjem na vratih in nato se prične glasovanje, ki je tajno (z listki). Za svetnika in namestnika sta izvoljena iz tiste kandidatne liste, ki dobi največ glasov.
Kaj v lilci in kandidati za volitve potrebujejo?
Vsak volilce mora imeti potrdilo svoje občine, da je volilec, vsak kandidat mora podpisati izjavo, da sprejme čast svetnika, če bo izvoljen. Ta podpis mora biti overjen po županu, ki mora tudi podpisati potrdilo, da kandidat izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva uredba. To izjavo izročita dva predlagatelja predsedniku volilnega odbora! obenem s kandidatno 'listo. Prš tej' priliki lahko imenujeta predlagatelja tudi predstavnika kandidatne liste. Kandidatom list* e« vlaga v dveh enakih izvodih. Oba morata biti podpisana od najmanj deset volilcev.
Kandidat ni treba da je volilec.
Po tolmačenju banske uprave popravljamo članek o kmetijskih zbornicah v zadnji številki »Domoljuba", ki govori o dveh članih volilnega odbora, ki jih imenuje župan najmočnejše vaške občine. Ta dva člana sta lahko tudi volilca in ni treba, da sta druga človeka, kot omenja zadnji članek.
Fotograf Š. Rovšek
se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Kranj, Cojzova 4.
(pri pokopališču)
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Narodne noše I
Ob priliki prosvetnega dneva v Kranju se ne pozabite fotografirat pri
fotograf JUG Kranj
(Sedaj nasproti trgovine g. Savnik.)
Legitimacije za uradništvo
po predpisih najlepše in najcenejše izdeluje
fotograf JUG Kranj
(Sedaj nasproti trgovine l. Savnik.)
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednik« in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju