29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE 52. kurentovanje - festival umetnosti in dediščine je povezal svetove Kurentovanje, ki je letos potekalo že 52. leto zapored, je bilo napovedano kot dogodek, ki ga še ni bilo. Z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 je dobilo po mnenju organizatorjev in podpornikov dogodka nove razsežnosti in še večji mednarodni pomen. Festival dediščine in umetnosti je bil letos prvič razdeljen v tri programske sklope: Etnofest, v sklopu katerega se je odvil prvi etnografski pustni sprevod, Karnevalfest, v sklopu se je odvil 52. mednarodni pustni in karnevalski sprevod, ter Artfest, katerega osrednji dogodek je bila glasbeno-gleda-liška predstava Kurentova svatba. V nadaljevanju je nekaj foto utrinkov s komentarji o dogajanju. V pustnem času se je odvilo veliko število dogodkov, vendar zaradi omejenega prostora žal ne moremo vsakega posebej izpostaviti. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Pred Mestno hišo so ob popoldnevih potekali kulturni programi, ki so bili namenjeni prikazom tradicionalnih etnografskih likov in skupin, skupinam kurentov in karnevalskim skupinam. Na fotografiji so gostje iz karibskih otokov, plesalke iz Arube. V grajski konjušnici so otvorili prenovljeno stalno zbirko, posvečeno pustnim likom Dravsko - Ptujskega polja. Pohvaliti moramo učence OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena ter ptujski vrtce, ki so na Murkovi ulici zelo lično uredili izložbe na temo kurentovanje. Etnofest je bil tudi otvoritvena slovesnost 52. kurentovanja. Med sneženjem se je po ulicah ledeno mrzlega Ptuja 11. februarja sprehodilo več kot 2000 udeležencev. V več kot dve uri trajajoči povorki se je predstavilo 55 različnih skupin tradicionalnih domačih in gostujočih etnografskih mask in skupin. Skupina kurentov je bila sestavljena iz 28 različnih skupin in društev. Veliko skupin je zaradi vremenskih razmer tik pred zdajci moralo odpovedati sodelovanje. Na Mestnem stadionu se je že tretje leto zapored odvilo srečanje pihalnih godb in mažoretnih skupin. Pod dirigentsko palico umetniškega vodje Pihalnega orkestra Ptuj Fredija Simoniča je skupaj zaigralo 40 godb oziroma okrog 1300 godbenikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Napovedanih je bilo 61 skupin, med njimi tudi iz Bosne in Hercegovine, a se zaradi vremenskih razmer žal niso mogli udeležiti nastopa. Na Etnofestu so poleg slovenskih etnografskih skupin nastopile še skupine iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Nemčije, z Arube v Karibskem otočju, iz Moldavije, Rusije in Japonske, ki so prikazale svoje tradicionalne maske in pustne šege. Na fotografiji skupina divje svinje Sanglier iz Arlona, Belgija. Posvet z naslovom Srečanje kulturne dediščine Slovenije, na katerem so se v prvem delu predstavile etnografske skupine iz vse Slovenije, v drugem delu pa je sledila okrogla miza, na kateri so strokovnjaki predstavili teme s področja kulturne dediščine in turizma. Enotni so si bili, da je treba vzpostaviti dialog med nosilci, raziskovalci in upravljavci kulturne dediščine. (nadaljevanje na str. 27) 2 i^SflflffH UVODNIK 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Ptuj kot duhovno in materialno 1 • V V 1 1 V • 1 1 • vv • sredisce slovenske žive dediscme Na Ptuju in v naši širši okolici je pustni čas zelo globoko zasidran v naša življenja. Spomnim se, ko sem bila še otrok, kako smo si vsako leto ogledali nedeljski pustni sprevod, ki je bil takrat zame res nekaj posebnega. V spominu so mi ostali kurenti, ki so dekletom segali v roke, jih močno stiskali in objemali ter neutrudno skakali in pričakovali robec. V spominu so mi ostale tudi velike ruse, ki so se »zaletavale« v množico in zbujale strah pri otrocih ... Danes lahko rečem, da ga ni Ptujčana, ki se ne bi zavedal obsežnosti pomena te naše žive kulturne dediščine. Seveda se je skozi leta spreminjala in se spreminja, saj je vendar živa. Je pa res, tako kot se zavedajo strokovnjaki, ki proučujejo razvoj mask in maskiranja, ljubitelji in nosilci žive kulturne dediščine, da je treba vzpostaviti dialog med nosilci, raziskovalci in upravljavci kulturne dediščine. Etnolog Andrej Brence, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je na posvetu z naslovom Srečanje kulturne dediščine, ki je med kurentovanjem potekal na ptujskem gradu, govoril o spremembah pustnih šeg. Nanizal je nekaj zgodovinskih dejstev: »S ptujskim kurentovanjem, ki so ga prvič priredili leta 1960, so nastale velike spremembe, ki so temeljito spremenile kulturo šemljenja. Konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja so maske nastopale le na pustni ponedeljek in torek. Kasneje so se začeli šemiti še v soboto in nedeljo, po letu 1960 pa tudi prej. To velja predvsem za korante, ki so se poleg tega tudi "urbanizirali" V zadnjih letih velja pravilo, da se pustni čas na ptujskem območju in obhodi korantov pričnejo po svečnici, 2. februarja. Današnji koranti, izdelki posebnih mojstrov, z lepo narejenimi kapami in dolgodlakimi kožuhi, se močno razlikujejo od nekdanjih, ki so jih v prvi polovici prejšnjega stoletja izdelovali fantje iz različnih kož in drugih domačih materialov. Sedaj je na ptujskem območju nekaj sto korantov, v katere se v nasprotju s tradicijo že desetletja oblačijo tudi ženske in otroci.« Organizatorji letošnjega kurentovanja so festival dediščine in umetnosti prvič razdelili v tri programske sklope: Etnofest, v sklopu katerega se je odvil etnografski pustni sprevod, Karnevalfest, v sklopu se je odvil 52. mednarodni pustni in karnevalski sprevod, ter Artfest, katerega osrednji dogodek je bil t. i. art muzikal oziroma glasbeno-gledališkapredstava, v katero so vključeni tudi izvirni pustni liki iz tukajšnjega okolja. Ptuj je kot partner z avtorskim slovenskim muzikalom Kurentova svatba tudi uradno vstopil v evropsko prestolnico kulture. Slavnostna otvoritev je gostila okrog 600 gostov, ki so si z navdušenjem ogledali gledališko-glasbeni spektakel. Nekateri izmed njih so ob koncu dejali, da so se po dolgem času počutili kot ponosni Slovenci. Scenarij je nastal po literarni predlogi Zdenka Kodri-ča, ki je ljubezensko zgodbo današnjega časa zapletel z devetimi tradicionalnimi ptujskimi liki s posebnim etnografskim sporočilom. Po nekaterih kritikah gre za kulturni dogodek, ki ga Ptuj še ni doživel. Dovolite mi, da si sposodim besede etnologa dr. Jurija Fikfaka z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki je takole strnil misli ob koncu posveta: »Med vsemi slovenskimi mesti je Ptuj nekaj posebnega. Prikazi kulturne dediščine, še posebej kurentovanje, najbolj množična prireditev, na kateri sodelujejo tvorci žive dediščine, so dobra osnova, da postane simbolično in pozneje tudi realno duhovno in materialno središče slovenske žive dediščine.« Staša Cafuta Trček MISEL MESECA »Nič ni vredno tolikšnega preučevanja kakor narava.« Nikola Tesla SPREHOD PO VSEBINI Namen izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj Ptuj v mednarodnem tekmovanju Entente florale 2012 Obnova garderob starega kopališča na Dravski ulici Humanitarna akcija pleskanja na OŠ dr. Ljudevita Pivka Likovna razstava Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani v galeriji Magistrat Pustovanje invalidskih organizacij Iz osrednje proslave MO Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku Obisk iz Bačke Topole Z januarskega kolegija županov Spodnjega Podravja Subvencije za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Obvestilo o spremljanju koncentracije onesnaževanja v MO Ptuj Družina Puž se ukvarja z medičarstvom in lectarstvom že od leta 1935 Manager klub Ptuj razglasil naj podjetniško idejo 2011 Gospodarski forum »Kako do denarja za razvoj?« Vabilo na brezplačno svetovanje Poskusna uvedba telefonske številke za komunikacijo z občinskimi redarji Povabilo na akcijo Očistimo Slovenijo 2012 na Ptuju Franc Simonič, dobitnik velike oljenke Milan Dornik, ljubiteljski starinar Mini Markovič Bloudkova plaketa Stoletni arhiv ptujskih časopisov Kar trije projekti v okviru Evropske prestolnice kulture Dominikanci v Salonu umetnosti Matineje Narodnega doma Ptuj S Kurentovo svatbo Ptuj tudi uradno del EPK Predavanje o evropskih prestolnicah kulture V KUD-u Kameleon spodbujajo kulturno-umetniško ustvarjalnost V filmih ujete zgodbe, ki jih piše življenje V marcu v MGP Vdovin zmenek na slepo Posvečeno: Nirvana Študij na Višji strokovni šoli Novosti pilates joga in body pump aerobika Prireditev Športnik leta MO Ptuj 2011 Nero Zlatolični drugi najuspešnejši razstavni pes v Sloveniji 4 5 5 5 6 6 7 7 8 8 11 12 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 18 18 19 20 20 21 22 22 23 24 24 25 Naslovnica: Kurentova svatba Foto: Staša Cafuta Trček m ff/rtm Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. ■ / - y/ 3 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 IZ MESTNE HIŠE Namen izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj Mestna občina Ptuj se je odločila, da z izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj zaključi celoto Športnega parka Ptuj. V preteklih letih zgrajene stavbe in ureditve so v območje urejanja vnesle nov življenjski utrip na območje med eno od glavnih mestnih prometnic, historičnim mestnim jedrom ter novim, hitro razvijajočim se poslovno-trgovskim območjem mesta, ki ga želimo z večnamenskim športnim centrom Ptuj in spremljajočimi objekti še nadgraditi. Robert Novak, mag. Stanko Glažar Namen projekta je zgraditi javno športno-rekreacijsko infrastrukturo, ki bo v turističnih destinacijah nudila možnost za nastanek novih produktov turistične ponudbe, predvsem za izvajanje programov zdravega načina življenja za vse kategorije uporabnikov, programe športne rekreacije, športa otrok in mladine, kakovostnega in vrhunskega športa ter za organizacijo različnih prireditev na državni in svetovni ravni. Cilji investicije so: ■ razvoj in obstoj športa na območju Mestne občine Ptuj, ■ razvoj in ustvarjanje mladih kadrov na področju športa in njihovo vključevanje v športne aktivnosti, ■ prebivalcem omogočiti rekreacijo in s tem izboljšanje kakovosti življenja v občini in na podeželju, ■ možnost izvedbe tekmovanj občinskega in državnega pomena, ■ ohranitev poseljenosti občine in podeželja, ■ vključevanje v druge turistične in gospodarske aktivnosti, ■ zadostiti potrebam predšolske, šolske in izvenšolske športne dejavnosti. Mestna občina Ptuj je 29. 11. 2011 z objavo na portalu javnih naročil razpisala javno naročilo z javnim natečajem za pridobitev najprimernejše variante arhitekturno-urbanistične idejne rešitve, izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije in izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj. Pravočasno (do 23. 1. 2012) sta prispeli 2 (dve) ponudbi (del ponudbe »A « in del ponudbe »B«), ki sta zajemali: - najprimernejše variante ar-hitekturno-urbanistične idejne rešitve za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj - del ponudbe »A« in - ponudbo za izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije in izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj - del ponudbe »B«. 25. 1. 2012 je natečajna žirija odprla del ponudb »A«, kjer je žirija pregledala in ocenila prispeli anonimni natečaj - arhitekturno rešitev. Obe ponudbi (arhitekturni rešitvi) sta bili ustrezni, na kateri pa je natečajna žirija podala določene pripombe. Po zaključku pregleda in ocenjevanja vlog anonimnega natečaja je bila natečajna arhitekturna rešitev pod šifro A5772 (avtorji: Jerneja Ačanski Veber, Dragana Adanski Hren, Karel Ferjanič, Tadej Veber) ocenjena s 36 točkami (od 50 možnih) in natečajna arhitekturna rešitev pod šifro 10105 (avtor: Sandi Pirš) ocenjena z 42,5 točke (od 50 možnih). 10. 2. 2012 je bilo še odpiranje del ponudb »B«, kjer je komisija za odpiranje odprla ponudbe za izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije in izvedbo grad-beno-obrtniških in instalacijskih del za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj. Ponudba pod šifro A5772 (ponudnik METEORIT, d. o. o.) je bila ovrednotena na 9.144.000 EUR z DDV, ponudba pod šifro 10105 (ponudnika SGP TEHNIK, d. d.) je bila ovrednotena na 18.455.280,89 Natečajna arhitekturna rešitev pod šifro 10105 Natečajna arhitekturna rešitev pod šifro pod šifro A5772 EUR z DDV. V sklopu javnega naročila bo pogodba podpisana za dela projektiranja kot za izvedbo gradbenih in obrtniško-instalacijskih del, dobave in montaže opreme ter zunanje ureditve po načelu »ključ v roke«. Rok izvedbe (z dokončanjem GOI del ter dobavo in montažo opreme, z opravljenim tehničnim in kvalitetnim pregledom in prevzemom ter pridobljenim uporabnim dovoljenjem) po osnutku pogodbe je predviden najkasneje 31. maja 2013. Funkcionalno zaključeno celoto objekta večnamenski športni center Ptuj sestavljajo naslednji programski sklopi: večnamenska športna dvorana in zunanja ureditev s podporno infrastrukturo. Natečajno območje je na levem bregu reke Drave v mestu Ptuj. Je znotraj območja Športnega parka Ptuj, in sicer na severnem delu športnega parka, kjer sta pomožno nogometno igrišče in površina za met krogle. Natečajno območje obsega zemljišče med Ormoško cesto (na severni strani), potokom Grajena (na vzhodni strani), stadionom (na južni strani) in poslovnim objektom Mlekarna (na zahodni strani). Večnamenski športni center Ptuj bo namenjen šolskim špor-tnoizobraževalnim vsebinam, lokalnim, regijskim, državnim in mednarodnim vrhunskim tekmovanjem, športnim prireditvam za športna društva in klube ter za izvedbo drugih tekmovanj. Upravljavec večnamenskega športnega centra Ptuj bo Zavod za šport Ptuj. Začetna ocenjena vrednost investicije s strani naročnika znaša 8.000.000 EUR z DDV 4 ./.-v---,. IZ MESTNE HIŠE 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Ptuj v mednarodnem tekmovanju Entente florale 2012 Po desetih letih se bo mesto Ptuj znova pomerilo v mednarodnem tekmovanju Entente florale 2012. Za tekmovanje smo se s podpisom pisma o nameri, ki smo ga naslovili na Društvo Entente florale Slovenija, odločili v letu 2011, saj smo videli v mednarodnem tekmovanju v urejenosti okolja in kakovosti bivanja dodatno priložnost in nadgradnjo projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Klavdija Petek V tekmovanju v kategorijah mest in manjših krajev ali vasi zastopata Slovenijo vsako leto dva kandidata. Ptuj je prvič tekmoval v letu 2002 in prejel srebrno medaljo v kategoriji mest, srebrno medaljo pa je v tem letu prejela med manjšimi kraji tudi Kostanjevica na Krki. Člani iz Slovenije delujemo v okviru nacionalnega združenja Društvo Entente florale Slovenije, v katerega se lahko vključujejo lokalne skupnosti, pravne osebe, kot so društva, organizacije, podjetja, in tudi fizične osebe. Slovenija je od leta 1998, preko nacionalnega združenja, članica mednarodnega združenja En- tente florale Europe, ki trenutno združuje 12 držav. Iz teh držav prihajajo tudi člani ocenjevalne komisije, med katerimi sta iz Slovenije arhitekta Anton Sc-hlaus in Martina Schlaus. 12-članska komisija pregleda in oceni mesto na podlagi 10 kriterijev, od katerih je vsak ocenjen z določenim številom točk. Kriteriji so razvrščeni v 3 glavne sklope: vegetacija in krajina, okolje ter turizem in dejavnosti. Sklop vegetacija in krajina vključuje kriterije urejenosti pokrajine, odprtih zelenih površin, trajnih nasadov, sezonskih nasadov in cvetličnih gred. To je tudi sklop, za katerega lahko Obnova garderob nekdanjega kopališča na Dravski ulici Asja Stropnik V januarju 2012 smo na Mestni občini Ptuj pristopili k obnovi garderob nekdanjega kopališča na Dravski ulici na Ptuju. Staro kopališče stoji ob dravskem obrežju južno od Dravske ulice in je osrednji del južne stranice mestnega jedra in s tem tvorno oblikuje značilno vedutno podobo historičnega mestnega jedra Ptuja. K obnovitvenim delom smo pristopili na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja, ki je garderobe, ki so v letu 2008 pogorele, določil kot nevaren objekt. Požganih garderob, v skladu z navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ni bilo mogoče porušiti, temveč jih je bilo treba prenoviti po njihovih navodilih. Na objektu je bilo treba porušiti obstoječe požgano ostrešje in stropno konstrukcijo nad pritličjem. Tloris novega ostrešja je zasnovan v skladu z obliko obstoječega objekta. Predvidevamo, da bo strošek obnove znašal 48.000 evrov. Vsa dela se izvajajo v skladu z navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine in bodo predvidoma končana v aprilu 2012. prejmeš 50 točk od možnih 100. V sklopu okolje se upoštevajo naravno okolje, grajeno okolje, čistoča, urejenost mesta in okoljevarstveno izobraževanje. Sklop turizem in dejavnosti pa daje poudarek razvojnemu pristopu, tržni in razvojni politiki, turistični infrastrukturi, organiziranosti, vključevanju civilne družbe in drugemu. Komisija bo ocenjevanje mesta Ptuj izvedla konec junija. Sami bomo predhodno določili nekaj reprezentativnih lokacij, ki si jih bo komisija ogledala in ocenila na terenu, določeni razvojni programi in projekti, naravna in kulturna dediščina ter načini ravnanja za dvig kakovosti bivanja prebivalcev pa jim bodo predstavljeni na srečanju v Mestni hiši. Pred nami je do konca junija kar nekaj dela in priprav. Imenovan bo organizacijski odbor za izvedbo projekta in pripravil tiskani katalog s predstavitvijo in programom ocenjevanja za Ptuj. K sodelovanju bomo povabili tudi številna društva, zavode, šole, ustanove in druge organizacije. Posebej aktivno je bilo pri tekmovanju v letu 2002 udeleženo Turistično društvo Ptuj, ki bo intenzivno sodelovalo tudi pri letošnjem ocenjevanju. Videz objekta po obnovi Humanitarna akcija pleskanja na OŠ dr. Ljudevita Pivka Urška Fajt Fotoarhiv MO Ptuj Za izgradnjo nove Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka je bilo 18. januarja izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, a vendar bo preteklo še nekaj časa, da bo nova zgradba dokončana in predana šoli v upravljanje. Do takrat bodo učenci uporabljali prostore na obstoječi lokaciji. tnik iz Slovenske Bistrice, in ptujski podjetnik Viljem Kram-berger. Skupaj bodo brezplačno prepleskali 1.600 m2 površine, kar zajema učilnice, hodnike in telovadnico. Barve in lake za pleskanje sta podarili podjetji Gasilska vozila Pušnik, d. o. o., in Tehbo, d. o. o., iz Slovenske Bistrice. Vrednost izvedbe del in materiala je okrog 9.000 evrov z DDV-jem. Številni prispevki o šoli s prilagojenim programom so pritegnili pozornost javnosti in pri nekaterih željo po dobrodelnih dejanjih. Branko Goričan, podjetnik, ki se ukvarja s splošnimi gradbenimi deli ter sobopleskarstvom, se je odločil, da bo organiziral humanitarno akcijo pleskanja prostorov na Raičevi ulici. Pri izvajanju del bosta sodelovala tudi Vlado Verhovnik, podje- Pleskanje prostorov v šoli se je začelo 25. januarja. V prvi fazi bodo prepleskali nekatere učilnice, glavnina učilnic, hodnikov in telovadnica pa bo prepleskana v času zimskih počitnic. Morebitne dodatne informacije in podrobnejšo predstavitev izvedbe humanitarne akcije lahko dobite pri Branku Goričanu na mobilni številki 041 688 317. /'/¿M 5 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 IZ MESTNE HIŠE Likovna razstava Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani v galeriji Magistrat na ogled do 3. marca Februarja je v Mestni hiši v galeriji Magistrat župan Mestne občine Ptuj slovesno odprl razstavo dveh akademskih slikarjev in kiparjev, zakoncev Ljube in Sergeja Hahonina, ki prihajata iz Sibirije. Razstava je ena izmed prireditev v okviru 52. kurentovanja. Umetnika sem predstavila avtorica članka. Na slovesnosti je malo suito Jevgenija Derbenka na kromatično harmoniko zaigral Rok Fišer, harmonikar, ki že osmo leto igra harmoniko in zaključuje 6. razred trobente ter se letos vpisuje na umetniško gimnazijo Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Milena Turk Čeprav na prvi pogled dediščina sibirskih šamanov in slovenskih preganjalcev zime in zla kuren-tov/korantov ni primerljiva, nas slikarja Ljuba in Sergej Hahonin prek oljnatih podob na platnu napeljujeta na misel, da imajo morda ti geografsko oddaljeni liki skupne temelje v poganstvu, ki so se na presenetljive načine preoblikovali skozi obdobja človeške zgodovine. Zakonca Hahonin sta po priznanju na razstavah v Avstraliji in Nemčiji pred 17 leti v Ljubljani zasnovala umetniški atelje, iz katerega dela so v umetniških zbirkah v Rusiji, Nemčiji, Avstraliji, na Portugalskem, Japonskem in Madžarskem, v ZDA in, seveda, v Sloveniji. V zadnjih letih delovanja ljubljanskega ateljeja Hahonin so v svet umetniškega Foto: Uroš Gojkovič ustvarjanja pod Sergejevim mentorstvom vstopili sedanji študenti Akademije za likovno umetnost in Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Umetniški tandem Hahonin išče navdih za ustvarjanje tudi v slovenski dediščini. Zadnja pomembnejša samostojna razstava 58-letnega slikarja Sergeja je bila v Londonu in je bila posvečena ženskemu in moškemu aktu. Ker so jima arhaizmi blizu in jih razumeta, saj sta živela in odraščala v Hakasiji, kjer šamanizem občutiš na vsakem koraku, sta v naši mali deželi, bogati s kulturno dediščino, našla spomin in povezavo s pratradicijami in večno delujočimi silami, kurenti in šamani ter navdih za nova umetniška dela, ki nastajajo iz zemlje, vode, ognja, zraka in človeške duše. Župan MO Ptuj in umetnika Ljuba in Hanonin Tako si ob 52. obletnici ptujskega kurentovanja pernatega mar-kovskega in rogatega haloškega kurenta/koranta lahko ogledamo v popolnoma novi obliki, osvetljenega z lučjo šamanskega ognjišča iz Sibirije. V daljni Hakasiji in Tuvi, ki mejita na Mongolijo in Kitajsko, sibirski šamani vsakodnevno dvigujejo svoje togo napete usnjene bobne. Kitajska oblast, boj za preživetje pod Mongolijo, sprejetje pravoslavja pod ruskimi carji, urbanizacija in kultiviranje ateizma v Sovjetski zvezi - nič v preteklih stoletjih ni moglo zatre-ti starodavne tradicije kamlanja, obrednega plesa, v katerem se šaman z določenimi nameni povezuje z duhovi - lastniki pokrajin in naravnih pojavov. Šamanizem v Hakasiji občutiš Sergej vsepovsod. Zdi se, da se je tam čas ustavil. Narava in človek sta tako povezana, da je šamanizem tam princip bivanja. Elementarne sile uravnavajo duhovno življenje in vse je eno, vse je OM. Energije so tam tako močne, da sile čutiš kot silnice, ki vdirajo v tvoje energetsko polje in jih na fizičnem nivoju zaznavaš kot udarce. Srečanje s šamani pred človeka postavi vprašanje: dar ali prekletstvo? Beseda »saman« izvira iz starega sibirskega evenkijskega jezika in pomeni divji, razburjen, obseden. Pomen besede se navezuje na šamanski obred, v katerem šaman z udarjanjem po bobnu okrog sebe zbira duhove in preko plesa komunicira z njimi, pri čemer je ekstatično stanje, ki ga s tem doseže, videti resnično »divje«. V starih sibirskih jezikih turškega izvora se šaman imenuje »kam«. Od tod izvira beseda kamlati oz. kamljanje, kot se imenuje šaman-ski ritual komunikacije z višjimi resničnostmi in duhovi. Šamanizem je ena od zgodnjih oblik religije, marsikje pa se je razvil v misticizem. Pustovanje invalidskih organizacij Mateja Tomašič Foto: Črtomir Goznik Center Sonček Ptuj je v sodelovanju z drugimi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami s Ptuja, v okviru projekta Občina po meri invalidov, pripravil skupno pustovanje vseh invalidskih in humanitarnih organizacij po-dravske regije. Slogan srečanj a Povezanost nas bogati ponuja priložnosti, da sodelujejo vse invalidske in humanitarne organizacije in se povezujejo na Kurentovanju 2012. V karnevalski dvorani se je na srečanju, 15. februarja, zbralo več kot 350 udeležencev iz VDC-ja Sonček Ptuj in Murska Sobota, Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, VDC-ja Sožitje Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Kluba po možganski kapi Ptuj in Pre-kmurje, Ozare Ptuj, Maribor in Murska Sobota, Društva slepih in slabovidnih Ptuj, Društva gluhih in naglušnih ter Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Zbrane je nagovoril 13. princ karnevala plemeniti Jurij Opros-snitzer, ki se je srečanja udeležil s svojo gardo, ob njem pa so se predstavili še kurenti iz Etnografskega društva Korantov duh. Člani nekaterih sodelujočih organizacij so za zbrane pripravili kulturni program: zapeli so Veseli prijatelji Kluba po možganski kapi Ptuj, zaigrali in zapeli člani VDC-ja Sožitje Ptuj, zaplesala je folklorna skupina iz OŠ dr. Ljudevita Pivka, na harmoniko pa je zaigral Tadej Golob iz VDC-ja Sonček Ptuj. Ker so bili skoraj vsi udeleženci našemljeni, je komisija v sestavi Brigita Pulko, Anton Ivančič in Milan Čuček Na tretjem pustnem družabnem srečanju in plesu društva Sonček, Sožitje, Ozara in Zavoda Dornava se je zabavalo več kot 350 udeležencev. izbrala tri najbolj izvirne maske (gospodično mično, klovneso in gusarja), ki so prejele enakovredne nagrade. 6 ./.-v---,. IZ MESTNE HIŠE 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Iz osrednje proslave MO Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku Tudi Mestna občina Ptuj se je 8. februarja poklonila največjemu slovenskemu poetu Francetu Prešernu. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je kot slovesna govornica zbranim spregovorila lanska prejemnica velike oljenke Lidija Majnik, ob tej priložnosti pa so podelili tudi najvišja občinska priznanja. Bronja Habjanič Foto: Langerholc 4 ' _jL— f 'itfebi-. ira f 4 Prejemnika (na sredini) velikih oljenk sta Anjeta Kralj in Franc Simonič Evropska prestolnica kulture je priložnost za vse »V našem mestu je kulturo možno zaznati na vsakem koraku, a kljub temu ne znamo biti dovolj ponosni na svojo dediščino. Ptuj je naše najstarejše mesto, je mesto muzej in je tudi partner v Evropski prestolnici kulture. Mesto je bogato, saj ima veliko prireditev, a kljub temu nekateri posamezniki radi potarnajo, da je mesto mrtvo, da se nič ne dogaja. To je neutemeljeno in posplošeno razmišljanje. Naše mesto je nekaj posebnega, res pa je, da verjetno svoje kulturne dediščine ne znamo ceniti dovolj. Kultura je povsod in v nas samih. Iz našega Ptuja izvirajo tudi mnoga pomembna imena v svetu kulture. Tudi trditve, da mesto nima posluha za kulturo, nikakor ne držijo. Da ni tako, kaže tudi statistika, saj je kljub krizi samo letos za različne dejavnosti na področju kulture namenjen velik delež sredstev,« je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim povedala Lidija Majnik, lanskoletna prejemnica velike oljenke. V svojem govoru je bila pre- cej ostra tudi v zvezi z dogajanjem okrog Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Izrazila je svoje nestrinjanje z zapiranjem zgornje ploščadi notranjega dvorišča na ptujskem gradu in še z določenimi drugimi načrti in pogledi vodstva muzeja. Prejemnika velikih oljenk za leto 2011 sta Anjeta Kralj in Franc Simonič, prejemnika oljenk za leto 2011 pa sta Branko Šmigoc in Andrej Brence. Prejemnik plakete Zveze kulturnih društev za leto 2011 je Branko Gorjup. MO Ptuj je za leto 2012 podelil dve veliki oljenki, in sicer Anjeti Kralj in Francu Simoniču, ter dve oljenki - Branku Šmigocu in Andreju Brencetu. Slednji je oljen-ko prejel za uspehe, dosežene na področju etnologije, Branko Šmigoc pa za vložen trud pri ohranjanju tehniške dediščine. Franc Simonič si je veliko oljen-ko prislužil za uspehe, dosežene na likovnem področju, Anjeta Kralj pa za dolgoletno predano delo pri osvajanju osnov plesnega gibanja in plesnega bontona številnih generacij Ptujčanov. Plaketo Zveze kulturnih društev za leto 2011 je prejel Branko Gorjup, član Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, za dolgoletno in izjemno likovno ustvarjanje in organizacijsko delo na področju likovne dejavnosti v MO Ptuj. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, Zvezdana Mlakar, Zvezdana Novakovic, Tina Žerdin in učenci oddelka harf Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla. Proslavo je režiral Peter Srpčič. Obisk iz Bačke Topole v Zupana s sodelavci sta se pogovarjala predvsem o okoljski problematiki Milena Turk Foto: Aleš Šprah V januarju je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan s sodelavci v svojem kabinetu v Mestni hiši sprejel župana Bačke Topole Atila Babija in Ištva-na Manica, direktorja Javnega podjetja za komunalo in mestna zemljišča v Bački Topoli. V Mestno občino Ptuj sta gosta iz Srbije prišla v spremstvu Franca Celana, direktorja hčerinskega podjetja Perutnine Ptuj Perutnina Ptuj Topiko, a. d. Občina Bačka Topola je izrazila željo in izkazala interes, da bi jim v Mestni občini Ptuj predstavili, kako se na Ptuju lotevamo okoljske problematike in izgradnje komunalne infrastrukture, kako vključujemo uporabo obnovljivih virov energije ter kako se nasploh kot lokalna skupnost znajdemo znotraj zveze, kot je Evropska unija. Osrednja tema pogovorov je bila torej okoljska problematika. Tovrstne informacije so za gosta iz Bačke Topole namreč zanimive in koristne, ker želijo biti deležni finančnih sredstev, ki bi jih lahko pridobili s strani EU, najprej kot predpri-stopna in nato kot pristopna članica EU. Skratka, dobro prakso, ki je preizkušena v našem okolju, želijo gostje iz Srbije prenesti v svoje domače okolje. Perutnina Ptuj Topiko obratuje v Bački Topoli od leta 2008. Za njimi so štiri leta uspešnega dela. Podjetje pa sodeluje tudi s tamkajšnjo lokalno skupnostjo pri reševanju okoljske problematike. Razen obiska matičnega podjetja Perutnine Ptuj in Mestne občine Ptuj so si gostje na Ptuju ogledali tudi čistilno napravo. "7 T j ** iS M i Župana Ptuja in Bačke Topole s sodelavci 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 IZ MESTNE HIŠE Z januarskega kolegija županov Spodnjega Podravja v Sofinanciranje izgradnje nove OS dr. Ljudevita Pivka s prilagojenim programom in sporazum o ureditvi razmerij z občinami Matej Gajser Konec januarja je v prostorih Mestne občine Ptuj potekala 5. redna seja Kolegija županov Spodnjega Podravja. Po uvodnih besedah predsedujočega dr. Štefana Čelana sta pri točki informacije novoizvoljenih poslancev DZ RS dobila besedo nova (stara) poslanca v državnem zboru Branko Marinič in Franc Pu-kšič, ki sta župane informirala o trenutni situaciji v koaliciji ob formiranju nove vlade ter predstavila prednostne projekte in naloge, ki so zapisane v koalicijski pogodbi. Osrednja točka kolegija županov je bila sofinanciranje izgradnje nove OŠ dr. Ljudevita Pivka s prilagojenim programom, ki bi jo gradili pri ptujskem dijaškem domu. Po začetnem zelo čustvenem nagovoru s strani predstavnika staršev Janeza Lovreca, ki je govoril o neprimernosti in dotrajanosti obstoječih prostorov šole, so se vsi župani strinjali, da je predvideni novi objekt nujno potreben. Kot je povedal Ivan Vidovič, vodja Oddelka za negospodar- Alenka Bezjak Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ptuj za leto 2012. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči - skupinske izjeme in po ske javne službe Mestne občine Ptuj, je Mestna občina Ptuj 20. 12. 2011 pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, dokument je postal pravnomočen 18. 1. 2012. Pogodba za izdelavo PZI-doku-mentacije je bila podpisana na podlagi predhodno izvedenega javnega naročila. Izdelavo PZI-dokumentacije bo izvedlo podjetje Projekta inženiring Ptuj, d. o. o. Predviden čas za izdelavo PZI-dokumentacije je dva meseca. Na podlagi dokončane dokumentacije je treba izpeljati postopek javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Šola bi tako lahko začeli graditi še letos. Zaključek investicije se predvideva v letu 2013. Financiranje dobre 4 mio. EUR vredne investicije bi po zdajšnjem razdelilniku prevzele okoliške občine v deležu 40 %, Mestna občina Ptuj v deležu 20 %, medtem ko naj bi Ministrstvo za šolstvo projekt sofinanciralo v višini 40 %. Na tej točki se je začelo zatikati, saj župani ugotavljajo, da teh sredstev v proračunih za leto 2012 nimajo načrtovanih, pa tudi sicer je bilo kar nekaj pomislekov o prenizkem deležu sofinanciranja pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocija in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. s strani države. Dr. Štefan Čelan je poudaril, da bo glavnino sredstev v skladu z dinamiko investicije treba zagotoviti v letu 2013. Kolegij županov je sprejel sklep, da bodo v prihodnjih mesecih vsi občinski sveti prejeli novelacijo investicijskega programa za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Župani so pričakovano največ časa namenili predlogu sporazuma o ureditvi razmerij z občinami v povezavi s prenosom gospodarske javne infrastrukture iz Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., na občine, s katerim bi popravili obstoječe razlike. Te so nastale zaradi različne porabe amortizacijskih sredstev v posameznih občinah. Predlog sporazuma je predstavila v. d. direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., Tanja Sternad, v nadaljevanju pa sta svoje dodala V Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, ki je priloga tega Ptujčana, je objavljen javni razpis za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja za leto 2012. V okviru projekta VITO (finančno podprt s strani Evropske komisije) želimo informirati in svetovati lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja. Mestna občina Ptuj organizira informativno-svetovalno delavnico za občane, kjer bomo predstavili: namen in predmet razpisa, upravičence do subvencij, pogoje izvedbe, višino subvencije (najvišji odobren znesek po posameznem upravičencu) in višino razpoložljivih sredstev. Delavnica bo 7. marca ob 16. uri v prostorih Mestne občine tudi predstavnika revizijske hiše Auditor, d. o. o. Pri tej točki so bili vabljeni še predstavniki občin Cerkvenjak, Starše in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki so imeli tudi največ pripomb. Nazorno so se postavili na stališče, da pripravljenega sporazuma v takšni obliki ne bodo podpisali. Sklepna ugotovitev je bila, da sporazum, kot je pripravljen, potrebuje še dodatne preračune in popravke ter še ni primeren za podpis. V sklepnem delu kolegija so se pridružili še predstavniki 72. brigade in 74. motoriziranega bataljona Slovenske vojske, ki so prisotnim županom predstavili sodelovanje občin in vojske v sistemu zaščite in reševanja. Svojo pomoč so ponudili tudi tedaj, ko bo potekala akcija Očistimo Slovenijo 2012. Ptuj (velika sejna soba). Namenjena je vsem upravičencem (lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja), drugim občanom in zainteresirani javnosti ter vsem tistim, ki želijo dodatne informacije o možnosti subvencioniranja obnov fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja za leto 2012. Udeležba na delavnici je brezplačna, vendar je zaradi omejenega števila udeležencev obvezna predhodna prijava (tri dni pred delavnico). Prijave sprejemamo na e-poštni naslov robert. novak@ptuj.si in na tel. 02 748 29 65. Več informacij lahko dobite na www.ptuj.si. Mestna občina Ptuj Objava razpisa za programe podeželja Subvencije za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru 8 MESTNI SVET vi 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Sprememba novega načina zbiranja odpadkov - Rogozniško pokopališče - Prehod za pešce na Mariborsko cesto Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Silve Fartek: Za spremembo novega načina zbiranja in odvoza odpadkov z naslednjimi predlogi rešitev: rumene vreče naj bodo daljše in širše vsaj za 10-20 cm, ločujeta naj se kovina in plastika, posebne vreče za plenice, odvoz za plastiko, kovino in plenice v zimskem času na 14 dni, v letnem pa vsaj plenice in plastika na 10 dni, ena položnica za obe storitvi (vodo in odpadke). Odgovor: S strani strank smo že prejeli pobude po spremembi dimenzij obstoječih rumenih vrečk. Občani imajo v tem trenutku različna stojala za vrečke, v nekatere pa vrečk, ki so bile razdeljene, ni mogoče namestiti. Predvideno je, da ob naslednji nabavi vrečk naročimo nekoliko širše in daljše vrečke, preučuje pa se tudi možnost nabave več različnih dimenzij vrečk, občani pa bi prejete vrečke lahko na mestni blagajni zamenjali za tisto dimenzijo, ki odgovarja njihovemu stojalu. Kar se tiče ločevanja kovinske in plastične embalaže že na izvoru, ugotavljamo, da tovrstno ločevanje ni smiselno. Že pred spremembo sistema, ko se je na mrežastih posodah ločevalo ti dve vrsti embalaže, so se na sor-tirni liniji CERO Gajke te frakcije ponovno dodatno sortirale, saj se tudi posamezna vrsta te embalaže ločuje še bolj podrobno. Ocenjujemo, da v primeru uvedbe ločevanja kovinske in plastične embalaže na izvoru ne bi dosegali tolikšnih pozitivnih učinkov, ki bi upravičevali dodatne, s tem povezane stroške in obremenjevanje občanov z dodatnimi nalogami. V tem trenutku glede na prejete pozitivne odzive občanov, ki si ne želijo več vrst posod ali vrečk, ne razmišljamo o posebni vrečki zgolj za plenice. Večina občanov si želi čim manj različnih vrst posod oz. vrečk, seveda ob predpostavki optimalnega načina ločenega zbiranja odpadkov pri gospodinjstvih. Na takšno število frakcij, kot se v tem trenutku zbirajo v novem sistemu zbiranja odpadkov, napotuje tudi praksa tistih občin, ki imajo že dalj časa uveden tovrsten način zbiranja odpadkov. Nov sistem zbiranja odpadkov se v Mestni občini Ptuj izvaja šele dober mesec dni. V primeru, ko bi se predvidena frekvenca odvozov izkazala za neustrezno, bomo te temu primerno tudi spremenili. Na združevanju položnic v Javnih službah delamo že nekaj časa in tudi preučujemo možnosti izvedbe te združitve. Najprej je treba prečistiti obstoječe baze odjemalcev storitev, zaradi različnih izvajalcev javnih služb v preteklosti pa je treba te baze tudi medsebojno uskladiti. Šele po uskladitvi teh baz bo možno združiti položnice, ki jih izstavljajo Javne službe, pri čemer pa bomo zaradi racionalizacije stroškov z aktivnostmi najverjetneje najprej počakali še na začetek izvajanja dejavnosti daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj. Zaradi spremembe sistema se storitve za občane niso podražile. Sprememba sistema je glede na prejšnji sistem terjala dodatno smetarsko vozilo in ekipo delavcev (od gospodinjstev se namreč pobirata dve dodatni frakciji) ter dodaten strošek nabave vrečk, cena storitev pa kljub temu ostaja nespremenjena. Alen Hodnik, Javne službe Ptuj, d. o. o. Pobuda mag. Edvarda Ken-da: Strokovne službe MO Ptuj naj preučijo možnosti za ureditev in izvedbo prehoda za pešce s pripadajočo prometno signalizacijo na Mariborski cesti, pri odcepu za Lešje (makadamska cesta čez polja proti Hajdini). Odgovor: Pobudo bomo posredovali Direkciji RS za ceste, saj omenjena cesta ni v naši pri- stojnosti. Zdenka Matjašič Pobuda Mira Vamberger-ja: Iz natečajnega območja za » Večnamenski športno-priredi-tveni center Ptuj«, objavljen 29. 11. 2011, je nujno izvzetipovrši-ne, ki v natečajni dokumentaciji neposredno posegajo v dve že obstoječi športni infrastrukturi, katere dnevno uporablja več kot 100 otrok in mladih v okviru več športnih društev. Odgovor: Na sestanku (20. 12. 2011) s predstavniki Mestne občine Ptuj, uporabnikov (Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj) in upravljavcev (Zavoda za Šport Ptuj) mestnega stadiona je bila natančno obrazložena namera Mestne občine Ptuj, da se ne posega v atletski del stadiona. Natečajno območje je bilo za nekaj dni celo spremenjeno -zmanjšano, vendar je bila zaradi pripomb (27. 12. 2011) ponudnikov natečajnih rešitev sprejeta odločitev (natečajno območje smo ponovno spremenili v prvotno, 28. 12. 2011), da se postopek zaključi in glede na nate-čajne rešitve projekt prostorsko uskladi. Če bi bistveno spremenili pogoje, bi lahko prišlo do ponovitve razpisa, zaradi manjših sprememb pa smo rok za oddajo ponudb že podaljšali (na zahtevo ponudnikov) za 14 dni. Na sestanku, ki je bil 28. decembra, je bilo s strani Mestne občine Ptuj vse to predstavljeno direktorju Zavoda za šport Aleksandru Mertlju in predsedniku Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Aleksandru Lorenčiču. Na sami lokaciji (na Mestnem stadionu Ptuj) je bil tudi ogled možnih lokacij za prestavitev meta krogle na drugo stran stadiona (v smeri klavnice Žerak). Ta varianta bi bila samo v primeru, da projekta »Večnamenski športni center Ptuj« ne bi bilo možno umestiti brez prostora, ki je sedaj namenjen metu krogle. Povedano in pozneje zapisano (s podpisom župana) je bilo tudi to, da mora atletski stadion ohraniti certifikat po kriterijih Atletske zveze Slovenije in da se bodo vsa letošnja že načrtovana tekmovanja lahko nemoteno realizirala. V zadnjih letih se je na področju športne infrastrukture veliko spremenilo na bolje in naša želja je, da z omenjenim projektom zadevo nadgradimo, ne pa okr-nemo dejavnost atletike kot kraljice športov. Mag. Stanko Glažar, vodja Kabineta župana, in Robert Novak, oddelek GIK Pobudi Marjana Kolariča: 1. V Integralni razvojni program MO Ptuj (IRMOP) in ponujenih prednostnih projektih za obdobje 2012-2018 je treba med prve prioritete uvrstiti ureditev novega rogozniškega pokopališča. Odgovor: V gradivu »IR-PMOP«, ki smo ga pripravili za skupno sejo delovnih teles Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, smo, skladno s pobudami, ki so se podale na več odborih, ureditev pokopališča že umestili pod prioriteto 2 (pod prioriteto 1 so navedeni le projekti, ki so že v teku), kar pomeni, da se bo k urejanju novega rogozniškega pokopališča pristopilo čim prej. Simona Kašman 2. Predlog za ureditev železniških prehodov v Podvincih: Strokovna služba občinske uprave naj na Slovenske železnice posreduje predlog, da se naj na prvi nivojski prehod med železniškima postajama Ptuj-Moškanjci, ki je povezovalna cesta od novega pokopališča do Podvincev in katerega naj bi Slovenske železnice zaprle, premakne za približno 100 m 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO desno, drugega nivojskega prehoda na progi Ptuj-Moškanjci, kije približno 1 km nižje, pa naj ne bi zavarovali s polzaporni-cami in do njega uredili povezovalni cesti, kot je predvideno, pač pa naj se drugi prehod zapre, cesto pa povežejo z državno cesto mimo Zelenka. Odgovor: 27. 1. 2012 ob 9. uri je bil na kraju nesreče s smrtnim izidom v naselju Podvinci, na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo, opravljen terenski ogled, ki so se ga udeležili: Agencija za železniški promet Ljubljana, Rajko Satler, Zdenko Seme in Alojz Pros; Mestna občina Ptuj, inšpektorat za ceste, Robert Brkič; Mestna občina Ptuj, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Franc Kozel; Javne službe Ptuj, d. o. o., Andrej Trunk; Postaja prometne policije Maribor, Matej Vidovič; PU Maribor SUP, inšpektor Gabrijel Sternad; MNZ, direktorat za železnice in žičnice Ljubljana, Daniel Lenart; Policijska postaja Ptuj, pomočnik komandirja Boris Kozenburger. Na terenskem ogledu so vsi prisotni sprejeli dva sklepa: do 15. 2. 2012 občina postavi hitrostne ovire na javni poti številka 828571 in omeji se hitrost vožnje; do 31. 3. 2012 SPVCP MO Ptuj in MO Ptuj obvestita Četrtno skupnost Rogoz- nica o nameri zaprtja ceste preko železniške proge ter o vsebini o strinjanju ali nestrinjanju obvesti AZP zaradi izvedbe nadaljnjih ukrepov za varno udeležbo v cestnem prometu. Boris Kozenburger, po pooblastilu komandirja Policijske postaje Ptuj SMesst N.Si glede družinskega zakonika Civilna iniciativa je v Državni zbor vložila podpise za razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku. V Novi Sloveniji poudarjamo, da je ta referendum potreben, saj lahko le tako zaščitimo tradicionalno obliko družine, ki predstavlja osnovno družbeno celico. Hkrati obžalujemo, da ni prišlo do kompromisne rešitve, s katero bi se izognili referendumu in s tem tudi ideološkim polemikam, ki jih Slovenija danes zagotovo ne potrebuje. Zal pa pri zagovornikih obstoječe oblike družinskega zakonika ni bilo posluha za pogovore in kompromis. Nova Slovenija bo v referendumski kampanji aktivno sodelovala. Skupaj s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok si bomo prizadevali, da družinski zakonik ne stopi v veljavo. Na lokalnem nivoju želimo, da Ptuj izkoristi priložnost v okviru Evropske prestolnice kulture, da postane prepoznaven po svoji kulturni in duhovni dediščini in ustvarjalnosti. Za 8. marec vsem ženam in materam iskreno čestitamo za njihovo na/plemenitejše poslanstvo. Mestni odbor N.Si :■ | nft O družinskem zakoniku Mlada liberalna demokracija, podmladek LDS, in Liberalna demokracija Slovenije smo lani podprli kompromisni družinski zakonik. Podprli smo ga v dobri veri, da bo nova, »blaga« oblika zadostila tudi tistim nasprotnikom družinskega zakonika, ki so trdno in neomajno prepričani, da je edina »prava« družina tradicionalna družina in da se lahko otrok normalno razvija le v takem okolju. Družinski zakonik vsebuje 309 členov, pobudniki referenduma pa so vso tematiko uspeli uspešno skrčiti na samo tri člene, glede katerih je bil že v zakonodajnem postopku sprejet kompromis. Vendar pa bistvo družinskega zakonika niso samo ti trije »moteči« členi, temveč vseh 309 členov, katerih glavno vodilo sta korist in zaščita pravic vseh otrok in vseh možnih oblik družin, v katerih odraščajo. Ta zakonik ne ustvarja ničesar novega, ampak samo ureja že obstoječe družbeno stanje. V MLD in LDS smo mnenja, da je bojazen Civilne iniciative za družino in pravice otrok po razvrednotenju družine neutemeljena, saj zakonik nobenemu otroku niti družini nič ne jemlje, marsikaterim pa veliko daje. Upamo, da bo referendum pokazal, da smo odprt in strpen narod, ki priznava enake pravice vsem državljanom. MO MLD in MO LDS Ptuj zares Nadaljnji koraki stranke z novim vodstvom Na zadnji seji sveta stranke Zares - socialno liberalni so članice in člani razpravljali o volilnem rezultatu in o tem, kako bo stranka delovala v prihodnje. Odstop predsednika Gregorja Golobica je bil v zadnjih letih že večkrat na dnevnem redu, a se je stranka vselej odločila drugače. Zadnji volilni rezultat pa je ta odstop ponovno prinesel na dnevni red. V januarju je svet stranke razpravljal o delu dosedanjega vodstva in ob tem razpisal postopke za izvolitev novega, določil kandidatne liste, novo vodstvo pa naj bi bilo izbrano do konca februarja letošnjega leta. Na volitvah (katerih izid za zdaj še ni znan) sta za mesto predsednika/-ce stranke kandidirala dr. Pavel Gantar in Felicita Medved. Po konsolidaciji stranke z novim vodstvom bo stranka pretehtala, kako naprej in kakšni bodo nadaljnji koraki. Sklicana bo tudi konvencija, na kateri bodo razpravljali o prihodnjih programskih in vsebinskih vprašanjih. Ob tej priložnosti mestni odbor vsem ženam iskreno čestita ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, mamam pa želimo ob materinskem dnevu vse lepo. Mestni odbor Zares - socialno liberalni Ptuj 10 i^Sflflfffi STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / OBVESTILO GOSPODARSTVO 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 kTm V razmislek V tej državi se bo razprava o tretjerazrednih temah, imenovanih gospodarska rast, padanje kreditnih ratingov, brezposelnost, tuje investicije, spodbujanje inovativnosti in podobno, zelo kmalu umaknila resnično pomembnim. Tistim, o katerih nam ni treba veliko vedeti, da bi lahko o njih razpravljali zelo suvereno. Denimo o tem, ali si istospolna skupnost dveh odraslih, prištevnih in opravilno sposobnih posameznikov zasluži poimenovanje "družina". Družinski zakonik med drugim ureja pomembna vprašanja posvojitve, rejništva, skrbništva, preživljanja staršev in otrok, priznanja otrok in podobno. A predreferendumska kampanja se bo gotovo vrtela predvsem okrog, poenostavljeno, možnosti, da se ima is-tospolni par za družino, iz česar izhaja tudi pravica do posvojitve otroka partnerja. Doslej namreč še ni bilo slišati prepričljive utemeljitve, zakaj bi o pravici številčno zanemarljivega števila ljudi imela pravico odločati ogromna večina njihovih sonarodnjakov. A bomo zaradi tega živeli bolje, bodo plače višje, sosedje prijaznejši, zrak čistejši, bencin cenejši? Ne nazadnje, bo poslej manj zanemarjenih otrok iz heterose-ksualnih družin? Nič od tega ne bo. Le zaradi razprav bo ozračje še malo bolj zastrupljeno. Kaj nas skrbi, ali ima fantek iz sosednjega bloka dva očeta ali dve mami! Pomembno je, da je srečen, varen, vzgojen, da spi na toplem, da ima hrano, da se bo lahko izšolal. Natanko zaradi tega je treba podpreti družinski zakonik. SD Ptuj Spoštovane volivke in volivci! Letos mineva 95 let, odkar praznujemo dan žena, 8. marec. Mednarodni praznik žensk je dan ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Za uresničitev teh vrednot se zavzemamo tudi v naši stranki. To smo dokazali na pravkar končanih predčasnih volitvah, na naših kandidatnih listah je bilo kar 35 žensk. V državnem zboru pa smo ena od redkih strank z enako zastopanostjo moških in žensk. Spoštovane občanke, čestitamo vam ob prazniku in želimo, da ga praznujete kar najlepše. Mestna organizacija DeSUS Ptujj ZefeifeL«* Kultura je celoletni projekt Ni treba posebej utemeljevati potrebe po organski mestni rasti Ptuja, učinkovitem kopičenju ter pravični razpršitvi arhitektur in mestnega utripa. In obratno, zasebnosti ter miru. Ter po e(ste)tiki. Tudi neučinkovite zasnove ter financiranja mestne infrastrukture in javnih služb z omogočanjem pravične dostopnosti do družbenega standarda, kulture in rekreacije. Ob letošnjem kulturnem prazniku smo na državni ravni doživljali tudi protest proti ukinitvi ministrstva za kulturo. Ptujski župan priložnostno izreka velike besede o projektu Evropska kulturna prestolnica 2012 (EPK), ki naj bi Ptuj z njegovo nesporno bogato kulturno dediščino ponesel med kulturno prepoznavna mesta. Premalo pa se poudarja, da so kulturna društva in izjemni posamezniki tisti, ki ohranjajo našo kulturno dediščino. Za plačilo njihovim uspešnim prizadevanjem jih država preko SAZAS-a odira še za tisto malo, kar »priberačijo« na različne načine. Najprej je bila knjiga, potem ekonomija! Pri narodovem preživetju nas je ohranila najprej kultura in ne gospodarska ali vojaška moč. Naša domovina in slovenska kultura slonita v veliki meri na očetu prve slovenske knjige Primožu Trubarju in utemeljiteljih slovarja slovenskega knjižnega jezika. Domovina smo ljudje z ozaveščenim čutom pripadnosti slovenski zemlji, svojemu mestu, jeziku in več-stoletni slovenski kulturi, in to vsak dan v letu. Ko se bomo tega zavedali tudi vsak dan in ne le en dan v letu na kulturni praznik ali v letu EPK, bo Ptuj postal sleherni dan ena izmed prestolnic evropske kulture. Zeleni Ptuja Obvestilo o spremljanju koncentracije onesnaževanja v MO Ptuj Zdenka Bezjak Agencija Republike Slovenije za okolje je Mestno občino Ptuj vključila med tiste lokacije, na katerih z avtomatskimi merilnimi postajami spremlja koncentracije onesnaževal, ki so v zadnjem času najbolj aktualne. To so: delci PM10, žveplov dioksid (SO2), dušikov dioksid (NO2), ogljikov monoksid (CO) in ozon (O3). Avtomatska merilna postaja je bila 6. 12. 2011 nameščena pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, izmerjene vrednosti pa se sproti objavljajo na spletni strani agencije. Občani lahko pogledamo zadnje urne in dnevne koncentracije onesnaževal na naslednjem naslovu: http://www.arso. gov. si/zrak/kakovost%20zraka/ podatki/dnevne_koncentracije. html, grafi in tabele s podatki za 1 dan, 7 dni ali 30 dni pa so na naslovu http://www.arso.gov.si/ zrak/kakovost%20zraka/podatki/ amp/, kjer so dostopni podatki za vseh 13 lokacij v Sloveniji, na katerih se izvajajo meritve kakovosti zraka z avtomatskimi me- rilnimi postajami. Prvi izmerjeni podatki o kakovosti zraka kažejo, da izmerjene vrednosti trajno ne presegajo mejne vrednosti nobenega onesnaževala, občasno povečane koncentracije posameznih onesnaževal pa so povezane z dogajanji v okolici in se pojavljajo tudi na drugih lokacijah, kjer se izvajajo meritve. 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 GOSPODARSTVO Družina Puž se ukvarja z medičarstvom in lectarstvom že od leta 1935 Med in testo sta temeljni sestavini, ki ju uporabljajo medičarji. Ko je v 19. stoletju med, do tedaj temeljno surovino, začel zamenjevati cenejši sladkor, se je zelo razvilo lectarstvo z značilno paleto živobarvno okrašenih izdelkov, imenovanih lect. Najbolj znana in edina medičarska ptujska delavnica pripada družini Puž, katere začetki lectarstva segajo v daljno leto 1935. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Ivan Puž, ki je leta 1968, po smrti svojih staršev, prevzel obrt, je danes v pokoju, a tradicijo medičarstva še ohranja in tako izdeluje okrasne slaščice, imenovane lect, ter tudi medeno pecivo - medenjake. »Medenjaki so med najbolj zdravimi izdelki za posladek, saj vsebujejo le moko, vodo, med (Puževi imajo kar 13 panjev čebel za svojo uporabo, op. a.), jajca, majhen odstotek sladkorja in začimbe brez konzervansov in barvil,« pove Ivan Puž in nadaljuje, da je podrobnost recepta dobro varovana skrivnost vsakega medičarja ter da so bili vodilo družine vedno samo kakovostni izdelki. Na vprašanje, kakšna je razlika med lectom in medenjakom, odgovori, da je lect izdelan podobno kot medenjak, vendar ne vsebuje značilnih začimb. Testo se raz-valja in nato oblikuje z modelčki v različne figuralne motive, kot so konjički, lilike (punčke), dvojčki, urice ter vsem dobro znana lectova srca vseh možnih velikosti, ki predstavljajo tradicionalno slovensko izkazovanje ljubezni. Na lect se nanese rdeča jedilna barva (nekoč barvilo iz rdeče pese), na lectova srca pa različni okraski, tudi majhna ogledalca ter napisi raznih misli in starih verzov. Po slovenskem izročilu se obarva samo prednja Najbolj znana in edina medičarska ptujska delavnica pripada družini Puž, katere začetki lectarstva segajo v daljno leto 1935. stran lecta, zadnja je vidna kot medenjak. Ivana povprašam tudi o tem, ali je kakšno zanimanje pri mladih za to obliko umetnostne obrti. Odgovori, da v svoji dolgoletni praksi pri njem ni nihče izkazal zanimanja, da bi se te obrti izučil. Poudari pa, da bodo njegovi trije sinovi že tretja generacija družine Puž, ki bo nadaljevala družinsko tradicijo, kajti vsi trije so uspešno pridobili vse strokovno znanje, za katero so si pridobili tudi pozitivno strokovno mnenje. Svoje izdelke Puževi prodajajo na raznih tradicionalnih sejmih ter na cerkvenih prireditvah (že-gnanja in svete birme). Njihovi izdelki se prodajajo le v izbranih galerijah in prodajalnah z izključno izdelki domače in umetnostne obrti v Ljubljani, Mariboru in na Bledu. Manager klub Ptuj razglasil naj podjetniško idejo 2011 V izboru naj podjetniška ideja za leto 2011 se je komisija Manager kluba Ptuj odločila, da nagradi pet kandidatov. Zmagovalec najbolj drzne in perspektivne ideje v letu 2011 je postalo podjetje Intelius, d. o. o., s spletno rešitvijo Flowr, ki temelji na pričakovanjih, da se bodo socialna/družbena omrežja ter njihov način komuniciranja začeli seliti v poslovna okolja. Priznanje za poslovno uspešno, perspektivno in ekološko prijazno poslovno idejo je prejelo podjetje Talum, d. d., za poslovno idejo Recikla-ža odpadnega aluminija. Magic Avgustino - čarodejstvo, Avgust Čoh, s. p., je prejel priznanje za podjetnost, kreativnost in okolju prijazno podjetniško idejo. Ustanova Fundacija Nazaj na konja je s poslovno idejo z akronimom PEDI TOUR zasnovala čezmej-ne turistične destinacije in storitve, temelječe na aktivnostih in terapiji s pomočjo konja, in prejela priznanje za nov pristop k humanemu programu. Podjetje Tenzor, d. o. o., je s prijavljeno poslovno idejo Rems (angl. Retail Event Management System) prejelo priznanje za izvirno in perspektivno nadgradnjo obstoječe storitve, ki je na trgu edinstvena. Manager klub Ptuj, ki je lani praznoval dvajset let delovanja, je 31. januarja v Grand hotelu Primus že drugo leto zapored razglasil najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo na širšem ptujskem območju. Predsednica komisije za naj podjetniško idejo mag. Vlasta Stojak (levo) in Miran Senčar (desno), predsednik kluba Manager klub Ptuj, z nagrajenimi podjetniki 12 GOSPODARSTVO 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Gospodarski forum »Kako do denarja za razvoj?« V januarju so ZRS Bistra Ptuj in soorganizatorja Manager klub Ptuj ter TECES Maribor v okviru projekta SPRINT, ki želi spodbuditi inovativnost, priredili gospodarski forum, na katerem so razpravljali o možnostih financiranja razvoja v podjetjih. Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj Foto: Črtomir Goznik VUK-HU KUF1U( 9 V omizju foruma so sodelovali predstavniki ptujskih podjetij: Talum, Tenzor, LP Mycron, Sa-vatech, II4, predstavnica sklada tveganega kapitala in ZRS Bistra Ptuj. Glavna ugotovitev iz diskusije, v katero so se aktivno vključili tudi gospodarstveniki in predstavniki podpornega okolja iz publike, je bila, da sta odprtost in pripravljenost za povezovanje skoraj enako pomembni za razvoj podjetij kot denar. Najpomembnejši dejavnik pri razvoju Ff fllJL hA urili/. SU-dt,', ril It ¡LlUuhlUlClllIlltl r.HI'.UhfllKHM IK? ILkjhii tnhfrthuM Lp-r^fnViiiiVui' L' hn(v\li ifiri MUIHTIU pKuniifropOTi pa so ustrezni kadri. Podjetja so povedala, da svoj razvoj financirajo pretežno iz poslovanja, obračajo pa se tudi na svoje dobavitelje in kupce. Na banke se udeleženci foruma zanašajo vedno manj. Mikro podjetja lahko imajo težave celo s pridobivanjem bančnih garancij. Razvojno naravnana podjetja že pri načrtovanju razvojnih Omizje foruma »Kako do denarja za razvoj?«, z leve: dr. Aleksandra Pivec, mag. Albert Korošec, Miran Senčar, Gorazd Orešek, mag. Nina Mazgan, dr. Lidija Tušek Korošec, Aleksander Mlakar in Anton Kolarič projektov vključujejo sovlagatelje. Udeleženci so spoznali tudi možnost lastniškega financiranja s pomočjo poslovnih angelov, ki so praviloma uspešni posamezniki, in skladov tveganega kapitala, ki vstopajo v podjetja z lastniškim kapitalom med 0,5 do 1,5 milijona evrov ter izsto- pijo s prodajo lastniškega deleža, ki mora prinesti dobiček. Vedno več podjetij se prijavlja tudi na javne razpise za nepovratna razvojna sredstva. Forum so zaključili z enovito željo, da se podobna gospodarska srečanja na Ptuju nadaljujejo. Vabilo na brezplačno svetovanje Promocija obnovljivih virov na podeželju, energetska učinkovitost in nepovratna sredstva Mestna občina Ptuj Ali želite znižati stroške ogrevanja, povečati udobje vaših domov, ogrevati sanitarno vodo s sončno energijo, vgraditi toplotno črpalko, zamenjati kurilno napravo, preiti na ogrevanje na lesno biomaso ali celo izgraditi sončno elektrarno in malo bio-plinarno? In seveda, kako vse to financirati in pridobiti nepovratna sredstva? Vse odgovore boste dobili od priznanih energetskih strokovnjakov na brezplačnem svetovanju, ki ga za vas organizirata Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje v okviru projekta Promocija obnovljivih virov na podeželju, ki ga delno sofinancira EU pod okriljem LEADER programa in je prijavljen na LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Za vaša vprašanja vam bodo na voljo strokovnjaki z naslednjih področij: • OGREVANJE NA LES IN LESNE OSTANKE (Dalibor Šoštarič, odgovorni projektant) • TOPLOTNE ČRPALKE (Ter-motehnika, d. o. o.) • SPREJEMNIKI SONČNE ENERGIJE (Lentherminvest, d. o. o., Lenart) • SONČNE ELEKTRARNE (Bi-sol Group, d. o. o.) • SUBVENCIJE EKO SKLADA (energetski svetovalec za občane Božidar Muršec) • UČINKOVITA RABA ENERGIJE (dr. Janez Petek, odgovorni projektant) • ENERGETSKO UČINKOVITE STAVBE (Bogomir Mernik, dipl. inž. grad.) • BIOPLINARNE IN DALJINSKO OGREVANJE (Borut Hergula, univ. dipl. inž.) Kraj in čas delavnic ČS Jezero Dom krajanov Budina-Brstje 7. marec 17:00 ČS Panorama Dom krajanov Olge Meglič 13. marec 17:00 ČS Rogoznica Dom krajanov Rogoznica 15. marec 17:00 Zaradi lažje organizacije vas prosimo za potrditev udeležbe na 05 99 74 658 ali info@lea-ptuj.si. OVE - Energija prihodnosti! 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Povabilo na akcijo Očistimo Slovenijo 2012 na Ptuju Mestna občina Ptuj Mestna občina Ptuj se tudi letos vključuje v vseslovensko enodnevno čistilno akcijo »Očistimo Slovenijo 2012«, ki je povezana s svetovnim projektom Očistimo svet (World Cleanup) 2012. Najpomembnejši cilj akcije je ozaveščanje ljudi, da vsak posameznik prevzame odgovornost za okolje, v katerem živi, in zanj prispeva po svojih močeh. Zbrali se bomo v soboto, 24. marca 2012, ob 9. uri na zbirnih mestih, ki bodo pred akcijo objavljena v medijih in na plakatih po četrtnih skupnostih. Čistili bomo odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, v okolicah šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev ter ob pohodniških in sprehajalnih poteh. Tako kot vsa leta doslej, spomladansko čiščenje okolja tudi letos ne bo omejeno le na soboto, temveč bodo učenci osnovnih šol, dijaki srednjih šol in otroci iz vrtcev okolico čistili tudi v drugih dneh. Koordinatorka za Mestno občino Ptuj je mag. Zdenka Bezjak (telefon 02 748 29 63), v organizacijo akcije pa bodo vključeni tudi predstavniki četrtnih skupnosti, različnih društev, zaposleni občinske uprave in drugi. Za sodelujoče v akciji bodo zagotovljene vreče za odpadke in zaščitne rokavice. Za obveščanje širše javnosti bodo poskrbeli mediji, v največji možni meri pa se bodo za akcijo angažirali tudi predstavniki četrtnih skupnosti in predstavniki različnih društev. Zbrane odpadke bodo prevzele Javne službe Ptuj in druga podjetja, ki jih bomo pritegnili v akcijo. Akcija se bo zaključila s skupnim srečanjem, na katerem se bodo vsi sodelujoči lahko odpočili, okrepčali in poveselili. Skupaj z družino, prijatelji in znanci se udeležimo akcije in poskrbimo, da bo naša občina med najbolj uspešnimi in čistimi. Poskusna uvedba telefonske številke 031 777 311 za komunikacijo z občinskimi redarji na terenu Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Pri vsakodnevnem stiku s strankami in dogajanjem v popoldanskem ter večernem času smo ugotovili, da je dodatna telefonska številka potrebna za kakovostnejšo in neposredno komunikacijo z občani. Zato smo od 1. februarja poskusno uvedli telefonsko številko za neposredno komunikacijo z občinskim redarjem na terenu. Telefonska številka je 031 777 311 in bo dosegljiva vsak delavnik od 8.00 do 21.30, kakor je redni delovni čas medobčinskega redarstva. Na to številko lahko občani vseh občin iz naše krajevne pristojnosti obveščajo medobčinsko redarstvo o dogodkih in nevarnostih, ki ogrožajo splošno ali prometno varnost, podajajo pobude za izboljšanje stanja oziroma odpravo pomanjkljivosti ter podajajo prijave zaradi ugotovljenih kršitev, ki spadajo v stvarno pristojnost občinskih redarjev. Pri podaji prijave mora prijavitelj občinskemu redarju posredovati svoje podatke, in sicer ime, priimek in naslov bivanja. Zavestna lažna naznanitev prekrška je v 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru opisana kot prekršek. S klicem na dežurno številko ne bo mogoče pridobiti podatkov o konkretnih postopkih o prekršku, vložiti pritožbe zoper posamezne postopke, opravičevati razlogov storitve prekrška, zaradi katerega je bilo izdano obvestilo o prekršku ali plačilni nalog, in podobno. Tovrstne informacije se lahko še naprej pridobijo v poslovnem času Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na telefon 02 748 29 95 in 02 748 29 84 ali neposredno v času uradnih ur. SVETLA TOČKA Kulturni praznik pri turniškem gradu in staro mestno jedro, prijazno do lastovic Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Tokrat predstavljamo dve svetli točki. Režiser Samo M. Strelec je na kulturni praznik, v sredo, 8. februarja, pripravil zanimivo srečanje pri turniškem gradu. Na okenske rešetke je pripel fotografije ptujskega in turniškega gradu, na stebre ob gradu je obesil pesmi, ki jih je sam napisal. Točno ob 14. uri pa se je začelo prebiranje Prešernovih in drugih pesmi. Na dogodku se je zbralo kar nekaj Ptujčanov, ki imajo na ta kraj lepe spomine ter si želijo, da bi se ob turniškem gradu dogajalo več, saj grad in njegova okolica kličeta po takšnih in podobnih vsebinah. Druga svetla točka pa je tokrat namenjena pticam lastovicam. Nekateri stanovalci v starem mestnem jedru so zelo lepo poskrbeli za lastovice, da se bodo spomladi lahko vrnile domov. 14 i^Sflflfffi GOSPODARSTVO Ö-V VI 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Franc Simonič, dobitnik Mestna občina Ptuj je na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podelila veliko oljenko Francu Simoniču za uspehe, dosežene na področju likovnega ustvarjanja. velike oljenke MO Ptuj »Slikanje je zame kot nekakšna terapija za sproščanje. Ob podelitvi velike oljenke mi je toplo pri duši kot delavcu na kulturnem področju, če je bilo njegovo delo opaženo v širši lokalni skupnosti in če dobiš priznanje za nekaj, za kar pravzaprav nisi plačan. Hvaležen sem MO Ptuj, da so me opazili, da so opazili moje dolgoletno delo.« Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Želel si je postati zobotehnik Z gospodom Simoničem sva najin pogovor začela pri temi, kako to, da se je po končani OŠ vpisal na Srednjo tekstilno šolo v Mariboru. »V tedanjih časih se je bilo izredno težko vpisati v srednje šole. Sam sem si želel postati zobotehnik, a ker to ni bilo možno, sem se vpisal na tekstilno šolo v Mariboru, kjer sem bil takrat v prvi generaciji tovrstnega izobraževanja.« Po končani srednji šoli je še nekaj mesecev delal v Mariboru, potem pa je dobil službo na Ptuju, v Tekstilni tovarni in barvarni. Pravi, da s službami ni imel nikoli posebne sreče, saj jih je v svoji delovni karieri moral menjati kar nekaj. Delal je tudi priložnostno - pri Stavbarju v Mariboru in pri Pleskarju na Ptuju. Njegov likovni talent je odkrila bodoča žena, ki je bila v Zavrču učiteljica, in ji je takrat pomagal pripravljati razne aplikacije za prvi razred. Odločil se je za vpis na Pedagoško akademijo v Mariboru, likovna smer. Po dveh letih je dobil službo v nekdanji OŠ Silva Razlag Na predlog Planinske zveze Slovenije, Društva za šport invalidov MOST Ptuj in Plezalnega kluba 6b Ptuj je Mina Markovič prejela najvišje državno priznanje na področju športa, Bloudko-vo plaketo. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznaj RS jo je med 66 nominiranci za leto 2011 nagradil za pomemben mednarodni športni dosežek. V svoji obrazložitvi je odbor med drugim Franca Osojnika, sedaj Ljudski vrt, kjer je sedem let poučeval likovni pouk. Ker je imel premalo delovne obveze, je delal še kot vzgojitelj v Dijaškem domu, na šoli v Grajeni in v Gorišnici. Zatem si je našel službo v Agisu. V tistih časih se je razmahnilo t. i. usmerjeno izobraževanje in po tovarnah so morali imeti zaposlene referente, ki so spremljali študente na praksi, vodili pa so še številna druga področja (funkcionalna izobraževanja, študij ob delu). To delo mu je bilo skorajda pisano na kožo in rad ga je opravljal. Ko je v devetdesetih letih začelo škripati v industriji, se je tudi Agisu začelo slabo pisati. Spet je odšel na novo delovno mesto, tokrat v SIS-e (Samoupravne interesne skupnosti), po ukinitvi le-teh je potem delal na občini, leta 1995, ko so se formirale lokalne uprave, pa je odšel na Upravno enoto, kjer je delal na področju izobraževanja in obrambnih načrtov in tu ostal vse do svoje upokojitve. Ko je delal na občini, se je odločil še za nadaljevanje študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1996. zapisal, da je Mina Markovič ena najuspešnejših slovenskih plezalk vseh časov. Svojo kvaliteto je dokazala v letu 2011 z naslovom najboljše svetovne plezalke v težavnosti in kombinaciji ter tretjim mestom na svetovnem prvenstvu, kar je v eni sezoni težko ponovljiv dosežek. Mina je ob vseh mednarodnih uspehih pripravljena svoje znanje plezalnih veščin prenašati tudi športnikom invalidom, vse pa uspešno združuje še s študijem psihologije. Likovni talent je podedoval po babici Spominja se, da je svoj talent odkril v srednji šoli, čisto po naključju. Dobil je nove čevlje, ki so ga tako nažulili, da je moral celo v bolnico, saj je prišlo do zastrupitve. Časa je imel tam na pretek, in ker ni vedel, kaj početi, si je vzel list papirja in začel risati. V puberteti je narisal veliko filmskih igralcev. »Med študijem likovnega pouka sem spoznal veliko različnih tehnik slikanja, sedaj pa v glavnem slikam v oljni tehniki in akrilu, včasih se lotim tudi akvarela in grafike.« Bil je eden ustanovnih članov likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Aktivni član te sekcije je Simonič še danes, sekcija pa letos praznuje že 40 let obstoja. Po upokojitvi je prevzel predsedovanje likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, vodi pa tudi likovno delavnico v sklopu društva Optimist, društva za tretje življenjsko obdobje. Je tudi predsednik Strelskega kluba Ptuj. Sodeloval je v številnih humanitarnih akcijah - s klubom So-roptimist (prvič za nakup dvigala, drugič za postavitev krožišča pri bolnišnici), skupaj z likovno sekcijo so Domu upokojencev Ptuj poklonili več kot 40 slik ob njegovem odprtju, za Čebelarsko društvo Markovci je nekaj članov naslikalo panjske končnice, sam je na povabilo gasilskih društev na njihove domove naslikal tudi veliko število Flo-rijanov, na OŠ Zavrč je poslikal fasado telovadnice po ilustraciji Jelke Reichman. V cerkvi Janeza Krstnika v Gorenjskem Vrhu so pokradli vse oltarne slike, zato je narisal in poklonil eno veliko in dve novi manjši oltarni sliki. Na vprašanje, če je kdaj preštel, koliko slik oziroma drugih umetnin je ustvaril v svoji dolgoletni karieri, Simonič z žalostjo odgovarja, da jih ni nikoli štel oziroma si ustvarjenih del ni sproti zapisoval. S svojo umetnino bo sodeloval tudi v projektu EPK 2012 Njegovo likovno delo z naslovom Samo mrtve črke na platnu je bilo izbrano za sodelovanje na državni razstavi, ki v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška sodi v program Evropske prestolnice kulture. V času od 5. do 21. 10. bo njegovo delo razstavljeno v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, od 16. 11. do 24. 2. 2013 pa v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Ob razstavi bo natisnjen tudi katalog z reprodukcijami vseh 58 izbranih del. Zraven Simoničeve je bila izbrana tudi slika Rozine Šebetič. Mini Markovič Bloudkova plaketa 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Milan Dornik, ljubiteljski starinar: »Starine imajo svojo zgodbo« V starem mestnem jedru, na Prešernovi ulici 17, ima že dobri dve leti svoje prostore antikvariat Milana Dornika. Zlasti v poletnih mesecih se marsikateremu turistu z veseljem ustavi oko na starodavnih predmetih, ki vsak zase pišejo svojo zgodbo. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Antikvariati imajo svojo dušo Kot pravi Dornik, bi vsako mesto moralo imeti svoj antikvariat, še posebej pa stara, zgodovinska mesta, ki jim takšne starinarnice dajejo še poseben pečat. Dornik je štirideset let živel v tujini, na Nizozemskem, kjer se je ukvarjal s tradicionalno obrtjo svojih staršev, parketarstvom. Želja po vrnitvi domov je bila tako močna, da se je odločil, da bo v svojem tretjem življenjskem obdobju živel v rodnem kraju. Starine rad zbira, odkar pomni, in ob redni službi je bilo zbiranje starih predmetov hobi, ki mu je dajal tisto nekaj več. Ta hobi je bil zmeraj samo za njegovo dušo. Starine so že od rojstva del njegovega sveta »Stoletja so ljudje čuvali njim drage predmete. Današnje moderno pohištvo je zame kar preveč moderno, v sebi ne nosi ničesar in ničesar ne pove, nima svoje zgodbe,« pravi Dornik. Že iz svojega otroštva se spominja, da so imeli doma precej starega pohištva, ki mu je nekako priraslo k srcu. S starinami je odraščal in so bile zmeraj del njegovega sveta. Priznava, da je z njimi kar malo zasvojen, in če mu je nekaj všeč, se težko prepriča, da te stvari ne bi kupil. Ob starinah se mu porajajo številna razmišljanja o tem, kaj vse je starina skozi stoletja doživela, kdo vse je bil njen lastnik, zakaj so jo prodali in podobno. Dornik pravi, da so starinar-ji posebni ljudje, da jih sicer ni veliko, imajo pa vsi eno skupno lastnost - neko posebno, samo njim znano ljubezen do starin. Na vprašanje, koliko ljudi sploh ve, da imamo na Ptuju antikva- riat, in koliko ima obiska, Dor-nik odgovarja, da je verjetno še kar precej takšnih, ki za obstoj antikvariata ne vedo. Redno ga obiščejo prijatelji starinarji, ki pridejo pogledat kak nov kos. Zlasti v poletnih mesecih, ko se turisti sprehodijo po stari Prešernovi, se najde marsikdo, ki se kar ne more načuditi trem ogromnim prostorom, v katerih si je mogoče ogledati vse od starega pohištva, slik, pribora, ur, luči, različnih servisov, likalnikov in cel kup predmetov iz vsakodnevnega življenja. Dornik priznava, da je obiskanost antikvariata v zimskem času slaba, pozna se, da turistov ni. Vsesplošna gospodarska kriza se pozna tudi na področju starinarstva »Kriza se pozna vsepovsod, ljudje sicer pridejo pogledat, kupijo pa bolj malo. Vidi se, da denarja preprosto ni.« Na moje vprašanje, če se da od starin živeti, Dornik odgovarja, da zelo težko, da bi kdo lahko preživel samo s prodajo starin. Največ starin kupi v antikvariatih v tujini, v Avstriji in na Nizozemskem, predvsem zato, ker so dobre ohranjene, medtem ko so pri nas te starine marsikje ležale v kakšnih hlevih ali nezaščitene na neustreznih podstrešjih. Starine raje kupi v tujini tudi zato, ker tam zanje dobi račun (certifikat), pri nas pa se lahko kdaj tudi zgodi, da je kaj ukradeno (zlasti kakšni sakralni predmeti). Nekaj kupi tudi na sejmih, včasih sodeluje na licitacijah. Manjših restavratorskih del na starinah se loti tudi sam. O cenah starin pravi, da so zelo različne. Pri pohištvu in pri urah se sicer določajo glede na stil in na to, iz katerega obdobja izhajajo, medtem ko pri Milan Dornik sedi na zofi iz leta 1770. drugih predmetih prave meje ni. Nekateri so za kos, ki jim je všeč, pripravljeni plačati precej veliko. Če želi kupiti kaj novega, mora včasih tudi kaj prodati, veliko pa je tudi menjav med zbiralci starin. Dornik je z nekaj »svojimi« starinami na Ptuju opremil hotel Park (slike, pohištvo, ogledala), nekaj njegovih starin najdemo tudi po različnih ptujskih gostilnah, v Ljubljani je opremil nekaj pisarn. Najstarejša je zofa iz leta 1770 Največjo vrednost v njegovem antikvariatu ima trenutno zofa (dvosed) iz leta 1770, ki jo je kupil v Gradcu. Njeno vrednost ocenjuje na manj kot 2.000 evrov. Težko bi tudi ocenil, kateri predmeti so najbolj prodajani. Enkrat so to ure, drugič slike, tretjič ogledala, potem spet kakšni manjši, drobni predmeti. Včasih ima pri sebi kakšno stvar tudi po nekaj let, pa se potem najde zanjo kupec. Pri njem najdemo različne stile, od renesanse do art dekorja in še kaj bi se našlo, tudi kakšen Picasso ali Dali. Antikvariat ima okviren delovni čas: dopoldan je odprt med 10. in 12. uro, popoldan pa med 16. in 20. uro, od ponedeljka do sobote (to velja za poletne mesece, ko je več obiska, pozimi se antikvariat zapre že prej). Staro ptujsko mestno jedro bi moralo imeti še več tovrstne ponudbe, ki na koncu koncev bogati ta del Ptuja in privablja turiste v eno izmed najstarejših slovenskih mest. Vsekakor so pohvale vredni vsi tisti, ki tukaj navkljub neugodni situaciji še vztrajajo in delajo v dobrobit mesta. Dornik pravi, da že zaradi nostalgije do domačega mesta ne bo obupal in bo vztrajal, vse dokler mu bo služilo zdravje. Ptuj nedvomno takšne zanesenjake potrebuje, če hoče, da bo mesto živelo. Zagotovo bi bilo lahko podobne ponudbe, kot jo ima Dornik, še več, če bi dejavnostim, ki niso dobičkonosne, omogočili uporabo poslovnih prostorov po minimalnih najemninah. 16 i^Sflflfffi LITERATURA / KULTURA 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Le klik do stoletnega arhiva ptujskih časopisov Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je z digitalizacijo 71 tisoč strani ptujskih časopisov 20. stoletja in njihovo umestitvijo v Digitalno knjižnico Slovenije (www. dlib.si) zagotovila spletni dostop do stoletnega arhiva ptujskih časopisov. Milena Doberšek Če želite brskati po polpretekli zgodovini Ptuja in njegove oklice, se lahko v knjižnico odpravite tudi virtualno, saj lahko iz udobja domačega okolja dosto-pate do stoletnega arhiva osrednjih ptujskih časopisov. V digitalni obliki so poslej na slovenskem spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si) prosto dostopni časopisi: Štajerc (1900-1918), Ptujski list (1919-1922), Narodna sloga (1931-1932), Naše delo (1948-1950), Ptujski tednik (1951-1961), Tednik (1961-2003) in Štajerski tednik (2003-2010). Več kot 71.000 digitaliziranih strani ptujskih časopisov predstavlja bogat in na preprost na- Fotoarhiv KIP čin dostopen vir za proučevanje zapisov o različnih družabnih, političnih, kulturnih, športnih in drugih v lokalnem smislu pomembnih dogajanjih na območju Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Projekt digitalizacije ptujskih časopisov smo izvedli v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, družbo Radio-Tednik Ptuj in Univerzitetno knjižnico Maribor. Z digitalizacijo časopisov smo v knjižnici v prvi vrsti želeli zaščititi originale pred nadaljnjo obrabo ter povečati dostopnost do domoznanskega gradiva. Zahvaljujoč brezmejnosti interneta pa bodo po stoletnem arhivu Tudi Tednik je v digitalni obliki dostopen na spletu. Vir: www.dlib.si ptujskega časopisja sedaj lahko brskali tudi tisti, ki zaradi oddaljenosti ali drugih ovir do sedaj niso imeli možnosti dostopa do ohranjenih originalnih izvodov. V ptujski knjižnici bomo tudi v prihodnje nadaljevali z digitalizacijo aktualnih in zanimivih primerkov domoznanskih gradiv ter njegovim umeščanjem v Digitalno knjižnico Slovenije. S tem bomo v Sloveniji in tudi izven državnih meja promovirali naše lokalno okolje in bogastvo pisnih virov, ki jih hranimo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. V letu 2012 načrtujemo digitalizacijo še dveh pomembnih časopisov Pettauer Lokalanzeiger in Pettauer Zeittung, ki sta izhajala na Ptuju ob koncu 19. stoletja, ter digitalizacijo knjižnih dragocenosti iz zapuščine rodbine Herberstein. Kar trije projekti v okviru Evropske prestolnice kulture V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so pripravili tudi projekte, ki jih bodo izvedli v tem letu, ko je Ptuj del Evropske prestolnice kulture: Zapuščina doktorice Štefke Cobelj in njen pomen v svetovni kulturni dediščini, Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje ter Evropska pravljica. Mateja Tomašič Projekt Zapuščina dr. Štefke Cobelj in njen pomen v svetovni kulturni dediščini je posvečen predstavitvi ptujske rojakinje, ki se je kot umetnostna zgodovinarka in etnologinja s svojim delom uveljavila doma in v tujini. V oporoki je Štefka Cobelj ptujski knjižnici v hrambo prepustila svojo bogato osebno knjižnico, ki jo odlikuje izbor slovenske in tuje literature, predvsem s področja umetnostne zgodovine in etnologije. »Zaradi pomena zapuščine, ki pa je žal do danes ostala nedostopna, smo v knjižnici pripravili projekt ob- delave in predstavitve zbirke. Po končani obdelavi bo zbirka prvič vidna v COBISS-u, podatki o razpoložljivem gradivu pa bodo dostopni širokemu krogu uporabnikov. Gradivo iz zbirke bo na razpolago za študijske namene v čitalnici knjižnice. Strokovno obdelavo in predstavitev zbirke bomo nadgradili s strnjeno predstavitvijo njene zapuščine in predstavitvijo njenega življenja in dela ter vpliva v lokalnem pa tudi mednarodnem okolju. V sodelovanju z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki bomo pripravili razstavo in mo- nografijo o življenju in delu dr. Štefke Cobelj ter digitalizirali in objavili najpomembnejše dokumente iz zapuščine,« je projekt predstavila Mira Petrovič. S projektom Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje postavljajo temelje trajnemu medkulturnemu povezovanju, krepitvi medsebojnega sodelovanja in vzpostavljanju trajnega medkulturnega dialoga med vsemi šestimi pobratenimi mesti in njihovimi knjižnicami. »Knjižnica Ivana Potrča Ptuj bo v okviru tega projekta pripravila strokovno srečanje, na katerem se bodo srečali predstavniki knjižnic pobratenih mest. Predhodno bo pripravljena tudi monografska publikacija s predstavitvijo vseh sodelujočih knjižnic. V razstavišču knjižnice bomo pripravili razstavo, na kateri bomo predstavili knjižnice pobratenih mest,« je povedal Ma- tjaž Neudauer, direktor ptujske knjižnice. Vse knjižnice partnerskih mest pa sodelujejo tudi v projektu Evropska pravljica, mrežnem projektu EPK, katerega nosilka je Mariborska knjižnica. »S slovenske perspektive pripovedovanja pravljic bo tematika osvetljena v zborniku Za pravljice odklenjene ključavnice s prispevki najvidnejših domačih poznavalcev. Strokovni javnosti bo namenjen mednarodni simpozij, ki bo 24. in 25. maja v Mariboru. Temu bo sledil mednarodni pravljični večer z najbolj uveljavljenimi slovenskimi pravljičarji in gosti iz Škotske, Švedske in Hrvaške,« je o projektu povedala Liljana Klemenčič. Kasneje bodo pravljice tuji pravljičarji v družbi slovenskih pripovedovali v knjižnicah po vseh partnerskih mestih. 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Dominikanci v Salonu umetnosti Na Ptuj se po 226 letih vračajo dominikanci. Seveda ne kot redovniki, ampak v obliki razstave, s katero želi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ohraniti spomin na dokaj slabo poznan me-niški red, ki je Ptuj in njegovo okolico skozi stoletja zaznamoval s pastoralnim, kulturnim, umetnostnim in gospodarskim delovanjem. Avtorja razstave, ki si jo lahko ogledate v Salonu umetnosti, sta Renata Čeh in Aleš Arih. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Dominikanci so dobili ime po svojem ustanovitelju sv. Dominiku Guzmanu. Na Ptuj so prišli leta 1231, kjer sta leto pred tem ustanovila dominikanski samostan Matilda Ptujska, vdova Friderika III. Ptujskega, in salzburški nadškof Eberhard II. »Na razstavi je predstavljena zgodovina dominikanskega reda, delovanje ptujskega dominikanskega samostana od ustanovitve do ukinitve ter namembnosti po ukinitvi. Poseben prostor je namenjen gradbeni in umetnostni podobi samostana, ki velja za enega najlepših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Predstavljene so najnovejše najdbe in odkritja iz obdobja srednjega veka in baroka. Sledi predstavitev samostanske knjižnice, ki je bila prva javno dostopna knjižnica na Ptuju, samostanske redovne šole in baročnega refektorija - jedilnice. Ptujski dominikanci so se ukvarjali tudi s pridelovanjem vina. Ptujski dominikanski samostan, ki je z duhovno, kulturno, izobraževalno, umetnostno in gospodarsko dejavnostjo zaznamoval Ptuj in okolico, je bil z jožefinskimi reformami leta 1786 ukinjen, dominikanski red pa razpuščen,« je povedala so-avtorica razstave Renata Čeh. Odločitev o postavitvi razstave je večplastna. Temeljni razlog je odločitev Mestne občine Ptuj, da nekdanji samostan preuredi Z leve: avtorja razstave Aleš Arih in Renata Čeh ter ptujski župan dr. Štefan Čelan v kongresno-kulturni center, ki bo obogatil kulturo in turistično ponudbo mesta. Drugi razlog za predstavitev pa je nepoznavanje tega meniškega reda. »Z namenom, da bi čim več izvedeli o zgodovini tega reda, predvsem pa o življenju dominikancev nekoč in danes, smo maja 2011 pripravili okroglo mizo Na muzejski sceni. Na ta način zbrane podatke smo vključili v projekt, ki obsega tudi kratek dokumentarni film o dominikanskem redu v današnjem času,« je dejal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Dokumentarni film je pripravil Miran Harb, soavtorja razstave pa sta Marija Hernja Masten in Branko Vnuk. Danes v Sloveniji delujejo še trije bratje dominikanci - eden v Petrovčah in dva v Žalcu. Razstava bo na ogled vsak dan, razen ponedeljka in nedelje, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, do 24. junija. Matineje Narodnega doma Ptuj Nedeljske matineje Zveze kulturnih društev Ptuj v sliki Besedilo in foto: Nataša Petrovič 12. februarja, se je zaključil ciklus matinej Zveze kulturnih društev Ptuj v okviru projekta ljubiteljske kulture P.U.S.T. (pusti umetnosti svobodni tok), Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partnersko mesto. Matineje so predstavile štiri dejavnosti društvene kulturne dejavnosti: družabni ples, likovno, literarno ustvarjanje in zborovsko petje. K sodelovanju so bili povabljeni tudi obiskovalci. Plesna delavnica Povabilo na ples je bila pod mentorskim vodstvom Aleksandra Glatza, staroste družabnega plesa na Ptuju, likovna Povabilo na risanje pod vodstvom Jožeta Foltina, literate in pevske zbore je predstavil podpredsednik Zveze kulturnih društev Franc Lačen. Na ple- sni matineji so bili najštevilnejši plesalci Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj, v likovni člani Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj. V literarni matineji Smeh ni greh so številne obiskovalce nasmejali, pa tudi nekaj grenkobe je bilo vmes, člani Literarnega kluba Ptuj: Cecilija Bernjak, Ivo Ban, Mirko Jaušovec, Matilda Simonič, Melita Vidovič, Katarina Zadravec in njihovi prijatelji - člani varaždinskega književnega društva: Nada Ru-kav Bogojevic, Ivanka Kunic, Tugomir Orak, Barica Pahic, Dragutin Pakšec, Tomislav Ribic, Antun Tomašek, Ružica Marušic Vasilic, Davorin Žitnik. Matineja je bila posvečena tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. Gostje iz Varaždina so si ogledali tudi Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Matineja Ljubezen pesem je predstavila ljubezenske pesmi, tudi v luči valentinovega, ki so jih zapeli pevke in pevci: Ženskega pevskega zbora Vrtec Ptuj - zborovodja Oliver Buček, Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj - vodja Marija Zamuda, Ptujskega kvarteta DPD Svoboda Ptuj - vodja Grega Lačen, Mešanega pevskega zbora DU Ivan Rudolf Breg Ptuj - zborovodja Danilo Jeza, Moškega pevskega zbora KD Rogoznica - zborovodja Franc Lačen in Komornega moškega zbora Ptuj - zborovodja Ernest Kokot. 18 i^Sflflfffi KULTURA 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 S Kurentovo svatbo je Ptuj kot partner tudi uradno postal Evropska prestolnica kulture Ptuj je 10. februarja z avtorskim slovenskim muzikalom Kurentova svatba tudi uradno vstopil kot partner v evropsko prestolnico kulture. Slavnostna otvoritev, ki se je odvila v prireditveni dvorani OŠ Ljudski vrt, je gostila okrog 600 gostov. Ti so si z navdušenjem ogledali spektakel, ki je po nekaterih kritikah kulturni dogodek, ki ga Ptuj še ni doživel. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček EPK povezuje in združuje Na otvoritvi so zbrane nagovorili župan dr. Štefan Celan, generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer, predstavnica nekdanjega Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj Podlogar in Henry van der Kroon, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest. Župan je poudaril, da smo bili od ideje do izvedbe Evropske prestolnice kulture priča mnogim vzponom in padcem. Zahvalil se je vodstvu Maribor 2012, izpostavil programskega direktorja Mitjo Čandra kot tudi Ministrstvu za kulturo RS. Generalna direktorica zavoda dr. Suzana Žilič Fišer je v svojem govoru izpostavila, da je EPK priložnost, ki nosi pomembno poslanstvo povezovanja in združevanja. »VEvropski prestolnici kulture smo si zadali smelo nalogo - premikamo vrzeli, premikamo razmišljanja. S povezovanjem, ki je izjemno poslanstvo, iščemo nove poti. In to je novo upanje današnje družbe,« je zaključila. Predstavnica nekdanjega Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj je poudarila, da kultura spodbuja ustvarjalnost, ki se zrcali v uspešnosti, v idejah, ki jih posameznik proizvaja na najrazličnejših področjih, in poudarila eno izmed pomembnejših vlog: »Kultura spodbuja k povezovanju ljudi in k boljšemu medsebojnemu razumevanju. S kulturo pa je možno spodbuditi tudi urbano regeneracijo zapostavljenih mestnih predelov, saj je rast mest poleg ekonomskih in institucionalnih dejavnikov odvisna tudi od kulture.« Predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon je sklenil uvodne pozdrave z mislijo, da se moramo Ptujčani zavedati svoje bogate kulturne dediščine, ter se zahvalil županu in vodji Kurentovanja 2012 Branku Brumnu za večletno sodelovanje v združenju karnevalskih mest. Preplet gledališke igre in glasbe Po uradnih pozdravih in predstavitveni projekciji osrednjih projektov EPK na Ptuju je sledil avtorski slovenski muzikal Kurentova svatba, ki je združil odlične slovenske glasbene in gledališke ustvarjalce. Predstava v režiji Matjaža Latina se poigrava s prepletom gledališke igre in glasbenih utrinkov. Scenarij je nastal po literarni predlogi Zdenka Kodriča, ki je sodobno ljubezensko zgodbo zapletel z devetimi tradicionalnimi ptujskimi liki s posebnim etnografskim sporočilom. Dodana vrednost predstave je vrhunska glasba skladatelja Gregorja Stermeckega, glasbenega vodje Janeza Dovča, avtorja pesmi Boruta Gombača. Za kostume je poskrbela Stanka Vau-da Benčevič. Dušan Fišer in Jernej Forbici sta poskrbela za scenografijo in vizualne efekte. S svojim igralskim prispevkom sta navdušila Nina Ivanišin in Vojko Belšak, ki sta odigrala glavni vlogi. Gledalci so uživali v odličnih solističnih nastopih Tinkare Kovač, Maje Pihler - Bilbi, Boštjana Gombača, Katic, Metoda Benka in Aphre Tesla. V projektu je sodelovalo okrog 130 ljudi, na odru pa jih je nastopilo 90. »Moja pričakovanja so presežena. Mislim, da smo ustvarili edinstven dogodek v sloven- Avtorski slovenski muzikal Kurentova svatba je po nekaterih kritikah kulturni dogodek, ki ga Ptuj še ni doživel. skem prostoru. Morda celo prvi avtorski slovenski muzikal, ki združuje dediščino na eni strani in moderen ter sodoben pristop na drugi strani. Na odru so bili skupaj znani umetniki in etnografska društva, ki so prej nastopala v povorkah, v vaseh in na ulicah. Soočali smo se z veliko težavami, saj pogojev za izvedbo sploh ni bilo. Ker se je v ta projekt povezalo veliko ljudi s skupnim ciljem, smo uspeli projekt pripeljati na zavidljiv umetniški nivo. Želimo si ponovitev. Najprej v Cankarjevem domu v Ljubljani, nato drugod po Sloveniji in tujini. Mislim, da gre za čudovito promocijo Ptuja in Slovenije,« je sklenil producent in vodja projekta Kurentova svatba Mladen Delin, Arsana. V Mestni občini Ptuj bodo letos namenili dober milijon evrov za projekt Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner. Okrog 400.000 evrov je namenjenih za 52. kurentovanje. Projekt Kurentova svatba pa znaša 127.000 evrov. Približno toliko sredstev, kot jih namenijo v MO Ptuj za javne prireditve iz občinskega proračuna in iz naslova sponzorskih in donatorskih sredstev, se povrne v komercialnem delu, v karnevalski dvorani ter preko turistične takse, ki se letno steče v mestni proračun. Da bi zagotovili del sredstev za prireditve kurentovanja, ki so v javnem interesu, so MO Ptuj, Perutnina Ptuj in Terme Ptuj ustanovili Konzorcij kurent, ki za javno prireditev letno prispevajo vsak po 20.000 evrov začetnega kapitala. MO Ptuj prejme od izvajalcev komercialnega programa še 60.000 evrov za koncesijo. C dinos Spindlerjeva 21, 2250 PTUJ Tel: 02 772 3901 | Fax: 02 772 3900 GSM: 041 653 713 DELOVNI CAS: ponedeljek 7-16, sreda 7-15, petek 7-15 PO ZELO UGODNIH CENAH ODKUPUJEMO ZELEZO, ALUMINIJ, BAKER, MEDENINO, C,CASC INOX, jOPIS in AKUMULATORJE Cenjene stranke naprošamo, da prinesejo s seboj davčno številko in bančno kartico. Imate doma večjo količino železa? PRIDEMO TUDI NA DOM! Veselimo se vašega obiska! ajmo ndustriji azaj dpadne urovine ■■'■■v™ 19 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Evropske prestolnice kulture: Guimaraes, Istanbul, Gradec. Essen, Pecs, Košice in Marseille Popotniško društvo PoTUJ je sredi januarja pripravilo zelo aktualno predavanje. O izbranih mestih, ki so bila, so ali bodo evropske prestolnice kulture, sta govorila Aleš Arih in Tanja Ostrman Renault. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Popotniško društvo PoTUJ je bilo ustanovljeno oktobra leta 2010. Od septembra do junija pripravlja ob torkih sredi meseca v Muzikafeju potopisna predavanja. Vodi jih novinar in popotnik Slavko Podbrežnik. Srečanja imajo tudi humanitarno noto. Tokrat so pripravili prav poseben večer. O izbranih Aleš Arih in Tanja Ostrman Renault sta nas popeljala po evropskih prestolnicah kulture: Gradec, Essen, Carigrad, Pecs, Guimaraes, Košice in Marseille. mestih, ki so bila, so ali bodo evropske prestolnice kulture, sta govorila Aleš Arih in Tanja Ostrman Renault. Uvodoma je Aleš Arhih predstavil Gradec, ki je postal EPK leta 2003. Ima 260.000 prebivalcev, v času EPK-ja se je tam odvilo 108 projektov, 6000 dogodkov in 15 odmevnih projektov, povezanih z infrastrukturo mesta, obiskalo pa ga je 3 milijone obiskovalcev. Drugo mesto, ki ga je predstavil, je bilo nemško mesto Essen, ki je pridobilo ta naziv predlani. Essen je k sodelovanju pritegnil kar 52 mest iz regije Porurje ter jih združil v skupnem kulturnem projektu. Njihov moto je bil: Spremembe skozi kulturo - kultura skozi spremembe. Izvedli so kar 300 projektov in 2500 dogodkov. Carigrad oziroma Istanbul je predlani postal prvo mesto iz kakšne države nečlanice EU, ki je postalo evropska prestolnica kulture. Naj omenimo, da je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož leta 2005 gostoval z razstavo Turkerij v muzeju Sabanci v Is-tanbulu, kjer gostitelji niso mo- gli skrivati navdušenja nad našo neprecenljivo ptujsko zbirko. Tretje mesto, ki je predlani prejelo naziv EPK, pa je madžarsko mesto Pecs, ki je prvo mesto iz kakšne postsocialistične države. Od leta 1970 je mesto muzejski center Madžarske, zgodnjekr-ščanska nekropola, pod Unesco-vo zaščito. V drugem delu večera, ko so se slušatelji prepustili petju Vokalnega ansambla Musica, pa je Tanja Ostrman Renault predstavila francoski Marseille in slovaške Košice, ki bosta prestolnici evropske kulture leta 2013, ter portugalski Guimaraes, ki si evropski kulturni prestol deli z Mariborom in partnerski mesti v tem letu. Moto Guimaraesa je: Povezati družbeno, kulturno, urbano in gospodarsko sfero. Mesto bo skupna točka za inovacije in bo mesto, kjer se lahko zgodi prav vse. Sicer pa je Guimaraes glede na pisne vire najstarejše portugalsko mesto in prav tu se je v 12. stoletju 'rodila' Portugalska. V KUD-u Kameleon spodbujajo kulturno-umetniško ustvarjalnost Člani kulturno-umetniškega društva Kameleon so v letu in pol delovanja društva pridobili in izpeljali dva projekta projektnih razpisov Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj - Melodije čiste energije in Moment. V društvu si prizadevajo razvijati in spodbujati kulturno-umetniško ustvarjalnost z izobraževanjem, prikazovanjem in ustvarjanjem filmske, fotografske, risarske in glasbene umetnosti. Mateja Tomašič »V kulturno-umetniškem društvu Kameleon želimo prispevati k razvoju in bogatenju kulture in umetnosti v Mestni občini Ptuj, njeni širši okolici, posledično pa si želimo vplivati tudi na prepoznavnost mesta Ptuja ter njegovih umetnikov. Ime društva nakazuje, da imamo posluh za razumevanje in sposobnost pri- Foto: Suzana Lazar lagajanja različnim kulturnim in umetniškim potrebam okolice, v kateri živimo in ustvarjamo. Društvo je začelo aktivneje sodelovati z drugimi društvi, zavodi in podjetji v začetku leta 2011, v tem času pa smo uspeli pridobiti dva projekta,« je društvo predstavil njegov predsednik Kristi-an Radej. Z leve: mentor tečaja kreativne rock kitare Bernard Pintar, predsednik društva Kristian Radej in Goran Lazic - tečajnik Izvajajo edinstven tečaj kreativne rock kitare, kjer lahko tečajniki, s pomočjo mentorja Bernarda Pintarja, že prvo uro tečaja ustvarjajo svoje avtorske pesmi, pridobivajo glasbene izkušnje, sveže ideje in po nekaj mesecih le-te posnamejo, 20 i^Sflflfffi GOSPODARSTVO 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 ob spremljavi drugih glasbenih inštrumentov - v obliki gotove pesmi, na glasbeni album, ki izide v samozaložbi društva. Več o društvu si lahko preberete na spletni strani www.kudkamele-on.eu. V društvu vabijo k sodelovanju vse, ki želijo ustvarjati in izražati umetnost na takšen ali drugačen način. Ustanovili so tudi ptujski spletni EPK-portal http://www. ptuj2012.info/. Informacije lahko obiskovalci portala kar sami vnašajo in dopolnjujejo in tako še bolj ažurno obveščajo javnost o vseh aktivnostih in zanimivih dogodkih EPK-ja na Ptuju. Stran je namenjena tudi povezovanju, predstavljanju in spodbujanju k dolgoročnemu sodelovanju lokalnih umetnikov. Projekta Melodije čiste energije in Moment V okviru Evropske prestolnice kulture so na glasbeni zgoščenki združili in predstavili 12 ptujskih glasbenih skupin in posameznih izvajalcev ter album poimenovali Melodije čiste energije. Na zgoščenki se bodo predstavili BernArt, Zen, M.C. In The Bo-onker, Justin Case, D.R.P., Samo Kodela, Igit, Zvezdana Novako-vic, Grega Korošec, DJ Hose, Fact of fury in Vibesonic Jam, ki za svoje avtorske pesmi črpajo navdih iz različnih glasbenih zvrsti (rock, pop, jazz, reggae, metal, hip-hop, jungle ...). Mesto na albumu si je zagotovila tudi avtorska pesem udeleženca tečaja kreativne rock kitare. Glasbene skupine in album so predstavili v CID-u v drugi polovici januarja. Ob tem se zahvaljujejo Mestni občini Ptuj, da je ta projekt odobrila in sofinancirala. »Projekt Moment je strokovna komisija Ministrstva za kulturo RS spoznala za projekt, ki izkazuje bistven presežek, ki zagotavlja kakovostno in raznovrstno glasbeno izkušnjo v slovenskem kulturnem prostoru. Pri udeležbi koncerta glasbene skupine Vibesonic Jam lahko vsak obiskovalec še intenzivneje doživlja in sprejema pozitivne vibracije ter aktivno sodeluje, vpliva, oddaja in usmerja glasbene tone ter ritem pesmi. Na albumu Moment je mogoče energijo, ki je nastajala v času koncerta v živo, iz kluba Gromka, tudi občutiti,« pove Kristian Radej. V filmih ujete zgodbe, ki jih piše življenje Tinček Ivanuša je odraščal na podeželju in se že kot otrok z radovednostjo oziral na svet okrog sebe. Ob srečanju s kamero so se mu uresničile sanje. Skozi objektiv njegove kamere ujete podobe ljudi in narave, zapisane na filmski trak, beležijo čas in svet okrog nas, ki dobiva novo podobo, ob kateri je večkrat zamolčana naša preteklost. Zgodbe, ki jih piše življenje, so ujete v filmih, prikazanih na mednarodnih filmskih festivalih, kjer je zanje prejel 61 mednarodnih priznanj, med drugim tudi v Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Italiji, Japonski, nekdanji Jugoslaviji, Makedoniji in Srbiji. Mateja Tomašič Foto: Langerholc Samo v lanskem letu so bili trije njegovi filmi nagrajeni na mednarodnih festivalih. Film Maščevanje je bil na 14. mednarodnem festivalu fotografije in filma Paunovo pero v Gospod-žincu kar dvakrat nagrajen. Avtor je prejel specialno priznanje in nagrado mesta za najboljši film. Film Maščevanje je basen o hudobni lisici, ki napade petelina. Ta se v želji po maščevanju oboroži in skozi vse štiri letne čase sledi lisici ter jo na koncu izsledi in ustreli. »Ta zgodba je nastajala kar nekaj let. Film je bil predstavljen in je že dobil priznanja na mednarodnih festivalih v Švici, Nemčiji in Avstriji. Na festivalu v Gospodžincu je imel kar močno konkurenco, saj je bilo na festival uvrščenih 140 filmov,« je povedal Tinček Ivanuša. Na mednarodnem filmskem festivalu Kameta 300, ki se je odvil v Makedoniji v Bitoli, je avtorski film Tinčka Ivanuše Po stopinjah poguma prejel nagrado - bronasto Kamero 300. Film prikazuje portret Angele Medved iz Hotinje vasi, ki jo je življenje zaznamovalo, a kljub temu živi polno življenje in vse dela z nogami. Na 20. festivalu televizijskega etnološkega filma 'Festef 2011' v Kučevu je za film Kmečko gostuvaje prejel srebrnega pastirja za najboljši tuji film. Na tem festivalu se je v ožji izbor uvrstilo kar 30 filmov. »Ta film je zmontiran v dveh verzijah. Daljša verzija je že bila predstavljena na Televiziji Slovenija, krajša 14-minutna pa je bila prvič prikazana na tem festivalu,« pojasnjuje Tinček Ivanuša. V njegovem dokumentarnem filmu Kmečko gostuvaje sta se resnično poročila Irena in Miran Forštnarič. Filmski zapis je Priznani filmski ustvarjalec Tinček Ivanuša je za svoje filme prejel 61 mednarodnih priznanj. odmik v preteklost. Nastopajoči v oblačilni podobi nekaj desetletij nazaj gledalcu odstirajo pogled na ženitvene šege, kot se jih spominja Lojze Matjašič. »V filmu je nastopilo precej odličnih igralcev. Ob tem se zahvaljujem gledališkemu igralcu Lojzetu Matjašiču za odličen scenarij in pomoč pri režiji, Ireni in Miranu Forštnariču ter vsem nastopajočim. Srebrni pastir je naš skupni uspeh. Za uspeh nagrajenih filmov gre zahvala tudi novinarju Francu Milošiču, ki je z odličnim spremnim besedilom obogatil veliko mojih filmov, nazadnje film Dornavski cigani in dokumentarni film Profesor dr. Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric. 25. novembra pa je na 21. mednarodnem filmskem festivalu 'Trofeo Trieste' v Italiji film Po stopinjah poguma dosegel nov mednarodni uspeh, saj sem zanj prejel specialno nagrado žirije,« pove Ivanuša, ki je svoj prvi film posnel pred tridesetimi leti na temo o živalih, ki jih je kasneje tudi ujel v objektiv svoje kamere. Tako so v njegovih filmih med drugim posneti lisica, jež, štorklja, sinička, galebi, raca mlakarica, čuk in petelin Koko. Ob številnih nagradah na mednarodnih festivalih pa je v preteklem letu obeležil tudi 20-letnico ustvarjanja programa na Televiziji Ptuj, ki ga pripravlja v sodelovanju z Nado Kotar. Prvega oktobra 2011 je bila na sporedu tisoča oddaja Videoprodukcije Tinček Ivanuša. 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Marca v MGP Vdovin zmenek na slepo Z leve: Gorazd Jakomini, Helena Peršuh, Igor Samobor (režiser predstave) in Primož Pirnat Bronja Habjanič Fotoarhiv MGP V Mestnem gledališču Ptuj pripravljajo v začetku marca novo premiero. Tokrat prihaja na domači oder odlična ekipa, v kateri sta ob režiserju Igorju Samoborju tudi Helena Peršuh in Gorazd Jakomini. Oba sta svojo igralsko pot začela na Ptuju, zdaj pa sta člana SNG Nova Gorica. Premiera predstave bo 10. marca ob 19.30 na odru MGP Predstava nastaja v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice. Režiser predstave je Igor Samobor, ki ga gledalci bolj poznajo kot izjemnega igralca, prvaka Drame SNG Ljubljana. V Mestnem gledališču Ptuj se je leta 2010 prvič preizkusil tudi kot režiser s predstavo Kuhinja po meri. Bliža se SKUP Ptuj 2012 V MGP že potekajo intenzivne priprave na Slovenski festival komornega gledališča SKUP Ptuj 2012, v katerem bodo tokrat ob devetih izbranih tekmovalnih predstavah ptujski publiki na ogled tudi predstave iz tujine. Festival je del programa Evropske prestopnice kulture 2012. Selektor Simon Šerbinek je za tekmovalni program letošnjega festivala SKUP izbral naslednje predstave: Maruša Geymayer Oblak: Diva svetnica mati prasica (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), režija Maruša Geymayer Oblak; Miha Nemec, Nejc Valenti: Liferanti (SNG Nova Gorica in Gledališče Glej), režija Miha Nemec; Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim (SLG Celje), režija Nikola Zavišic; Milan Jesih: Grenki sadeži pravice (SNG Nova Gorica), režija Andrej Jus; Karl Schönherr: Hudič babji (Mestno gledališče ljubljansko), režija Mateja Koležnik; Gregor Strniša: Žabe (Mestno gledališče Ptuj), režija Jernej Lorenci; po besedilih J. D. Salingerja in B.-M. Koltesa: Ma in Al (Mini teater Ljubljana), režija Ivica Buljan; po romanu Ivana Tavčarja: Cvetje v jeseni (produkcija Zavod Margareta Schwarzwald), režija Marko Čeh; Marko Mandič: MandičStroj (SNG Drama Ljubljana), režija Bojan Jablanovec. MGP bo na festivalu SKUP 2012 zastopala predstava Žabe v režiji Jerneja Lorencija, ki je bila na Borštnikovem srečanju proglašena za najboljšo predstavo sezone po izboru Slovenskega društva kritikov in teatrologov, Pia Zemljič pa je dobila Borštnikovo nagrado za igralsko stvaritev v tej predstavi. Slovenski festival komornega gledališča SKUP Ptuj 2012 bo potekal od 11. do vključno 22. aprila. SjL*' — Sí Í Posvečeno: Nirvana Polona Bizjak Fotoarhiv CID Ptuj Center interesnih dejavnosti Ptuj je po več uspešno izpeljanih glasbenih večerih, posvečenim legendarnim glasbenikom in rock skupinam (Jimi Hendrix, Led Zeppelin, The Beatles itn.), spet navdušil z izjemnim projektom, tokrat posvečenim legendarni ameriški rock-grunge skupini Nirvana. Na sobotnem koncertu so se v napolnjeni dvorani Centra interesnih dejavnosti predstavili mladi glasbeniki iz kitarskih ter glasbenih delavnic, tudi tokrat pod vodstvom mentorja Marka Korošca. In kaj bi lahko povedali o seattelski glasbeni zasedbi, ki je naredila svojevrstno revolucijo na področju rock glasbe (19871994)? Pomemben podatek, ki zagotovo sodi v glasbeno zgodovino, je zdaj že pred več kot dvajsetimi leti (1991) izdan Nir-vanin drugi album z naslovom Nevermind, ki je obnorel ves svet in s katerim sta alternativni rock in grunge dobila nove smernice, ki so s pesmijo Smells Like Teen Spirit skupino ponesle v mainstreamovske vode. Nirvana je postala eden najbolj prepoznavnih bendov devetdesetih let, njen pevec in kitarist Kurt Co-bain pa po nesrečni smrti eden najpopularnejših ikon rock glasbe prejšnjega stoletja. Grunge je glasbeni stil, ki bi ga lahko opisali kot vokalno hripavo zveneči rock s popačenim zvokom kitare in značilnim udarnim bobna-njem, kar je značilno za Nirva-nine skladbe. V CID-u so se ob tej priložnosti na zadnji januarski sobotni večer poklonili omenjeni legendarni zasedbi in pripravili energičen in navdušujoč koncert, ki je ogrel poslušalce vseh generacij. Mladi pevci, kitaristi, basisti in bobnarji so nam predstavili precej razgiban glasbeni večer, na katerem je nastopilo več različ- nih zasedb z različnimi aranžmaji kakor tudi več različnih pogumnih in dobrih pevcev, ki so se precej približali slavnemu Kurtu Cobainu. Temu na čast so med večerom izpeljali tudi simpatično tekmovanje za najboljšega Nir-vaninega pevca in poskrbeli, da smo poslušalci ne samo uživali v njihovem poustvarjanju glasbe, ampak se tudi nasmejali iz srca, saj je mentor Marko Korošec poskrbel za humorno povezovanje ter iz mladih glasbenikov izvabil njihovo pristnost in iskrenost, kar nam je odprlo dragocen vpogled v razvijajoče se umetnike. Na CID-ovem odru so v prvem delu nastopili mladi Nirvanisti Luka Benčič, Tomaž Rojko, Tomaž Tepeš, Anej Miletič, Jernej Letonja, Jure Pišek, Dominik Širovnik, Žan Šabeder, Luka Miklošič, Ajda Jakomini, Lučka Neudauer, Maša Štebih, Ines Prejac in Tina Turk. Gost na bobnih je bil perspektiven, šele enajstletni tolkalec Jakob Štucl iz GŠ K. Pahorja Ptuj, gostujoča ljubljanska glasbena skupina Nora doba (Ana Pirnat - vokal, Gašper Kos - kitara, Rudi Doles - kitara, Anže Pez-dir - bobni, Marko Korošec -bas kitara) pa nam je v drugem delu pripravila brezhiben in udaren nastop, ki ga je začinila še z avtorsko skladbo. 22 i^Sflflfffi VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO GOSPODARSTVO 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Za konec bi lahko rekla, da CID-ovi mladi ustvarjalci zagotovo niso pokazali depresije in dolgočasja zaradi gospodarske krize, ki je pred približno dvajsetimi leti zelo vplivala na razvoj Nirvane in podobnih grunge bendov (Pearl Jam, Alice in Chains, Soundgarden itd). Zagotovo lahko brez dvoma rečemo, da ni bojazni za prihodnost ptujske bendovske glasbene scene. Izjemna pohvala mentorju Marku Korošcu za motiviranje in strokovno vodenje mladine kot tudi organizacijo in realizacijo dogodkov, prav tako pa tudi CID-u. Nastopali vsi učenci in počastili kulturni praznik Na OŠ Mladika so ob letošnjem kulturnem prazniku, 8. februarju, nastopili vsi učenci od 1. do 9. razreda. Na prireditvi, kije potekala 7. februarja v šolski telovadnici, smo lahko slišali deklamacije 18pesmi Frana Milčinskega Ježka, izbranih iz knjige z naslovom Sončna ura. Vsak razred je predstavil eno pesem. Tako so učenci ne le počastili dan kulture, ampak drug drugemu pokazali lastno ustvarjalnost pri izvedbi pesmi. Novinarski krožek OŠ Mladika Študij na Višji strokovni šoli Šolski center Ptuj Študij bionike je študij energetskih sprememb delovanja živih organizmov in uporaba le-teh pri razvoju sodobnih tehničnih sistemov in naprav kakor tudi za proizvodnjo energije. Bi-onika predstavlja sinergijo tehniških, energetskih in naravoslovnih področij. Bionika je poklic prihodnosti, je popolnoma nov in edinstven v Sloveniji. Študij mehatronike je interdisciplinarni študij tehnike. Študentom MEH omogočamo pridobitev uporabnih znanj strojništva, elektrotehnike, komunika- cij, informatike in podjetništva. V programu ekonomist pridobijo študentje sodobna praktična znanja s področja vodenja in učinkovitega poslovanja podjetij. Študentje v programu Upravljanje podeželja in krajine pridobijo znanja za uporabo okolju prijaznih tehnologij kmetovanja in trženja kmetijskih proizvodov. Več informacij o posameznih študijskih programih lahko pridobite z ogledom spletne strani: www.scptuj.si ali na tel. številki 02 787 18 12. Z veseljem vam bomo svetovali. Višja strokovna šola Ptuj razpisuje za študijsko leto 2012/13 prosta mesta za naslednje študijske programe: Program Vpisna mesta/ redni študij Vpisna mesta/izredni študij Bionika 60 70 Ekonomist 60 60 (20 v Sl. Konjicah) Mehatronika 70 90 (30 v Sl. Konjicah) Upravljanje podeželja in krajine 30 30 Bowling za dijake in učence Dijaškega doma Ptuj Irena Rojko Fotoarhiv Dijaški dom Ptuj Dijaki in učenci, ki bivajo v Dijaškem domu Ptuj, se že tretje leto ob ponedeljkih popoldan sproščajo in zabavajo ob igranju bowlinga ter tako nabirajo novih moči za šolske podvige. Kakor že dve leti poprej, jim je bilo tudi to šolsko leto s strani direktorja Bowling centra Ptuj Roberta Šegule omogočeno, da ob pone- deljkih dve uri brezplačno igrajo to zanimivo športno igro. V zameno za dobrodušno potezo so dijaki in učenci izdelali plakat o Bowling centru Ptuj, ki krasi prostore dijaškega doma. Dijaški dom Ptuj se tudi v teh težkih časih trudi svojim varovancem omogočiti čim bolj aktivno in raznoliko preživljanje prostega časa, tako da je takšna popestritev z dodatno aktivnostjo - bowlingom - še kako dobrodošla. Ozaveščanje o ekologiji je zelo pomembno Majda Murko V Šolskem centru Ptuj, na Strojni šoli, je v prvih, drugih in tretjih letnikih od 30. januarja do 3. februarja potekal projektni teden »Inštalater strojnih inštalacij« na temo ekoništalater. Kot bodočim intelektualcem -inštalaterjem strojnih inštalacij - sta v sklopu programa zaposleni delavki iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Po-dravju pripravili strokovno predavanje na dve temi. Mag. Olga Fekonja na temo Ravnanje z odpadki, ločevanje in njihovo odlaganje in avtorica članka na temo Zakonodaja in nadzor medobčinske inšpekcije nad ravnanjem z odpadki. Dijaki šole in slušatelji so pre- davanje z zanimanjem sprejeli in z radovednostjo spremljali, kar pove, da je okoljsko zavest in vzgojo treba uvesti v izobraževanje. Tak projekt pa nudi tudi enkratno priložnost vsem sodelujočim, da se ob predstavitvi dela in reševanju problematike na področju ravnanja z odpadki in nadzora obenem mlade ozavesti o tej problematiki. Ob takem sodelovanju je namreč možno mladostnikom podati tudi izkušnje iz prakse. Na koncu je sledilo povabilo k letošnji spomladanski akciji Očistimo Slovenijo 2012. Takšna akcija je dobra priložnost, da mladi začutijo odgovornost in se povežejo s svojo lokalno skupnostjo, da naredijo nekaj pozitivnega za svoje okolje in se ob tem tudi nekaj naučijo. 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 OKOLJE IN PROSTOR Novosti pilates joga in body pump aerobika Sprostite in utrdite se ob eni izmed številnih skupinskih vadb Kadar se odločite, da boste nekaj spremenili, ker niste zadovoljni s tem, kar imate, je vaše telo prvo, ki vas lahko uvede v spremembo. Ker smo celoviti, se s spremembo telesa spreminja tudi naše čustvovanje, mišljenje, motivacija in pogled na svet. S tem pridobivamo energijo. V Centru aerobike ponujajo vsem, ki želite storiti nekaj zase, številne programe rekreacije. Letošnje novosti so jogalates, body pump, vadba za odrasle in tai ji za začetnike. Vadbe vodi 11 vaditeljev z ustreznimi licencami. Mateja Tomašič »V začetku leta je očitno, da želijo ljudje naprej z novimi cilji, želijo nekaj postoriti zase, tako da se telovadnice že polnijo. Center aerobike izvaja vadbe na več lokacijah. Letošnjo sezono smo tudi v Fitnes centru Zdravo nad nekdanjo Mlekarno, kjer imamo prostor za skupinske vadbe, kot je aerobika. Pilates je v telovadnici OŠ Olge Meglič. Zelo priljubljeno zumbo, ki jo izvajamo trikrat tedensko nad tribuno mestnega stadiona, vodi vaditelj Tunizijec Nafa Kebir, ki se je slovenskemu občinstvu predstavil tudi v oddaji Slovenija ima talent. Od oktobra izvajamo jogo, pilates in jogalates tudi v hotelu Primus. Rekreacijo organiziramo še v Kidričevem (pilates, zumba in step aerobika), v Dvorjanah in Ljutomeru,« je povedal Andrej Cafuta, vodja Centra aerobike. Foto: Miha Primc V tej sezoni so uvedli novo obliko vadbe pilates joga ali jogalates. To je vadba, sestavljena iz vaj pilatesa in asan joge. Skozi jogalates se seznanite z asanami joge, kjer mora biti dihanje vedno usklajeno z gibanjem. Jogalates se ne izvaja statično (kot ste morda navajeni pri klasični jogi), ampak dinamično. Kljub temu je rdeča nit jogalatesa umirjenost v duhu in v telesu, zato se gibanja, četudi so tekoča, izvajajo še počasneje kot pri pilatesu. Ta vadba krepi mišice trupa, izboljša telesno držo, poveča gibljivost, razvija ravnotežje, blaži bolečine v križu, vratu in sklepih, preprečuje nastanek poškodb, sprošča stres, spodbuja odgovoren odnos do telesa, ohranja vitalnost in sa-mopodobo, deluje preventivno - krepi imunski sistem. Primerna je tako za ženske kot moške, začetnike, rekreativce, športnike Zelo priljubljeno zumbo v Centru aerobike vodi Nafa Kebir iz Tunizije. in plesalce, če le nimate težjih poškodb ali bolezni. Druga novost je body pump - vadba z utežmi (drog in prilagodljive uteži), ki je zasnovana tako, da povzroči pospešeno izgorevanje maščob. Izboljšuje mišični tonus, mišično moč in vzdržljivost v moči, oblikuje telo ter povečuje mišično ravnovesje, stabilnost trupa in sklepov. Pri vadbi boste izgubili odvečno težo, telo definirali, obvladovali stres, krepili spodnji in zgornji del telesa, krepili trebuh in izvajali koreografske elemente. »Vjanuarju smo začeli tudi s tečajem tai ji quan za začetnike. Čeprav sodi med kitajske borilne veščine, ga lahko poimenujemo kar 'gibalna harmonija'. Izvaja- mo ga kot serijo sproščenih in gracioznih gibov, počasi, osredotočeni na trenutno dogajanje. Z njim si pridobimo potrebno telesno in duševno moč. Vadba je namenjena mladim, telesno aktivnim in pasivnim kot tudi tistim, ki se vračate po poškodbi ali preboleni bolezni. Vaje zahtevajo stalno prisotnost uma in telesa,« je borilno veščino opisal njen inštruktor Andrej Cafu-ta ter dodal, da začenjajo tudi s telovadbo za odrasle, ki bo bolj statična in bo vsebovala tudi vaje za krepitev medeničnega dna, za ravno in zdravo hrbtenico. Več informacij o vadbah, vaditeljih in urniku najdete na njihovi spletni strani www.aerobika.net. Najuspešnejša športnika leta Mina Markovič in Dejan Zavec Zavod za šport Ptuj Foto: Langerholc Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj sta 30. januarja uspešno organizirala tradicionalno športno-zabavno prireditev Športnik leta MO Ptuj 2011. Prireditev, ki je tudi to leto potekala v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, je privabila številno občinstvo, še pomembneje pa je, da so se prireditve udeležili praktično vsi najboljši športniki MO Ptuj za leto 2011. Organizator je podelil kar 60 nagrad v 12 različnih kategorijah, med najpomembnejše nagrade pa zagotovo sodijo nagrade za najuspešnejše športnice in športnike, ekipe v ženski in moški kategoriji, najuspešnejše na področju športa invalidov ter nagrada za življenjsko delo. Ta častni naslov je letos pripadel starosti ptujske atletike Milanu Cimermanu, ki na tem področju deluje že več kot 40 let, pomagal pa je vzgojiti več kot 200 atletov in atletinj. Med najuspešnejšimi športniki je tretjič zapored naslov prejel boksar Dejan Za- Nagrada za življenjsko delo: Milan Cimerman (desno) in Fredi Kmetec (podeljevalec) 24 i^Sflflfffi ŠPORT / OBVESTILA 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Mina Markovič in Dejan Zavec vec, ki je v letu 2011 doživel vrhunec svoje kariere, boksal je lahko namreč čez lužo, kamor vsakdo ne pride. Najuspešnejša športnica za leto 2011 je plezalka Mina Markovič, ki je preteklo leto končala kot najboljša športna plezalka na svetu v kategoriji težavnostno plezanje. Največji aplavz na prireditvi pa si je zagotovo prislužila športna invalidka Tatjana Majcen Ljubič za vrhunske dosežke na SP v metih krogle, diska in kopja. Prireditev je tokrat povezoval ptujski igralec Vojko Belšak, nastopili so učenci Glasbene šole Karola Pahorja, plesali pa člani Plesne šole Mambo. Najuspešnejše športnice: Mina Markovič (Plezalni klub 6b Ptuj), Nina Kolarič (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj), Majda Raušl (Strelski klub Ptuj). Najuspešnejši športniki: Dejan Zavec (Boks klub Legionar), Robert Vrečer (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj). Nagrada za življenjsko delo: Milan Cimerman (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj). Najuspešnejše ženske ekipe: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, Na-miznoteniški klub Ptuj, Strelski Športne prireditve v MARCU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 10. 3. Rokomet: RK Drava - RK Col, člani Nedelja, 11. 3. Namizni tenis: NTK Ptuj, odprti turnir RS za kadete in kadetinje Sobota, 24. 3. Rokomet: RK Drava - RK Nova Gorica, člani Sobota, 31. 3., nedelja, 1. 4. Judo: Judo klub Ptuj, pokal Ptuja ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 3. 3. 20.00 Košarka: KK Ptuj - Posavje Podbočje, člani Sobota, 10. 3. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Ljutomer, članice Sobota, 31. 3. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Vuzenica, članice ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 10. 3. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - RK Krim Mercator, članice klub Ptuj. Najuspešnejše moške ekipe: Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Boks klub Ring, Namiznoteniški klub Ptuj. Vrhunski športni dosežek: Gregor Gazvoda (Kolesarski klub Perutnina Ptuj). Najuspešnejši na področju športa invalidov: Tatjana Majcen Ljubič (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj), Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj). Nero Zlatolični drugi najuspešnejši razstavni pes v Sloveniji Dušan Travnikar iz Orešja pri Ptuju že več kot dve desetletji uspešno vzreja eno najbolj razširjenih pasjih pasem na svetu - nemške ovčarje. Psi iz njegove skrbno načrtovane vzreje so bili uspešni na državnih in mednarodnih razstavah, samec Nero Zlatolični pa je drugič zapored osvojil naziv evropski prvak v lepoti. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Pse iz psarne Zlatolična, ki je v lasti Dušana in Katarine Travnikar ter Romane Škofljanec, so v razstavni sezoni 2011 razstavljali kar na 24 mednarodnih razstavah po Sloveniji in tujini ter na evropski razstavi psov na Nizozemskem. Letos so samo še nadgradili pretekle uspešne razstavne sezone. Najuspešnejši pes iz njihove psarne je samec Nero Zlatolični, ki je bil na vseh razstavah, na katere so ga prijavili, izbran za najlepšega predstavnika v svoji kategoriji, že drugič zapored pa je pridobil še naziv evropski prvak v lepoti na evropski razstavi psov na Nizozemskem. »Ob koncu razstavne sezone je glede na število točk, ki jih je pridobil z zmagami na razstavah po Sloveniji, osvojil še prestižno drugo mesto TOP 20 SLO, kar pomeni, da je dru- Dušan Travnikar in Romana Škofljanec z nemškim ovčarjem Nerom Zlatoličnim, evropskim prvakom v lepoti gi najuspešnejši razstavni pes v Sloveniji med vsemi psi vseh pasjih pasem v Sloveniji. Osvojeni rezultati so posledica večletne načrtne vzreje ter strokovnega in ekipnega dela,« pove uspešen vzreditelj Dušan Travnikar. Ekipa psarne Zlatolična (z leve): Dušan Travnikar, Romana Škofljanec, Aleš Špendal, Janko in Teja Zidar ter nemški ovčarji Nero, Bono in Orlando Zlatolični 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM MAREC 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Sobota, 3. marec Brata Grimm: GOSPA PEHTRA, gostuje Gledališče iz desnega žepka Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Nedelja, 4. marec Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Sobota, 10. marec Israel Horovitz: VDOVIN ZMENEK NA SLEPO - premiera, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica, ob 19.30 za izven Četrtek, 15. marec Aja Zamolo: SHARLATANUSMAXIMUS, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra, ob 9.00 za šole in izven Sobota, 17. marec Israel Horovitz: VDOVIN ZMENEK NA SLEPO, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Ponedeljek, 19. marec Tonček Žumbar: TAŠČA.COM 3, gostuje KUD Veseli oder Ptuj ob 19.30 za izven Četrtek, 22. marec Israel Horovitz: VDOVIN ZMENEK NA SLEPO, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica, ob 19.30 za izven Petek, 23. marec Israel Horovitz: VDOVIN ZMENEK NA SLEPO, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica, ob 19.30 za izven Nedelja, 25. marec Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven NA GOSTOVANJU Petek, 2. marec Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 20.00 na gostovanju na Vrhniki Petek, 2. marec Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEMU VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 na gostovanju v Krškem Četrtek, 8. marec Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.00 na gostovanju v Jarenini Sobota, 10. marec Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEMU VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 na gostovanju v Celju - Dnevi komedije Četrtek, 15. marec Aja Zamolo: SHARLATANUSMAXIMUS, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra, ob 20.00 na gostovanju v DIC Ljubljana Petek, 23. marec Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s HNK v Varaždinu, ob 19.30 na gostovanju v Zagrebu - Festival Gumbekovi dani Vabilo na dobrodelno predstavo Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z downovim sindromom organizira v petek, 23. marca, ob 20. uri, ob Svetovnem dnevu Dow-novega sindroma, dobrodelno predstavo - monokomedijo z naslovom Moja briljantna ločitev, igralke Irene Mihelič, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Cena vstopnice je 10 EUR. V predprodaji jih lahko kupite v Društvu Sožitje Ptuj in uro pred predstavo. Prijazno vabljeni! Silvestra Emeršič PJTT^^ Ponudba CID-a Ptuj in Mestnega kina Ptuj v marcu Neformalno izobraževanje: Tečaj desetprstnega tipkanja Kako v krajšem času napisati več? 20-urni tečaj, ki bo potekal enkrat tedensko po dve uri, bo vodila Katarina Pernek. Prijave do 16. marca. Klubski program: V soboto, 3. marca, ob 21:00 Vasko Atanasovski trio Koncert Zasedba treh mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov (Vasko, Dejan Lapanja in Marjan Stanič) bo predstavila nov album. Vstopnine ni. V petek, 9. marca, od 13:00 Ustvarimo ovitek CD-ja Delavnica grafičnega oblikovanja Z mentorjema iz agencije Kontrastika. Pomagajte nam ustvariti naslovnico in knjižico za CD Glasba kot orodje, ki bo izšel 4. aprila. Potrebujemo tudi fotografe! V petek, 16. marca, ob 20:00 Senegal in križarjenje po reki Gambiji Potopisno predavanje Ptujčanke Anje Cuznar Senegal je znan predvsem po tem, da se je tam nekoč končal reli Pariz-Dakar. Značilna črnoafriška država se lahko pohvali z živahnimi ritmi ... Vstopnine ni. Celotna ponudba in več informacij: www.cid.si. S sporeda Mestnega kina Ptuj Dobra novica: z marcem začenjamo z rednimi filmskimi projekcijami tudi ob četrtkih! Da si boste utegnili ogledati vse, kar vam ne sme uiti, pa tudi zato, da med tednom na Ptuju ne bo dolgčas. Četrtkove projekcije bodo načeloma ob 19. uri, na sporedu pa bo tisti film z vikend programa, ki je najbolj vreden ogleda. V četrtek, 8. marca, ob 19:00 Gospodinja Posebna projekcija ob dnevu žena - za vse gledalke je vstop prost! Potiche, François Ozon, Francija, 2010 Suzanne (Catherine Deneuve) je pokorna soproga premožnega industri-alca, ki v tovarni dežnikov vlada z železno roko, prav takšen tiran pa je tudi, ko gre za otroke in 'trofejno ženo'. Ko delavci napovejo stavko, krmilo tovarne prevzame Suzanne, ki se na presenečenje vseh izkaže za sposobno in odločno žensko ... LIFFe 2011. V marcu ne spreglejte tudi filmov Obuti maček, Izlet, Zaklonišče, Policist, Parada, Polnoč v Parizu ... Celoten spored najdete na www.kinoptuj. si. Popravek V januarski številki Ptujča-na je bil objavljen neustrezni komentar k fotografiji v članku Tradicionalno novoletno obdarovanje novorojencev v ptujski porodnišnici, za kar se mamicama in novorojenčkoma opravičujemo. Pravilen zapis pod objavljeno fotografijo se glasi: Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, skupaj s Karmen Škof Ivanuša in malim Anžetom, drugorojenim dečkom v letu 2012. Uredništvo 26 ■■* RETROSPEKTIVA PRIREDITVE 29. FEBRUAR / SVEČAN 2012 Etnofest ter 52. mednarodni pustni in karnevalski sprevod so si ogledali številni gostje, med drugim generalmajor Ladislav Lipič, svetovalec predsednika Republike Slovenije za obrambne zadeve, veleposlaniki ali njihovi namestniki z naslednjih veleposlaništev s sedežem v Sloveniji: Poljske, Slovaške in Kraljevine Nizozemske, Madžarske, Japonske, iz Ruske federacije in Srbije, veleposlanika Kraljevine Nizozemske in Slovaške s sedežem v Avstriji na Dunaju; delegacije partnerskih mest Ptuja iz Saint-Cyr-sur-Loire (Francija), Burghausna (Nemčija), Banske Štiavnice (Slovaška), Varaždina (Hrvaška), Nagykanizse (Madžarska), Arlona (Belgija), nekateri poslanci DZ RS, župani in podžupani sosednjih občin in nekaterih drugih slovenskih ter tujih občin (denimo iz Vrnjačke Banje - Srbija), predsednik sveta Zavoda EPK 2012 Rudi Moge in predstavniki partnerskih mest Evropske prestolnice kulture, predsednik evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon ter predsedniki nekaterih slovenskih in tujih združenj karnevalskih mest. Na fotografiji japonske etnografske maske Namahage Satokagura - Oga. Na 52. mednarodni pustni povorki so se predstavile tudi skupine ptujskih osnovnih in srednjih šol. Skupine: Cirkus gimnazius Ptuj, Vičavski štromarji, Turški cvet, Ptujski srednjeveški otroški vsakdan, Rimljani, Piceki in vile, so z izvirnimi in aktualnimi kostumi navdušile. Na 52. mednarodni pustni in karnevalski povorki so se zvrstile kar 103 različne pustne in karnevalske skupine, v katerih se je predstavilo približno 4500 posameznikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Nemčije, Makedonije, Madžarske in Slovaške. Komisija v sestavi Marije Hernja Masten, Aleša Ariha, Majde Goznik, Sanje Veličkovič in Monike Klinc je podelila naziv najlepše skupinske maske: 1. Lego city, Mala vas - Vopošnica, 2. mesto Želve Frančki, Bukovci in 3. mesto Turki na Slovenskem in napad na Ptujsko Goro iz kulturno-turističnega društva Soviče-Dravci. V karnevalski dvorani na Vičavi je bilo na pustno soboto že tradicionalno veliko pustovanje v maskah. Strokovna komisija, je tudi letos izbirala med 21 prijavljenimi skupinami najizvirnejše maske. Prvo mesto je zasedla skupina Kremenčkovi, drugi so bili Biokorenčki, tretji pa Hude mravljice. Na pustni ponedeljek se je zbrala pisana množica veselih maškar iz 28 skupin slovenskih in hrvaških vrtcev, ki so z otroškimi nasmehi in lepimi kostumi popestrili karnevalsko dogajanje na Ptuju. Zarajalo je približno 1350 otrok. Zbrane so pozdravili tudi princ ptujskega karnevala pl. Jurij Oprossnitzer, župan dr. Štefan Čelan in koordinatorka povorke veselih maškar, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Rajanje so nadaljevali v karnevalski dvorani. dežurstvo: marec 2012 ponedeljek torek 5 6 7 Označene dni dežura naša lekarna, in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90 Za vas smo tukaj: med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure sreda četrtek petek sobota nedelja 10 www.lekarna-toplek.si LEKARNE PTUj LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T D2 771 EO G1 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKU 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: marec: 1.3.2012 - 4.3.2012 1 2.3.201 2 - 31.3.201 2 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. 8 9 11 (40 MIN.) REDNA CENA: 45€ PONUDBA MESECA: 36,00 € Nega zagotavlja natančno odstranjevanje vrhnjih plasti kože brez stranskih učinkov, sproži stimulacijo kolagenskih vlaken in pospeši rast novih celic v globlji plasti dermisa. Rezultat je sveža, sijoča, gladka in pomlajena koža obraza. do 31.03.2012. Informacije in rezervacije: 02 749 41 50. Iz ponube Grand Hotela primus****superi0r Primusove vinske zgodbe Grajski izbor iz Vinsko turistične ceste 13 Petek, 09.03.2012, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII Istra skupaj - najboljša vina iz slovenske Istre Petek, 23.03.2012, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII Vstopnina 18 €; za upokojence, študente in člane skupine Facebook Terme Ptuj 15 €. Informacije in rezervacije: 02 749 45 00 Termalni Park popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Cena vstopnice s popustom: odrasli 10,5 €, otroci 7,7 €. Velja od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Kupon je veljaven do 31.3.2012. -30% Grand Hotel Primus popust za kopanje in savne od ponedeljka do četrtka (4 ure). Cena vstopnice s popustom: odrasli 13,30 € Velja od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Kupon je veljaven do 31.3.2012. -30%