St. 4S.
V Trstu, v soboto 5. junija 1886.
TeCaj jft
--
(j I u silo slovenskega političnega društva za Primorsko.
• EDINOST« z izhaja 2 krat na tedm vsako sred« tu safcate o ooludne. Cena za ▼•« fto prilogo T tri .. za polu leta 3 »1. SOkr., za žetrt lata «. gl. T & kr. - Sama pri-ogasane M. gl. SO kr ia celo leto.— Posamezna številke te moivajo pri onravniitvn ln U-attkaO ▼ Trat« po & Icr., v fl»rlol in v Ajdovščini no « ur. - Naroontnt. rek.. -aeije ,n insarat« prejema Opravrlitvs. vla Ttrrent«, »Nsva tlakama*.
I
•stMflti i* MII
Vsi dovtti se pošiljajo Ursdnlitva »vla Tarreata« »Nuiva Tlpografla;« vsak mora biti trankirau. Rokopisi o*e'z posebne vrodnostl se ne vračajo. — /nitrati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaradunljo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje 7a vaakn besedo 2 kr
Slovani v Trstu, v.
Ako naklonjenost tukajSnjih Slovanov, osobito pa tržaških okoličanov in mnogih slovanskih tržaSkih stanovalcev v obzir vzamemo, ter pomislimo na znani pritisk in zagrizlost magi-atratnih in sploh vseh tukajSnjih civilnih uradnikov, ki so kolikor toliko od magistrata odvisni, sprevidimo, da je število tukaj živetih Slovanov mnogo večji, nego je v statističnem biljegu zaznamovanih. Smelo trdimo, da bi se jih naStelo dvakratno Število, torej celo 52.000.
Brojenje ljudstva se torej bolj dela ettiografiški nego etnologiSki; broje se namreč k Lahom vsi oni, koji tudi laški govore, čeprav so slovanskega rodu, potom se pa pomeša izraz etnografiški z etnologiškim, pomešajo se oni, koji veH6 govoriti tudi laški, k Lahom in svetu s« trobi, da tu bivajo v velikoj večini Lahi
Ako se pomisli na zagrizlost la-honstva, eno zagrizlost, katerej ni pod solncem enake ; ako se pomisli na slovansko omahljivost, na toliko renegatstvo, na terorizem, s katerim vladajo Lahorii na Primorskem ; vidi se koj, zakaj slovanski živelj tod vedno bolj pojemlje in se manjša v tem, ko raste in svoj strupeni greben po konci postavlja Irridenta, nevarna vladi in Slovencem sploh.
Kdor mirno motri turobne odno-Saje Slovanov po Primorskem in popustljivost vlade, ki vedno protežira le lahonsko gomazen, njej samej nevarno in škodljivo ; mora žalovati in skoraj obupovati nad kritičnim položajem ter ne more upati več boljše prihodnjosti.
Teptajo nas in zatirajo od vseh strani, sramote in psujejo po časnikih in knjižurah, črnd prt uradih od ma-
gistrata odvisnih; pravice se nam kratijo, kder je mogoče; slovenskih ljudskih Sol ni v mestu, kder prebiva toliko zavednih Slovencev, da jo prošnjo za take šole podpisalo nad 1400 slovenskih očetov; v okolici, ki je popolnoma slovenska, vzdržujo se z občinskim denarjem nekatere ljudske šole v laškem jeziku, kojega otroci čisto nič ne ume ; mestne službe podajajo se le laškim podanikom ali slovanskim izdajalcem, tujcem iz Italije in Istre ; kdor hoče pri vladajočih lahonih kaj veljati, zatajiti mora in iz celega svojega srca sovražiti slovanski rod ; v šolah se mladini vcepljuje najhujši gnjev na vse slovansko ; politikuje se o Avstriji in Slovencem v nasprotnem duhu po javnih učilnicah, po kolegijah, uradih ; vsakteremu mlademu ali staremu prva naloga je sovražiti Slovana, delovati v njegovo pogubo, pitati ga z »ščavom« in živalsko-neumno zverjo. Da, taka je politična moralnost, taka jo pravicoljubnost in napredek v smislu naših Lahonov.
In te odnošaje mirno gleda vlada, opravičene so po državnem zakoniku, ki vsem narodom v Avstriji zatrjujoj jednakopravnost! Človeka, tudi neslo-vana, vsakega trezno mislečega in nepristranskega človeka mora v srce boleti, videčega te prežalostne razmere, gledajočega te v nebo vpijoče krivice ; kako bi pa ne slovenskega rodoljuba, kojemu v prsih bije za narod uneto srce in po žilah teče slovanska kri ?
Pred seboj sicer ne vidi razen Žalostnega pozorišča, narod še v spanju, malo samozavesti mej sorojaki, skoraj nikake uneme do branitve lastnih pravic in jezika; na drugej strani pa mu reži nasproti črna tolpa volkov, ki se ne sramujo posluževati vsakovrstnih sredstev, da le svoj črni namen, ugonobitev slovanskega življa, dosežejo ; sive vrane v podobah sivih in
lačnih laških kruhoborcev ; strupene kflre v podobi iredentarskih, ognius-uih časopisov, ki vedno svoje želo stegajo proti Slovanom, ki bruhajo svoj stfup na Slovane, zmirjaje, pso-vaje jih nesramno. Slednjič si vidi nasproti trumo slovanskih izdajalcev, ki so za boren denar prodali lastno vest in dušo, ki sinovi poprej tužne tnajke Slave, sedaj jo zaničujo in jej večno kvar delajo. Ti so mnogo več zagrizli, nego sami Italijani ter zatirajo in se na pot postavljajo slovanskemu napredku in zavedanju. O teh pa še zdolaj. Vsa ta garda, zbrana v društva, klube, urade, dopisujoča in vzdrževajoča razne lahonske časopise — ima nalogo prej kakor mogoče z vsakovrstnimi sredstvi slovenski živelj na Primorskem ugonobiti in slovensko ime iz te zemljo spraviti na oni svet, deželo pa rešiti izpod avstrijskega žulečega jarma, ter jo pridružiti laškej škornji.
Pomislite pa, da je temu stanju tudi slavna vlada dosti kriva in pomislite na star Slovencem prirojeni •rek: «Vse za vero, dom in cesarja», »ko pomislimo dalje, da ime »Lahon« je v popolnem protislovju in nasprotju 'z pridevkom „Avstrijec«, da kdor jo Lahon, nasproten je vladi, kar je iz skušnje jasno dokazano ; ako omenimo še slovenske zvestobe do milega vladarja in slavne Avstrije in mačehovsko ravnanje, katero za to svojo zvestobo dobivajo ; zaboli nas zopet v srcu in obupujemo skoraj nad boljšo prihod-njostjo, ako vlada oči ne odpre ter ne spozna, kateri živelj na Primorskem jej je bolj zanesljiv, laški ali slovenski.
Kdor tukaj živi in ima z Lahoni opravka, pritrdi nam, da naslikani položaj je uprav takošen, ter da naše tožbe so opravičene.
(Dalje prih.)
PODLISTEK.
Narodne pripovedke
iz spodnje Štirske.
Zapisal In nabral mej narodom Brežki. XX.
Bil je nek siromašen človek, kateri je imel već otrok in ženo, kot oče je moral težko krub služiti za svojo družino, v pesi dneva je del il, da nUo pomanjkanja trpeli. Radi tega pa nI bil nigdar jezen ali nezadovoijln ; nekega dne reče: Otroci, letos trgatve ne bomo imeli — poj.lem pogledat. ali kde kaki »paperk«, tiči da ga domov princem. Vzame si »piitro«, da še kaj počasi IzpreŠa in domov otrokom ponese, res komaj tri bokali nažeme, in to nese domov deci, čeS ker več ni, nuj še to popijejo.
Žalosten gre proti domu, toži. da že dve leti ni bilo trgatve — kaj bol gre nekaj časa ves zamišljen v svojo osodo. — Na poti proti domu čuje, da nekdo na lehko proti njemu Rtopa. pa videl ni nič. samo malo se mu je začela koža |ežiti; pride okoli 1)1 z u nekega ovinku in bliža se mu bela ž-n ca, — smrt — katere se je močno ustrašil, tako <la komaj stopa dalje.
Kovači prišla sem po tebe, zadosti dolgo s« klatiš uže po svetu, težko uže vzdijfaš kladivo, torej sem poslana po tebe, •da pojdeš /. menoj.
Poj dem, odgovori on in sede malo, da seotdabne; zraven pestavi ono »piitro« in pravi: Ej to ni vre ino nesti domov otrokom, hočeva to izpiti, da vsaj žejen ne pojdem na diugisvet, le spijva, pravi smrt. Hitro sta ono posodo izpraznola, vsled tega je bela suha ženica malo omotana postala, kar si j« naš kovač želel.
Šaljivo oo pravi: Slišal sem, da si ti tako tenka, da se potegneš skozi vsako Še tako majnno špranjo ali klučavnico; je li to res? — D t, to je res, da pri tem skozi še tako majhno spoko, da se komaj vidi, pa tudi skozi zid v trenotku.
To bi kaj bilo, reče kovač, bodem videl, potegni se te laj ti v to mojo prazno posodo, da bom prepričal, koliko je na tem resnice, kar si mi pravila. To se lahko zgodi, reče smrt, in se tako tenka naredi, kakor Je nit in popolnoma se spravi v »piitro«, zdaj poglej | da boš veroval j da je uže dobro — res je res — skoraj bi mu smeli ušel, ker dobro zvrši svoje delo.
Naglo zgrabi zatik od posode ter trdno zadela, da uboga smrt ne more več iz posode; zdaj te imam v p isti, pravi kovač, ujela si se sama, izvleci se, če moreš 1 Mene ne boš davili.
Tako zadelano belo ženico, katere s« vsak boji, hodi gospod al Riroinak. prosti ali žlabtnik, nese brezi straha domu ; doma naredi hitro droben lanec, pitegue ga skozi držaj posode in v dimnik obesi ono »piitro« v svojej kovačnici, da se prav osuši in povodi od dima.
Mi t e več let od one dobe, naš kovač
pozabi na svojo jetuico, vsak dan dela, da mu teče znoj z čela, vmes še žvižga in poje ter udarja po nakovalu, da se je po okolici razlegalo daleko okoli. Hitro mine Čas, leto za letom, kakor potočni valčki; pozabljena »piitra« v dimniku, kake je imela nastopke? — Oi taiste dobe, ko je bila bela ženska zaprta, ni se niti slišalo, da bi kde k to bil umrl uže več let ne, nikdo ni znal. kaj bi to bil vzrok, mrtvaški zvon se uža leta ni glasil, gro* bove je trava prerasla, ljudje so t;že mislili, da bodo večno živeli — mlajši so za čeli razuzdano Živeti, v grehu in blatu se valjati.
Naš kovač pi se domisli, da prav on je tega vzrok, da nikdo ne umre ; gre pogledat, kako se kaj bela Ž?na smrt v »putri« ima. — Minol) je uže sedem let od časa, ko je njo notri zaprl, vzem« iz dimnika ono posodo, kder j« bila smrt shranjena, in čisto osušena, kakor se še današnji dan risa, sama kost In koža je je bila, ko odpre posodo.
Komaj se izvleče, tenka kakor nit, do cela osušena, bilo je je samo okostja uže brezi mesa in krvi. Na preto prifiedša pa jame dirjati, zdaj pa zdaj s^ prekucne, da se je sliŠilo kakor bi orehe prevrača. Kovač gleda ta prizor, zopet se ga pol i sti smeh; — misli pri sebi: »pomevender več ne pride, »dobro sem jo izplačil.«
Pa uže prvi dan se pokažejo nastopki, kakor claden volk davi vse, staro in mlado, ne prizanaša nikomur, vse beži — zvonovi žalostno p jej) od sviti do mraka. Sliši
Nastopki napačne politike.
Dve sti zadevj, ki zdaj razkrivati svetu velike slaboto naše drŽave in veliko pregreho, katero ima na vesti tujec Beust glede čestite starodavne avstrijske monarhije. Nedavno je eden najboljših avstrijskih generalov v Pešti ovenčal z vencem rajnkega kolego Hentzy-ja grob na pokopališči v Budi, in ker je ta llentzy branil Budansko trdnjavo pred madjar-skimi revolucijonarji in pri tem junaškem dejanji našel junaško smrt, uprav zato mora po novej šegi vsa avstrijska armada pozabiti na tega junaka, kajti odkar jo bil Andra8sy minister, je vse le sanj, kar se je zgodilo do leta 18G6 ; stara avstrijska garda je porinena v kot, na Madjarih sloni vsa Avstrija. Zato pa je PeŠtanBki mob prav hudo demonŠtriral proti gene* ralu Janskcmu, tako sicer, da je morala cesarica sama zapustiti Pešto, da ne vidi zasramovanja spomenika avstrijskega ju-naka, ki se je vršilo pod njenimi okni.
Ali ne zadosti na tem, ošabnost Ma-djarska se je tudi v ogerskem parlamentu strašno šopirila, nekateri poslanci oger-skega drživnega zbora so ministra Tiszo interpelovali, kaj misli storiti, da dobi za-dostanje razžaljenemu samoljubju madjar-skega naroda, in minister Tisza se nič ni obotavljal, javno v parlamentu grajati generala Jansky ja in tako dati po nekakem zaušnico vsej avstrijskej armadi, kakor da bi ona morala zakrivati ln pozabiti nekatere nje tradicije, posebno pa vse spomine iz leta 1848. To ministrovo grajanje avstrijskega generala le zarad malega znaka pijetete do nekega svojih rajnkih prednikov je mej vsemi višimi častniki naše armade napravilo uprav neizbrisljiv utisek; znano je, da je v vojaških, jako visokih krogih ta stvar prouzročila neko pikrost proti ogerskim državnikom, in tem Čutom je dal grof Belcredi jako zgovorno svoj tok v gosposki zbornici. Ni ficer omenil ne oseb, ne faktov, ali izrazil je svojo indignacijo nad tem, da v Avstriji ni ve6 dopuščeno, da c. kr. vojska živi v svojih slavnih tradicijah in da ee teb s ponosom spominja in je konečno svaril pred tem,
se jok in stok, na stotine mrtvih lež ; cepajo kakor muhe, kakor oh času pomora, smrtna kosa, ki je bila už^ rujava, zopet 8e sveti. —
NaŠ kovač je dobro vedel, kdo je bil vzrok, pa misli, enkrat sem jej uŽe izplačal, v drugo je ne bo — če božja volja tako ho.
Pa tudi na njega bi morala priti vrsta — pa smrt si ne upa priti z svojo koso; zroči ta posel hudiču, naj bi ga on spravil z sveta — Prav rad to storim pravi hudič. Vzame z seboj Še nekaj pomtgačev, ako bi trebalo pomoči. — Pridejo nekega dne po njega uže o zori, — od daleč uže jih ugleda naš kovač, dobro znajoč, kdo prihaja, hitro poostri največje kladivo, ki je bilo uže celo zato čelno in reče svojej ženi: Glejl sedaj prihajajo »črnci« po me, uič se jih ne boj, už-Miem jih uže jaz, da sh jim ne bo ljubilo v drugo hoditi k meni.
Pridejo v groznih podobah iu rečejo: Tvoj tek je končan, hitro se podvizaj, da pojdeŠ z nami — na sod božanski.— Malo še počakajte, silno imam še delo, za poi ure bom gotov — pihajte inalo, da boiie hitreje delo završeno. Imel pa je široko vrečo; to vrečo moram vso s žico prepreci, rekel je; pojdite notri vsi v to vrečo, .ližite narazen kar se dd, da lep^e in brže zgotovim. Hitro je šlo delo od rok, hunči tičšijo narazen, a zraven se tako «rdo rt že, da kovaču lasje po konci vstajajo.
Vreča je s žico preprežena tako na gosto, da niti najmajnŠa stvar ca ne hi skozi mo^la; sedaj še malo od zunaj in znotraj z smolo oblije, da so se vragi uŽe
đa se vojska na tak način kritikuje v parlamentih, ker to Škoduje državnej av-ktoriteti itd. Ta sicer prikrita, alf toliko ojstreja k raja postopanja ogerskega ministra je v PeŠti vzbudila pravi vihar in magjar-ski časniki so izbljuvali te dni ves svoj gnjev proti Belcrediju in Slovanom, in ob enem pa tirajo osobo cesarja v ta boj na papiriu.
Paralelno sto dogodbo teče druga, ki se zdaj viši v drž. zboru. Kakor znamo, se je v carinskem odseku diŽ. zbora začela razprava o carinskej pogodbi mej Cis-itt Translitavijo; ogerski ministri so tuii ta pot avstrijske ministre toliko pritiskali« da so ti privolili vse, kar je v korist O-gerske, in to le v namen, da se obrani ljubi mir in da vsemogočni Ogri zopet k:«j ne preobrnejo na Dunaju, kakor so to storili za časa Hohen\vartovega. Privolili so naši ministri tudi v to, da s^ bode od inozemskega petrolja pobirala carina le po f. 1.20 od kvintala.
Madjarski judje so dosedaj s to carino delali zapreke in kvar domači obrtniji, kajti oni uže rafinirano rusko petrolje nekoliko zblojeno uvažajo skoz Reko in od tega petrolja plačevajo le f. 1.12 carine, mej tem ko tuje petroije skoz Trst uvažano plača f. 10,— v zlatu carine za vsakih 100 kgrm. Razvidno je torej na prvi pogled, da gre ogerskim judom za monopol s petroljem-katerega so si v zaanjih letih uže prav lepo pripravili.
Toda k sreči so prišli s Poljaki po sred". — Na Poljskem se tudi pridobiva surovo petrolje, katero se pa tam Čisti; poljske rafinerije pa uže niso mogle več konkurirati z ogerskimi, in to naravno zato, ker so Ogrske rafinerije na skoro popolnoma rafinirano petrolja plačevale tako neznatno carino. Poljaki, ki so sicer pri-jatelji Madjarov, so se pa ta pot Madja-rom postavili po robu, in ta ugodni moment porabili so tudi Velikonemci, ki so po poslancu Sussu v carinskem odseku stavili predlog, da se od inozemskega surovega petrolja plačuje skoro prav tako visoka carina (2 fr.) kakor od polurafiniranega. Tega predloga so se poprijeli tudi Poljaki in Ž njimi Čehi in drugi desničarji. Ali avstrijski ministri so se bili uže zavezali ogerskej vladi in niso prav nič računali na menenje večine parlamenta, kakor se to navadno godi, ker niso mislili, da najdejo pri Pollakih tak upor. — Najlepše je pa to, da sam minister Dunajevski je v najvećem protivju se svojimi sorojaki. — Ker se torej desničarji nočejo udati, je izjavilo uiinisterstvo, da ali samo odstopi, ali pa razpusti zbornico in je torej zdaj na Du-naji prav močna kriza.
V tem kritičnem položaja prišel je Ogerski minister Tisza na pomoč na Dunaj in skoro gotovo se doseže te dni kaka poravnava.
Govori se, da se bodo Poljaki in vsa desnica s tem zadovolili, da se car. za surovo petrolje zviša na2gl. v zlatu. Torej utegne biti najbiže zastonj vse veselie v Izraelu, da pade to ministerstvo, in skoro gotovo
se tudi Čehom kaj dovoli, da se le konča nova nagodba. To vse pa kaže, v kako nevarno stališče je nesreč ii tuj c Beust pahnil Avstrijo z svfjo nagodbo, s katero so manj ali več avstrijski narodi izročeni milosti par milijonov Madjarov, ki so se okoristili na gospodarskem in političnem polju na kvar drugih avstrijskih narodov.
Afera z Hentzijevem spomenikom in pa petroljeva carina, obe ti zadevi ste pre-jasni dokaz madjarskega šovinizma, In menimo tuli svarilo merodajnim krogom za bodočnost. Kakor lečeno, stvar se najbrže za zdaj še poravna, ali strupeno želo ostane v srcih vseh pravih avstrijskih pa-trijatov in naj bi Madjari le pomislili, da vsaka struna preveč napeta inora počili, kajti denes je menda v Avstriji razun Madjarov vsak prepričan, da je dualizem ne le zadrega, temuČ prava nesreča Avstriji, ter da je uže davno konec madjar-skim simpatijam v Parizu, Londonu In drugod.
vsi skoraj o^molili In lošall. Zgoraj še na obrobi napeli« drat, da se lahko v potrebi vreča zadrg e; skoraj bo izvršeno, potem pa pojdemo pravi kovač; pa v tem hipu zadrgne viedo in jo čvrsto skupaj skova.
Zdaj dene vrečo na nakovalo, vzeme tisto veliko kladivo ter jame udrihati po vreči, po hudičih tako močno, da mu je curek tekel z obraza; grozno tuljenje se je slišalo — Jena gre gledat, kaj dela, vidi, tako se vragi po vreči tuleči premetavajo in zbeži. On pa zopet z nova jame nabijati po nakovalu in vreči, in še večje ječanje se sliši — tu imate, vražje pošasti — na straneh uže rogovi mole skozi žico, on pa zgrabi plen in ga hiti vun na prosto, potem pa prinese gorečo trsko in osmo-ljeno vrečo užge, da grdobe žive gore, ass-a£8-assi se sliši. Vse je zgorelo, le gosto prepn-žena Žica Še je ostala, pošasti kremplje mole skozi, vendar uiti nemorejo. Kovač gre in razbeli kos dolgega železa, in ga pomoli ležečemu se vragu pod pasji n< s »ako bi hotel kaditi; še s tem huje rjovejo in škripljejo s zobmi. Vzeme še enkrat kladivo in z vso močjo udriha tako, da so vragi žico pretrgali, ter drug za drugim pobrisali, v peklo ali kam si uže bodi; sleherni je bil Šepav in obžgan, kakor bi si prikimovali; tako je bilo videti grozno njoveče. N kdar ni bilo več nobenega vraga videti pri sajastem, zbrisanem kovaču.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Politična križa, ki je vstala zarad carine na petrolje, morebiti se vendar le poravna, ker se sam cesar prizadeva za to, da se porazu m doseže. 31. maja zvečer je finančni minister v carinskem odseku brez ovinkov povedal, da ministerstvo odstopi, ako se carina na petrolje ne sprejme tako, kakor jo je postavila vlada, katera je zavezana nasproti ogerskej vladi in dane besede ne mote prelomili. Ali te besede niso imele nobenega vpliva na carinski odsek, da eksekutivni odsek desnice je celo vsem udom svoje stranke priporočil, naj glasu|fjo zoper vladin predlog. Poljski klub iu srednja stranka sta brez Izjeme zoper vladino predlogo in prvi je za sabo potegnol tudi druge desničarje. Pri tacih razmerah tedaj ne bi ostalo druzega, nego da pade ministerstvo, ali pa da se razpusti državni zbor. V tej zadregi je menda vmeB posegla krona, katera želi, da ostane na krmilu sedanje ministerstvo. Uže 1. t« m. je prifiel na Dunaj ogerski miuisterBki načelnik Tisza i ni dvombe, da se bo dunajska vlada z njim dogovarjala o pro-membi carine na petrolje; porazum je tedaj še mogoč, toliko bolj, ker se voditelje treh glavnih skupin desnice: Hohenwarth, Rieger In Grohohkt trudijo, da se najde refiitev, ki bode ugajala državi in vladi, Pot iz te zadrege se menda najde v tem. da se poviša carina na neočiščeno petrolje-
Po včerajšnjih poročilih se nasprotje mej viado in večino državnega zbora sko-aj gotovo poravna. Ogerski minlsterski načelnik Tisza je zagotovil, da bode vplival na to zadevo, in tudi poljski klub, ki je bil riizkej carini na neočiščeno petrolje najbolj nasproten, sklenol je včeraj s 30 glasovi proti 15, da bode glasoval za vladino predlogo pod tem pogojem, da se ca rina poviša na dva gld. Dalje bodo glasovali za to povišano carino vsi Čehi, vsa levica pa za Suessov predlog; na katero stran stopijo Coroninijcovi, to ni znano Vsakako bo trd boj, ki utegne prihodnjo sredo v državnem zboru razsoditi parla-mentno in ministersko usodo.
Poslanska zbornica se je 1. t. m. dalje pečala s zakonom o ponesrečbah in sta se sprejeia §§ 15 in 16 glede reservnib zalog, pokritja kapitala in zavarovalnih doneskov Poslanec Mauthner je govoril zoper pokrivanje kapitala po podanem nasvetu In predlagal, naj se to zgodi z doklaJžimi na davke. Temu se je protivil vladm zastopnik dvorni svetovalec Steinbach ter rekel, da vlada nemore dovoliti doklad na davke. Pokrivanje kapitala zahteva sicer velike žrtve, ali dovoliti se morajo, da nam temna bodočnost ne bode očitala, da bi boljše bilo, ako bi mi bili socijalno dolžnost boljšo spolnili. Dalje sta govorila še Menger in Plener za Mauthnerjev predlog, potem pa se je razprava pretrgala. — V seji 2, t. m. so podali poslanci Wrabetz, Coronini in Exner predlog, naj se zakon od 27. decembra 1880. (zastran rabe zakona o pridobitnim in dohodnini za obrtniške in gospodarske zadruge) raztegne tudi na poljedelske in obrtniško-proiiuktivne zadruge. Dogovor z Nemčijo glede vzajemne pra-
vice ubogih se je izročil pravosodnemu odseku.— Nato se je nadalievala razprava zakona o ponesrečbah. Govoril je poročevalec Litchtenstein in pobijal naklade na davke, na kar ^ta se paragrafa 15 in 16 sprejela po odsekovem predlogu, Mauthnerjev predlog pa zavrgel. Dalje je bil sprejet ves zakon po odborovih predlogih, le S 58 se je sprejt-1 po vladinem predlogu, potem ko sta se zavrgla predloga manjšine in večine.
Proračunski odsek je 2. t. m. sprejej viadino predlogo glede nastavljenja na-mestništvenih podnačelnikov v Pragi in Levovu, zavrgel pa Herbstuv in Sturmov predlog, naj se to stori tudi na Dunaji in v Brnu, ker se je grof TafTe zoper to izrekel.
Naučno ministerstvo je 27. maja izdalo ukaz, s katerim se nepogojno prepoveduje vsem učiteljem ljudskih in meščanskih šol, prodajati šolske knjige. To se je zgodilo vsled tega, ker dohajajo pritožbe, da učitetji ljudskih šol s prodajanjam Šolskih knjig delajo Škodo obrtnikom, in taka postranska opravila škodijo veljavnosti učiteljev.
Vnanje dežele.
Volitve v Rumeliji so se bolgarekej vladi ugodno izvršile. Izvoljenih je bilo deset vladi protivnih, dvajset dvomljivih poslancev, vsi drugi pa so vladni pristaši. Turki in Grki, če tudi so silno delali, niso mnogo opravili.
Grika tlu da je poslala zastopnikom velevlasti noto, v katerej naznanja razorožitev in protestira zoper daljši zapor grških luk, ker ta obtežuje naglo razoro žitev ter se ne ujema z namenom, kateri so vlade imela v očeh.
Turika tlada je razposlala okrožnico, v katerej naglaša, da Grška neredno raz-orožuje in ima še v posesti turško utrdbo ZygOB pri Mecovu ter jo utrjuje. Okrožnica pravi, da bi turška vlada obžalovala, ako bi prisiljena bila, Zygos z orožjem si zopet pridobiti.
V Belgiji je vlada prepovedala vse shode, katere so boteli delavci napraviti. Socialističnih izgredov v Belgiji se je Še zelo bati.
Francoski državni zbor skoraj gotovo sprejme zakonsko osnovo o izgonjbi prinčev na Francoskem nekdaj vladajočih hiš. Ta zakon bi najhujše zadev orleansko hišo, ker ima na Francoskem jako bogata posestva in bi se ta pri izgonjbi skoraj brez dvombe proklicala za državno vlast-nlno. Orleanska obitelj Be na to uže pripravlja, pariški grof je sklical vse ude svoje rodbine v posvetovanje, a nobenega njegovih pristašev, tem ja le to naznanil, da jim da ukaze iz tuje dežele, ako bi s Francoskega bil izgnan. Omenjeni zakon hi zadel pariškega grofa, vojvoda Chartres, potem princi Napoleona i njegovega sina Viktorja. V malo dneh se njihova usoda določi, bode li pa potem boljše za francosko republiko, to je še prašanje, ker izgnanci bodo imeli v zunanjih dež dah pro-stejšo roko in srd na republiko jim še mnogo bol) srce napolni; zato ni dvombe, da bodo prekuojo na vso moč netili.
DOPISI.
Iz Opčtn 2. junija 1836. (Izv. dop.) [Raznoterosti.) Prosim draga »Edinost«, sprejmi nekoliko vrstic iz naše vasi v svoje predale. V mesecu maju nam je naš slavni magistrat imenoval novega župana gusp. Cuna-ta, kakor ga po domače imenujemo. Ta g. je nekoliko našega, največ pa cikor-jaškega rodu, izgojen v tržaškej Riromaš-nici. On je sedaj tudi hud cikorjaš. Ni čudno, da |e ta mož županom Imenovan, ker je tudi p:o tajalničar. Da ne bi bila tovarna cikorije vsled slabe kupčije prisiljena dela ustaviti, zato bo naš novi g. župan prav pridno delal cikorijo, tem b * I j ker zadnji prsdaja tudi cikorjašem priljubljene žgane pijače. Konečno si vso-jujem našim slovenskim poslancem prav toplo priporočiti, nj slavno vlado popia-šajo: Je li za trž tško okolico veljavno načelo drž. zakonika, da si sami volimo župane, kakor drugod, ali naj jih magistrat imenuje?
Dne 30. m. m. je priredil gosp. Lojz ljudski ples v Bvojej bližnjej dolini. Tukij srno vendar opazili eno avstrijsko zastavo. (Čudno.) Druge posebnosti ni bilo. Gospod Lojz pa je imel z otroci svojo zabavu. Na njegovo zahtevanje so morali slovensko in
ckoriji nasprotne pesmi pevati, za kar so pa tudi nekoliko žganih pijač dobili. G. inšpektor cikorije se je vsled tega tako sladko smijal, da se je za trebuh držal, da mu ni počil.
Dne 3. t. m. dopolulne je bilo na Šolskem vrtu kmetijsko predavanje. Pre-d i vali so nekoji meni nepoznani iz Trsta v pravem preblaženem italijanskem jeziku. Akopiav j-* bila večina Opencev pri zadnjih volitvah na cikorjaškej strani, vendar jih je prav tnalo, koji so popolnoma zmožni in veSči italijanščine, vsled tega oporekana gg. predavateljem in njim priporočam, naj bi nam v bodoče v našem jeziku predavali, ker predavanja smo sicer potrebni, a ne v jeziku, kojega ne umejemo.
Kajndoran*
Iz Gropade 3. junija. 1. t. m. je stopil v službo v Gropadi za Župana Slavec, mož, katerega marsikdo dobro pozna in bi nobeden ne bil mislil, da se on toliko izuči in poboljša, da postane župan. UČen je toliko, da še svoje Številke ne pozna, poboljšal se je toliko, kolikor stara lisici. Kdo bi si bil mislil, da bo ta mož, ker je bil pevec društva Skale, kedaj ves namazan od Cikorje. Da bi zdaj kdo vprašal, komu je bila vzeta '/astava slovenska na Prošeku, vsak, k! kaj pomni, odgovoril bi, da njemu, a da bi kedaj on bil predstavljen za župana, tega nobeden ne bi veroval bil. A gosp. Mauroner dela čuda, on ga je spreohrnol in potem posilil za župana. O Slavec, ti si narobe sveti Pavel, Pavel je poprej kristijane proganjal, potem pa poBtal bož|i apostol; ti pa si b i poprej ves unet za svojo domovino, zdaj si ves namazan s cikorjo, o da nisi povedal g. Mauronerju, da si ob niegovem propadu za poslanca nesel zastavo v Prošek I
Ako bi se komu čudno zdelo, da se mož lahko tako naglo poboljša, naj pomisli, da so se celo angeljci pohudičili.
Gropajec.
Iz Mkopeffa na gorenjem Krasu 3. junija. (Izv. dop.) Sežana, Povir, Divača, Lokva, Vojščica i drugi kraji nam tuŽne vesti iionašajo o toči, viharjih, slani itd.; nam hvala Bogu je dozdaj prizaneseno.
Vegetacija je močna, vrtni zarod bogat, poljski pridelki sploh lepo kažejo, zadnje dni nam je vender le suša počela protiti, pritiskati na plitvih zemljah. Kmalo nam daj Bog dežja I
Glavna cesta na Vipavo, Gor co, Sežano, Trst se ovo leto zopet pridno uravnava, Širi, lepša, a tu ii njive ograde poleg ceste se izboljšujejo, drevoredi zasajajo. Čast in slava vsem, ki h temu pripomorejo.
Hode Iz Skopega v Krajnovas zapaziš prekrasne loge, čuješ ptice nebeške prepevati. Gesta — še tudi občinska — (nekdaj zapušena, k> Še zdaj v mnogih občinah) je zdaj gladka, prostorna, da se laglej hodi in vozi o temni noči, ko nekdaj pri polnem solncu. Vsa čast zato našemu g. županu Matiju Sv»b in poprejšnjemu županu g. Josipu Živic, a tudi vsa slava podložnim, ki povoljno slušaju I
Počele so se i pota stranska popravljati v polje in senožeške ograde.
P. n. Tržačanl, napravite kaki izlet semkej, prepričate se o istini v tem, ter se sprehajaje proti Krajnivasi boste mislili, da niste na Krasu, nego v kakim Pariškem,. Londonskem ali Dunajskem lovskem parku I Tu dobiste originelnl »Teran« — pravo poletno zdravilo — In okusno na-prarljena jedila.
S Krasa se poroča mnogo o cerkvr napravah, o tem i Skopo ni zaostalo. Ljudstvo revno vender je dosti darovalo za • bmarnice« za okrašenje oltarjev. Zdaj se trudimo in skladamo za novo cerkveno bandero, ktera so sploh na K asu še redka r
Teran I. kakostl se je prodal po 32 gl. Hekto. Kterikoli želi terana kupiti, naj se nemudoma podviza semkaj zakaj le 4 številke ga še tiranijo.
Toplomir nam kaže 30—32° R. na solncu.
Sviloprejke se dobro ponašajo, živinoreja Dolje od nekdaj napreduje. Bog daj
srečo !
I/. Trsta pa v Vipavo se nadjamo v malo letih drdrati po železn ci. o tem oziru je visokocenjena oseba popotovala po Krasu v Vipavo. Srečna resnična izpeljava se veš.
Resnicoljub.
Poilfi-ra«! 29. maja. (Izv. dop.) Nedavno zapustil je nafto vas tukai obče spoštovani in čaRt. ttospod Ado!f vitez Bo-sizio (Božič). Ta č. g. ako tudi italijanske roabine, vendar je Slovencem pošten ter kakor večinoma vsi stari Goričani, tudi on dobro slovensko govori. Ta g. če tudi ni dolgo mej nami bival, vendar je zapustil l^p in trajajoč spominek v našej uboL'e) cerkvi. Naša cerkev j« lula pred G leti vsa popravljena, o tej priliki sta bila tudi zelo stara in pokvarjena lesena stranska oltarji (eden je nosil naslov I. 1G13.) odstranjena, ostali pa sti le kameniti menzi (mizi) pred golima stenama. Ta L'ola prostor;* sta lemu čast. g. hudo očesi žalila, zatoraj je tudi sklenol, nekaj lepega storiti. Ne da bi se o tem s kom kaj pogovoril, posvetoval, omislil je našej cirkvi 2 prelepi sliki, kateri je oal obesiti na
one mest', kder sta nekdaj staU lesena oltarja. S tem dirom je dobila naša cerkev vso drugo poiobo, kajti kder je še pred malo dnevi gola stena belela, tam dičita zdaj prostor prelepi sliki sv. Jofefa in sv. Ane.
M*j drugimi malimi darovi, kateri so is njegovih rok našej cerkvi došli, tudi sti dve lepi razpeli za stranska oltarja. Za vse pa se mu goreče in srčno zahvaljujemo, ter prilično ga tuli š* udano prosimo, da ne bi na dalje pozabil njemu tolike ljube cerkve svetega Jakoba, katero je kaj rad in vsak dan obiskoval.
St. S. starešina
IZ Ljubljane 4. junija. (Izv. dop.) Včeraj so tukajšnji nemški Turnerji odkrili spominek nemškega pesnika Anastazija Grttna (grof Auerspergj. Spominek je neka ploša na hiši komende, v katerej je bil rojen grof Auersperg. blavnost se |e uie več časa pripravljala; ali ljubij insko ljudstvo je bilo zarad te slavnosti jako vznemirjeno, posebno pa zarad tega, ker se je slišalo, da so »Turnerji« povabili na slavnost tudi Knotza, Pickerta in še več takih Slovanožrcev. Zato je hotel mestni magistrat vso stvar zaprečiti in seje mestni Župan sam izjavil dež. vladi, da ne ga-rantuje za red, ako se bode slavnost vršila javno, tu ii je mestni zbor sklenol, da se slavnosti ne udeleži. K ljubu temu je dež. vlada si ivnost in javni nastop dopustila.
Tako so atale reči, ko so v četrtek zjutraj prišli razni gostje Iz Trsta, Celja. Gradca skoro sami turnerji, vsih skupaj ni bilo posebno dosti, komaj sto. Dež. vlada dobro poznajoča položaj |e vsa pota, kder so Imeli korakati turnirji dala stra-Žiti po žandarjih, katerih mnogo je tudi iz dežele poklicala in tako je prišlo, da so turnerji na slavnostni prostor morali marširati pod eskoito Jandarjev, kajti ljudstva je bilo na tisoče pa ulicah, kder so turnerji in gostje mimo šli in slišalo seje prav močno mrmranje in žvižganje.
Pri vsem pa se je pa izvršila slavnost, ne da hi se bilo komu kaj zgodilo, ali v resnici potrebna je bila največa paznost in
Brevidnost dež. vlade, da ni jako razkačeno udstvo vdarilo na turnerje, kar vse bi bilo znalo za mesto In za vso deželo jako osodopolno postati.
Po slavnosti so turnerji sopet marširali v »kazino« v zvezdi, kder je bilo na tisoče ljudstva, ki je neprenehoma kričalo |n žvižgalo. Popoludne je bilo še precej mirno. Toda proti večeru se je sopet zbralo v zvezdi toliko ljudstva, da je nastal naj-veči dren.
Tu rnarji in druga gospoda nemške stranke so v kaz|nu imeli svojo slavnost, napivalo in govorilo se je mnogo; ali ljudstvo je zmiraj strašno ropotalo, žan-uarmi sami ga niso več mogli miriti. Policijski komisar je goste opominjal, naj se ne upajo na ulico in naj ne odidejo isto noč na kolo tvor, ampak naj čakajo do jutra.
Ker pa j* ljudstvo le vedno bolj hrumelo in prit skalo na kazino, je primarši-ral v zvezdo bataljon vojakov domačega polka in so vojaki z bodell na puškah začeli ljudi razganjati pri katerej priliki bi se bila lehko kcka nesreča zgodila. Tudi se žandarjl in redarji aretirali kakih 40 do 50 ljudi zarad kričanja in piskanja. V obče pa se je opazovalo, da so hiii posebno Jaudarji preveč »diensteifrig«. ker so nekda celo nekatere nemŠkutarje po pomoti aretirali.
Nen ški listi delajo zdaj Iz muhe oro-slona; ali po pravici povedali, je bilo vse le bolj pustnej Šali podobno, kajti ijudstvo se je srčno smejalo, ko je videlo marširati kakih 50 turnerjev domačih in tujih v senci bajonetov; kamor koli so šli turnerji, pa so jim uže bili bajoneti za pe-lami. — Ako se zdaj niso spametili Nemci in nemškutarji ljubljanski ter sprevidili, da v Ljubljani ni prostora in z-aka za velikonemŠke demonstracije, potem jim nI pomagati. Knotza In drugih kričačev ni bilo. Danes je Ljubljana bolj mirna, kakor kedaj poprej, le smeha je dostr.
Domače in razne vesti.
Imenovanje lu premešče-nje. Državnega pravdnma namestnik Emil vitez Naaamlenski je bil premeščen v Trst v enako sluŽDO, za namestnika državnega pravdnika v Kovinji pa imenovan okrajnega sodišča pristav v Ajdovščini Rihard Zorer, vnuk slevnega slovanskega rodoljuba in izvrstnega pisatelja v narodtio-gospodarskih strokah, ki |e bil v letu 1848. eden izmej prvi h buditeljev našega naroda.
Imenitne groslje so došli v Trst; Lloydov parnik je te um pripeljal iz Ciri-grada avstrijskega poslanika, barona Galice, 10 loma Furlana iz Gradiške, kateri ostane se svojo družino par mescev v rojstnem kraju, in barona Trautenherga, poslanika iz Aten. Baron Galice najbrže ne poj le več v Carigrad, ker tam je nekda z laj potreben boljši diplomat.
Tržaški mestni svel je imel t. t. m. sejo. Po prečitanju in potrditvi zapisnika zadnje seje je načelnik vprašal, ali se ima spomenica glede odprave svobodne luke uže danes v pretres vzeti. Občinski svetovalec Combi be oglasi in pravi, d a je potreba spomenico popivj na-tisnoti, da jo bodo mogli občinski sveto valci poprej presoditi; temu nasvetu se pridruži tudi dr. Gonsolo. Občinski svetovalec R. Luzzatto pa priporoča nujnost, nazalnje pa se sprejme Comb'jev predlog.
—	Mig'stratov predlog glede pr^uredbe zdravstvene službe se izroči zdravstvenej komisiji, da o njem poroČ'. — Daljna raz prava se je unela pri predlogu mestnega starešinstva glede doneska za moiske zdravstvene kopelji, nazadnje se je dovolilo 2000 gld. podpor . Nazadnje ?e je sprejelo nekoliko kreditov k naslovu »vojaški doneski« In seja zaključila.
Občni zbor podružnice društva sv. Cirila In Metoda v Tr MU se je vršil v Četrtek od 11 i pol ure predp. do 1 ure pop. v prestO'ib del. podp. društva. Nazočih je bilo 56 udov. Predsedoval je začasni podpredsednik gosp. V. Dolenc, zapisaval tajnik gosp. Štele, vlado zastopal gospod c. k. svetovalec vitez Vidic. — G. V. Dolenc predstavi pred vsem vladnega komisarja in govori potem o namenu občnega zbora ter na daljše razklada važnost društva Cirila in Metoda in posebno trž iŠke podružnice; na koncu govora je opominjal navzočne, naj delajo na vse kriplje, da društvu pridobe prav mnogo udov, da postaue podružuica prava trd njava slo'*en8kega naroda na bregovih ja-dranskepn morja. Potem še enkrat prečita pravila podružnice in poroča, da ima zdaj društvo 16 ustanovnikov, 102 letnikov in 125 podpornikov, da pa to število ni nič v urimeri se številom Slovencev v Trstu, vsled katerega bi moralo hiti najmanj 1000 samih letnikov pri trž. podružnici.
—	Na to povabi blagajnika da poroča o stanju denarnice.
Začasni blagajnik g. M. V. Živic poroča, da je Še le pred 3 dnevi začel Izterja vati, in da je v teh treh dneh uže prejel nad 80 gld., pa da se nadeja, da bode v malo dneh nad 300 gld. skupaj, konečno naznani nazočim, da bode po končanem zboru prejemal denar od takih udov, ki niso Ae plačali, pa žele plačati.
Na predlog gosp. Lovro Žvaba prečita tajnik imena vseh udov. Predsednik vabi na to nazoče, da se oglasijo k besedi, »ko kedo izmed njih želi kaj predlagati v korist društva. Oglasi se k besedi g. Žvab, najprej povdarja važnost društva sv. Cirila in Metoda za Trst in pravi, kako je to žalostno, da niti dobrim rodoljubom nI mogoče odgojevati svojih otrok v maternem jeziku, ker pomanjkuje otročjih vrtov in ljudskih šol za Slovence v Trstu. — On nasvetuje, da se tudi društvo sv. Cirila in Metoda potegne za ugodno reŠenje prošnje 1429 slovenskih očetov za slov. ljudske Šole In stavi predlog, da se novemu vodstvu podružnice naioii, naj precej stori potrebne korake pri osrednjem odboru v Ljubljani, da se prej ko prei v Trstu osnuje slovenski otročji vrt, kakoršen uže obstoji v Gorici.
Predsednik pojasnuje glede prošnje 1429 očetov za slov. ljudske šole v Trstu, da j* rekurz Še vedno pri dež. vi idi in da so se uže storili potrebni koraki po odboru društva Edinost, da se ta rekurz enkrat ;>Ši, potem stavi na glasovanje predlog g. Zvaba, in bil je enoglasno spre|et z velikim navdušenjem. Predsednik sam potem stavi predlog, da bi se novemu vodstvu tudi naročilo, naj prosi osrednji odbor, da se prvi občni zbor društva sv. Cirila in Metoda skliče v Trst, ker tu je jako važna postaja našega elementa. Tudi ta predlog je bil enoglasno in navdušeno sprejet. — Oglasil se je potem k besedi tudi gosp. Zivic, začasni denarničar in v daljšem govoru navduševal navzoče, da vse svoje moči npotreb jo, da Be tržaška podružnica tako važnega društva razširi in jako močna p>staiie, ker le omika na podlagi domačega jezika more rešiti naš narod pred propadom; brez šol v narodnem jeziku ostane vse delovanje rodoljubov ne-vspešno it I.
Ta govor se je sprejel se živim odo-brevanjem. Ker se ni nibče več oglasil k besedi, povabil je predsednik zbor, da voli načelništvo v zmislu $. 7. pravil. — Gosp. Iv. Dolmar predlaga, da se vodstvo voli ustmeno z aklamacijo, kateri predlog je bil z večino glasov nprejet. — Na predlog g. J. Bunca so bili potem enoglasno izvo ljent: Za predsednika g. V. Dolenc, za njegovega namestnika g. F. Hesman; za tajnika g Lovro Žvab, za njega namestnika č. g. Julij Varto ; za denarničarja g. M. V. zivic, za njega namestnika gosp. Franc Zitko.
Vsi izvoljeni so izrekli, da sprejmejo volitev, predsednik si še zahvali zboru za zaupmje in še enkrat priporoča Živahno delalnost vsem rodoljubom, ker le na ta način bode m< glo novo vodstvo zadostiti težkej nalogi in sklene zborovanje s pozivom trikratnega »Živijo« na presvitlega Franca Jožefa I., katerem pozivu se je zbor navdušeno odzival In potem je bil zbor zaključen ob 1 u»| pop. Po zboru se je oglasilo še v č jovih uiov in okoliča g.
A. Tu-ek je dal najkpši v2;led vsem drugim okoličanom s tera. da je vpisal sebe in sv( jo soprugo v podružnico kakor ustanov-nika in tudi precej plačal dolično svoto.
Železnica Trst-Hrpelje. V
seji svetovalca državnih železnic dne 81. maja govoril je g. Teuschl o gradbi it-lezu ca Trst-Hrpelje ter načelnika barona Czedika prosil, naj vse stori, kar treba, da bo Ž leznici mogoče velinemu prometu zadostovati. Načelnik je odgovoril, da se vse stori, kar je mogoče z ozirom na dovoljene stavbene troške.
Razpisan! «lu2bi, Na ces. kr. deškej ljudskej šoli v Trstu z nemškim učnim jezikom j* razpisana služba pod-učitelja s piačo podučitelja na c. kr. vad-n:c.hh. Prošnje je vložiti do 10. julija t. 1. pri <\ k. deželnem namestmštvu v Trstu.
—	Pri deželnem višjem solišču v Trstu je izpraznjena služba svetovalca višjega deželnega sodišča; prošnje se imajo vložiti do julija pri omenjenem višjem sodišči.
Tržaške novosti:
Poskusi samomora. 6Gletna posestnica Angela Benus-i, katerej se uŽe več Časa v glavi meša, se je predsinočnem v Ro-janu vrgla iz 3 metre visocega zida na cesto in si noge polomila, pa se tudi drugod po životu nevarno poškodovala. — Sinoči ob 8 uri pride 28letni cvetličar Ivan Gressan v krčmo »alla Citta di Sebenico« v ulici del Torro; ta si pusti prinesti kupico plve v katero skrivaj vlije neko strupeno kislino (Scheidvvasser) ter popije. Poda se potem v dvorišče, kjer se zgrudi, ter je bil kmalo potem od druzih ljudi uzdigne u, kateri so ga odnesli v bolnico. Težko da ozdravi.
Nesreče. Sinoči ob 7 in pol uri hotel je dninar Jakob Vidmar iz Otelce pri Ajdovščini, 61 let Btar, skočiti, da se brže domu popelje na en voz, ki je skozi ulico Torrente rozil, ali revež uže star ni mogel tako hitro na voz skočiti In pade pod kolo tako, da mu je levo nogo nad stopalom strlo. Odnesli so ga v bolnišnico.
41letni agent, na OpČinah dobro poznani Jakob Cristofolo je včeraj kar nakrat zblaznol, in so ga stražniki na ul ci vjeli ter odpeljali v bolnico.
Policijsko. V nekej krčmi so te sprli 4 uže zreli možje, ali v tepežu je mehanik Geglar voznika Antona Zego z nožem nevarno ranil, vsled česar je policija Zego odvedla v bolnico, druge tri pa v zapor. — Nek fakin je včeraj popoludnp spal na stopnicah cerkve sv. Antona, neznani tatovi so mu odnesli klobuk In jopico. — Zaprli so te dni 4 razsajalce.
Cig. učiteljem koperskega Okraja. Dne 10. t. m. bode v Ospem letni občni zbor učiteljskega društva za koperski okraj. Prosi se, da se g. učitelji v polnem številu udeleže. Začetek ob 8 uri.
Iz Škocjana ste nam došli dve pritožbi, oziroma prošnji na dotične kroge. Prva je, da bi gospodje nemški alpinisti ob nedeljah posebno mej mašo opustili vsako delo v jamah in breznih in ljudi tako ne odvračali od božje službe, druga pa je na učitelja, da bi glede cerkvenega petja posnemal poprejšnjega učitelja g. Pakiža. Na obe ti želji ali prošnji mi vljudno obračamo pozornost dotičnih krogov. Naše i-lov. ljudstvo ne sovraži Nemcev; ono želi, da inej njega zahajajo, in mi smo prvi, kateri bi ljudstvu odsvetovali vsako neuljudnost proti nemškim gostom, ali zadnji nodo tudi sami sebe čestiti, ako se škrupolozno ozirajo na običaje in na verski Čut ljudstva. Pa prosimo brez vsake zamere.
Kolera v Italiji vedno hujše razsaja, najhujša je v Benetkah, kder na dan zboli nad 30 osoh in polovico njih umre.
Veliki požari se v Galiciji še vedno ponavljajo. I. t. m. je dospelo poročilo, da v ognji stoji mesto Kolomea.
Gora Etna Še vedno hluje, vendar v Zadnjih dnen ne hujše od poprej Mesto Nikolosi 3o prebivalci zapustili, v predmestjih je več vil uže pokončani!).
Bosniške železnice. I/, poročil bosniške deželne vlade se vidi, da železnice v Bosni in Hercegovini dobro napredujejo. Po do hodkih v prvih mesecih tega leta soditi, znašal bo letos Či«ti dohodek železnice Sarajevo-Zenica 70.000 gld., oni železnice Mostar-Metkovič pa 30.000 gld,. skupaj tedaj 100.U00 gld., to aj 30.000 gld. več, nego lansko leto. Tudi na železnici, ki se je nedavno odprla, jako veselo se je razvil promet. Prevaža se posebno žito, moka, les, premog in sol iz solnice Dolnji Tuzla; ljudi pa se v primeri /nalo voz .
Koliko Jih beži iz »blažene« dežele?
—	Kako rase izseljevanje iz Italija, kaže nam velika veČina lačulh izseljencev v letu 1885 pred ono leto 1884. Leta 1884 se jih je izselilo namreč 5i).04!l katero število je 1. 1885 naraslo na 77.029. Toliko začasno, k^l kor za vedno zbežalo je I. 1885 iz Italije skupno 157.393 osob. 78.232 se jih je razšlo po Evropi, mej ko-jimi na Avsti ijsko-Ogersko 26 806. G217 oseb se je preselilo v Afiiko. v Ameriko pa jih je šlo ogromno število 72.400, koje leto ua leto raste, kar se vidi iz tega, da se jih je pejŠnje leto Izselilo le 55.467,
Knj iževnost.
Katoliško društvo za izdavanje nabožnih knjig Societč de S. Jean 1'Evan-geliste Desc.č', Le Febre e C-:e, Edueurs Poritificaux, v Tournay-u na Belgijskem poslalo nam je svoj katalog knj g dose iaj izdanih in po jeden izvod knjige »De Imi-tatione Cdristi« in »Mariale Sancti Anselmi Archiepiscopi Caniuariensis« v krasni izdaji v 32-terki.
Omenjeno društvo ima nalogo izdavali rasne JiturgiČne knjige in podobe kakor bibli|e, brevijarje, missale, rituale, mašoe in druge pobožne kn|ige, kojih ima veliko zalogo v različnem vezu in izdavah. Omenjeni knjigi »De imitatione Clirlsii« in »Mariale« tiskam sta vsa v razločnem petitu na krasnem angleškem papirju, odičeni s krasnimi vignetami in nekaterimi podobami ter staneti prva 1*25 in druga 2franka. Priporočamo našej častiti duhovščini te lepe izdaje. Cenik se vdobi brezplačno pri omenjenem društvu.
Ljudske knjižniee VII. in VIII. svezek obsega povesti »Oporoka neumnega C^e-tana«, »Zdravilo«, »Junak na vlaku«, »Čudna zmota«, »Mrtvi tat«, »Izpred sodišča«, »Smrtna vožnja« in »G .»zlovnik«, ponaSil H. Majar. Priporočamo je v obilno kupovanje iu branje.
Tržno poročilo.
Kata — v najboljšem obrajtu, cene trdne s tendenco, da postanejo više. Prodalo se je te um 200H vteČ Ho po fr. 43 do 60, 2500 vreč Santos po f". 47 do 01, 60 far lov Moka po fr. 113, Java stane fr. 64 do 65, Gylon plan t 1'. 80 do 124.
Sladkor — cene Šibke s tendenco, da še niže postanejo, prodaio se je te dni 5000 vreč sladkorja pu f. 10.50 do 2:5.
Sadje — le za limone mnogo kupcev, vse drugo z tnetnai j-no. Poineranče po f . 2 do 6, limoni po f-. 4 do 0.50, rožiči fr. 8f lig« v vencih f. 12. opaša f. 28, Eieme f. 26 do 30, Sultanma f.28 do 34.
Olje — cene jako trdne, je lilno fr. 35 do 43, namizno f. 58 do 72, bombažno na se dom po ceni iu sicer najbolji amerikansko po f. 28.
Petrolje — amerikansko fr. 9 20, rusko fr. 8-10.
Domači pridelki. Fižol rudeči f. 9 25, bohinec fr. 10-50, koks fr. 11-50 do 11-75 maslo prve vrste naravno f. 86 do 93.
Žito — malo kupčije, pri vsem tem so cene postalo trdne in više. BtnaŠka pšenica f. 9*25 do 9.75, koruza f. 6 50.
Les — dobro obrajtan.
Seno — dobro konjsko f. 170 do 1.9J, volosko do f. 2 10.
Borsno poročilo.
Državni avstr. papirji iskani po nekoliko vlših kurzih. Italijanska reuta malo obrajtana.
Dunajska Borsa
dne 4. junija
Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld	35	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	t>5 •	65	•
Zlata renta......116 •	85	«
5'I, avst. renfa ....	102 »	—	»
Delnice narodne banke . .	883 »	—	»
Kreditne delnice . . . .	283 »	20	»
London 10 lir sterlin . .	126 »	40	»
Napoleon..............10 »	Hl'f, •
G. kr. cekini............5 ■	9">	»
Kr. državnih mark ...	61 »	95	»
Zahvala.
4* i
Vsem onim, kateri so 1. junija t. 1. mojo predragu dne 30. maja v Gospodu zamerlo hčer
Marijo Alojzijo Malnič
do tihega groba sp em li in jej s tem poslednjo čast na tako sijajen način skazall, štejem si BrČno ganjen v dolžnost za njin blago sočutje v trenotkih moje žalosti, jim s tem izrekati mojo najteplejšo zahvaio.
Kanal, 2. junija 1886.
Janei MalniČ, c. kr. uradnik in vodja zemlj. ki i g.
KedoJe nadel psa!! 3—1
Iz Kozine je ušel 26. inaja t. I. lovski pes baže »nemških brakov«, i umetne barve, kratke dlake, okolo 2 leti s^ar, velik, krepak, z dolgim repom, kateri čuje na i ne »Argo«, pes je zbežal po cesti proti Čmenikalu. Kedor ga pripelje pazniku lova Francu Dobrila, dobi lep dar.
Teran vino lino
lastni pridelk se dobi v Skopem hišna št. 36 od f . 32—40 hekto. 3—1
Na nrnrlai Vseh pet letnikov Ljubljan-Ud prguaj 8ke>,a »Zvona« j,ko elegantno v BonaČeve platnice vezane prav dobro ohranjene prodaja po priniernej ceni — kedo? pove administracija tega lista.
V NAJEM
za letni č»s daje gosp. lastnik «i. Vovk prijetno stanovanje h. St. 4 na Lokvah poleg glavne ceste. —4
Št. 251 o. S. s.
Razpis
služb učitelja - voditelja na eno-razrednicah Plisko^ica , Vatovljo, VojšČica in Temnica, pa učiteljice na dvorazrednici Lokve, vse s dohodki tretje plačilne verste.
Prošnje naj se vložijo v dobi 6 tednov po pervem razglašanju v časniku Osservatore Triestino pri pod-disan^m.	1 — 3
C. kr. okrajni šolski svet v Sežani 1. junija 1886.
Poglavitni nauhl ln molitev rugidviuii kj jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
Najboljši
papir za eigaretke
16—36	je pristni
LE HRUBLON
franc. fabrikat Cavlejer in (Itnrjev v Parizu
Svari se pred 'ponarejanjem.
i'
Ta papir ffi'lto pru|>nro&iJi> jfmpodie drl. J. J. fonl, E. Ludvlg, K. Lippnmnn proiesorjl kemiju na iluniijak. vscuSlliSĆu, radi njegova imjlioljfl-. kakovosti, rudi njegove fiistott in zato. ker v nJem ni nikake drug') zdra ju Škodljive tv.irine.
f 500 jj	
	
^ HCNtrl—i—i »i*lS J	
ti Itui Btnifif i PARIŠ
Trgovi
ina
A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(nivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 In 5t) stekl.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA oždraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, puč ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere »e občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nlčdruzega, nego škodljiva imns.
Edini JeruznleitiHki bal-/.iim si je zagotovil vsled svoje priproste ustave, odločno oživljajoče iti želodčne Živce hitro krepčalne m »či pravico prednosti nad vs^mi dosedaj v tej stroki poznanimi zdravilnim, kar dokazuje tudi rž vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam hogat na delajočih snorih kineško robar-hare, katera korenika je poznana zarad rije-ii"R8 ugodnega upliva na prebavljenjs ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti teŽuvam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvtdenci priporočujejo proti nejeScnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti iiemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica r navodom vred stane SlO novcev.	27—21
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marku Ravastni, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca.
Na prodaj
9 močnih, zdravih konj
različne velikosti in vozov za lilago v prav dobrem stanji. — Oglasiti se je pii J. Stokelj v Gorici »Via dei Cipressi«, to je v ulici za Kapucin! St. 10.
Tržaška hranilnica
Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov qo vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i8 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3'/49l,
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/A viSe zneske v tekočem računu po .............4Vlo
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883. 9—
Gosp. Gabr, Picoli-ju, lekurnlčarju v Liubljan Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili	34—50
Ljubljana, mesec januar 1SR4.
Dr Emil vitez pl. SMckl,
o. k. vladni svetovalec in detelno-sanitnet porofievalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in preču dne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
I A. Wlassish, župnik-kan. Plominj. Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Čutnic, bolečinam v križi in v pr*lh, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper cliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košČ 5 gld. 2000 6 pld Salioilne past i le Droti prehlajenju najboljši pripomoček proti duvici (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatlji.-a 20 kr.
Zeliščni prsni girop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, knšlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd Odrnščeiii naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frlšna dobe v lekarni
po pošli proti povzetji
G. Piccoli-ja
«p ri angelu»
V LJubljani
na Dunajskej cesti,
kder se naročila lakoj zvršujpjo.
p
Ln rti
i
i m
ANT. PLESCOV1CH
vbiralec in popravljuvec orgelj, glasovi tov in armonljev. Popravljavec m^kanike vsakovrstnih muzikalnih instrumentov.
TIl«r.	4-4
Via Nuova št. 20 II, nadstropje.

VN V___
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnopih be-
_ »edi, da se dokaže njihova
čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko din, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na letnh in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudf pred vsako boleznijo	53—53
Prodajajo se v vseh elavnlh lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v lekarn i ci Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E Zanetti i G. B. Rovis, O. B. Farabotchi in M Ravastni. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, »katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči ln vrednosti.
Za Binkoiti, za prvo sv. obhajilo in in zi praznik sv. ReHega telesa priporočimo našo veliko zalogo
MOLITVENIK 0V
v slovenskem, nemškem iti. jeziku.
Vsn priljubljene ktjise imamo v velikih izbirkih in v raznovrstnih vezeh v zalegi. Imenike poSljemo na zahtevanj« brezplačno.
Katoliška bukvama v Ljubljani
stolni t>g ltev.6. 2—3
Letna stanovanja!!
V prav lepej, zdravej okolici »pod stolom v Žerovnicl, pol ure od postaj* t«e4Ce. torej ne daleč od Bleda, se oddaja še 4 lepe zračne sobe skupaj ali posamezno. Poleg stanovanja lepa kuhinj «, vrt in salon. Bolj natanko o tej zadei ee more poizve-deti pri posestniku:
Janez Čop, v Mostah. PoŠta Lesce, Gorenjsko. 3—2
m
Zdatno pod fabriSko ceno znižano
posreduje pri naročilih za točno plačilo ali obroke
Zaston kmetijskih stroje?
za slovenske pokrajine pri A, Debevcu v Ljubi ani Hilšerjeve ulice št. 3
Od vsake kupčije ta »NarodniDom« primeren donos.
BV Ceniki na zahtjev bozplaEno.
Ni igrača.
Ni sleparija, temuč g>la sveta resnica !
Samo 3 gld.
jedna žepna ura
'zvrstno regulirana, uobro tekoča in garantirana, iz najfi ie)Šeg4f vedno lepe«*, vedno svetlega po^namanega zlata, ki n»-mestuj t zlato uro. Vsak lo ki si naroči jedno teb reeullranik, natančnih ur, vdobi r. uro zaatlon oAMlednja darila: 1 krasno verigo za uro iz poanem. zlata I inetno izdelano levovo glavo kot obesek I prstan z posameznimi kamni 1 par najfineiših uhanov 1 krasno britvico.
Naj nikdo ne dvomi! ker, ponavljam, to ni igrača niti sleparstvo temuč gola resnicii, in vsakdo naj se požuri si naroč ti tak«1) uro, dokler je Se kuj zal i<fl Rizpošilja po puštnem povzetju
TA«clionubeD-Ver«6udUDe Fplptp	WIEN
l	v., \Veh'gasse 13-34.
Na znanje
Mi nemamo nobene podružnice in nuS prodajal niea se naboja samo v Doblingu ; vs en:<ko zvoneča naznanila so sama posnemanja
I
II
Nekoliko ti§oč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
OMa za gospode
za pomlad in poletje
crne, rujave, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in dtnisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for 3 VS in visoko ■ ■ „ 4 15
iz najfinejše volne « e tr>
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn)
SUKNO je navile nezaslišane CENOSTI dobro in trDežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blacro prostoja se izvrstno tudi ža ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine.	t—19
Naj torej vsak naroči brez skrbi, snj le kupcu je to v prid, ker fahrikant ima pri takih cenah neizmerno zgnbo. — RaZem tega se zavežem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. —
Odpošilja se le proti pollljatvi denara naprej al pa i roti poštnemu povzelju in je treba nar< čiti pri sodinjsko vknjiženej firmi
Export - Waarenhaus zur „Austria",
Wien, Oben-Dobling, Mariengasse B1,
v v lasti I ej hiši.
Vpor delavcev na Belgijskem
svojimi strašnimi čini, opustošenjem in razdiraniem, je h'l za na§e notranje to-varnlce opominjajoč izgled radi česa se je odločilo na v^ak način delalce v delu obdržati iu delo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno fie premajhna in radi tegr «mo primorani 10.000 popolnih
OBLEKA ZA GOSPODU
modeme, prav lepe, trpežne iz pristne Reihenher&ke volne najboljše kakovosti za
polovico pra\v rene razprodajati.
I. baže fino «3 eoid.
11. baže finejšo L gold.
III. beže prima
g°ld.
^amo 3 gold strne ena obleka, iz volne, suknji, hlače in giM za največji stas, najboljSega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovrtne barve, najlepša oblaga za polelje, Izrevredno trpežna.
m o 4 for, slane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, hlače in gilet, najbolj finejfce kakovosti iz pristnega reihenberškega volnenega r-ukna;sivp lemne. plave, črne; oljkaste, drapbaive, več tahlovanih iu me lira ni h obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 sold.
Samo 6 gM. Mane jedna obleka iz volčje volne, suknja hlač« In op-snlk, najprve kakov* st', diagonalno reihemberSko volčjo volno, oepokoi čljive trp» žnosti najlepša in najboljša obleka po zadnji mo<li. Ta rhlfka stala je pepred štiiikrat tol ko, sedaj pa stane le 6 gld. vsaknršue barve.
Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezati poselim obrazci, naj vsakdo pri nnočilti izbere barvo in zadovoljen bode z poŠiljatvo. R zpošiht vo rnjStnem rovzelju s mo Vekete General Depot:
REICHENBERGER SCHAFV 0LL AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18J34
Lastnik urusivj «KI;INOmE« - l3d^t«ij in odgovorni nredniu : VIKTOR DOLENL
vu vi tiska'-ni V. Dolenca v Ti>tu