Leto XXX Ljubljana, 12. maj 1988 Gradis v prvih treh mesecih letošnjega leta Začetek z vrsto neznank Poslovno leto 1988 seje začelo z vrsto neznank - od naše v začetku leta ne preveč obetajoče angažiranosti, do napovedanih novih ukrepov, oziroma novih spremenjenih pogojev gospodarjenja. Z letošnjim letom se je spremenil že lani sprejet način obračuna nekaterih prispevkov (za kulturo, izobraževanje, zdravstvo, šolstvo), ki se sedaj obračunavajo kot prispevek iz osebnega dohodka. To pomeni, da so se v primerjavi z lanskim letom močno povečati bruto osebni dohodki - kot kažejo prvi izračuni je povečanje približno 20 odstotno. V prejšnjih letih so se prej omenjeni prispevki obračunavali in plačevali kot obveznosti iz dohodka. Zaradi te spremembe so obveznosti iz dohodka letos nižje. V Gradisu še nismo sprejeli gospodarskega načrta delovne organizacije za letošnje leto, tako da dosežene vrednosti primerjamo le z vrednostmi iz predloga gospodarskega načrta. Zaposlenosti še nismo zmanjšali V prvih treh'mesecih letošnjega leta, smo imeli poprečno zaposlenih 7 089 delavcev, to je 15 delavcev manj kot lani. Glede na število zaposlenih delavcev, ki se torej v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenilo, bi lahko pričakovali sorazmerno visok celotni prihodek oziroma vrednost proizvodnje. Obračunali pa smo za 59,838 milijarde dinarjev vrednosti proizvodnje. To predstavlja za 112 odstotkov več kot lani v istem času in 16 odstotkov načrtovane vrednosti za letošnje leto, kar je nekaj manj kot smo običajno obračunali ob prvem periodičnem obračunu. Vrednost lastne proizvodnje je dosegla vrednost 45,070 milijarde dinarjev in se je povečala za 135 odstotkov. Produktivnost, ki jo merimo z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro, se je nominalno povečala za 130 odstotkov, realno pa je ostala na lanskem nivoju in smo dosegli vrednost 14.557 dinarjev na efektivno ro. Proizvodnja manjša od načrtovane Celotni prihodek v prvih treh mesecih je bil 56,675 milijarde dinarjev, kar je za 91 odstotkov več kot lani v istem obdobju in 15 odstotkov načrtovane vrednosti za letošnje leto. Porabljena sredstva v višini 37,377 milijarde dinarjev izkazujejo le 74 odstotno povečanje kar bi lahko pomenilo izjemno izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Vendar je večja verjetnost, da se je ponovila stara praksa s prenosom lanskega dohodka v letošnje leto. Obstaja pa tudi možnost, da niso obračunani vsi stroški nastali v letošnjem letu. Omenjeno nerealno gibanje stroškov ima za posledico precejšen porast dohodka. Ustvarili smo za 19,298 milijarde dinarjev dohodka. Dohodek izkazuje 137 odstotno povečanje in hkrati dosegamo 17 odstotkov planiranega dohodka. Že uvodoma omenjene spremembe se odražajo v strukturi dohodka. Obveznosti so se zmanjšale, povečal se je čisti dohodek ter osebni dohodek. Če poizkušamo oceniti kolikšne bi bile obveznosti po starem načinu obračuna - bi bile približno 6 milijard dinarjev in bi predstavljale 31 odstotkov dohodka. V takem Nadaljevanje na 3. strani Da so gradisovci specialisti za gradnjo hidroenergetskih objektov, dokazujejo tudi pri adaptaciji in razširitvi najstarejše elektrarne na Dravi, HE Fala. Dela potekajo po planu, čeprav gaje investitor precej napel, tako da ni nobene bojazni, da se prva turbina ne bi zavrtela maja leta 1990, druga pa junija istega leta. C. P. --------- Gradnja HE Vrhovo dobro napreduje Obisk Franceta Popita Gradbišče v Vrhovem pri Zidanem mostu, kjer delavci Gradisa in SCT grdijo prvo v verigi sedmih hidroelektrarn na spodnji Savi, je trenutno največje Gradisovo gradbišče in eno največjih v Sloveniji. Gradis je v preteklosti zmogel prenekatero še večjo in težjo nalogo pa bo tudi to. V to sta se prepričala tudi S predstavniki Elektrogospo-predsednik predsedstva SR Slo- darstva Slovenije, izvajalcev, ter venije France Popit in predsed- skupščine občine Laško sta se nik republiškega komiteja za pogovarjala o poteku del na HE varstvo okolja Tomaž Vuga. ki Vrhovo ter o pripravah za zače- sta si to gradbišče pred skratkim tek gradnje druge elektrarne, tudi ogledala. HE Boštanj. C. P. France Popit in Tomaž Vuga v pogovoru s predstavniki Elektrogospodarstva, občine Laško in izvajalcev. v _________________________________________________________y _ > Razpis Gradisovih nagrad za leto 1988 Rok prijav za nagrade in diplome je 15. september Na podlagi 1., 5. in 6. člena Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah in sprememb in dopolnitev Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah, objavljamo razpis za leto 1988 za dvanajst nagrad ter tri diplome, in sicer: - za posamezne delavce ali skupine delavcev do 12 denarnih nagrad v višini dvakratnega povprečnega neto osebnega dohodka v DO v preteklem letu, - za tozde ali delovne skupnosti, tri, izjemoma pa tudi več diplom. GIF Gradis Ljubljana podeljuje Gradisove nagarade in diplome za izjemne dosežke, uspehe oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev, tozdov oziroma delovnih skupnosti, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranost, na poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno vključevanje delovne organizacije v integracijske procese v gradbeništvu, na dvig življenjskih in delovnih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije. Gradisova nagarada se podeli delavcu oziroma skupinam delavcev, ki so v svojem tozdu ali delovni skupnosti pripomogli s svojim delom k izjemnim dosežkom na področjih: - organizacija gradbišča, obrata ali delavnice večjega obsega, ki je lahko vzgled ostalim gradbiščem. - urejenost skladišča. - urejenost načina prehrane delavcev. - urejenost bivanja delavcev. - priprava dela večjega obsega, ki ima za rezultate tudi ekonomičnej-šo tehnologijo dela. - organizacije' poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultira v večji produktivnosti dela. boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti. - vključevanje in organizacija del v tujini. -projektiranje (vgradbeništvu, strojne opreme, gradbene mehanizacije. lesnem stavbarstvu in podobno). - uspešnosti, merjene v primerjavi z drugimi organizacijskimi deli v tozdu in drugimi tozdi oziroma DO. upoštevajoč merila uspešriosti, določena v zakonu z združenem delu. - službe varstva pri delu. ki je uspela zmanjšati ali popolnoma odpraviti nesreče pri delu. - preprečevanje škode. - osebnega prizadevanja na področju kulturnga in športnega delovanja. - reševanja socialne problematike in problemov družbenega standarda. - uveljavljanja delegatskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. - uresničevanju samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih osnov. samoupravnega sporazumevanja med tozdi zaradi doseganja skupnih ciljev DO. - izobraževanja in na drugih področjih, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja tozdov in DO. kot celote. Predlog za denarne nagrade dajejo delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti za svoje delavce na pobudo posameznikov in osnovne organizacije zveze sindikatov in drugih družbenopljem, zagotoviti delo za vse zaposlene, kar nam trenutno s težavo uspeva. Večja dela, ki so se že nekaj časa obetala, sc vse bolj °dmikajo v poletje in pozneje, tako da ne preseneča slabši rezultat v prvih treh mesecih, vprašljivo pa je, če bo ob polletju kaj boljše. Tako se pod vprašaj vse bolj postavlja tudi doseganje letnega plana. Potrebno bo razmišljati tudi o Prestrukturiranju določenega števila naših delavcev, usposobiti jih za izvajanje manjših servisnih opravil v dotrajanih stano-vanjskih naseljih. Za delavce s slabšim zdravjem in za invalide Pa bo treba zagotoviti dovolj dela v obratih. Slabši poslovni rezultati že vplivajo na počasnejšo rast naših osebnih dohodkov, tako da bo treba ukrepati takoj. Ludvik Rudolf LIO iz Škulje Loke se je potrudil in na sejmu predstavil panoramske stene s polkni in vzorci ograj Zagrebški spomladanski velesejem Osiromašena prireditev Vsakoletni spomladanski Zagrebški velesejem, ki združuje tudi devet specializiranih predstavitev, je bil letošnjo pomlad sila skromen. Ne samo po obsegu, saj so bili številni prostori prazni, temveč tudi po vsebini. Vse manj je tujih razstavljal-cev, ki bi pripravljali stroje, temveč je vse več takih, ki na sejem pošiljajo le svoje predstavnike. In kot da bi se po teh zgledovali tudi pri nas, saj tako skromne predstavitve še ni bilo v zadnjih dvajsetih letih. Res je, da je industrijska dejavnost, ki smo jo v glavnem predstavljali na sejmih v krizi, pa vendar bi ta spremljajoča veja gradbeništva morala najti oblike in poti do kupcev in investitorjev. Res je tudi, da je vse manj denarja, ki bi ga gradbeniki namenjali za tovrstno potrošnjo, pa vendar bo potrebno najti nek izhod iz te krize. Tako je bilo čutiti tudi na vseh pogovorih in posvetovanjih, ki so se odvijali v času sejemske predstavitve. Vsekakor bo potrebno razmisliti tudi nasploh o takšnih prireditvah, saj tako vložena sredstva nimajo nikakršnega rezultata. Tudi tovrstni specializirani sejmi v tujini so bolj poredko (Bauma na 3 leta) in o tem bodo morali razmišljati tudi v Zagrebu. Gradisov delež na 14. specializirani predstavitvi gradbeništva je bil, kot smo že zapisali, skromen. Le mali finišer od strojne opreme je bolj sameval kot opozarjal na tovrstne izdelke. Le Lesno idustrijski obrat iz Škofje Loke je spoznal, da kupci ne bodo prišli sami. Potrebno jih je animirati in obvestiti, kaj vse delamo in kje vse izdelke lahko tudi kupijo. Razni tipi ograjnih letev, panoramske stene in ostali lesni izdelki za gradbeništvo, so bili primerno predstavljeni. Skoda, da nam malo bolje ne uspe prodaja montažnih hiš, saj je zanimanje zanje še vedno precejšnje. Škoda, da je miselnost glede vloženih sredstev v reklamo in propagando pri nas ravno obratna kot na zahodu. Ko prodaja pada je potrebno povečati vložena sredstva v reklamo in ne obratno, kot je pri nas v navadi. Najprej se črtajo ta sredstva kot nepotrebna, pa je začarani krog sklenjen. Upamo, da nam ga bo s skupnimi močmi uspelo razkleniti in bo tako ponovno možnost boljšega uspeha, razvoja in napredka tudi za to dejavnost. M. K. To je trenutno eno izmed večjih gradbišč na Koroškem. Udeležence srečanja je na trgu Republike v Kopru pozdravil pihalni Vesna Plemelj iz DSSS sprejema priznanje za svoj likovni prispevek orkester Anhovo. na srečanju. 10. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Gradisove! predstavili kvalitetne umetnine Od devetega maja poteka v Kopru 10. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Organizator je koprsko gradbeno podjetje Stavbenik. Otvoritev jubilejnega kulturnega srečanja je potekala v domu Pomorskega društva v Kopru, kjer so se zbrali ustvarjalci likovne, fotografske in literarne umetnosti in izdelovalci tapiserij. gula, KO Maribor. Milenko Mikic, DSSS; izdelovalka tapiserij - Andreja Narobe, GE Jesenice. Petek, 13. 5. pa bo ponovno zapolnjen z bogatim programom - revijo pevskih zborov, dramska skupina IMP in recitatorske skupine Gradbene tehnične šole iz Celja. Milenko Mikic Ob slovesnem sprejemu so nas pozdravili glavni direktor SGP Stavbenik Bogomir Baraga. predsednik Skupščine občine Koper Vinko Lovrečič in' predsednik organizacijskega odbora Jože Dravinee. Zatem smo sc z avtobusi zapeljali v istrsko vasico Hrastovlje, da bi si ogledali znamenito cerkev, ki je nastajala med 12. in 14. stoletjem. Pred njo nam je z bogatim zakladom podatkov in s pravim pesniško ljubezenskim izlivom besed, postregel profesor in kipar Jože Pohlen: o cerkvi, o Hrastovljah in okoliških mestih in znamenitostih, ki jih pozna tudi kot domačin. Nato nas je tudi v cerkvi popeljal od freske do freske, ki jih je sam odkril, ko je jemal vzorce sten. da bi ugotovil način gradnje. Kmalu so jo pričeli restavrirati in danes je cerkev svetovni kulturni zaščiteni spomenik. Iz tega edinstvenega objekta romanske arhitekture smo odšli zelo zadovoljni in bogatejši. Po vrnitvi v Koper in okrepčilu. smo se razdelili - literati smo šli v Dom sindikatov na razgovor s kritikom profesorjem Janezom Mikcem. Po krajšem pogovoru o ustvarjalnosti, smo si ogledali razstavišča - v knjižnici, banki in kavarni Loggia. kjer so razstavljena likovna in fotografska dela ter tapiserije. Likovniki, fotografi in avtorji tapiserij pa so z akademskim sli- karjem Tomom Vranom, odprli razstavo in spregovorili o tovrstnih področjih ustvarjanja. Ko smo se zvečer ponovno zbrali, je pihalni orkester Anhovo priredil promenadni koncert na trgu Republike. Sledil je literarni večer, kjer so v prvem delu nastopili avtorji sami, v drugem delu pa so recitirali učenci šole iz Kopra ostala izbrana dela. Na začetku in v presledkih nastopov je s petjem popestril večer kvartet Ingrad. Na koncu pa so bila podeljena priznanja sodelujočim avtorjem. • V Hrastoveljski cerkvi krasijo vsak kotiček zidov in obokanega stropa freske. To slikarsko bogastvo, ki sta ga ustvarila čopič in sa-morodni genij istrskega umetnika, Janeza iz Kastva (Johannes de Castvo), je nastalo ob koncu 15. stoletja (1490) in predstavlja pravo ljudsko biblijo (biblia pauperum), ki je ljudstvu razlagala srednjeveško vizijo stvarstva. Naše podjetje so predstavljali: likovnika - Vesna Plemelj in Iztok Lovrič, DSSS; fotografi -Andrija Pajtak, Roman Peklaj in Gojmir Bernot, DSSS; literati - Boris Ketiš. Gradnje Ptuj. Cvetka Sukič, DS UDD, Tatjana Savinšek, GE Jesenice, Milka Tutek, GE Maribor, Marija Še- Literarni kotiček VEM Vem zn žalost ti v očeh. pa ne zato, ker ta ljubezen naj bila bi preb. Vem za bolečino skrito pa ne zato, ker ta ljubezen v tančiee je ovita. Vem za prazne upe, pa ne zato. ker to ljubezen piješ iz najbolj grenke kupe. Vem - sam boš nosil bolečino -mar je vredno? iz sebe pa naredil človeka razvalino. Tatjana Savinšek ŠE BO .. . Še si boš zavezovala ruto. še bo v presušenih rokah moči za poslednji lojtrnik otave. - pa čeprav si tisočkrat rekla, da je vsega že dovolj in da je letos poslednjič. -še bodo brenčale kose po kamnitih bregovih, še bodo usta gulila skorjieo kruha oh kozareu vina , - za moč. za kri. Ti s prevelikimi moškimi čevlji, ti s preluknjano staro jopico, ti s popotnico ubornih let. Uboga zgarana ženica. Moja babica. Boris Ketiš ^ Obvestilo o izletu \ ■ i Obveščamo vse upokojence društva Gradis - pododbor Maribor, da bomo organizirali izlet za naše člane in sicer 2. julija 1988. Odhod bo ob 8. uri izpred železniške postaje Maribor. Potovali bomo z avtobusom na relaciji Lenart - Radgona - Radenci -Ljutomer. Obiskali bomo tudi gostišče Kramberger ob Negovskem jezeru. V Radencih bo možno kopanje v zdravilišču, če bo za to želja. V bližini Radencev bo ogled vinske kleti, katero je zgradil, kot prvo v Slovenskih goricah, Gradis. Možna bo tudi pokušnja priznanih Kapelskih vin. Končna postaja bo v bližini Ljutomera na kmečkem turizmu Marice Frank. Postreženi bomo z domačimi dobrotami. Po kosilu bo zabava. Prijave in vplačila sprejema za KO in SPO Marica Kočevar, Jocova 29, Maribor, za GE Maribor in NG pa Ivan Urh, Gosposvetska 22, Maribor. Višina prispevka je 10.000 din na osebo. Izlet bomo organizirali ob vsakem vremenu. Zaradi odsotnosti denarja ne bomo vračali. Ob tej priliki prosimo vse udeležence izleta, da prinesejo s seboj članske izkaznice, da uredimo vpis članarine. Pridite, ne bo vam žal. zadovoljni boste. Društvo upokojencev Gradis Pododbor Maribor S S * S i s i Jaka Gajšt petdesetletnik Ko Jaka dočaka... Čeprav še vedno velja prepričanje (vsaj tako kaže statistika), daje tozd Gradbena enota iz Maribora mlad kolektiv, pa vse pogostejši Abrahami to počasi demantirajo. Res je tudi, da je Gradis zrasel v Mariboru in da je tod še veliko starejših gradisovcev, ki so nekoč bili tvorci kolektiva, toda... Lepa pozornost Srečanje Abrahamov Sindikat tozda Gradbena operativa Ljubljana je priredil srečanje članov kolektiva, ki so dopolnili petdeseto leto starosti. V sejni sobi seje zbralo okoli 40 jubilejnih slavljencev. Po uvodnem govoru predsednika IO sindikata Jožeta Grebenca in ob pomoči Mirke Videtič, se je pričela podelitev knjižnih nagrad. Abrahamovci so prejeli knjigo Čudovita Jugoslavija, ki predstavlja znamenitosti naše domovine v besedi in sliki, od Triglava do Vardarja. Predvsem gre pohvaliti sindikalno organizacijo v Gradbeni operativi Ljubljana, ki posveča pozornost tovrstnim srečanjem. Upati je, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Štefan Šneberger Res je, da je fraza »Kaj res, saj ni mogoče, da ima ... že petdeset let«, močno obrabljena. Res pa je, da jih Jaka Gajšt, skoraj doživljenjski sektorni iz Slovenske Bistrice, zaenkrat ne kaže. Kar nekako odmaknjen je od vsega dogajanja v Mariboru in navajeni smo že, da delo v Impolu in okolici normalno poteka. Pa pravi Jaka, da ni tako. Kar precej sivih las so mu že pripravili na gradbiščih. Pa vendar, Jaka je zvest Gradisu od vsega začetka njegove gradbene karije-re. Pred njim je še veliko neizpolnjenega dela, za »penzijo« ima še čas. V krogu sodelavcev je proslavil svoj jubilej. Ko Jaka dočaka... bi lahko rekli. Jaka je dočakal, naj sprejme tudi naše čestitke. Štrof Jaka Gajšt, sektorski iz Slovenske Bistrice, petdesetletnik. Marjan Kirbiš (v sredini) s sodelavci. Marjan Kirbiš - Abraham Srečno za volanom Navajeni smo na vseh Gradisovih gradbiščih srečevati naše »šoferje« za volani lažjih ali težjih tovornjakov, vlačilcev ali »hrušk« za prevoz betona. ® Tokrat smo jih, po končanem delu, za spremembo, pred objektiv kar postavili v. »vrsto«. Sprašujete zakaj? Fant v sredini se imenuje Marjan Kirbiš. Že vrsto let je šofer avtomobila za prevoz betona v mariborskem SPO-ju. In prav v času, ko sem se mudil na pobreških obratih, je Marjan povabil svoje šoferske prijatelje na kozarček štajerskega. Tisti dan je namreč praznoval svoj petdeseti rojstni dan. »Srečno za volanom«, smo mu zaželeli tudi mi... F. Š. Abrahami! Pr/še/ je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja. Zato na vaše zdravje Abrahami, pridemo še mi za vami. Maja imamo v Gradisu 14 Abrahamov, sodelavcev, ki so napolnili 50 let. Ob življenjskem jubileju jim želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Mehmed Keranovič - GE Celje - Vinko Plastič - Gradbena operativa Ljubljana - Muharem Alihodžič - GE Nizke gradnje Maribor - Ivan Mikac - GE Maribor - Stevo Ribič - Gradbena operativa Ljubljana - Josip-Ferek Jambrek - GE Nizke gradnje Maribor Ciril Krajnik - Kovinski obrati Ljubljana - Ivan Lukič - GE Koper - Isalm Islamovič - Gradbena operativa Ljubljana - Katica Zakič - Gradbena operativa Ljubljana Emsud Hukanovič - GE Celje Anton Pavlek - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana • Ivan Mikulič - GE Jesenice , Andela Bogša - GE Maribor 60-letniki Tako kot aprila, imamo tudi maja le tri naše delavce, ki bodo napolnili 60 let. To so: - Spasoje Vasiljevič - GE Nizke gradnje Maribor - Franc Trunk - GE Gradnje Ptuj - Jože Šteinberger - Strojno prometni obrat Ljubljana M. F. Predstavljamo vam Franc Merc in Slavko Onič V Kovinskih obratih Maribor imajo delavca, ki sta pri njih že dolgo vrsto let in sta skupaj z Gradisom dočakala že mnogo lepih in tudi manj lepih trenutkov. Franc Merc in Slavko Onič sta tudi strokovnjaka in cenjena sodelavca, zato je prav, da ju predstavimo. Franc Merc je prišel h Gradisu 6. novembra leta 1951. Star šele 17 let in pol, pa že izučen delavec, se je kot remontni ključavničar zaposlil v takratnih centralnih obratih. Njegova naloga je bila popravljanje gradbenih strojev. Marca 1953 je odšel na dveletno služenje vojaškega roka, zatem pa se je vrnil na prejšnje delovno mesto. Kot sposobnemu delavcu so omogočili, da je opravil triletno mojstrsko šolo, tako da je postal namestnik obratovodje (sedaj bi se temu reklo namestnik delovodje), leta 1971 pa je postal delovodja, zadolžen za mehansko obdelavo in asfaltni program. To delo opravlja še sedaj. Vodi skupino 26. delavcev, izdelujejo in popravljajo asfaltne baze in delajo gumi valjarje. Franc Merc pravi, da so težave s kvalifikacijsko sestavo, manjka srednje in visokokvalificiran kader, to je delavcev z okoli 15 let prakse. Dodal je še: »Težave pri delu seveda obstajajo, enako kot v drugih delovnih organizacijah. Kot delovodja moraš spoznati človeka z osebne in delovne plati, moraš razumeti vsakega posameznika, da lahko ohranjaš skupino kot homogeno celoto. Predvsem moraš biti do vseh enak, do sebe pošten in natančen pri delu, delavca pa moraš spoštovati, da tudi oni tebe spoštujejo. Poudaril bi, da bi morali mlajši le bolj spoštovati starejše sodelavce, bolj prisluhniti tistim, ki imajo pri delu več prakse. Večkrat razmišljam, sam in s sodelavci, o naših perspektivah, o tej stalni borbi za delo. Želim si, da bi naš obrat obstojal in se širil še naprej - in pa da bi imeli za vsak proizvod svojo halo, ki bi bila namensko zgrajena. Sedaj namreč izvajamo več del v eni hali in eni motimo druge. Sicer pa gre nekako. S plačami zaostajamo za sorodnimi delovnimi organizacijami, vendar se da preživeti.« Tako delaven kot v službi, je Franc tudi doma. Kot pravi, spoštuje zaslužek in denarja ni nikoli razmetaval, zato mu je uspelo za družino postaviti Marlesovo montažno hišo. Le dopust si privošči - pol na morju in pol na planinah, če se le da. Prehodil je že Slovensko, Zasavsko in Kozjansko transverzalo, sedaj dela še Holaško. Poleti še kolesari, pa za fotografijo mu ostane nekaj časa. Tudi to pripomore k dobremu delu, zato kar tako naprej! Slavko Onič je pri Gradisu še dalj - od 30. septembra leta 1946. Njegovo prvo delovno me- i; Športna tekmovanja bodo 15. maja | Srečanje upokojencev Društvo upokojencev Gradisa bo organiziralo v sodelova-s nju s Krajevno skupnostjo Stari Vodmat in v okviru Vodmat-s skih dnevov prijateljsko srečanje upokojencev Gradisa, Stare-s ga Vodmata, Univerzitetnega kliničnega centra in JLA. > Ekipe in posamezniki bodo nastopili v balinanju, kegljanju, | > streljanju in šahu. Tekmovanja bodo v ponedeljek, I6. maja ! ^ ob 9. uri v prostorih Doma borcev in invalidov na Starem ! S Vodmatu. C. P. ' In še fotografija iz časov, ko Gradisovega vestnika še ni bilo. Leta 1952 so se takole postavili pred fotografsko kamero člani upravnega odbora takratnih Centralnih obratov. Kot je videti iz napisa nad njimi je Gradis takrat imel še daljše ime: Gradis - IMM (Ivan Maček-Matija). Slavko Onič stoji prvi z desne. sto je bilo na gradbišču hidroelektrarne Mariborski otok, kjer so potrebovali tudi delavce s tako izobrazbo, kot jo je imel Slavko, ki je bil strojni ključavničar. Oktobra leta 1951 se je preselil iz elektrarne v delavnice na sedanji lokaciji. Naredil je mojstrsko šolo in šolo za vodilne delavce, šestdesetega leta pa je prevzel vajeniško delavnico (takrat, pravi, so imeli tudi po 40 vajencev), vmes je bil dve ali tri leta strojni referent, sedaj pa je že lep čas delovodja v strojni delavnici za betonski program. Leto in pol je bil tudi pri vojakih, tako da mora delati še do oktobra, da bo izpolnil pogoje za upokojitev. Takrat se bo verjetno kar upokojil, ker ne ve kaj bo prinesel nov zakon glede delovne dobe, še tri leta pa ne bi rad delal. O preteklem delu je Slavko Onič povedal: »Leta so strašno hitro minila, vse še imam pred očmi, kar se je dogajalo, kot da je bilo včeraj ali predvčerajšnjim. Takrat, po vojni, so bili dosti težji pogoji za delo kot danes. Delali smo 12 ur, tudi ob sobotah in še nedeljah, če je bilo potrebno. Nekoč, ko se je pokvarila betonarna, smo delali tri dni in dve noči pri 25 stopinjah pod ničlo. Tistih časov se sploh ne da primerjati z današnjimi, varnost pri delu je bila na primer tako slaba, da niti varilci niso imeli rokavic. Na začetku smo vse delali ročno, zelo malo mehanizacije je bilo, sploh pa ne ročnih obdelovalnih strojev. Težki pogoji dela so bili in vse je šlo po direktivah, nihče te ni vprašal, če lahko delaš, kar ti je bilo naloženo. Zato pa so bili medsebojni odnosi boljši, bolj tovariški, bili smo kot eden, čeprav smo bili več kot pol življenja v podjetju. Sedaj pa vsak bolj gleda le nase.« Slavko Onič je bil med ostalim tudi predsednik delavskega sveta, nekoč pa tudi predsednik mladinske organizacije v mariborskem Kovinskem obratu. Pravi, da v Kovinskih obratih nekako še gre, saj sedaj slabo stojijo podjetja po celi Jugoslaviji, zato v teh pogojih ni mogoče kriviti vodstva za poslovne rezultate. Tudi osebni dohodki so se v zadnjih dveh mesecih kar izboljšali, prej pa so bili res skromni. Mojster Slavko je povedal, da ne občuti svojih let, le spomni se nanje, ko najde kakšno orumenelo fotografijo iz otroških let Gradisa. To dokazuje tudi s tem, da je lani pričel delati Slovensko planinsko transverzalo in mu je od 78 vrhov ostalo le še 22 - pa na Triglav bo šel letos že petič! Še mnogo osvojenih vrhov mu želimo! M. M. NAGRADNA KRIŽANKA } OSNOVNA | Sola PRALNI . PRAŠEK PODPIS- NICA PROŠNJE POTREBNE STVARI ZA KAJ OPRAVILO KURIRJEV g 2VEPL0 KOROŠKA POKRAJINA OB DRAVI 1LET0-IVISCE V ISTRI )GLEDALIŠKA PREDSTAVA A B 'HOTELSKO TURIST. ORG. V POREČU PREVARATI, . 1 UKANITI SISTEM TV NA VZHODU A 2AVSA- Canje. KMEČKO ROČNO POGAN, ZVER IZ RODU MAČK SLIKAR GRAFIK, MIHA ... upiranje ORODJE ZA 2ETEV NEVERNIK TOVARNA KOZM.IZD. hima- lajski nosač KEMIČNA ZNAKA ZA KISIK IN OGLJIK 2 IVO BITJE Jk OKRNJEN KIP OSTANKI OGNJA $ AMPER IZVLEČEK SNOVI OBLIKA SKLADBE DAN V TEDNU NEPOROČENO DEKLE industrija v TKEBNJEM OGLAŠANJE RAC ZMEDA, NERED PRIMORSKA JED ZDRAVI- LIŠČE, TOPLICE OBJAVA. anonsa DOMAČA 21 VAL NAPLACI- L0.NADAV 20. ČRKA ABECEDE POLJSKA RADIJ VISOKOST pREG0V0R UREJEN SEZNAM DNI V LETU PROTE- STANTSKI DUHOVNIK GRŠKA BOGINJA NESREČE STARI PUŠKI NA KRESILNI KAMEN prav taksen ZAPORA, PRIPIRA SLOV. HE MEDNARODNI M0= * NATRIJEV KARBONAT GRADNJI NETARNI SKLAD Kuvajt SREDISCE VRTENJA GORENJSKA REKA ZNOTRAJ SOD NAFTE 058,8 1) SOV J. LETALO (lljušln) r==— VZPETINE AKTUALEN TEDNIK KAČJI GLAS SESTAVIL P02AGAN0 DEBLO PRI TRDILNI CA M. PREB. REP.SFRJ NIKELJ G. B. REČNI PESEK DVIGALO RIMSKA PET BOKSARSKI ODER DELI POHIŠTVA VZKI- PLJIV, DIVJI PRIPIS LUMP, postopač 100 KV. METROV GR5K0 MESTO, ZALIV, PREKOP y|L STANOVANJA, prostor OPICA, SPAKA, VAZIC TONA SPLETI VEJIC IN CVETJA HITER TEK ZAČETEK DIRKE ZENSKO IME B l^dtekmovanja za 37. ŠIG _________________________ Strelke prve, strelci šele peti okviru predtekmovanj 37. letnih športnih iger gradbenih delavcev Slove-Je’ 80 *« pomerili tudi strelci. Tekmovanje, ki ga je pripravil Konstruktor iz "**ribora, je bilo izredno zanimivo vse do konca. Šele zadnji strelci so določili • finaliste, med katerimi pa tokrat ni naših. Le za 4 kroge so zaostali za tek-ovald iz Zarje. Strelke so imele tokrat mirno roko in so dosegle odličnih 493 r°gov, kar je zadostovalo za prvo mesto. jj2® m°ško ekipo so nastopali: Josip Humek, Bogo Šenveter, Miran Ivanu-y ' arel FiderSek, UroS Jenko, Anton Oman, medtem ko so prvo mesto os-J, e: Romana Goljat, Judita JezerSek, Barbara Starovasnik. V|*STNI RED: Moški: 1. Beton Zagorje 879. 2. Ingrad Celje 858. 3. Pionir Novo mesto „ ^ 4- zarja Kamnik 831.5. Gradis Ljubljana 827; ženske: 1. Gradis Ljublja-’ 2. Pionir Novo mesto, 3. Salonit Anhovo, 4. Primorje Ajdovščina. Kegljači bodo v kvalifikacijah nastopili 14. in 21 maja v Trbovljah, balinarji 21. maja v Anhovem, 28. maja pa bodo na sporedu tri zadnja predtekmovanja, in sicer odbojka v Celju, mali nogomet v Kranju in tenis v Trbovljah. Zaključek oziroma finale ŠIG bo 4. junija v Trbovljah, to je na dan gradbincev. Matija Krnc ;--------------------------------- Nagrajenci jubilejne nagradne križanke Žreb je 10. maja takole razdelil nagrade: 1. nagrada 5000 din: Dragica Šlebnik, GE Ravne 2. nagrada 4000 din: Boštjan Mencinger, Bokalova 15. Jesenice 3. nagrada 3000 din: Rado Bizjak, Kvedrova c. 1, Ljub.,ana 4. nagrada 2000 din: Silvana Rant, GE Koper 5. nagrada 1000 din: Primož Verčič, Suška c. 33, Škofja Loka Rešitve majske križanke pošljite do 6. junija 1988 na naslov: GIP Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana - za nagradno križanko. V~—------------------------------------------------------- J //////////////////^^^^ 11. junija v Škofji Loki ^ 34. Gradisove letne športne igre I I Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OO ZS Gradis in tozd LIO Škofja Loka bosta 11. junija organizirala 34. letne športne igre Gradisa. Igre bodo potekale na športnih igriščih v Škofji Loki, pokrovitelj pa je direktor tozda Anton Demšar. Moški bodo nastopili v malem nogometu, balinanju in šahu, moški in ženske pa v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in odbojki. Vsak tozd lahko prijavi po eno ekipo za tekmovanje v posamezni športni panogi. Pravico nastopanja imajo vsi gradisovci, kot tudi učenci. Za tekmovanja na Gradisovih športnih igrah veljajo pravila športnih zvez za posamezno panogo in pravila ŠIG Slovenije. Športni pozdrav in nasvidenje v Škofji Loki. C. P. < I Kegljišče Keglerklause so gostitelji okrasili tudi z našimi zastavami in tudi s tem izkazali posebno pozornost Gradisovim kegljačem. r GRADISOV VRSTNIK je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Ludvik Rudolf, Martin Golnar, Zoran Debelak, Sonja Vršič in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Aleksander Bojanič, Vinko Damjan, Ivanka Golob, Polona Kejžar, Ludvik Rudolf, Tatjana Savinšek in Franjo Štromajer. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 9.100 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS. Gradisov vestnik, Šmartin-ska 134 a. 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422 int. 232 in 220 Prva kegljaška ekipa Gradisa in predsednik KK Gradis Andrej R°' gač na keglišču v Mbrfeldnu. Mednarodno sodelovanje KK Gradis Zmaga v Nemčiji ____________*_______________ Kegljaški klub Gradis že več let sodeluje s kegljaškim klubom Me* teor Morfelden blizu Frankfurta/IM v ZRN. Člani obeh klubov se obiskujejo ter prirejajo prijateljske tekme in izmenjavajo izkušnje o kegljaškem športu, ki je v ZRN bolj priljubljen in množičnejši kot v Sloveniji. Klub Meteor praznuje letos 30-letnico ustanovitve in je povabil člane KK Gradis v času od 29. aprila do 2.. maja 1988 na srečanje in na tekmo. Gradisove kegljačice pa je gostil KK Edel-weiss. Prijazni gostitelji so srečanje zelo dobro organizirali, pripravili so enodnevni izlet s turistično ladjo po romantični dolini gradov po Renu od Bu-denheima do Kauba ter odlično poskrbeli za družabnost. Med gostitelji so bili tudi Jugoslovani, člani kluba in navdušeni kegljači, omenim pa naj samo Martina Jakšiča, ki ima mnogo zaslug za uspelo srečanje ter za poživitev vsestranskega sodelovanja med slovenskimi in nemškimi kegljači. Prvega maja so bile tri kegl' jaške tekme na kegljišču Keglcr' klause v Mbrfeldnu. Najprej sta se pomerili ženski ekipi KK Gradis in KK Edelvveiss. Zmagale sb domačinke s 2.376 podrtin1' keglji, 2.272 kegljev pa je uspel0 podreti gradisovim kegljačicam- Na šeststeznem kegljišču ie istočasno potekala tekma med II. ekipama Gradisa in Meteorja, kjer so prav tako zmagali domačini s 4.967 podrtimi keglj* proti 4.877 kegljev gostujoče ekipe. Popoldne so se srečale prve ekipe Meteorja in Gradisa ter Medklubska ekipa Morfeldna-Doseženi so bili naslednji rezultati: GRADIS 1 METEOR 1 MORFELDEN Urbanc, B. 924 Schaffner. G. 863 Denk, Kh. 865 Blaha. R. 863 Gemandt, W. 869 Leutner. W. 820 Zdešar, D. 875 Dormekl, Th. 839 Schuhnger, M. 817 Ivačič. D. 933 Kaczmarz, Th. 832 Kiichler, Hz. 81« Jurančič, A. 880 Naegel, W. 857 Fleischer. O. 986 Bizjak. D. 900 Mitschke, B. 857 Kessel. P. 915 Skupaj kegljev 5.375_______________________5.117_______________________5.203^ Kegljaški klub Olimpija, ki je bil prvi v Evropskem pokalu 1987. leta, je izkoristil naš obisk in okrog novega leta povabil na prijateljsko tekmo prvo ekipo KK Gradis, da bodo poskušali doseči ekipni rekord kegljišča Keglerklause. ki so ga pred leti postavili Gradisovi kegljači. Po uspešnem srečanju in lepil1 kegljaških tekmah v Mbrfeldnu bodo naslednje leto člani Meteor in KK Edelvveiss vrnili obisk Gradisovim kegljačem 1(1 članom kluba, ki bodo v Ljubljani nadaljevali prijateljsko sodelovanje na področju kegljaškega športa. Janez Ferlin0