NOVEMBER 1 p V»1 svet. 16 S Otmar 2 g Ver. dufie 17 N 23. pob. 3 N 21. pob. IS P Odo« e 4 P Karel 5 19 T Elizabeta r> T Caharija 20 S Feliks V. 6 S Lenart 21 C Dar. Mar.; 7 Č Janez 22 P Cecilija 8 P Bogomir 23 S Klemen ^ 9 S Teodor 24 N 24. pob. 10 N 22. pob. © 25 P Katarina H P Martin 26 T Silv. © 12 T Avrelij 27 S Virgilij 13 S Stanislav 28 C Gregor 14 C Jozafat 29 P Saturnin 15 P Leopold 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk OtAS NARODA" LJUBIJANA. — NEBOTIČNIK St. 181 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G LA$ Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 29. oktobra 1935 Današnja številka vsebuje; Zadružništvo — naša najvažnejša organizacija Politično gibanje v Beogradu Predavanje prof. inž. Roša Zverinski umor v vlaku Zahteve našega zadružništva Trgovina z moštom v zastoju Rokopisov ne vračamo LetO I. Zadnšžmsi^o - naša naivažneiša ©rga- Misadia Jugoslovani smo po veliki večini mali ljudje: kmetje, delavci, obrtniki in uradniki. Bogati kapitalisti so šele pozna tvorba, ki pa je prav redko sejana in še v tej prevladujejo tujci, po večini Judje. Radi tega je samo naravno, če tudi v naših skupnih gospodarskih organizacijah prevladujejo socialne edini-ce — zadruge. Zadružništvo je naravnost pogoj harmoničnega in uspešnega gospodarskega in kulturnega napredka našega človeka, zato ni čudno, če je bila zadruga prva naša ljudska gospodarska organizacija in če predstavlja zadružništvo že danes po relativno kratkem času najmočnejšo organizacijo v državi. V soboto in nedeljo so na skupščini in kongresu Glavne zadružne zveze v Osijeku zborovali predstavniki našega zadružništva. Bil je to sicer običajen letni zbor, ki je podal pregled dela in stanja celotnega jugoslovanskega zadružništva, vendar je dogodek močno odjeknil v javnosti ne samo radi važnosti te ljudske ustanove, temveč morda še bolj zaradi poučnih podatkov, ki so bili objavljeni v poročilih, in radi tehtnih izjav in ugotovitev, ki so bile izrečene na zadružnem kongresu. Izčrpno poročilo kaže, da je bilo koncem lanskega leta v naši državi 8526 gospodarskih zadrug, ki so imele 1 mil. hi.482 članov. V primeri s prejšnjim (1933) letom je narastlo število zadrug za 299, kar pomeni, da kljub ali morda prav radi krize zadružna organizacija dalje narašča. To je gotovo znak, da je zadružništvo vendarle še zdravo in prav v težkih gospodarskih časih malemu človeku bolj potrebno kakor v dobrih. Nadaljni statistični podatki kažejo, da so zadruge zbrale 2.245 milijonov Din hranilnih vlog in podelile 2.038 milijonov Din posojil. Lastno imetje (rezerve in deleži) pa je znašalo 373 milijonov Din, blagovne zaloge so znašale 115 mili j. Din, vrednost investicij (strojev, orodja in skladišč, brez zadružnih domov) pa je znašala 94 milijonov Din. To so brez dvoma impozantne številke, osobito če pomislimo, da so vse to ustvarili po veliki večini sami naši mali ljudje, ki žive takorekoč iz rok v usta, ki so raztreseni po hribih in dolinah in ki so zelo mnogi še nepismeni, na moderno skupno gospodarstvo se pa posamezniki nekoliko razumejo. Ce so kljub temu zgradili tako mogočno zadružno trdnjavo, tedaj je to pač dokaz globoke morale in volje do napredka. Referati na kongresu, osobito oni o kreditnih in ostalih splošnih gospodarskih vprašanjih so pokazali vzroke in posledice sedanjih težkih razmer, pa tudi na naloge, ki jih ima zadružništvo še izvršiti tako glede notranje izpopolnitve kakor tudi zunanje poglobitve dela. Kritično in ne preveč laskavo za naše narodno prestavništvo je bilo osvetljeno tudi vprašanje finalizacije agrarne reforme, ustanovitve kmetskih zbornic, kmetske zaščite, fiskalne politike, osobito pa »reševanja« denarne in kreditne organizacije. Z zadovoljstvom pa je vzel kongres na znanje, da je vlada končno le predložila narodnemu predstavništvu načrt enotnega zadružnega zakona in da želi pri končnem pretresu zakona upoštevati upravičene predloge našega zadružništva, v kolikor ti predlogi že niso bili upoštevani pri sestavlja-n j ui ricičjrt/3/ Po vsem tem ni dvoma, da bo naše zadružništvo brez večjih posledic prebrodilo sedanje gospodarske težave in v bodoče na podlagi novega zakona, ki bo Pomagal prečistiti zadružne vrste in utrditi temelje, še uspešnejše služilo S0®P°" darskemu in kulturnemu napredku hi b-tenici države — delovnemu ljudstvu. Pred krizo španske vlade? MADRID, 28. oktobra. AA. Ministrski svet ie iniel sejo. Po seji so govorili o inožnostili od-siopa radikalskih članov vlade Laval&ua pozkiša se maje? V Parizu govore o krizi videle Zanimivi glasovi o posledicah sklepov rad. socialistov Pariz, 28. oktobra, r. Listi se danes ba-vijo s sklepi radikalno - socialističnega kongresa in njihovimi učinki na nadaljni politični razvoj v Franciji. »Oeuvre« ugotavlja med drugim, da se je kongres brezpogojno izrazil za ohranitev zvez med levičarskimi strankami. Ta njegov sklep je treba smatrati za uradno priključitev radikalno - socialistične stranke k ljudski fronti, ki se je ustanovila, kakor znano, letos tik pred državnim praznikom 14. julija. List se vprašuje, ali ne bo spričo tega sklepa že v bližnjih dneh, ko se bo parlamentarno delo nadaljevalo, razpadla sedanja vladna koalicija. Takega razvoja notranjepolitičnih dogodkov bi se bilo treba bati. Desničarski »Jour« pa smatra, da je hkratu s tem sklepom nastala latentna kriza vlade in bo moral kabinet podati ostavko, bodisi prostovoljno bodisi pod pritiskom parlamenta. Glavno glasilo socialistov prav tako ni popolnoma zadovoljno s sklepi kongresa. List pravi, da niso dosledni. Na eni strani se radikalni socialisti zavzemajo za ohranitev sedanjega ustavnega sistema v Franciji, na drugi pa se proti nekim koncesijam ponujajo za sodelovanje s strankami skrajne levice, V ostalem pa se je radikalno socialistična stranka občutno orientirala na levo in se v glav- nem že nahaja na isti bazi kakor socialistična stranka. »Echo de Paris« pa ugotavlja, da se je na kongresu vidno manifestiralo edin-stvo stranke. Trenutno dominirajo v London, 28. oktobra, n. — Glede trditve francoskih desničarskih krogov, da je angleška vlada odklonila Mussolinijeve kompromisne predloge, objavlja današnji »Times« članek, v katerem pravi, da je vsekakor napačno misliti, da bi bila vlada Velike Britanije v tem važnem vprašanju zavzela tako naglo kakršnokoli stališče. Ni dvoma, pravi list dalje, da so Mussolinijevi predlogi v sedanji obliki za Veliko Britanijo res nesprejemljivi. Ni pa tudi dvoma, da se lahko tekom pogajanj izdatno izpremene. List smatra, da bosta Velika Britanija in Francija stavila Mussoliniju svoje proti-predloge. »Morningpost« piše o podobnem vprašanju in pravi med drugim, da so v . angleškem zunanjem ministrstvu pozdravili to okolnost, da se hoče Mussolini zdaj pogajati. To pa ne more izpremeniti dejstva, da so sedanji Mussolinijevi predlogi nesprejemljivi,, ker gredo preko meje, kamor bi pač moglo iti DN s svojimi koncesijami. Zaradi njej ekstremni elementi pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Dala-diera. »Figaro« z ironijo pripominja, da je stranka sedaj krenila na pot, na katero bo morala tudi vlada. Peklenski stroj je sedaj tempiran. A vendar nihče ne ve, kdaj bo eksplodiral. Morda bo pa prvakom stranke vendar le uspelo do novembra, ko se sestane parlament, pomiriti nestrpne ekstremne elemente. Sefa vlade v sredo Pariz, 28. oktobra, r. Ministrski svet bo imel sejo v sredo. Seji bo predsedoval tudi predsednik republike Lebrim. tega je morala angleška vlada odkloniti Lavalov predlog o odložitvi sankcij. HeStanizem DN v teku London, 28. oktobra, n. Listi danes na-glašajo, da je vlada docela prepričana, da bodo imele gospodarske sankcije proti Italiji popoln uspeh. »Times« pravi med drugim, da je uspelo spraviti v tek mehanizem DN in da se je sedaj nadejati, da bo vojna v Vzhodni Afriki trajala le kratek čas. »Daily Telegraph« je mnenja, da je treba pričakovati največ uspehov od francosko-angieškega sodelovanja. .... »Morning Post« smatra, da oo Mussolinijevih predlogih ne bi bilo pričakovati skorajšnjega miru v Vzhodni Afriki. ’ Delavski žDaily Herald« zahteva cd Bald-wina in Hoara, da se čimprej jasno izrazita, ali angleška vlada zares ne bo podprla take diplomatske akcije, ki bi pomenila prekršitev pakta DN. Zakulisna pogajanja z MuttoBinišem jMraBgamna«i mbhb—w— London odklanja Lavalov predlog Starhemhergovi raašrii Aspiracije na regenisko mesto LONDON, 28. oktobra. Reuter poroča z Dunaja: Tu trde, da je knez Starhemberg nedavno tega v Linzu v. krogu svojih ožjih prijateljev govoril o tem, kako si prizadeva, da bi ga proglasili za regenta Avstrije. Dalje trde, da je pri tej priliki rekel, da bi bil za nedavne rekonstrukcije vlade lahko postal zvezni kancelar. To mesto pa je odklonil najprvo zaradi zadržanja nekih katoliških krogov, ki odklanjajo njegov korporacijski program. Po drugi strani pa zato, ker želi postati državni poglavar. Končno trde, da je knez1 Starhemberg pri tej priliki poudaril, da je knežje oziroma grofovsko poreklo Starhembergov mnogo starejše od bivšega avstrijskega vladarskega doma. Dunaj. 28. oktobra. AA. V Linzu se je vršilo včeraj veliko zborovanje, ki se ga je poleg drugih udeležilo tudi 12.000 Heimvvehrovcev, ki so bili do zob oboroženi. Knez Starhemberg je imel iia tem zborovanju govor, v katerem je posebej naglasil, da bo Heimatschutz v Avstriji do kraja izvedel svoj program. Nevarnost, da bi zgodovinska Avstrija .propadla in se priključila neki državi, je minila. V nadaljnem govoru je posredno omenil, da med njim in majorjem Feyem ni več ni kakega nesporazuma. država proti moji domovini. Mislim, da v dobi, odkar vlada naš cesar, ni bilo nikakega razloga za tako politiko. Dejansko je on vladar, ki je največ storil za razvoj naše države. Zato je treba z obžalovanjem ugotoviti, da nihče ni prav ocenil njegovih naporov. Kar se tiče očitkov abesinski cesarici, je odpravnik poslov naglasil, da ie vzorna soproga cesarjeva in najboljša mati njegovih otrok. Odpravnik poslov odpotuje danes iz Napolija v Acien. Mr. Rickett v Parizu PARIZ. 28. oktobra, r. Danes je prispel semkaj z letalom čez-Krf in Neapelj finančnik Ri-ckeff, ki je svojčas podpisal toli omenjeno abesinsko koncesijo. Zatišje v Afriki Komunike št. 80 RIM, 28. oktobra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando priobčuje tale 30. komunike: General de Bonu javlja, da prodirajo prednje italijanske čet v pokrajini Farasa brez posebnih zaprek. LONDON, 28. oktobra. Reuter poroča iz As-mare: 13. obletnico fašizma so proslavili v Eri-trejp Somaliji in v zavzetih krajih Abesinije na svečan način. Povsod so se vršile revije čet, koncerti in druge svečanosti. Bilo je tudi mnogo govorov. Abesinske priprave PARIZ, 28. oktobra. Havas poroča iz Addis-Abebe: Uradno poročilo pravi, da danes na vsej fronti ni bilo znatnih dogodkov. Abesinske čete se zbirajo pod najugodnejšimi pogoji. Abesinski cesar se bo ta teden odpeljal z letalom v glavni štab abesinske vojske v Desi. Cesar se'bo še isti dan z letalom spet vrnil. Zatišje na severni fronti ADDIS-ABEBA 28. oktobra. Po dosedanjih steli, ki jili j,, prejel poročevalec agencije /e 'dodalo davi na severni fronti popol-zatrsje. Z južne fronte pa niso prispele nika-vesli ker je radio-oddajha postaja v Gora-ju Pokvarjena Pravijo, da je niso porušile mbe italijanskih letal, nego da gre le za teh- nanako. Neposredni cilj: zavzetje Makale BERLIN, 28. oktobra. DXB poroča iz Addis-Abebe: V mestu in v neposredni okolici so po- stavili protiletalske topove. S severne fronte poročajo. da imajo Italijani po vsej nriliki neposredni cilj zavzetje Makale. Razširili so se glasovi o izpraznitvi civilnega prebivalstva v Ma-kali, vendar se ti glasovi ne potrjujejo. General Biroli prodira? ASMARA, 28. oktobra. Posebni vojni poročevalec DNB javlja: Armada generala Biroli ja prodira dalje. Brigada črnih srajc je zavzela Adimefasto. Mesto je oddaljeno 15 km od Sa-maita, ki so ga Italijani zavzeli pred dnevi. Havas poroča iz Asmare: Zaradi zbiranja abesinskih čet na zapadu in severozapadu. je dobilo levo krilo italijanske vojske nalog, da pospešeno prodre proti Makali. Če se vojski rasa Kase in rasa Sejama ne bosta spustili v bitko, ob-stoii možnost zavzetja Makaleje brez posebnih težkoč. Badoglio in Lessona se vrneta PARIZ, 28. oktobra., r. Po vesteh iz Masaue se nameravata maršal Badoglio in državni podtajnik pri ministrstvu za kolonije Lessona prihodnje dni vrniti v Italijo. Izjava abesinskega zastopnika v Rimu RIM, 28. oktobra. AA. Abesinski odpravnik poslov Hevere Jesus je pred svojim odhodom iz Rima izjavil poročevalcu agencije Havas: Sedanji spor med Italijo in mojo domovino me je globoko užalostil. Ljubim Italijo, kjer sem preživel mnogo let, toda sedaj ne morem ničesar drugega, kakor da dam izraza svojemu ogorčenju proti politiki, ki jo je pričela izvajati ta Poiožai v ŠSr&ii Monarhistična zborovanja v Grčiji Atene, 28. oktobra. AA. V Grčiji je bila včeraj cela vrsta zborovanj, na katerih so nastopili glavni zagovorniki monarhističnega režima, ki so pozivali ljudstvo, naj se 3. novembra eno-dušno odloči za povratek kralja Jurija. V Pa-trasu so nastopili bivši ministrski predsednik Tsaldaris ter ministra Turkovasili« in Stefano-pulos. V Kalamatu je priredil shod šef stranke svobodomislecev. V drugih mestih so nastopili razni poslanci in voditelji ostaliii strank. Povsod ie prišlo do velikih manifestacij za kralja. Zborovanja so potekla mirno in v največjem redu. V Atenah je na velikem ljudskem zborovanju govoril general Kondilis. Uporna Kreta Atene, 28. oktobra, z. Za vzdrževanje reda na Kreti, kjer se še čuti venizelističen duh proti monarhiji, je vlada poslala več oddelkov vojaštva, kateri bodo zadušili vsak upor. ki bi nastal pri volitvah za ali proti restavraciji monarhije. S Italijanski uvoz iz Nemčije PARIZ, 28. oktobra. Havas poroča iz Rima: Italija je v prvih šestih mesecih letošnjega leta uvozila iz Nemčije tri milijone ton premoga, to je skoraj polovico celotnega uvoza premoga. Tudi uvoz premoga s Poljskega je narasel. Vremenska napoved Dunaj: Hitre vremenske spremembe, od časa do časa nalivi in hladnejše. .PolžSžim utfmki Manifestaci|ski zbor JRZ v SkopSju ■UiZ je v nedeljo imela v Skoplju manifesta-cijsko zborovanje. Shod je sklical <;■ 1’aiite Jovanovič, direktor Trgovske akademije. Na shodu je g. Jovanovič poudarjal, da je .TRZ za parlamentarizem in demokratsko ureditev države, za zakonitost in svobodo volitev narodnih poslancev ter tajno volilno pravico. Politiki ne smejo biti sebični in ne smejo imeti zahrbtnih teženj. Današnja administracija ne zadovoljnje. Prva škrt) JRZ bo »provedba reform v administrativni službi. To bo najbrže izzvalo globlje spremembe v administrativni razdelitve države, vendar bo administracija boljša in tudi cenejša. Po-govoru g. Jovanoviča so govorili tudi še gg.: Stevan Tribunac, Šefki Raniis, Pera Kolarevič, Kosta Popovič, Antonije Musanič in Marko Gul. Ob koncu je bila izvoljena uprava krajevne organizacije JRZ. Pribiievičevci so zborovali v Zagrebu V Zagrebu so se v nedeljo prvič zopet zbrali samostojni demokrati. Poleg ostalih so se zborovanja udeležili tudi gg.: Večeslav Vilder, dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Hinko Križman, Milan Kosiič, Kncmauovič, Sava Kosanovič, Valerija» Pribičevič in Duda Boškovič. Večeslav Vilder je predvsem poskušal analizirati politični' razvoj po petomajskih volitvah. Poudaril je, da združena opozicija ni bila samo tehnična tvorevina, pač pa ima svojo skupno nalogo ludi v bodočnosti. — Dr. Budisavljevič je posegel v zgodovino politične delavnosti samostojnih demokratov od zedinjenja do danes. Poudaril je, da so bili demokrati oni, ki so zastopali uni-laristično ureditev države na najširši demokratski zasnovi. Ugotovil je nadalje, da je HSS s lem, da je prišla v parlament stvarno priznala unitaristično državo in edinstvo naroda, in se s tem približala državni upravi. Z izvajanj dr. Budisavljeviča sledi, da bi v centralnih poslih odločala vlada s centralnim zakonodajnim telesom. V tem telesu bi bili zastopani vsi deli države. Nasprotno — v pokrajinskih poslih •— bi se vprašanja reševala po pokrajinskih upravah s pokrajinskimi zakonodajnimi telesi. Na ta način bi bila izključena hegemonija enih nad drugimi in zagotovljena bi bila zadovoljnost med Hrvati. Za tak upravni koncept so Pribičevičevci tudi zato, ker , ga zahtevajo Hrvali, ker brez Hrvatov ni Jugoslavije. Ob 12. je sestanek obiskal dr. Maček, ki je spregovoril tole: -Dragi Milan (mislil je pri tem na predsednika shoda) in dragi prijatelji! Ni treba, da vam šele povem, kako ste me počastili s tem sprejemom, kar pa smatram za samo ob sebi umevno stvar. Prijatelj Milan Kostič je dejal, da smo ena močna celota. Vi vsi veste sami, da vedno ni bilo tako. Deset let smo potrebovali, da smo prišli do prepričanja, da ne more bili dobro Srbom, če se Hrvatom godi slabo, ravno tako pa, da ne more biti dobro Hrvatom, če se Srbom godi slabo. V tem je vsebina vsega našega programa. In tak program prevladuje tako na najvišjih mestih, kakor v pretežnem delu naroda. Ni treba, da smo kol noji, ki tiščijo glavo v pesek: Pozdravljam vas in pozivam, da ste složni na vsem našem ozemlju. Knez-namestnik Pavle na obedu pri angleškem kralju LONDON. 28. oktobra. AA. Včeraj ob 13.15 sta N j. Vel. kralj Jurij in kraljica Mary priredila v wickingbamskem dvorcu kosilo na čast Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Po kosilu je knez Pavle ostal celo uro v razgovoru s kraljem Jurijem. Prestolonaslednik wa-leški princ je popoldne ob 17. v windsorskem dvorcu priredil večerjo na čast Nj, Vis. knezu Pavlu in kneginji Olgi. Proslava češkoslov. praznika Praga, 28. oktobra. AA. Praznik češkoslovaške republike je bil proslavljen z velikimi svečanostmi v vseh večjih češkoslovaških mestih, a tudi po manjših krajih in vaseh. Nekatere prireditve so se vršile že včečraj. Volitve v Švici Bern, 28. oktobra. A A. Včeraj so se vršile volitve švicarskih federalnih poslancev. Za enkrat so, znani le rezultati iz manjših kantonov. V leh «o socialisti dobili tri mandate, med drugimi tudi baseljski mandat. Kakor poroča »Narodna fronta« narodni socialisti niso pridobili mnogo glasov. Basel,' 28. oktobra. AA. Po dosedanjih rezultatih volitev v kantonih Schwyzn, Vomlu, Ženevi in Urijo se razmerje med strankami ni mnogo spremenilo. V ženevskem kantonu je propadel dosedanji član kantonske vlade socialist Naine. Proslava 13. obletnice pohoda na Rim Rim, 28. oktobra. AA. Po vsej Italiji so danes proslavili Irinajslo obletnico fašističnega pohoda na Rim. Mussolini je izdal za to priliko posebno poslanico. Listi poročajo o manifestacijah, do katerih je. prišlo že včeraj. Pri tem naglašajo, da je italijanski narod letos še posebej v službi latinske civilizacije. Papež je spregovoril Rim. 28. oktobra. AA. Papež je imel včeraj po radiu nagovor na perujske katoličane, ki so se udeležili prvega perujskega evharističnega kongresa v Limi. Med drugim je dejal: Bog skrbi, da sc krščanski duh miru razširi po vsem svetu, zlasti pa med Evropo in Afriko, kjer so mir prekršili in je nastala najveeja nevarnost. Molite za mir, ki se bo oslanjat na pravico in ljubezen. Gibanim vladmioiih in opozitionalnih politikov Beograd, 28. okt. Včerajšnji shodi združene opozicije, na katerih so iznesli prvaki političnih strank, ki bi to opozicijo tvorili, važne politične izjave, so vzbudili živahne komentarja po vseh političnih krogih. Ljuba Davidovič je v svojem včerajšnjem govoru v šabcu napovedal bližnji sestanek voditeljev združene opozicije. Na tem sestanku, ki se bo vršil predvidoma sredi novembra v Zagrebu, se bodo sestali dr. Vladko Maček, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Večeslav Vilder. Brez dvoma bo pomenil ta sestanek čini ožje sodelovanje v bodočnosti. Vendar o konkretnem programu, ki ga naj opozicija zastopa med narodom do odločujočih čini-leljev, se še tudi to pol ni nadejati, da bi padla kaka odločitev. Dr. Maček vztraja odločno na stališče, da bo prišel s svojimi konkretnimi zahtevami na dan šele po prihodnjih parlamentarnih volitvah. Ta čas pa bo opozicija pripravljala samo teren v narodu za volilno borbo. Drugačno razpoloženje vlada med voditelji Jugoslovanske radikalne zajednice, zlasti odkar je prišlo v parlamentu do ustanovitve lastnega poslanskega kluba. Po izjavah, ki so jih v zad-. njem času dali voditelji JRZ, je JRZ opustila misel, da bi šla v kratkem času na volitve. Vsi prvaki namreč izjavljajo, da je treba s. sedanjo skupščino delati naprej. To je tudi v interesu vlade, ki je predložila v zadnjem času pred parlament veliko zakonskih načrtov, katere bo vlada skušala e pomočjo obeh zbornic uresničiti. Vidnizvoditelji JRZ izjavljajo, da je treba poglobiti čimbolj zveze JRZ z novim poslanskim klubom, ki se je pravkar organiziral. Trdijo namreč, da imajo za seboj v skupščini delazmožno večino. Oni računajo, da imajo poleg 130 poslancev, v kolikor se jih je dosedaj baje že vpisalo v klub JRZ, še skupino okrog 30 do 40 poslancev, ki bodo vlado v njenih predlogih podpirali. Na ta način bo imela vlada v Skupščini od 160 do 170 poslancev, kar bi zadostovalo, da sprejme parlament vse njene zakonske predloge. Parlamentarna opozicija je tudi krepko na delu. Dasi so poslanci odpotovali v svoje sreze, se vendar vršijo v prostorih vseh opozicionalnih klubov živahni sestanki njenih voditeljev. Predsednik Jugoslov. kluba g. Jevtič prihaja redno vsak dan v klubske prostore, kjer konferira o polilični situaciji s svojimi najožjimi sodelavci. Islo je tudi v obeh ostalih klubih — v Nezavis-nem in Narodnem klubu. Vsi se intenzivno pripravljajo za bodoče skupščinsko delo. Kakor je izjavil eden izmed vidnejših članov Jevtičevega kluba našemu dopisniku, bodo tudi pri volitvah v stalne parlamentarne odbore solidarni in postavili svojo skupno listo. Ker so tudi ob tej priliki tajne volitve, ne bo težko ugotoviti, na kateri strani je v skupščini večina. Kakor smo že poročali, se skupščina ta teden še ne bo sestala, ker se bo njeno predsedništvo predstavilo kraljevemu namestništvu. Pač pa se zatrjuje s skorajšnjo gotovostjo, da bo skupščina sklicana v ponedeljek 4. novembra. Ker čaka skupščino ogromno delo, bo parlament skoraj verjetno zasedal ves prihodnji mesec in. polovico decembra, nakar bo šla Skupščična na božične počitnice, takoj nato pa pričela z delom na državnem proračunu za leto 1936/37, ki ji bo še v teku meseca novembra predložen od finančnega ministra. Aca Stanojevič sprejema V teku današnjega dneva je imel predsednik izvršilnega komiteta JRZ g. Aca Stanojevič več sestankov s prvaki stranke. Te konference so se pričele že ob pol 8. zjutraj in so trajale ves dopoldan. Od ministrov je sprejel g. Stanojevič g. Mirka Konmenoviča, dr. Behmena, g. Bobiča, g. D juro Jankoviča in dr. Kreka, ki se je včeraj vrnil iz Ljubljane. Od poslancev je sprejel Mi-loje Sukiča, Petra Ivaniševiča ter Djuro Sejovi-ča. Po teh sprejemih je imel g. Stanojevič daljšo konferenco z Mišom Trifunovičem, dr. Momčilo Ninčičem, Krsto Miletičem in dr. Lazo Markovičem. Po konferenci, ki jo je imel dr. Miha Krek s Stanojevičem, je imel dr. Krek sestanek tudi z dr. Lazo Markovičem in dr. Mišo Trifunovičem. Sanktije in naša lesna industrija BEOGRAD, 28. oktobra. Danes dopoldne se je vršila v ministrstvu za šume in rudnike konferenca centrale lesvie industrije, katere predsednik je bivši minister dr. Milan Ulmaiiski. Konferenca se je bavila z vprašanjem, ki so nastala glede na sankcije do Italije. Š temi sankcijami je bila naša lesna industrija hudo prizadeta. — Konferenco je otvoril minister za šume in rude g. Djura Jankovič, ki je imel ob tej priliki govor, v katerem je pozdravil ostale delegate in poželel srečno delo, obenem pa naglasil' da bo vlada z vsemi svojimi silami podprla upravičene zahteve lesne industrije in s tem rešila lesno industrijo pred težkim udarcem. žetve sirovega opija Beograd, 28. oktobra. AA. Privilegirana izvozna družba (PRIZAD) je odkupila do danes od letošnje posebno obilne žetve sirovega opija 62.894 kg. Vse kaže, da bo PRIZAD do konca letošnje kampanje odkupil vso zalogo letošnje žetve v višini 75.000 kg . Izpitne komisije Beograd, 28. oktobra. AA. Z odlokom trgo-. vinskega ministrstva so za triletno izpitno dobo imenovani za člane v stalni izpitni komisiji za profesorske skušnje inženjerjev in arhitektov za profesorje na srednjih tehniških in moških obrtnih šol v Zagrebu: za tajnika inž. dr. Ante Frankovič, profesor srednje tehniške šole v Zagrebu, za člane pa: za gradbeno stroko inž. Alačevič, za arhitekturo arh. Janko Noljac, za strojno stroko inž. Leopold Šorga, za elektrotehniko inž. Juraj Hievat, za ladjedelstvo inž. Djuro Stipetič, in profesorji tehniške fakultete v Zagrebu za tuje jezike: za francoščino dr. Peter Skok, univ. prof. v Zagrebu, za nemščino dr. Branko Tkalčič, profesor trgovske akademije v Zagrebu, za angleščino Milan Drvodelič, gimnazijski profesor v Zagrebu, za italijanščino Bartol Poparič, gimn. prof. v pokoju, za ruščino dr. D j urh Skarič, univ. docent v Zagrebu. Kliring BEOGRAD, 28. oktobra 'AA. Po poročilu Narodne bauke z dne 28. oktobra t. I. je po nemškem kliringu izplačan poslednji avizo št. 8181 z dne 4. maja t. L, po italijanskem Idiringu pa št. 75.075 z dne 29. julija t. 1. Davčno pojasnilo BEOGRAD, 28. oktobra. A A. Na vprašanje, ali je dohodek prodajalcev tobaka na drobno od prodaje taksnih vrednotnic (pristojbinske znamke). poštne znamke, davčne znamke, menice, karte za hišno postrežbo itd.) podvržen plačilu pridobnine in kako se je ravnati z dohodki te vrste iz prejšnjih let do konca 1934, ki niso obdavčeni s pridobnino, pravica države do odmere tega davka pa še ni zastarela, je izdat davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: V čl. 1., odst. 2. zakona o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931 so našteti kot monopolski predmeti tobak, smodke, papirčki, vžigalice, vžigalniki in vžigalniški kremeni, petrolej in sol. O tem blagu je po zakonu predpisano, da ni podvrženo plačilu neposrednih davkov, samoupravnih doklad, ne kakšnih drugih državnih in- samoupravnih da>atev. Pristojbinske vrednotnice, za katere tu gre. niso naštete med monopolski mi predmeti in zato zanje ne vel jajo določbe čl. 8. zakona o državnih monopolih. Po tem takem so dohodki prodajalcev tobaka na drobno (in tudi drugih oseb) pri prodaji pri-stojbinskih vrednotnic podvrženi plačilu pridob- nine iz čl. 42. druge skupine točke 4. zakona o neposrednih davkih. Glede tega, kako je ravnati z dohodkom te vrste, ki do konca leta 1934 ni bi! obdavčen s •■idobnino, je davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnit, da se imajo ti dohodki naknadno obdavčiti za ves čas, za kateri še ni naslonila zastarelost. Osebne vesti BEOGRAD, 28. oktobra AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra H. z ukazom kr. namestništva in na predlog finančnega ministra so premeščeni: za višjega davčnega kontrolorja v šesti skupini pri davčni upravi Ljubijani-okoliei Franc Bole, davčni inspektor iste skupine pri davčni upravi v Murski Soboti, za višjega davčnega kontrolorja v šesti skupini pri davčni upravi-okolici Slavko Devetar, višji, davčni .kontrolor v isti skupini pri davčni upravi Ljubijana-mesto, za davčnega kontrolorja v sedmi skupini pri davčni upravi v Murski Soboti Alojzij Germov-šek, davčni kontrolor v isti skupini na davčni upravi v Novem mestu, za davčnega kontrolorja v sedmi skupini pri davčni upravi v Škofji Loki Rudolf Zeslin, davčni kontrolor iste skupine pri davčni upravi v Kranju, za davčnega kontrolorja v sedmi skupini pri davčni upravi v Ptuju Ludovik Avšič, davčni kontrolor iste skupine pri davčni upravi v Škofji Loki, in za davčnega kontrolora v sedmi skupini pri davčni upravi Maribor-okoliei Dominik Šmid, davčni kontrolor iste skupine pri davčni upravi v Boštanju. Imenovanje Postavljen je za rudarskega svetnika pri rudniku v Velenju v 6. polož, skupino inž. Slavko Trohej, za rudarskega viš. pristava v 7. polož. skup. pri rudniku Zabukovica pa inž. Vladimir Burnič. Sankdie Švica in sankcije Bern, 28. oktobra. A A. Poročilo švicarskega zveznega sveta, po katerem se od danes prepove izvoz orožja v Italijo in ki navaja stališče Švice do sankcijskega vprašanja, so danes poslali generalnemu tajništvu DN. London, ‘28. oktobra. Reuter poroča iz Berna: Švica se je pridružila državam, ki izvajajo sankcije. Vlada je sklenila prepovedati izvoz orožja v Italijo. Prav tako se je sklenila pridružiti finančnim sankcijam. Glede gospodarskih sankcij je pa vlada sklenila samo prepovedati izvoz aluminija. Kitajska za sankcije šangaj, 28. oktobra. AA. Doznava se, da kitajska vlada v načelu odobrava sankcije zoper Italijo, vendar bo pa v odgovoru, ki ga ho poslala DN navedla nekatere pridržke glede praktične izvedbe teh sankcij. Poljska in sankcije Varšava, 28. oktobra. AA. Poljska nota o izvajanju sankcij je že izdelana in jo bodo jutri izročili v Ženevi. Po poročilih z zasebne strani se doznava, da nota poudarja načelen pristanek k ženevskim sklepom, obenem pa poljska vlada v tej noti navaja nekatere pridržke glede trgovinskih in finančnih odnošajev, ki še obstoje med Poljsko in Italijo, med drugim omenja tudi ladjo, ki so jo zgrudili v italijanski ladjedelnici in o kateri je bilo govora v Ženevi. Pa&andreu interniran Atene, 28. oktobra. AA. Voditelj neodvisne republikanske skupine Papandreu, ki so ga pred kratkim aretirali zaradi njegovega stališča do novih razmer na Grškem, je poslan na otok Mikonos. kjer bo pod nadzorstvom. Odpeljali so ga snoči. * Turčija in sedanji položaj ANKARA, 28. oktobra. AA. Na kongresu za. stopnikov turških mestnih uprav je ministrski predsednik Istnet Ineni poročal o mednarodnem položaju. Med drugim je poudaril, da si Turčija prizadeva, da ne bi bila zapletena v eventualne bližnje mednarodne spore. V ostalem bo striktno izpolnjevala svoje obveznosti in podpirala DN. Anglija umakne dve ladji? London, 28. oktobra, z. Z ozirom na italijansko zahtevo, da naj bi Anglija umaknila del svojega vojnega brodovja iz Sredozemskega morja, Italija pa dve diviziji iz Libije, se doznava. da bo Anglija najbrž umaknila veliko križarko Hond: in /Renown . Napoli. 28. oktobra, z. Za vkrcanje dveh libijskih divizij za prevoz v domovino je odplula italijanska ladja »Sannio« v Afriko". Letalska zveza Rim—Asmara ASMARA, 28. oktobra. AA. Decembra meseca bodo uvedli novo italijansko letalsko zvezo iz Rima do Asmare. Ta letalska zveza bo namenjena potnikom in pošti iz Rima. Polet bo trajal dva dni. Obratovalo bo 18 italijanskih, letal. Njihova hitrost bo znašala na uro ISO milj. 8 tem bo postala Asmara vbod v Afriko. I’ot bo vodila deloma če?; kraje, ki so po obsegu tako veli! i kakor Zedinjene države severne Amerike in kjer ponekod ne poznajo niti navadnega voza. Novo letalsko zvezo bodo podaljšali do Mogadiska v italijanski Somaliji. Letala bodo letela čez Grčijo, Egipt in Sudan. Ltalska družba »Vifloria« pravi, da je s temi državami že sklenila lOletno pogodbo. Osem novih letal bo v prometu že prihodnji teden, in sicer na sedanji progi med Kartumom in Asmaro. Letala bodo prenašala pošto. Sokol .„tvo Pitmo s sokoiske poti po češkoslovaškem VII. Iz Kolina me je včeraj dopoldne vodila železna pot mimo Podebrad, Nimburka H1 Lyse proti severu. Ob progi leži tudi MelnilL znani češki vinorodni kraj, ki se vleč« ob dolini Labe do 2ernosek. Nekaj postaj za Melnikom prihajamo v narodnostno mešano pokrajino, ki je zelo slikovita in sliči naši Savinjski dolini, le širša je in na obeh bregovih vodi dvotirna železniška proga proti saški meji. V Strakovu me je že čakal na kolodvoru moj stari sokolski prijatelj br. Kral. Z avtobusom sem se odpeljal v Usti, kjer sem bil gost br. Krala. Usti je najmočnejše industrijsko središče severne češke. Popoldne ob 16. sem nadaljeval pot skozi ponemčeno ozemlje mimo velikih premogovnih revirjev v Duchov, danes že do 50»'o zopet češki, kjer sta me sprejela starosta br. Kronhotz in prosvetni' br. Honcu, evangeljski vikar. Po ogledu mesta in po večerji sem šel v krasno telovadnico. ki je bila že polna občinstva. Oder je bil okrašen z našimi in češkoslovaškimi zastavami, cvetjem, zelenjem in veliko sliko blagopokojnega kralja Zedinitelja ter napisi: »Vernost za vernost«. Pod sliko kralja Mučenika pa je gorela večna lučka v rdečem sokolskem srcu. Večer je otvoril sokolski orkester s sokolsko koračnico, nakar je pozdravil navzoče in mene brat starosta Kronholz, stari preizkušeni borec za pravice Čehov v tem nekoč nasilno ponemčenem mestu, ter je med drugim omenil, da sta izšla iz telovadnice duchovskega Sokola sedanji načelnik poljskega Sokolstva br. Jan Fažanovic in prva češka prvakinja v telovadbi ses Lorenzova. Z vzklikom Jugoslaviji m šemu mlademu kralju Petru t nisn eil svoj govor, orkester pa ^ Nieral na.p himno. Sledilo je moje predavanje, ki je tudi tu doseglo popoln usp®p; ^.ckcJ v kroju je stopil nato «a oder m recitiral priložnosto pozdravno pese . m 1 o je se stavil njegov oče br- - Podaril mi je krasen šopek in globo, o ganjen nad tolikšno pozornostjo napram nam Jugoslovanom sem se tnu zahvalil in ga not j ubil. Češkoslovaška himna je zaključila lep večer, ki so mu orisosTvovali tiiHi no-wn* ur" stavniki oblasti. Po predavanju me je Pr°' sil ravnatelj ceske gimnazije br. Ptocnik, da t>u naslednji dan izpregovoril slovensko in češko nekaj besed njegovim dijakom. Njegovemu vabilu sem se'seveda z veseljem odzval. V sredo dopoldne sem si znamenitosti mesta, predvsem ™ Valdštajnovo palačo z ogromnim, za mar j enim parkom, z mnogimi ,ep vnatelia Popoldne sem odšel v spremstv« y veUki v gimnazijo, J? bilo zbr ^ mla_ dvorani nad 400 ceske srecuu . 5 dine. Tudi tu je bila dvorana okrašena z našimi in češkoslovaškimi z , • , ski pevski zbor je zapel našo himno nakar me je mladini predstavil bi. ravnate j. srca v srce sem govoril deset minut br mladini, ki je viharno ploskala kosem končal. Brat ravnatelj se mi J e J sk veno zahvalil in naročil pozdrave naa domovini in mladini, nakar je pevski ?bor ® ” slovaško himno zaključil prisrčno, spontano in na hitro roko organizirano Z najlepšimi vtisi odhajam v Mos.^. sedež Kukanjove sokolske župe. Janez Ponarc. Predavam® v tul im delmoiega slovenskega uiemaka V sredo bo predaval dr. inž. Mirko Roš v okviru združenja za preiskavo materiala V sredo dne 30. oktobra t. 1. ob 18 bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval odlični slovenski rojak dr. ing. h. c. Mirko Roš, ravnatelj švicarskega zavoda za preiskavo materijala in profesor tehnične visoke šole v Ziiriehu, o temi: »Trdnost in deformacije zvarjenih konsirnkcij«. Predavanje bodo spremljali številni diagrami in slike. Vabljeni so vsi kolegi in vsi, ki se zanimajo za ta aktualni predmet. Osebnost prof. dr. Roša Prof. dr. Roš je sin slovenskih staršev, njegova še živeča mati je Ljubljančanka. Oče ing. S. Roš. rojak iz slovenske Štajerske, je zgradil vrsto železnic na Hrvatskem in v Srbiji. Nastanil se je končno v Beogradu. Sin Mirko, naš odlični gost, se je rodi! v Zagrebu, vzgojen pa je bil v Beogradu, kier je tudi študiral na tehnični fakulteti. Tehnične študije je dovršil v Hannover«, nato je deloval pri raznih tvrdkah kot konstruktor za železne konstrukcije v Nem- čiji in Švici, projektiral, zgradil in preiskoval je vrsto velikih železnih objektov, zlasti na švicarskih železnicah. S svojim temeljitim raziskovalnim delom se je posebno odlikoval v funkciji tajnika »Tehnične komisije zveze švicarskih tovarn za mostove in železne konstrukcije.« Na podlagi svojega obsežnega znanstvenega dela je bil leta 1924 izbran za rednega profesorja tehnične šole v Ziiriehu iti za direktorja švicarskega zavoda za priskavo materijala. na katerem sta bila njegova prednika odlična znanstvenika prof. ing. Tetmajer in prof. dr. Srhiile. Kot generalni sekrelar mednarodnega udruženja za preiskavo materijala vzdržuje gospod prof. Roš stalne stike z, enakimi udruženji v poedinih državah: pravkar je izvršil studijsko potovanje po jugovzhodni Evropi, predaval v Atenah. Beogradu in Zagrebu. V sredo prispe v Ljubljano in bo imel to zelo aktualno predavanje tudi za našo strokovno javnost. Mussolini je ukazal, naj se ena njegova divizija iz Libije vrne v domovino. Italija »«na sedaj v Libiji še 60.000 vojakov, od katerih je 15.000 domačinov. Slika kaže ita-Kjanskegra kolonijalnega vojaka s kamelo v neki oazi v libijski puščavi. Vesti iz Italije čujte in bdite’ še ni tega teden dni, ko ?ta dobila dva tržaška redarja ponoči moškega, ki je iztegnjen smrčal na mestnem Maku. Redarja sta bila preoblečena v civilno obleko, zato se Albin Iskra iz Rocola ~~ to je bil speči moški — ni niti najmanj zmenil za opomin, naj gre domov spat. Nasprotno, pijan kakor je bil, je začel redar-la oštevati in jima groziti, tako da sta ga morala spraviti pokonci in v zapor ter ga ovaditi radi pijanske nadležnosti, kalitve bočnega miru in protivljenja javnim orkanom. Sojen je bil hitro in za vsak prestopek posebej: za pretnje redarjem 1 leto strogega zapora, za pijansko nadležnost na 3 mesece in za kalitev nočnega miru na 1 mesec navadnega zapora. Prepovedano je bilo tudi obiskovanje gostiln. Vrhu 7Sega se mu je še neka prejšnja pogojna kazen pri tej priliki spremenila v brezpogojno. , Nedeljski delavnik in služba božja. Kakor smo že omenili, ima tudi prihodnja nedelja značaj delavnika ter so podjetja ves dan v obratu. Tu se je takoj pojavilo vpra-sanje, če ta uredba ne nasprotuje verskemu čuvstvovanju delavstva, ki hoče vsako nedeljo, pa naj bo nedeljska ali delavni-ska, izpolniti svoje verske dolžnosti. S tem razpoloženjem so računale tudi prefekture, ki so odredile, da naj podjetja, v kolikor je to v skladu s potrebami obrata, dovolijo delavstvu v predpoldanskih urah kratek Presledek dela, da lahko gredo delavci k !®aši, če želijo. To veleva tudi svoboda ve sti. . Ni povedal napak. Pri meranski loteriji le bila Gorica deležna petih dobitkov, štiri so takoj obesili na veliki zvon, a kdo je Peti dobitnik? Končno so ga izteknili. Pri-sel je v trafiko, kjer je kupil srečko, medeč, če so mu znali prodati srečko, da mu nP« ? znali Preskrbeti tudi vnovčenje in do-mtek. Bil je to kmet Lojze Kodrmae. Ho-reh so ga poslati k nekemu Ponciju ali **latu. Ne boste se, si je mislil Kodrmae, recke nisem kupil sam, temveč sva denar ,-,ozila dva- zdaj bi hoteli, da denar delim se s tretjim! .-„^drlamja dobi svojega Cezarja. Znano je mesto cedad nastalo naravnost iz vit nskeSa Civitate, iz katerega se je raz-vn°v italijanščini Cividade. Cividale, v slo-ensemi pa Čedad. Mesto je ustanovil Julij ^ezar in je njegov stari oficielni naslov Fo-‘um lulii. Njegovi prebivalci so se imenovali Foriuhani, kasneje Furlani in to je Pestalo ime za vso deželo od morja do Alp Ibt ®°eo in Livenco. Skoraj dva tisoč let .ulij Cezar čakal na svoj spomenik, ki hn 36 zdaj dobil. V nedeljo 27. t. m. mu je P 7 Čedadu odkrit kip z velikimi sveča- t čp'ška legija miličnikov je v soboto 26. ■m. odposlala v Vzhodno Afriko četo, ki j drugim četam in oddelkom cr- T Ta',c:• namenjenih na afriško bojišče. Urn ! v,7n* »» Trstu. Dne 7. oktobra je Ueiolt m „PPk Ivan Furlan. Pokojni je bil g edna oseba obče spoštovan v bližnji in večlm 1ok i ' kot kremenit značaj. Revež je ^ n L?kai Pomoči v tržaški bol-v kT7 ? v P?s!edn.iem času je bil 20 dni don?11??01 m.VIc3ec' da ni več pomoči, so ga 'ÄC1, VZe Ogromna udeležba ^odmkov, prijateljev in znancev pri po-p ®bu dne 9. t Bn ie pnčala, kako je bil m7 Furlan priljubljen m spoštovan. Do-Pot!3 godba ga je spremljala na zadnji ben-’, ker ie bl1 sam vec et navdušeu god-».,) k, a pevski zbor mu je zapel pred hišo o °sli »Blagor mu«, v cerkvi »Usliši nas, y°?Pod« in na pokopališču »Jamico tiho«, sl „"jasnem in ginljivem govoru se je po-cjf.Jd od pokojnika domači župnik c. g-Bi* vd ®C- Pokojni Furlan zapušča užaloščeno štino kčevko Zorko ter sina Lojeta in Gu-kUp5' Poslednji je bil čez nekaj dni vpo-b0 fn k vojakom. Prijatelj Ivan, naj tl Uživ* ka domača zemlja, tvoja duša naj č:a večni mir in pokoj! dar>0Val.,tovarna v Šempetru na Krasu. Na °bIetnice Pohoda na Rim je bila v p« botru na Krasu otvorjena nova tovar-obdelovanje^ lesa. Otvoritvene sveča- I se je udeležil tudi vojvoda Aostski. | Zverinski sloiin v vlaku Osumljeni železničar Grga C vi ja močno obremenjen V Zagrebu nadaljujejo preiskavo proti železničarju Grgi Cviji. ki je osumljen, da je na zverinski način v vlaku med vožnjo umoril 13 let staro gluhonemu Katico Srečec. V teku preiskave so ugotovili čedalje več indicev, ki močno obremenjujejo Cvijo. Grga Cvija doslej prav za prav ni še nič prizna]. Na vsa vprašanja odgovarja: Jaz ne vem nič. Če pa uradniki, ki ga zaslišujejo, obrnejo pogovor na stvari, ki navidezno niso v zvezi z zločinom, poslane Cvija prav zgovoren in odgovarja lepo na-vsa vprašanja. S takimi vprašanji so ugotovili, da Cvija taji in da mu je o strašnem umoru precej znano. Ugotovili so tudi, da se je Cvija lagal, ko je trdil, da umorjene deklice ni poznal. Nek orožniški podnarednik je izjavil vpričo Cvije. da ga je videl, kako je držal deklico pred umorom na kolenih. Ko ga je tedaj orožnik vprašal, kdo je ta deklica, je železničar odgovoril, da je neko gluhonemo dekle, ki se mu smili. Zaslišali so več oseb. ki so se vozile v vlaku, s katerim^ se je tudi Katica Srečec vsak dan vozila v šolo. Vse priče so izpovedale, da se je Cvija z dekletom vedno priiazno razgovariat in da jo je puščal vedno v drugi razred. Ko mu je nekoč nek tovariš očital v vlaku, da pusti dekle v drugem razredu, čeprav ima karto za tretij razred, mu je Cvija odgovoril, da naj jo pusti, saj vidi, da je sirota. Ugotovili so tudi, da se je Katica sama hvalila doma, da je sprevodnik z njo zelo ljubezniv in da ji daje bonbone in denar. Kljub vsemu temu je sprevodnik Cvija izjavil, da Katice ni poznal. Na vpra- šanje o njegovem intimnem življenju, je izjavil. da že tri tedne živi vzdržno. Toda tudi glede tega so mu zdravniki dokazali, da laže. Vse kaže, da je vlakovodja Cvija morilec gluhonemega dekleta. Njemu je bilo najlažje odstraniti krvave madeže v stranišču, kjer je bila mlada žrtev umorjena. V nedeljo je prof. Miloslavic raztelesil truplo umorjene Katice Srečec. Ugotovil je, da dekle ni bilo posiljeno, temveč je bilo nedolžno. Na glavi je ugotovil 13 poškodb. Kljub temu je mogoče, da gre za zločin pohotneža, ki mu pa dejanje ni uspelo. Po vsem, kar so doslej dognali, je bil zločin izvršen takole: Osumljeni Cvija je opazil Katico Srečec, ko je šla v stranišče drugega razreda. Šel je za njo in s silo odprl vrata. Dekle je začelo kričati in se branilo, pri tem pa je z glavo močno udarilo v okno. Od tod izvira huda poškodba na njeni glavi. Morda se je tudi onesvestila. Da bi zlo inec zabrisal za seboj sled, je odprl okno in vrgel skozenj najprvo dekletine stvari, potejn pa še nj'o. Zato so na progi najprvo našli čevlje, na‘o pa še njeno truplo. Čevlje je Katica izgubila, ko se je z1 zločincem obupno borila. Zločinec je nato odstranil vse krvave madeže na tleh in po steni ter po oknu, toda vendar ne tako natančno, da bi jih kriminalni organi ne mogli kasneje ugotoviti. Mogoče pa je tudi, da gre za umor iz sladostrastja in je bito zločincu samo do tena, da svojo žrtev umori. Danes premiera! M Ob 16., M*1S in 21*15 Popolnoma novo! Omamljiva pesem beneških gondo~ Ijerjev, čar kar~ nevalske noči, pesem sreče in tugobne usode dveh mladih src Gustav Fröhlich in Uda Baarova v prekrasnem in nepozabnem filmu Barkarola Rezervirajte si vstopnice za današnjo premiero Kino Sloga 27-30 Obupno deianie mlade uatelike Maribor, 28. oktobra Danes proti večeru se je v Hočah kakor blisk razširila vest, da si je pognala 31-letna učitelji-ca Mmca Vukadinovičeva kroglo v prsa. Njen mož, ki se je za trenotek odstranil iz p0.6!,’? ?asBšal strel in takoj zaslutil nesrečo, iritntel je in nudil se mu je strašen prizor, .tem sobe je na tleh ležala žena Milica in krvavela iz leve strani prs. Poklicali so takoj zdravnika, ki jo je nato z avtomobilom prepeljal v; mariborsko bolnišnico. Stanje nesrečne mlade žene je zelo resno in je malo upanja, da bo okrevala. Vzrok obupnega dejanja mlade učiteljice ni znan, domnevajo pa, da si je pognala strel v prsi v trenotni duševni zmedenosti. Z nesrečno družino vse prebivalstvo globoko sočustvuje. Sinčka so našli Pretekli teden se je po Mariboru razširila senzacionalna vest o ugrabitvi 3 in polletnega -uh a beograjskega odvetnika dr. Barleta, ki c „injo-ß?3 tas v Mariboru. Njegova mati je bila s sinčkom na počitnicah v njegovi vili v Cankarjevi ulici 10. Tja je prišla Ba,letova ločena zena in na skrivaj odpeljala njegovega sinčka m z njim neznokam pobegnila. O tem dogodku so bile alarmirane vse oblasti in končo se jim je posrelilo odkriti sinčkovo bivališče. Včeraj se je odpeljal policijski organ na Gorenjsko, da pripelje sinčka zopet svojemu očetu. Baje so na tukajšnjem drž. tožilstvu dvignili proti ženi obtožbo radi ugrabitve otroka. Za svobodno bolniško zavarovan le nameščencev rudarskih in topilniških podjetij. Izmed vseh zavarovancev, delavcev kako; tudi nameščencev, so najbolj prizadeti na meščenci podjetij, ki spadajo pod določbi rudarskega zakona, in to iz sledečih raz logov: Vsi ti nameščenci morajo biti zavarovan za bolezen pri pristojni bolniških blagajn: bratovske skladnice, medtem ko zakon jasno določa, da ima pisarniško osobje pravice do zavarovanja bodisi pri Trgovskem bolniškem društvu ali pa pri »Merkurju«. \ zvezi s tem imajo tudi svobodno izbiranje zdravnika, ob obolenju pa imajo popolnoms drugo oskrbo in dajatve, kot oni pri bratovskih skladnicah. Sedaj pa je zanimivo, na kakšno misel sc Prišli tisti, ki hočejo bolniško blagajno sanirati in seveda na račun zgoraj omenjenih nameščencev. Pravilnik predpisuje \ § 78 v 4. odstavku, da plačujejo člani, katerih dajatve so iz bolniške blagajne ome jene, samo polovico prispevka, kar je pc našem mnenju pravilno. Gospodje pa, ki sc zato tu, da nadzorujejo, da se določbe pravilnika natančno izvršujejo, so sklenili, da morajo nameščenci, katerih dajatve so iz bolniške blagajne omejene, plačevati polni prispevek. Taka dvojna mera je za nameščence skrajno krivična in jo je treba takoj odpraviti. Poenostaviti je treba poslovanje, pa bo marsikateri »jurček« prišel v dobro bolniškega zavarovanje in ne bo treba segati tako globoko v že tako prazni žep nameščenca. Aljehin: Eci we — 6 in pol: 4 in pol Haag, 28. oktobra. AA. Včeraj sta Aljehin in Euwe odigrala enajsto partijo. Partija se je po 30 potezah zaključila remis. Aljehin ima pet semag, Euwe tri, tri partije so ostale neodločene. Prihodnjo partijo bosta odigrala jutri v Amsterdamu. Predavanje inž. dr. Krala Ljubljana, 28. oktobra. V laboratoriju instituta za tehnično mehaniko in za preiskavo materiala je priredilo Prirodoslovno društvo v soboto ob 18.15 zanimivo predavanje, ki ga je imel univ. prof. dr. inž. Alojzij Kral, predstojnik instituta na tehnični fakulteti. Predavanje je bilo prav lepo obiskano. V svojem uvodnem govoru se je g. predavatelj dotaknil po- KINO UNION TELEFON ŠTEV. 22.21 film bete opojnosti Film planinskega poguma Fiim trdega amerikanskega življenja Luis Trenker: Izgubljeni sin Ne zamudite. Rezervirajte vstopnice v predprodaji od tt. do 12-30 ure in od 15. ure dalje Predstave ob IG.. 19‘15 in 2P15 nri Jutri: DEVICA ORLEANSKA Grandiozna zgodovinska drama z ANGELO ZALOKAR v naslovni vlogi mena preizkušnje materiala, ki ga uporabljamo pri raznih gradbah. Za preizkusno materiala je uvedena posebna razdelitev, po kateri delimo tehnični material na anorganske tvarine, kovine in organske tvarine. Pri anorganskih tvarinah igra glavno vlogo kamenje. Pri njegovih preizkušnjah je treba predvsem ugotoviti njegove statične trdote, modul elastičnosti in odpornost napram atmosferskim vplivom. Kamenje je danes glavni del naših prometnih sredstev, saj so na njem zgrajene vse naše ceste in železnice. Ker uporabljamo najrazličnejše vrste kamenja za razne naprave. je potrebna zato stalna kontrola v kamnolomih, ker to mora koristiti i prevzemniku i dobavitelju. G. predavatelj je nato naštel v kakšne svrhe se vse uporablja kamenje. Drugo važno skupino anorganskih vezil tvorijo hidravlična in nehidravlična lepila. Med prve spadajo cement, apno, puzzolan in santorin. V gospodarskem oziru nadkri-Ijuje vse portland cement. G. predavatelj se je tu pomudil z cementno industrijo, ki je v današnji dobi neizmerne važnosti. Poglavje zase je gradbeni beton, ki zavzema prvo mesto izmed vseh modernih gradiv. Beton je najlabilnejši material in je njegova kvaliteta odvisna od raznih činitelj e v. Zato je potrebna pri betonu stalna kontrola strokovnjakov. Nadalje je g. predavatelj omenil drugo skupino tehničnih pripomočkov, t. j. kovine, predvsem železo, baker, bakreno žico, bakrene žične vrvi in aluminij. Izmed organskih snovi je pa važen les, ki predstavlja velik del našega narodnega gospodarstva, dalje sta važna tudi asfalt in druge bituminozne tvarine. Po teh uvodnih besedah je sledila demonstracija na posameznih strojih. Tako smo videli najpreciznejši stroj tezne trdnosti in za pritiske, stroj za upogibanje železa, za preiskavo cementa itd. Zlasti zanimiva je bila priprava, ki se uporablja za kontrolo mostov, takozvana Zoisova ura in. pa optični instrumenti za mostove. Predavanje je pokazalo, koliko važnost je treba polagati pri gradnjah raznih naprav, ter so poslušalci z odobravanjem nagradili predavatelja g. inž. dr. Krala. Sprejem na češkoslovaškem konzulatu Odlikovanje advokata dr. Egona Stareta Letošnji sprejem na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani je bil ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika posebno svečan. Tem bolj, ker je češkoslovaški konzul inž. Minovsky ob tej priliki izročil predsedniku JčLige v Ljubljani in podpredsedniku Zveze Jč Lig v Beogradu advokatu dr. Egonu Stareta odlikovanje red Belega Leva III. stopnje za državljanske zasluge, s katerim ga je odlikoval za njegovo uspešno delo za zbližanj e med Jugoslovani in čehoslo-vaki predsednik češkoslovaške republike T. Masaryk. Okoli poldne so se zbrali v malem salonu češkoslovaškega konzulata na Erjavčevi cesti predstavniki slovenske javnosti. Pred sprejemom je konzul Mihcv-sky s primernim nagovorom v češčini in slovenščini izročil dr. Staretu odlikovanj e. Odlikovanec se mu je zahvalil z obširnim govorom, povdarjajoč, da je s tem odlikovanjem predsednik češkoslovaške republike priznal uspešno delo vseh, ki v Jč Ligah delajo za bratsko vzajemnost med nami in češkoslovaško. Po slovesni izročitvi odlikovanja, je konzul Minovsky z gospo sprejemal številne predstavnike naših oblasti, zavodov, gospodarskih, kulturnih in socialnih ustanov, poleg zastopnikov vseh drugih konzulatov v Ljubljani, ter jih nato povabil na zakusko. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 29. okt. torek: Kralj Edip, Kameniti gost. Red B. 30. okt., sreda: Direktor Čampa. Red A. OPERA 29. okt., torek: Madame Butterfly. Red C. 30. okt., sreda: Pepelka Angelina. — Red Sreda. Listnica uredništva Vet hišnih posestnikov. Priobčujemo samo s polnim imenom podpisane dopise, ki niš-, v nasprotju z zakonom o tisku in-katerih avtor nam je tudi osebno znan. lisi ii liplli X Proga Pazarič—Tarčin otvorjena. V nedeljo so svečano otvorili novo železniško progo Pazarič—Tarčin, ki je stala 6,255.000 dinarjev. Dogradili so jo v desetih mesecih. Tako je sedaj na progi Sarajevo—Dubrovnik le še 8.150 m zobokolne železnice. Ko bodo še ta del nadomestili z normalnotirno železnico, se bo lahko vršil na progi Sarajevo—Dubrovnik normalni železniški promet. X Sneg v Bosni in Hercegovini. Iz Sarajeva poročajo, da je v nedeljo zjutraj padel sneg po vsej Bosni in Hercegovini. X Đom za nezakonske matere. V Zagrebu so ustanovili Dom za matere in dojenčke, v katerega bodo sprejemali predvsem nezakonske matere, ki so siromašne. Na ta način hočejo preprečiti detomore in zaščititi nezakonsko mater. Dom bodo otvorili v sirotišču barona Jelačiča na Josi-povcu. X Na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani bo promoviran v četrtek za doktorja vsega prava g. Zupan France iz Novega mesta, čestitamo! X Napaden delavec. V Kustoši pri Zagrebu je nekdo z nožem napadel delavca Franjo Kukca in mu zadal hudo rano v levo roko. Kukcu so nudili prvo pomoč v zagrebški bolnišnici. Kapital v zimi ----------- Lutz X Razbojniški napad na industrijalca. Pri Virovitici so v gozdu napadli znanega industrijalca in trgovca Antona Prpiča. Prpič se je vozil s kolesom, nenadoma so skočili preden trije moški in ga ustavili. Eden izmed njih mu je z nožem zagrozil: Daj denar, ali glavo. Prpič je imel pri sebi precej denarja, vendar mu je uspelo, da je pobegnil. X Strela udarila v bolnišnico. Pretekli četrtek je udarila strela v banovinsko bolnišnico v Biogradu na moru. Uničila je električno centralo in pralnico ter napravila za 100.000 Din škode, človeških žrtev ni bilo. Uwibliana DNEVNA PRATIKA Torek, 29. oktobra. Katoličani: Narcis, škof, Ida. Pravoslavni: 16. oktobra, Longin. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, Trnkoczy, ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ul. št. 7. * * Novoimenovani privatni docent na ju-ridični fakulteti v Ljubljani g. dr. Stojan Bajič prične predavati v torek 5. novembra t. 1. ob 12. uri v zbornici univerze z uvodno besedo: Osnovni problemi delovnega prava. * Dvoje klasičnih del bodo slišali abonenti reda B drevi v naši drami. Najprvo se vprizori Sophoklejev »Kralj Edip«, nato pa Puškinov »Kameniti gost«, oboje v režiji prof. šesta. * V nocojšnji vprizoritvi »Madame Butterfly« poje vlogo poročnika Pinkertona g. Gostič. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac, Suzuki ga. Golobova, konzula g. Janko. Torkova predstava Puccinijeve operete »Madame Butterfly« je za red C. * Predavanje SPD. Prihodnje predavanje SPD bo v petek 8. novembra v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. prof. Petkovšek o planinski flori. Predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozitivov. * Uprava Hubadove župe vabi vse ljubljanske moške zbore za skupen nastop na pokopališču v petek, 1. novembra (Vsi sveti) točno ob 15. uri. Izvajale se bodo sledeče žalostinke: Poljana toži, Usliši nas Gospod, Blagor mu; na vojaških grobovih pa: »Vigred« in »Oj Doberdob«. Skupna pevska vaja bo v petek, 1. novembra točno ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Note prinesite seboj! Ker bomo obenem počastili spomin skladatelja Davorina Jenka, vabimo vse ljubljanske pevce. — Uprava. * O krizantemah bo predaval danes, 29. t. m. ravnatelj Anton Lap v dvorani mineraloškega instituta na univerzi pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani. Začetek točno ob 19. uri. Vstopnine ni. Maribor A Narodno gledališče. Torek 29. oktobra ob 20. uri: »Bratj Karainazovi«. Red A. Znižane cene. — Sreda 30. oktobra: Zaprto. Četrtek 31. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«. Red B. Gostuje član ljubljanske drame Emil Kralj. A Režiser Peter Malec študira z mariborskimi igralci Rostandovo efektno igro »Vest«. Sodelujejo: Kraljeva, Rasbergerjeva, Gorinškova, Furijan, Blaž, Gorinšek in Standeker. A Poškodbam podlegel. Danes smo prejeli od drž. tožilstva v Mariboru vest, da je delavec Fr. Kurnik od Sv. Marjete ob Pesnici podlegel poškodbam, ki so mu jih zadali štirje napadalci v nekem vinogradu. Obtoženi bodo zaradi uboja. A Mlad tat. Iz Ruš nam javljajo, da so orožniki tamkaj aretirali 15-letnega Antona L., ki je bil že obsojen na pobotjševalnico. Osumljen je, da je ukradel 21. oktobra uradniku tovarne za dušik Štefanu Djurakoviću iz omare 2400 dinarjev in vojaško izpravo. A Oskubili sta ga. Včeraj se je muđil^ v Mariboru mizar Ivan V. iz Pristave pri Šmarju ter je večer prebil v družbi dveh lahkoživih žensk in enega moškega v neki gostilni na Koroški cesti. Vesela družbica ga je opijanila, da je kar pri mizi zadremal. Priliko je izrabila poleg njega sedeča mladenka ter niti izmaknila denarnico, v kateri je bilo 180 dinarjev. Ko se Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Opozarjamo na premiero krasnega Ufinoga velefilma Barkarola v katerem Vam bomo predstavili najnovejši ljubavni par Gustava Fröhiicha in Lido Baarovo Znana pesem iz „Hoffmanovih pripovedk“ je v čarobni karnevalski noči postala usodna za dvoje mladih src! Dopolnila: Najnotrejši zvočni tednik s slikami z abesinskega bojišta: boji okrog Udue L L d. Predstave ob 16., 19*15 In 21*15 tiri Vstopnice prosimo rezervirati v predprodaji! je mizar prebudil, ni bilo ne denarja in ne vesele družbe. A Nič ne poka. Neki mariborski list je pred tedni sporočil svojim čitateljem, da »na rotovžu poka«, češ da sta odklonila mandat za občinska svetnika ravnatelj Josip Loos in industri-jalec Anton Tavčar. Kakor pa smo avtentično izvedeli, ta dva gospoda nista prejela nikakega zadevnega dekreta in logično radi tega tudi nista mogla nobenega mandata odkloniti. Sicer je res, da sta bila oba imenovana v kombinaciji, vendar pa so se pozneje razmere spremenile. A Nevaren bik. Včeraj je pri krmljenju napadel v Pesniškem dvoru pobesneli bik 45-let-nega viničarja Ivana Damiša. Žival, ki ga je naskočila mu je zelo nevarno poškodovala glavo ter mu zlomila več reber. Bik, ki ne trpi nikogar poleg sebe, je poškodoval že več ljudi in bi bilo treba, da ga radi nevarnosti ubijejo. Damiša, ki so ga ljudje v zadnjem trenutku rešili strašne smrti, so na pomoč prihiteli mariborski reševalci z rešilnim avtomobilom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. A Med nrepirom vrelo mleko v glavo. Sinoči so bili reševalci poklicani na pomoč v Ribniško selo ^28. Tam je nek pijani moški v prepiru zalučal 53-litni kočarici Ivani Kroisovi lonec vrelega mleka v obraz. Nesrečnica je zadobila nevarne poškodbe po obrazu in prsih ter se zdravi v mariborski bolnišnici. A Na jabolko je stopil in padel. Danes dopoldne je 31-letneinu v Strossmaierjevi ulici stanujočemu ključavničarskemu pomočniku Maksu Kristlu na Koroški cesti spodrsnilo na jabolku, da je padel in si zlomil desno nogo. Kristl je bil prepeljan v bolnišnico. — Nesrepa bodi ljudem v opomin, da naj ne mečejo sadni1! odpadkov na ulico, ker je to pasant-.li v veliko nevarnost. A Emil Kralj — Tartuffe. Prihodnji četrtek 31. t. m. gostuje v Narodnem gledališču prvak ljubljanske drame Emil Kralj. Tera! bo naslovno vlogo v Molierovj komediji »Tartuffe«. A Grajski kino. Te dni se predvaja senzacionalen velefilm »Abesinija 1935«. Fiim je silno aktualen in zanimiv ter prikazuje življenje v Abesiniji v tekočem letu tik do izbruha vojne. Film so v vseh večjih mestih predvajali po več tednov ter ob silnem zanimanju občinstva. A Kino Union. Do vključno torka krasen dunajski film »Dunajski valček«. Sledi najboljša veseloigra, opereta »Ljubavne melodije« (»Clo-Clo«) z Marto Eggerth, Rolf Wanka in Hans Moserjem. A Velika prireditev v Unionu. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto. 9. novembra v vseh prostorih dvorane Union »Martinovanje« z raznimi zabavnimi točkami. Začetek ob 20. uri, vstopnina 5 Din, za člane 3 Din. Svojega tasta je izropal in umoril S pristojnega mesta smo izvedeli, da je umora osumljeni 51-letni delavec Aleksander Perš zet skrivnostno izginulega 73-letnega imovitega Franca Korošca iz Petrovč. Preteklo soboto so Perša tamošnji orožniki izročili sodišču v Murski Soboti, prepeljan pa bo v Maribor v zapore okrožnega sodišča. Obtožen bo roparskega umora svojega tasta. Celje ■ Mestna občina razpisuje oddajo prevoza gramoza za gramozenje cest bivše okol. občine. Vabijo se pri tem interesenti, da stavijo tozadevno ponudbe na vložišče mestnega poglavarstva z označbo »Ponudba za razvoz gramoza na občinske ceste«. S Umrl je včeraj 40-letni Trampuž Franc, delavec iz Imenske gorce pri Sedlarjevem. N. v m. p.! B Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani je na nedeljski seji, katera se je vršila v Celju med drugim razpravljal in sklenil prirediti pri vseh svojih pododborih gospodarsko prosvetne tečaje. Celjski pododbor bo imel take tečaje v drugi polovici decembra za fante, v začetku januarja pa za dekleta. ® Nova stranka — namreč JRZ je imela preteklo nedeljo sestanek svojih pristašev. Za nedeljo 3. novembra bo baje skušala sreska JRZ sklicati politično zborovanje V Celju. Ptuj Tukajšnja Češkoslovaška liga je priredila s Sokolskim društvom v »Mladiki« v soboto 26. t. m. zvečer prav lepo uspelo proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Proslavo je z lepim nagovorom otvoril predsednik Lige dr. Visenjak. Pevski zbor meščanske šole je zapel »Kje dom je moj« in »Nad Tatro se bliska«. Nato pa je gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič imel prav zanimivo predavanje o prevratnih dnevih 28.—30. X. 1918 v Pragi. O simpatijah do bratskega naroda je pričala docela polna prostorna dvorana. Zopet vlom. V zadnjem času so v Ptuju zelo pogosti vlomi. Vlomilci so vzeli na piko posebno obleko in perilo. V noči med soboto in nedeljo so dolgoprstneži obiskali delavnico bar-varja Erlača Rudolfa v ulici »Na Mestni vrh«. Odnesli so precej obleke in blaga, ki so ga prinesle stranke v barvanje, tako da trpi Erlač 5000 Din škode. Tat je razbil steklo na vratih in se skozi odprtino splazil v delavnico. Strežniško službo vrše v Ptuju zdaj samo štirje, kar je gotovo premalo. Lepo vreme smo dobili po dežju, ki je trajal teden dni. Pohorje je pa pobeljeno, zaradi tega je vreme precej hladno. Dež je bil pa potreben, ker je ponelmd v Halozah in Slovenskih goricah že zmanjalo vode, katero so morali dovažati po več ur daleč. Trbovlje Pošta I. dobi nove prostore. Naš poštni urad se nahaja v tesnih in neprimernih prostorih. Zato bodo preuredili bivše Tortejevo poslopje, ki stoji ob Rudniškem konsumu, v poštni urad. Bivši kino »Svoboda« je začel v soboto obratovati pod novim imenom »Kino Delavski dom«. Kino je namreč prevzela zadruga »Delavski dom«. Imamo dve — »Zarji«. Poleg že znanega in agilnega delavskega pevskega društva »Zarja«, kateri zbor vodi pevovodja g. Rude Dolničar, se je ustanovila podružnica ljubljanskega glasbenega društva »Zarje«. Ta podružnica bo imela svoje prostore v Delavskem domu. Radio Torek, 29. oktobra Ljubljana: 11.00 Šolska ura: Naše domače osvobojenje (ga. Mira Engelman)- 12.00 slovenska umetna pesem in glasba na ploščah, 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 narodne v vokalni in orkestralni obliki, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 29. oktober 1918 — dan našega osvobojenja (prof. Silvo Kranjec), 18.20 reproduciran koncert narodne glasbe, 18.40 Vzgojni pomen prijateljstva (doktor Stanko Gogala), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 Glasbeno literarna prireditev s sodelovanjem zbora »Cankar«, radijskega orkestra, recitacije člana nar. gled. g. I. Jermana in plošče, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 kmečki trio (plošče), 22.30 angleške plošče. i Oglasi t/ „Qlasu nacada" imafa sigwwt uspek ! Cigani so v Romuniji ustanovili svoje združenje, ki šteje okoli 100.000 članov. Levo vidimo grško-katoliškega duhovnika, ki blagoslavlja novo zastavo združenja, desno pa sprevod cigank, med katerimi so tudi pravcate lepotice, po zborovanju v Bu ares i. V nemški vasici Mansheim imajo v graščini tečaj za jahanje, in sicer samo za dekleta, ki morajo opravljati tudi vsa hlapčevska dela v konjarni. Danes premiera „Barkarole“ v kinu Slogi Filmski program v kinu Slogi kaže vedno bolj in bolj, da izbira uprava tega kina svoje filme popolnoma po okusu ljubljanske publike in da si prizadeva to publike zadovoljiti v vsakem oziru. Komaj je bil opravljen film »4)4 mušketirji«, ki je še včeraj skoraj docela napolnil dvorano ‘ smeha željnim občinstvom, že je na sporedu »Barcarola«, film, ki bo morda še bolj kot prejšnji vzbudil zanimanje najširšega občinstva. Film »Barcarola« nas vodi 7 predvojne Benetke ob času karnevala. V bogato okrašenih, iluminiranih gondolah se vozijo ljubavni pari, petje in muzika se razlega po morski gladini, v ozračju W ljudskih srcih prepeva veselje in ljubezer svojo visoko pesem. Barkarola! V taki noči sta se srečali prvič v življenju dvoje človeških src in prvič se je porodila v srcu . moža, ki je doslej odklanjal globlja čuv' stva — ljubezen. Srečna čarobna žalibog usodna za njega in za njo! Chn so utrnile zvezde na nebu, čim se ie- začelo porajati jutro — je zla usoda — nesrečna lahkomiselna stava zahtevala dvoje žrtev. Film »Barcarola« je umetniško delo velikega formata. Film poln melodike, razkošne inscenacije in nenavadno čuvstvene vsebine. V njem vidimo Gust. Fröhlicha-igralca, ki ga naša publika obožuje, prvič s svojo življenjsko tovarišico Lido Baarovo. Našim čitateljem in prijateljem filma bo menda znano, da se je Gustav Fröhlich svoji ločitvi z Gito Alpar poročil z Baarovo. In baš v Barkaroli bomo našega priljubljenega, že tako dolgo pogrešanega Fröhiicha spet videli po dolgem času ib to pot, kot smo že omenili, s svojo mlad0 simpatično ženo Lido Baarovo, ki je p° rodu Čehinja. »Barcarola« je v Zagrebu in Beograd« 3 zapustila pri publiki najugodnejše vtise i» bo tudi v Ljubljani zaradi svoje krashe vsebine žela nedvomno velike uspehe. FillT1 bo na sporedu v Slogi vključno do petka L novembra, torej komaj 4 dni, zaradi česar priporočamo, da filmska publika p°' hiti in si film čimpreje ogleda. V zvočnem tedniku, ki ga predvaja Sloga v dopolnilnem sporedu, vidimo to p-membno resolucijo: Zadružniki zadružnih zvez, zbrani na kongresu svoje Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, ki predstavlja 7(1011 zadrug in OOO.OOO zadružno organiziranih domačij, v skrbeh za sedanji težki gospodarski položaj podeželja in po vsestranskem pretresu izredno težkega položaja našega kreditnega zadružništva, ugotavljajo sledeče: 1. Naše gospodarstvo trpi že štiri leta zaradi velikega pomanjkanja gotovine, v prvi vrsti zaradi majhnega obtoka denarja, še bolj pa zaradi močne tezavradje. Zaradi tega so tisti, ki imajo po svojem položaju gotovino, v stanju, izkoristiti vsako priložnost. Kreditno zadružništvo, ki je pozvano, da intervenira v korist malega človeka, ne more uspešno vršili te svoje misije, ker se mu od poklicane strani ne dajejo na razpolago zadostna sredstva, tako da ne more malih in sredii.jeniočniSi domačij oskrbovati s potrebnim kapitalom. Zahtevamo, da država izda Zaščitne ukrepe za dosego likvidnosti kreditnih zadrug, posebno pa še, da podpre zadružništvo z ustanovitvijo zadružne banke, ki naj se ji zajamči možnost, da se bo oskrbela z zadostnimi denarnimi sredstvi. Če bi ta osrednja zadružna ustanova usposobila zadružništvo za kreditiranje in ureditev domačij, bi se napredek našega kmetijskega gospodarstva in tudi gmotno stanje najširših slojev našega naroda znatno zboljšalo. 2. V interesu jugoslovanskega zadružništva, v narodnem in državnem interesu zahtevamo, da se čimprej izdajo ukrepi za sanacijo težkega Trgatev v Halozah stanja našega zadružništva, da se popravijo težke razmere našega poljedelstva. Predvsem je treba sanirati Osrednjo zvezo hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu. Naproša se kr. vlada, da vprašanje te sanacije čimprej ugodno reši. 3. Potrebno je, da se čimprej dovrši izvedba agrarne reforme, da bo vsak agrarni interesent postal lastnik dokazanega mu zemljišča, na katerem bo lahko delal in ga umno obdeloval kot lastno zemljo. 4. fstotaku je potrebno, da se odpiše 50 odst. od posojil, ki so jih prejeli poljedelci iz državnih sredstev, ter v celoti uporabijo za zgraditev hiš kolonistov. Kar tiče drugih 50 odstotkov, pa naj se koristno omogoči, da jih bodo plačevali v drž. papirjih po nominalni vrednosti. 5. Proračun poljedelskega ministrstva je tako majhen, da ministrstvo ni v stanu izvršiti vse ukrepe, ki bi jih moralo storiti v korist pravilnega naredka poljedelstva, v čemer je vsebovan tudi napredek zadružništva, ki je največji instrument za «ovzdigo podeželja in vseh panog poljedelske delavnosti. Zato apeliramo zadružniki na vse merodajne činitelje, da temu vprašanju posvetijo potrebno pozornost in pristopijo k rešitvi tega perečega vprašanja. 6. Nujno potrebno je, da vodilne osebnosti našega zadružništva v interesu poizvodnikov in konzumentov vpostavijo čim tesnejše poslovne zveze med kmetijskimi in mestnimi zadrugami, da bi se tako izključil zaslužek posredovalcev, ki gre tako v škodo producentov kakor tudi konzumentov. 7. Zaradi skorajšnje rešitve vprašanja glede sankcij, ki so bile sprejete v Ženevi, z ozirom na bodočo prepoved izvoza v Italijo, je treba dati našemu kmetijskemu gospodarstvu, ki je najbolj interesirano in tudi najbolj kompetentno, da poda svoje mnenje v tem oziru potom Glavne zadružne zveze kot vrhovne ustanove zadružno organiziranega kmetijstva, možnost, da se o tem samo izjavi. Trgovina z moštom v zastoiu Vinska trgatev je končana po Halozah v sPk>šnem, v Ijutoniersko-onnožkein vinskem °kolišu pa do nekaj izjem pri prav velikih vinogradnikih. Deževno vreme, ki traja že ves ‘6(len ovira dovršitev že pričetega dela. Raz-hiocene ceste ne dopuščajo odvoza vinskega mošla iz vinogradov k vinskim trgovcem ali na železniške postaje. Obilna vlaga vpliva neugodno na še viseče grozdje, ki pričenja močim gniti. Iz počenih jagod izpira dež sladki sok lako, da ne bodo prišli pripadniki prav Pozniii trgatev na njih običajni račun, ampak odo najhitreje tako glede množine, kakor tudi -dede kakovosti doplačali. V dežju ne morejo Ta'i |or moraj0 počakali, da padavine prene- .l() in da veter grozdje osuši. Ako pa to ne nastopi v najkrajšem času, bo izpadek trgatve veliko večji, kakor morebitna pridobitev na kakovosti. Vsi, ki so opravili trgatev v prošlem tednu so oe v vsakem slučaju letos najboljše odrezali. Donosi trgatve so po Halozah v splošnem le srednji, v ljutomersko-ormožkem vinskem okolišu pa dobri do prav dobri. Kakovost je v prvem slučaju dobra do prav dobra, ali tudi v drugem slučaju obetajo vinski mošti kljub obilni rodovitnosti dali izvrstno vinsko kapljo in se pričakuje harmonična vina, v katerih ne bo preveč prevladoval alkohol. Tudi v tekočem tednu je kazala gradacija 17—ŽIVo sladkorja, kor j® bilo odvisno od raznih vrst grozdja in različnih leg. Posebne izjeme so pokazale tudi 24°/o sladkorja. Promet z vinskim moštom je v tekočem tednu ekoraj popolnoma miroval. Slabo vreme plaši kupce, da ne gredo od doma, premočene, od vode razdrapane ceste pa onemogočajo odvoz mošta iz goric. Razven tega pa je večina vinskih mostov sedaj v takem stadiju vrenja, v katerem ne more nihče pravilno presoditi bodočo kakovost vina. Ko nastopi zopet boljše vreme in ko se pričnejo mošti čistiti se pričakuje zopet oživljenje vinske trgovine. Gene so ostale napram prošlemu tednu enake. .Mošti iz mešanih nasadov z 19-20°/« sladkorja sP pla-c>ijejo_ od kupcev 3'25-3-75 Din, kvalitete od 4—4'50 in 5 Din naprej. Največji promet izkazuje doslej železniška postaja Ormož, ki je odpre-mila do danes okroglo 25 vagonov, večinoma v Ljubljano in njeno okolico. Vinska trgovina je za prvo silo založena z novim pridelkom in bode iiadaljevala nakup najhitreje šele ko so mosti popolnoma zavreli in se deloma očistili. Naša žitna letina 1935 Iz podatkov o letošnji želvi najvažnejših ži-tai-ic in koruze, ki jih je objavilo kmetijsko nnnistrstvo, je razvidno, da je bila letos'žetev pšenice in rži boljša nego ostalih vrst žitaric ’b zlasti koruze. Žetev pšenice je sicer tudi u in«Vu e Za "'"ilenkost presegla bu Žotie!,,1°' N«naLv.a1"° .slaba pa je bila to lel *etev lioruze. ki je sicer po kakovosti odličn; fPa in suha in je letos za prodajo ue bo treh kore1"0 su5ili' V Uel0ti .1! bil leioSnji pridele ., bz-e /a polovico manjši od lanskega, venda 'e 'boramo pri tem vpoštevati. da je bil ]a, poletni pridelek koruze naravnost rekorden Pbslednjili desetih letih. Borzna porošila DEVIZE I-juhi ja m,. 28. oktobra. Amsterdam 2973 --7io4(h Beriib 1756 08—1769 95, Bruselj 7 d«‘^vCurih 1424-22-1431-29, London 2 289 00 o’ X‘>w-V0>'k 4345-72—4382-04, g&SJS ^ '“■■»-i»». Curih, 28. okt. Beograd 7-London 15-1250, Newyork Pariz 307-875, 20-2825, Bruselj 57-7750, Milan 25—.Madrid 42 0250,Amsterdam 208-90, Berlin 120-70, Dunaj 56"7s, Stockholm 77-9o, Oslo 75-95, Kopenhagen 67-50, Praga 12-72, Varšava 57-9250, Atene 2-90. Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Heteingfors 6-67, Buenos-Aires 0-8375. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 28. oktobra. 7°/« invest, posojilo 74— 76-75, Vojna škoda 356—357—354, dec. 357— 358, 4»/« agrarne obveznice 44 r, 7% Blerovo posojilo 68—70, 8“/o Blerovo posojilo 78—80, 6°/« beglücke, obveznice 00—62, Agrarna priv. banka 224 denar, Dunaj-Zagreb 845—855—850, Dunaj-Beograd 856-36—846-36, Grčija-Zagreb 27-15—27-85—27-50, Grčija-Beograd 28-10 "ponudba, Priv. klin London-Zagreb 242-64—244-24 243-44, Priv. klir. London-Beograd 244-02— 242-42, Priv. klir. Madrid-Zagreb 580 denar, Madrid-Beograd 572-50 povpraševanje, Tzis 40 blago. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 28. oktobra. Pšenica: Bačka 155— 158, Bačka ladja Tisa in Begej 165—167-50,. Slavonska 160—162-50, Sremska 159—161, Ba-naška 155—161 vse 78 kg in 2°/«. Oves: neizpre-menjeno. Rž: no notira. Ječmen: nespremenjeno. Koruza: Bačka in sremska 100—103, Bana-ska 100 102. Moka, fižol, Otobi: nespremenjeno. I endenca nespremenjena. Promet srednji. Ena setev za več žetev Ruskim učenjakom se je posrečilo vzgojiti pšenico, ki da z eno setvijo več žetev S poskusi sicer še niso prenehali, ker hočejo novo vzgojeno rastlino še vsestranske preskusiti in izpopolniti, vendar je že se-oaj gotovo, da so vzgojili žitarice trajnice je doslej znanost smatrala za nemo-ostar„m° namreč to pšenico požanjejo ir leto iz teh0rvenine- v zemlji’ poženo dr'^c tako L!-oriPk£ninm nove rastline, ki prav «ako obi ode kakor prvo leto. Te nove žitarice dado prav tako dober plod (seme) kakor nase. Poleg tega so z£lo odporJ proti susi m tudi vlaga jim ne škoduje. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Kako naši hoteliril bogatilo... Po uradnih podatkih je po ljubljanskih hotelih in prenočiščih zasedena le pičla petina postelj Skoraj brez izjeme čitamo vedno silno ugodna poročila in statistike o našem tujskem prometu, da javnost in tudi davčne oblasti morajo računati na največje dobičke naših gostilničarjev in hotelirjev. Splošno se opaža, da se pri vseh gospodarskih panogah kaj radi pretirano hvalimo, kar nam gotovo ni v korist, saj te vesti sežejo tudi tja, kjer določajo naše dajatve. Popolnoma drugače kakor poročila in statistike izgledajo računi o dobičkih naše gostinske obrti, če te podatke resno pretehtamo in preiščemo. Vsi namreč vemo, da je naša hotelska obrt v najhujši krizi in so skoraj vsi hotelirji zadolženi čez glavo, mnogo jih je pa tudi že propadlo. Po naših letoviščih že kratka sezona velikim hotelom ovira razvoj, mnogo boljše pa ni tudi v Ljubljani, kjer smo vajeni nenavadno pretiranih ali pa z napačnega stališča izračunanih podatkov. Spominjamo se še evharističnega kongresa, a niti tedaj niso bili vsi hoteli zasedeni! Lansko leto smo imeli zasedene vse hotelske sobe samo enkrat, namreč ob lanskem jesenskem velesejmu, ki je bil obenem s festivalom višek tujsko prometne sezone. Po tem vidimo, da je velesejem še vedno največja privlačnost Ljubljane. V Ljubljani imamo 505 sob s 720 posteljami v vseh ljubljanskih hotelih in prenočiščih. namreč v Metropolu, Unionu, Slonu, štruklju, Bellevue, Balkanu, pri de Schiavi, Lloydü, Soči, Hanušu, Možini, Novem svetu, L. Roškarju, Kajfežu, Amerikancu, Ribiču, Useniku, šornu, češnovarju in v Delavskem domu. Vsakdo mora priznati, da n. pr. Delavski dom in tudi nekatera našteta prenočišča ne pridejo v poštev za goste, ki jih računamo k pravemu tujskemu prometu. Ljubljanski statistični urad pa navaja, da smo imeli v prvih 6 mesecih letošnjega leta 24.713 gostov, čeprav so med temi všteti tudi nekateri taki, ki so stanovali pri privatnikih, vendar jih pustimo vse prenočevati po hotelih in prenočiščih. Tako dobimo, da je v Ljubljani prenočevalo po 136 tujcev na dan na 720 posteljah in da je bilo zasedenih le komaj 19% postelj. Hotelir mora imeti zasedenih 60% postelj, da krije režijo in davke. Tako dobičkanosen je torej ljubljanski tujski promet, ko mora hotelir delati z veliko izgubo, če noče zapreti svojega podjetja. Naravna posledica pa je ta, da mora nazadovati nivo kvalitete hotelov. Koliko pa je med temi 24.713 tujci res takih gostov, ki jih lahko smatramo za prave tujce? Statistika navaja 18.771 Jugoslovanov, ki jih je bilo med njimi 9.467 iz naše banovine. Nad dve tretjini ljubljanskih gostov torej ne prinaša denarja v državo in ne bogati naše narodnogospodarske bilance. V pravi tujski promet smemo računati tudi le one tu'"e, ki ne pridejo k nam po poslovnih opravkih, ker ima večino trgovskih potnikov po hotelih prav znatne popuste. Statistika ljubljanskega hotela, ki ga vzamemo za. povprečne račune, nam izkazuje prav poučne številke tudi v tem pogledu. Leta 1933 je bilo v hotelu 6.087 poslovnih ljudi in 3.488 drugih tujcev, lani je bilo 6.880 poslovnih ljudi in 3.254 drugih gostov, letos je bilo pa do konca meseca junija 3533 poslovnih in samo 1221 takih tujcev, ki tvorijo pravi tujski promet. Po tem torej vidimo, da prihaja v Ljubljano na 2 poslovna človeka le 1 pravi tujec. V Ljubljani smo imeli torej v prvi polovici leta le okrog 8000 tujcev na 720 posteljah ali na dan le 45 pravih tujcev, ki so prišli ; sem radi zabave in zaradi zanimanja za MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 6 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. Ljubljano. Seveda so pa med terrii gosti všteti tudi vsi Slovenci, ki jih je ena tretjina, resničnih tujcev iz drugih banovin in drugih držav je pa torej povprečno le po 30 na dan. Kako tujski promet v Ljubljani raste, pa vidimo tudi iz števila prenočnin, če bi bilo vse leto zasedenih vseh 720 postelj, bi imeli 262.800 prenočnin. Lani smo imeli le 126.191 prenočnin, ko torej ni bilo zasedenih niti polovico postelj. V prvi polovici lanskega leta je bilo v hotelih in prenočiščih le 38.428 nočnin, ko ni bila zasedena niti ena tretjina vseh postelj, a letos smo že pri pičli petini, čeprav je v to število vštet evharistični kongres z vsemi tujci po zavodih in privatnih stanovanjih. Nazadovanje tujskega prometa je tako veliko, da moramo to vprašanje pričeti ob-delavati s popolnoma druge strani. Nadalje moramo v številke zasedbe hotelov in prenočišč računati tudi hotelske mesečne sobe, ki so marsikje oddane tudi po 10 Din s postrežbo vred na dan. To oddajanje hotelskih sob za mesečne sobe je prav gotovo nezdrav pojav, ki reže hotelirje v lastno meso, vendar pa nimajo drugega izhoda, ker morajo povsod iskati dohodkov, da sploh vzdrže. Prav čudno se čita tudi poročilo mestnega statističnega urada v zapisniku mestnega tujskoprometnega sveta glede primerjave Ljubljane z mesti v Nemčiji. Po teh ugotovitvah bi ljubljanski tujski promet prav visoko nadkriljeval celo München, ki velja za tujskoprornetno središče prvega reda! Nemška mesta s po 50—100.000 prebivalcev izkazujejo 1. 1933 povprečno 515 tujcev na 1000 svojih prebivalcev, da Ljubljana nemška mesta prekaša za nad 100%, ker pride na 1000 Ljubljančanov 1217 tujcev. Ali kakšni so v teh statistikah izkazani tujci v Nemčiji in v Ljubljani, kjer računamo tudi najpreprostejša prenočišča obenem z glavnimi hoteli, če računamo, da imamo le od tretjine tujcev dobiček, moramo tudi zaključiti, da je v Ljubljani z dobičkanosnimi tujci zasedenih komaj 7% postelj, namesto da bi jih bilo zasedenih vsaj 60 %! Pretirano optimistični rezultati pa nastajajo tudi zato, ker v mestnem tujsko-prometnem svetu ni nobenega zastopnika gostinske obrti, ki ima že celo v ZTOI svoj poseben odsek. Neutemeljena hvala uspehov našega tujskega prometa je škodljiva gostinski obrti, ki je že itak na robu propada, zato pa tudi vsemu našemu gospodarstvu. Pridobivajte nove naročnike. Ne tjodite v sterfoefra fjflede prodaj in nakupov *0 stanovanj 00 služb 00 posredovanj kapitala 00 posojil 00 raznih informacij ker Vam vedno učinkoviti HAU OGLASI ZA OTVORITEV modnega salona išče izurjena krojačica z- večletno prakso in pravico na koncesijo družabnika ali družabnico s kapitalom po dogovoru. Ponudbe pod »Uspeh siguren« na upravo lisla. RISALNO ORODJE (Reisszeug) za gradbeno tehniko v dobrem stanju kupim. JPonudbe na upravo Usta pod »Tehnika 20«. KUPIM MREŽASTI VLOŽEK za posteljo. Getreue ponudbe na upravo lista. „GLASA NARODA« ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik vse preskrbe TISKARNA M ERKUR UOBIJAEIA, GREGORČIČEVA »L. 25 LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52 Stran 6. __________GLAS NARODA_______________________ 29. X. IBS?». 'i. ui»io maršala PUsudskega so shranili v srebrni krsti v krakovski katedrali. Zdaj so pa ugotovili, da krsta ni bila zaprta nepro dušno. Na maršalovi uniformi je nastala plesnoba. Zaradi tega so truplo prenesli v n ovo krsto iz kristala, katero kaže naša slika. Podoba bodoie vasi Francoski časopisi so pred nedavnim objavili zanimiv načrt vzornega posestva, po katerem bi se popolnoma reorganiziralo kmetsko življenje. Načrt je sestavil znani francoski arhitekt Le Corbusier, »prerok novih bivališči', kakor mu pravijo v Franciji. Omenjeni načrt za vzorni dom je sestavil na prošnjo nekega francoskega kmeta iz Sarte, v katerem se ta kmet hudo pritožuje nad nesodobnostjo kmetskih bivališč in navaja med drugim: »Ozrite se na naše podeželje, na naše domove, polja in vasi. V naši vasi se je nekega dne v neki koči zrušil tram. ki je podpiral ostrešje, in streha je zasula vso družino. Pri nas je tuberkuloza. V naših srcih je žalost. Francoska vas umira in gine. Potrebujemo svetlo, veselo, žarečo vas, svetle domove!« Kmet iz Sarte je zahteval radiatorje, domove na pilotih, »da ne bomo imeli stalno nog v blatu« in »da bodo čisti in zdravi«. To kmetovo sporočilo je bilo grozeč krik in tako dojmljivo, da se mu arhitekt Le Corbusier ni mogel upreti in je poskusil v svojem načrtu ustvarti podobo svetlega, zdravega in čistega kmetskga doma. Za ta načrt je vpošteval predvsem dve osnovi: Rodni dom in vse k njemu spadajoče gospodarske objekte, in skupnostnega zadružnega kmetskega duba. K temu svojemu načrtu pravi: »Kmetski dom ni in ne more biti arhitekloiiična fatdaziia, temveč prirođen pojav, nekakšna poosebljena podoba zemlje, vrsta geometrične rastPne, ki je prav tako spojena, kakor s prirodo, kakor drevo ali grm, in prav tako izraža člove^’-o prisotnost kakor kos oprave ali stroj. V mojem načrtu ni nič umetnega. Vse je samo skupnost in povezanost dveh neizpremenlü'dli in nemzdru?ljivih činiteljev: človeka in nrirode « Arhitekt Le Corbusier je šel v Sarto in je v družbi tistega kmeta imst mesecev proučeval podeželje in njegovo življenje. Drugo za drugo se je zabeležil vse potrebe kmetskega človeka. Na tej podlagi i° ustvaril bodočo podobo kmetskega posestva, ki jo je naposled izgotovil v. model vzornega posestva. Kako izgleda to pcsestvo? Predvsem je tu dom ali bivališče. Kmetje iz Sarte so namreč hoteli imeti domove na pilotih, ker je njih kraj precej močviren. Hiša je popolnoma ločena od kmetskih opravil, a je vendar tako postavljena, da vodijo k njej vsa glavna pota. Je nekakšen življenjski vozel, oko celega posestva. Hiša, postavljena na pilotih, gospoduje vsem ostalim gospodarskim stavbam, z ene strani dvorišču, z druge strani sadovnjaku, zelenjadnemu vrtu, s tretje kurnikom in svinjakom, na četrti strani pa pelje k njej glavna cesta v vasi. Pod pilotnim nastavkom more poleti čez dan prebivati družina jesti, počivati in opravljati manjša dnevna opravila, žene celo prati. Pozimi pa postane center vsega življenja »hiša«, iz katere vodijo vrata v troje sob, v sobo staršev, deklet in fantov. Poleg tega ima dom tudi toaletne izbice, eno za žene in eno za moške. Moderni sistem kurjenja pa naj bi nadomestil stara in nevarna ognjišča. Skozi velika okna pa prihaja dosti svetlobe in zraka. Dvorišče je betonirano: na desni je pristrežje za vozove in stroje ter orodje, na levi pa hlevi za živino in svinjaki. Vendar pa živina ne prihaja na dvorišče, ker imajo hlevi in staje vrata na nasprotni strani, tako da je dvorišče vedno čisto. Skedenj je pripravljen tako, da čimbolj olajša delo. Na stropu so na kolescih gibljivi kavlji in različni škripci. Z njih pomočjo se z lahkoto spravlja pridelke v posamezne kašče. Poteg načrta vzornega posestva, je izdelal Le Corbusier tudi načrt vzorne vasi. Vse poti in ceste tečejo k ogromni osrednji stavbi v vasi, ki je obenem tudi glavna vaška stavba; v njej je osrednja garaža, skladišče za pogonske snovi, kovačnica, glavna trgovina, pošta, šola, občinski prostori, knjižnica, dvorana za predavanja, gledališče in kino. In končno je v enem traktu tudi velik stanovanjski oddelek, v katerem je mesta za približno 40 manjših družin, revnih vaščanov. To skupno bivanje so zahtevali sami vaščani in pravi k njemu arh. Le Corbusier: »Mali dom, v katerem je prebivanje utesnjeno in ki zahteva stalnih popravil, vaščanom ni bil posebno všeč. Rekli so, da bi bilo lepše, če bi stanovali skupno.« V navedenem obstoja torej načrt arh. Le Cor-busiera za vzorno kmetsko posestvo in moderno vas. Razumljivo je, da ta načrt ne more odgovarjati za vse kraje. Treba se je prilagoditi podnebju in načinu kmetskega opravila, toda Le Corbusier pravi, da je ta svoj načrt napravil izključno samo za Sarto. Prav tako pa je razumljivo, da je za našo dobo ta načrt samo lepa pesem bodočnosti. Abesinski vBsdss'ii Sedanji abesinski neguš Haile Selas-si je stopil na prestol 1. aprila 1930.. V zadnjih slo letih, so bili na abesinskem prestolu: 1. 1850. neki guverner mesta po imenu Kaz, ki se je uprl tedanjemu negušu, potomcu kraljice iz Sabe in kralja Salomona, in se dal kronati ter si je privzel ime Teodor. Z angleško pomočjo ga je 1. 1808. vrgel s prestola princ Tigrejski, ki je zasedel prestol pod imenom Ivan. L. 1890. si je cesar Ivan sam vzel življenje in je postal neguš Menelik, sin kralja Soa. Svojo hčer iz prvega zakona, Zaodifo. je omožil z rasom Areom, sinom cesarja Ivana. Za Menelikom, ki je zbolel 1. 1910., je zasedel prestol njegov vnuk, sin njegove hčere iz drugega zakona, cesar Lidž Jašu, ki še živi. L. 1098. so ga vrgli s prestola in proglasili Zaodito za cesarico. Njen nečak Haile Selassi je sedanji abesinski cesar. Madio, izdaten mr v AbesšnUi V zadnjih tednih si je abesinska država ustvarila vir dohodkov, ki ji bo prinašal mesečno približno milijon frankov. S tem bo ta dohodek postal .eden najbolj glavnih. Znano je, da je abesinski cesar svojčas podelil nekemu francoskemu inženjerju koncesijo za zgraditev radijska postaja v Adis Abebi, ki je sprva od-dosegla velik moralni in materialni uspeh, so Italijani v začetku letošnjega leta zahtevali in dobili koncesijo za lastno postajo, ki pa je z izbruhom vojne prenehala delovati. Francoska radijska postaja v Adis Abebi, ki je prva oddajala povprečno 500 besed na dan, jih zdaj odda povprečno 100.000, pri čemer je treba všteti tudi dve pomožni glavni postaji. Razen tega ima francoski radio več krajevnih postaj v vseh večjih središčih države. Osebje te radijske postaje je zdaj sestavljeno izključno- iz Abesincev, ki so jih tuji inženjerji izvežbali. Cesar Haile Selassi se osebno močno zanima za delo te postaje in jo pogostokrat nadzoruje. V tukajšnjih uradnih krogih poudarjajo, da je ta radijska postaja s samo abesinskim osebjem dokaz sposobnosti Abesincev, da se lahko naglo prilagode pridobitvam sodobne prosvetljenosti. Kultura CEZAR VON ARX: »IZDAJA PRI NOVAR1«. Ako zbrišemo z avtorjevega dramskega osnutka, vse kar je na njem literarnega naličja in gledališke spretnosti, se dogledanio na moč geniji ve in pretresljive ljudske zgodbice, ki se snuje iz same radosti nad čudovitimi usodami in dogodki. Takšna je tudi pričujoča fabula o križevem potu kmeta-mučenika, ki ga je spravita lahkoživi brat in razvratna žena ob grunt, poštenje in glavo. Seve. tako ljubeznivo preprost in prikupen je samo dramski osnutek, zakaj avtor je vse preveč literarno naobražen, da bi ga pustil v tej preprosti, zato mu je oskrbel primerne književne olike. Morala zgodbe in junakov je prikrojena po okusu rousseaujevske romantike. Dobrost in zlost ni fatalna dediščina ljudi, marveč ju dejeta mati zemlja in blodnja tujina. Dokler etoji kmet trdno na svoji grudi, je nepremagljiv kakor bajeslovni Antej, čim se ji za ped odmakne, je neminljivo po njem. Poleg te mistike kmetiške grude, s katero je junak kar ves obremenjen, ga pogublja še njegova hudobna žena, prava žena-vrag iz alpske značajke. Tako je avtor v pravi dramatski vnemi nagrmadil na glavnga junaka toliko tragike, da je njegova usoda že kar v naprej zapečatena. Drama je pisana naravnost za oder in režiserja. G. Peter Malec je kot režiser svojo nalogo odlično rešil. Iznajdljivo ee je dotipal skozi dramsko fabulo do samega spretno sestavljenega ogrodja drame. Njegova režija kaže, da ga odlikuje izrazit dar za dramatsko stopnjevanje, smisel za dramatska nasprotja, ki jim ume dati smiselnega povdarka in scensko prostornost. Vidno uživa v sijaju zgodovinskega kolorita in širokosti junaške poze. Radovedni pričakujemo še njegovih nadaljnih gostovanj na mariborskem odru. Glavno vlogo je igral g. Pavle Kovič, prepričevalno in v primernem formatu. Razvratno ženo je igrala gdč. Starčeva zelo temperamentno. Brata-žolnirja je igral g. Maks Furijan nekoliko previhravo v kretnjah in glasu. Prepričevalna je bila gdč. Kraljeva kot mati. Pre-mehkužno si je zamislil g. Nakrst vlogo francoskega plemiča. Omeniti je še treba g. Groma kot poveljnika Švicarjev in g. Rasbergerja kot maršala. lj. Pri prodiranju italijanskih čet v Abesinijo so se posebno obnesli tanki le z ovema možema posadke. Slika jih kaže, ko prodirajo skozi tropsko vegetacijo v abesinskem gorovju. Vam» BEIN ELI Inge je nenadoma nehala govoriti in je skoraj pobegnila s terase. — Gospodična Inge! je stopil Jens nekaj korakov za njo in se je skoraj zaletel v tovarnarja, ki je bil nekam zamišljeno prišel po hodniku. — Kaj pa ta lov pomeni? „ — Dobro voljo! se je zasmejal inženjer in se vrnil s tovarnarjem na teraso. — Za stavo? se je nasmehnil Per Larsen. — Da, tako nekako. Dovolil sem si svoj čas majhno šalo. Kakor veš, se je Ingre branila nastopati v filmu, ki smo ga posneli nalašč za moj poskus. In ker je človek tudi sredi dela in celo sredi najbolj znanstvenega dela, včasih za oddih rad malo dobre volje, šem si tudi jaz dovolil šalo in dejal Ingi, da bo ženska, ki bo nastopila v filmu, odšla v večnost. Seveda sem menil to zofistično dvoumno in nisem ugovarjal Ingi, ko si je razlagala tako, kakor da bo nastopajoča oseba umrla. Larsen se je široko zasmejal. To je torej povod vse groze? Mislim, da bi bil vsaj meni lahko prihranil razburjenje in nemir, če si se že hotel poigrati z dekletom. Po pravici rečeno pa tudi tam tvoja igra ni bila posebno primerna. Po tem pojasnilu sta se moža razšla. Larsen je odšel v laboratorij, inženjer pa je na njegovo željo stopil v salon k ženskam, kjer je Inge pravkar jokaje pripovedovala, kaj sta se nekoč menila z Jen-som. Ko je Kid zagledala zaročenca, je stopila k njemu in ga prijela za roko: — Ali je res, kar trdi Inge? Vprašanje je bilo izrečeno tako hlastno in nenadoma, da ni utegnil niti odgovoriti, ko si je Kid že odgovarjala sama: — Sicer pa veruj, Jens, da me niti to ne bi motilo. Za velike stvari ni nobena žrtev prevelika. — Kam vendar misliš? jo je zavrnil. Vse skupaj je bila šala, kakor sem pravkar pojasnil očetu. Hotel sem le reči, da bi dotična, ki bo nastopala v filmu, če se stvar posreči, postala slavna, takorekoč nesmrtna. To sem mislil s tisto pripombo, da jo pošljem v večnost. No, če si je Inge to tolmačila drugače, da me je njen strah samo zabaval in se mi ni zdelo vredno, da bi ji še kaj pojasnjeval. Kid se je zasmejala. — Ali čuješ, Inge? Inge je vprašujoče pogledovala zdaj tega, zdaj onega, in še vedno ni vedela, komu naj verjame, čutila se je osramočeno, hkratu pa se ji je vendar zdelo, da gori v Jensovih očeh nekaj kakor bojazen in lokava zločest. — Sama bom najbolj vesela, ako se bom prepričala, da sem res živela v zmoti. Tebe, Kid, pa že sedaj prosim, da mi oprostiš, če sem te po nepotrebnem razburjala. IX. Inženjer Jens Podumjin je zadnjič pregledal vse naprave v dvorani, nakar je asistent Kristjan Mom- sen vstopil pred zbrane povabljence in s kratkim nagovorom pojasnil namen in pomen poskusa, ki ga bodo zdaj izvedli. Prosil je goste, naj se zadrže popolnoma mirno, naj pod nobenim pogojem ne vstajajo s prostorov in naj pazno zasledujejo predvajanje ter bodo po poskusu tako ljubeznivi, da povedo svoje vtise. Po njegovem govoru je nastala v dvorani smrtna tišina, luči so ugasnile in na migljaj inžerjerja PO' dumjina je začela aparatura delovati. Ljudem je z»' stajala sapa. Ob šumu motorja so prihajali na odd' ljudje, živi, resnični ljudje, ki so se gibali v prostoru, govorili, sedali, vstajali in izvajali vse kretnje, kakor da jih ni pričarala električna svetloba, ampak so jih rodile matere. V trenutku, ko je v glavni vlogi nastopila Kid kot boginja razdejanja, je Inge, je v vročični zamaknjenosti strmela na o ei, nena" doma kriknila in planila pokoncu. Njen glas je bil tako divje preplašen, da se je vsa dvorana ozrla p° njej, in Kid jo je z obema rokama prijela in jo skušala Obdržati na sedežu. Toda Inge je kakor brez uma skočila pokoncu in stekla naravnost proti odru. V trenutku pa, ko je njen stas prišel v stik s svetlobnim šopom, je v aparaturi zahreščalo. Vsa dy‘3-rana je bila mahoma polna rožno vijolične svetlo e, z odra pa je planila Kid-boginja in med treskanjern in bliskanjem izginila gledalcem izpred oči. — Gori! se je od nekod zaslišal obupen gds- V tem trenutku je že bušil v dvorano gost obia.> dušečega dima in prisotnih se je polastila nepopisn panika. Vse je planilo s sedežev in se grietlo Pi° izhodom, med tem ko so plameni s čudovito nag ic zajemali aparaturo, oder in vso dvorano. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadr-^a z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek. Vsi v Ljubljani.