Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stcv. 51. V Ljubljani, petek 4. marca 1938. Leto III. Še pred začetkom italijansko angleških razgovorov prihodnji teden v Rimu Hitler začel pogajanja za sporazum z Anglijo London, 4. marca. o. I* angleškega zunanjega ministrstva uradno poročajo, da je po nalogu vlade obiskal angleški poslanik v Berlinu Neville Henderson, kanclerja Hitlerja in imel z njim prvi razgovor glede vseh vprašanj, ki se tičejo Anglije in Nemčije. Poslanik se je s Hitlerjem razgovarjal v navzočnosti nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Ta razgovor je treba smatrati za uradni začetek pogajanj za prijateljski sporazum med Nemčijo in Anglijo, ki bodo potekala hkrati z angleško-italijanskimi razgovori _ v Rimu. Včerajšnji razgovor se je med drugim sukal okoli zahtev, ki jih je v imenu Nemčije povedal Hitler sedanjemu angleškemu zunanjemu ministru Halifaxu pri njegovem jesenskem obisku v Berlinu. Te zahteve se nanašajo na vrnitev kolonij, na ureditev nem- škega razmerja z Avstrijo in Češkoslovaško. Začetek pogajanj med Nemčijo in Italijo je bil določen že za prej, toda so ga morali odložiti zaradi dogodkov in sprememb v nemški vojski in zunanji politiki v začetku februarja. Včerajšnji sestanek je bil v glavnem le priprava za nadaljna pogajanja in ni prinesel kakor zatrjujejo v Londonu in Berlinu še nobenih sklepov. Ta nenadni in presenetljivi dogodek priča, da predsednik angleške vlade Chamberlain ne bo odnehal od svojih zunanjepolitičnih načrtov, s katerimi hoče doseči stvarno pomirjenje v Evropi in po medsebojnih sporazumih med Anglijo in Italijo, med Anglijo in Nemčijo ter med Francijo in Italijo, Francijo in Nemčijo privesti do zveze štirih evropskih velesil. London, 4. marca. AA. Evening Standard priobčuje vest, da govore v parlamentarnih krogih, da bodo jeseni parlamentarne volitve. Mnogo po-6lancev_ meni, da bo vlada v primeru uspeha bri-tansko-itali jonskih razgovorov sijajno zmagala, zato menijo, da je treba ta uspeh Chamberlainove vlade izrabiti. V parlamentarnih krogih vlada prepričanje, da bi vlada, če se italijansko-britanski in bri-tansko-nemški razgovori uspešno končajo, morala takšen uspeh izrabiti in razpisati volitve, ki naj potrdijo sedanjo britansko zunanjo politiko. Govore, da bi Chamberlain nato podal ostavko, češ da je dosegel svoje politične namene, to se pravi, novo zvezo štirih, ter se umaknil s političnega pozorišča in prepustil vodstvo britanske vlade kakemu mlaj šemu politiku. Avstrija se brani pred »kljukastim krTiem« Dunaj, 4. marca. o. Včeraj je bil odpuščen guverner Štajerske Stefan. Njegov odpust je v zvezi z zadnjimi dogodki v Gradcu ter zaradi njegoTega premehkega postopanja proti narodnim socialistom ves čas njegovega službovanja v Gradcu. Na Stefanovo mesto je postavljen Trumer, ki je znan kot pristaš krščanske socialne stranke ter je na glasu kot zelo odločen človek, ki je pokazal svoje velike sposobnosti že za časa Heimwehra. Vsi graški listi, ki so prinesli poročila o obisku notranjega ministra, so bili včeraj zaplenjeni. Pogreb pesnika cTAnnunzia Gardene, 4. marca. o. Včeraj so tu pokopali posmrtne ostanke pesnika Gabriela D'Annunzia. Pogrebne slovesnosti so se udeležili najvišji zastopniki italijanskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja e predsednikom vlade Mussolinijem na čelu. Vladarsko rodbino je zastopal vojvoda Bergamski. Od vlade 60 bUi navzoči še zunanji minister Ciano, Alfieri in Sta-raee. Zadnjo noč je krsta s truplom bila izpostavljena na ostankih bojne ladje »Puglia cv parku pesnikove vile. Od tu so jo nesli med streljanjem topov v gardon6ko cerkev, kjer je bjk mgša za-flušnica. Potem so krsto prenesli nazaj v grad in jo začasno položili v kapelico. Ob D'Annunzievi smrti se Italijanska akademija, katere predsednik je bil, senat, fašistovska stranka in razne druge ustanove, izdale žalne raz-glase_ na italijansko ljudstvo. Vse tuje časopisje prinaša obširne članke o pokojniku in o njegovi umetnosti. Italijanski listi zlasti poudarjajo hvaležnost, s katero se IVAnnunzia spominja srbsko časopisje v zahvalo, da je napisal v začetku svetovne vojne zbirko »Ode na Srbe«, v katerih slavi srbski boj proti Avstriji. Gospodar, svet Balkanske zveze Atene, 4. marca. m. Gospodarski svet Balkanskega sporazuma bo imel sestanek 7. aprila v Carigradu. Istočasno bo v Carigradu tudi sestanek sveta za tisk držav Balkanskega sporazuma. Ta svet bo imel svoje seje od 7. do 14. aprila. Iz vsake države 6e bo teh 6ej udeležilo po šest delegatov. Proračun kmet. ministrstva Belgrad, 4. marca. m. Razprava o proračunskem predlogu za kmetijsko ministrstvo, ki se je včeraj začela zvečer ob 6 in je na njej najprej podal obširno poročilo kmetijski minister, je trajala vso noč, nakar je bil proračun v ministrstvu sprejet. Na dnevnem redu današnje seje je mea drugim razprava o proračunu za vojno ministrstvo. Poročilo bo podal vojni minister arnujski general Ljubomir Marič. Presenetlilva izjava angleškega zunanjega ministrstva o neguševi pravdi: »Anglija priznava Abesinijo Italiji« London, 4. marca. o. Včeraj se je v Londonu nadaljevala razprava o tožbi bivšega abesinskega cesarja proti ameriški brzojavni in radijski družbi Cable & Wireless. Neguš je namreč pred leti tej družbi dal koncesijo za napeljavo brzojava in telefona ter za ureditev radijske službe v Abcsi-niji. Družba se je zato obvezala, da bo abesinskemu cesarju izplačevala vsako leto odškodnino dva milijona funtov za koncesijo. V pogodbi, ki jo je neguš sklenil c družbo pa ni zapisano, da bo družba plačevala odškodnino njemu, Hajlu Sela-siju, marveč abesinskemu vladarju. Odkar pa je italijanska vojska zasedla Abesinijo in je neguš pobegnil, se je družba postavila na stališče, da odškodnina ne pripada več njemu, ker ni dejanski vladar Abesinije. Dolg družbe je v teh letih narasel na 10 milijonov funtov, to je nad dve milijardi dinarjev. Pobegli neguš, ki mu v Londonu precej trda prede, je vložil tožbo proti družbi. Sodišče pa samo ni moglo odločiti, koga je treba smatrati zdaj za vladarja Abesinije. Neguš je po svojih zastopnikih trdil, da je on, ker še ni od- stopil, družba pa je mnenja, da je dejanski vladar Abesinije italijanski kralj. Pri zadevi tudi italijanska vlada ni držala križem rok. Sodišče se jo obrnilo na angleško zunanje ministrstvo, naj ono uradno izjavi, kdo je zdaj vladar Abesinije, ki ima pravico do odškodnine. Na včerajšnji razpra- vi so prebrali odgovor angleškega zunanjega ministrstva na vprašanje sodišča, kakšno je v sedanjem trenutku razmerje družbe do bivšega abesinskega cesarja. Odgovor stalnega državnega podtajnika v angleškem zunanjem ministrstvu se glasi: Iz poročil, ki jih je zbrala angleška vlada, sledi, da je italijanska vlada sedaj dejanski gospodar vsega abesinskega ozemlja. Zato priznava vlada Velike Britanije italijansko vlado kot dejansko abesinsko vlado. S tem odgovorom, ki ga je v tako važni zadevi dala angleška vlada po zunanjem ministrstvu, je dejansko priznala italijansko oblast v Abesiniji, kar je z ozirom na bližajoče se razgo vore z Italijo vsekakor značilno. Naš prometni minister dr. Spaho o nakupu železniškega materiala v Italiji Belgrad, 4. marca. m. V Belgrad ee je vrnil iz Italije naš prometni minister dr. Mehmed Spaho. Ob tej priliki je dal za »Vremec izjavo, v kateri med drugim poudarja, da je bil sprejet pri vseh vodilnih političnih in gospodarskih osebnostih v Italiji nadvse prisrčno. Dr. Spaho ee je tudi pohvalilo izrazil o stanju, ki vlada na italijanskih državnih železnicah. V svojih izvajanjih je tudi označil cilj svojega potovanja v Italijo. Tja je minister Spaho potoval zato, da se seznani z italijanskim železniškim prometom, železarsko industrijo ter da poišče poti, kako bi se naši trgovinski odnošaji z Italijo postavili na trdnejšo podlago. Minister Spaho je za tem govoril o trgovinskih od noš a ji h med obema državama ter naglasil, da so naše potrebe glede železniškega materiala precej velike in da bodo še večje, če bomo pričeli z elektrifikacijo in motorizacijo našega prometa, kar je neobhodno potrebno. Na svojem potovanju po Italiji je imel priliko na lastne oči videti, da je italijanski železniški material odličen in da v ničemer ne zaostaja o solidnosti za materialom, ki ga je naša država doslej dobavljala od drugod. Radi tega prometni minister misli, da bi se ta predpogoj za povečanje našega izvoza v Italijo mogel ustvariti in da bi v bodoče ves železniški Krvava komedija pred rdečim vojnim sodiščem: Obtoženci v Moskvi vsi vse priznavajo dela vse, kar mu kdo ukaže. Drugače si njihovega nastopanja pred sodiščem ni moči razlagati. Pri včerajšnji nadaljnji razpravi so obtoženci drug drugega zelo obremenjevali in natančno razlagali, kdaj in kje se je kateri sestal s Trockim, kdaj je Trocki stopil v službo nemške špijonaže in kdaj v službo angleške politične policije. Tako je bivši komisar za lesno industrijo, Ivanov, navedel razne okolno6ti, ki Buharina močno obremenjujejo. Med drugim je dejal, da je imel Buharin navodilo, • A L _ m X n 1 c In t n c* l f\ T* n ir, tt n *- D « . L 1 * v 11 Moskva, 4. marca. o. Drugi dan takozvanega veleizdajalskega procesa v Moskvi, v katerem bodo opravili s sveta zadnje ostanke stare boljševiške garde, je čisto jasno pokazal, koliko so vredna »brezpogojna priznanja pred boljševiškimi sodišči. Prevčerajšnjim je izzval silno presenečenje vseh poslušalcev in sodnikov nastop bivšega sovjetskega poslanika Krestinskega, ki je edini od 21 obtožencev izjavil, da je neresnično vse, kar je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom in da so njegova priznanja, kakor priznanja vseh tovarišev izmišljena Jn jih je policija izsilila z mučenjem in grožnjami. Krestinskega so takoj odvedli v njegovo celico. Včeraj zjutraj so moskovski listi prinesli senzacionalno vest, da je Krestinski v noči od srede na četrtek poskusil samomor, ker ga je »pekla vest, da se je pred sodiščem zlagal«. Ko so včeraj privedli Krestinskega v razpravno dvorano, je delal vtis napol omrtvelega in popolnoma otopelega človeka. Videti mu je bilo, da je moral preteklo noč prestati strahovite duševne in telesne muke. Na poziv predsednika 6odišča je Krestinski preklical vse, kar je izjavil prejšnji dan ter dejal: V bolestnem stanju svojega duha sem včeraj izjavil, da sem nedolžen, namesto da bi rekel, da sem kriv. Sedaj izjavljam, da se čutim popolnoma krivega in da sem odgovoren za vse, kar pravi obtožnica o meni. Ta izjava je izzvala še večje presenečenje kakor besede Krestinskega predvčerajšnjim. Vsi tuji Poslušalci in diplomati, ki se smejo udeleževati razprav, so prepričani, da jo sovjetska policija dala vsem obtožencev injekcije nekega mamila, ki vzame človeku vsako duševno odpornost in voljo, da naj v Arhangelsku pripravi upor. Buharin je že leta 1918 pripravljal zaroto proti Leninu. Ivanov je med svojim pričevanjem priznal, da je bil pred vojno agent caristične ^Ohrane,^ Eden glavnih obtožencev Rikov je govoril včeraj tri ure. Priznal je vse, kar mu očita obtožnica, označil samega sebe kot navadnega zločinca ter dejal, da se je že od leta 1928 dalje bavil s protidržavnim delovanjem in z organiziranjem zarot. Leta 1929 se je zarotnikom pridružil še tedanji načelnik GPU, Jagoda, ki je od tedaj naprej zarotnikom nudil svojo pomoč. Zarotniki so, kakor je pripovedoval Rikov stopili v zvezo s trockisti in nacionalisU v Ukrajini in drugih sovjetskih pokrajinah, začeli organizirati atentate na železncah in podobno. Rikov je tudi priznal, da je z ostalimi obtoženci pripravljal zaroto in umor Stalina v Kremlju. Pripravljal je to z bivšim poveljnikom Kremlja Petersonom in bivšim jioveljnikom moskovske posadke Gorbačevim ter bivšim upravnikom vojne akademije Jegoro-vim. Znano je, da so že krožile vesti, da so vse tri častnike zaprli. Njihova usoda je neznana. .Ves potek tega čudnega, nalašč prirejenega material, ali vsaj večino tega dobavljali iz Italije. Te nabavke so bile do zdaj zelo 6kromne. Lani pa je prometno ministrstvo nabavilo že za več milijonov dinarjev potrebnega materiala za naš žsJ‘" niški in pomorski promet. Mina eksplodirala delavcu v obraz Kranj, 3. marca. Na poti od nove ljudske šole na Cojzovi cesti do Primskovega popravljajo občinski delavci kanalizacijo. Pri izkopavanju jarkov sta se pripetili v zadnjih dveh dneh kar dve nesreči V sredo dopoldne se je ponesrečil I. Jenko iz Primskovega, kateremu je padel na glavo težak kamen, ko je delal v 5 m globokem jarku in mu prizadejal težko poškodbo. Danes dopoldne pa je v istem jarku pri razstreljevanju z mino doletela težka nesreča 53 letnega delavca Jožefa Zupana iz Klanca št 45. Ta je zažgal dopoldne že dve mini, nato pa je zažgal še tretjo. Domnevajo, da 6e tretja ni vžgala o pravem času, zato je Zupan šel pogledat. Prav tisti čas pa je mina eksplodirala, da je razstrelivo in gramoz zagnalo Zupana 3 m nazaj. Nesrečni Zupan je dobil težjo poškodbo na glavi. Delavci so ga vsega krvavega takoj odnesla iz jame in poklicali zdravnika. Zdravnik je uvidel, da je pri poškodovancu življenje v nevarnosti, zato je odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico, ★ Velik koncert pevskega odseka Prosvetnega društva v Kranju v počastitev spomina 100 letnice rojstva Antona Foersterja bo v soboto zvečer ob 8 in v ne-deljo popoldne ob 4 v Ljudskem domu. Za koncert vlada v Kranju veliko zanimanje, saj ima ta zbor dober glasbeni material in dobrega pevovodjo. Zbor bo izvajal večina Foersterjeve pesmi. Vstopnice se dobe med tednom v trgovini g. Hinkota. Javna borza dela v Kranju, ki je začela poslovati v Kranju šele 15 januarja, ima jjrijavljenih že 158 brezposelnih moških in 40 brezposelnih žensk. Izmed teh podpira 46 oseb. Posredovala je delo: 16 služkinjam, 3 hlapcem, 2 deklam, 1 šivilji in 30 delavcem. Službo dobe: 10 dekel za poljska dela, 1 sobarica, 2 natakarici, 4 služkinje, 1 hlapec, 1 žagar in 1 gospodinja. Borza dela izplačuje podpore samo v sobotah dopoldne med pol 9 in 10. Belgrad, 3. nmrca. m. V sporazumu med našo državo in Grčijo so pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe odložena za dva meseca. Do podpisa te pogodbe bo ostal še v veljavi dosedanji trgovinski sporazum med omenjenima dvema državama. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«! procesa kaže, da je v sovjetski Rusiji mesto samo za enega voditelja in vladarja, Stalina, vsi drugi pomembni boljševiki in očetje revolucije ter maliki svetovnega komunizma pa bodo padli kot žrtev krvavega »proletarskega sonca in očeta narodov«, ki sedi v Kremlju. Vesti 4. marca V snežnem viharju je treščilo na tla ameriško letalo, ki vzdržuje zvezo med San Franciscom in Newyorkom V letalu je bilo šest potnikov in trije možje posadke. 250 milijonov dolarjev za podporo brezposelnih je določila ameriška vlada na pobudo predsednika Roosevelta. Češki listi navdušeno pozdravljajo ameriškega predsednika Hoovera, ki je včeraj dopotoval v Prago. Hoover si je pridobil takoj po vojni velike zasluge za preskrbo češke mladine. Predsednik portugalske republike je sprejel zastopnika nemškega mladinskega vodstva Lauter-bacha, ki je prišel na Portugalsko, da pomaga pri organiziranju portugalske mladine. S posebnim orožjem proti bombam je oskrbelo angleško vojno ministrstvo svoje čete. Kakšno je to orožje, še ne vedo povedati. Zdravstveno stanje med stotisoči kitajskih beguncev v Šanghaju je zaradi pomanjkljive prehrane in nalezljivih bolezni zelo slabo. Januarja je v mednarodnem mestnem predelu, kjer 6e gnetejo vsi ti begunci, umrlo okrog 10.000 teh siromakov. Filmska igralka Greta Garbo se mudi v Italiji, kamor je dospela čisto na skrivaj. Domnevajo, da se bo poročila z dirigentom Stohovskim, ki potuje z njo. Obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Rimu bo trajal tri dni, od 7. do 10. marca. Zaradi demonstracij pred sovjetskim poslaništvom v Varšavi, kjer je prebivalstvo, razburjeno po umoru župnika Streicha razbilo vsa okna, se je poljski zunanji minister opravičil pri sovjetskem poslaniku. Berlinski narodnisocialisti so, po naročilu seveda, priredili hude demonstracije proti pastorju Niemollerju. ki je bil po njihovem mišljenju premalo obsojen zaradi svojih pridig proti poganstvu narodnega socializma. Dobil je sedem mesecev, ki jih je pa presedel že v jrreiskovalnem zaporu, in so ga takoj izpustili. Včeraj pa ga je policija pod pretvezo, da njegova prostost vzbuja nemire, spet zaprla. Ce bi Nemčija napadla Češkoslovaško, bi ji Anglija kljub obveznostim, ki jih nalaga ZN, ne šla na pomoč. To se da sklepati iz dejstva, da je na tako vprašanje poslanca Hendersona v zbornici predsednik vlade vztrajno molčal. Pomilostitev za obtožence v moskovski pravdi proti veleizdajalcem zahtevajo brzojavno razne levičarske organizacije na 6vetu, med njimi tako zvana Zveza za človeške pravice, ki se je zdaj prvič v 20 letih zavzela tudi za žrtve rdečega nasilja. Prošnjo je poslala tudi francoska socialistična stranka z utemeljitvijo, da bi smrtna obsodba silno škodovala levičarski stvari na svetu. Pri vodstvu družbe za Sueški prekop je 32 ravnateljev: 19 Francozov, 10 Angležev, 2 Holandca, 1 Egipčan, eno mesto pa je prazno in ga upajo dobiti Italijani, ki dajo prekopni družbi ogromno zaslužka, odkar so gospodarji v Abesiniji. Večino delnic te družbe pa ima angleška vlada. Delnice so danes vredne 50 milijonov funtov, to je okrog 13 milijard din. 2500 članov nemške delovne fronte je včeraj s posebnimi vlaki dopotovalo v Benetke. Nemci bodo ostali v Italiji 14 dni. Žena maršala Cangkajška je odložila predsedstvo kitajskega odbora za letalstvo, ker so sovjetski letalci začeli stavkati, češ da ne morejo biti podrejeni vodstvu kake ženske. Torej boljše-v *le Priz.naval° ženske enakopravnosti... Ob smrti pesnika D'Annunzia je poslal italijanski vladi sožalje tudi francoski prosvetni miniti. ,F» *tei' ie P^nih veliko pi6al tudi v francoščini. Uradno poročilo o angleškem oboroževanju ?• P°.,v?ei državi naletelo na ugoden sprejem. Listi pišejo, da t>odo angleški davkoplačevalci radi prenesli vse žrtve, ki jih od njih zahteva varnost države. Dovoljenje za redno letalsko zvezo med USA Lizbono, Rimom, Kairom, Odeso in Berlinom je dobila od ameriške vlade neka družba v Balti-morVr’ Ki k° v kratkem začela s poskusnimi poleti. Veliko vohunstvo v angleški vojski je odkrila londonska politična policija. Vohunsko tolpo je vodila neka frizerka. V zadevo je zapletenih vec častnikov iz vojnega ministrstva, ki so K Vt3?ške Hstine in i‘h skušali pro- dati neki tuji državi. c.,Naš P™metni niinister dr. Spaho se je včeraj Lx- J P°tovania P« Buliji, kjer je skle-riala P°B°dbe za dobavo železniškega mate- Vse belgijsko Časopisje razen socialističnega in komunističnega zahteva od vlade, naj prizna italijansko cesarstvo. Bivši angleški zunanji minister Eden bo odpotoval na daljši oddih v Francijo, da pozabi hude ure, ki jih je preživel zadnje čase. . Velike povodnji so zajele južno Kalifornijo in jo poplavile med drugim tudi velik del filmskega mesta Hollywooda. Bivši nemški prestolonaslednik, ki je tiste nevarne dni v začetku februarja nenadno in na skrivaj odpotoval iz Nemčije, se je po enomesečnem bivanju v italijanskem smučarskem letovišču Cordini vrnil domov. Holandija z vso naglico utrjuje svoje vojaške postojanke na Daljnem vzhodu, zlasti na otoku Javi. Sovjetska vlada ho morala zapreti konzulata v Konigsbergu in Hamburgu. Tako zahtevajo Nemci, ki nimajo v sovjetski Rusiji nobenega konzulata več. Bivši ameriški predsednik Hoover potuje po Evropi baje zato, da bi se temeljito seznanil z gospodarskim stanjem, ker misli po teh spoznanjih uravnati svojo gospodarsko politiko če bo izvoljen pri prihodnjih volitvah za predsednika Združenih držav. Velik požar je izbruhnil v prvem razredu čezoceanskega parnika »Berengaria«. Več potnikov in gasilcev je dobilo opekline. Škode je čez 10.000 dolarjev. »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. vse opere 'VV>sxVSN\".''X""\ 'V'V'NN\-.SVk V Stanovskem spet stavka Lastnik rudnika dolguje delavcem mezdo za tri mesece! Maribor, 3. marca. Premogokop Stanovsko pri Poljčanah je lansko leto postal znan zaradi neprestanih stavk, ki so jih rudarji uprizarjali zaradi tega, ker jim rudnik ni pravočasno izplačeval mezd. Zdi se, da letos ne bo v teni pogledu v Stanovskem nič bolj«, kakor lani. Rudarji so dobili za november in december le del mezde izplačan, za januar in februar pa še sploh ničesar. Zaradi tega so zopet segli po skrajnem orožju, ki jim še preostane — po stavki. Njihovi zaupniki so pravočasno obvestili podjetje, d« bodo začeli rudarji stavkati, če se jim mezda ne izplača. Dali so rudniku rok do 1. marca za izplačanje mezde, ker pa ni podjetje tega upoštevalo, ter je delavce tolažilo, ete bo v kratkem dobilo večje posojilo, so rudarji začeli s stavko. Delavci so mirno odšli na svoje domove, v rudniku pa e postavili straže, ki vzdržujejo varnostne naprave^ v redu. Če pa podjetje do 5. marca ne bi izplačalo mezd, potem bi tudi te straže zapustile svoja mesta, kar bi lahko postalo za rudnik usodno. Dne 2. marca sta prispela iz Ljubljane inž. Zupančič od rudarskega poglavarstva in zastopnik Bratovske skladnice, ki sta se začela pogajati z obratovodjo rudnika, vendar konkretnih sklepov ni bilo mogoče napraviti, ker se nahajajo lastniki rudnika v Zagrebu. Kakor smo do-znali, dolguje podjetje rudarjem že okrog 70.000 din na mezdah, kar je za revne delavce že velika vsota. Mezda jim je že nujno potrebna, ker so zadolženi vsenaokrog ter jim trgovci nočejo dajati več živil na kredit. Zborovanje celjskih trgovcev Upravičene zahteve, ki čakajo nujne rešitve Celje, dne 4. marca. Snoči ob 7 so zborovali v Narodnem domu v Celju celjski trgovci. Predsednik Združenja trgovcev za mesto Celje in celjsko okolico g. Stermecki je pozdravil vse navzoče člane, zastopnika časopisov, zastopnika za TOI g. svetnika Fazarinea in druge. Navzoči so počastili spomin pokojnih Članov s trikratnim :>Slava«. Nato je sledilo predsedniško poročilo V preteklem letu se je delalo na to, da se gospodarske prilike vendar enkrat zboljšajo. Doseženega je bilo veliko, a vendar še ne toliko, da bi lahko govorili o popolni stabilizaciji vsega gospodarskega življenja. Razmere se sicer počasi bdljšajo. Po prizadevanju merodajnih oiniteljev so se razmere pri denarnih zavodih, ki so bili do-sedaj nelikvidni, v toliko zboljšale, da je računati k tem, da bodo ti zavodi počasi pričeli % rednim poslovanjem. Celjska mestna hranilnica je sprejela na ineiativo celjskega mestnega župana gospoda Alojzija Mihelčiča večje posojilo, da z njim razpolaga pri izplačilu vlog. S tem je hranilnica »npet pridobila zaupanje med ljudstvom, ki polagoma zopet pričenja z varčnostjo. Da pa se niso gospodarske razmere v Sloveniji toliko zboljšale kakor v drugih predelih naše države, je vzrok slaba letina, ki jc pri nas že dve leti in pa vremenske nezgode. Zrastlo je zelo malo in še to je imelo nizke cene, kakor n. pr. hmelj, sadje, vino; edino les ima dobro ceno, kar pa za Celje ni posebno merodajno. Če bi se izvrševala vsa javna dela, ki so tako nujno potrebna, posebno pri nas, bi bil tudi dotok denarja večji in bi se kupčijo razvijale v naravni smeri. Slovenija jc v veliki meri navezana na tujski promet, ki pa jo zopet odvisen od dobrih komunikacijskih sredstev, to je od dobrih cest, ki bi se morale graditi, da tujec lahko k nam prihaja. Naš gospodarski položaj v Sloveniji, posebno v Celju se lahko zboljša samo s tujskim prometom. Tu je treba t prvi vrsti dobrih cest, dobrih kopališč in dobrih hotelov in povsod čistočo in red. Trgovstvo se ne sme od strani celjske občine preveč obdavčiti s trošarino, ker ni zmožno potem konkurence, in odjemalci, ki so po večini iz okolice, in drugih krajev, bodo izostali. S tem pa bi prenehalo tudi celjsko trgovstvo, ki je danes glavni vir dohodkov celjski občini. Industriji naj se nudi v začetku vsa ugodnost. Često se dogaja, da posebno^ tuje in velike industrije tihotapijo carini podvrženo blago ali zamolčijo davkariji prave dohodke in na ta način oškodujejo našo državo za težke milijone. Slovensko trgovstvo zahteva, do se vrne pupilarni denar mladoletnikov zopet nazaj našim hranilnicam, ki so najmanj tako sigurne, kakor one v Belgradu. Ali ni Banovinska hranilnica, za katero jamči davčna moč vse Slovenije dosti sigurna, ali niso naše mestne hranilnice, ki se vodijo od dobrih in preizkušenih gospodarstvenikov in za katera jamčijo tudi mesta z vso svojo davčno močjo, dosti sigurne? Ali ni to krivično, da moramo za svoj lastni denar prosjačiti v Belgradu, da nam ga milostno izročijo po prav visokih obrestih, t. j. 3—5 odst. višje, kakor oni obrestujejo naš denar. Nadalje je potrebna decentralizacija bolniških blagajn; kar se v Sloveniji pobere -naj tudi v Sloveniji ostane! Z našim denarjem hočemo in znamo sami gospodariti. Celje ima veliko industrijo in veliko trgovino. Potrebno je za Bolniško blagajno posebno poslopje, da ne čakajo bolniki po mrzlih hodnikih, kadar pridejo k zdravniku. Ko zahtevamo, da sc morn tako primerno in potrebno poslopje zidati, nas pošiljajo iz Ljubljane v Zagreb, iz Zagreba zopet v Ljubljano. Zato zahtevamo celjski trgovci centralo bolniške blagajne za Slovenijo v Ljubljani! V mnogih državah morajo industrijci, ki so tuji državljani, plačati 30—50% več davka kakor domačini, kar je popolnoma upravičeno, ker gre čisti dobiček navadno čez mejo, izžeto delavstvo in stari stroji pa ostanejo navadno državi. Zato je treba tudi pri nas to upeljati, da ne bo prepozno. Velika ovira brezhibnemu trgovskemu poslovanju so še razni privilegiji iu krošnjarstvo. To je rak-rana, ki se vse prepočasi celi. Splošna želja je, da se krošnjarstvo za manufakturo vendar enkrat preneha, prav tako vsako favoriziranje raznih zadrug. Državne in samoupravne dajatve naj se olajšajo. Odpiranje in zapiranje trgovin v zvezi z delovnim časom je bilo tudi lani predmet večkratnih razprav. Delovni čas v Celju odgovarja vsem prilikam nameščencev in tujskega prometa. Že več let se merodajni faktorji trudijo, da bi Celje dobilo avtomatsko telef. centralo ki je za Celja tako nujno potrebna. V državnem proračunu je predvidenih za izboljšanje telefonskih razmer v državi 50 mili j. din. Iz tega kredita se bo lahko vendar dobilo 1 mili j. din, ki bi bil potreben in bi zadostoval za to centralo. Leta 1927 je bila ukinjena v Celju carinarnica, ki je bila visoko aktivna in je celjskemu mestu prinašala samo na kaldrmini do 500.000 din. Celjsko okrožje je zelo obširno, nastale so nove tovarne, ki zaposlujejo več tisoč delavcev, tako da Celje ne zaostaja mnogo za Mariborom. Davčna moč pridobitnih krogov, ki bi prišli v poštev za celjsko carinarnico, jc narasla letno od 6 milijonov na 27 milij. din. Zaradi tega, da se mora blago za celjsko okrožje cariniti v Mariboru ali v Ljubljani, prizadeva celjskim krogom ogromno škode, ker se blago ne carini v Celju. Združenje trgovcev v Celju posluje vseskozi točno in varčuje s svojim premoženjem, ki znaša že nad 370.000 din v gotovini, čisto premoženje pa znaša s hišo vred že nad 800.000 din. Lani je bilo veliko hrupa, ker vlada ni prepovedala veleblagovnice Ta-Ta v Belgradu. To jc v pravem pomenu besede veleblagovnica s tujim velekapitalom in dela ogromno škodo legalni trgovini. Kljub vsestranskim protestom pa se je Ta-Ti dovolilo poslovanje. Celjski trgovci želijo, da se v bodoče ne ravna tako. Filmi t Miha Čop Jesenice, 4. marca. V sredo je na Jesenicah umrl upravnik tamkajšnje carinarnice in zlasti ljubiteljem planin znani Miha Oop. Pokojnik je bolehal več mesecev na neozdravljivi bolezni, vendar je bolečine prenašal nenavadno uporno in vdano, dokler ga niso zapustile še zadnje moči. Miho Čopa so poznali ne samo Jeseničani, med katerimi je živel dolga leta in se udejstvoval v vsem javnem življenju, zlasti pa v turistovskem klubu »Skala«, katerega predsednik je bil, temveč tudi širša javnost, v kateri se je Čopovo ime pojavilo že pred 26. leti, ko je kot navdušen Jugoslovan zapustil gimnazijo in' odšel 'kot^ prostovoljec v vrste Črnogorcev borit 6e za svobodo in boljšo bodočnost južnih Slovanov. A silni napori v tej dobi so pustili Copu svoje posledice. Med svetovno vojno ga je avstrijska oblast dala zapreti na ljubljanski grad. Po vojni 6e je oklenil z ognjem, vendar pa zgolj iz idealizma, nacionalnih organizacij, ki so pa zapustile med Slovenci žalosten spomin. Ko so se vodstva te organizacije polastili ljudje nečistih rok, je Miha Cap razočaran odšel in se umaknil v zatišje. Zlagano nacionalno delo 6e mu je zagabilo. Na Jesenicah se je posvetil turistiki in mnogo potoval po gorah. Iraušttje zadnjih let so ga naredile umerjenega nacionalista, ki ga je dičilo veliko poštenje in strpnost. Zato tudi ni imel nasprotnikov na nobeni strani. Vsi so ga poznali tudi po tem, da ni štedil z besedami, kadar je obsojal delo ljudi, ki so iz »nacionalizma« kovali milijone za sebe. V mesecih silnega trpljenja, ki ga pa duševno ni niti malo omajalo, je uredil tudi vse račune na tem svetu. Pokopali ga bodo danes popoldne ob štirih na jeseniškem pokopališču. Preostalim naše iskreno sožalje! »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. Dolgo časa sem hranil podobico in prevod. Ko pa sem po desetih letih urejal svoje papirje, sem zavrgel vse odvisno in strgal pri tem tudi eliko in prevod. Antiopa je bila v mojem spominu samo še daljna, meglena slika. Na moji dve pismi sploh ni odgovorila, tretjič ji pa nisem voč pisal. Toda večkrat sem tako močno mislil nanjo, kakor se to dogodi človeku, za katerega vemo čista gotovo, da ga bomo še kdaj srečali. V takih trenutkih sem si govoril čudne besede, ki so bile napisane na beli strani njene birmanske podobice. Ponavljal som jih sam pri sebi in sem se pri tem vedno nekam nerazumljivo razburil. Ta občutek morem oddaleč primerjati z občutkom nocojšnjega večera, ko sem spoznal pomen teh besedi, ki so bile tako zame skrivnost. Besedilo se je glasilo: »Na velikonočni ponedeljek leta 1152 je Devorgilla, hči Antrima in žena Turn« na Q’Rutina zagrešila zločin. Tedaj jc izpolnila ravno sedemkrat pet let. Ko pa bo hei An-trlrnova zopet izpolnila na velikonočni ponedeljek sedemkrat pet let, bo Devorgillina krivda oprana. Nebo bo tedaj odmevalo od mogočnega trobentanja in veliki je* bo priča zmage Finua Mac Coulda in vsiljeneevega bega.« 1. poglavje. Kam vodi učenje miugrelščiue? 28. avgusta leta 1914 sem moral iz razlogov, ki so jih gotovo še vsi spominjate, preživljati dopust v neki mali vasi blizu Aisnea, namesto da bi šel v Bretagno, kamor sem se pred štirimi tedni namenil. Da bom prav vse priklical v. Pierre B6noit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bojev za svobodo spomin, bi omenil, da so boje, ki smo jih bili ta in naslednji dan, kasneje imenovali Uuisova bitka. Pripovedoval bom sedaj, kako so se odigravale stvari zame in za moje sosede. Bilo je ob desetih dopoldne. Naš oddelek je tahoril na nekem pobočju. Vprav sem se pripravlljal, da bi a svojo lopatico razkosal kolerabo, ki sem jo hotel dati ubogemu kljusetu z rano na vratu. Nenadoma sem zaslišal povelje; »Ogenj.« V vojni se zdi, da sprva zelo čudito zvene povelja, ki jih stalno ponavljajo v mirni vojaški službi in na vajah; Posebe moram poudariti: V Franciji ni nihče mislil na to, da bomo ta povelja v resnici nekega dne rabili. Kasneje so nam povedali, da je bilo vse to dobro premišljeno. Polje, po katerem smo stopali, (ta osvajalni pohod bi bili na vajah morali ponoviti najmanj tri ali Štirikrat) jo bilo pokrito z modricami, makom in visoko, pohojeno travo. Pred menoj je zletela prepelica. Lov se je začel pred tremi dnevi. Čisto daleč (kakih petsto metrov onstran nas) je bila cesta z vrsto topolov, po kateri je divjo vo*il francoski moto-rist. Spominjam w> še, da sem st mislil: »Tu je prav gotovo pomota. Zakaj moramo osvajati cesto, i>o kateri vozi francoski motorist. .< Toča šrapnelov, ki je padala z vseh strani, je dokazovala, da so imeli naši nevidni voditelji za nami dovolj razlogov, da so nas pošiljali na ono stran. Poleg življenja v samostanu je vojna nedvomno najboljša šola za ponižnost. Pripomnil bi, da sem prišel do tega prepričanja šele kasneje, ko sem ležal v bolnišnici. Tisti trenutek v vojni pa sem brez zavesti obležal z obrazom v mokri, črni zemlji. Ko sem se zavedel in glavo malo dvignil, som se hitro zopet stisnil na zemljo. Okoli mene so odmevala sama groba povelja. Nemci so na bojišču napredovali. Večkrat sem čutil, kako se je kdo spotaknil obme. Po ušesih mi je bobnelo pokanje pušk. Tvegal sem kratuk pogled in opazil poleg sebe dva vojaka v sivi obleki. Bila sta prva, ki sem ju videl od blizu, eden velik, drugi majhen. Bela koža na njenih sencih je bila pokrita s potom in prahom. Oba sta težko dihala. Na slepo srečo sta streljala s puškama, ki sta jih imela pritisnjeni na prsi. Nenadoma sem začutil močan udarec na tilnik. Nekdo od naskakujočih je moral stopiti name. Zopet sem se onesvestil. Zavedel sem se šele pozno ponoči, ko sem ležal v francoskem l>olni-škem vozu. Tedaj sem tudi izvedel, da jo moj polk izvršil protinapad in da so me tokrat odnesli. Krogla me je uajbrže zadela v tilnik. Prepeljali so me na najbližjo prazno postajo. * Rana mi je povzročala prav za prav le majhne bolečine. Ko som le-^l v bolnišnici v Ljronu, kamor me je pripeljal bolniški vlak, so v veliko začudenje povedali, da rana sploh ni nevarna. Vendar pa niso mogli odstraniti krogle, ki me je zadela tik ob tilniku. Posledica strela je bilo delno ohro-menje tilnika, ki me sili še sedaj, da se moram čisto obrniti, če hočem videti, kaj se godi za menoj. Januarja 1915 sem bil dodeljen na pomožno 'službo v pisarno generalnega štaba štirinajstega oddelka. Imel sem le manjša dela. 1-5’on nudi vojaku, ki nima poznanstva iu ki so ne zadovolji s svojo vojaško druščino, le malo zabave. Po nekaj brezuspešnih poizkusih sem sklenil, da bom številne proste ure, ki mi jih je puščala služba, posvetil delu. Dola j, je lahko roči. Toda kaj delati? Spomnil sem se sodobnega pisatelja, ki je imel na moj rod pomemben vpliv. Ta jc nekoč rekel: »Mladi ljudje ne bodo pomenili nič toliko časa, dokler ne bodo študirali kaj posebnega.« Hotel sem se otresti dolgega časa, razmišljanja o telesnem nerazpo-loženju in o vseb sovražnostih tega neprijaznega mesta Te bežne in osamele trenutke sem hotel za vsako ceno spremeniti v kapital za bodočnost. Zato bi moral študirati kaj posebnega. Toda kaj? Milijonar-dobrotnik, (Kino Union.) Brez dvoma s® je nivo ameriškega filma dvignil tako, da z reprezentativnimi deli najmanj še doseza višino evropskega, čs je celo ne presega. Širokih ljudskih množic, ki so pe-reče prizadeti na številnih problemih vsakdanjega živ' ljenja, ni bilo možno trajno krmiti s papirnatimi zgodbami, s senzacijami iz oblakov in modrostmi iz ljud* skošolske klopi, končno je le postalo neizogibno po* trebno poseči v aktualnost resničnega, ne fantazijskega življenja, v dejanski potek in v praktično, realno zakonitost, ne pa v izmišljeno, shematično zapletanje in v skonstruirano »reševanje«. Junaki so množicam postali bližji, razumljivejši, mnogo bolj živi, gaj ne ha-zardirajo več — resničnemu življenju odmaknjeni — v lase jezečih pustolovščinah sto kilometrov odmaknjeni od zemlje in dejanskega življenja. Milijonar-dobrotnik, mr. Decds, tudi spada v vrsto teh močnih ameriških del. Izredno srečna, v načinu prikazovanja povsem sveža in originalna socialna satira, ki ni ostra, ampak se natančno drži znanega načela »ridendo dicere verum«, med smehom povedati resnico. Zdrav nauk raste iz zgodbe in krepak vprašaj na račun ameriških denarnih zbiralcev. Čemu naj se kopiči denar? Siromašen fant, ki nenadoma obogati, ne ve, kaj bi z njim počel: nepokvarjen človek razvozljava vprašanje. Denar naj gre med reveže. Paraziti, ki bi radi zaslužili, pa jim ta »mahinacija« obo-gatelega siromaka preti z izgubo mastnega dobičkai skušajo njegovo socialno ravnanje prikazati kot de anie umsko neodgovornega človeka. Režiser Capra je tod pa tam ohranil nekaj cenejše »amerikanščine« (ni popolnega moškega, ki ne bi znal boksati in podobno) vendar je zgodbo obdelal živo, spretno, s precejšnjim smislom za tempo in za duhovitost. Gary Gooper je sijajen kakor vedno, v igri zadržan do kraja, kjer z elementarno silo reprezeotira dobrotljivost, ki mora že po prirod-nem zakonu triumfirati nad zlobo. Film zasluži obilnega obiska. Jutri koncert APZ na Jesenicah Jesenice, 4. marca. Zadnji koncert, ki ga je priredil Akademski pevski zbor iz Ljubljane v Trbovljah, je pokazal, s kako velikim navdušenjem in tudi s kako veliko hvaležnostjo spremlja veliko kulturno udejstvovanje tega našega najboljšega zbora naša slovensko zavedna javnost tudi izven Ljubljane. Uspeh, ki ga je pokazal Akademski zbor v Trbovljah, je bil dvojen: zbor je pokazal našo narodno in umetno pesem takšno, kakršna je in kakršna mora biti, drugič pa je to pesem podal tudi našemu podeželskemu ljudstvu, delavstvu, ki je prav tako vredno tega umetniškega užitka in ki zanj ni nič manj hvaležno, kot poslušalstvo po mestih. Kakor se je Akademski zbor rade volje odzval povabilu trboveljske' javnosti, tako se z nič manjšo pripravljenostjo zdaj odziva tudi Jeseničanom, ki so od vseh strani izrazili svojo toplo željo? ^ da bi tudi v tem gorenjskem delavskem središču imeli priliko slišati, kako zapoje Akademski zbor. Koncert bo jutri, v soboto, 5. marca ob 8 zvečer na Jesenicah v Krekovem domu. Vsa jeseniška in tudi širša gorenjska javnost nestrpno pričakuje tega velikega kulturnega dogodka, ki je tokrat namenjen predvsem delavstvu kot izreden glasbeni užitek in najdostojnejše razvedrilo. Z nakupom vstopnic naj vsak, kdor ne mara zamuditi tega koncerta, pohiti! ■ KINO UNION »»«■ Danes ob 16., 19*15. in 21*15. uri Najduhovitejši film — najboljša satira sedanjosti! Mr. Deeds - izgovori »Mister Dic« Miljonar-dobrotnik Gary Cooper Jean Arthur Včeraj so bile izžrebane v Ljubljani sledeč« srečke Državne razredne loterije: Din 60.000 št. 18919 n!“ 44320, 47487' 66815 Dm 35.000 št. 19874 Din 30.000 št. 99274 Din 25.000 št. 11277 Din 20.000 št. 25689, 48447, 64760 Din 15.000 št. 19060 Din 12.000 št. 15482, 66256, 86924, 89405 5S46?m7099300813,7 W’ ^ 4“°* 3U16' ^ . P° 20 Ih Century Fox« z velikimi stroški, se odigrala v lepi, idilični vasi Sv. Krištof v Švici, poznani vsem športnikom. Prikazuje nam Sonjo Henie v povsem novi luči. Kot drsalka izvaja uprav neverjetne in fantastične plese in akrobatske figure. Poleg tega se je Sonja sijajno afirmirala kot vešča smučarka, ki z največjo lahkoto izvaja komplicirane figure. V tem filmu slišimo mnogo lepih pesmi, lepo glasbo, vidimo prekrasni balet. Za ljubitelje lepe muzike bo pa v tein III-m« tudi preskrbljeno, saj se izvaja Borodinov »Knez Igor« s petjem in baletom — na ledu. — Film borno od jutri dalje videli v »Slogi«. Za posebni vlak t Budimpešto na 34. evharistični svetovni kongres, ki ga organizira Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru v sporazumu s škofijskim odborom za evharistične kongrese od 25. do 30. maja 1938 je uspelo dobiti dovoljenje podaljšanja termina sprejemanja prijav do 31. marca t. i. S tem je omogočena prijava vseh onih, ki so prvi termin 28. febr. zamudili ter se opozarjajo vsi interesenti, da nemudoma oddajo svoje prijave pri »Putniku« Maribor ali njegovih podružnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, št. liju ali Dravogradu. Prijave sprejemajo iz prijaznosti tudi vsi župni uradi v območju lavantinske škofije, kjer se dobijo vse potrebne informacije, prospekti in prijavnice! Vožnja le 190 din. Izkoristite izredno ugodno priložnost za poset slikovite Budimpešte, priznano eno najlepših velemest Evrope in veličastvenili evharističnih svečanosti! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje II Tempe- ratur« v 0» 5» go .t a - u ~ a £* | . a — Veter ( «mei. i H k OKI ) Pada- vine . s 'Š3 Ljubljana 772 4 94 ‘2-0 88 8 S, . _ Maribor 772-0 tl-6 5-0 90 10 0 __ • Zagreb 772 4 8-0 10 •-<5 10 WNWV 5*0 dež Belgrad 770 7 6-0 0' 95 7 WNW: — — Sarajevo 773 8 6-0 -l-o 90 mjl. 10 0 1*0 dež Sušak 7722 1 i-0 5-0 6) 10 NE, Split 771 4 13-U 6*1) 60 5 NE, _ _ Kumbor 770-9 14-0 7-0 40 7 NE, . Rab 773-4 9-0 5-0 50 10 >4 — — ▼ ttiucuand uajjuvcu« ^mdJlJ5aJijC 001aCTi06u, 613" novitno in topleje vreme. Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7 gosta megla, ki se je pričela ob 7.10 dvigati in se je do 9.50 popolnoma dvignila. Ostali čas dneva do 16 je bilo oblačno, nato pa deloma jasno in sončno. Ob 17.40 se je zopet pooblačilo in tako ostalo tudi v noči. Ljubljana danes Koledar Danes, 4. marca: Kazimir. Sobota, 5. marca: Friderik. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Še-lenburgova ul. 7. Mladinski zbor »Wiener Sangerknaben« imamo večkrat priliko slišati po posredovanju. Njihove maše na Dunaju prenaša pogostokra dunajska radijska postaja. »Wiener Sangerknaben« sodelujejo v marsikaterem filmu, ki ima zaradi tega izredno privlačno silo. Vsi veliki dunajski oratorijski koncerti, če je predpisan mladinski zbor, se navadno poslužujejo tudi teh dečkov. Ljubljana pa bo imela priliko slišati in videti pred seboj na koncertnem odru mlade dunajske pevce, ki so znani po vsem svetu pod imenom »Wiener Sangerknaben«, v ponedeljek, dne 7. t, m., na odru velike Unionske dvorane. Ta dan bo pod okriljem ljubljanske Glasbene Matice njihov koncert, in sicer ob 20 uri. Vse prijatelje lepega petja opozarjamo na to prireditev. Sedeži po običajnih koncertnih cenah so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, Te dni prispe v Ljubljano potujoča razstava Male zveze. Kot je razvidno iz časopisnih poročil, ni med slovenskimi udeleženkami zastopana Karla liulovčeva niti z enim svojih del. Če pomislimo na toi.ee nehote sproži vprašanj«, kako si je le mogoče aamisliti razstavo naših ženskih umetnic brez Dulovčeve. Saj so nam še vsem živo v spominu nenavadni uspeh.!, ki jih je imela umetnica e svojimi razstavami v Parizu, Londonu, Pragi itd. In tisti, ki jo pobližje poznajo, trdijo, da ni še nikdar toliko delala kot zadnje čase. Zdaj pa, ko bi bilo s treba v krogu z ostalimi pokazati, kaj zmore slovenska zena v umetnosti — njenih del ni nikjer. ^e.*n. „na ^om je krivda? Kako si je le mogoče, zamisliti razstavo naše ženske umetnosti brez njenih svojstvenih del, ki jim je tudi inozemstvo priznalo »popolno originalnost in nenavadno silo«? Ni še prepozno, da se razstava izpopolni z njenimi deli in da se slovenski del razstave postavi na višino, ki je brez Bulovčeve udeležbe izključena. Slišali smo, da je bila BulovtSeva ponovno vabljena, a da se ni odzvala. Naj bo tako ali drugače, zamujeno se mora takoj popraviti, če je pa krivda na Bulovčevi, naj pa ve, da so trenutki, ko m odgovorna zgolj sebi, ampak tudi celoti. Klub koroških Slovencev v Ljubljani vabi svoje Slane in prijatelje na četrti družabni večer, 1 . . iu,ri v ®ohoto ob 8 zvečer v dvorani gostilne >Pri šestici«. Predava urednik g. dr. Lojze Kuhar. Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave je naslov zelo zanimivemu predavanju, katerega bo imel na današnjem prosvetnem večeru v beli dvorani Uniona ob 8 g. prof. dr. Valter Bohinec. Na prebivalce okrog Sredozemskega morja je od nekdaj vplivala narava in okolica, pod temi vplivi eo se razlili posebni običaji, način bivanja, prehrana in značaj sredozemskega človeka. Predavanje, ki ga spremlja okoli 70'lepih skiopfičnih slik, bo zanimalo brez dvoma vsakogar, saj tudi mi spadamo k sredozemskemu človeku. Ljubljansko gledališče Drama — Zafetek ob 20 ari _.. P®tek, 4. marca ob 15: Veronika Deseniška. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od , 2 din. — Ob 20: Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven. Sobota, 5 marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Aedelja, 6 .marca: Ob 15: Princeska in pa-m. on. Znižaue cene od 14 din navzdol. — ud ~U: Kdece rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 7. marca: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20 uri Petek. L marca: Zaprto. sobota, 5. marca: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Nedelja, 6. marca: Ob 15: HeHeja. Izven. Znižane cene. —- Ob 20: Tosca. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 7. marca: Zaprta Torek, 8. marca: Jakobin. Premiera. Premierski abonma. Oary Cooper iu Joana Artur igrata glavni vlogi v duhoviti, posrečeni ameriški socialni komediji »Milijonar dobrotnik«. (Kino Union.) Belgijski polkovnik o rdeči Španiji S strojnicami delajo prostor po ječah Neki belgijski častnik, ki se je leta 1936 zelo ogrel za republikance v Španiji in se zato prostovoljno ponudil na razpoloženje španskim vladnim četam, je prinesel iz Španije bogate skušnje. Vse, kair je tam doživel, je po svojem povratku v Belgijo popisal v knjigi, ki ji je dal naslov »Narodu govorim«. Ta knjiga predstavlja težko obsodbo vla-