SSO: Skupščina SSG je nična V Trstu se je predstavila nova slovenska levica Razpis LAS Kras za ovrednotenje gozdnatih površin Primorski št. 29 (20.962) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 2014 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Slovenci in plovba na odprtem morju SandorTence Slovenci na Tržaškem imamo veliko morsko in pomorsko tradicijo. Bili smo spretni ribiči in veliko Slovencev je bilo pomorščakov, na Kontovelu so se rodili najbolj pogumni slovenski potapljači, veliko imamo jadralcev, nekateri od njih so se uveljavili na državnih in svetovnih tekmovanjih. Skratka ne živimo le ob morju, temveč tudi še vedno z morjem. Na prispodobo morja se navezuje deželni odbornik Gianni Torrenti, ki sicer v današnjem intervjuju za naš dnevnik ocenjuje predvsem dogajanja o nedavnem financiranju projektov slovenske manjšine. Zadeva je povzročila nekaj slabe krvi in polemik, ki so normalne, ko je v igri denar. Normalne tudi zato, ker je bila to prva večja izkušnja financiranja posameznih načrtov, medtem ko smo bili doslej v Italiji (s prispevki iz Slovenije je nekoliko drugače) v glavnem vajeni podpor manjšinskim ustanovam in organizacijam. Projekti so mimo, pravi veliki izzivi pa prihajajo s financiranjem t.i. primarnih slovenskih ustanov. Torrenti ponavlja, da Dežela ne bo naredila nič brez pristanka Slovencev, opozarja pa, da bi ohranjanje sedanjega sistema financiranja škodila manjšini. Od tod prispodoba odprtega morja. Lahko še naprej ostanemo zagledani v ta naš prelepi Tržaški zaliv, lahko pa se preizkusimo v plovbi na odprtem morju. Tveganja niso ravno velika, ker je Jadran razmeroma plitvo morje. Lahko nas presenetijo vetrovi, ki so boljši kot sedanje brezvetrje. ITALIJA - Čeprav v koaliciji marsikdo spodbuja Renzija, naj ga zamenja Letta ostaja na čelu vlade Sedanjega premierja podprl predsednik Napolitano MANJŠINA Gianni Torrenti o projektih in komisiji FJK TRST - Kultura v središču mesta Prišleki Predstavili italijanski prevod prvega dela trilogije Lojzeta Kovačiča RIM - V okviru obnovitve koalicijske pogodbe se vladi obeta rekonstrukcija. Marsikdo meni, da bi moral voditelj Demokratske stranke Matteo Renzi stopiti vanjo in mogoče celo prevzeti njene vajeti. Toda Renzi je včeraj to možnost odločno odklonil. Očitno računa, da bo njegov čas napočil po izpeljavi že večkrat obljubljenih institucionalnih reform. O njih bo danes razpravljalo vodstvo Demokratske stranke, zasedanja katerega se namerava udeležiti tudi Letta. Sicer pa je sedanjega premiera včeraj podprl predsednik republike Napolitano. Po telefonskem razgovoru z njim je objavil noto za tisk, v kateri pozitivno ocenjuje »kontinuiteto delovanja vlade na nacionalnem in mednarodnem področju«. Na 11. strani TRST - Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti (na sliki) v intervjuju obravnava zgodbo o financiranju projektov slovenske manjšine, ki je ustvarila med predlagatelji nekaj slabe krvi in tudi polemik. »To je naravno in normalno ko gre za denar,« ugotavlja odbornik, ki za nesporazume krivi predvsem zastareli pravilnik, s katerim je Dežela ocenila in odobrila projekte v vrednosti 739 tisoč evrov. Odbornik v intervju podčrtuje, da prava preizkušnja za Deželo in slovensko manjšino prihaja z razdelitvijo javnih prispevkov t.i. primarnim ustanovam. Na 3. strani GROŽNJA Ovojnica z nabojem za Boldrinijevo RIM - V poštnem centru za razvrščanje pošte v Roseriu pri Milanu so včeraj zvečer prestregli pisemsko ovojnico, ki je bila naslovljena na predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini. V ovojnici so našli naboj kalibra 3,8 mm. Politična klima se nevarno segreva, predsednica zbornice pa postaja glavna tarča raznih napadov. Včeraj se je tudi izvedelo, da je skupina pripadnikov Gibanja 5 zvezd proti njej vložila tožbo zaradi obrekovanja. GORICA - Štipendije študentom Videmska univerza ne odhaja iz mesta V Sloveniji prva žrtev ujme Na 2. strani Prostorski načrt za vzhodni Kras Na 5. strani Srečanje s kitajsko filozofijo prostora Na 6. strani Iščejo novo šolo za krminske učence Na 12. strani FERNETIČI - Ključna pomoč policijskega psa V prtljažniku skrival 9,5 kg kokaina Koprodukcija Rozinteater, KU D France Prešeren Andrej Rozman Roza PASSION DE PRESSHEREN MALA DVORANA danes, 6. februarja ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi obvezna rezervacija a <_- Trgovina "KLASJE" Ki A5 J b 2 ZDRAVO BIO WRAW0 ^dso Brezplačni vitaminsko mineralni fesi in analiza organov. Pregledamo še zakisanosf, kosti, vpliv stresa na organizem, ožilje,... uiuiuu.bioslile.org V Sežani na GRADIŠČU 12 za Pošlo Odprto vsak dan od 8.30 do 18.00 ob sobotah od 8.30 do 12.00 tel. 00386 5 7341007 - GSM. 00386 41552 545 splet: wuAjU.tngovinaklasje.si - e-pošta: intb@trgovinaklage.si 9771124666007 2 Četrtek, 6. februarja 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Položaj še vedno zakrbljujoč, tudi vremenska napoved ni ohrabrujoča Pri odpravljanju posledic prva smrtna žrtev ujme LJUBLJANA - Pri odstranjevanju posledic vremenske ujme v Sloveniji je prišlo do prve smrtne žrtve. »Po prvih informacijah je v nesreči, ki se je zgodila na območju Pohorja, umrl električar,« je pojasnil Miran Šadl s PU Maribor. Vzrok nesreče naj bi bil udar elektrike. Časnik Večer je na svoji spletni strani poročal, da se je nesreča zgodila pri sanaciji srednje napetostnega omrežja v kraju Tinje na Pohorju. Pri odstranjevanju žleda naj bi umrl delavec Elektra Maribor. Večji del Slovenije je v ledenem oklepu že šesti dan, vse pristojne službe pa so tudi včeraj nadaljevale z odpravo škode in pomočjo tistim, ki jih je ujma najbolj prizadela. Vlada je zaradi ujme sklenila znižati trošarine za dizelsko gorivo, predsednik republike Borut Pahor pa si je danes ponovno ogledal razmere na Notranjskem. Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je včeraj v spremstvu ministra za obrambo Romana Jakiča in poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana odšla v Ljubno ob Savinji. Vlada je s ciljem olajšanja odprave posledic vremenske ujme s snegom in žledom na včerajšnji dopisni seji znižala trošarino za dizelsko gorivo za pogon, zaradi česar se je to tudi pocenilo za 3,6 centa na 1,326 evrov na liter. Člani vlade bodo o odpravi posledic ujme govorili tudi na današnji seji. Zaradi vremenskih razmer je še vedno na številnih območjih države motena oskrba z električno energijo. Po zadnjih podatkih elektro podjetij je tako skupno brez elektrike še vedno okoli 38.000 odjemalcev. Po zadnji vremenski napovedi bodo danes občasno manjše padavine predvsem v zahodni in v delu osrednje in južne Slovenije, pa tudi ponekod na vzhodu. Večinoma bo rahlo deževalo, pod okoli 800 metrov nadmorske višine pa bo ponekod dež zmrzoval. Padavine so napovedane tudi v prihodnjih dneh. Na pomoč so včeraj svojim kolegom, ki že skoraj teden dni odpravljajo škodo, priskočili tudi gasilci iz krajev, kjer je bila narava bolj prizanesljiva. Tako je bilo včeraj na Notranjskem okoli 400 pomurskih gasilcev, na terenu pa je bilo tudi 500 pripadnikov Slovenske vojske. Včeraj je pri odpravi posledic ujme sodelovalo okoli 3600 gasilcev iz več kot 400 gasilskih enot, 300 predstavnikov civilne zaščite, 500 vojakov in 1900 delavcev gospodarskih družb, predvsem elektroenergetskih podjetij, so V žled je ujeta tudi Ljubljana, čeprav tam položaj položaj ni tako dramatičen kot v nekaterih drugih predelih Slovenije ansa sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Pomagalo je tudi več kot 1000 aktivistov nevladnih organizacij. Velika nevarnost padajočih dreves in ledu še naprej obstaja po večjem delu države, zato pristojni prebivalce ponovno opozarjajo, naj ne hodijo v gozdove. Po zelo grobi oceni je zaradi ledene ujme padlo približno štiri milijone kubičnih metrov drevja, morda tudi bistveno več, stanje pa se še poslabšuje, so povedali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Zaradi podrtih dreves in električnih drogov ter zaradi poledice in zimskih razmer so zaprte tudi številne ceste. Obstaja nevarnost padanja ledu in snega z vseh objektov nad cestami in z neočiščenih vozil. Tudi avtoceste so še vedno večkrat na dan zaprte. Avtobusni promet je potekal bolj ali manj normalno, z izjemo skrajnega zahoda države, počasi se normalizira tudi železniški promet. Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas sta odprla računa za zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetim v ujmi. Do 12. februarja pa sredstva za nakup agregatov zbirajo tudi Unija Italijanov iz Kopra v sodelovanju s samoupravnimi narodnimi skupnosti iz Kopra, Izole in Pirana, Obalno samoupravno narodno skupnostjo, Skupnostjo Italijanov v Sloveniji ter italijanskim program RTV Koper. (STA) LJUBLJANA - Lani presegli milijon obiskov Grad vsako leto obišče več turistov LJUBLJANA - Ljubljanski grad je lani obiskalo pet odstotkov več ljudi kot leto prej, od tega je bila polovica tujih gostov, z vzpenjačo pa se je prepeljalo dobrih 270.000 potnikov, je povedal vodja tehnične službe na gradu Stane Mi-klavec. Kot je dodal, so ustvarili za 3,1 milijona evrov prometa, prav toliko je bilo tudi odhodkov. Število obiskovalcev je lani preseglo en milijon, zabeležili so tudi dnevni rekord, ko je grad 15. avgusta obiskalo nekaj več kot 7400 ljudi. Med obiskovalci gradu je bil enak delež domačih in tujih gostov, med slednjimi prevladujejo Italijani, Angleži, Nemci, Američani in Francozi. V grajskih prostorih se je lani zvrstilo več kot 300 dogodkov. Za letošnje leto pa predvidevajo nadaljevanje širokega kulturno-umetniškega programa, pri čemer je Miklavec izpostavil dve večji slikarski in dve fotografski razstavi ter bogat glasbeni program s ciklom koncertov Mie Žnidarič, Vaska Atanasovskega in ciklom Zvoki klasike. V okviru tradicionalnih dogodkov, ki so neposredno povezani z gradom, bodo nadgrajevali zgodbe grajske trte in grajskih piskačev, praznovali gregorjevo in jurjevanje ter postavili knjižnico pod krošnjami ter srednjeveški tabor. Med novimi turističnimi vsebinami je Miklavec še posebej izpostavil Časovni stroj, ko bodo od aprila dalje potekali vodeni ogledi gradu v kostumih, ki bodo obiskovalce na atraktiven način popeljali skozi čas. Letos med investicijami načrtujejo dokončanje Modre in Srebrne dvorane ter izvedbo velikega projekta Ljubljanski grad - muzej in prezentacija lutk, ki bo uresničen s pomočjo evropskih sredstev. Tako po Miklavčevih besedah pričakujejo, da bodo v letošnjem letu zabeležili 3,5 milijona evrov odhodkov ter približno toliko tudi prihodkov. Kot je dodal, se vstopnice v letošnjem letu ne bodo podražile. CELOVEC - Glasbeno izobraževanje Slovenski glasbeni šoli se obeta integracijska rešitev Vključili naj bi jo v deželno glasbeno šolo Kärntner Musikschulwerk PETER KAISER arhiv CELOVEC - Slovenski Glasbeni šoli na Koroškem se obeta rešitev v obliki integracije v deželno glasbeno ustanovo Kärntner Musikschulwerk. To je po prvi seji Foruma za dialog v letu 2014, ki je potekala na sedežu koroške deželne vlade, najbolj verjeten scenarij, kako finančno kot tudi glede kakovosti dolgoročno zagotoviti delovanje Slovenske glasbene šole, ki s svojimi nad 600 učenci in učkenkami spada med največje izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Rešitev v smer (delne ali celo polne) integracije v deželni Musikschulwerk je bilo po seji mogoče povzeti tudi iz besed deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki je menil, da se »stvari premikajo v pravo smer«. Dokončne rešitve sicer še ni, je še dodal deželni glavar, ki pa ugotavlja, da je treba predloge posebne delovne skupine, ki je izdelala tri predloge (eden gre v ohranitev samostojnosti šole v obliki društva, ostala dva pa predvidevata integracijo) zdaj še enkrat temeljito preučiti in nato sprejeti odločitev - morda že na naslednji seji Foruma za dialog. To pričakuje tudi deželna poslanka iz vrst slovenske manjšine Zalka Kuchling (Zeleni), ki pa meni, da se samostojne variante, torej popolne avtonomije šole, še ne sme odpisati. Pri tem poslanka tudi poudarja, da denar sam ne bi smel biti glavni kriterij pri dokončni odločitvi o sistemskem financiranju in zagotovitvi visoke kakovosti slovenske glasbene šole. Kuchlingova je obenem pozvala tudi zvezno vlado na Dunaju, naj bo ta pri www.primorski.eu] ZALKA KUCHLING arhiv iskanju optimalne rešitve bolj naklonjena slovenski manjšini na Koroškem. Konec koncev se je Avstrija v memorandumu, ki so ga podpisali 26. aprila 2011 ob kompromisni in za koroške Slovence tudi boleči rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel na južnem Koroškem, obvezala, da bo skupaj z deželno vlado rešila problem financiranja slovenske glasbene šole in še marsikatera druga do danes odprta vpršanja! (il) Nevarnost snežnih plazov še vedno velika VIDEM, KRANJ - V goratih predelih Furlanije-Julijske krajine je zapadlo še nekaj deset centimetrov novega snega, kar je še dodatno odebelilo že tako debelo snežno odejo. Na nadmorski višini od 1700 do 1800 m se sneg počasi seseda, v višjih legah pa je snežna odeja še zelo nestabilna, zaradi česar lahko pride do spontanega proženja snežnih plazov srednje velikosti. Še prej se plaz lahko utrga že ob minimalni obremenitvi, če pa so obremenitve velike, pa so lahko tudi plazovi zelo obsežni. Plazovi lahko zasujejo tudi nekatere ceste. Podobno opozorilo velja tudi za slovenske gore. Eksplozija plinske jeklenke pri Idriji poškodovala tri ljudi IDRIJA - Eksplozija plinske jeklenke v okolici Spodnje Idrije je poškodovala tri ljudi, so pojasnili na Policijski upravi Nova Gorica. Vsi trije, moška stara 58 in 35 let ter ženska stara 53 let, so po prvih informacijah huje poškodovani in jih zdravijo v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Policija je bila o eksploziji obveščena nekaj po 14. uri, okoliščine dogodka pa še preiskuje. Za furlanščino v deželnem svetu bo zadolžen Arlef VIDEM - Za prevode iz furlanščine bo v deželnem svetu FJK, ko bo to potrebno, skrbela deželna agencija za furlanski jezik Arlef. O tem govori govori konvencijo, ki so jo včeraj v Vidmu predstavili predsednik deželnega sveta Franco Iacop in predstavniki Arlefa. Iacop je poudaril, da gre pri tem za izvajanje osnovne pravice, da se tisti deželni svetniki, ki to želijo, izražajo v furlanščini, drugi pa jih lahko razumejo. Deželni svet pri tem ne bo imel stroškov, je še povedal Iacop. Goljufivo zbiranje donacij za rehabilitacijski inštitut LJUBLJANA - Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča opozarja ljudi na lažno zbiranje donacij za inštitut. Prejeli so namreč obvestilo, da neznanci v belem kombiniranem vozilu s tujimi registrskimi tablicami te dni na območju pred Polikliniko v Ljubljani mimoidoče nagovarjajo, naj prispevajo denar za Sočo, a v slednji opozarjajo, da gre za goljufijo. PORDENON - Milijonska davčna utaja Med preiskovanimi tudi predsednik industrialcev PORDENON - Pordenonski finančni stražniki so ob zaključku preiskave o davčni utaji v višini 25 milijonov evrov petim vodilnim funkcionarjem ene največjih družb, ki je prodajala telefone na državni ravni, zaplenili za skupno 5 milijonov evrov dobrin. Preiskava se nanaša na podjetje Onda Communication, ukrep o zaplembi pa zadeva predsednika porde-nonskih industrialcev Michelangela Agrustija in še druge štiri vodilne delavce podjetja Giuseppeja D' Anno, Sergia Vicarija, Giorgia Costacurto in Reanta Tomasinija. Vseh pet je obtoženih sodelovanja pri izdaji lažnih faktur za neobstoječe posle. Peterici so zaplenili šest zemljišč, dve vili, tri avtomobile, štiri motorje, med katerimi dva harley davidsona, bančne vloge v skupni višini1,467 milijona evrov in delnice v višini 85 tisoč evrov. Vrednost zaplenjenih dobrin je dvakrat večja od neplačanega davka Iva. Poleg tega so opravili tudi preiskave v tako imenovanih »papirnatih podjetjih« v Avellinu, Bergamu, Bologni, Neaplju, Mantovi, Pistoii, Pratu, Reggio Emilii, Veroni in Vidmu. Preiskava se je začela potem, ko je Consob junija junija lani od nekaterih velikih zavarovalniških in telekomunikacijskih družb zahteval pojasnila o njihovih odnosih s podjetjem Onda Communication. Celotno zadevo je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu finančne straže pojasnil pordenonski tožilec Marco Martani. Podjetje Onda Communication je šlo v stečaj novembra lani, davčni utaji pa so prišli na sled, ko so ugotovili, da opravljene dobave blaga, ki ga je podjetje dostavljalo strankam, velikokrat niso ustrezale blagu, ki je bilo navedeno v dokumentih. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 6. februarja 2014 3 DEŽELA - Pogovor z odbornikom Giannijem Torrentijem »Včasih se mi zdi, da je Slovence strah plovbe na odprtem morju« TRST - Projekti v vrednosti 739 tisoč evrov, ki jih je pred kratkim odobrila deželna vlada, so v slovenski manjšini, doživeli različne odzive. Nekateri so zadovoljni, drugi razočarani, tretji pa jezni. Normalno in pričakovano, ko gre za denar. Podobno razmišlja tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki smo ga uvodoma vprašali za mnenje o različnih odzivih med Slovenci. »Različne ocene me ne presenečajo, saj je šlo vendarle za novost in za prvo takšno presojanje načrtov. To je bil neke vrste preizkus, da se čim bolj smotrno porazdeli presežek državnih finančnih sredstev.« In kako se je obnesel ta poskus? »Pogoj je bil, da vsak odobreni projekt ne sme dobiti več kot 100 tisoč evrov in tudi ne manj kot 20 tisoč evrov financiranja. To je nedvomno pogojevalo vse odločitve. Deželni svet je določil, da mora polovica denarja v videmsko pokrajino. Pri tem ni bilo večjih problemov, ki pa so se pojavili pri projektih za tržaško in goriško pokrajino.« Zakaj na Tržaškem in Goriškem? »Zato, ker smo iz teh dveh pokrajin razumljivo dobili dosti več načrtov kot iz videmske pokrajine. To je objektivno otežilo delo deželne uprave in tudi posvetovalne komisije. Še največ preglavic pa nam je povzročil pravilnik.« Zakaj ravno pravilnik? »Zato ker ne določa vsebinskih prioritet za te projekte. To smo podcenjevali in se v skladu s pravili omejili na tehnično oceno posameznih načrtov, saj bi v nasprotnem primeru kršili pravilnik. To je huda pomanjkljivost, ki jo moramo čim prej odpraviti.« Kako boste to naredili? »Tako da bomo odobrili nova pravila in tozadevni deželni zakon. Upam, da nam bo to uspelo narediti že v prihodnjih mesecih. Zato kar zadeva porazdelitve teh Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je tudi odgovoren za vprašanja slovenske manjšine arhiv 739 tisoč evrov ne bi govoril o napakah, pač pa o zastarelosti pravilnika, ki - ponavljam - daje prednost tehnični in ne vsebinski oceni posameznega projekta. Žal v tem primeru najbrž niso prišle ravno do izraza prioritete slovenske narodne skupnosti.« Kaj mislite s tem? »Manjšina upravičeno smatra kot prioriteto poučevanje in širjenje slovenščine med mladimi. Takšno poučevanje mora seveda biti kvalitetno. Žal pravilnik, ki smo ga morali spoštovati, ne razlikuje projekta za objavo knjige od projekta poučevanja jezika ali načrta na športnem področju. Veljavni pravilnik izpostavlja izrednost projekta, ki se ne sme ponavljati, ter njegovo originalnost v primerjavi z redno dejavnostjo pred- lagatelja. To je paradoks in pravo protislovje.« Kaj je pravzaprav protislovnega? »Nekdo, ki izdaja in tiska knjige, ni smel predložiti projekta za knjigo, ki sodi v njegovo redno dejavnost. Moral je predložiti nekaj čisto drugega.« Kakšna nova pravila si zamišljate? »Mislim, da je bila ta zgodba o projektih neka poučna šola za deželno upravo in tudi za posvetovalno komisijo, ki je - kljub težavam - dobro opravila svojo vlogo. V resnici je komisija popravila in izboljšala prvi predlog delitve denarja. Naredila je vse, kar je bilo v njeni moči, ni pa se mogla izneveriti, če hočemo ohlapnemu pravilniku, ki so ga morali seveda spoštovati tudi deželni uradi.« Vseeno so se nekateri v komisiji (SKGZ in Aleš Waltritsch) vzdržali glasovanja in s tem dali vedeti, da ne soglašajo s »filozofijo« prevladujočih projektov. Kaj pravite o tem? »V tem ne vidim nič dramatičnega. Komisija bi lahko res bolj vplivala na prvotni predlog deželne uprave in na t.i. točkovanje posameznih načrtov.« Zakaj ni vplivala? »Tega ni naredila, ker je ocenila, da za to nima tehničnih sposobnosti ocenjevanja. Ponavljam. Komisija bi lahko vnesla večje spremembe, a tega ni naredila.« Ali to zveni kot kritika komisiji? »Mislim, da je komisija tako ravnala, ker je šlo za novost v primerjavi s preteklostjo. Komisija doslej ni bila vajena takšnih tehnično-strokovnih ocen, zato bo treba tudi na novo začrtati pristojnosti in vlogo komisije.« V čem vidite to drugačno vlogo? »Posvetovalna komisija bi morala imeti vlogo in pristojnosti, ki jo imajo skoraj vse deželne komisije. V bodoče bo morala temeljiteje oceniti delo in predloge pristojne deželne službe, ter po potrebi proučiti vsako prošnjo za prispevke posebej, in nato preveriti, če so uradi pravilno tolmačili stvar. Ne toliko iz tehničnega vidika, kot z vidika učinka raznih projektov in pobud na življenje Slovencev. To je zelo zahtevno delo, a druge poti ne vidim.« Mislite, da je pri teh projektih šlo za zamujeno priložnost? »Ocenjujem, da ni šlo za zamujeno priložnost, temveč za nekaj drugega.« Za kaj pa se je šlo? »Novosti so nas presenetile, nanje enostavno nismo bili pripravljeni. To velja za nas kot Deželo, in obenem za posvetovalno komisijo kot izraz slovenske manjšine, ki je sicer imela na razpolago dovolj časa za poglobljeno oceno projektov.« »Projekti so "ad acta',' kmalu se bo spet postavilo vprašanje delitve rednih javnih prispevkov slovenskim ustanovam in organizacijam. Vas je strah novih polemik in razhajanj? »Ne. Mislim, da je treba pričeti pri t.i. primarnih manjšinskih ustanovah, kar sem jasno povedal obema krovnima organizacijama. To vprašanje zahteva pogumne izbire.« In kje naj bi prišel do izraza ta pogum? »Položaj slovenske manjšine nikakor ne opravičuje tolikšnega števila založb, ne vidim niti smotrnosti dveh slovenskih glasbenih šol. Namesto racionalizacije smo bili v preteklih letih priča razmnoževanju dvojnikov, kar ni v korist slovenski kulturi ter njenemu razvoju. Dežela ne bo enostransko in samovoljno odločala. Odločitve bo sprejemala v sodelovanju z manjšino, ki pa mora razumeti, da sedanja negibnost ne vodi nikamor.« V preteklih tednih ste se intenzivno ukvarjali s Slovenci. Kakšno mnenje ste si ustvarili o njihovih voditeljih? »Slovensko narodno skupnost dobro poznam, saj sem se s slovensko kulturo veliko ukvarjal, preden sem postal deželni odbornik. O Slovencih imam zelo dobro mnenje.« To najbrž še ni dovolj, da se bodo stvari spremenile... »Prav zato, ker zelo cenim slovensko kulturno in splošno stvarnost, pričakujem, da bo bolj dovzetna za novosti in da se bo prilagodila časom, ki jih doživljamo. Zadostuje podatek, da je sistem financiranja slovenskih ustanov star več kot 20 let. Skupaj moramo narediti odločne korake naprej ter se znebiti kvarne miselnost, ki sloni na preteklosti in na starih ustaljenih navadah. Včasih imam vtis, da je slovensko manjšino strah prihodnosti in da jo je strah plovbe na odprtem morju.« Sandor Tence SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Predsednika obeh krovnih in odbornik Torrenti o torkovih volitvah Skupščina SSG »nevaren precedens«? TRST - Svet slovenskih organizacij je prepričan, da je na torkovem zasedanju Skupščine Slovenskega stalnega gledališča, na katerem so izvolili nov upravni svet in novo predsednico, »prišlo do grobega kršenja in nespoštovanja statuta SSG«. SSO se nanaša na 19. člen, ki pravi, da »Skupščina imenuje predsednika po predhodnem imenovanju kandidata s strani Društva Slovensko gledališče, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze« (v italijanskem prevodu »previa de-signazione di un candidato da parte...«). Kamen spotike je ednina besede kandidat oziroma tisti »un candidato«: SSO je namreč prepričan, da izbira edninske oblike narekuje trem slovenskim članom Skupščine predložitev ene same, enotne kandidature. Predsednik upravnega sveta SSG lahko torej na podlagi te interpretacije postane samo kandidat, ki ga podpirajo vsi trije slovenski ustanovni člani SSG. To se v torek ni zgodilo: SSO je želel na predsedniškem mestu potrditi Majo Lapornik, SKGZ je za njeno naslednico predlagal Bredo Pahor, njeno kandidaturo pa je podprlo tudi Društvo Slovensko gledališče. Predstavniki treh javnih uprav (Občine, Pokrajine in Dežele), ki so prav tako ustanovni člani SSG, so predlagali, da se skupščina izreče o obeh kandidaturah; za predsednico je bila tako s petimi glasovi (pred- stavnica SSO Jelka Cvelbar je medtem zapustila dvorano) izvoljena Breda Pahor. Po mnenju predsednika SSO Draga Štoke predsednika ne morejo imenovati javne uprave. »To je precedens, ki je lahko dolgoročno zelo nevaren, tako rekoč začetek konca: kaj bi se zgodilo, če bi prišli na oblast desničarji in peterokraki in bi oni imenovali predsednika? Imenovanje mora ostati v slovenskih rokah, SSO ne bo popustil,« nam je zatrdil predsednik. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je drugačnega mnenja. »To ni noben nevaren precedens. Nevarno se mi zdi, če nekdo ne sprejema logike večine, ampak misli, da ima ena članica pravico do pogojevanja in veta. Nove predsednice niso imenovali italijanski člani Skupščine, temveč večina njenih članov. V 19. členu statuta ne piše »enoten« kandidat, temveč »en« kandidat. Vse tri javne uprave smo smatrale, da moramo podpreti tistega slovenskega kandidata, ki je užival večino (v tem primeru dve tretjini) slovenskih glasov. Taka je pač demokracija.« Torrenti svoje prepričanje utrjuje tudi z 12. členom statuta. »Ta namreč predvideva, da je za statutarne spremembe potreben pritrdilni glas Društva Slovensko gledališče oziroma vsaj dva glasova ustanovnih članov, ki so odraz slovenske manjšine. Če je za tako pomembno odločitev, kot je spre- Drago Štoka memba statuta, potrebna podpora »le« dveh slovenskih članov, smo smatrali, da mora ista logika veljati za imenovanje predsednika upravnega sveta.« Deželnega odbornika so polemični toni Skupščine presenetili. »Upravni svet je bil izvoljen soglasno, težave so se začele šele, ko je na dnevni red prišla izvolitev predsednice. Če bi bili prepričani, da mora predsedniški kandidat uživati popolno podporo slovenskih ustanov, ne bi smeli izvoliti upravnega sveta. V trenutku, ko arhiv Rudi Pavšič arhiv smo ga izvolili, smo morali določiti tudi predsednico, saj je njegova zakonita zastopnica. Vsi prisotni so vedeli, da jo moramo izvoliti; slovenski del bi se moral prej ze-diniti o imenu, čeprav, ponavljam, statut ne zahteva enotnega kandidata.« Vprašanje, zakaj se krovni organizaciji nista znali zediniti o imenu predsednice, smo postavili njunima predsednikoma. Štoka je dejal, da je sicer dvakrat govoril s predsednikom SKGZ, da pa je ta naposled predlagal svojo kandidaturo. Rudi Pavšič-pravi, da so v trenutku, ko je SSO objavilo tiskovno sporočilo v podporo Maji Lapor-nik, poiskali alternativno kandidaturo in o njej pismeno obvestili SSO. »Nisem pa dobil nobenega odziva ali alternativnih predlogov.« Poleg tega je Pavšič mnenja, da bi morala v SSG, edini skupni članici, v kateri imata krovni dolžnost predlagati predsednika, obveljati neka logika rotacije: pred tremi leti je SKGZ podprla kandidatko SSO, tokrat bi lahko SSO podprl kandidatko SKGZ. Pavšič tudi meni, da polemike zadnjih mesecev niso pripomogle k mirnemu poteku skupščine. »Polemični dopisi in sodne instance pustijo vedno posledice. Upam, da se bo položaj sedaj umiril.« V včerajšnjem tiskovnem sporočilu se je SSO spraševal tudi, »kateri organi Društva Slovensko gledališče so izvolili svojega predstavnika v Skupščini in ga določili tudi za odbor SSG, ko Društvo že leta nima občnega zbora in torej deluje izven pravil pravne države«. To vprašanje je treba postaviti njegovemu predsedniku Adrianu Sossiju, nam je dejal Pavšič, ki bi tudi sam rad videl, da bi bilo društvo bolj aktivno. »Predstavljam pa si, da so bili kriteriji imenovanja zelo podobni tistim pred tremi leti, ko je Društvo zastopal Andrej Berdon. Takrat pa ni nihče opozoril na morebitne pomanjkljivosti.« (pd) / ITALIJA Četrtek, 6. februarja 2014 4 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu FINANČNA STRAŽA - Pri Fernetičih zasegli kar 9,5 kg kokaina Branko izvohal kokain v prtljažniku Finančni stražniki, ki pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih s karabinjerji ali policisti redno nadzirajo promet vozil, ki peljejo iz Slovenije v Italijo in obratno, so v torek popoldne zadeli v črno. Med številnimi kombiji in tovornjaki, so namreč ustavili tudi večji avtomobil z italijansko registrsko tablico, ki je ravnokar prečkal nekdanjo mejo. Za volanom je sedel 46-letni D.V., italijanski državljan s stalnim bivališčem v Benetkah. Ob pogledu na predstavnike sil javnega reda, je moški prebledel in na postavljena vprašanja odgovarjal z zadrego, ki se je vseskozi stopnjevala, dokler ni povsem prekipela, ko se je avtomobilu približal tudi policijski pes, ki je specializiran za detekcijo prepovedanih drog. Branko - tako je ime psu, nemškemu ovčarju - je dejansko nakazal, da je nekaj sumljivega v zadnjem delu avtomobila. Medtem ko so finančni stražniki odpirali prtljažnik, je pes začel silno praskati po dnu, tako da so kaj kmalu ugotovili, da ima avtomobil dvojno dno. V višini rezervoarja za gorivo so naleteli na 8 večjih ovitkov nezakonitih substanc. Preiskovalci so zavojčke pretehtali in opravili vse potrebne analize, ki so pokazale, da gre za kar 9,5 kg čistega kokaina v vrednosti skoraj milijon evrov. Žigi na potnem listu voznika - prenašalca, so izdali, da je bil ravnokar v Ukrajini. Finančni stražniki so ga aretirali in odvedli v koronejski zapor. Preiskave so seveda v teku, saj želijo preiskovalci priti na sled širši mreži tihotapcev. Jasno je, da tudi v tem primeru ne gre za malega razpeče-valca, preiskovalci pa ugotavljajo, kam je bil kokain namenjen. Trst se vse bolj uveljavlja kot prehodna točka mednarodnega prekupčevanja, zlasti tistega iz vzhodnih držav, kar predstavlja velik izziv za mejno policijo oz. finančno stražo. Osem ovitkov kokaina (na zgornji fotografiji) je italijanski državljan skrival v dvojnem dnu avtomobilskega prtljažnika Aretacija pri sv. Sergiju V sklopu širše operacije so ka-rabinjerji iz Naselja sv. Sergija v noči na sredo v Ulici Grandi ustavili 44-let-nega Tržačana S.S. in mu v žepih našli 16 gramov hašiša, nožič z 12 cm rezilom in digitalno tehtnico. Nočna preiskava se je nadaljevala na domu njegove partnerke, 46-letne Tržačan-ke P.C., kjer so v sefu našli pištolo znamke beretta z izpraskano matrico in 22 nabojev, 7,5 gramov marihuane, spet drugo tehtnico in 2100 evrov. Moškega so aretirali zaradi kaznivega dejanja nezakonitega posedanja orožja in nabojev ter nezakonitih substanc; žensko so prijavili na prostosti za ista kazniva dejanja. Odvedli so ga v koronejski zapor. KARABINJERJI Lažni lastnik ponujal v najem stanovanje Tržaški karabinjerji so prišli na sled goljufu, 62-letnemu P.L.M. po rodu iz Aviana, ki je z lažno identiteto najel stanovanje v Ul. Matteot-ti, potem pa se lažno izdajal za lastnik in ga ponudil v najem trem Trža-čanom. Moški z lažnim imenom Marco Broili je od potencialnih najemnikov zahteval vnaprejšnjo, trimesečno aro in podpis najemniške pogodbe, nato pa z denarjem izginil v neznano. Ko so se vsi trije najemniki pojavili v stanovanju, pa je bilo jasno, da jih je pošteno ogoljufal. Podobno naj bi storil tudi na Goriškem, vendar so moškega naposled izsledili in proti njemu uvedli administrativni postopek, ki mu prepoveduje po-vratek v tržaško občino za tri leta. Kradla v supermarketu Osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture se je v torek ukvarjalo s primeroma kraje. Dopoldne je namreč 19-letni romunski državljan F.V.T. skušal oditi iz supermarketa Ins v Ulici Ponzanino, ne da bi poravnal računa za nekaj izdelkov, ki jih je skril pod jopič (dezodorant in konfekcijo 12 škatlic tune v skupni vrednosti kakih 43 evrov). Prodajalec ga je videl, kako je s police snel konfekcijo in jo stlačil pod jopo. Ko ga je pri blagajni ustavil, je moški skušal zbežati, vendar je pri vhodu zdrsnil, zletel na tla in si poškodoval koleno in roko. Lastniki supermarketa so poklicali policijo in rešilca. Podobno se je pripetilo nekaj ur pozneje v supermarketu Eurospar pri Stari mitnici. 28-letni romunski državljan je v torbo in v žepe jopiča stlačil več konfekcij hrane in sladic v skupni vrednosti 63 evrov. Ko je šel mimo blagajne, ne da bi plačal vseh proizvodov, ga je ustavil prodajalec in poklical policijo. Oba so prijavili sodnim oblastem zaradi kraje. DEVIN - Ogenj uničil streho in leseno ostrešje vile Nedostopen dom Gasilci na delu od 20. do 1. ure zjutraj - Zublji so se z dimnika razširili na streho Vila v Devinu, kjer se je v torek zvečer vnel požar, je nedostopna. Tako so ocenili gasilci, ki so več ur gasili ognjene zublje. Kakor smo poročali že v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika, se je štirinajst gasilcev pripeljalo v Devin z openske in tržaške postaje z dvema gasilskima voziloma, ki sta bili opremljeni s črpalko in rezervoarjem oz. premično lestvijo. Ogenj so gasili nepretrgoma od 20. ure do polnoči, nato pa pogorišče nadzorovali še dobro uro, da se ne bi morebiti spet kaj zanetilo. Na kraj dogodka so se pripeljali tudi nabrežinski karabinjerji in policija ter rešilec, ki je v bol- Še en utrinek s torkovega gašenja v Devinu fotodamj@n nišnico odpeljal tri stanovalce, ki so se lažje zastrupili z vdihavanjem dima. Ognjeni zublji so se razširili iz dimnika doma Elene Paulina in Enrica Ghezza, burja pa je škodo le še povečala, saj se je ogenj kaj kmalu razširil na leseno ostrešje in prav tako leseno notranjost hiše. Kot nam je povedala soseda, gospa Tatjana, so včeraj ostrešje prekrili in zaščitili s nepremočlji-vim platnom, da ne bi dež povzročil še dodatne škode, družina pa se bo najbrž za nekaj časa preselila v sosednjo hišo, kjer prebiva mama lastnice. OBČINA TRST - Predstavili nove pravilnike Skrb za prozornost, nadzor proti korupciji Pravilnik o notranji organizaciji v skladu z načelom poštenega in korektnega ravnanja, načelo transparentnosti in protikorupcijski plan so trije novi dokumenti, ki jih je tržaška občinska uprava vključila v svoj splošni pravilnik. Dopolnjen pravilnik so včeraj na novinarski konferenci predstavili podžupa-nja Fabiana Martini, občinski odbornik za organizacijo dela in uresničitev programov Roberto Treu in generalna sekretarka ustanove Filomena Falabella. Govorniki so predstavili kodekse, ki se uporabljajo za javne uslužbence, kodeksi pa so namenjeni tudi seznanitvi javnosti z ravnanjem, ki ga ima pravico pričakovati od javnih uslužbencev. Podžupanja Fabiana Martini je na kratko predstavila načelo transparent-nosti, ki občanom zagotavlja vpogled v delo občinske uprave. Fabianijeva je spomnila, da je ta občinska uprava pri spoštovanju preglednega poslovanja zelo dosledna, saj lahko občani spremljajo seje občinskega sveta, dobijo lahko tudi posnetke, zapisnike pa lahko preberejo tudi na spletu. Slišali smo tudi, da so za vse tri nove kodekse pridobili velik konsenz, vse občinske pisarne in predstavniki sindikatov pa so se strinjali tudi s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, katerega cilj nikakor ni kaznovanje, temveč spodbujanje večje angažiranosti in samoiniciativnosti javnih uslužbencev. V tem kodeksu je denimo zapisano, da se od javnega uslužbenca pričakuje, da opravlja naloge vestno, strokovno, nepristransko in kakovostno, en člen pa govori tudi o nezdružljivosti različnih funkcij. Jasno določilo so namenili tudi darilom, ki jih javni uslužbenec ne sme zahtevati ali sprejemati. Protikorupcijski načrt za obdobje 2014-2016 je predstavila generalna sekretarka Filomena Falabella, ki je spomnila, da je glavni namen vseh treh kodeksov, da bi izboljšali delovne pogoje zaposlenih, hkrati pa tudi ponudili boljše storitve občanom. Protikorupcijski načrt sicer predvideva serijo ukrepov v primerih, kjer so nakazani sumi korup-tivnega dejanja, predstavlja pa tudi inštrument, s katerim lahko Občina identificira rizična območja znotraj ustanove, je dejala sekretarka Falabella in dodala, da je predvidena tudi serija ukrepov na področju nepravilnega oglaševanja. (sč) / ITALIJA Četrtek, 6. februarja 2014 5 1 OBČINA TRST - Stališče o novem prostorskem načrtu Vzhodni Kras zadovoljen, a z nekaterimi pripombami Bani: nekdanja vojašnica mora služiti tudi potrebam vaščanom arhiv Na Vzhodnem Krasu so kolikor toliko zadovoljni z usmeritvijo novega prostorskega (regulacijskega načrta) Občine Trst, ki ga je treba vsekakor še izboljšati in vsebinsko dopolniti. Tako se je z glasovi večinske leve sredine in ob vzdržanju desne sredine odločil rajonski svet. Na pobudo predsednika Marca Milkoviča je sosvet pripravil kar 38 strani obširen dokument z dopolnili in predlogi, pravi strokovni dokument, ki ga mestna uprava ne dobiva ravno vsak dan. »V primerjavi z usmeritvijo uprave župana Roberta Dipiazze, ki se je povsem po nepotrebnem nagibala k pozidavam velikih površin, se je odbor župana Roberta Cosolinija odločil za uravnovešen razvoj Krasa. Na Občini so prisluhnili mnogim našim zahtevam in predlogom,« meni Mil-kovič. Rajonski svet mestni upravi vseeno ne bo dopustil, da naredi kar POLITIKA - Trije mladi politilogi so jo predstavili v Trstu Nova levica v Sloveniji Na evropskih volitvah se bodo povezali z alternativno levico in ciljajo na izvolitev poslanca Tržaške predstavitve nove levičarske pobude, Iniciative za demokratični socializem, so se udeležili pretežno italijanski someščani, ki jih, kot je poudaril predstavnik ustanove za spoznavanje slovenske kulture in jezika Luciano Ferluga, zanima vse, kar se dogaja v bližnji soseščini. Anej Korsika, Ana Štromajer in Sašo Furlan, mladi politologi ljubljanske Delavske univerze, so spregovorili o tem, da se Slovenija in EU ne moreta izviti iz krize, ki jo je povzročil kapitalizem, če ljudstva ne vzamejo usode v lastne roke in začnejo uveljavljati oblike demokratičnega socializma. V ta namen nastaja v Sloveniji nova stranka, ki se že povezuje z drugimi alternativnimi silami za skupen nastop na evropskih volitvah. Jav-nomnenjske raziskave taki levičarski alternativi pripisujejo dvoštevilčne rezultate in torej realno možnost izvolitve svojega evropskega poslanca. In kaj pomeni demokratični socializem? Nikakor ne vračanja k starim modelom, pač pa širjenje demokratične soudeležbe delavcev pri upravljanju podjetij in lokalnih skupnosti pri usmerjanju pobud, vključno z aktivno zaščito okolja, ki je skupno dobro in ga sedanje oblike proizvodnje uničujejo za vedno. Pobudniki poudarjajo pomen zadružništva in drugih oblik skupne lastnine, kakor tudi odločno nasprotovanje privatizacij strateško pomembnih panog gospodarstva. Med cilji poudarjajo tudi krčenje delovnega urnika, dokler ne pride do polne zaposlitve. Slovenski levičarji so polemični do socialne demokracije in ostalih slovenskih strank, ki prisegajo na liberalizem in kapitalističnega sistema sploh ne osporavajo, pač pa se mu le prilagajajo in tako pehajo ljudi v čedalje večjo revščino. Sodelovanje z njimi bi bilo, po mnenju Aneja Korsike, pravi čudež. Nova slovenska socialistična fronta se že sedaj povezuje s stranko evropske levice in se bo bržkone priključila gibanju, ki predlaga grškega politika Aleksisa Ciprasa za predsednika evropske komisije. Zato je Korsika v zaključku poudaril: »Naš boj se umešča v svetovno protikapi-talistično gibanje, kakor ga oblikujejo evropski Indignados, platforma ¡Democracia Real YA!, grška Siriza, nemška Die Linke, francoska Front de Gauche, španska Izquierda Unida pa zapatisti in bolivarijanski revolucionarji Latinske Amerike ter ne nazadnje egiptovski sindikalisti in kitajsko delavsko gibanje.« Predstavnike nove slovenske levice je predstavil Stojan Spetič foto damj@n hoče, temveč ji je postavil določene pogoje. Če je odpadla možnost večjih pozidav in gradnje večstanovanjskih stavb, mora Občina priti na roko domačinom ter jim omogočiti gradnjo enostanovanjskih hiš. S tem jim omogoči, da si doma ustvarijo bivalne pogoje. Gre za urbanistično in obenem družbeno-demografsko usmeritev, ki jo na Občini podpirajo. Vzhodnokraški sosvet se je precej ukvarjal s t.i. energetskimi krediti, ki dovoljujejo širitev obstoječih stanovanj oziroma hiš. Milkovič in kolegi so mnenja, da teh kreditov ne gre kar tako iz mesta »izvoziti« na Kras, kjer je treba uvesti nova strožja pravila. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da se pod pretvezo energetske zakonodaje prekomerno širi (ali poviša) obstoječe stavbe. Tudi v zvezi s tem so pristojni na Občini pokazali razumevanje za pripombe Kraševcev. Veliko pozornost so na seji na Op-činah namenili kmetijstvu, živinoreji in zaščiti gmajne ter gozdov. Mestna uprava mora po svojih močeh (glavne pristojnosti na kmetijskem področju ima Dežela) spodbujati razvoj kmetijstva. Predvsem na območju Bazovice je to povezano z živinorejo in pašništvom. Rajonski svet meni, da ima skrb za te panoge tudi veliko okoljsko vrednost, da bi se ne ponovila žalostna zgodba požara, ki je pred nekaj leti močno poškodoval območje med Opčinami in Fernetiči. Ustrezna skrb za pašnike in gozdove prepreči požare oziroma omeji škodo, ki jo povzročajo okolju. V obširnem dokumentu je govor tudi o namembnosti nekdanje vojašnice pri Banih. Tudi odločno nasprotovanje vzhodnokraškega rajonskega sveta je svoj čas preprečilo, da bi tisto območje namenili stanovanjskim gradnjam (za to se je zavzemala uprava župana Dipiazze). Leva sredina se je za prihodnost nekdanje vojašnice odločila za drugačne, bolj uravnotežene in stvarne rešitve, pri tem pa Občina ne sme pozabiti na potrebe banovske skupnosti, pravi rajonski svet. Zaposlovanje prizadetih oseb Tržaška pokrajinska uprava bo priredila jutri na Pomorski postaji celodnevni posvet, namenjen razpravi in primerjanju sistemov za vključevanje prizadetih oseb v svet dela v Italiji, v Sloveniji in drugih evropskih državah. Posvet bo v konferenčni dvorani ob 9. uri in se bo zaključil okrog 17.30. Prireditev je namenjena za prizadete, za njihove družine in za vse, ki se poklicno ali nepoklicno ukvarjajo s prizadetimi (javne uprave, podjetja, zadružne zadruge, združenja, social-no-zdravstveni delavci, vzgojitelji, psihologi itd.). Rosato zahteva pojasnila iz Rima glede krize Wartsile Italijanska vlada mora takoj ukrepati glede krize družbe Wartsila, ker je treba preprečiti dodaten hud udarec za tržaško socialno in produktivno tkivo. To je poudaril poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, ki hoče od vlade izvedeti, kaj namerava. storiti. Ustrezno vprašanje je včeraj naslovil na ministra za gospodarski razvoj Flavia Zanonata, podpisala pa sta ga tudi poslanca Tamara Blažina in Giorgio Brandolin. Rosato zahteva, da se pojasni razloge, zaradi katerih je tovarna velikih motorjev napovedala odpuste. Tržaška občinska odbornica Laura Famulari v Rimu Tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari je bila včeraj v Rimu. Minister za okolje Andrea Orlando jo je namreč povabil, da sodeluje na prvi konferenci o potrati hrane, katere namen je izdelati državni načrt za preventivo potrate hrane. Tržaško občinsko upravo so povabili glede na dobre rezultate, ki jih je že dosegla na tem področju. Dela družbe Acegas-Aps Družba Acegas-Aps je opozorila, da se bodo v kratkem začela pomembna vzdrževalna dela v Ul. Pendice dello Scoglietto in v Ul. dei Giacin-ti. V Rojanu bodo dela v Ul. Giacinti danes od 7. ure do 14.30, predvideno pa je očiščenje ceste med Ul. Tor S. Piero in Ul. Valmartinaga. V Ul. Pendice dello Scoglietto pa bodo dela jutri od 7. ure do 14.30, in sicer med hišno številko 5 in Ul. Edera. OBČINA TRST - Priznanje Srebrna kolajna za Liliano Ulessi Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj podelil srebrno kolajno Občine Trst tržaški novinarki in kulturni delavki Liliani Ulessi. Priznanje je prejela med drugim zaradi spodbujanja in širjenja kulturnih in glasbenih dejavnosti v našem mestu. Liliana Ulessi je med ustanovitelji glasbenih združenj Opera Giocosa iz FJK in Victor de Sabata, sodeluje pa tudi s televizijsko hišo RAI pri izdelavi radijskih iger. MIRAMAR - V centru za teoretsko fiziko Abdus Salam Začel se je dvoletni tečaj medicinske fizike Master so slovesno odprli v veliki dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru fotodamj@n V veliki dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP) so včeraj slovesno odprli master medicinske fizike, katerega namen je nuditi specifično izobrazbo na tem področju. Gre za dvoletni tečaj, ki ga prvič prirejajo v Miramaru v sodelovanju z oddelkom za fiziko tržaške univerze. Tečaj je namenjen mladim z univerzitetno iz- obrazbo iz držav, ki so članice Združenih narodov, Unesca ali mednarodne agencije za jedrsko energijo AEA. Prvo leto bo namenjeno za lekcije in poskuse, v drugem letu pa bodo udeleženci sodelovali na stažih v italijanskih oziroma evropskih bolnišnicah. Prvo leto bodo poskusi potekali v prostorih tržaškega bolnišniško-univer-zitetnega podjetja. 1 G Četrtek, 6. februarja 2014 KULTURA / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na kavi s knjigo govor o feng shuiu Srečanje s kitajsko filozofijo prostora in psihologijo bivanja Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni je prav prišlo vsem tistim, ki so jim blizu načela feng shuija, o tej kitajski filozofiji prostora in psihologiji bivanja pa je spregovorila arhitektka in avtorica knjige Feng Shui: Fi-lolozofija prostora in psihologija bivanja Špela Kryžanowski. Ta knjiga je sicer novembra lani izšla pri Mladinski knjigi, več o njej pa je avtorica že povedala na enem od predhodnih srečanj ob kavici. Včerajšnje srečanje v Tržaški knjigarni je bilo posvečeno zlasti predstavitvi te filozofije. Z gostjo se je pogovarjala Barbara Zetko, ki jo je zanimalo najprej, kaj sploh je feng shui. Špela Kryžanowski je razložila, da gre za umetnost urejanja okolja, ki izvira iz Kitajske. Feng shui namreč izvira iz predpostavke, da ima človek v harmoničnem okolju veliko večjo možnost, da si ustvari harmonično življenje in blaginjo. S Špelo Kryžanowski se je pogovarjala Barbara Žetko Izvedeli smo, da je filozofija feng shui-ja večplastna, ima več tehnik, po Špeli- DAN SLOVENSKE KULTURE - V Boljuncu Kulturna karavana Prešeren med nami Dan slovenske kulture, 8. februar, bodo pri SKD France Prešeren v Boljun-cu praznovali na zelo originalen način. Namesto, da bi Prešernovo proslavo prirejali v gledališču, bodo prireditev popeljali med vaščane. Prav te dni so vsi Bo-ljunčani dobili vabilo na katerem piše: »Dragi vaščani! Čas v katerem živimo je poln izzivov, sprememb in nenehnega prilagajanja. Hiter ritem našega vsakdana nas bremeni in marsikdaj odtujuje od pravega bistva življenja. V zasledovanju materjalnih dobrin velikokrat pozabljamo na vrednote brez katerih si ne moramo predstavljati našega obstoja in razvoja. Jezik, narodna zavest in kultura so trdni temelji vsake skupnosti o katerih je vredno razmišljati, ozavestiti njihovo pomembnost in jim posvečati del svojega časa. Pred nami je 8. februar, dan slovenske kulture, dan spomina na našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki ga bomo letos počastili na nenavaden način. V gledališče je težko privabiti večje število vaščanov, zato bo kulturna karova- na ponesla Prešernov duh po vasi. Zeli-mo si, da bi na ta dan čim več naših so-vaščanov posvetilo vsaj nekaj minut slovenski kulturi. In kaj se bo dogajalo? Člani dramske skupine, MoPZ Fantje pod latnikom in učenci COŠ Frana Venturinija bodo oblikovali več kulturnih utrinkov in jih predstavili v različnih predelih vasi. Vabimo vas, da se nam pridružite, ko bomo blizu vašega doma, kdor si bo vzel čas, pa nam lahko sledi in doživi celoten program. Prizorišče je odprto vsem, ki želijo povedati svojo misel o kulturi ali recitirati Prešernovo poezijo.« V soboto, ob 17.30 bo prva etapa kulturne karavane G'r'n konc, nato pa ob 18.00 V'lika ul'ca, 18.15 Jama, 18.45 Ga-brnje, 19.00 Prvj'lca, 19.15/19.30 Z'b'lunc, 20.00 Maverska ul'ca, zaključek dolge prireditve bo ob 20.30 na dvorišču društvenega bara n' G'rici. Organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno in da bodo vaščani v velikem številu prisostvovali dogajanju. (so) DOMJO - Na pobudo kulturnega društva Fran Venturini Tečaj elektronske glasbe Tokrat pod drobnogledom samostojni miksing in mastering - Drevi informativni sestanek Kulturno društvo Fran Venturini pri Domju že tretjič organizira tečaj elektronske glasbe. Tokrat je naslov tečaja »Audio mixing in mastering diy«. DIY je angleška kratica za Do It Yourself (pomagaj si sam). Tečaj je namenjen vsem, ki so zaključili vsaj enega prejšnjih tečajev elektronske glasbe pri društvu F. Venturini ali že uporabljajo glasbene programske pakete (Digital Audio Workstation) in želijo izboljšati kakovost glasbene produkcije, pa še glasbenim skupinam in DJ-jem. Vsak udeleženec bo delal na lastnem računalniku in na lastni dokončani ali pa še nedokončani skladbi. Uporablja se lahko katerikoli lastni program za glasbeno produkcijo. Predvidenih je 20 ur tečaja, ki ga bo vodil Damjan Krizmancic. Celotni program dobite na strani: https://www.facebook.com/CorsoDiMusicaE lettronicaTecajElektronskeGlasbe. Informati- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 6. februarja 2014 DORA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 10.39 in zatone ob 1.20. Jutri, PETEK, 7. februarja 2014 EGIDIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [I] Lekarne foto damj@n nih izkušnjah sodeč pa je s feng shuijem tako, da več ko se z njim družiš, bolj kompleksen postaja. Feng shui je v Evropo sicer prišel relativno pozno, šele v začetku 80-tih let minulega stoletja, v Slovenijo pa šele pred 15-imi leti. Gostja je na včerajšnjem srečanju spregovorila tudi o zaznavanju energetskih polj in izrazite energije prostora ter o sodobnem oblikovanju prostora. V našem okolju namreč nima smisla uporabljati kitajskih simbolov, je prepričana arhitektka, ki meni, da je pri urejanju naših prostorov bolje uporabljati domače simbole. Kar pa se energije tiče, pa je arhitektka prepričana, da življenjska sila obstaja tudi v prostoru. Težava namreč tiči v tem, da inštrumenti materialnega nivoja ne morejo preverjati inštrumentov eteričnega nivoja, je pojasnila gostja, ki meni, da bi se vključevanje feng shuija v oblikovanje doma moralo začeti že pri postavljanju temeljev, pomembno je tudi, kdaj hišo postavimo, torej časovni vidik. Na srečanju sta gostji spregovorili še o drugih zanimivih lastnostih te starodavne kitajske veščine o urejanju zunanjega in notranjega prostora, več o njej pa je mogoče dobiti tudi v omenjeni knjigi Špele Kryžanowski, ki se je sicer s feng shuijem začela ukvarjati leta 1997 po koncu študija na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Od tedaj to spretnost oblikovanja prostora, tako da se v njem počutimo dobro, redno kombinira z elementi klasične arhitekture in jo vključuje v svoje projekte. (sč) Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 16.40, 19.05 »Belle & Sebastien«; 18.50 »I segreti di Osage County«; 16.30, 21.20 »La gente che sta bene«; 21.30 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.10, 21.30 »A proposito di Davis«; 16.40 »Khumba, cercasi strisce disperata-mente«; 16.40, 19.10, 21.40 »Smetto quando voglio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Robocop«; 16.30, 18.20 »A spasso con i dinosauri«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »Khumba«; 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.10 »Robocop«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 »Belle & Sebastien«; 17.15, 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«; Dvorana 5: 17.30 »La gente che sta bene«; 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«; M Izleti vni sestanek bo na sedežu društva Fran Venturini pri Domju 227 (za banko) nocoj ob 20. uri. Za informacije pišite na damjan.krizman-cic@gmail.com ali pokličite na 3479534644. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Robocoop«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.45 »La mia classe«; 16.30, 20.00 »E fu sera e fu mattina«. FELLINI - 16.45 »Khumba«; 18.20, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 19.40 »12 let suženj«; 21.00 »Agent Ryan«; 20.00 »Ameriške prevare«; 15.40 »Herkul: Začetek 3D«; 17.40 »Herkul: Začetek«; 18.45, 21.10 »Klub zdravja Dallas«; 16.00, 18.00 »Lego film 3D«; 16.45 »Lego film«; 18.30 »Ona«; 16.40 »Purana na begu 3D«; 15.40 »Purana na begu«; 18.10, 20.15 »Robocop«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 16.00 »Zoran, moj nečak idiot«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Mlada in lepa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.00 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«; 18.00, 20.00 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 15.45, 18.40, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall street«; 16.40 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.45, 20.15 »Belle & Sebastien«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutto e perduto«. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja 8-dnevno popotovanje po klasični in Pavlovi Grčiji od 2. do 9. junija. Na razpolago je še nekaj mest. Prijava na tel. 335-8186940 do 15. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena, na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. IH Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. / ITALIJA Četrtek, 6. februarja 2014 7 1 □ Obvestila KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo danes, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Domjo 227 (za banko). Informacije na tel. 3479534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! PLAY & LEARN: Tečaj angleškega jezika za otroke od 6. do 9. leta bo začel danes, 6. februarja, 17.30-18.20. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, info@melanie-klein.org. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 6. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu. SLOVENSKI ABC - tečaj slovenskega jezika za otroke od 3. do 8. leta se bo začel danes, 6. februarja, 16.20-17.10. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, info@me-lanieklein.org. TPK SIRENA, Miramarski drevored 32, vabi danes, 6. februarja, od 16.30 dalje na družabni popoldan ob tom-boliKinolperdiajert2ni družbi. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu Barolo. Pokušnjo vina bomo izpeljali v petek, 7. februarja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpisnina: 333-9857776 in trie-ste@onav.it. SRENJA BORŠT vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ŽUPNIJA REPENTABOR vabi v soboto, 8. februarja, ob 20.30 na ogled filma »Gostovanje v Nizzi« iz leta 1985. Še posebej so vabljeni udeleženci tega gostovanja, pevci in pevke MlPZ Zvonček in ženski zbor Repentabor. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI iz Občine Dolina (Domjo, Ricmanje -Log, Boršt - Zabrežec, Boljunec, Dolina - Mačkolje - Prebeneg) in ZB iz Sežane organizirajo (avtobusni prevoz) v soboto, 15. februarja, obisk zanimive razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani »Tito - obraz Jugoslavije«. Po ogledu in kosilu bomo obiskali še nekatera zgodovinska obeležja protinacifašističnega odpora. Prijave do 8. februarja. Tel. št.: 040228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina), 333-6843573 (Germano). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Unik: v ponedeljek, 10. februarja, od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Bo-ljuncu št. 44; v sredo, 12. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu v Ul. sv Frančiška 20; v četrtek, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Tria Lupinc in Andrejke Možina v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost poravnati članarino za leto 2014. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fa-bio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lau-ravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo v torek, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. S Poslovni oglasi PISARNA TELEMARKETINGA s sedežem v Trstu IŠČE OSEBJE od 30 do 50 let za promocijo znane firme pohištva. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE 2 PRODAJALCA, od 30 do 50 let, za obisk svojih strank po dogovoru. Zahteva se dinamičnost, tudi brez izkušnje. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek B Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 347-4879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PARKIRNI PROSTOR dajem v najem v garažni hiši pri Stari Mitnici, Ul. Pondares. Tel. št.: 331-3317092. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. Prireditve CEGEN - Kulturni center: dr. D. Ferriz Olivares vabi na bralni krožek za skupno izmenjavo misli in literarnega izkustva »Michael Ende« (Momo, Pravljica o čarodejki, Neskončna zgodba) danes, 6. februarja, ob 17.30 v knjigarno Borsatti - Librerie del Centro, Ul. Ponchielli 3. Moderator dr. Guido Marotta. Info: 040-2602395 ali 333-4236902. OBČINA DOLINA vabi na kulturni večer ob pesmi in besedi danes, 6. februarja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta občine Dolina. Večer bodo oblikovali MoPZ Fran Venturini od Domja z dirigentom Ivanom Tavčarjem in bivši konzul SFR Jugoslavije v Trstu Livio Jakomin, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Na Meji« o dogodkih v naših krajih med letoma 1986 in 1990. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 6. februarja, ob 18. uri na Prešernovo proslavo »Zvoki knjig - knjige zvokov«. Kulturni popoldan bodo oblikovali gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem: Max Zu-liani, Rok Dolenc in Simon Kravos. Spregovoril in povezoval bo Vladimir Vodopivec. DRUŽIJO NAS BESEDA, PESEM IN PRIJATELJSTVO - KD Istrski Grmič, KD Hrvatini in DSMO Kiljan Ferlu-ga vabijo na prireditev 3 sosednjih kulturnih društev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma na Škofijah. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. NŠK vabi na odprtje Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Fil-zi 14, ki bo v petek, 7. februarja, ob 16. uri. Nastopila bo otroška folklorna skupina OŠ F. Milčinskega s Katina-re, ob 18. uri pa bo na sporedu pravljična urica. BESEDA GLASBE GLASBA BESED - Občina Milje in DSMO Kiljan Fer-luga, v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabita na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gledališče Verdi v Miljah. Predstavlja Tatjana Rojc, za glasbeno izvedbo poskrbijo Martina Feri, Paola Chiabudini in Aleksander Ipavec. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. PREŠEREN MED NAMI - SKD France Prešeren in Skupina 35-55 iz Boljun-ca vabita v soboto, 8. februarja, ob praznovanju Dneva slovenske kulture na kulturno karavano. Začetek ob 17.30 v G'r'n konce - p'r špini. Vabljeni. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Merku' »Trine«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Denis Volk. Glasbeni utrinek bo, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, zaupan kitaristu Francescu Cenciju šole Marka Ferija. Urnik razstave: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do 28. februarja. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj, v sodelovanju z NŠK iz Trsta, vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - srečanje z bivšimi učenci Glasbene matice, ki so diplomirali v letu 2013, v sredo, 12. februarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. FRANKO VECCHIET: »MEMORABI-LIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ - Slovenska kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo ob dnevu slovenske kulture: v petek, 14. februarja, v Prosvetni dom -Opčine, ob 10.30 na »Prešerno skupaj za otroke« - Ko se sanje spremenijo v magično igro: čarodejka Karly Ann; v soboto, 15. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 20. uri na osrednjo Prešernovo proslavo ob 10-letnici »Prešerno skupaj - Kaj pa je tebe treba bilo...«. Tekst in režija Marij Čuk, v izvedbi članov in zborov sodelujočih društev. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja, v sredo, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2. FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JER-N EJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. Prispevki V spomin na Pepija Legišo daruje Franko Peric 20,00 evrov za Godbe-no društvo Nabrežina. V spomin na Pepija Legišo darujeta Igor in Milka Jazbec 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Davorina Trampuža in Pepija Legišo darujeta Marija in Boris Škerk 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Ivota Grilanca, Marico Gruden por. Rebula, Silvano Regent por. Peric, Pepija Legišo, Davorina Trampuža, Giovanija Ušaja in tovariša Zirillija daruje Olivija 150,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marico Gruden-Rebula darujeta Mirka in Sonja Komar 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvano Regent darujeta Igor in Milka 20,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Ivota Grilanca in Gio-vannija Ušaja daruje družina Cahari-ja 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Sekcija VZPI ANPI Naselje Sv. Sergija - Sv. Ane - Kolonkovca daruje 200,00 evrov za tržaški pokrajinski VZPI ANPI. V spomin na drago sestro Joli daruje Dorica z družino 100,00 evrov za na-brežinsko cerkev. V spomin na drago gospo Joli Gruden in Giovannija Ušaja darujeta Lino in Franja 40,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na nono Regino Durcik, ki bi praznovala 100 let, darujeta Karin in Irina z družinama 50,00 evrov za OV E. Kralj iz Trebč. V spomin na Vesno Stegù daruje Sonja 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na teto Ančko in strica Pao-lota, žrtvi taborišča, daruje Sonja 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na mamo Regino Durcik, ki bi praznovala 100 let, daruje Nevia z družino 100,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na sestro Ado daruje Norči z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Edesinega očeta Dušana Figelja darujeta Sonja in Danica z družinama 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Irmo Guštin - Purič darujeta Marija in Mirko (Repen, 97) 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na Pepija Legišo darujeta Štefka in Nerea 50,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. Namesto cvetja na grob gospe Dane darujeta Štefka in Nerea 50,00 evrov za AŠZ Sloga. Zapustil nas je naš dragi Milan Velikonja Družina Od njega se bomo poslovili v soboto, 8.2., od 12.00 v mrtvašnici v ulici Co-stalunga. Ob izgubi dragega očeta Milana izrekamo Micheli in družini iskreno sožalje kolegi in upravni odbor Euroservisa Doo Ob izgubi očeta izrekamo sodelavki Micheli in družini iskreno sožalje uslužbenci SDGZ, Servisa in Servisa Koper Iskreno sožalje Martini ob izgubi drage mame izrekamo prijatelji Sandor, Valentina, Danjel, Chiara, Marko, Jasna, Boštjan, Aleksandra, Gorazd, Roberta, Jan in Karin 1 G Četrtek, 6. februarja 2014 KULTURA / MESEC SLOVENSKE KULTURE - V kavarni San Marco predstavili prevod knjige Prišleki Tudi v majhnem narodu se lahko skriva rasizem Lepo število ljudi se je odzvalo na prvo iz niza petih prireditev, ki bodo potekala v februarju pod geslom Kultura ponovno v središču: mesec slovenske kulture. Namen pobude je približati in predstaviti italijanskim someščanom slovensko kulturo in njeno raznolikost, zato bodo tudi razni dogodki v italijanskem jeziku. Prva prireditev je bila v kavarni San Marco in je bila namenjena predstavitvi italijanskega prevoda prvega dela trilogije Prišleki, ki jo je napisal Lojze Kovačič (1928-2004). Knjigo je z naslovom »I nuo-vi arrivati - La scuola dell'esilio« prevedla Darja Betocchi, glede katere je Primorski dnevnik v torek objavil obsežen intervju. Ob udeležbi avtorice sta knjigo na srečanju, ki se ga je udeležilo 70-80 ljudi, predstavila Miran Košuta in Massimiliano Schiozzi, ki je tudi povezoval srečanje. Niz prireditev je v imenu organizatorjev, tj. Slovenskega kluba in Skupine 85, uvedel Pier-luigi Sabatti, medtem ko je nekaj odlomkov iz italijanskega prevoda prebral igralec Matija Kralj. Na srečanju, ki je potekalo v italijanskem jeziku, je Miran Košuta predstavil Kovačičev lik in govoril o njegovem življenju, ki ga je avtor opisal v trilogiji Prišleki. Schiozzi se je kasneje pogovarjal z Darjo Betocchi o težavah pri prevajanju in značilnostih Kovačičevega pisanja, ki se v delu Prišleki v bistvu stalno spreminja in dopolnjuje, glede pač na »doraščanje« protagonista oziroma njegovo spoznavanje slovenskega okolja in jezika. To je bil nedvomno zahteven prevod, ki ga je Betocchijeva uspešno izvedla, je povedal Košuta. Avtobiografski roman Lojzeta Kovačiča, ki je izšel v letih 1984 in 1985 pri Slovenski matici, opisuje osebno in družinsko zgodbo. Kovači-čevega očeta so leta 1938 izgnali iz Basla, ker ni bil švicarski državljan. Med potovanjem iz Švice v Ljubljano pa je desetletni Lojze Kovačič, ki je zrasel v Švici in se naučil lokalnega nemškega jezika, prvič slišal očeta govoriti v slovenskem jeziku. Skratka, Lojze se je pri desetih letih znašel v novem prostoru in je moral začeti na novo graditi svoje življenje, začenši z novim jezikom. Sicer je os romana odtujitev iz svoje zemlje in iskanje identitete na zemlji, kjer so ga domala vsi obravnavali kot - prišleka. To pa je avtorju omogočilo, da je gledal na Slovenijo bodisi od zunaj kot znotraj. V tem smislu je Kovačičevo delo drugačno od mnogih drugih slovenskih del in prikazuje podeželje iz drugačnega zornega kota. Poudarek je na revščini, na lakoti, na lakomnosti, na dejstvu, da te celo sorodniki ne sprejmejo. Kovačič je obsodil rasizem, ki tli tudi v slovenski družbi, je poudaril Košuta. To nas opozarja, da je lahko tudi majhen narod tiran glede manjšin in da je lahko nacionalizem vselej za vogalom. Sicer je Kovačič v svojem delu slovenskemu jeziku poleg tujk dodal še lastno družinsko izrazoslovje. To je znala Be-tocchijeva tudi učinkovito prikazati v prevodu, ki je bil zanjo »doslej najtežji««, je povedala. Zanimivo je bilo slišati tudi razpravo o jeziku (in prevajanju) v posameznih delih knjige. Jezik in slog sta namreč v začetku bolj surova in manj berljiva, polagoma pa postane jezik bolj izpopolnjen, roman pa bolj tekoč. Druga prireditev iz niza Kultura ponovno v središču bo v soboto, 8. februarja, ob 15.30. Prireditelji bodo poskrbeli za zgodovinsko-umetniški-literarni sprehod po mestnih ulicah z naslovom Večkultur-ni Trst, po sledeh slovenske prisotnosti. Sprehod bosta vodila vodička in prevajalka Patrizia Vascotto ter arhitekt Dimitri Waltritsch. A.G. Srečanja v kavarni San Marco se je udeležilo lepo število ljudi fotodamj@n GLEDALIŠČE V Rossettiju nastopa drevi Gioele Dix V veliki Rossettijevi dvorani bo drevi nastopil priljubljeni italijanski komik Gioele Dix z novo predstavo Dove c'è più luce, katere protagonist je ravno komik, ki je zaspal na odru in se nenadoma prebudi sredi mo-rečih sanj: znajde se namreč v čudnem kraju med domišljijskim in resničnim svetom. Tu ga sprejme poreden in radosten angel, ki naj bi ga povedel od tostranstva v onstran-stvo. V vmesnem prostoru v oblakih je shranjen »zunanji spomin« vsega življenja sanjajočega komika, ki ga je upravičeno strah, čeprav si tega tudi želi, da je bilo vse arhivirano in ima vse tudi svojo težo: dejanja, misli in celo neuresničeni nameni. Gioeleja Dixa televizijski gledalci poznajo zlasti po liku razjarjenega avtomobilista, s katerim od leta 2007 nastopa v okviru oddaje Ze-lig Circus. Kakorkoli že, komik veliko nastopa tudi v drugih oddajah in v filmih; poleg tega se ukvarja z gledališko režijo in piše. V novi predstavi z njim nastopa mlada Cecilia Delle Fratte. REVIJA JULIET - Odprtje nocoj Magda Starec Tavčar na razstavi v Ljubljani Primerjava med različnimi znanji, kulturami in izročili je ključ razstave, ki jo v Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani prireja revija Juliet. Na razstavi, ki jo bodo odprli danes, 6. februarja, bodo na ogled dela Carla Fontane, Luke Široka in Magde Starec Tavčar. Pred odprtjem razstave bo na sporedu koncert komorne glasbe v izvedbi Tria Bohm. Umetnik Carlo Fontana, Italijan po rodu iz Kampanije, živi in dela v kraju Casier pri Trevisu. Leta 1976 je sodeloval na beneškem Bienalu (Paviljon Italija, sekcija Okolje kot sociala), v letošnjem letu bo eno od njegovih del obogatilo Marijino svetišče na griži pri Proseku. Umetnik in ilustrator Luka Širok, Slovenec, ki živi in dela v slovenskih Brdih, se je opredelil za tehniko, ki ima v njegovem primeru skoraj ideološki značaj in s katero presnavlja in združuje kolaže in prekrivanja. Umetnica, grafičarka in ilustra- torka Magda Starec Tavčar, pripadnica slovenske manjšine v Italiji, ki živi in dela na Padričah, raziskuje možnosti, ki jih nudi fiber art. V svojih delih uporablja tudi odpadne materiale, ki jih ustvarjalno presnavlja. V okviru razstavnega projekta, ki ga zaznamuje primerjava med različnimi znanji, kulturami in izročili Fontana, Širok in Magda Starec Tavčar ponujajo dokaz o kulturni diaspo-ri, čemur so avantgarde 20. stoletja podjarmile umetniški jezik. Obenem izražajo tudi potrebo po dialogu, ki povezuje sosedske geografske in jezikovne realnosti. Umetnike bo predstavil Roberto Vidali, ki je duša združenja in revije Juliet, ki izhaja že 33 let in si prizadeva za promocijo sodobne umetnosti. Nocojšnji večer bo ob 18. uri uvedel Trio Böhm, ob 19. pa bodo odprli razstavo, ki bo odprta do 28. marca. Na ogled bo od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 17.00, v petkih pa od 9.00 do 13.30. SSG - Nocoj gostovanje v Mali dvorani Passion de Pressheren Andreja Rozmana Roze V Slovenskem stalnem gledališču bo nocoj enkratno gostovanje uspešnice Passion de Pressheren Andreja Rozmana Ro-ze. Monokomitragedija zaključuje niz petih predstav Rozinteatra o slovenski identiteti. Skozi lik Franceta Prešerna in nekaterih njegovih sodobnikov gledalca popelje od začetkov Prešernovega pesništva preko njegovega sodelovanja z Matijem Čopom do zmage vznesenih narodobudnih pesmi Jovana Vesela Koseskega, marčne revolucije in Prešernove smrti. V predstavi Andrej Rozman Roza nastopa kot avtor, scenograf, režiser, kostu-mograf in igralec sedmih vlog. O svoji stvaritvi med drugim piše: »Namen predstave je najti odgovor na vprašanje, ali med tem, da se čimprej odrešimo v globalizacijo, in tem, da še naprej trpimo ob pogledu na tiste, ki jih je Prešernovo trpljenje odrešilo vsake odgovornosti, obstaja tudi tretja pot.« Gostovanje spada v abonmajski sklop Rdečega programa in bo na sporedu nocoj ob 20.30 v Mali dvorani SSG. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna. KRIŽ - Bogata kulturna dejavnost v vasi Predstava Ona-On navdušila Križane V soboto Prešernova proslava v Slomškovem domu, 21.2. pa v istih prostorih glasbena prireditev Mladi kriški upi Gledališka predstava OnaOn, ki sta jo napisala izvajalca, študenta dramske igre na AGRFT v Ljubljani Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar, je v Ljudskem domu v Križu navdušila številne gledalke in gledalce. Predstava (prireditelj je bilo SKD Vesna) se na mladosten in zabaven način loteva odnosa med moškim in žensko v različnih starostnih obdobjih. Igralca v enourni predstavi namreč rasteta, odrasteta in se postarata, v vseh obdobjih pa se srečujeta z najbolj raziskanim in najmanj raziščenim čustvom v našem življenju, ki je ljubezen. Pojutrišnjem (v soboto) bo v Slomškovem domu v Križu z začetkom ob 20.uri Prešernova proslava v priredbi župnijske skupnosti in Slomškovega društva. V petek 21.2. pa bo vedno v Slomškovem domu glasbena prireditev Mladi kriški upi v piredbi Glasbene matice, SKD Vesna. župnijske skupnosti in Slomškovega društva. Lovro Finžgar in Patricija Jurinčič v predstavi Ona-On, ki sta jo uspešno uprizorila v Ljudskem domu v Križu foto d@mjan / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 6. februarja 2014 9 GLOSA Partizanski pohod v Benečijo Jo2e Pirjevec Kadarkoli se peljem ob Soči, me presu-ne spomenik našega velikega kiparja Negovana Nemca, ki prikazuje brez retorike, a zato s toliko večjo ustvarjalno prepričljivostjo enega najbolj epskih dejanj našega osvobodilnega boja, prehod čez ledeno mrzlo reko Goriške divizije IX. korpusa v noči med 30. in 31. januarjem 1944. Ta enkratni podvig, v katerem je pod poveljstvom sposobnega poveljnika Alberta Jakopiča-Kajtimira sodelovalo več kot 2000 borcev, se je umeščal v čas odločilnih zgodovinskih dogodkov. Osmega septembra 1943 je kapitulirala Italija, nekaj dni kasneje pa je Pokrajinski odbor za Primorsko razglasil njeno priključitev k Sloveniji. To odločitev je konec meseca potrdil Kočevski zbor, konec novembra pa še II. AV-NOJ. Nihče si seveda ni delal iluzij, da bo lahko udejanjiti voljo slovenskega naroda, da si na zahodu zakoliči nove meje, pa čeprav so prav v tem času Churchill, Roosevelt in Stalin na konferenci v Teheranu priznali, da je partizansko gibanje v razkosani Jugoslaviji vojaška sila, ki jo je treba upoštevati in podpirati kot del protihitlerjanske koalicije. Izvršni odbor Osvobodilne fronte je vedel, da je treba naše zahteve glede nove meje z Italijo, ki naj bo pravičnejša od prejšnje Rapalske meje, začrtane leta 1920, podpreti z argumenti in z dejanji. Za argumente naj bi poskrbel Znanstveni inštitut, ki so ga pod vodstvom zgodovinarja Frana Zwittra ustanovili 12. januarja 1944 v kočevskih gozdovih. Šlo je za edinstveno raziskovalno ustanovo, zadolženo za zbiranje gradiva, s katerimi naj bi Slovenci na mirovni konferenci podkrepili svoje ozemeljske zahteve. Inštitut, ki je delal v izredno težkih pogojih osvobodilnega boja, je častno izpolnil svojo nalogo. Upam si reči, da noben podjarmljen narod v Evropi ni vložil za svobodo in svojo ozemeljsko celovitost, poleg trpljenja in žrtev tisočih in tisočih ljudi, vložil toliko intelektualnega na- pora, kot ga je slovenski narod. Izvršni odbor Osvobodilne fronte pa je tudi vedel, da argumenti niso dovolj, temveč da jih je treba podpreti z vojaškimi akcijami, ki naj dokažejo upravičenost naših teritorialnih zahtev. Od tod odločitev pohoda v Benečijo, kjer se je kljub raznarodovalnemu zatiranju, ki ga je ta zemlja prenašala od leta 1866 dalje, vendarle kazala narodna zavest, poleg drugega z ustanovitvijo kar treh partizanskih brigad. Da ne govorimo o številnih Benečanih, ki so že bili v sestavu Goriške divizije. Glavni štab je diviziji naložil, naj s svojimi tremi brigadami, 17. brigado Simona Gregorčiča, 18. Bazoviško brigado in 19. Brigado Srečka Kosovela prepotuje vso Beneško Slovenijo, tako da bo prebivalstvo od blizu videlo, kakšna je partizanska vojska. V njih so se poleg fantov borile tudi manjše skupine deklet, poleg Slovencev pa tudi sovjetski vojaki, ki so pribežali iz taborišč in zaporov. Kljub temu, da se je Goriška divizija morala soočati z nemškimi enotami, ki so štele okrog 4500 vojakov, je prav tako kot Znanstveni inštitut častno izpolnila svojo nalogo, ki je bil v prvi vrsti simbolno-političnega značaja. Ko je komandant Kajtimir ugotovil, da je misija opravljena in da postaja premoč Wehrmachta vedno večja, je 19. februarja 1944 ukazal odhod iz Benečije in svoje enote usmeril proti Soči. S tem se je sklenila ena najbolj odmevnih partizanskih akcij, ki se je odvijala na od sovražnika dobro zasedenem ozemlju ter v mrazu, ki se je spustil tudi na 15 stopinj pod ničlo. Bila je izraz tiste ideje, ki je bila srž našega osvobodilnega boja: združiti in osvoboditi Slovenijo tudi tam, kjer je bila naša beseda skoraj celo stoletje zaničevana in tlačena. Mislim, da ni pretirano reči, da je slovenska beseda danes v Benečiji bolj živa kot kdajkoli prej, tudi zaradi slavnega in drznega pohoda, ki se ga te dni spominjamo. VREME OB KONCU TEDNA Razgibana in kompleksna vremenska slika Darko Bradassi Vremenska slika je zelo razgibana in hkrati kompleksna. Pravzaprav pri nas v prihodnjih dneh ob pogostih poslabšanjih in kratkotrajnih vmesnih izboljšanjih razen sprememb v temperaturi niti ne bomo doživeli večjih preobratov, medtem ko se bo tipologija padavin po Sloveniji večkrat spreminjala. Dodobra smo videli, kaj se je ob zadrževanju mrzlega zraka v prizemlju in dotoku zelo vlažnih toplejših sredozemskih tokov zgodilo nad Slovenijo. Šlo je za zelo neobičajno vremensko sliko. Težko se namreč zgodi, da mrzel zrak ob vremenskem poslabšanju s padavinami zdrži v tolikšni meri in toliko časa kljub višinski otoplitvi. Pa vendar se je zgodilo. V prvih 1000 metrih višine je bila temperatura povečini pod lediščem, zgoraj pa debela plast s temperaturami nad ničlo. Prizemni jugovzhodni veter je občutno vplival le na večji del Furlanije Julijske krajine in na nekatere predele zahodne Primorske, ki so pred njim najbolj izpostavljeni. Pri nas je hitro odpihal mrzel zrak v prizemlju. Slovenija pa je pred južnimi vetrovi obvarovana, zato jugovzhodni veter ni bil učinkovit. Mrzlo jezero je zdržalo več dni. Prihajajoči toplejši sredozemski zrak pa se je enostavno vzpenjal nad mrzlo blazino. Padavine so bile zato v zgornjih plasteh ozračja v obliki vodnih kapelj, ki pa so nato v spodnjem sloju zmrzovale in povzročale žled in poledico. Najhuje je na srečo mimo, vendar dolgotrajnejših izboljšanj še ni na vidiku. Odločilno vlogo bo namreč v prihodnjih dneh odigraval Atlantik, zlasti globoko in obsežno ciklonsko območje s polarnim zrakom, ki se zadržuje nad Britanskim otočjem. Proti nam bo prispelo več vremenskih front, občasno pa se nam bo nekoliko obrobno približal tudi polarni zrak. V Furlaniji Julijski krajini v ni- žinah ni dvomov, da se bo pojavljalo le občasno deževje, meja sneženja bo v precej visoko v gorah. V Sloveniji pa bo lahko sprva ponekod dež še zmrzoval, nato bo deževalo, v naslednjih dneh pa se bo meja sneženja marsikje lahko spustila do nižin. Danes bo ozračje še najbolj umirjeno. Prehodno se bo okrepil anticiklon, zato bo več spremenljivosti, ponekod ne gre izključiti tudi posameznih sončnih žarkov. Topleje bo. Podobno vreme bo sprva tudi jutri, vendar se bo jutri čez dan od zahoda že povečala oblačnost. Zvečer se bodo začele pojavljati padavine, ki se bodo ponoči okrepile. Meja sneženja bo na nadmorski višini okrog 1000 metrov. V soboto bo sprva nekaj spremenljivosti, v popoldanskih urah pa pričakujemo novo vremensko fronto. Zvečer se bodo spet začele pojavljati padavine, ki se bodo nato okrepile. V nedeljo bo prevladovalo oblačno in deževno vreme. Čez dan se bo postopno ohladilo, meja sneženja se bo lahko ponekod v nižinah Slovenije spustila do nižin. V ponedeljek pričakujemo novo vremensko fronto z nekoliko toplejšim atlantskim zrakom. Spet se bodo začele pojavljati padavine. V torek kaže ponovno na občutnejši vpliv polarnega zraka in novo ohladitev. Na sliki: prehodno se krepi anticiklon IZOLA - V ponedeljek v Manziolijevi palači Svet refoška s 46 vinarji iz Slovenije, Italije in Hrvaške V ponedeljek se bo na prireditvi Svet refoška v Manziolijevi palači v Izoli s svojimi vini predstavilo 46 pridelovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Obiskovalci bodo lahko degustirali več kot 120 vrst vin. Že dopoldan se bo v okviru prireditve v cerkvi Marije Alietske začel mednarodni simpozij, na katerem bodo vidni strokovnjaki osvetliti sorto refošk, vina iz nje, vinske sloge, opredelili nutricionistična dejstva in domnevne zdravilne učinke, tržne priložnosti refoška in terana ter se dotaknili uporabe re-foška v kulinariki in ujemanju z jedmi. V imenu organizatorjev je na predstavitvi (na posnetku)spregovoril izolski vinar Bruno Zaro, predsednica Italijanske samoupravne narodne skupnosti iz Izole, ki gosti festival v Manziolijevi palači, Astrid Del Ben pa je poudarila, da je bila Izola že v času Beneške republike znana po odličnem vinu. »Danes je kakovost iskana, naš teritorij pa jo ponuja. Tradicija vina je ena od tistih, s katero lahko postanemo bolj prepoznavni. Svet refoška sodi med prireditve, ki utrjujejo prepoznavnost Izole,« pa je dejal izolski župan mag. Igor Ko-lenc. Boštjan Zidar, glavni enolog koprske kleti Vinakoper, največjega pridelovalca refoška, je povedal, da kakovost in ugled refoška rasteta. »Refošk je ohranil pristnost, v kozarcu pa ni le vino, je tudi tradicija, kultura in ponos,« je poudaril. Zidar, ki bo moderator mednarodnega simpozija, je predstavil njegovo vsebino in slednjič vse, ki jih zanima svet refoška, vina temne rubinaste barve z značilno cvetico in aromo, povabil v ponedeljek v Izolo. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Odprtost Pred časom sem imel stranko, ki je prišla na tako imenovani »dentalni turizem« v Ljubljano iz Trapanija. Prvič skupaj z ženo kar z avtomobilom »non si preoccupi tanto mi fermo da mio figlio a Vicenza«, potem je še štirikrat priletel z Ryanairom v Trst, najel avto in mirno privozil v Ljubljano. Kljub občasno ne ravno prijetnim posegom je možakar, ki se je izkazal za razgledanega in simpatičnega bivšega finančnega stražnika, lepo kolovratil po Ljubljani, na Facebook profilu sporočal na Sicilijo, kako lepo se ima, slikal slovenski parlament, glavni sedež ljubljanske univerze, se povzpel na ljubljanski grad in po mojem prigovarjanju in navodilih se podal na Bled in v Bohinj, ki sta se mi zdela najbolj zanimiva kraja za nekoga, ki je navajen na sicilijansko krajino. Razume se, da sem z možakarjem prijatelj na Facebooku. Všečka moje poste in na moje vprašanje, kako to (nisem med tistimi, ki bi jih pisal dvojezično v slogu Dober dan / Buon giorno), mi je rekel, da si jih računalniško prevaja. Tudi zaradi tega se trudim poste napisati v čim boljši slovenščini, da bi mu prevajalnik ne postregel z kakšnim nerazumljivim zmazkom. Ko se malo zamisliš ugotoviš, da je upokojenec iz Trapanija, brez kakšne zveneče izobrazbe in brez kakšnih posebnih »-izmov«, veliko bolj odprt kot povprečen in tudi »nadpovprečen« Tržačan; ne samo, principi o toliko opevani multikulturnosti so mu veliko bolj jasni kot pa domačim zagovornikom teh pojmov. Za povprečnega Tržačana, ne samo desničarskega, ampak tudi tistega, ki je (zgolj) formalno levosre- dinsko usmerjen, je Slovenija še vedno kraj, kjer se za solidno ceno dobi ogromen ljubljanski zrezek, mimogrede na-toči bencin ter nakupi cigarete. Da bi kdo izmed njih uporabljal prevajalnik, se skušal naučiti 100-200 osnovnih besed po slovensko, seveda ni govora. Konec koncev ima Trst župana, ki mu kljub slovenskim koreninam slovenska beseda nekako ne gre z jezika, niti ko je gost na slovenskih oz. »multikultur-nih« prireditvah. Vendar lahko povle-čemo primerjave tudi z dojemanjem multikulturnosti s strani krovnih organizacij, še posebno SKGZ-ja, in slovenske komponente Partita Democratica. Za mojega dragega Sicilijanca je multikulturnost to, da če greš v Slovenijo sprejmeš to, da ti je v korist, veselje, naučiti se par besed po slovensko in kljub omejenemu stiku sprejeti del okolja, kulture. Všeč ti je, da dobiš nekoga v Ljubljani, ki se bo s tabo pogovarjal v italijanščini, vendar nočeš biti odvisen le od tega. Naši dragi domači »poklicni multikulturneži« pa se grejo multikulturnosti, ki je enostranska: mi Slovenci moramo znati po italijansko, vse moramo delati dvojezično, se prilagajati; Italijani pa niso dolžni pokazati niti dobre volje po znanju osnov slovenščine, niso dolžni vsaj pozdraviti po slovensko. Kaj je to, če ne enostranska multikulturnost? Čisto slučajno sem pa ravno minuli vikend naletel na še en nazoren primer iz meni ljubih Baskovskih dežel. Po tekmi Athletic Bilbao - Real Madrid, je strelec izenačujočega gola za Athletic zdrdral intervju v baskovščini. Nič čudnega, boste dejali, saj vendar živi v Baskiji. No, strelec gola se imenuje Ibai Gomez Perez. Priimka Gomez in Perez več kot zanesljivo pričata o španskih ko- reninah obeh staršev (Baskija je v preteklosti doživela množično priseljevanje iz drugih predelov španske države), ime Ibai pa je baskovsko. Poenostavljen zaključek je lahko samo eden: Španca, ki sta prišla v Baskovske dežele, sta sprejela baskovsko kulturo, sinu rojenemu že v Baskiji dala baskovsko ime, sin brez težav govori baskovsko. Asimilacija v obratni smeri! Primer še zdaleč ni osamljen, največja legenda zadnjih 30 let Athletica je Julen Guerrero Lopez, čigar ime (baskovsko) in priimka (španska) spet natanko ustrezata zgoraj omenjenemu primeru. In se seveda spet vprašaš, zakaj pri nas ni tako, da bi »Cifariello«, ki se preseli v Bazovico, sploh razmišljal, da bi bil sin Janez ali morda Marko (s »k-jem«). En razlog je naša popustljivost, da se vedno znova prilagajamo in vsakodnevno ne uveljavljamo lastne kulture, delno to počenjamo tudi zato, ker nam dežurni »multikulturniki« skoraj vsakodnevno razlagajo, da je tako edino pravilno. Drugi pa je nedvomno ta, da naše kulture žal pripadniki italijanskega naroda, s častnimi izjemami, niso pripravljeni sprejeti. In tu se moram res vprašati, kam vodi dolgotrajno pajdašenje (zavito v »interetnično in multikultur-no sodelovanje« seveda, da lepše zgleda!) z njimi? Dimitrij Križman ismaelurzaiz@yahoo.com 1 G Četrtek, 6. februarja 2014 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Osrednji abonmajski niz Srhljivi pohlep DRAMA IN SSG - Ponovitve Še vedno Riharda III. po oblasti vihar Zanimiva odčitava Shakespearove tragedije - Alessandro Gassmann režiser in igralec Štiri predstave v Ljubljani in Pliberku Groteskna pošast, ki ji je pohlep po oblasti zaznamoval dušo in telo in ki ji misli in dejanja vodi le stremljenje do vse večje oblasti; okoli pošasti enako pošastni ljudje z enakim stremljenjem, le morda manj silovitim: takega je Alessandro Gassmann upodobil Shakespearovega Riharda Tretjega v predstavi, ki je bila prejšnji teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu v okviru osrednjega abonmajskega spleta Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Postavitev je nastala v koprodukciji več gledaliških ustanov, predvsem Stalnega gledališča Veneta, pri katerem je priznani gledališčnik, ki je tokrat prevzel nase tudi nalogo režiserja in vlogo naslovnega junaka, umetniški vodja. Za svoje prvo srečanje z velikim angleškim dramatikom se je Alessandro Gassmann na daleč izognil kakršnemukoli tradicionalnemu prijemu; bolj kot na po realizmu stremeče gledališke postavitve se je navezal na vi-zualnost in skrajnost filmskih srhljivk, tudi s pridihom črnega humorja, ter gotsko obarvanih grafičnih romanov. To se kaže tudi v vizualni plati predstave, in sicer z masko, kostumi, scenografijo in s predstavo dobro usklajenimi video posnetki, kot tudi v dopolnjenem italijanskem naslovu RIII - Riccardo Terzo in v jeziku novega prevoda Vitaliana Trevisana, ki je tragedijo tudi priredil. Gassmannov Rihard Tretji je ogromen tako po rasti kot po silovitosti svojega pohlepa, za njegovo postavo je vse premajhno, zlasti so premajhni ljudje, ki so zanj bodisi ovira na poti do prestola bodisi sredstvo, da ga doseže. Nekateri nimajo dovolj moči, da bi se mu uprli, drugi se mu celo samovoljno predajo, čeprav ga mrzijo, tretje premami silovitost njegovih ambicij in postanejo njegovi pajdaši. V predstavi se zločini neustavljivo vrstijo, dokler se ob vse večjemu številu žrtev ne nabere dovolj odločnih upornikov, ki ga premagajo v bitki. Gassmannov pristop se skladno ujema z mračno zgodbo, ki jo pripoveduje tragedija, in poudarja sporočilno noto o srhljivosti prekomernega pohlepa po oblasti. V prvem delu ponavljajoči prizori umorov včasih nekoliko upočasnijo dogajanje, drugi del je zaradi federico riva večje raznolikosti dogodkov bolj učinkovit, tudi zaradi številnih prizorov, ki gledalca prevzamejo z vizualne plati. Pri oblikovanju predstave so sodelovali scenograf Gianluca Amodio, kostumograf Mariano Tufano, oblikovalec luči Marco Pal-mieri, avtor videografije Marco Schiavoni in avtorja glasbene kulise Pivio & Aldo De Scal-zi. Poleg Alesssandra Gassmanna so nastopili Mauro Marino, Giacomo Rosselli, Man-rico Gammarota, Emanuele Maria Basso, Sabrina Knaflitz, Marco Cavicchioli, Marta Ric-heldi, Sergio Meogrossi, Paila Pavese. (bov) Intimna saga avstrijskega pisatelja Petra Handkeja Še vedno vihar, ki jo je režiral Ivica Buljan in je ob koncu sezone 2012/13 nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Slovenskega stalnega gledališča Trst, se po daljši odsotnosti vrača na gledališke odre. Prvi težko pričakovani ljubljanski ponovitvi bosta v torek in v sredo ob 19. uri v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana. Po predstavah v Ljubljani pa bo uprizoritev Še vedno vihar 19. in 20. februarja ob 19.00 gostovala na avstrijskem Koroškem, kjer se je rodil sloviti avtor tega večkrat nagrajenega in v številnih evropskih gledališčih uprizarjanega dela. Že nekaj časa razprodani predstavi v Kulturnem domu Pliberk si bodo lahko ogledali tako koroški Slovenci kot avstrijski Korošci, saj bosta opremljeni tudi z nemškimi nadnapisi. BERLINSKI FESTIVAL - V tekmovalnem sporedu 20 filmov V boju za zlatega medveda Na ekranu 18 svetovnih premier in trije prvenci - Ken Loach dobitnik medveda za življenjsko delo filmi@primorski.eu GREMO V KINO Na 64. mednarodnem filmskem festivalu, ki bo od danes do 16. februarja potekal v Berlinu, bodo prikazali 400 filmov z vsega sveta. S kar 107 produkcijami in ko-produkcijami bo najmočneje zastopan nemški film. V tekmi za zlatega in srebrne medvede je letos 20 filmov. Nemčija je s štirimi filmi letos vodilna v tekmovalnem programu. Režiserka Feo Aladag se zanje poteguje s filmom Zwischen Welten (Med svetovi), ki pripoveduje o misiji nemških vojakov v Afganistanu. Režiser Dominik Graff je s filmom Die geliebten Schwestern (Ljubljeni sestri) posegel na področje kulturne zgodovine in posnel zgodbo pesnika Friedricha Schillerja ter sester Caroline von Beulwitz in Charlotte von Lengefeld. Film Jack Edwarda Ber-gerja je pripoved o dečku, ujetem med sistemom, odgovornostjo in pogumom, Kreuzweg (Razpotje) Dietricha Brüggemanna pa se dotika tem, kot so seksualnost, moč in morala. Ameriški režiser Wes Anderson se v tekmo za medvede podaja s komedijo Hotel Grand Budapest, ki je tudi otvoritveni film letošnjega Berlinala. Zgodba filma je postavljena v čas med svetovnima vojnama, sledi pa dogodivščinam legendarnega receptorja, ki se spoprijatelji z mladim po-streščkom. V filmu, ki so ga snemali v Nemčiji, sta glavni vlogi odigrala Ralph Fiennes in Tony Revolori, v njem pa so zaigrali še Tilda Swinton, Mathieu Amalric, Adrien Brody, Willem Dafoe, Harvey Kei-tel, Jude Law, Bill Murray, Edward Norton, Saoirse Ronan in Owen Wilson. Uradni tekmovalni program bo ponudil 18 svetovnih premier in tri prvence, v njem pa bodo prikazali še filme iz Francije, Argentine, Brazilije, Velike Britanije, Avstrije, Norveške, Kitajske in Japonske. Ameriški režiser Richard Linklater se bo za medvede potegoval s filmom Boy- Iz filma Hotel Grand Budapest ansa hood (Deška doba), v katerem sta zaigrala Patricia Arquette in Ethan Hawke, francoski režiser Alain Resnais v Berlin prihaja s filmom Amier, boire et chanter (Ljubiti, piti in peti), v katerem so zaigrali Sabine Azema, Sandrine Kiberlain in Andreje Dussollier. Kraftidioten (In Order of Disappearance - Zaporedje izginotij) je naslov režijskega prvenca Norvežana Hansa Pettra Molanda, v njem pa so zaigrali Bruno Ganz, Stellan Skarsgard in Brigitte Hjort Sorensen. V Berlinu težko pričakujejo tudi film Georga Clooneyja Monuments Men (Možje spomenikov), ki bo prikazan izven konkurence. Film pripoveduje zgodbo o ameriškem vodu, ki dobi nalogo, da iz rok nacistov reši dragocene umetnine. Ameriški vod je sestavljalo sedem direktorjev muzejev, kuratorjev in umetnostnih zgodovinarjev, za sovražnimi linijami pa so morali najti umetnine in jih vrniti lastnikom. Zgodba temelji na resničnih dogodkih. Žiriji predseduje ameriški producent in scenarist James Schamus. V njej so še avstrijski igralec in dvakratni oskarjevec Christoph Waltz, ameriška producentka Barbara Broccoli, ameriška igralka Greta Gerwig, francoski režiser Michel Gondry, v Hongkongu rojeni igralec Tony Leung, v Teheranu rojena in v Parizu živeča fil-marka Mitra Farahani ter danska igralka Trine Dyrholm. Na rdeči preprogi pričakujejo znana igralska imena, kot so George Clooney, Bradley Cooper, Charlotte Gainsbourg, Matt Damon, Catherine Deneuve, Forest Whitaker, Bruno Ganz, Uma Thurman in Viggo Mortensen. Še skoraj 800 filmov bodo v Berlinu prikazali na vzporednem Evropskem filmskem marketu, ki velja za poslovno središče filmske industrije z vsega sveta. Častnega zlatega medveda za življenjsko delo letos prejme britanski režiser Ken Loach. Režiserju, ki je med drugim poznan po filmih, kot so Veter, ki trese ječmen, Angelski delež in Irska pot, bodo poleg tega na Berlinalu posvetili retrospektivo. »Kena Loacha bomo počastili kot režiserja in kot človeka, ki se v svojih filmih pogosto z veliko humorja loteva družbenih nepravilnosti,« je povedal direktor Ber-linala Dieter Kosslick. Dodal je, da je Loach v skoraj petih desetletjih filmskega ustvarjanja pokazal izjemno kontinuiteto, pri čemer pa vselej ostaja tudi inovativen. Poleg tega bodo na letošnjem Berlinalu organizatorji posebno pozornost posvetili fenomenu svetlobe na filmu. V sekciji z naslovom Estetika sence - stili osvetljevanja 1915-1950 bodo prikazali filme različnih žanrov, ki so nastali v Evropi, ZDA in na Japonskem. Na ogled bo 40 filmov, na velikih platnih pa bo mogoče videti zvezde, kot sta Marlene Dietrich in Greta Garbo. Lani je berlinski zlati medved prvič šel v Romunijo. Zmagal je film Položaj otroka Calina Petra Netzerja, ki pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in sinom. (STA) A proposito di Davis (Inside Llewyn Davis) Režija: Joel in Ethan Coen Igrajo: Oscar Isaac, John Goodman, Justin Tim-berlake, Carrey Mulligan in F. Murray Abraham. Ocena: ★★★★★ Greenwich Village, ameriška folk glasbena scena šestdesetih let, ledena ne-wyorška zima in mlad nadebudni pevec, ki uspe izpovedati svojo čustveno plat, le ko skrbi za rdečega mačka. Llewyn Davis je talentiran glasbenik, ki zaradi neznosnega značaja in nesrečnih življenjskih okoliščin ne uspe tako kot bi si želel. Njegov lik je povzet po resnični zgodbi Daveja Van Roka, prijatelja Boba Dylana in Jonija Mitchella, katerih usoda in uspeh sta našla drugačno pot. Film bratov Coen si je lani v Cannesu zagotovil veliko nagrado žirije in celovečerec je to, kar se lahko opredeli za čisto filmsko poezijo. Llewyn Davis je mladenič z neprijaznim značajem, ki pa skriva v sebi melanholično plat. Živi v Greenwich Villageju šestdesetih let, kjer se trudi, da bi uspel na glasbeni sceni kot folk singer. Llewyn je kantavtor, ki želi s kitaro v rokah uspeti v glasbenem poslu. Nima stalnega bivališča, vedno je brez denarja in je odvisen od razumevanja prijateljev, spi namreč tako rekoč vsako noč na drugem kavču in tudi njegovo zasebno življenje je v popolni krizi. Mladi pevec, ki nastopa po klubih in pubih in igra za nekaj deset obiskovalcev, praktično za drobiž, naposled spozna producenta Buda Grossmana in sanja, da se bo končno lahko prebil do ameriškega glasbenega olimpa. Film je prežet z dobro glasbeno kuliso, ki pripoveduje o drugih krajih in drugačnih časih. Intimistična zgodba je tudi portret ameriškega folka in tistega Villageja, ki je kmalu nato docela ovekovečil ime Boba Dylana. Neločljiva brata Coen še enkrat spregovorita o času, ki ga ni več in o prostoru, ki še obstaja a samo v skupinskem spominu: in to predvsem zaradi glasbe. (Iga) / ITALIJA Četrtek, 6. februarja 2014 1 1 POLITIKA - Manjše stranke koalicije za čim prejšnjo sklenitev nove koalicijske pogodbe Vladi se obeta renkonstrukcija, a premier ostaja Enrico Letta Sedanjega premierja podprl predsednik Napolitano - Pobotanje s Squinzijem RIM - Predsednik vlade Enrico Letta se je včeraj sestal z načelniki skupin političnih strank vladne koalicije, da bi preveril njihovo podporo za odobritev vladnih odlokov, ki zapadejo v teku tega meseca. To je tudi dosegel. Toda načelniki skupin so vsi po vrsti izrazili potrebo, da bi čim prej dokončali revizijo koalicijske pogodbe, vključno z morebitno rekonstrukcijo vlade. Po sestanku so se predstavniki nekaterih koalicijskih strank v svojih izjavah spustili dlje. Minister za prevoze Mauri-zio Lupi iz vrst Nove desne sredine je menil, da bi moral v vlado vstopiti ali celo prevzeti njene vajeti tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi. »Vlada ima smisel, če res deluje. Če je za to potrebna zamenjava na njenem vrhu, naj do nje pride,« je dejal. Podobno stališče je zavzel vodja skupine Državljanske izbire v poslanski zbornici Andrea Romano. V resnici se že dalj časa znotraj vladne večine, pa tudi v sami Demokratski stranki govori o možnosti, da bi Letto na čelu vlade zamenjal Renzi. To do takšne mere, da je naposled moral sam Renzi pojasniti, kaj misli. Na včerajšnji seji tajništva stranke je odločno zavrnil to možnost. Izrazil je prepričanje, da mora ostati v palači Chigi sedanji premier, dokler se ne izpeljejo volilna in nekatere ustavne reforme, začenši z ukinitvijo senata. O tem bo danes razpravljalo vodstvo Demokratske stranke, na katerem bo sicer govor tudi o Renzijevem načrtu za delo in sploh o novi koalicijski pogodbi. Zasedanja se namerava udeležiti tudi Letta. Tega je medtem na čelu vlade podprl predsednik republike Giorgio Napolitano. Po telefonskem razgovoru z njim je objavil noto za tisk, v kateri pozitivno ocenjuje »kontinuiteto delovanja vlade na nacionalnem in mednarodnem področju«. Premier se je včeraj tudi »pobotal« s predsednikom Confindustrie Giorgiom Squinzijem, ki je v preteklih dneh ostro kritiziral vlado, češ da ne deluje, ter omenil možnost predčasnih volitev. Letta in Squinzi sta se včeraj »konstruktivno« pogovorila o vseh problemih skupnega interesa, premier pa je sprejel vabilo, da 19. t. m. obišče Confindustrio. Premier Enrico Letta še vedno uživa zaupanje predsednika republike Giorgia Napolitana arhiv STRASBOURG - Na srečanju z evroposlanci iz Italije Napolitano: Vladi Montija in Lette nista moji kaprici STRASBOURG - »Montijeva in Lettova vlada nista kaprici predsednika republike. Obema premieroma sem poveril mandat za sestavo vlade na osnovi rezultatov posvetovanj s predstavniki parlamentarnih strank.« Tako je povedal državni poglavar Giorgio Napolitano, ko se je včeraj v Strasbourgu v okviru obiska Evropskega parlamenta srečal z evropskimi poslanci iz Italije. Le-ti so se srečanja polnoštevilno udeležili. Prišli so tudi predstavniki Severne lige, ki so v torek inscenirali protest in prekinili Napolitanov govor pred evropskimi poslanci. Predsednik jim je priznal, da ga niso hoteli osebno napasti, saj so kritizirali evro in sploh politiko Bruslja. Pozval jih je, naj bodo »kritični evropeisti«, saj po njegovem Itali- ja in druge države Stare celine lahko računajo na boljšo prihodnost le, če združijo svoje sile. Napolitano se je brez dlak na jeziku dotaknil tudi zahteve Severne lige, naj odstopi. Postavljati takšne zahteve je po njegovih besedah pravica, ki je ni- komur ne gre odrekati. Tajnik Severne lige Matteo Salvini je na srečanju celo stisnil Napolitanu roko. Pojasnil je, da na osebni ravni nima nič proti predsedniku republike, odločno pa da nasprotuje politiki, ki jo uteleša. Državni poglavar se je na srečanju dotaknil še mnogih drugih tem. Posebno se je zaustavil pri problemu prenatrpa-nosti italijanskih zaporov. Italijanska vlada je sprejela odlok, ki naj bi pripomogel k njihovi razbremenitvi. O njem v teh dneh razpravlja parlament, Severna liga pa mu ostro nasprotuje. Napolitano je opozoril, da se je treba problema nujno lotiti, saj nad Italijo visi Da-moklejev meč razsodbe evropskega sodišča. Če zadeve ne bo uredila, bo morala Bruslju plačati slane globe. FINANCE - Zaradi neupoštevanja kulturnega bogastva Bonitetne agencije na muhi računskega sodišča iz Lacija RIM, LONDON - Računsko sodišče iz Lacija je obtožilo tri največje bonitetne agencije na svetu, se pravi Standard & Poor's, Moody's in Fitch, češ da pri večkratnem znižanju bonitetne ocene Italije v letu 2011 niso upoštevale »visoke vrednosti zgodovinskega, kulturnega in umetniškega premoženja« italijanske države. Novico je v torek zvečer objavil londonski Financial Times na svoji spletni strani, včeraj pa so jo povzeli nekateri italijanski časniki. Londonski finančni dnevnik je pristavil, da rimsko računsko sodišče zahteva od treh bonitetnih agencij odškodnino v vrednosti 234 milijard evrov. Bonitetna hiša Standard & Poor's je v svojem odzivu menila, da gre za »neresno in brezpredmetno« potezo. Podobno se je odzvala agencija Moody's, medtem ko je Fitch napovedala sodelovanje pri preiskavi. Medtem je javni tožilec pri lacijskem računskem sodišču Raffaele De Dominicis pojasnil, da v resnici ni bila še oblikovana prava obtožnica, pač pa da so v teku preiskave. Tožilstvo namerava več podrobnosti o zadevi objaviti 19. t. m. ■tt\li , POC® Gre za drugo sodno pobudo v Italiji proti mednarodnim bonitetnim agencijam, ki so leta 2011 oceno za italijanski javni dolg znižali skorajda na raven »smeti«. Lani je javni tožilec iz Tranija Michele Ruggiero zahteval sojenje proti devetim funkcionarjem S&P in Fitch zaradi večkratne manipulacije trga v obtežilnih okoliščinah. Funkcionarji naj bi prek »informacijskih konstrukcij« finančnim trgom namerno posredovali izkrivljeno podobo o finančni sposobnosti italijanske države. Postopek je v teku, prihodnja obravnava pa je napovedana za 18. t. m. NAČRT - Deljeni odzivi Katar bi financiral gradnjo muzeja islama v Benetkah BENETKE - V Benetkah nameravajo zgraditi muzej islama, Katar pa je pripravljen finančno podpreti njegovo gradnjo, je povedal premier Enrico Letta, ki se je v ponedeljek mudil na obisku v Dohi. Muzej naj bi uredili v eni od palač ob Kanalu Grande, več pa o projektu ni želel razkriti. Zupan Benetk Giorgio Orsini je prepričan, da bo muzej islama pripomogel k mednarodnemu ugledu mesta. Izgradnja muzeja islama je po njegovih besedah v skladu z mestno zgodovino, ki kaže, da so bile Benetke vedno odprte za druge kulture in vere. Tega mnenja je tudi ravnateljica beneških občinskih muzejev Gabriella Belli, ki je pojasnila, da bolj kot o muzeju razmišljajo o islamskem kulturnem središču. Premierjeva napoved pa je sprožila ostre proteste opozicijske Severne lige. »Namesto, da širijo islam, naj podprejo beneško kulturo in tradicijo,« je dejal predstavnik stranke v senatu Massimo Bitonci. Izgradnji muzeja islama v Benetkah nasprotuje tudi predsednik Veneta in prav tako član stranke Severna liga Luca Zaia, ki ga preseneča, da namerava Letta v času, ko Italijane pestijo velike težave, denar nameniti muzeju islama v Benetkah. Veneto ima po njegovih besedah druge prioritete. Nekateri pristaši Severne lige so že začeli zbirati podpise proti načrtu. Med temi je beneški občinski svetnik Ales-sandro Vianello. »Letta naj si islamski muzej naredi doma, če ga res hoče. Benečani ga nočemo,« je dejal. Senat bo prizadeta stranka na procesu proti Berlusconiju RIM - V torek, 11. t. m, se bo v Neaplju pričel proces, na katerem je Silvio Berlusconi obtožen, da je v letih 20062008 podkupil Sergia De Gregoria in druge senatorje, s čimer naj bi povzročil padec vlade Romana Prodija. Senat bo na procesu nastopil kot prizadeta stranka. Tako je včeraj sklenil njegov predsednik Pietro Grasso, pri čemer se ni držal mnenja predsedstva. Večina članov predsedstva senata se je namreč izrekla proti tej možnosti. Za je bilo 8 predstavnikov iz vrst Demokratske stranke, Sel in Gibanja petih zvezd, 10 predstavnikov sredinskih in desnih strank pa je bilo proti. Nejasne perspektive grupe Fiat-Chrysler v Italiji TURIN - Grupa Fiat-Crhysler ne pristaja na povišanje plač kakim 80 tisoč zaposlenim pri njej v Italiji. To je prišlo do izraza na včerajšnjem srečanju predstavnikov grupe s sindikati Fim, Uilm, Fismic, Ugl in Quadri na sedežu združenja industrijcev v Turinu. Grupa meni, da ji takšno odločitev preprečujejo tržne razmere. Sindikati pa vztrajajo pri svoji zahtevi in trdijo, da če ne bo poviškov, potem ne bodo podpisali nove delovne pogodbe. Medtem je včeraj minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato v odgovoru na parlamentarno vprašanje dejal, da grupa Fiat-Chyrsler ni še dokončno pojasnila vladi svojih strategij v Italiji, še zlasti ne kar zadeva zaposlitev. Vreme v Rimu povzročilo za 243 milijonov škode RIM - Vremenska ujma je 30. in 31. januarja v Rimu povzročila za 243 milijonov evrov škode. Tako je ugotovil rimski občinski odbor na svoji včerajšnji seji na osnovi podrobnejše predhodne preiskave, pri kateri so sodelovale krajevne skupnosti. Sicer pa so nalive in poplave zabeležili tudi v poznejših dneh, tako da je včerajšnji obračun škode v večnem mestu le začasen. A vreme se je zneslo tudi nad druge kraje po Italiji. Posebno prizadeta je dežela Veneto. Zaradi poplav so morali evakuirati kakih 200 družin iz kraja Battaglia Terme pri Padovi. V pokrajinah Belluno in Treviso pa je prebivalcem zaradi nenavadno obilnega sneženja priskočila na pomoč vojska. ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 29.866,46 +94,93 SOD NAFTE (159 litrov) 106,12 $ +0,32 EVRO 1,3543 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 5. 2. 4. 2. ameriški dolar 1,3543 1,3519 japonski jen 136,78 137,05 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,535 27,530 danska krona 7,4624 7,4623 britanski funt 0,83220 0,82905 madžarski forint 307,59 309,32 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1944 4,2045 romunski lev 4,4546 4,4482 švedska krona 8,8290 8,8231 švicarski frank 1,2222 1,2215 norveška kron 8,4580 8,5200 hrvaška kuna 7,6420 7,6570 ruski rubel 47,2578 47,4312 turška lira 3,0323 3,0411 avstralski dolar 1,5174 1,5195 braziljski real 3,2697 3,2640 kanadski dolar 1,4976 1,4970 kitajski juan 8,2073 8,1963 indijska rupija 84,7521 84,5310 mehiški peso 18,0630 18,1121 južnoafriški rand 15,0360 15,0304 1 2 Četrtek, 6. februarja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE-DOBERDOB - Razpis za ovrednotenje gozdnatih površin Gozdovi zanemarjeni, lastnike vabijo k negi V uradnem listu dežele Furlanije Julijske krajine je objavljen nov razpis Lokalne akcijske skupine (LAS) Kras, ki je namenjen ovrednotenju gozdnatih površin na goriškem in tržaškem Krasu. Nanj se lahko prijavijo lastniki zaraščenih in zapuščenih površin, ki bi lahko bile z ureditvijo pešpoti, obnovo zidkov, kalov, vodnjakov, ipd. zanimive za turiste, ljubitelje narave, športnike in rekreativce. »Ta je predzadnji razpis, ki ga je LAS Kras pripravil za programsko obdobje 2007-2013. Namenjen je lastnikom kraških parcel, ki se lahko povežejo tudi v skupine in pripravijo skupne projekte. Naslednji razpis, ki bo objavljen spomladi, bo namenjen turističnim dejavnostim; nanj se bodo lahko prijavila društva in javne uprave,« pravi Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine, ki je član LAS Kras skupaj s tržaško pokrajino in občinami Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik, Devin Na-brežina, Zagraj, Foljan, Redipulja, Ronke Tržič, Doberdob in Sovodnje. Lastniki gozdnatih površin, ki se nahajajo v naštetih občinah, bodo lahko pripravili projekte, vredne med 25.000 in 62.000 evrov, ter zaprosili za prispevek, s katerim bodo krili do 80 odstotkov stroškov. Projekti so lahko namenjeni urejanju pešpoti, obnovi kraških zidkov, kalov in vodnjakov, izboljšanju dostopnosti nekaterih območij, ki so primerna za sprehode, kolesarjenje, opazovanje ptic, jahanje, itd., ureditvi počivališč, označevanju ter pripravi informativnega materiala. Prošnjo lahko vložijo tudi podjetja. »S tem razpisom je želel LAS Kras ovrednotiti zapuščene kraške površine. Mnoga zemljišča, ki so jih nekoč uporabljali v kmetijske namene, so danes zaraščena, vse manj ljudi seka drva in vzdržuje gozdove. Dejstvo, da so te površine zaraščene in težko dostopne, je problematično v primeru požarov, a tudi zaradi razmnoževanja klopov in drugih škodljivcev. Cilj tega razpisa je torej ponovno negovanje kraških površin in njihovo ovrednotenje v turistične namene,« pojasnjuje Černičeva. Podrobnejše informacije, besedilo razpisa ter vsi potrebni obrazci so na razpolago na spletni strani www.laskras.eu (italijanska različica je bolj ažurirana). LAS-ova uprava odgovarja na elektronski naslov info@galcarso.eu in na telefonsko številko 040 3798522. Prošnje bodo sprejemali do ponedeljka, 10. marca. (Ale) ŠTARANCAN Lastnike koles učijo samozaščite Že več tednov beležijo na Goriškem, zlasti na Tržiškem, povečano število kraj koles. Tatovi so podivjani ter vstopajo tudi v garaže in kleti. V zadnjem letu so ukradli preko trideset koles, za katera so lastniki odšteli tudi po več tisoč evrov, navajajo v društvu BisiachINbici, ki je že organiziralo protestno demonstracijo zato, da opozori javnost na problem. Poleg tega deli med občani vprašalnike, s katerimi zbira informacije o krajah, ki jih bo nato posredovalo silam javne varnosti. »Zavarovati se pred krajo kolesa« pa je naslov predavanja, ki bo jutri ob 20.30 v dvorani Delbianco v Šta-rancanu (v bližini občinske knjižnice). GORIŠKA - Legambiente o uporabi tal Brezglava pozidava je »požrla« 600 hektarjev v dvajsetih letih Goriška je v primerjavi z videmsko ali pordenonsko pokrajino manj pozidana, problem novogradenj, ki uničujejo kmetijske in zelene površine ter v mnogih primerih samevajo, pa je razširjen tudi pri nas. Da bi povečalo občutljivost do tega perečega okoljskega vprašanja, ki je v Italiji še vedno preveč zanemarjeno, bo združenje Legambiente iz Gorice priredilo pobudo z naslovom »Un tesoro di suolo«, v okviru katere bodo potekali fotografski tečaj, razstava in tri javna srečanja na temo uporabe tal. Projekt bodo predstavili danes ob 17.30 v mediateki v Hiši filma na Travniku, brezplačni tečaj za fotore-porterje pa se bo začel 13. februarja. »Čeprav je pri nas problem manj občuten, imamo tudi na Goriškem več območij, ki so jih v letih prekrili s cementom in povsem nepotrebnimi objekti. Med leti 1980 in 2000 je pod hišami, trgovskimi središči, skladišči, ipd. izginilo okrog 600 hektarjev kmetijskih in naravnih površin. V istem obdobju smo urbanizirali 1000 kv. metrov zelenih površin na dan, gradnje pa so se seveda nadaljevale tudi v zadnjem desetletju. Najhuje je v Vilešu, ki ga obkrožajo velikanski trgovski park, avtocesta in industrijska cona; odgovornost za to ima občina, ki je v letih zelo slabo načrtovala razvoj svojega ozemlja. Druga kritična točka je tržiško medobčinsko območje, kjer ni bilo usklajenega načrtovanja,« pravi predstavnik goriških okolje-varstvenikov Luca Cadez, po katerem živimo v sistemu, ki »stalno gradi nova trgovska in storitvena območja, čeprav je tržišče nasičeno«. »Primere trgovskih središč z manjšim marketom in trgovinami imamo med med Škocjanom in Za-grajem, v Koprivnem in v Krminu, podobne načrte imajo v Šlovrencu in v Fari,« poudarja Cadez in izpostavlja primer izpraznjenega objekta bivše trgovine Iper-coop v Gradišču, ki se je preselila v Vileš. »Tudi v Gorici je še vedno govor o grad- Kompleks »Giglio« med Majnicami in Ločnikom bumbaca nji trgovskega centra v Ulici Terza Armata, ki bi morda imel smisel pred desetimi leti, ne pa danes, ko imamo že dve novi nakupovalni središči v Novi Gorici,« meni Cadez, po katerem so ob trgovskih objektih v Gorici nesmiselne tudi stanovanjske novogradnje. »Pred dvema letoma smo v mestnem središču našteli okrog sto praznih stanovanj, danes jih je gotovo več. Namesto, da bi spodbujali ob- navljanje starih stavb, pa uprave dopuščajo gradnjo novih objektov, ki ostajajo napol prazni: primer imamo med Ločnikom in Majnicami, kjer je v prejšnjih letih zrasel kompleks Giglio«, pravi Cadez in poudarja, da bi morale občine, ki so pristojne za prostorsko načrtovanje, bolje skrbeti za zaščito tal. »Problem pa je pogosto v tem, da imajo občine malo denarja,« zaključuje Cadez. (Ale) NOVA GORICA Regijski center bo »rešil« le zamik Kakšna bo usoda Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), ki bi moral biti urejen v Stari Gori v novogoriški občini, bo znano predvidoma prihodnji teden. »Tedaj se namreč dobimo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer se bomo skušali dogovoriti o tem, ali lahko ta projekt peljemo tudi v letu 2016. V takem primeru je projekt možno izpeljati,« optimizma še vedno ne izgublja vodja projekta regijskega centra, novogoriški podžupan Mitja Trtnik. Projekt je trenutno ustavljen zaradi pritožb okoliških prebivalcev na okolje-varstveno soglasje. »Dve pritožbi sta na drugi stopnji na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ena pa na upravnem sodišču. Žal smo za te pritožbe izvedeli šele pri vložitvi gradbenega dovoljenja. Glede na to, da smo časovno vezani na evropska sredstva, nas to ovira glede na terminski plan izvedbe projekta,« je včeraj pojasnil Trtnik, ki upa, da bo ministrstvo naklonjeno podaljšanju roka izgradnje v leto 2016. Trtnik je včeraj županom Severne Primorske, ki so se v Novi Gorici zbrali na svetu regije, predlagal, da se z zadevo počaka do sestanka na ministrstvu prihodnji teden. »Če bomo dobili zeleno luč s strani ministrstva, potem bi lahko rekli, da gremo naprej, sicer pa je prevelik riziko za vse stroške in za samo izvedbo. Če ne gremo v projekt, je treba vračati kohezijska sredstva in vse stroške. Kar pa je - trdim - nesprejemljivo za vsako občino,« je še dejal Trtnik. Trinajst sever-noprimorskih občin je doslej v projekt skupno vložilo že 1,8 milijona evrov. Celotna regija je trenutno brez delujočega odlagališča odpadkov. »Če projekt Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori pade, bomo komunalne odpadke zbirali na obstoječem odlagališču, jih presortirali in odpeljali na obdelavo drugam - na Štajersko. Stroški bodo taki, kot bodo. Krile jih bodo občine in pa občani, ki bi plačevali več kot bi, če bi bil regijski center zgrajen,« opozarja Mitja Trtnik. (km) Odlagališče KRMIN Zaradi krušenja ometa zaprli šolo Pascoli ■ V V • I I •• I • V I • Iščejo lokacijo za evakuirane šolarje V Gorico, Manzano ali San Giovanni? Šolska stavba v Drevoredu Roma v Krminu bumbaca Za osnovnošolce so našli rešitev, za nižjo srednjo šolo pa jo iščejo. Učenci osnovne šole Vittorino da Feltre in nižje srednje šole Giovanni Pascoli iz Krmina se do nadaljnjega ne bodo vrnili v stavbo na Drevoredu Roma, kjer je v prejšnjih dneh v dveh učilnicah nenadoma začel odpadati omet s stropa. Občinska uprava, ki je včeraj skupaj deželno odbornico Mariograzio Santo-ro, prefektom Vittoriom Zappalortom, civilno zaščito ter raznimi šolami in pokrajino ves dan preverjala razpoložljivost alternativnih prostorov v občini in drugod, je naposled sklenila, da bo osnovnošolce premestila v stavbo univerze za tretje starostno obdobje v Ulici Gorizia v Krminu, za niž-ješolce - teh je približno 200 - pa bo mora- la poiskati stavbo v občinah Manzano, San Giovanni sli Gorica. »Žal se bodo morali nižješolci preseliti v drugo občino, saj v Krminu nimamo druge stavbe, ki bi jih lahko gostila,« je povedal krminski župan Luciano Patat, po katerem naj bi osnovnošolci ponovno sedli v klopi že v ponedeljek -danes se bo namreč začela selitev opreme v sedež Univerze za tretje starostno obdobje -, medtem ko bi lahko prekinitev pouka za nižješolce trajala dlje. »V sodelovanju s pre-fekturo, občino, pokrajino, civilno zaščito in gasilci bomo v kratkem našli primerno rešitev,« je povedala deželna odbornica San-torova, po kateri je treba čim prej preučiti stroške in trajanje obnovitvenih del na šolski stavni v Krminu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. februarja 2014 13 GORICA - Štipendije in zagotovila Univerza bo ostala »Pred časom me je precej zmotila novica, da naj bi nameravala videmska univerza okrepiti svoj pordenonski sedež na škodo goriškega, danes pa lahko povem, da sem v zvezi s tem vprašanjem dobil zagotovila. Korakov nazaj ne sme biti, želimo si, da bi univerze še dodatno okrepile svojo prisotnost v mestu.« Župan Ettore Romoli je od nekdaj prepričan v možnost razvoja goriškega univerzitetnega pola, kar je potrdil tudi na včerajšnji slovesnosti v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, kjer so podelili petnajst štipendij univerzitetnega konzorcija. Ob predstavnikih ustanove, ki že nekaj let nagrajuje najboljše študente, ter tržaške in videmske univerze so se dogodka udeležili še pokrajinski odbornik Federico Portelli, deželni svetnik Rodolfo Ziberna in predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz. »Naše mesto se je za univerzo žrtvovalo, zdaj pa lahko računa na kakovostno univerzitetno ponudbo,« je povedal Romoli, Federico Portelli pa je spomnil tudi na prisotnost Univerze v Novi Gorici in visoke šole Ciels, ki se je lani preselila v vilo Ritter v Stražcah. Deželni svetnik Rodolfo Ziberna je povedal, da se bo boril, da ne bi prišlo do znižanja sredstev za goriško univerzo, Gianluca Madriz pa je v imenu Trgovinske zbornice izrazil upanje, da bodo študentje po diplomi ostali na Goriškem in prispevali k njegovemu razvoju. V imenu Univerze v Vidmu je spregovorila profesorica Ni-coletta Vasta: povedala je, da ji je rektor Alberto Felice De Toni zagotovil, da namerava videmska izobraževalna ustanova »ostati v Gorici in okrepiti izobraževalno ponudbo«. Navzoče je pozdravil tudi predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Emilio Sgarlata, po katerem bo ustanova v prihodnjih letih imela vlogo posrednika med študenti, ki jih želi spremljati med študijsko potjo, in univerzo, pogovarjati pa se želi tudi z Univerzo v Novi Gorici in Univerzo v Celovcu. Na dan je prišel še s predlogom, da bi po dva študenta s tržaške in videmske univerze spremljala zasedanja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje; pri tem novogoriške univerze Sgarlata ni omenil. Ob koncu včerajšnje svečanosti so izročili štipendije petnajstim zaslužnim študentom, ki jim bo finančna pomoč še kako prišla prav za nadaljnji študij. Nagrado, ki znaša 1000 evrov, so prejeli Veronica Rigonat in Anna Fragiacomo (arhitekturna fakulteta), Josef Martin, Annalisa Tonello, Salvatore Scala, Giada Pressacco, Osvaldo Cardillo, Daniele Olivieri, Ilaria Procopio, Giorgia Bozzi-ni, Lorenzo Delvecchio (smer za mednarodne in diplomatske vede), Valentina Hrovatin (amer za stike z javnostmi), Federica Pozzobon, Beatrice Pulz in Sebastiano Ridolfi (podjetniška in institucionalna komunikacija). Študentje videmske univerze v kompleksu Sv. Klare v Gorici GRICA - Pokrajina Priložnost za mlade Šest prostovoljcev začelo civilno službo Na uradu za večkulturnost in ustvarjalnost goriške pokrajine je nedavno začelo opravljati enoletno civilno službo šest mladih prostovoljcev, ki bodo sodelovali pri projektu »At-tiva-mente 2«. Projekt je pripravila organizacija ARCI za civilno službo iz Gorice v sodelovanju z goriško pokrajino in Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Gorice, zvezo UISP, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, konzorcijem Slov.I.K. in slovensko knjižnico Damir Feigel. Prostovoljci bodo sodelovali pri organizaciji raznih pobud na področju mladinskih politik, športa, rekreacije in spodbujanja aktivnega evropskega državljanstva. »Za mlade bo to edinstvena in nepozabna izkušnja ter priložnost za osebnostno rast,« je povedala pokrajinska odbornica Vesna Tom-sič. Pri projektu sodelujejo Virginia Maria Car-cione, Lisa Destro, Luca Lavrenčič, Sandra Na-dalin, Filip Princi, Giulia Trevisan. GORICA - Občina ponuja začasne zaposlitve Delo za 28 oseb Rok bo zapadel 14. februarja - Prijavijo se lahko le brezposelni vsaj osem mesecev Še samo do 14. februarja je čas za vpis v lestvico, na podlagi katere bodo zaposlili 28 oseb na začasnih delovnih mestih, ki jih daje na razpolago goriška občina. Gre za dela javne koristi, ki so namenjena brezposelnim. Za obdobje osmih mesecev (32 ur tedenskega dela) jih bodo zaposlili na najrazličnejših področjih občinskega delovanja. Potrebujejo pet uradnikov za pripravo in varstvo razstav, muzejev in knjižnic, dalje dve osebi za nadziranje športnih objektov in ravno tako dve osebi za preventivo. Zaposlili bodo še štirinajst delavcev za varstvo športnih, kulturnih in socialnih objektov pa še pet delavcev za pomožne dejavnosti v skrbstvenih ustanovah. Prijave je potrebno vložiti v uradu za delo. Po zapadlem roku bodo sestavili lestvico, pri čemer bodo upoštevali trajanje brezposelnosti, starost - starejše osebe bodo prejele višje točkovanje -, družino in kazalec ekonomskega položaja (Isee). Prijavijo pa se lahko le osebe, ki so brezposelne vsaj osem mesecev in niso deležne ne socialnih blažilcev ne pokojnine. Župan Ettore Romoli navaja, da je goriška občina od leta 2009 do danes aktivirala projekte za začasno zaposlitev 250 oseb, ki so skupaj vredni okrog tri milijone evrov (od tega je bilo 300 tisoč evrov občinskih, glavnino je krila dežela). ŠTMAVER - Zaradi obilnega dežja Usad ob cesti Svetnik Bandelj obvestil občino, civilno zaščito in prefekturo Usad ob cesti za Štmaver Obilno deževje že spet povzroča plazenje zemlje v Štmavru. Na to je goriškega župana Ettoreja Romolija, deželno civilno zaščito in goriškega pre-fekta Vittoria Zappalorta opozoril goriški občinski svetnik SSk-DS Walter Bandelj, ki je v minulih dneh v spremstvu predsednika združenja Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje Lovrenca Persoglie obiskal območje med Štanto (v ital. »Busa dal diaul«) in Ko-štabonom. Ob cesti, ki pelje proti vasi, se je namreč pred leti pojavil večji usad, ki je nekaj časa miroval, obilne padavine pa so v zadnjih časih ponovno povzročile povečane premike zemlje. »Pred kakšnim letom je morala občina zaradi tega usada zapreti cesto, ukrepala pa je tudi civilna zaščita, saj se je zemlja z drevesi vred spustila do Pevmice, ki teče pod usadom. Po teh ukrepih ni bilo več posebnih premikov, v minulih dneh pa sem opazil, da se je utrgal večji kos zemlje,« je povedal Per-soglia in dodal, da usad ogroža cesto, ki je tik za njim. Predsednik krajevnega združenja je s problemom seznanil občinskega svetnika Bandlja, ki je usad fotografiral ter naslovil pismo na župana, civilno zaščito in prefekturo; pozval jih je, naj čim prej ukrepajo. GORIŠKA - Zaradi poslabšanih razmer trud izničen Drevesa padajo Težke razmere v Lokovcu Črne napovedi glede vremena so se žal uresničile. Ekipe na terenu je včeraj pričakalo še eno naporno jutro, ki se je podaljšalo v naporen dan. Že v torek popoldan je v čepovanski dolini padal leden dež. Razmere so se v noči na včeraj še poslabšale. Čez dan so gasilci, civilna zaščita in delavci podjetja Elektro Primorska na terenu nadaljevali z napornim delom, ponekod so morali znova čistiti poti in ceste kamor vedno znova pada drevje. Krajani pripovedujejo tudi o strahu zaradi hrupa, ki ga povzroča lomljenje dreves in vejevja zaradi ledu. Žled pa se je ponoči razširil še na kanalsko območje. V torek zvečer so gasilci in civilna zaščita očistili večino neprevoznih cest v Lokovcu, ki je v žled okovan od sobote. Ker pa so se v noči s torka na včeraj vremenske razmere poslabšale, imajo delavci na terenu občutek, kot da se borijo z mlini na veter. Na komaj očiščene poti in ceste znova pada drevje. »Tudi na Banjški planoti, v novogoriški občini, se je stanje prek noči precej poslabšalo. Trud prostovoljnih gasilcev in drugih služb za pomoč in reševanje zadnjih dni je bil hitro izničen. Danes so razdelili še približno 30 agregatov, so pa težave s pitno vodo, tako v Čepovanu kot tudi Lokovcu,« je včeraj povedal Samo Kosmač, regijski poveljnik civilne zaščite. V noči iz torka na sredo je v Čepo-vanu znova zmanjkalo elektrike. V Lo-kovcu so v torek pozno popoldne dobili večji agregat, ki ga je dostavila Slovenska vojska. Napaja lahko okrog 25 hiš. Nekaterim Lokovčanom so dostavili hrano. Sadove je obrodil tudi javni poziv civilne zaščite občanom - skoraj dvajset posameznikov in podjetij je brezplačno posodilo svoje agregate za prebivalce na ogroženih območjih. Manjše agregate je ponudila tudi Kmečka zveza Furlanije Julijske krajine. Glede na zelo hudo vremensko ujmo je Kmečka zveza namreč pozvala posameznike in podjetja, ki so lastniki električnih agregatov, naj jih začasno dajo na razpolago civilni zaščiti v Sloveniji za njihovo uporabo na prizadetih območjih. Civilna zaščita, gasilci in drugi vpoklicani ter številni prostovoljci se na terenu vsak dan trudijo do teme. Zunaj so tudi vse razpoložljive ekipe podjetja Elektro Primorska. Včeraj zjutraj so od tam sporočili, da je brez električne energije okoli 8.600 ljudi, nekaj ur kasneje pa je zaradi poslabšanih razmer število poskočilo kar na 12.000. Popoldan so na nekaterih koncih uspeli zadeve vzpostaviti do take mere, da je število uporabnikov brez elektrike pad- lo na 6.800. V podjetju ocenjujejo, da je poškodovanega 300 kilometrov omrežja, kar bo po prvih ocenah terjalo 12,5 milijonov evrov za sanacijo okvar. Na celotnem območju je podjetje namestilo 80 dizel agregatov, na območju novogoriške mestne občine šest. Po zbranih podatkih je bilo včeraj na celotnem severnem Primorskem aktivnih skorajda 500 prostovoljnih gasilcev, pripadnikov enot civilne zaščite ter drugih služb, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. »Pozno popoldne se razmere na celotnem področju umirjajo. Na Goriškem pa je, simbolično, vsaj za kakšno minuto, posijalo celo sonce,« je včeraj dodal Samo Kosmač. (km) 1 4 Četrtek, 6. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Reorganizacija zdravstva Vozil se bo zdravnik Zdravstveno podjetje pojasnjuje, da imajo Goričani še vedno na voljo enako število reševalnih vozil »Vozni park goriške službe 118 povsem ustreza potrebam prostora, ki ga pokriva. Že enostavna primerjava med zneski, ki jih goriško zdravstveno podjetje in ostala območja dežele FJK namenjajo reševalnim službam, jasno kaže, da je iz vidika sredstev goriška enota na boljšem.« Vodstvo posoškega zdravstvenega podjetja odgovarja na kritike, ki so se v zadnjih tednih pojavile v časopisih na račun ukinitve enega izmed reševalnih vozil, ki so doslej prevažala goriške bolnike. Vzrok reorganizacije je krčenje sredstev, saj je dežela goriškemu zdravstvu letos »odščipnila« 14 milijonov evrov evrov. »Vsakdo razume, da bo v teh okoliščinah treba sprejeti marsikatero odločitev, ki bo bistveno bolj pomembna od tiste, nad katero so izrazili zaskrbljenost časopisi in vidni politični predstavniki,« pravijo pri zdravstvenem podjetju. V Gorici in Tržiču sta danes na voljo dve reševalni vozili z bolničarjem in voznikom/reševalcem, ki delujeta 24 ur na dan, ter dve vozili, ki sta na razpolago 12 ur na dan; ob tem goriški prostor pokrivata tudi dva reševalna avtomobila z zdravnikom. »Goriška pokrajina je v FJK edina, ki razpolaga z dvema reševalnima avtomobiloma z zdravnikom,« izpostavlja zdravstveno podjetje. Ob tem je v Gradežu 24 ur na dan na razpolago še eno reševalno vozilo z bolničarjem in šoferjem/reševalcem, julija in avgusta pa temu dodajo še eno reševalno vozilo z bolničarjem in šoferjem/reševalcem, ki vozi 12 ur dnevno. Naštetim je treba pristaviti še eno reševalno vozilo, ki je v Krmi-nu na voljo 24 ur dnevno. »Odločitve, ki smo jih nedavno sprejeli, ne zadevajo teh prevozov. Nanašajo se na prevoze "druge stopnje", ki niso povezani s službo 118, čeprav se pri njih uporablja podobna vozila. Gre za prevoze, ki so lahko tudi urgentni, a ne spadajo pod reševalno službo. To pomeni, da prebivalci goriške pokrajine vsaj zaenkrat razpolagajo z istim številom reševalnih vozil kot prej,« pravijo pri zdravstvenem podjetju in pojasnjujejo, da bo pri prevozih »druge stopnje« prišlo do racionalizacije, npr. tako, da bolnika ne bodo peljali na pregled iz Gorice v Tržič samo zato, ker je v Tržiču zdravnik, ki mora pregled opraviti: v takih primerih bo iz Tržiča v Gorico prišel zdravnik, kar bo pripomoglo k znižanju stroškov. POKRAJINA Dario Obizzi: »Odbornica naj pojasni« »Dogodki, na katere je opozoril pokrajinski svetnik Franco Zotti, so zelo hudi. Ob političnih imajo namreč predvsem pravne implikacije.« Tudi pokrajinski svetnik Ljudstva svobode Dario Obiz-zi je posegel v razpravo o prispevkih doberdobski zadrugi Rogos, zaradi katerih je v minulih dneh pokrajinski svetnik Severne lige Zotti ponovno napadel podpredsednico pokrajine Maro Černic. Predstavnik Lige namreč očita Černičevi, da je v prejšnjih letih, ko je doberdobsko zadrugo še vodila njena sestra, sodelovala pri glasovanju o sklepih, na podlagi katerih je tudi Rogos prejela nekaj prispevkov. »To je očitna kršitev člena št. 78 enotnega besedila o krajevnih upravah, na podlagi katerega odborniki ne smejo glasovati in niti sodelovati pri razpravi o sklepih, ki zadevajo njihove sorodnike,« pravi Obizzi, po katerem bi morala Černičeva pojasniti svoje ravnanje. »Pravi problem pokrajinskih prispevkov pa je po mojem mnenju pravilnik iz leta 2008, ki ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi moral odbor dodeljevati prispevke,« je povedal Obizzi. Goriško reševalno vozilo NOVA GORICA - Županov sprejem Predstavniki zamejskih organizacij in slovenski v • ■ I v* • župani danes na obam V novogoriški mestni hiši bo župan Matej Arčon danes ob 11. uri sprejel predstavnike slovenskih organizacij in slovenske župane z goriškega območja v Italiji. Na delovnem srečanju bodo gostje županu predstavili aktivnosti in odprta vprašanja, s katerimi se soočajo, obenem pa bo pogovor tekel tudi o sodelovanju v tem letu. Lani so udeleženci ugotavljali, da je sodelovanje med organizacijami na po- dročju kulture in športa zelo dobro, gostje so izrazili tudi željo po poglabljanju sodelovanja z organizacijami na slovenski strani meje. V ospredju pogovora so bile težave s financiranjem, zato je župan sprejel zavezo, da ministrico Tino Komel, pozove, da se čim prej z njimi sreča v Gorici in skuša najti rešitve. Do srečanja z ministrico je na županovo pobudo nato res prišlo. (km) TRŽIČ - V soboto odprtje Četrt Panzano bogatejša za prenovljeno balinišče Dela so bila prekinjena zaradi stečaja izvajalca - Za društva brezplačna uporaba Balinišče v Panzanu Tržiška četrt Panzano bo dobila obnovljeno balinišče - Palabocce. Namenu ga bodo predali v soboto ob 11.30 in bo dopolnilo že obstoječo ponudbo športnih objektov v Ulici Cosulich. Zanj so odšteli 900 tisoč evrov, glavnino denarja je prispeva dežela. Delavci so najprej odstranili s strehe azbest, ki so ga nadomestili s fotovoltaiko. Na tribunah je okrog 80 sedežev, v notranjosti bo urejen tudi bar. Objekt je bil sicer napovedan že za leto 2011, a je dela prekinil stečaj izvajalskega podjetja. Obnovo je dokončala naveza podjetij Icep, Grimel in Cmt. »Naša želja je, da bo to postal kraj druženja za rajon in hkrati za celotno mesto,« pravi odbornik za šport, Omar Greco. Upravljanje balinišča je občina poskusno in za obdobje dveh let poverila rekreativnemu društvu Fincantieri. Za društva z območja tržiškega mestnega okrožja bo njegova uporaba načeloma brezplačna, kar bo veljalo tudi za šole in poletna središča ter še za rekreativna in športna združenja in podjetniške krožke, medtem ko bodo morali posamezniki odšteti za balinanje en evro na uro. Prihodek bo šel društvu, ki bo z njim upravljalo. VILEŠ - Policija in Autovie Venete Kar sto tisoč evrov neplačanih cestnin Pojav neplačevanja cestnin je najbolj pogost na avtocestnem odseku med La-tisano mimo Vileša do Moščenic. Zato so tam zaostrili nadzor, kar je v lanskem letu navrglo skoraj sto tisoč evrov neporavnanih plačil. V družbi Autovie Venete so sestavili celo seznam - neke vrste »black list« - šoferjev, ki se redno poslužujejo avtoceste in ravno tako redno »preskočijo« plačevanje cestnine. »Rezultat tesnega sodelovanja med našim podjetjem in prometno policijo je poostren nadzor zlasti na odseku Latisa-na-Vileš, kjer je koncentracija prestopnikov še posebej visoka kakor tudi v smeri Trbiža. Policija preverja seznam tudi med rutinskim nadziranjem težkega prometa,« pravi predsednik Autovie Venete Emilio Terpin in dodaja, da se je glas razširil in zato pojav neplačevanja že upada. Po njegovem navajanju cestnin ne plačujejo predvsem romunski šoferji (skoraj 90% vseh prestopnikov), med Italijani pa se to skoraj ne dogaja. Plačilu se izognejo tako, da se na cestninski postaji opravičujejo, češ da nimajo denarja ipd. Zaradi nevarnosti zastojev operater spusti šoferja naprej, a hkrati obvesti policijsko patruljo, ki ga pričaka vzdolž avtoceste. Od njega zahteva, da poravna vse neplačane cestnine. Če tega ne stori, zasežejo vozilo. Kontrola pred cestninsko postajo NOVA GORICA - Pomagal je reševati Jude Vendramin še čaka na status pravičnika V okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst je pred kratkim v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici potekal dobro obiskan večer. Zgodovinar Renato Podberšič je z besedo in sliko predstavil pogumneže, ki so se za ceno lastnega življenja izpostavljali nevarnostim in skušali reševati Jude pred deportacijami v uničevalna taborišča. Med takšne po-gumneže gre uvrstiti tudi učitelja Andreja Vendramina, ki je s pomočjo župnika Ar-riga Beccarija in zdravnika Giuseppeja Morealija rešil gotove smrti preko 70 mladih Judov, pribežnikov iz srednje Evrope in Jugoslavije. Na predvečer novogoriškega predavanja smo v napovednem članku že opisali človekoljubje treh pogumnih mož, ki so si zaslužili vpis v seznam pravičnikov v muzeju holokavsta Yad Vashem v Jeruzalemu. Pravzaprav sta v omenjeni seznam trenutno vpisana le Beccari in Morea-li, medtem ko za Solkanca Vendramina še poteka postopek za pridobitev statusa pravičnika. Zgodba sega v leti 1942 in 1943, kraj dogajanja pa je mestece Nonantola pri Modeni. Fašistične oblasti so tja premestile učitelja Vendramina in njegovo družino že leta 1929. Po izbruhu vojne in zaradi nacističnega »lova« na Jude se je po čudnih poteh v Nonantoli znašla večja skupina mladih judovskega rodu. Nastanjeni so bili v Vili Emma, saj italijanske oblasti, kljub rasnim zakonom, niso bile sovražno nastrojene proti Judom. Vse se je spremenilo po 8. septembru 1943 - po propadu Italije in nemškem vdoru na italijanski polotok. Takrat so tudi v Nonantolo vkorakali Nemci, trije omenjeni možje pa so ob pomoči domačega prebivalstva na razne načine poskrili mlade Jude pred krvniki. Andrej Vendramin je obvladal nemški jezik in se je spoprijateljil z nemškim majorjem, ki ni bil nacist in je poveljeval enoti v No- R. Podberšič vip nantoli. Major Wehrmachta je gotovo vedel za skrite Jude, a jih ni izdal. Že mesec dni kasneje pa so se razmere zaostrile. Trojica župnik-zdravnik-učitelj je tedaj poskrbela, da so mladi Judje v majhnih skupinah začeli zapuščati gostoljubno Nonantolo. S pomočjo zanesljivih vodnikov so se prebili do severne Italije in naprej v Švico. Rešili so se vsi razen fanta, ki je med potjo hudo zbolel; bil je sprejet v bolnišnico, kjer pa so ga našli Nemci in odvedli v Auschwitz. V Solkanu še živi Andrejev sin, zdaj že 87-letni Cvetko Vendramin, ki je Podberšiču postregel z veliko podrobnostmi o očetovi zgodbi, saj so bili Judje njegovi sovrstniki in jih je vse poznal. Podberšič je pojasnil, da je posebna izraelska komisija že ugotovila in podelila naslov pravičnika skoraj 25.000 ljudem iz 47 držav. Med temi je sedem Slovencev. Vendramin, ki je po rodu iz Štma-vra (umrl je leta 1978), bo zagotovo postal osmi slovenski pravičnik, čigar ime bo natisnjeno na ploščici v aleji Yad Vas-hema v Jeruzalemu, je prepričan zgodovinar. Zanimivo je tudi, da je prva Slovenka med pravičniki Zora Piculin, ki je bila ravno tako iz Solkana. Naj dodam še oseben spomin. Imel sem teto, ki se je pisala Matilda Prin-čič in je bila nuna iz reda Jožefink v okolici jezer Maggiore in Orta v severnem Piemontu; umrla je leta 1994. Med svojimi obiski v Gorici mi je pogosto pripovedovala o skrivanju in reševanju Judov. Red Jožefink je bil takrat in tudi še kasneje zadolžen za upravljanje sirotišnic ter drugih varstvenih in šolskih ustanov. V teh ustanovah so našli zatočišče tudi mladi Judje, ki so prihajali iz raznih krajev Italije. Tam so ostali nekaj dni, nakar so jih po skrivnih poteh vodili v bližnjo Švico. Med njimi so morda bili tudi Judje iz Nonantole. (vip) A. Vendramin / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. februarja 2014 GORICA - Mala Prešernova proslava Kulturno, ampak tudi sproščeno in zabavno V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri že tradicionalna Mala Prešernova proslava, ki jo Dijaški dom in Kulturni dom organizirata od leta 1998. To je priložnost za mlajše, predvsem za učence osnovne in nižje srednje šole, da obeležijo slovenski kulturni praznik. In to seveda na njim primeren način -sproščeno in zabavno. Organizatorji so v vseh teh letih pripravili zelo različne proslave, od gledaliških in filmskih predstav gojencev Dijaškega doma do nastopov uglednih gostov, npr. Vlada Kreslina, Damjane Golavšek, Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega mesta itd. Proslava je namreč obenem spodbuda za ustvarjalnost mladih, naj bo glasbena ali gledališka, plesna ali likovna ... Letošnji program dogodka je iz tega vidika še posebno posrečen in dragocen, saj bo vključeval vse te prvine. Osrednji del prireditve bodo oblikovali gojenci Dijaškega doma, ki bodo Prešerna proslavili z gle- dališko-plesno predstavo »Mojca in Maja Pokrajcu-lja«. Premierno so jo že predstavili na božičnem srečanju, ko je doživela velik uspeh. Gre za splet gledaliških, plesnih in glasbenih vsebin, pri katerem sodelujejo gojenci od prvega razreda osnovne šole do fantov in deklet iz tretjih razredov nižje srednje šole. Tudi scenografijo so sami pripravili s pomočjo staršev. Poleg omenjenih gojencev, ki bodo širši publiki pokazali, s kako zanimivimi in zabavnimi dejavnostmi se ukvarjajo v Dijaškem domu po dokončanih nalogah, bodo nastopili pevci otroškega pevskega zbora Kulturnega društva Sovodnje, ki se bodo predstavili z izborom pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Zbor, ki ga vodi Jana Drassich, ima za sabo že veliko uspešnih nastopov. Na vrsto pa bodo prišli še učenci Glasbene matice iz razreda prof. Manuela Fighelija. Na Malo Prešernovo proslavo v Kulturnem domu so vabljeni prav vsi, še posebej pa učenci osnovne in nižje srednje šole. 15 Lutkovna predstava mladinske skupine O'Klapa NOCOJ V CENTRU BRATUŽ Nagrade za mlade gledališčnike V okviru gledališkega niza Iskrivi smeh na ustih vseh bo nocoj ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nagrajevanje natečaja Mladi oder. Nastopila bo OIKapa z lutkovno predstavo »Štirje fantje muzikantje« v režiji Franka Žer-jala, govornica pa bo Sara Miklus, članica dramske družine društva F.B. Sedej iz Števerjana, ki je novembra lani prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na 26. Čufarjevih dnevih. Praznik in obnovljen sedež Olimpijski praznik 2014 bo jutri ob 18. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Podelili bodo Conijeva priznanja in nagrade športnikom in dijakom, ki uspevajo tudi v šoli. V soboto ob 11. uri pa bodo v Drevoredu XXIV Maggio predali namenu obnovljeni sedež Coni Pointa - FIGC. »Majhna polja sprememb« Goriški muzej pripravlja danes ob 19. uri odprtje fotografske razstave »Majhna polja sprememb« avtorja Danila Ja-kovčiča v gradu Dobrovo v Goriških Brdih. (km) Organist namesto violinista Iz mestnega gledališča Verdi so sporočili, da bo 24. februarja v Gorici nastopil Cameron Carpenter, eden izmed najbolj znanih organistov. Nadomestil bo korejskega violinista Amadeusa Leopolda, ki je odpovedal koncert, ker se je pianist-spremljevalec Jack Blacklow ponesrečil. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. là Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. februarja ob 20.15 bo nastopil pianist Lovro Pogorelic. 14. februarja ob 20.15 bo koncert kvarteta Mascara; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013. fl Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 6. februarja, ob 20. uri odprtje razstave Pie Zavrtanik z naslovom »Sanje, slikarstvo«; na ogled bo do 9. marca od torka do petka 9.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; več na www.venopilon.com, pilono-va.galerija@siol.net. KULTURNO DRUŠTVO VRNITEV vabi na odprtje fotografske razstave z neobjavljenimi slikami »Devetaki '15-'18« v gostilni Miljo, Devetaki 2, Doberdob. Predstavil jo bo Aldo Rupel v petek, 7. febuarja, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo potekala tudi predstavitev kulturnega društva Vrnitev z možnostjo včlanitve in zakuska z družabnostjo. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 6. in 7. februarja, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco), ob kulturnem prazniku ugodnejše vstopnice; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. »ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 8. februarja »Zlateh la capra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 7. februarja, ob 20.45 balet »Amarcord« (Luciano Cannito iz filma Federica Fellinija), nastopa Rossella Brescia. 13. februarja ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481383601. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 18.00 »Belle & Seba-stien«; 19.50 - 21.50 »All is lost«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 16.30 »Khumba«; 18.00 -21.15 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Belle & Se-bastien«; 20.00 - 22.15 »Tutta colpa di Freud«. Dvorana 4: 17.30 »La gente che sta be-ne«; 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.0016.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na dneve odprtih vrat od 11. do 14. februarja: v torek, 11. februarja, od 17.30 do 19. ure bosta Suzana Pertot in Matejka Grgič vodili predavanje z nasveti in navodili za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika«. V sredo, 12. februarja, od 16. do 17.30 bo za otroke letnikov 2008 in 2009 odprtje ludo-teke Pikanogavička s predstavo Damjane Golavšek. Za osnovnošolce bo v četrtek, 13. februarja, od 13. do 18. ure potekal prikaz pošolskega programa: ob 13.15 kosilo, ob 13.40 športne in ustvarjalne delavnice, ob 14.30 učna ura, ob 16.30 malica, ob 17. uri animacija s Stenom Vilarjem (za kosilo je potrebna prijava po tel. 0481533495 do torka, 11. februarja). Za srednjo in višjo šolo bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri prikaz pošolskega pouka in izobraževalnega programa, ob 18. uri predstavitev projekta »Mla-di-I giovani al centro« z videospotom »Rdeča Kapica in volk kadilec«, sledila bo zabava z glasbo do 20. ure. & Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava in prisotnost danes, 6. februarja na sestanku ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na andrej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence Valentinovega vikenda v Termah Oli-mia, naj se v sredo, 12. februarja, od 10. do 11. ure zglasijo na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51, da obvezno poravnajo zadnji obrok plačila. Društvo obenem sporoča, da bo avtobus odpeljal v Olimje v petek, 14. februarja, ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in v Gorici na trgu Me-daglie d'oro/na Goriščku. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). 3 Obvestila PRI ZADRUGI BRAJDA urejajo in preverjajo gradivo za dopolnitev seznama umrlih avstroogrskih vojakov iz sovodenjske občine. Iščejo informacije pri sorodnikih Franca Mozetiča (1896), bratov Jožefa (1888) in Franca (1890) Devetaka, Karla Devetaka (1892), Alojza Tomšiča, Antona Luk-mana (pd Brkezu), Emila/Friderika Vizintina/Vižintina, Franca Češčuta (pd Paško), Jožefa Devetaka (pd Konto) iz Sovodenj. Za območje Gabrij iščejo podatke o Bernardu Devetaku (1894), Andreju Mozetiču (1896), Leopoldu Pipanu (1893), Petru Urši-ču; v Rubijah o Janezu Cotiču (1890), na Vrhu o bratih Angelu in Francu Devetaku (pd Doljankina), na Peči o Andreju Kovicu in Antonu Kovicu ter Alojzu Suliču (1892). Ker bo v sklopu načrta postavljena tudi razstava z naslovom »Odšli so brez slave in brez spomina«, se priporočajo za fotografsko in drugo dokumentarno gradivo. Informacije zbirajo Ljubica Bu-tkovič (tel. 329-7411459), Marija Češ-čut, (tel. 0481-882657), Walter Deve-tak (337-536056), Vlado Klemše (0481-882079). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu A. Budala v Štandrežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 3470335969 (Petra) ali na info@visoin-forma.it. 0 Prireditve ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) je danes, 6. februarja, in vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica va- bijo na večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico: v gostilni Al Falegname danes, 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti »Kava pri dišečem jasminu«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Personaggi femminili nella narrativa di Fulvio Tomizza«; sodelovale bodo urednice Isabella Fle-go, Irene Visintini, Amalia Petronio in Claudia Voncina. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje v petek, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikaši. SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri v prostore na Palkišču na proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na programu odprtje razstave Vilija Prinčiča o bratih Rusjan in nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štma-vru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štmaver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastopom MoZ Štmaver in Kromberških Vo-dopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov na sedežu društva in ob 14. uri maša v domači cerkvi. 0 Mali oglasi PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Luciano Ocera (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V ZAGRAJU: 10.50, Giovanni Sgubin iz hiše žalosti v Ul. dei Pini 15 v cerkev, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.15, Mario Giuri-cich s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja (ob 11.30), sledila bo upepelitev. 1 G Četrtek, 6. februarja 2014 KULTURA / APrimorski r dnevnik Isakovičeva odslej za Srbijo? LJUBLJANA - Srbski časnik Kurirje poročal o možnosti, da bi plavalka Sara Isakovič (na fotografiji ANSA), ki je Sloveniji v Pekingu 2008 priborila srebro na 200 prosto, ob vrnitvi v bazene v bodoče lahko nastopala za Srbijo. O tem se v slovenskih plavalnih krogih govori že nekaj tednov. »Trenutno Sara ne nastopa za noben klub, plava le zase in za mene kot trenerja. Sara lahko sama izbere reprezentanco, za katero bo plavala, saj 18 mesecev ni nastopila za nobeno,« je za Kurir povedal njen trener Marko Oordevic. Isakovičeva ima namreč dve državljanstvi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ^¡¿j Dragic petič zaporedoma več kot 20 točk ' PHOENIX - Slovenski košarkar Goran Dragic seje znova izka- zal v severnoameriški ligi NBA, a je njegov Phoenix tokrat izgubil proti Chicagu z 92:101. Dragic je bil s 24 točkami najboljši strelec tekme, igral je 35 minut, v katerih je v statistiko vpisal še sedem skokov, podajo, ukradeno žogo in pet izgubljenih žog. Tako se je končal niz petih zaporednih zmag Phoenixa, čeprav je ta imel priložnost tudi za zmago. Dragic je že peto tekmo zaporedoma dosegel 20 točk ali več. SOČI 2014 - Kdo od slovenskih reprezentantov lahko seže po kolajni v Sočiju? Orli lovijo kolajne SOČI - Še pred letom dni smo nestrpno pričakovali olimpijske igre v Sočiju. To pa predvsem zato, da bi prisluhnili Zdravljici, na zmagovalnem odru pa ploskali Tini Maze in njeni, tako željeni zlati olimpijski kolajni. Zdelo se je, da bo težko zapustila oder, da ji bo tudi v letošnji sezoni šlo neverjetno lahko od rok tako kot v lanski. Pa ni bilo tako. Letošnjo sezono ni začela tako, kot je najbrž marsikdo upal. Pred olimpijskimi igrami je sicer pod vodstvom novega trenerja že nakazala stopnjevanje forme in v Cortini d'Ampezzo zmagala v smuku, pred odhodom v Soči pa tega ni potrdila tudi v tehničnih disciplinah v domači Kranjski Gori. Kako se bo razpletlo v Sočiju, je torej vprašanje. Zmožna je stopiti na zmagovalni oder v čisto vseh disciplinah: prvo kolajno bo lovila že v ponedeljek, 10. februarja v superkombinaciji, kaj lahko doseže, pa najbrž ve le sama. Navijači lahko le držijo pesti. Črnjanka Tina Maze je v bistvu edina slovenska alpska smučarka v boju za kolajne. Ker so olimpijske igre vsekakor dogodek zase, kjer včasih vse postane mogoče, pa bi lahko še kdo poskrbel za presenečenje. Težko pa je napovedati, da bi se lahko kdo drug v ženski in moški ekipi celo povzpel na stopničke. Glavni slovenski adut je tačas skakalec Peter Prevc, drugi v skupnem seštevku v skokih, ki lahko seže do kolajne predvsem na veliki skakalnici. Da je tega zmožen je kljub 21 letom letos že dokazal, računati pa mora vsekakor tudi na več pritiska. Prevc ima za zimske olimpijske igre v Sočiju tudi visoka osebna pričakovanja, a poudarja, da je takšnih skakalcev, ki imajo visoke cilje na igrah, vsaj še 20 do 25. Z njim se v boj za najvišja mesta lahko vmešajo še ostali člani ekipe - Robert Kranjec, Jaka Hvala, Jurij Tepeš in Jernej Damjan. Z njimi je Prevc bržkone favorit za kolajno tudi v ekipni konkurenci. Letos je Slovenija še ne-premagana v svetovnem pokalu. Prvič bodo na zimskih olimpijskih igrah nastopile tudi smučarske skakalke. Zgodbo nove olimpijske discipline bi lahko pisale tudi Slovenke. Slovenski biatlonci na prizorišču zimskih olimpijskih iger v Sočiju trenirajo že peti dan. Prvi favorit za medaljo je nedvomno Jakov Fak, ki je pred štirimi leti odličje osvojil za Hrvaško, prebolel je trebušne težave in je nared za dober nastop. Slovenski glavni trener Uroš Velepec med kandidate za najvišja mesta uvršča tudi Tejo Gregorin in Klemna Bauerja. Kandidata za kolajno sta tudi deskar Žan Košir, ki trdi, da ga lahko nekdo premaga le, če stori napako, in smučar prostega sloga Filip Flisar. Košir je sicer pred dnevi predal zmago v svetovnem pokalu, pred Sočijem pa je vsekakor opozoril nase in v Rusijo je odpotoval samozavesten. Flisar pa letos ni ponovil predstave lanske sezone, vendar verjame, da se lahko okiti s kolajno. »Če ne bi verjel v to, v Rusijo ne bi niti potoval. To je moja življenjska želja,« pravi predlanski zmagovalec svetovnega pokala. Nastop pa je še pred začetkom iger morala odpovedati deskarka Cilka Sadar, ki si je na treningu v snežnem parku poškodovala koleno. Prvič, odkar je samostojna, bo Slovenija nastopila na olimpijskem hokejskem turnirju. Malčica v družbi svetovnih vele- Peter Prevc po osvojitvi 3. mesta v Willingenu, na zadnji tekmi pred ZOI. Čestitke je v areni prejel od sotekmovalcev Roberta Kranjca in Nejca Dežmana. Slovenski »orli« lovijo kolajno v ekipni konkurenci ansa sil (v predtekmovanju Rusije, ZDA in Slovaške) ne bo imela nobene obremenitve, nihče od Slovencev ne pričakuje čudežev, lahko le preseneti - in s tem olimpijske sanje iz lanskih kvalifikacij morda še oplemeniti s kakšno točko ali odmevnim skalpom. (V.S./STA) Današnji spored 07:00 Deskanje na snegu, slopestyle (ž), Kvalifikacije; smučanje prostega sloga, grbine (ž), Kvalifikacije 15:00 Umetnostno drsanje, ekipna tekma, športni pari, kratki program 16:30 Umetnostno drsanje, ekipna tekma, moški, kratki program f I »Tako v spalnice olimpijske vasi dobivamo vodo in vonjave, ko se kdo tušira. Imeli smo težave z ogrevanjem.« Vodja slovenske odprave Petra Majdič. I »Manjka nam oprema, na sneg ne moremo, to bo treba nadomestiti z drugačnim treningom. Tudi spali nismo najbolje, saj je večino v hladnih sobah precej zeblo, tako da upam, da se bo vse to čimprej rešilo.« Glavni trener tekačic Marko Gracer I »Tu sem začela igrati tenis. Zame je nekaj posebnega, da zimske olimpijske igre gosti Soči, kjer sem preživela pet, šest let otroštva, na kar me veže veliko spominov.«. Marija Šarapova, teniška igralka. I »Imamo veliko izjemnih športnikov, ki jih pozna cel svet. V ta proces se ne bom vmešaval.« Vladimir Putin o tem, kdo bo prižgal ogenj. I »Poročno obleko sem že izbrala. Vabijo me na preizkus obleke, vendar sem zdaj osredotočena na drsanje.« »Azzurra« Arianna Fontana, hitrostna drsalka, ki se bo po Sočiju poročila z italijanskim reprezentantom Anthonyem Lo-bellom. NOGOMET Državni pokal: Roma boljša od Napolija RIM - Na rimskem Olimpicu je Roma na prvi polfinalni tekmi državnega pokala s 3:2 premagala Napoli. Gostitelji so že vodili z 2:0 (Gervinho in Strootman). Nato so Benitzovi varovanci uspeli izenačiti (Higuain in Mertens). Zmagoviti gol je za Romo v zadnjem delu dosegel Gervinho. Povratna tekma bo 12. februarja v Neaplju. ODBOJKA - Diatec Trentino je na prvi tekmi playoffa lige prvakov izgubil proti Belgorodu s 3:0. Povratna tekma bo 13. februarja. Zmagovalec se bo uvrstil na final foru. Danes se bo Pia-cenza na domačem igrišču pomerila s Kazanom (ob 20.30). Medtem je Jastr-zebski premagal Resovio s 3:0. POKAL - Jutri se bo začel finalni del državnega košarkarskega pokala. Finale bo v nedeljo ob 18.00. Vse tekme, ki bodo v milanski športni palači Forum di Assago, bo neposredno prenašal RaiSport. Jutri: 13.00 Siena - Roma, 15.30 Brindisi - Venezia, 18.00 Cantu - Reggio Emilia, 20.30 Milano -Sassari. BONIFIKA - Finale nogometnega pokala Slovenije bo na koprski Bo-nifiki. TENIS - Slovenska ženska teniška reprezentanca je izgubila uvodni dvoboj v prvi evroafriški skupini pokala Fed v Budimpešti. S 3:0 je bila boljša Avstrija. KOLESARSTVO - Prvo etapo dirke po Dubaju - kronometer - je zmagal Američan Taylor Phinney (Bmc). NOGOMET - Aleš Zavrl bo tudi v naslednjih štirih letih poveljeval operativnemu delu Nogometne zveze Slovenije, potem ko so mu na včeraj podelili drugi štiriletni mandat generalnega sekretarja zveze. V GORICI - Jutri ob 18.00 bodo v Gorici v dvorani Fundacije Ca.Ri.Go. podelili priznanja Valore Atletico 2011 in 2012 Conija. V soboto pa bodo v Gorici (drevored 24. maja, 1) ob 11. uri odprli nov sedež Coni Point Figc, goriške pokrajinske nogometne zveze in goriškega Conija. HALO SOCI Slovenka bo zastopala gejevsko sceno »Z bojkotom ne bi nič rešila, jaz si želim tekmovati, doseči čim boljši rezultat, lahko pa rečem, da sem ponosna, da bom poleg države zastopala tudi ge-jevsko sceno. Tega mi ni nerodno povedati,« je pojasnila slovenska smučarska tekačica Barbara Jezer-šek, ena od petih športnikov, ki so priznali istospol-no usmerjenost in bodo zastopali svoje države v So-čiju. »Jaz se počutim varno, ne vidim nobenega razloga, da bi bila tiho. Sem ponosna, da sem del te scene, upam pa, da bodo igre minile mirno, da ne bo nobenih zapletov,« je dejala Jezerškova, ki bo tudi prva od slovenskih smučarskih tekačic v smučini, nastopila bo v zasledovalni tekmi. Favorit se je odpovedal Eden glavnih zvezdnikov deskanja na snegu, Američan Shaun White, se je odpovedal tekmi v snežnem parku na olimpijskih igrah v Sočiju. Nad progo v snežnem parku so se pritožili že mnogi tekmovalci, tudi White, ki je v torek na treningu padel, saj naj bi bila prezahtevna, terjala pa je tudi že nekaj poškodb. Hokejisti ostali pred vrati Vodstvo slovenske hokejske reprezentance je v Sočiju že prvi dan doživelo nekaj neprijetnosti. Ko so si selektor Matjaž Kopitar in druščina želeli ogledati dvorano, so naleteli na neizprosne varnostnike, ki so jih v notranjost objekta spustili po dobri uri pre- govarjanja. Nato pa so doživeli novo presenečenje. Garderoba je bila zaklenjena. »Ko so le našli ključ, so imeli igralci na voljo vsega pet minut, da so odložili opremo. Vodstvo pa je podobne težave doživelo tudi na poti ven, ko se je moralo znova pregovarjati, da so lahko zapustili dvorano,« so zapisali pri hokejski zvezi Slovenije. Južnotirolski zastavonoša Italije Armin Zoeggeler na dopinškem testu Italijanski zastavonoša Armin Zoeggeler je moral včeraj na nenapovedani dopinški test tik pred začetkom olimpijskih iger. Vzorec urina sta zahtevali mednarodni olimpijski komite in Wada. Južnitirolec ostaja med sankači glavni favorit. Jamajška posadka v bobu ostala brez opreme Jamajška ekipa v bobu se bo na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju znova predstavila ljubiteljem zimskih športov, vendar se njihovo bivanje v mestu ob Črnem morju ni začelo po načrtih. Izginila je namreč njihova oprema in prtljaga, Jamajčani pa se ne predajajo. Nastopili bodo, četudi bodo morali tekmece prosjačiti, da jim posodijo opremo. »Imeli smo slabo vreme, ko smo potovali proti New Yorku, zato smo morali najprej v Philadelphio,« je pojasnil član ja-majške bob ekipe Winston Watts in nadaljeval: »Sko- raj cel torek smo leteli, ko smo pristali, pa smo ugotovili, da so pozabili na našo prtljago. Ničesar nimamo. Čelade, sprinterice, oblačila, vse je nekje med New Yorkom in Sočijem.« Watts kljub neljubemu dogodku ni izgubil upanja. Obljublja, da bo Jamajka nastopila na prvem treningu v torek; tudi če si bo moral izposoditi opremo. »Gledam in iščem čelade ter drugo opremo. V četrtek je uradni trening za tiste, ki še nikoli niso bili na tem ledu v Sočiju. Do jutri nam bo uspelo, obljubljam vam. Še vedno se učimo. Danes sem hodil po progi in se učil zavoje. Vendar ko si v bobu, takrat so stvari povsem drugačne.« Jamajka bo imela posadko v bobu na ZOI četrtič, prvič po 12-letni odsotnosti. Na igrah je tekmovala leta 1994, 1998 in 2002. V Mariboru bodo jutri odprli Slovensko olimpijsko mesto Za dobro vzdušje bodo poskrbeli tudi v Mariboru, kjer bodo pesti za športnike držali na mestnem drsališču. Na mestnem drsališču bodo jutri odprli Slovensko olimpijsko mesto. Poklepetali bodo z nekdaj uspešno alpsko smučarko Katjo Koren, ki je na olimpijskih igrah leta 1994 osvojila bronasto medaljo v slalomu. Pogovor bodo zaključili s prižigom ognja, nato pa bodo spremljali prenos odprtja olimpijskih iger v Sočiju, dan pa sklenili s predstavitvijo kegljanja na ledu. Program Slovenskega olimpijskega mesta bo na mestnem drsališču potekal vsak dan med 10. in 20. uro oziroma 10. in 21. uro. / ITALIJA Četrtek, 6. februarja 2014 17 1 ODBOJKA - Gregor Jerončič po prvem delu »Na tekmah ne bi smel gledati niti semaforja« Gregorja Jerončiča smo za pogovor o prvem delu sezone odbojkarjev Sloge Tabor zmotili v torek popoldne, tik po tem, ko je končal z individualnim treningom z utežmi v Šempetru. »Dvakrat na teden vadim posebej. Brez tega dodatnega dela ne bi mogel igrati,« nam je zaupal skoraj 40-letni trener in igralec .Sloge Tabor v državni B2-ligi. Ste ali niste zadovoljni s prvim delom prvenstva? Kar zadeva izkupička točk, sem pričakoval kaj več. Recimo, da pogrešam kakih pet točk več. Po drugi strani je tudi res, da smo osvajali točke tudi proti boljše postavljenim nasprotnikom. Tako da sem in nisem zadovoljen obenem. Zdi se vsekakor, da je ekipa šibkejša od lanske. Potencial te ekipe je velik, vendar je prišlo v primerjavi z lansko sezono kar do sprememb in smo ekipo sestavili precej na hitro. Nekateri na začetku tudi niso bili v najboljši formi. Ne smemo pozabiti, da igramo s sedemnajstletnim podajalcem. Problem je tudi z Vasilijem Kantetom, ki ga rama že od samega začetka nikakor ne uboga in je to ovira tako na tekmah kot na treningih. Pravi, da bo do konca sezone nekako zmogel, vendar se v napadu pozna, da ne more igrati s polno močjo. Zakaj ste se že po nekaj krogih odločili, da podaja Princi, Ambroža Peterlina pa ste spet uvrstili med tolkače? Enostavno zaradi sprejema. Če je sprejem slab, ni mogoče razviti nobene igre. Ambrož pa nam s svojimi značilnimi udarci zelo pomaga tudi v napadu. Lahko rečemo, da je Princi pravo presenečenje sezone. Potrebovali smo še enega podajalca. Prišel je zadnji hip, zagotovili so mi, da je dober. Če ne bi bil, si te zamenjave vloge tudi ne bi mogli privoščiti. Je Princi pravi naslednik za Peterlina in Filipa Hledeta? On lahko postane velik podajalec. Na ravni B2-lige mislim, da ni nikogar, ki bi pri teh letih igral v posta- PLANINSKI SVET Potopisno predavanje o Amiših V nadaljevanju predavateljske dejavnosti Slovenskega planinskega društva Trst bo četrtkov večer, 13. februarja, posvečen potopisnemu predavanju. Gostja večera bo diplomirana zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja, popotnica, ki se običajno posveča tudi delu v mednarodnih humanitarnih organizacijah in zato tudi dalj časa, tudi nekaj mesecev, dejansko živi med krajevnim prebivalstvom. Predstavila bo svojo nekajmesečno izkušnjo v Pensilvaniji (ZDA). Pensilvanija sama po sebi morda ni tako posebna, nenavaden pa je del njenega prebivalstva, veja protestantske verske skupnosti, ki ji mi običajno pravimo Amiši. Znani so predvsem po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju. Sami sebe imenujejo »Enaki ljudje« ali »Preprosti ljudje« in govorijo pensilvansko nemščino. Amiši so sicer zelo skeptični do tujcev vi in to tako solidno. Če bi ekipa ob njem delovala še bolj prepričljivo, bi bilo njegovo delo še lažje. Seveda pa se tudi njemu pozna pomanjkanje izkušenj. Igralec potrebuje čas, da dozori. To je dolg proces izboljšanja pljuč, glave, mišic, sicer zdržiš set, dva, morda tri, nato pa nisi več tako konstanten in precizen. Kaj pa liga? Je boljša ali slabša od lanske? Nerad delam teh primerjav. Vsako prvenstvo je zgodba zase. Recimo, da obstaja skupina petih, šestih boljših ekip in druga skupina ekip od 6. mesta navzdol. Lahko pa vsak premaga vsakega. Kaj pričakujete od povratnega dela. Se boste rešili zlahka, vas čaka trd boj? Vedno je težko. Po tolikih letih igranja vem, da nikoli ni lahko, da ničesar ne smeš prepustiti naključju, da moraš tudi imeti srečo, da ni poškodb. Poglejte Prato. Začela je kot nesporen favorit, zaradi poškodb pa že zaostaja za vrhom. Izkušnje so me izučile, da moraš vedno gledati iz tekme v tekmo, pravzaprav iz točke v točko, saj na tekmah ne bi smel gledati niti semaforja. Letos prvič trenirate in igrate hkrati. Je težje ali lažje od pričakovanj? Sigurno je težko, tako na treningih kot na tekmah. To sem še najboljše spoznal na zadnji tekmi, na kateri nisem mogel igrati in sem bil le trener, saj so stvari, ki jih ne vidiš, če igraš. Tudi na treningih ni lahko, če treniraš tudi sebe. Boljše je torej, če samo igraš ali samo treniraš, ni pa nemogoče biti oboje. Vsakič tudi odhajam s treninga zadovoljen in optimistično razpoložen, saj vidim, da je med fanti želja po napredku in uspehu in med sabo dobro sodelujemo. Jerončič v povraten delu sezone, v nedeljo čaka Slogo Tabor težko gostovanje v Riminiju, upa, da bo spet lahko računal tudi Bolognesija, ki je po dobrem začetku sezone zaradi zdravstvenih težav povsem popustil. Njegov doprinos bi lahko bil dragocen. Če Kante ne more igrati, je namreč zdaj ekipa praktično brez menjav. (ak) in jih običajno ne sprejemajo na svoje domove; predavateljica, ki je sodelovala tudi pri procesu poučevanja in zdravstvene oskrbe, pa je imela priložnost spoznati tudi skrite delčke običajnega življenja te nenavadne skupnosti. Z družinami je delala na poljih, z ženskami te skupnosti je sodelovala pri izdelavi prešitih odej in pri kuhi tradicionalnih jedi, ob praznikih je prisostvovala njihovim verskim obredom. Predavanje, opremljeno z bogatim slikovnim materialom, bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30. Pred začetkom predavanja, in sicer od 19.00 ure dalje, bodo v istihpro-storih odborniki na razpolago za poravnavo članarine. Cikel vertikalnih, zgodbe iz višavij v Sežani Mladinski center Podlaga iz Sežane in Športni plezalni klub PLUS vabita na niz predavanj odmevnih slovenskih alpinistov mlajše generacije. Zgodbe iz višavij, kot so poimenovali niz □ Obvestila Sloga Tabor je po prvem delu prvenstva na 9. mestu fotodamj@n SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI prireja 3. izvedbo tekme »Kekec na smučeh« v nedeljo 16. februarja 2014 v kraju Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki naših društev SK Brdina, ŠD Mladina, Spdg, Spdt, SK Devin. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD BREG Košarkarska sekcija prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine so vam na razpolago Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. KOŠARKA - D-liga Prepoved nastopanja Košarkarski derbi D-lige je predvsem pri Kon-tovelu pustil nekaj posledic. Zaradi žaljivih izjav do sodnikov bo do 13. februarja diskvalificiran Peter Lisjak, ki je dobil prepoved kakršnegakoli nastopanja. Še en krog pa bo diskvalificiran Sokolov igralec Matteo Potočnik, ki je bil zaradi ugovarjanja sodnikom za dva kroga kaznovan na tekmi proti San Vitu. Na isti tekmi je bil diskvalificiran tudi Denis Doljak (Sokol). JUVENTINA V SOBOTO (TUDI PRIMOREC IN BREG) IN TOREK Večino zaostalih tekem 19. kroga v raznih deželnih amaterskih ligah bodo igrali v sredo, 12. februarja. Le štandreška Juventina bo na gostovanje k Svetemu Ivanu v Trst odpotovala dan prej, v torek. Rdeče-beli bodo proti San Giovanniju igrali ob 20.30. V sredo bo Kras v elitni ligi ob 15.00 na proseški Rouni gostil Virtus Corno. Ob enakem času bo Vesna v promocijski ligi igrala v Trstu (Sv. Sergij) proti Trieste Calciu. Le pri Primorcu še ne vedo, ali bodo proti Costa-lungi igrali popoldne ali pa zvečer. Vse ostale tekme bodo zvečer: 1. AL 20.30 Sovodnje - Aquileia, 15.00 Gradese - Breg, 3. AL 20.00 v kraju Muscoli: Fiumicello - Mladost, 20.30 Lucinico - Gaja, 20.30 Pri-morje - Audax. V soboto (ob 15.00) bodo na igrišče stopile tri ekipi naših društev. Juventina bo v Štandrežu gostila Isonzo, Breg v Dolini Muglio, Primorec pa bo igral v Šlovrencu proti Isontini. NOGOMET - Zmaga Zarje v zaostali tekmi 2. amaterske lige Šele v zadnjem delu Proti Alabardi je zapravila celo vrsto priložnosti - V zadnjih minutah so »rdeči« dosegli dva gola 3 nogometaši Krasa (Andrea Maio, Gabriele Petracci in Ma-rouane Tawgui) so včeraj popoldne nastopili z mladinsko deželno izbrano vrsto, ki je na proseški Rouni igrala proti članski ekipi Krasa. Končni izid je bil 1:0 za rdeče-bele, ki vodijo v elitni ligi. Za varovance trenerja Branka Zupana je zmagoviti gol dosegel Tonči Žlogar. Kras bo v nedeljskem 20. krogu gostoval v Tržiz-mu (Tricesimo). štirih predavanj, je uvedel Luka Kranjc že prejšnji teden, ki je v zadnjih letih opravil vrsto odličnih vzponov in ponovitev zahtevnih smeri doma in v tujini, včeraj je o vzponih v Himalaji in ne samo predaval zmagovalec zlatega cepina Luka Stražar, ki je najvišje priznanje v svetu alpinizma prejel s so-plezalcem Nejcem Marčičem. V soboto, 8. 2. ob 19.00 bo v Sežani v Športno plezalnem klubu Plus (Partizanska cesta 43) gostovala Nastja Davidova, slovenska alpinistka leta. Gost zadnjega srečanja v četrtek, 20. februarja, ob 18.00 pa bo Primorec Dejan Koren, ki je jeseni 2013 s soplezalcem Boštjanom Mekužem začrtal novo smer v Patagoiji »Vstala Primorska.« Predavanje bo v MC Podlaga (Kosovelova 5). Kapetan Zarje Daniel Franco (desno) na arhivskem posnetku s tekme proti Bregu arhiv Zarja - Alabarda 3:1 (1:0) Strelca za Zarjo: Ruggiero v 43. in 93., Pipan v 87. min. Zarja: Rossoni, Ferro, Franco, Jevnikar, Roviglio, Degrassi, Ruggie-ro, Aiello (od 60. Pipan), Borelli (od 75. Bernobi), Romich, Cermelj. Trener: Pocecco. Zarja ni brez težav premagala mlado in trdoživo Alabardo, ki jo vodi nekdanji trener bazovskega kluba Salvatore Bovino. Gostitelji (tekmo so sinoči sicer igrali na proseški Rouni) so bili vseskozi boljši nasprotnik, saj so ustvarili in zgrešili celo vrsto lepih priložnosti za gol. Zarja je v prvem polčasu povedla šele v zadnjih minutah, ko je bil natančen napadalec Rug-giero. V drugem polčasu so Poceccovi varovanci začeli precej nezbrano in Alabarda je po četrt ure uspela izenačiti. Rdeči so naleteli na precej težav. Šele po nekaj minutah zmedenosti so se znova zbrali in začeli igrati vse bolj napadalno. Pred nasprotnikovimi vrati pa so bili skrajno ne- natančni. Bernobi, Pipan in drugi so zgrešili kar nekaj stoodstotnih priložnosti. Šele proti koncu tekme, ko je vse kazalo, da bo Alabarda uspela iztrgati točko, se je gostom »odprlo«. Najprej je v polno zadel Matteo Pipan. Nato pa je piko na i postavil še Ruggiero. »Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena. Žal pa smo se morali tudi tokrat pošteno potruditi. Tri točke bi lahko odnesli domov na bolj miren način, saj smo bili vseskozi boljši nasprotnik. Pred nasprotnikovim golom pa se očitno prestrašimo in stalno grešimo,« je po tekmi komentiral športni vodja Zarje Robert Kalc. Zarja bo v nedeljo igrala v gosteh pri Domju proti Roianeseju. (jng) TOMIZZA - Isonzo (zadnji na lestvici), ki bo v nedeljo gostoval pri Ju-ventini v Štandrežu, bo prvič vodil Giovanni Tomizza (ex Juventina, Mariano in Capriva). Slednji je zamenjal dosedanjega trenerja Giovannija Ca-talfama. 1 G Četrtek, 6. februarja 2014 KULTURA / EU - Visoka zunanjepolitična predstavnica po srečanju s predsednikom Janukovičem Ashtonova: V Ukrajini potrebno še veliko dela KIJEV - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki se je v torek sestala z voditelji ukrajinske opozicije, je po včerajšnjem srečanju s predsednikom Viktorjem Janukovičem ocenila, da bo za rešitev politične krize v Ukrajini potrebno še veliko dela, za kar pa je ponudila pomoč Bruslja. Ashtonova je na novinarski konferenci po srečanju z Janukovičem dejala, da Evropska unija zahteva transparentno in neodvisno preiskavo smrti protestnikov v Kijevu, Ukrajini pa ponudila pomoč pri njeni izvedbi ter pri spremembah ustave. "Lahko zagotovimo podporo," je dejala. K posredovanju EU v politični krizi je pred tem pozval tudi ukrajinski opozicijski voditelj Vitalij Kličko, ki se je z Ashtonovo sestal v torek zvečer. Kot je še povedala Ashtonova, ostaja EU kljub upadu nasilja še naprej zaskrbljena nad položajem v državi. Poudarila je tudi nujnost finančne pomoči Ukrajini, ki se bliža bankrotu, kot pogoj za tovrstno pomoč pa navedla oblikovanje prehodne vlade, v kateri bodo člani opozicije. "Z Ja-nukovičem nisva veliko govorila o strukturi nove vlade," je še dejala. Zaskrbljenost glede naraščajočega ukrajinskega dolga zaradi dobav zemeljskega plina je včeraj izrazila tudi Rusija. "Gazprom je že dejal, da dolg raste in to zelo hitro. Upamo, da bodo naši ukrajinski partnerji uresničili vse točke našega dogovora," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov in tako spomnil na decembrski dogovor ruskega predsednika Vladimirja Putina in Janukoviča o 15-milijardnem posojilu in znižanju cen ruskega plina za Ukrajino. Putin je sicer voditeljem EU prejšnji teden v Bruslju zagotovil, da bo Rusija spoštovala dogovor o posojilu ne glede na to, kdo bo vodil novo ukrajinsko vlado. A kot je včeraj dejal Peskov, bo nova ukrajinska vlada morala pojasniti, v kolikšni meri namerava slediti pred tem določeni politični smeri. "Preprosto potrebujemo osnovno razumevanje tega, kaj se bo zgodilo s temi sredstvi," je še dodal. Politična in gospodarska kriza negativno vplivata tudi na ukrajinsko valuto grivna, katere vrednost je včeraj padla za 5,3 odstotka. "Ljudje so se začeli obračati k tujim valutam," je dejal ekonomist banke Raiffeisen Aval Dimitro Sologub. (STA) Viktor Janukovič in Catherine Ashton ansa ZDA - Bliža se zgornja meja zadolževanja Ponovno na poti proti plačilni nesposobnosti WASHINGTON - Finančno ministrstvo ZDA je v torek napovedalo prvega v vrsti izrednih ukrepov, s katerimi se bo skušalo izogniti plačilni nesposobnosti, ko bodo ZDA v petek znova dosegle zgornjo dovoljeno mejo javnega dolga. Republikanci so oktobra lani blokirali proračunsko porabo in onemogočili polno delovanje vladnih agencij, ker so hoteli doseči odpravo zdravstvene reforme. Obenem so zavračali povišanje dovoljene meje javnega dolga. Po dobrih dveh tednih so popustili in z demokrati dosegli dogovor o proračunu in javnem dolgu. Ta je omogočil nadaljevanje proračunske porabe do sredine januarja, ko so potrdili bolj dolgoročen kompromis in s tem odpravili nevarnost nove blokade pro- računa vsaj do konca letošnjega proračunskega leta (30. september). Oktobrski dogovor je obenem začasno zamrznil zakonsko zahtevo o višanju dovoljene meje javnega dolga do 7. februarja letos. To pomeni, da je dolg še naprej naraščal, vendar pa meje ni bilo potrebno premikati navzgor. Dolg, ki se bo nabral do petka, bo postal nova najvišja dovoljena meja. V ponedeljek je javni dolg znašal 17.200 milijard dolarjev. ZDA v petek še ne bodo bankrotirale, saj lahko finančno ministrstvo s prenakazovanjem denarja po različnih računih to grožnjo zadrži še do 28. februarja. Je pa finančno ministrstvo v torek sporočilo, da bo od petka opoldne naprej začasno prenehalo prodajati obveznice zveznim državam in lokalnim skupnostim. (STA) MED KOREJAMA Dogovor o srečanju ločenih družin SEUL - Južna in Severna Koreja sta včeraj na pogovorih v Panmunjomu dosegli dogovor o srečanju družin, ki jih je ločila korejska vojna med letoma 1950 in 1953. Srečanje, ki bo prvo po več kot treh letih, naj bi potekalo med 20. in 25. februarjem. Po hudih napetostih v odnosih v minulem letu je dogovor o srečanju družin po mnenju poznavalcev prvi, manjši znak izboljšanja odnosov med Korejama. Napetosti med državama so se zaostrile po tretjem severnokorejskem jedrskem poskusu februarja lani. Koreji sta se že minulo leto dogovorili o srečanju ločenih družin, ki bi moralo biti septembra lani, a je Pjong-jang le nekaj ur pred srečanjem to odpovedal. Kot vzrok je Severna Koreja navedla "sovražnosti" Južne Koreje. Prav tako obstaja bojazen, da bi odpovedali tudi tokratno srečanje. (STA) Po potresu na grški Kefaloniji tisoči ostali brez domov ATENE - Tisoči prebivalcev grškega otoka Kefalonija so po vrsti potresnih sunkov - zadnji je otok stresel v ponedeljek - ostali brez domov. Na otoku so razglasili stanje naravne katastrofe. Prebivalce Liksurija, drugega največjega mesta na otoku, ki ga je potres še posebej prizadel, so po potresnih sunkih preselili v šotore in začasna zatočišča. Država je na otok poslala tudi bivalne zabojnike in mobilne kuhinje, saj so območje zajele še nizke temperature in dež. Po navedbah grškega ministrstva za infrastrukturo je okoli 55 odstotkov vseh stavb na otoku poškodovanih. Vlada je prebivalcem odsvetovala zadrževanje v bližini poškodovanih stavb, saj seizmologi niso izključili možnosti ponovnega potresa. Zaradi možnosti podora skal na ceste je, razen za reševalna vozila, prepovedana tudi vožnja. Šole in druge javne ustanove bodo ostale zaprte, dokler ne bodo ocenili, da so stavbe varne. Potres ni terjal smrtnih žrtev. Pred francosko obalo nesreča španske tovorne ladje PARIZ - Španska tovorna ladja je včeraj v neurju pred francosko atlantsko obalo trčila v nasip. Pri tem je bil ranjen najmanj en mornar, obstaja pa tudi nevarnost, da je z ladje v morje izteklo gorivo. Tovorna ladja, na kateri je bilo 11 mornarjev, je v nasip v morju trčila v bližini kraja Anglet, izplula pa je iz pristanišča Bayonne na jugozahodu Francije. Pristojne oblasti so zaradi iztekanja goriva že sprožile načrt za izredne razmere, znan pod imenom Polmar. Tovorna ladja Luno je dolga 100 metrov, v času nesreče pa je bila brez tovora. Po prvih ugotovitvah se je na ladji pokvaril motor, zaradi česar se v neurju ni mogla izogniti oviri. Zaradi suše avstralskemu mestu grozi izumrtje SYDNEY - Zaradi hude suše prebivalci avstralskega mesteca Cloncurry razmišljajo, da bi zapustili kraj. Pitne vode je namreč dovolj le še za štiri mesece, uporaba vode pa je že omejena. Če dež ne bo napolnil rezervoarjev, bo umik skrajni ukrep, je dejal župan mesta Andrew Daniels, ki pravi, da imajo še nekaj drugih možnosti, a da ljudje postajajo obupani. Po dveh letih brez večjega deževja se je količina vode v glavnem zbiralniku, ki mesto oskrbuje z vodo, spustila pod 15 odstotkov. PRAVICE OTROK - Poziv Odbora ZN Katoliški cerkvi, naj s položajev odstavi vse, ki so zlorabili otroke, in jih preda policiji Vatikan naj preišče spolne zlorabe otrok Vodja odbora Kirsten Sandberg je Vatikan obtožila, da je kršil konvencijo ZN - Vatikan je poročilo »vzel na znanje«, zavrnil pa je vmeševanje v cerkveni nauk ŽENEVA - Odbor ZN za pravice otrok je včeraj pozval Vatikan, naj izvede javno preiskavo spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi, v katero bi bile vključene tudi žrtve in mednarodne institucije za človekove pravice. Cerkvene oblasti je pozval, naj s položajev odstavijo vse, ki so zlorabili otroke, in jih predajo policiji. Odbor, ki ga sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov za človekove pravice z vsega sveta, je izrazil zaskrbljenost, ker Sveti sedež ne priznava razsežnosti storjenih zločinov in ni sprejel nujnih ukrepov za obravnavo primerov spolnih zlorab otrok in za zaščito otrok. Ob tem dodaja, da je politika Vatikana vodila v nadaljevanje zlorab. Odbor v precej ostrem poročilu navaja, da je bilo v Katoliški cerkvi dolga leta zlorabljenih na deset-tisoče otrok po vsem svetu. Strokovnjaki so kritični do prakse premeščanja storilcev iz župnije v župnijo znotraj držav, pa tudi čez meje, s čimer poskuša Cerkev prikriti njihove zločine in jih skriti pred roko pravice. Odbor, ki je sredi januarja zaslišal visoke predstavnike Vatikana, je pozval Sveti sedež, naj v komisijo o spolnih zlorabah, ustanovljeno decembra lani, vključi žrtve in mednarodne institucije za človekove pravice. Skupina strokovnjakov še poziva, naj komisija objavi svoje ugotovitve, Vatikan pa naj odpre arhive, ki zadevajo storilce in tiste, ki so jih ščitili znotraj Cerkve. S položajev naj odstavi vse znane in domnevne pedofile in jih preda organom pregona. Vodja odbora Kirsten Sandberg je Vatikan obtožila, da je kršil konvencijo ZN o pravicah otrok, ker ni zatrl spolnih zlorab. "Preprost odgovor je, da - kršijo konvencijo, ker niso naredili vsega, kar bi bili morali," je izjavila Sandbergova. Vatikan je tako kot ostali podpisniki konvencije iz leta 1989 pristal, da bo pod drobnogledom odbora za pravice otrok. Prvič se je to zgodilo leta 1995, vendar je bilo to še pred množičnim razkritjem spolnih zlorab v Cerkvi. Od leta 2001 se znotraj Cerkve s spolnimi zlorabami ukvarja kongregacija za doktrino vere. Odbor se je pritožil, da ni dobil informacij o vseh primerih spolnih zlorab otrok, s katerimi se je ukvarjala kongregacija. Do Cerkve je kritičen tudi, ker se s spolnimi zlorabami ukvarja za zaprtimi vrati, s čimer je veliki večini storilcev omogočila, da so se izognili sodnemu pregonu v državah, kjer so storili kaznivo dejanje. Obsoja tudi "zavezo molčečnosti", ki se jo morajo držati kleriki, kar pomeni, da so zlorabe le redko prijavljene pristojnim oblastem. Cerkvene oblasti po drugi strani žvižgače degradirajo ali odpustijo, duhovniki, ki molčijo, so celo nagrajeni, žrtve, ki dobijo odškodnino, pa vežejo klavzule o zaupnosti. Benedikt XVI. je bil prvi papež, ki se je opravičil žrtvam spolnih zlorab, in se zavzel za nično toleranco do zlorab, vendar so mu kritiki očitali, da je storil premalo. Njegov naslednik, papež Frančišek je izjavil, da bi moralo biti katolike sram zaradi zlorab, decembra lani pa je ustanovil komisijo, ki preiskuje spolne zlorabe. Vatikan je včeraj sporočil, da je "vzel na znanje" poročilo odbora ZN za pravice otrok, vendar pa je zavrnil kritike na račun odnosa do splava, češ da gre za vmešavanje v cerkveni nauk. "Sveti sedež je vzel na znanje sklepne ugotovitve v poročilu, ki ga bomo skrbno preučili in pregledali (...) skladno z mednarodnim pravom in prakso," so sporočili iz Vatikana. Ob tem so ostro zavrnili "vmešavanje" v cerkveni nauk pri vprašanjih splava in homoseksualnosti. Vatikan obžaluje "poskus vmešavanja v doktrino Katoliške cerkve pri vprašanjih človekovega dostojanstva in izvajanja verske svobode". (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. februarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Ne sprehajaj se no vendar čisto naga!, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.25 Aktualno: Porta a porta 21.10 Film: Giù al Nord (kom., Fr.) 23.30 Supercinema O Italia 1 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 17.00 Serija: Cold Case - Delitti irrisol-ti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.45 Serija: Blue Bloods 23.35 Il grande cocome-ro 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero 0.30 Show: Le Iene La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 21.05 FiIm: Fuori controIIo 23.05 Gazebo U Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.45 Film: Il bisbetico do-mato 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Programmato per uccidere 23.15 Serija: The Chase iskovalne komisije, prenos 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.20 Ozadja 20.35 Mesečni izbor iz DZ 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito 23.55 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Folkest 2010 15.00 I luoghi della grande guerra 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Servus, srečno, ciao 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: Foxtrot 22.15 Avtomobilizem 23.20 Med valovi Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 20.00 Znanstveni večer 21.15 V službi občanov - komunala Nova Gorica 21.50 Požen' Evropo - Hrana za zdravje in delovna mesta 22.20 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostra- pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 16.50 Nad.: Vihar 8.00 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.00 10.10, 11.20 Tv prodaja 9.15 10.25 Nad.: Ko listje pada 11.3517.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Serija: Naša mala klinika 13.30 Serija: Svingerji 14.00 22.15 Serija: Gasilci v Chicagu 14.55 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Pe-pelkina zgodba (rom., i. H. Duff) 23.10 Serija: Dvojnica Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Ja-copo da Ponte e il Bassanesimo 12.40 Ro-tocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2016.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik |r Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Kviz: Male sive celice 11.25 Odpeti pesniki 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.05 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Odpeti pesniki 8.55 Inf-odrom 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.05 19.00, 23.40 Točka 14.50 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.25 Dok. serija: Človeški planet 16.20 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.15 Točka preloma 18.15 Dok. serija: Village folk 18.30 Turbulenca 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Dok. film: Pred Sočijem, 3. del 20.40 Nad.: Samohranilec 21.40 Film: Kdo, če ne mi? (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 11. seja Preiskovalne komisije, prenos 15.30 Seje delovnih teles: 10. seja Pre- 6.50 Risanke in otroške serije 8.1516.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1012.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.0517.05 Nad.: Ni-kita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Še malo ženske vzgoje 16.3018.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Kje sta Morganova? (kom., i. S. J. Parker) 22.00 Nad.: Igra prestolov 23.00 Film: Poletni ulov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 8. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta- k 6 fb j VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 6. februarja - Umi Raimovie, ob 17.40 Away from her Režija: Sarah Polley Igrajo: Julie Christie, Michael Murphy, Gordon Pinsent in Olympia Dukakis ZDA 2007 Grant in Fiona sta poročena že petdeset let, a njuna zveza je tako tesna, da sta kljub minevanju časa še vedno zaljubljena. Njuno vsakdanje življenje je polno nežnosti in humorja, dokler idile ne prekine Fionino izgubljanje spomina. Iz dneva v dan se pred Grantom pojavi drugačna Fiona, ki nima čisto nič skupnega s stisto, s katero živi že več kot pol stoletja. Par si ne more več zatiskati oči pred spremembami, ki so vstopile v njuno življenje. Ne preostane jima drugega, kot da se spopadeta z Alzheimer-jevo boleznijo in posledicami, ki življenska partnerja spremenijo v popolna neznanca. menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 6. februarja 2014_VREME, AVTOMOBILI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 Atlantska fronta se bo v naslednjih urah pomikala iz severozahodne Italije preko Padske nižine in v četrtek se pa bo umaknila nad Jadranom in oplazila našo deželo. V noči na soboto nas bo dosegla nova vremenska motnja. v_:_A 1010^2^ MOSKVA -7/-7 O KIJEV O PARIZ O 4/9 BRUSELJ 3/7 —^DUNAJ O-2/1 LJUBLJANA °-2/0 O VARŠAVA -9/1 BEOGRAD -2/4 O SOFIJA O -7/-2 A 1020 Zjutraj bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; popoldne pa se bo delno razjasnilo. V večernih urah se bo po nižinah lahko pojavljala megla. Zjutraj bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; popoldne pa se bo delno razjasnilo. V večernih urah se bo po nižinah lahko pojavljala megla. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, na Primorskem od 4 do 8, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 10 stopinj C. TOLMEČ O 2/9 VIDEMO 4/12 TRBIŽ O -2/3 /Ž ČEDADo"^ 5/11 „,n_ CELOVEC °0/4 KRANJSKA G. _sr"~l o-3/5 cy * O TRŽIČ /V 1/7 S. GRADEC O 2/7 KRANJ O CELJE 1/9 O S LJUBLJANA O 1/7 GORICA 6/12 O N. GORICA O 4/12 POSTOJNA O 1/8 N. MESTO 2/8 KOČEVJE Sonce vzide ob 7.20 in zatone 2 Luna vzide ob Ji ob 17.18 s 10.39 in za- QU UJ □ Dolžina dneva 9.58 z tone ob 1.20 Vremenski vpliv bo še o obremenilen, v drugi polovici dneva se bodo z vremenom povezane težave okrepile. § Spanje bo moteno. Priporočamo dosledno ^ upoštevanje morebitnih predpisanih diet in 5 odmerkov zdravil ter večjo previdnost. PORTOROŽ! O 7/12 O UMAG Danes: ob 1.21 najvišje 34 cm, ob 8.43 najnižje -17 cm, ob 13.40 najvišje -6 cm, ob 18.15 najnižje -13 cm. Jutri: ob 2.05 najvišje 27 cm, ob 11.27 najnižje -19 cm. Zjutraj se bo po nižinah lahko pojavljala megla. Tekom dneva se bo po nižinah razjasnilo. V hribih pa bo še oblačno. Proti večeru se bo povsod spet pooblačilo in pozno zvečer se bodo pojavljale znatne padavine. Meja sneženja bo sprva na 1000 m, ponoči pa se bo spustila do okoli 600m. Jutri bo na vzhodu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo, nad okoli 900 m pa rahlo snežilo. Topleje bo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Zvečer se bodo padavine na zahodu okrepile. ■dfiuS TOLMEČ O 2/8 TRBIŽ O -2/4 ¿5 CELOVEC °-4/5 KRANJSKA G. -1/4 VIDEMO 3/11 ČEDADo" 4/10 O TRŽIČ -1/7 KRANJO S. GRADEC O -2/7 â CELJE -2/11 O GODIC. N. GORICA GORICA o 4/9 s/11 O 4/9 LJUBLJANA o 3/8 POSTOJNA O 2/7 N. MESTO 2/11 O KOČEVJE JV O ČRNOMELJ Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. Na Zlebeh...........600 Vogel ................260 Kranjska Gora .......130 Krvavec..............120 Cerkno...............110 Rogla..................60 Piancavallo...... . . . .33G Forni di Sopra ....... 38G Zoncolan............45G Trbiž ................. 28G Osojščica ............18G Mokrine .............4CG Velika zmaga malega avtomobila Pred nekaj več kot 50 leti, točneje 21 januarja 1964, je v svetu avtomobilskega športa prišlo do velikega presenečenja. Mali mini cooper S je namreč presenetljivo osvojil prvo mesto na prestižnem reliju Montecarlo, kjer je premagal mnogo zmogljivejše avtomobile. Malo britansko vozilo, na krovu katerega sta bila Paddy Hopkirk in Henry Lindon, se je izkazalo z izredno vodljivostjo v nemogočih vremenskih pogojih. Minijeva zmaga je bila povod za nepopisno veselje vseh njegovih ljubiteljev in za velik prodajni uspeh v naslednjih letih. Mini je osvojil prvo mesto v Montecarlu tudi naslednje leto, leta 1966 pa so ga diskvalificirali, češ da je imel žaromete, ki niso ustrezali normam. Pri Jaguarju snujejo terenca Jaguar je pred kratkim predstavil svoje prvo terensko konceptno vozilo. SUV naj bi v bodoče bil tekmec BMW X5, na trgu pa naj bi se pojavil že prihodnje leto. Podrobnosti o projektu niso znane, a kaže, da bo osnovo delil z Land Rover evoquom, od katerega naj bi prevzel štirikolesni pogon (kar ni nič čudnega, saj sta obe znamki pod isto, kitajsko, streho) in dvolitrski bencinski turbinsko polnjeni štirivaljnik z 240 KM. Po drugi strani pa nekateri menijo, da gre samo za pesek v oči, saj naj bi pri Jaguarju razmišljali, da bi za svoje prihodnje modele XJ in XK razvijali novo platformo s pogonom na zadnji kolesi, ki bi jo lahko priredili tudi za štirikolesni pogon. Ker naj bi slednja bila aluminijasta, bi bili na njej zasnovani avtomobili za 200 do 300 kilogramov lažji od tekmecev. Ker je razvoj platforme drag, bi morali na njeni osnovi vsako leto izdelati vsaj 200 tisoč avtomobilov. Pri doseganju načrtov bi bil zato pomemben tudi športni terenec, ki meri predvsem na trge v Ameriki, Kitajski in Rusiji. NISSAN - Tudi z dvokolesnim pogonom Novi qashqai zrasel, a ima nevarne tekmece NOVOST - Fiat 500L living tudi s 7 sedeži Preverjena motorna paleta in veliko prostora v notranjosti Iz Kragujevca, kjer so sindikalni spori med delavci, podjetjem in vlado vsak dan bolj glasni, prihaja na Zahod fiat 500L living, ki bo skušal prepričati predvsem tiste kupce, ki v avtomobilu potrebujejo prostor. In tega je v tem avtomobilu na pretek. Čeprav je medosna razdalja ostala nespremenjena in meri 2612 mm, je prostora v zadnjem delu občutno več. Od 148 do največ 183 litrov več, seveda odvisno od položaja zadnje pomikajoče se klopi. V standardnemu položaju je prostora za 599 litrov. Izvedba living prinaša še dodatna dva sedeža, ki ju je potrebno doplačati (520 evrov) in se v primeru njune neuporabe pospravita v dno prtljažnega prostora. Pomembno je tudi dejstvo, da se v podaljšanem 500L lahko brez težav prevaža tudi daljše predmete (do 2,6 m), saj je, tako naslon zadnje klop kot naslon sovoznikovega sedeže, možno preklopiti. Ne bo odveč omeniti, da ima 500 L 5+2 sedeža in preverjeno motorno paleto: dva bencinska (0,9-litrski Twin Air Turbo s 105 KM in 1,4-litrski T-Jet s 120 KM) in trije dizelski (1,3-litrski Mul-tijet s 63 kW in 1,6-litrski Multijet s 105 kW oziroma 120 KM). Kup- ci bodo izbirali med 19 barvami, 8 barvnimi kombinacijami armaturne plošče in le med dvema paketoma opreme (Popstar in Lounge), kjer najbogatejši vsebuje kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, multimedijski sistem Uconnect z navigacijskim sistemom, parkirne senzorje zadaj in usnjene sedeže. Dosedanji Nissanov qashqai je bil velik prodajni uspeh, še zlasti, ko so ugotovili, da je poprečnemu vozniku dovolj videz terenca in ne njegove resnične terenske zmogljivosti, zaradi česar so ponudili tudi različico z dvokolesnim pogonom. Sedaj pa je tu nova generacija posrečenega vozila, ki se bo moralo spopasti z zelo nevarnimi tekmeci, a pri Nissanu računajo na dosedanjo dvomilijonsko bazo lastnikov qashqai-jev. Dimenzijsko je postal rahlo daljši, širši in nižji, v notranjosti pa potnikom ponuja centimeter več prostora kot predhodnik. Dimenzijsko je na ravni kombilimuzin, od katerih ima malenkost večji le prtljažnik. Pri motorjih bo pričakovano glavni poudarek na dizelskih motorjih, ki so že znani iz avtomobilske naveze Renault-Nissan. Gre za 1,5-litrski motor s 110 KM in 1,6-litrski motor z močjo 130 KM. Jeseni se bo ponudbi pridružil še najmočnejši 1,6-litrski motor DIG-T s turbinskim polnilnikom in 150 KM. Zanimiva novost je 1,2-litrski štirivaljni bencinski motor s turbinskim polnilnikom, ki bo v ponudbi zamenjal 1,6-litrski bencinski atmosferski motor. Motorji so na voljo s šeststo-penjskim ročnim ali brezstopenjskim menjalnikom xtronic. Štirikolesni pogon, za katerega se v Evropi odloči le še deset odstotkov kupcev, bo na voljo le v kombinaciji z najmočnejšim dizelskim motorjem in ročnim menjalnikom. Pripravil Ivan Fischer Pri Volkswagnu razmišljajo o uvedbi nizkocenovne znamke Volkswagnovo vodstvo razmišlja o uvedbi povsem nove znamke za vrsto modelov, ki jih bodo predstavili kot ponudbo za številne kupce s plitvimi žepi po vsem svetu. Volkswagen namreč za kar 20 od sto vseh novih avtomobilov na svetovnem trgu nimajo primerne ponudbe, da bi jim konkurirali. Najprej so načrtovali, da bi se tega trga lotili s pomočjo sodelovanja z japonskim Suzukijem, a je njuna zveza splavala po vodi. Nujno je bilo najti nov recept, kako priti do primerne nizkoceno-vne ponudbe iz lastnih logov. Ena od osnovnih nalog oddelka, ki pripravlja projekt, je bila priprava zasnove za vsaj tri različne modele, ki bi jih lahko ponudili, manjšo, a dovolj prostorno limuzino za kitajske kupce, avtomobil majhnih mer za indijske kupce ter velikega petvratnega križanca med kombijem in enoprostorcem za južnoameriške in vzhodnoevropske kupce. Njihova osnovna cena seveda ne sme preseči okvira med 5.500 in 8.000 evri. Zanje ne bodo uporabili prav nobenih novo konstruiranih sestavnih delov, temveč one, ki jih v skupini Volkswagen že uporabljajo pri sedanjih modelih. Kljub cenovni meji, ki je precej nizko postavljena, pa bodo imele te novosti osnovno opremo, kot so varnostne blazine, ABS in izhodišče za sodobno infotainment napravo s priključkom na bluetooth vmesnik ter internet. Pri zasnovi so upoštevali tisto, kar sta do zdaj pri takšni vrsti avtomobilov uveljavila Dacia in prihajajoči Datsun, pa tudi ruska Lada je bila v nekaterih pogledih zgled, kaj ponuditi novim kupcem. Velikost limuzine in kombija/enoprostorca bo med polom in golfom, torej okoli 4,2 metra. Motorji bodo preizkušeni trivaljniki z 1,2 litra prostornine in štirivaljniki z 1,6 litra, odvisno od trgov bodo ti bencinski ali dizelski. Težave, ki jih mora Volkswagnovo vodstvo razrešiti, niso tehnične ali konstrukcijske narave, ampak so v dvomu glede tega, kako umestiti te novosti. Nekateri sicer želijo, da bi prav zanje ohranili ime Volkswagen, torej avtomobil za vse. A se je znamka do zdaj že po vsem svetu uveljavila kot takšna, ki je namenjena zahtevnejšim kupcem, v Evropi oziroma na domačem nemškem trgu pa celo kot znamka med običajnimi množičnimi in premijskimi. Tako ima vodstvo na mizi tudi predlog, da bi se novega poglavja v Volkswagnovi zgodovini lotili podobno kot Renault, ki je za Evropo za svojo nizkocenovno ponudbo izbral novo znamko (podobno prav zdaj uveljavlja tudi Nissan z Dat-sunom). Številni modeli, ki jih ponekod najdemo kot Dacie, pa so drugod v redni Renaultovi ponudbi (v Braziliji in Rusiji). Že zaradi takšne dvojne politike pri Renaultu se bo menda tudi Volkswagen odločil za 13. znamko koncerna.