Ameriška Domovi ima Ko. 159 AMCRtCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGC ONLY Ustimial and Internatloiia) Clreulatlpn CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 19, 1959 SLOVENIAN MORNING NCWSPAPCR ŠTEV. LVin.—VOL. LVHL indija predlaga, naj se sestane odbor za Laos Indijski obrambni minister Krišna Menon je dejal, da naj bi se odbor za Laos, ki se je pred enim letom razšel, zopet sestal. New DELHI, Ind. — Krišna •Menon, indijski obrambni mini-e1-er, je hud levičar in velik prijatelj Sovjetije in rdeče Kitajske. No je prišlo do sedanjega spora N komunističnega vpada v Laos, J' Indija že ponovno tipala v Ka-^sdi, kaj meni Novi potresni sunki; doslej že 20 mrtvih Potres, ki je od ponedeljka na torek, prebudil letoviščarje na področju Yellowstone parka, sprožil vrsto zemeljskih usadov in poškodoval Heg-ben Dam na rek Madison, je zahteval vsaj 20 mrtvih in okoli 60 ranjenih. Število mrtvih je lahko še enkrat tolikšno. Novi grobovi S. Mary Carmelita Po petih tednih bolezni je ponedeljek zvečer umrla v bolni-jšnici sv. Jožefa v Jolietu, 111. 52 let stara s. Mary Carmelita prejšnja Josephine Schuma hčerka pok. Vincenta Schuma in Johane Gachnic, Forest City, Pa. Pokojna je bila rojena v Forest City in je 1. 1921 stopila sestrski samostan v Lemontu. Kasneje je učila v šolah pri Sv. Pavlu in pri Sv. Kristini v Clevelandu, pri Sv. Stefanu in Sv. Tro-j ci v Chicagu. Zadnje leto je bila upraviteljica šole pri cerkvi Presv. Srca v So. Chicago. Po- HELENA, Mont. — Snoči so zabeležili v jugozahodni o zopetnem se- Montani nekaj novih manjših potresnih sunkov. Hegben “•anku komisije za Laos, kije bi-jez na Madison je kljub razpokam vzdržal in tako pre- -a določena ob sklenitvi premir- prečil večjo nesrečo in nove človeške žrtve. Precej zaskrb- 1 kopali jo bodo jutri na Mt. Assisi L* V Indokim v Ženevi 1. 1954. ^ ljenostj povzroča velik zemeljski usad, ki je zagradil reko 'v Lemontu, 111. Zapustila je se-emisija se je lani razšla na pri- jVladison. Število mrtvih SO včeraj cenili na 8, pa SO kasneje 'stre in brate: Jennie Feme, Vinja evanje laoske vlade, ki je tr-'našjj 20 trupel in pričakujejo, da Utegne Število narasti na centa in Philipa Schuma (vse tri J)3’ da m vec potrebna. Vladi,še enkrat toliko, ko bodo odstranjeni usadi in odprta pot do v Clevelandu), Mary Romich, ceee Kitajske in Sev. Vietnama 0nih, ki SO bili zajeti zaradi neprehodnih cest V raznih pre-[Honesdale, Pa. Albina in Rose a ponovno zahtevali, naj se ko- delih po potresu prizadetega področja. ^^ja, v kateri so po en zastop- j ------------------------- Indije, Kanade in Poljske, P°novno sestane in presodi pologi v Laosu. Kanada je sklica-^Je odklanjala na temelju, da se _'0misija ne more sestati *kaos noče. Indijski Menon je sedaj Nlai da se komisija kljub temu ahko sestane, toda ne na laoških deh. Poudaril je, da Indija sa-^a ne bo ukrenila nič, dokler ne d°bi pristanka Poljske in Kana- če tega mne- Delavske unije zopet za carinsko zaščifo Predlagajo zv'ez. vladi naj določi carine po tem, kako so delavci v posameznih uvoznih državah plačani. POCOMOS, Pa. — Izvršilni . _________________ _____ 'odbor AFL-CIO je na svoji seji | de> pa dodal, da bo šel ženevski'1 klenil, da opusti zagovarjanje d°govor o premirju v Indokini v]svobodne mednarodne trgovine.1 k sivo, da se bodo v avgustu zace- - t „bnocol „ . .. J ( __r-- x--0-— .... (le preurejati avtomobilske tovar-j ’ m manj aj0 po" s!il, da jo bo njeno rodno mesto ne na proizvodnjo tipov za 1. 1960,' Amerika postala največji hišni posestnik v — Franciji! PARIZ, Fr. — V Franciji smo imeli tri letališča za letala na reakcijski pogon. Za našo osobje jc tam postavila naša administracija 800 stanovanjskih hiš v lastni režiji, za 400 hiš pa je prevzelo jamstvo, da bodo v njih oddana stanovanja po sodobnih svobodnih najemninah. Letališča smo sedaj opustili, ker nam generahDe Gaulle ni dovolil, da bi imeli v njihovi bližini spravljeno naše atomsko orožje. Posadke so odšle, hiše pa ostale! V administraciji si belijo glave, kaj naj napravijo s temi hišami. Francozi bi jih nam-leč radi dobili na pol zastonj. Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni do- Zopet nemiri v Afriki LONDON, Vel. Brit. — V po- Kristiansand blagrovalo. Pa so'kar bo tudi imelo za posledico, krajini Natal v Južno-afriški nevestini sorojaki drugih misli: da bo precej delavcev vsaj začas-uniji je prišlo v preteklih dneh Rodovnik družine Rasmussen ob- no brez posla, zopet do nemirov in izgredov, j sega že 12 rodov, med njenimi] Pomanjkanje jekla se zaenkrat Črni domačini so požgali tri šole predniki je sodnik iz 1;6. stoletja na splošno še ne čuti, le tu pa za nje v kraju Sobantu in poškodovali močno četrto, lotili so se tudi uničevanja kanalizacije, ki je prav v gradnji. V spopadih s policijo sta bila dva domačina mrtva. Do spopadov in izgredov je prišlo tudi drugod. Tako se je policiji posrečilo skupini 150 črnih doma- bro samo za drag«, ampak [čink preprečiti požig misijona nrav tako za na« sama! in škof, ki je vodil protestantsko tam pride kaka tovarna v zadre-reformacijo in prevajal islandske go. Ako bo štrajk trajal še par bajke na norveščino. Koliko ro-' mesecev, takrat bodo zaloge je-dov pa šteje Rockefellerjeva dru- jkla močno skopnele in brezposel-žina? jnost lahko hitro naraste. Ne Njihovega števila ne morejo smemo namreč prezreti, da v na-povečati niti Rockefellerjevi mi-.šem mestu dela v metalni indu-lijoni. Mladi Rockefeller je to- jstriji okoli 200,000 delavcev in I Holandske reformne cerkve. jdovino. rej lahko zadovoljen, da se je priženil v tako staro norveško ro- da je jeklo glavna surovina za to industrijsko panogo. Značilno je, da so nekatere prodajalne ži- Kairo in Aman spet prija-. telja! KAIRO, Egipt. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da so bili obnovljeni diplomatski odnošaji Združene arabske republike z Jordanijo. Obe vladi sta imenovali in potrdili nove poslanike. Objava je sledila sestanku namestnikov zunanjih ministrov obeh držav v Kairu preteklo nedeljo. vil že začele kreditirati nakupe v vedno večjem obsegu. NAJNOVEJŠEVESTI SANTIAGO, Čile. — Čilske o-blssti so pognale iz dežele kubanske vojake in časnikarje, ki so prileteli sem nenapovedani kot prednja straža za Raula Castro. Ta je priletel sem včeraj in je bil vljudno sprejet, čeprav so o-blasti prijele nekatere oboro-žence v njegovem spremstvu. Raul je zagrozil, da mirovni odbor, ki naj bi po sklepu konference ameriških zunanjih ministrov, končane včeraj, gledal za ohranitev miru, ne bo imel dostopa na Kubo« WASHINGTON, D.C. — Delavski tajnik Mitchell bo nocoj poročal, kaj je ugotovil o položaju v jeklarski stavki. Po izpovedi zveznega posredovalca Finnegana so izgledi za njen konec še zelo slabi. WASHINGTON, D.C. - Novi trgovinski tajnik Mueller je mnenja, da bo zaradi dobrega gospodarskega stanja v deželi mogoče znižati davke. Ni povedal, kdaj bo ta čas prišel. Ameriška Domoviima % * tl » I/ *<- 1 v- •117 St. Cl*lr Av*. s—* HEndcrton 1-0628 — Cleveland 3, Ohia National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t {£« Zedinjene države: $12.00 na leto; ?T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 159 Wed., August 19, 1959 Sestanek Eisenhower-Hruscev y presoji evropskih prestolic Novica o sestanku med Eisenhowerjem in Hruščevim, k: se bo vršil v dveh etapah, najprvo v Washingtonu, potem v Moskvi, je evropske prestolice vsaj do gotove meje presenetila. Niso vse računale z možnostjo takega preokreta v odnosih med svobodnim in komunističnim svetom. Niso se mogle takoj sprijazniti z mislijo, da je pravzaprav Eisenhower, ki je plačal sestanek, in ne Hruščev, dasi-ravno ga je želel veliko bolj kot Eisenhower. Ko se je Eisenhower nenadoma odločil, da povabi preko tovariša Kozlova Hruščeva v Washington—tako pravijo časnikarji v Washingtonu —, je Hruščev vabilo takoj sprejel in ob enem povabil Eisenhowerja v Moskvo, kar ni ravno navada. Navada je, da gost povabi gospodarja na obisk šele takrat, ko je pri njem v gostih. Eisenhower se je tako znašel v položaju, da povabila ni mogel odbiti, kar je samo povečalo uspeh ruskega diktatorja. Do dneva povabila bi bil namreč kar zadovoljen, da gre samo cn v Ameriko ih ne še povrhu Eisenhower v Rusijo. Dosegel je z eno potezo pariteto v sestankih med Vzhodom in Zahodom. Ta vsaj za nekaj dni zamotan mednaroden razvoj je dal velikim evropskim prestohcam priliko, da se vsaj za silo znajdejo v novem položaju: padle so kot z neba v velesile druge vrste tudi v formalnem oziru. V Londonu ne skrivajo svojega veselja nad sestankom. Sicer jih boli, da na sestanku ne bo Macmillana, toda niti v sanjah niso upali, da bodo v Washingtonu že po par mesecih pozabili na stališče pokojnega tajnika Dullesa in pripravili predsednika, da povabi Hruščeva na obisk. Macmillan gotovo ni mislil, da bo njegova svoječasna misija v Moskvi doživela take vrste uspeh. Ako pride do volitev tekom jeseni, ga bo primerno izrabil za volivno kampanjo. Pri tem bo seveda s svojimi voliv ci vred ostal pri sedanjem prepričanju, da se tudi EisenhoW' er in Hruščev ne bosta ničesar dogovorila, se bosta samo pogovarjala. Za Anglijo je tudi to dosti, kajti hladna vojna bo vsaj za nekaj mesecev malo ponehala. Na skrivnem si Londonu delajo še drugo upanje: ker na obeh sestankih mec Eisenhowerjem in Hruščevim ne bo prišlo do nobenih kom promisov v sporih med Vzhodom in Zahodom, bo morda London v bodoče lahko igral vlogo posrednika, kot jo je stoletja med velikimi evropskimi državami. Ta tiha želja je znana Parizu in Bonnu, obe prestolici je pa nista veseli, se bosta morda ravno radi tega še bolj povezali. II. V Parizu so Francozje ostali Francozje. Gledajo mirno in skeptično na sestanek med Eisenhowerjem in Hruščevim. Kot ne verjamejo, da bi Hruščev začel novo svetovno vojno, tako tudi ne verjamejo, da bi se iz sestanka rodilo kaj takega, kar bi trajno pomirilo Vzhod in Zahod. Sestanek pa pozdravlja Pariz iz nekega drugega razloga. Že dolgo mesecev čutimo med Washingtonom in Parizom tiho natezanje, kdo bo koga prvi obiskal, ali general De Gaulle ali Eisenhower. Sedaj so se stvari kar same po sebi zasukale tako, da bo prvi prišel na obisk Eisenhower. Parizu je bilo to natezanje neprijetno, zato so se kar oddahnili, da ga je sedaj na tako nepričakovan način konec. General De Gaulle se z Eisenhowerjem ne bo toliko pogovarjal o sporih med svobodnim in komunističnim svetom, jih ne smatra za tako zelo nevarne kot Amerika ali Anglija. Ve pa tudi, da bo sestanek s Hruščevim spore porinil samo začasno na slepo ulico. Pač pa bo De Gaulle skušal izvrtati iz Eisenhowerja celo vrsto koncesij. Rad bi videl, da bi A-merika priznala Francijo kot atomsko velesilo, da bi ameriška mednarodna politika vedno vpoštevala tudi francoske interese, da bi bilo razmerje sil v NATO organizaciji spremenjeno v francosko korist in da bi se ta organizacija reorganizirala po francoski zamisli; najbolj pa bo De Gaulle pritiskal na Eisenhowerja, naj podre njegovo politiko v severni Afriki, posebno v Alžiriji. Ni nobenega znaka, da bi Eisenhower mogel ugoditi vsem željam francoskega generala. Odprta so pa vrata za obisk generala De Gaulla v Washingtonu. Morda bosta kompromise o vseh visečih vprašanjih odrinila na bodoči sestanek v Washingtonu. Do takrat se bo De Gaulle kujal kot se sedaj in Eisenhowerju samo rekel, da se lahko razgovarja s Hruščevim, o čemur hoče, kajti Francija si pridrži zadnjo besedo v vsem, kar se tiče francoskih interesov. III. V Bonnu pozdravljajo sestanek in upajo, da bo rodil vsaj kak majhen uspeh. Priznajo pa, da upanje zaenkrat ni dosti utemeljeno. Veselijo se, da hladna vojna vsaj nekaj mesecev ne bo tako živahna, zanima jih najbolj vprašanje, ali bo Eisenhower kaj skušal pripraviti Hruščeva do tega, da bi Združeni narodi obnovili razgovore o razorožitvi. Nemci so na tem vprašanju posebno zainteresirani, ker vedo, da se pogajanja o zedinjenju obeh Nemčij vkljub morebitnim po- govorom ne bodo premaknila z mrtve točke. Obenem želijo,'Afganistanski, pakistanski in a- rojaki podpiramo in jim pomaga- naj bi Eisenhower vsaj deloma ustregel generalu De Gaullu. Jfriški študenti imajo svoja dru-Jim je tudi na tem, da bi Hruščev jenjal z divjim napadanjem -štva po raznih univerzah in svet na Zapadno Nemčijo Napadi so izgubili vsak smisel, nikogar več ne prepričujejo, nikogar več ne strašijo, motijo pa diplomatske odnose med Bonnom in Moskvo. Največ je seveda Nemcem na tem, da zapadni zavezniki ponovno podčrtajo svojo solidarnost in da naj jo Eisenhower primerno raztolmači ruskemu diktatorju. Pri takem razpoloženju v evropski prestolicah ne bo Eisenhowerju težko, da doseže vsaj na zunaj popolno harmonijo med zapadnimi zavezniki. Glas o tem mu je potreben za razgovore s Hruščevim. Hruščev si pred tem dejstvom ne bo zapiral oči, videl bo pa v tej harmoniji tudi omejitev možnosti za obvezne izjave od strani Eisenhowerja. Eisenhower ne bo namreč odvisen samo od našega Kongresa in od ameriške javnosti, ampak tudi od zapadnihzaveznikov. Dajal bo samo take izjave in odgovore, ki ne bodo nasprotovale interesom vseh treh faktorjev, dočim se Hruščevu ne bo treba ozirati na ničesar. To je neizogibno manjše zlo, ki pa obenem jasno pokaže razliko med diktatorskim režimom in režimom svobodne demokracije. To se pravi: tudi svobodno demokracijo je treba zmeraj plačevati. j BESEDA IZ NARODA Mr. in Mrs. Anion Bespalec Sr. obhajata 40-letnico poroke North Chicago, 111. — Mr. in ■ Mr. Bespalec je bil do zadnje-Mrs. Anton Bespalec Sr. z 1114 [ga, celih 16 let, blagajnik dru-Wadsworth Ave. sta nedavno štva sv. Jožefa št. 53 KSKJ in praznovala 40-letnico svoje poro- je še vedno blagajnik pri dru-ke. Sorodniki in prijatelji so ju j štvu sv. Jurija. Oba, Mr. in za priložnost presenetili z doma- Mrs. sta do malega vsako pot čc gostijo na domu Mr. in Mrs. ! pomagala na razne načine pri Anthony Bespalec Jr. na 827 kakršnih koli podvzetjih ravno-Washington Park, Waukegan, 111. Slavljenca sta že leta in leta kar omenjenih dveh društev. Njuni številni prijatelji tukaj znana v župniji Matere Božje, . v ker sta že toliko pomagala pri ;l™a zehjo se mnogo nadaljnih • ju iJlet zdravia in zadovoljnosti m raznih podvzetjih in priredbah , v , , J božjega, blagoslova tako zai župnijo kakor tudi za podporna društva v naselbini. Joseph J. Zorc. Vabilo na konvencijo SAVE v Clevelandu Chicago, Ul. — V imenu chi-kaške skupine Slovenskih akademikov v Ameriki (Sava) želim povabiti vse slovenske visokošol-ce, ki študirajo na ameriških univerzah, na konvencijo SAVE v Clevelandu 5. in 6. septembra. Točen program bo še objavljen. Že sedaj bi pa bilo potrebno, da začnete delati načrte za udeležbo na konvenciji tako, da vas čas ne bo prehitel. Lani smo na konvenciji v Clevelandu SAVO ustanovili, • letos jo pa hočemo povečati in utrditi, Skozi prvo leto smo dobro prebrodili, dasi je šepalo tu in tam, toda agilni glavni odbor je organizacijo krepko vodil naprej. Tu v Chicagu smo imeli več sestankov, razmnoževali smo — razen prve številke — Vestnik SAVE, in priredili smo tudi zabavo plesom, kar nam je dal nekaj finnančne stabilnosti. Tudi druge skupine dobro napredujejo: v Minnesoti, v New Yorku in mejuda celo v Clevelandu, dasi je tam nešteto drugih aktivnosti. Tudi s člani, ki so razstreseni po raznih univerzah širom Amerike poskušamo držati stike. Na konvenciji ve zanje. Pri svojem študiju seveda ne moremo podvzemati velikih stvari, kajti nismo poklicni organizatorji in hočemo svoj študij hitro in čimbolje končati. Naša poklicna izobrazba in pa medsebojna povezanost v tem smislu bo pa porok, da bomo mogli nekaj dati tako Ameriki kot Sloveniji. Če imajo lahko Grki, Lit-vanci in Albanci, poleg drugih, svoje poklicne, kaj šele družabne, organizacije izobražencev v Ameriki, zakaj jih mi Slovenci ne bi mogli imeti? Kaj več o tem pa na konvenciji. Vsi tisti udeleženci, ki bi si sami ne mogli preskrbeti hrane in stanovanja v Clevelandu, naj te čimpreje sporoče bodisi Mileni Dolenc, 1166 East 72nd'fSt., Cleveland 3, Ohio, ali pa Jožetu Odarju, 1042 E. 72nd St. Cleveland 3, Ohio. Za vse informaci- mo cerkev čimprej dograditi in jo opremiti z vsem potrebnim. Marsikaj bodo naredili še s svojimi močmi, vsega pa verjetno ne bodo sami zmogli. Med drugim bi kmalu radi imeli nove orgle, ker so bile prejšnje, komaj narejene leta 1941, s cerkvijo vred popolnoma uničene. Ali ne bi bilo lepo, dragi slovenski rojaki, če bi mi s svojimi denarnimi prispevki pomagali Šmarčanom postaviti nove orgle, ki bi potem morda dolga desetletja in še dalj pele ne samo v čast božjo, ampak bi pele hvalo tudi nam, ki bi jih pomagali postaviti? Odločil sem se torej, do bom zbiral darove za nove orgle v novi župnijski cerkvi v Šmartnem v Tuhinju. Prosim torej in pozivam vse slovenske rojake v širni Ameriki, ki boste prebrali te vrstice, da odprete svoje srce in svoje roke, in pošljete v gor- je glede SAVE se pa obračajte na Siji namen svoj dar na moj našlov/ tajnika: Tone Arko, Dept, of Metallurgy, Northwestern Tech? Inst., Evanston, Illinois, ali pa tudi na vse druge odbornike in člane. Na (svidenje torej v Clevelandu! Tone Gaber Za chicaško skupino SAVE. Obisk v domačem kraju Tampa, Fla. — Skoraj 40 let je že minilo, kar sem zadnjič obiskal svoj rojstni kraj, Šmartno v Tuhinjski dolini, v Sloveniji. Dolgo sem se pripravljal, da bi ga vsaj še enkrat videl. Letos se mi je moja srčna želja izpolnila. Doma sem še našel več svojih bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so se mojega obiska doma zelo razveselili in me zato zelo lepo in prijazno sprejeli ter se od mene na zadnje kar se da prisrčno poslovili. Med živimi sem našel še tudi nekaj svojih prijateljev ip znancev iz mojih mladih let. Z njimi sem se marsikaj pogovoril in smo skupaj obujali spomine na nekdanje dni. To je bilo lepo in zanimivo! Doma me je najbolj zanimalo, kako v Šmartnem zidajo novo župnijsko cerkev, o kateri sem slišal in bral že pred svojim odhodom v domovino. Poslal sem ji že tudi svojo denarno podporo. Ker sem doma stanoval tik nove cerkve, ki se gradi, sem imel lepo priložnost videti in opazovati, coliko je že narejenega, kako delajo in kakšne načrte imajo še pred seboj. Na svoje lastne oči sem videl naslednje. Nova cerkev je že pod streho in znotraj ometana. Zvonik je pa dobesedno rastel pred mojimi očmi. Saj sem lahko vsak dan sproti opazoval, ka- ki ga najdete spodaj, ali pa naravnost na šmartinskega župnika, ki ima naslov: Ignacij Škoda, Šmartno v Tuhinju, št. 18 Jugoslavija. Za vsak večji dar boste prejeli posebno pismeno zahvalo. Imena ostalih darovalcev pa bodo skupno objavljena v časopisu. V pričakovanju vaših plemenitih darov vse svoje slovenske rojake širom Združenih držav severne Amerike naj lepše pozdravljamo. Frank Modrijan 8315 — 14th Street Anton Shuchnik Mrs. Helen Ferlin. Letošnji zlet švicarskih telovadcev - važen nauk tudi za našo mladino ko se je počasi dvigal, kako so bi radi dobili čim več visokošol- vsak drugi dan zabetonirali po Iz Chicaga bo prišla precej en mogočen steber, kakršnih so močna delegacija in v njej bodo naredili dvanajst. Vrh stebrov zastopani študenti tehnike razli- so naredili mogočen betonski venec, na kar so šele tesarji posta- čnih vrst — elektrotehniki, kemiki, metalurg; dalje bo zastopana medicina, pravo, socialne vede in jezikoslovje. Upamo, da bo tudi od drugod zastopstvo pestro. Radi bi navezali čimveč stikov z akademiki z drugih univerz. Tako poznanstvo bo koristno sedaj in še posebno kasneje pri našem poklicnem delu. vili lepo ostrešje. Prav zadnje dni, ki sem jih prebil v stari domovini, so spretni kleparji novi zvonik pokrili s pločevino in njegov vrh okrasili z lepimi figurami in velikim križem. Odkrito moram priznati, da sem z zanimanjem in občudovanjem opazoval ta dela in še bolj pridne de- Glavni odbor bo le sporočil kaj ” ”*k dan prihaiali » Nepozaben vtis je name naredilo, ko sem izvede^ da so novo , cerkev v veliki meri naredili Cleveland, O. — V dneh od 9. do 12. julija 1.1. je imela svoj 65. zlet švicarska nevtralna telovadna zveza, ki se imenuje u-radno “Bundgenossischer Turn-verband” in sicer v mestu Basel. Taki zleti so sicer za Švico vsedržavna zadeva in tudi za ostalo telovadno Evropo je velik dogodek, o katerem poročajo vsi evropski listi, zlasti pa strokovne telovadne in športne revije. Povdarjam, da besede “zlet” ne smemo vzeti dobesedno, ker to ni nikak zlet, temveč trdo in naporno štiridnevno delo na telovadnem in športnem polju, ko člani organizacije polagajo o-bračun o svojem delu v raznih tekmovanjih. Ne bi se podrobneje spuščal v program, ki se je odvijal v teh dneh v omenjenem mestu ob Renu, ko ne bi bila ravno ta tekmovanja in vse te priprave tako velike važnosti za vso mladino na svetu, ne izvzemši naše, tu v Ameriki, če pomislimo, da ima Švica samo dobrih 4 in pol milijona prebivalcev in da je tam poleg omenjene telovadne organizacije, ki je najmočnejša od vseh, še katol. telovadna organi zacija, ki ima zelo veliko število pripadnikov in dalje socijalistič-na telovadna zveza, ki je tudi močna, in končno neštevilne športne organizacije, od katerih je najmočnejša smučarska, potem šele vidimo, koliko je tam mladine, ki se resno bavi s telesnimi vajami. In kljub temu smo tudi od švicarske telovadne zveze slišali pritožbe, češ da gotovi del mladine' nima več pra- v zahte- več o programu konvencije. Gotovo je, da bomo poleg organizacijskih stvari imeli tudi dobro kulturno prireditev in razstavo1?™ L .merinareaui LUV1 ^ px del slovenskih zamejskih umet.sam, s svoji-, vega veselja do resnega dela nikov. In seveda, imeli bomo tu-,m: ^enarnlm! prispevki, z dero- .te'cvadnih drustah. k. zahl di ples, no in zato močno upamo, '""’"I r t P.roslo''°1)- H0 str0,g0 je da naše vabilo na konvencijo štu-'n,m,delT'. ^ ^ obiska sem , b,la vpeljana v njihovih telo- __aP £e hočete b 1' imel Prh°znost opazovati take(vadmh društvih ze od vsega po- pravilno, kot nekateri pravdo■ ?ndne prost°voljne delavce’ ka-Aetka. Kot vzrok svoje neaktivne bo naletelo |teiim 86 ^ s^oraJ vsa^ dan pridnosti navaja ta mladina zasta-Zato naj veli • dru^d sedanji šmartinski: relost telesne vzgoje v telovad- -o rzomu ' zuPnik- Večkrat je vpričo mene nih društvih. Pa si malo oglej-tako pridno in naporno delal, da mo kakšno je pravo ozadje nesem se mu čudil in da sem ga sodelovanja gotovega dela mla-opominjal, da naj bolj pazi na- dine in kako izglodajo v resnici se- Toda, vem, da je tako delal telesne vaje v današnjih švicar-košolce slovenskega rodu, ki štu- predvsem zaradi tega, da je svo-'skih telovadnih društvih, diiajo na ameris i univerzah z jim župljanom dajal lep vzgled Predvsem bi povdaril, da namenom, da ponesemo sloven-> in pogum za nadaljne napore. tudi Švicarji vpeljali v program " XTatke T ladi** sko ime v ameriško intelektualno Taki ljudje in tak župnik so svojih telovadnih društev razne L f ’. m° 3 T9 javnost. študentinjam na gluha ušesa! vse slovenske študentke iz vseh koncev Amerike — pridite na konvencijo. j? SAVA hoče povezati vse viso- vsa telovadna društva po svetu) kakor odbojko, košarko, rokomet i. dr., dalje lahko atletiko, plavanje, smučanje itd. in da so svojo telovadbo močno modernizirali. In v vseh športnih panogah imajo vsako leto tekmovanja. Jedro vsega njihovega telovadnega delovanja pa tvori takozvana: društvena telovadba (Sektionturnen), pri kateri sodelujejo vsi telovadci po svojih sposobnostih od najnižje do najvišje stopnje. Poleg tega so pa razdeljeni po kategorijah (od 8 do 80 in več telovadcev), tako, da je dana možnost sodelovanja najšibkejšim kakor najmočnejšim društvom. Oni tekmujejo v takozvanih redovnih vajah, prostih vajah, vajah na orodju, skokih, metih in tekih. Orodni in lahkoatletski del tekmovanja izvajajo simultano, to se pravi po več tekmovalcev naenkrat (včasih po osem in tudi po dvanajst naenkrat). In da morajo biti pri takem načinu telovadbe vedno vsi navzoči, je jasno. In to je tisto kar današnji mladini ne diši in to tembolj, ker se mora podrediti enotni komandi in skupnosti. Kdor je discipliniran in kdor se zaveda, da je skupnost vse, posameznik nič, ta bo tudi pri svojem poklicu in v javnem življenju dobro vozil. Ne pozabimo, da imajo Švičarji na stotine odličnih tekmovalcev, vendar je zanje važnejša društvena telovadba, o kateri smo ravnokar govorili. Oni namreč tudi dobro vedo, da jim je ravno njihov način društvene telovadbe omogočil tolikšno število vrhunskih tekmovalcev, kakršnega števila nima nobena druga organizacija na svetu. Pri zadnjem njihovem zletu v Baslu je tekmovalo 1267 društev z nad 20000 tekmovalci. Tu ni všteta lahka atletika in razne druge športne igre. Tam namreč vse tekmuje, kar pride na zlet. V mnogih društvih so tekmovali oče in sin in celo več sinov. Najstarejši, ki je še aktivno vodil svoje društvo pri tekmah, je bil star: beri in piši 87 let! Neverjetno veliko število je bilo tekmovalcev v društvenih tekmah starih petdeset in več let, ki so izvajali težke vaje na drogu in bradlji in ne pozabimo simultano (vsi hkrati!). Glavni sprevod, ki je šel mimo na enem in istem mestu nad dve uri, je gledalo nad 100,000 gledalcev-Značilno za švicarske telovadce je dejstvo, da je pri glavnem nastopu v nedeljo sodelovalo pri prostih vajah nad 20,000 telovadcev, gladalcev pa je bilo samo 30,000! Se pravi z drugimi besedami: vse je aktivno sodelovalo. To je zavednost in disciplina, kateri ni najti primere. Ali se moremo tudi mi kaj naučiti iz švicarskega načina telovadbe? Da, in sicer zelo veliko! Naša mladina, ki se sicer navdušuje za vse mogoče športe se dejansko prav malo udejstvuje aktivno v telesnih vajah. Je na' vdušena za šport, toda v splošnem kot gledalec. Saj končno res ni posebno važno kje se tl' dejstvuje, samo da se pošten0 razgiblje na svežem zraku ijl soncu. Toda treba se je udejstvovati in to redno ter temeljito. Res je, da imajo naši ameriški športniki velike uspehe 113 olimpijskih igrah, navadno največ je med vsemi narodi, toda so v glavnem športniki iz hi^1 school, college in univerz, četudi je teh razmeroma zelo veliko ki dosegajo uspehe, da j^ občuduje ves svet, se venda1, smelo reče da je zelo majh®0 odstotek aktivnih športnik0^' Kje so pa ostali, saj nas je ven- dar nad 170 milijonov. Mi ne P°' znamo dela na široko na šporP nem polju in zato ni nič čudnega, če so vojaške oblasti lal1 sko leto navedle podatke, ki ka' žejo, da velik del naše mošks mladine ni sposoben za vojašk0 službo. Če hočemo odpraviti nedostatke, mora vsa mlad ' f v . “*v' zupniK so svojih telovadnih društev razne' + i j • v , -vri' Cas Je ze, da to storimo, vredni, da jih tudi mi alovenaki, športna igra (isto so uapravila|V “ZiaT C: Fr. Milčinski: L ZLOČINCI NOVELA Njega, Korčeta, ni bilo doma. ‘Korčela je ležala na tleh, glavo le imela v naročju Malke, ki je ^edela na tleh in močila materi 5elo, oni mali, ki se je v bolnici seznanil z žlico, je pa pripravljal obkladke. In smrdelo je, da Se mi je kar želodec obračal. Malka je bila v zadregi. Hitela je praviti, da ni tako hudo, kakor se je bala . . . mami je le slabo ... pa jim že odleg'a. Orožnik se je sklonil čez bol-^leo, potem se je ozrl še po sobi, res je našel na tleh za pest ženskih las in mi jih pokazal Naročil je še Malki, če bo treba, naj le pošljejo k orožnikom. Po-tem sva zopet šla skozi vrsto ^branega radovednega ženstva kr naraščaja. “šop las ji je izruval,” je rekel orožnik, “to je res, toda ali 1° je to spravilo ob zavest, je krugo vprašanje. Ženska je pi-iana, tako smrdi iz nje kakor l2 špiritnega soda!” Obljubil je, ka napravi ovadbo na sodišče, in sla sva narazen vsak na svojo stran. Korčela pijana! Vrag veruj k'aj ljudem! In jim pomagaj! Ogorčen sem bil. Zamalo se Oi je zdelo, da sem smatral to gensko za pridno in da sem se 11 dal na led speljati s svojo u-smiljenostjo, jaz, ki sem se štel 2a strokovnjaka na polju siste-dratične dobrodelnosti. Toda prezgodaj sem sodil in Se jezil. Korčeta je bila res usmiljenja vredna reva, čeprav je bUa pijana. Tista njena pija-h'l’st je bila obupen poizkus sa-Toubojstva . . . Tako se je pri-s1-a sama opravičevat k Fajfari-^1 in njeni povesti se je pozna-°’ da ni izmišljena. Mož, ki je °cela zanemarjal svoj posel, je kNšel domov in zahteval od že-^e denarja — ako si ona služi denar Bog ve kako, mora vsaj ^ tudi imeti kaj od tega. Poveva mu je, da nič nima in da 1 morala z otroki vred pogini-1 da je društvo ne podpira z ži-VHi- On pa le: Denar sem in de-nar> obkladal jo je z najgršimi kNimki in očitki in učil otroka, ako naj zmerjata mater. Zabila je nad njim, on ji je skočil v lase si jih ovil okoli roke in ekel ženo na tla, na kolena. bačas, v duševnih in telesnih .Pečinah in vsa obupana, mu j m žepa potegnila steklenico lzpila v dušku vso vsebino, ki _° sieer tako mrzi. Nato se je e2avestna zgrudila. — ^Take, je pravjia Fajfarici. v val Vsaj uvideva, da ji res ni v m moci obstati z možem, in v- je, storiti, karkoli izpre-lm°, da je prav za otroke. c °svetovala sva se s Fajfari- Ali naj počakava kaj poreče ■»•AC dišče? Zdaj ima v rokah mojo dbo in ovadbo orožnika, zdaj m® bo težko izvaliti tisti svoj i6P in vzeti Korčetu moč nad roki. ^ežite mi s tistim sodiščem,’ rekla Fajfarica. “Oba sta bila m^roana, Korče in Korčela, --——— - ___________________ .Ir . * * STE IMELI PREHLAD ALI vammK ite “L0VIAN CAPSULES”. UE3F “°do hitro okrepile zdravje, ok ® boste rabili 2 do 3 mesece novPj,Van’e- One tudi preprečujejo n Prehlad in influenco! LOVIAN capsules mandel drug co. 15702 Waterloo Rd.. p Cleveland 10, Ohio za ttjF^šiljamo vsepovsod! ^5, 50 za S3.69, 100 za $6.49 p popr&vuamo F^OERje in OGRODJE sPI,ERI0R BODY s PAINT GO. 6605 St. Clair Av«. EN 1-1633 wm wmmmmmmi pa ju je sodnik ozmerjal: “Kaj mislita — zakonski morajo drug z drugim potrpeti; kar je Bog združil, ne sme človek ločiti!” in silil je Korčelo, da mora možu odpustiti, pa je rekla: da, in se podpisala. Ali naj bi rekla: ne, da jo potem mož doma s sekiro ubije? Bežite mi s sodiščem!” “Sodišča res niso kos takim vprašanjem. Tam so gospodje bolj pravniki kakor ljudje. — Stopila sva torej še enkrat s Fajfarico vkup k šolskemu nadzorniku, mož ima več otrok kakor denarja, z njim se je dalo govoriti in dosegla sva to: Zasi-gural je Malki takoj prosto učiteljsko mesto v I., tri ure od železnice; stanovanje je na razpolago, ko j gre lahko tja. Dobro! Naše društvo preskrbi najnujnejšo opravo, selitev in začasno prehrano — Malka, mati in otroka naj se kar hitro in na-tihoma preseljivo v I. — in Korčetu nič povedati! ■ š Korčela in Malka sta se obvestili o našem načrtu, obe presrečni in zadovoljni,' in domenilo in ukrenilo se je vse potreb- no. No — in tako je prišel večer 29. avgusta. Doma sem bil in lovil ribe. Saj veš, tačas sem stanoval še v oni stari hiši tik za Ljubljanico. Stanovanje je bilo pritlično, okna so gledala na vodo; tako mi je bilo v izborno zabavo, sloneti v oknu in paziti na. vrvico, kdaj se zgane — nikomur' na potu in brez žijal okoli sebe. Iz stanovanja sem imel svoje stopnice na Ljubljanico in na Ljubljanici svoj lastni čoln. Pa ni treba misliti, da sem ribe kradel — imel sem pošteno in pravilno ribolovno karto. Lovil sem torej ribe in vmes žulil svoj cviček s slatino. Živo se spominjam vsega, kakor da je bilo nocoj. Tri mrene sem ujel in eno pečenko — pa so tudi lipani v Ljubljanici,; da veš, celo kako postrv naletiš včasi! Medtem se je dodobra znočilo pustil sem ribe in slonel kar tako v oknu, dihal hlad in dremal. Kar me vzdrami krik in šum, prihajal je od mostu, ki mi ga je prikrival ovinek hiše. “Kaj je to?” pravim — časa sem imel dovolj, pa stopim doli po svojih stopnicah in črez kamenite plošče ob bregu v svoj čoln — odtod se je videlo na most. Na razsvetljenem mosut črna gneča. Kaj vpijejo, se ni dalo razločiti, predaleč je bilo. Stojim, gledam — eno minuto, dve — tačas nekaj zadene v moj čoln, komaj sme se ujel, toliko da se nisem prekopicnil v vodo. Šine mi misel v glavo — počenem, pogledam — res: že sem držal za suknjo človeka, ki ga je voda tiščala ob čoln. Lep plen! Kaj sem hotel! Prijemljem, dvigam in čudni ta plen počasi in previdno ob čolnu izvlečem na breg. Dedec je bil nezavesten; ali živ, ali mrtev — kaj sem vedel. Komaj sem ga pa imel na kopnem, reveža, in sem še preudarjal, kaj in kako bi z njim, že se je pričel daviti in bruhala je iz njega voda, kakor iz tiste kamenite glave pri cerkvi Sv. Florijana. Držal sem ga, brisal mu obraz, težko je sopel, koleni sta mu klecali, drugega ni 'zmogel, nego zamrmral je nekaj tačas sem mislil, da zahvalo, morebiti pa je bila kletev. Radoveden sem bil, kako bitje sem prav za prav ohranil človeštvu. S trudom sem ga zrinil po stopnicah navzgor v sobo, prislonil sem ga ob steno, pregrnil sem divan z rjuho in ga posadil nanj. Potem sem natočil konjaka in mu ga vlil v usta. 1 (Dalje prihodnjič.) Ljubezen gre skozi želodec (Konec.) Pomnimo: Po petdesetih letih starosti ne prenašajmo več kot tri tedne morebitna želodčna neugodja, ampak bodimo toliko oprezni in pametni, da prepustimo tak želodec temeljiti zdravniški preiskavi. Zdravnik bo še marsikaj lahko povedal o želodcu in njegovih muhavostih! * * # Nekaj vprašanj in odgovorov o prehrani Kaj imamo res kamenje v želodcu? — Da, v prenesenem smislu. Vsaka jeza in zamera, vsa razburjenja in strahovanja obležijo na želodcu kot kamenje in kvarijo tek. Z jezo usihajo želodčne žleze, in žalost povzroča želodčne krče. Tu sta telo in duša spojena. Veselje razgiba želodec, razposajenost spodbuja želodčne sokove. Obedi in večerje naj nam bodo razvedrila! * Ali so ledene pijače Škodljive? — Zelo! Želodec ne mara premrzlih pijač. Mrzle prhe stiskajo krvno ožilje in zavirajo obtok. Med jedjo lahko pijemo. Tekočine ne napihujejo želodca in tudi ne po vodeni j o želodčnih sokov. Pijače pretaka želodec po ‘želodčni cesti” hitro in brez zadrževanja. * Ali naj šibki želodci uživajo povrtnino? — Da, morajo jo celo uživati! Šibki želodci so tisti, ki bolujejo na stalnem vnetju želodčnih sluznic (gastritis). Taki ljudje so po navadi tako zelo previdni, da uživajo le lahko hrano. Največkrat tako, ki je revna na vitaminih. Brez povrtnine in sadja pa kaj lahko nastajajo nevšečnosti zaradi pomanjkanja vitaminov. Posebno vitamin C je organizmu nujno potreben. Brez povrtnine in sadja se ne bomo znebili kroničnih želodčnih obolenj. * Ali naj pri mizi čitamo? — Ne, bolje ne. Želodec ne prenaša nepozornosti pri jedi in niti resnih obrazov. Zato tudi v vinorodnih krajih pijejo pri jedi vino. Razredčen alkohol ne spodbuja samo tvorbe želodčnih sokov, ampak vedri razpoloženje. Časniki nam takega razpoloženja vedno ne ustvarjajo. * In kozarček žganja po jedi?— Da - posebno po mastnih pojedinah. Koncentrirani alkohol je izvrstno topilo maščob, ki obtožujejo želodec. Po mastnih pojedinah je kozarček konjaka pravo zdravilo. Preveč alkohola pa nevaren strup, ki uničuje za prebavo izredno važen vitamin B/l. * Ali so škodljive ostre začimbe? — Ne - nasprotno. Naše naj-navadnejše 'začimbe: gorčica, poper, muškat, hren in kakor se že imenujejo, spodbujajo tek in veljajo kot izvrstna kislinska vaba. Tem začimbam se ne smemo odpovedati, ker dražijo sluznico in s tem pospešujejo tvorbo želodčnih sokov ter lajšajo prebavo. Tudi vino, posebno trpka vina — zaužita v malih količinah — mobilizirajo proizvodnjo želodčnih sokov. Prav tako tudi mesne juhe, kava, v masti pražena povrtnina, omake in predvsem solate. * Ali povzroča želodec glavo- Mastno ali pusto meso? — Pusto meso ne obtežuje telesa s preobilnim gorivom. Poleg ribe je meso naš glavni dobavitelj beljakovin. Mastno meso vsebuje prav toliko beljakovin kot pusto, namreč eno petino. Praktično je mesna maščoba nadomestek za sladkor in ni prav nič pomembna za ohranitev življenja. * Ali naj uživamo dietno hrano kot samotarji? — Da. Oboleli želodec je kot zlomljena noga. Dietna hrana je namenjena že- bol? Da - kadar je želodec bo- jocjgnemu 0dpočitku. Kdor svo-lan. Krči gladkega mišičevja, ki • zauživa z izključitvijo obdaja tudi želodec, kakor ^ javnogti, postopa zelo pametno, vsa vnetja lahko povzročajo namreč ogleduje prepoveda-glavobol. Seveda imamo nešteto ne jecji! izločajo njegove želodč- izvorov glavobola. Ledvična o-bolenja n. pr. pogosteje povzročajo glavobol kot pa želodčne nevšečnosti. Če postaja glavobol trdovraten, moramo pač k zdravniku. *. Kaj prebavifno prej, jajca ali sardine v olju? — Jajce! Pre- 1 bavljivost je hitrost, s katero neka jed zapušča želodec in potuje v tanko črevo. Lahko prebavljiva so jajca, riž. V želodcu se zadržujeta eno do dve uri, meso do pet ur. Čimbolj so jedi j mastne, tem dalj časa obremenjujejo želodec. Sardine v olju rabijo osem ur, preden jih vratar odpremi v tanko črevo. Kdor ne. žleze prav toliko sokov kot jih je treba za prebavo prepovedanih jedi. S tem svojemu želodcu povzroča dvojno škodo. * • Ali veselost zdravi obolele želodce? — Da - če so te veselosti razvedrilne in mirne. Slehernemu želodčnemu bolniku naj bo uživanje hrane svetost. To velja seveda tudi za zdrave ljudi. Pogovori o draginji, namestitvah in podobnih skrbeh so pri jedi nedopustni. Kdor s takimi razgovori trpinči želodčnega bolnika, je sokrivec ne-ozdravljenja. Ne pozabljajmo, da je začetek in konec vseh vne- i tij želodčnih sluznic in vseh žeje na želodcu občutljiv, mora lodčnih oteklin v Veiiki meri 0d- svojemu žalodcu prizanašati s visen od raZp0loženja, s katerim težko prebavljivo hrano. PO TAJSKO — Malindcc Berry, kraljica bombaža za l. 1959, se je obleka po tajski modi, ko se je na poti okoli sveta ustavila na Tajskem (Siamu). prisedamo k mizi. * Ali napoveduje pomanjkanje apetita želodčno oteklino? -Ne - ne vedno. Zanesljivejši znaki so kislo izpahovanje in pritisk v okolju želodca po jedi. Slabosti in priložnostna bljuvanja. Pri tem občutimo lahko kar dober tek. Če nimamo apetita, je to lahko znak povečanega želodca. Tudi vnetja želodčnih sluznic ali začetni rak odkrivata pomanjkanje apetita. * Ali je posneto mleko prav tako 'zdravo kot neposneto? — Da. Kar je na neposnetem mleku tako zapeljivega, je prav posneto mleko in ne smetana. Pameten človek uporablja neposneto mleko samo kot pijačo, jedilom pa dodaja posneto mleko. Posneto mleko vsebuje naj dragocene] še mlečne sestavine. Mleko dobavlja organizmu več gradiva kot katerokoli drugo živilo. S polno pravico imenujemo mleko “belo kri” otrok — in odraslih. Mleko je edina tekočina, ki se v želodcu s posebno prebavno fermentacijo spremeni v trdno gmoto, v sir, ki želodec precej časa nasičuje. * Ali naj jemo kar stoje? — Samo, če je drugačno uživanje brane nemogoče. V Franciji so ugotovili, da so avtomatični bu-feti odgovorni za naraščanje želodčnih obolelosti. Če prega- njani mestni človek ne najde več časa za kosilo ali večerjo in se krmi samo še stoje, se bo nekega dne želodec strahovito maščeval. Želodcu moramo pomagati že s samim temeljitim žvečenjem. * Ali prihaja neprijeten duh iz želodca? — Da - včasih. Vendar ne smemo pripisovati krivde za neprijeten duh želodčnemu o-bolenju. Tudi bolna pljuča, slabo zobovje, vneta dlesen in razna vnetja vratu so lahko vzrok neprijetno duhtečega izdiha. Na vsak način teh znakov ne smemo zanemarjati. Če tako neprijetnost ne izgine v doglednem času, moramo obiskati zdravnika. * Ali je shujšanje znak obolelega želodca? — Ne - vedno. Gotovo nastaja pri želodčnem raku drastično shujšanje, kar se dogaja tudi pri zoženju vratarja. Shujšanje še ne pomeni, da je nastopil rak. Želodčni rak je neprimerno bolj potuhnjen od želodčnih oteklin. Želodčne bolečine, ki jih povzroča -rak, niso tako hude kot se pojavljajo pri želodčnih, oteklinah.. * Kako je z lačbo jetiko? — Lačne bolečine, predvsem ponoči, razkrivajo želodčno oteklino na dvanajstniku. Pri oteklinah razlikujemo “zgodnjo bolečino”, ki se pojavlja takoj po jedi, od “pozne bolečine”, ki nastopa nekaj ur po jedi. “Lačna bolečina” pa draži tešči želodec. Ta tudi takoj mine, ko smo se malo založili s hrano. * Ali želodec pordeči od jeze? — Da. Rdečica na koži je pri jezi navaden pojav. Prav tako lahko reagira tudi želodčna sluznica. Preiskave so dognale, da se pri želodčnih pacientih poleg občutka pritiska pojavlja povečano izločevanje kislega želodčnega soka, da je želodčno delovanje povečano in da je prav tako želodčno ožilje prenapolnjeno krvi. ------o------ Benetkam grozi propast Benetkam grozi največja nevarnost. Ta poziv je naslovil beneški župan na ves svet. Potrebna bi bila širokopotezna akcija, da se reši to edinstveno mesto pred poginom. Pred leti so poročali, da so Benetke v nevarnosti zaradi trohljivosti lesenih temeljev, na katerih slonijo Benetke. Sedaj pa je zavratna bolezen napadla sam kamen, tako da so se ponekod celi skladi zdrobili v prah. Baje povzročajo to bolezen svetlobni žarki. Za ta pojav se zanimajo znanstveniki z vsega sveta. Benečani pa. stavijo naj večje upanje v poljske znanstvenike, katere vodi dr. R. Cebertowicz iz Gdanska. Njegovo zdravljenje obstoji v tem, da v ogroženi kamen spusti električni tok, nakar se kamen zopet strdi. Ta način zdravljenja je že poskusil doma v Varšavi na starih spomenikih in palačah, katerim je grozila ista nevarnost. Ženske dobijo delo Dekleta in ženske 17 do 30 let stare za pregibanje rjuh in prevleke za blazine in likanje srajc in drugo. Vzamemo začetnice. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. _________________________(161) Delo dobi Iščem žensko, ki bi skrbela za enega otroka. Prosta, soba, hrana in plača. Kličite po 7. uri zvečer KE 1-3911. (160) LETOŠNJI ZLET ŠVICARSKIH TELOVADCEV (Nadaljevanje z 2. strani) šča in plavalne bazene. In zelo koristno bi bilo, če bi v tem pogledu nekoliko posnemali Švicarje. Kadar bo tako, sem prepričan, da bo večina naše mladine sposobna za vojaško službo. Ivo Kermavner. MAM OGTAŠnn FARMA NAPRODAJ 8-sobna hiša, 42 akrov zemlje, 6 akrov gozda, 8 akrav grozdja, 2 akra malin. Ford Ferguson 30 traktor, enotonski Chevrolet tovornjak in druga oprema. Vse v dobrem stanju. Zemlja je prvovrstna in zelo rodovitna. Se proda radi upokojitve. — Se nahaja na oglu Lockwood & Heines Rd., North Madison, Ohio. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 (18,19, 21 avg) Popravljalnica čevljev naprodaj Zaradi slabih oči, ki ga ovirajo ipri delu, prodaja lastnik popravljalnico čevljev na 5708 Detroit Ave. Kupci naj se o~ glase v delavnici. —(159) Pod $12,000 Enostanovanjska hiša naprodaj izpod $12,000. Štiri spalnice, poldruga kopalnica, dnevna soba, obednica, kuhinja, v celoti podkletena, 2 garaža, plinski o-grev. Kličite KE 1-3578. n Lji'i (160) Lastnik prodaja 556 E. 120 St. Moderna 8-sobna hiša za eno družino, stranišče, prostor za zajtrk, na prvem, poploščena kopalnica, plinski furnez, kvadratne cevi, garaža. SE LAHKO TAKOJ VSELITE MALO NAPLAČILO Predamo pod FHA cenitev. — Dober kup za gotovino. — Lastnik PO 1-3056. ■___________________(161) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo v najem na 1143 Addison Rd. —(160) Sobe se odda 3 sobe blizu E. 222 St., peč in hladilnik v stanovanju. Za upokojen zakonski par ali zaposleno žensko. Zmerno. Blizu transpor-tacije. Kličite po 5. uri RE 2-8598. (160) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu. Dvodružinska, 5-4 sob in enodružinska, 5 ;sob, v Collin-wood blizu cerkve Marije Vne-bovzete. Cena samo $15,500. Za več pojasnila kličite BARAGA REALTY 985 E. 185 St. IV 1-9998 17,19,21,24,26,28.avg) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,w,f) Sobe se odda 3 sobe se oddajo, najraje samcu. Kličite UT 1-0436 po 5. uri. (14,17,19 avg) Stanovanje se odda Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte po 3. uri popoldne. (MWFX) Dobra investicija Apartment - 6 stanovanj, 5 trgovin in zidana popravljalnica za avte in garaža v St. Clairski slovenski okolici. Cena $67,000. AERO REALTY IV 6-5151 AN 1-0197 (160) Naprodaj Velik buffet, miza, 5 stolov, iz orehovega lesa v dobrem stanju. Tudi pohištvo za spalnico. Kličite KE 1-6296. (161) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6 sob spodaj in 5 sob 'zgoraj, 3 garaže in 2 fur-neza. Blizu Superior. Na 1545 E. 47 St. Samo $13,000. KRIŠTOF KOLUMB ali Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST DESETO POGLAVJE-. i Kolumb je radovedno pogle-Pred zastopniki znanosti. ; dal po dvorani. Okrog sebe, ne-Minilo je nekaj dni. Kralj in znanega mornarja in poleg tega kraljica sta se že pripravljala še inozemca, je videl zastopnike na vojno za pomirjenje punta- raznih znanosti in duhovne do-joče se Galicije, ko je Kolumb stojanstvenike. Na obrazih ve-dobil pismo od velikega kardi- čine se je čitala nezaupnost in nala, da se bode čez malo dni predsodki glede njegove teorije, razpravljal njegov načrt v do- Zadosti je bilo, da je duhoviti minikanskem samostanu sv. Šte- mornar le enkrat pogledal po fana vpričo zastopnikov vseh dvorani, da je spoznal, da ga znanosti: zvezdoznancev, zem- njegovi sodniki imajo za slepar-Ijepiscev, matematikov in bogo- ja in domišljavca, katerega sle-slovcev. Hkrati je pa Kolumb parijo je le treba dobro raz-dobil povabilo od najstabšega kriti. .. profesorja bogoslovja dominikanca Dijega de Deca, naj se —Gospod Krištof Kolumb, — razlegel se je med občim mol- preseli v samostan za ves čas za- čanjem glas predsednika, ki je sedanja zbora učenjakov, kar pretrgal žalostna opazovanja mu je bilo jako prav, ker je Kolumbova. — Vi opirate svoje Kvintanija moral po kraljevem pačrte, katere ste predložili nji-odhodu vrniti se v Kordovo. ju veličanstvoma, na podatke Ko je Kolumb naznanil svo- trojne vrste: 1.) na prirodo sa-jemu gostoljubnemu gospodarju mo' 2.) na avtoriteto znanih o dobljenih pismih, se je Alonz pisateljev, 3.) na pričevanja razveselil, da se veliki kardi- mornarjev. Za nas je tudi naj-nal udeležuje te stvari, a na dru- ugodneje, da se držimo tega regi strani pa ni mogel zatreti sla- ^ Zato predlagam, da pojas-be slutnje, ker je Ferdinand de nite zboru, v koliko sama pri-Talavera imenovan predsedni- ^ roc}a potrjuje vašo teorijo. —Zaslišavši poziv pri j or jev, je Kolumb vstal in pripravil se za govor. —Jaz imam težko nalogo — začel je s tresočim glasom, ki je kom temu zboru. —Slabo je vsekakor, — zaklical je, — da je kralj imenoval ravno Talavero predsednikom zbora. On je vaš nasprotnik in si bode na vse načine prizade- bn vedno trši jn trši _ veliko val, da vam škoduje. nalogo, dokazati resničnost svo- Nadejam se na Boga, od- jjb teorij pred tako učenim zbo-govoril je Kolumb, - sicer bo- rom jn viSQbimi učenjaki opira-de pa junta sestavljena iz uče- j0- Se na prirodne pojave, ven-nih, naprednih ljudi, o katerih ge i0tim tega, zanašajoč se se nadejam, da bodo moje na- na pomoč Najvišjega, ki more črte nepristranski presojevali. lsiabost premeniti v moč. Da vam pomaga Presveta, p0 teh uvodnih besedah so Devica! odgovoril je Alonz, nekateri člani junte drug dru-— vsekakor si zapomnite, da je kemu nekaj pošepetali. Kolum-moja hiša odprta temu, kate- hovemu pogledu ni odšlo, da mu rega imam za prijatelja. Ije večina zbora nasprotna. To Drugi dan se'je Kolumb pre- pa vendar ni zbegalo govorni-selil k samostan sv. Štefana, ka, temveč je še povečalo nje-kjer so ga sprejeli z velikim govo odločnost in govoril je ve-veseljem. Tukaj je preživel ne- dno odločneje in pogumneje, kaj dni nestrpljivo čakajoč dne, I —V soglasju s prirodnimi poko bodeta znanost in vera govo- javi je zemlja trdo telo in ima rili poslednjo besedo o njegovih podobo krogle in obstoji iz su-teorijah. Ker je kraljevi dvor j bil ostavil Salamanko in ž njim vsi njegovi zagovorniki, se je Kolumb čutil zapuščenega, a vendar se je pripravljal, da v vsem orožju stopi pred zastopnike znanosti. Naposled se je zbrala junta ~ v prvo zasedanje. Kolumba so z 10 ACRE FARM — on hard road. 4 navadnimi ceremonijami pripe- j nailes from Punxutawney 7 rooms, Ijali v dvorano in Ferdinand de larse modern bath, new sunporch, PITTSBURGH, PA. FARM ACREAGE Talavera je naznanil, da je junta se otvorila. CHICAGO, ILL. farm pond. $4,500 Phone Punxautawney 2628-W. (159) BUSINESS OPPORTUNITY LUNCHROOM — well established, air conditioned, good business. See owner — 457 N. York — TErrace 2-9779 — Linden 4-7440. (159) REAL ESTATE FOR SALE GLEN ELLYN — By owner, charming cor., 7-rm. 2 yr. old bi-level, 3 huge bdrms., large liv. rm„ fireplace, din. rm., oversized colored tile bath, 2500 sq. ft. thru-out house, kit. with built-ins. and brkfst. area, landscpd., patio, att. gar., basmt. with fam. rm. Also beau., house available for $16,5000. Nr. schools. Many extias. MOntrose 8-9162. (159) NORTHLAKE — By owner. 6 room house, 3 bedrooms, full basement, garage, aluminum siding, corner 83 xl33 lot. Conveniently located. Only $20,000. Plhone Fillmore 4-3266. (159) MELROSE PARK — Winston Home. 7 room bi-level, L-shaped, 3 full bedrooms, many extras, liv.-din. rm. Priced low, including 5 rms. carpeting and drapes. By owner. Call Fillmore 5-4S80. (160) REAL ESTATE FOR SALE WHITE OAK, McKeesport — Income property. 2 story stone-aluminum siding, 2 kitchens, 1 comp, tiled; 2 tiled baths, integ. garage; 2 cement porches; 1-2 fomilies; sep. entrances; many extras; best condition; on bus line. See to appreciate. Selling because of illness. Real buy won’t last long, only $15,OCO. OR 3-3590. (159) INDIANA Vicinity — Beautiful stone cottage, 4 rooms, bath, fireplace, furnace, in wooded area, 2 acres, landscaped grounds. Ideal summer home. $7500. Hopkins 5-6651. (161) SWIM POOLS SWIM POOLS by SWIM QUEEN Nationally famous fibercrete pools installed in less than a week. No down payment, 5 yrs. to pay. A. J. MITCHELL R.D. 1, Tarentum—Ac 4-8014 ________(159) BEEF CALVES SPEERS HEREFORD FARMS BABY BEEF CALVES $95 Belle Vernon, Pa. Waverly 9-8881 (159) he zemlje in morja. Ker je o- predsednik me je opozoril na iz- suhe zemlje. Jaz se držim v tem krogla, je mogoče zemljo obiti reke psalmista Davida in sv. slučaju mnenja Aristotela in Se-z zapada na vzhod, ali z vzhoda Pavla, a jaz pa opozorim na če-'neke, kateri trdi v peti knjigi na zapad. jtrto Ezdrino knjigo in preroko- svojega prirodopisa, da je meji Kolumb je prenehal govoriti, vanje Izajije, kjer se naravnost jzapadnim bregom španske in da bi videl, če bode kdo ugovar- govori o neznanih deželah ono-'vzhodnim bregom Indije morje jal trditvi njegovi. Našlo se je stran morja. Tako, gospoda mo- tako ozko, da ga je mogoče pre-dosti ugovarjalcev. ja, moja teorija nikakor ne na-j iti v nekaterih dneh. V tem smiJ —Po vaši teoriji, gospod Ko- sprotuje sv. pismu, temveč se slu se izreka tudi Plinij starši,! l^mb, ___ rekel je jeden bogo- popolnoma vjema z njega notra- in iz duhovmih pisateljev se Ez-j slovcev, — morejo biti ljudje, Injim globokim smislom. dra v 4 knjigi izreka, da je le' kateri hodijo po glavi, kvišku | —No, dobro! — rekel je pobi- moleč noge. Zaklinjam se Kateri mornar bi šel na pot na Jdvomljivejših nadah na uspeh, predloge takih nezanesljivih po- j —Dobro, dobro! — slišalo se je datkov? Kateri vladar bode pač i od vseh strani j. dal znatno svoto denarja pri naj-! (Dalje prihodnjič) EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA sedmina zemlje pokrita z vodo. pri ti Talavera. — Če je tudi doka-) —No, to je jako malo — rekel J Slovenska moška sv. Frančišku, taka uredba stva-rij ne more biti ničesar drugega, kakor otroška izmišljotina! —Jaz se tudi usojam izreči proti teoriji gospoda Kolumba— pristavil je drugi član junte,— c požar j am ga na sledeče besede sv. Laktancija: — “Mari ni neumnost misliti, da se kje nahaja- zana okroglost zemlje, a njen je učenjak, — vi se ne opirate obseg mora biti tako velik, da bi na nobene dokaze, temveč samo za pot okrog nje se potrebovalo'navajate dokaze, katere je zbral najmanj tri leta. Ti, ki pojdejo Cardinal Kambre Peter de Ejlji na tako potovanje, morajo kon-^ svojem delu “Imago mundi.” čati od glada in žeje. Za tako Y'sekako je treba priznati to dej-dolgo pot se ni mogoče preskr- -stvo, da je razprostiranje morja beti s pijačo in jedjo. —Glede obsega zemlje, vaša mej Španijo in Indijo popolnoma neznano, ker današnji čas še protinožci, ljudje, ki hodijo prevzvišenost moram omeniti, ni izmerjeno, a v prejšnjih zem- da je Ptolomej računal polutnik1 Ijepisnih delih ne nahajamo o na 24 delov po 15 stopinj. Od teh ^ tem nobenih jasnih podatkov 24 delov jih je znanih 15 in Por- glede tega vprašanja, saj zme- po glavah z nogami kvišku, in kje rastejo drevesa z vrhi proti zemlji in s koreninami kvišku, da kje ne gre dež in sneg doli, |tugalci so s svojimi odkritji na šani izreki Aristotela, Ezdre temveč gori itd. Kaj imate reči proti temu, gospod Kolumb? —Učeni možje, naj oproste, odgovoril je Kolumb trdno, — če jaz s stališča zemljepisnih'l0 morie in suha zemlja. preiskav ne morem priznati izrekov svetih očetov za neoporečne. V vsem, kar se tiče vere, se jim popolnoma podvržem, a njih nazorov o svetu pa ne zma-tram za nezmotljive. Te besede, katere je izrekel Kolumb s popolnim in trdnim prepričanjem, so vzbudile občno začudenje. Z začudenjem, ki je bilo že podobno strahu, so se nekateri kar prekrižali. Kaj slišijo? Sveti cerkveni očetje se ne zmatrajo za nezmotljive! To je nezaslišano, strašno! To je pravo krivoverstvo! Sam predsednik se je oglasil proti predrznemu svobodomišljencu. —Vi vidite, gospod Kolumb, — je rekel strogo, — kako ste nas vznemirili s svojimi predrznimi, da se 'huje na izrazim, nazori. Vi, jedva znani mornar, se upate oporekati mnenju svetih očetov, ter trdni podlagi, na kateri toliko let stoji vera in znanost! Pa vi s tem ne oporekate le svetnemu sporočilu, temveč tudi svetemu pismu, 'kajti mi citatno v psalmu, “da je nebo podobno razpetemu šotoru” in sveti Pavel v svojem listu do Hebrejcev primerja nebo s šotorom, razpetim nad zemljo. Ko je zaslišal Kolumb tako obdolženje, se je ponosno postavil in pogumno pogledal v zvitega meniha. —Jaz nikakor ne mislim pomanjševati svetega poročila, ne svetega pisma. Od Boga nau-dahneni pisatelji so gotovo povedali samo resnico, toda niso rabili tehničnega jezika, katerega rabijo učenjaki, temveč so se vedno držali jezika, navadnega mej ljudmi, da bi njih delo bilo vsem dostopneje. častiti gospod zapadu odkrili še jeden del, ta-!Seneke ne morejo veljati z znanko da ostaje neznanih še osem stvenega stališča za take podat-delov, to je tretjina zemljine o- ke. Kolumb je čutil opravičenost tega ugovora in hotel se je braniti a ni še odprl ust, tako hitro krožnosti ali 120 stolp, v katerih -Koliko bode po vašem mne- nju morja in suhe zemlje? — mu je vzel besedo predsednik, vprašal je jeden svetni učenjak. —-Koliko so opravičena mne- nja učenih gospodov, — je s hudobnim smehljajem opomnil Ta- Ptolomej trdi, častiti gos pod, — odgovoril je Kolumb vesel, da je razprava prišla na znanstveno podlago, — da je šestina zemlje suha, pet šestin pa vode. Jaz pa mislim, da moramo nekoliko premeniti to trditev in priznati, da je mnogo več lavera — vi pač tudi sami spoznate, gospod Kolumb. Vaše teorije, kolikor izvirajo iz same prirode stvarij, so popolnoma pobite in ne morejo v nikomur vzbuditi želje za tako potovanje. BREZ ŠALE NE GRE — Dr. B. Rosenkranz iz New Yor-ka se je pojavil na konvenciji v Dallasu, Tex., s tički na svojih očalih. Mož je član “šaljive” organizacije “Kapuni.” ..... Pridite na deseti letni KARNIYAL in BAZAR priredijo Katoliški Vojni Veterani, Post 1655 JUTRI PETEK SOBOTO NEDELJO 20. 21. 22. 23. AVGUSTA HA SOUM PROSTORIH SV. VIDA VOGAL 62. CESTE IN ST. CLAIR AVE. OTROŠKE VOŽNJE! - IGRE! - OKREPČILA! ZABAVA ZA VSO DRUŽINO! ZASTONJ DARILA OB I I! zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Qlair Ave., Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC. 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS. 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze. JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J Tem potom obveščam in vabim vse glavne odbornike na polletni sestanek dne 23. avgusta 1959 v Slovenskem domu na 15810 Holmes Ave. Pričetek seje točno, ob 10. uri dopoldne. Sestanek je jako važen glede nadaljenega poslovanja Zveze. Kakor vam je znano, je bila preložena konvencija, ki bi se morala vršiti v Girardu, O., prihodnji mesec, radi tehničnih vzrokov, ki jih odbor ni zakrivil. Radi tega bodo prišle razne točke na dnevni red na tej sej* in naj ne izostane nobeden gD' vni uradnik. Opozarjam nekatere tajnik6 podružnic, da bi bili bolj točni2 assessmentom na glavni uradi ker pravila govore, da mora bd1 ! oddan asesment vsak mesec-(To se tiče samo nekaterih, k*-_ se premalo zanimajo za napre' dek naše zveze). Torej na svidenje! Z bratskim pozdravom John F. Jadrich, Glavni tajnik MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: MDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 5 I Za k vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland S, Ohio HE 1-0628